Izhaja
vsak četrtek z datumom prihodnjega dneva.
Dopisi naj se frankirajo in pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica št. 7.
Osebni pogovor od 11. do 12. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna. Rokopisi se ne vračajo.
Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko.
Nefrankovani dopisi se ne sprejmejo.
Leto XXXVII.
Glasilo koroških Slooenceo
Velja
za	Avstro-Ogrsko .	.	K	6‘—
»	Nemčijo..........»	7'50
»	ostalo inozemstvo	.	»	9‘—
za celo leto.
Naročnina naj se plačuje vnaprej. Posamezna številka velja 16 h.
Za oglasila se plačuje po 10 h, med besedilom po 20h za 1 cm* vsakokrat; minimum 24 cm*. — Za poslano se plačuje po 15 h, za parte, zahvale in izjave po 20 h za 1 cm*. — Za male o g 1 a s e se plačuje po 4 h, debelo tiskano 6 h za besedo vsakokrat; minimum 40 h. Za izvestilo pri upravništvu 40 h posebej. Vprašanjem jeza odgovor priložiti znamko.
Denar naj se pošilja na naslov: Upravništvo lista „Mir“ v Celovcu. Vetrinjsko obmestje št. 26.
PoštnohranilniČni račun št. 96.232.
Celovec, 29. marca 1918.
Vstajenju nasproti.
Pismarji in farizeji nikdar nad Gospoda niso izlili več žolča, jeze in sovraštva, kakor na Veliki teden, pa tudi nikdar niso bili tako zbegani kakor ob Gospodovem vstajenju. Tedaj so razdelili med stražnike Gospodovega groba denar in jih učili lagati.
Dolg je bil veliki teden slovenskega naroda. Med vojno so ga hoteli uničiti, zatreti. Trpljenje in preganjanje je pa rodilo odpor, ki ga novodobni pismarji niso pričakovali. Za Jugoslovane se bliža vstajenje in pismarji in farizeji so zbegani. Prav damo Tagespošti, ki je vsa v skrbeh pisala, da ves naš jug gori. Da, ves naš jug gori, plamti in mogočno kliče po svobodi, po odrešenju iz suženjstva, po samostojni državi pod vlado Habsburžanov. Vse velike ideje, veliki načrti so zahtevali velikih žrtev, predno so se uresničili. Narod pa, ki se za svojo svobodo nobenih žrtev ne boji, zmaga. Velikanske so bile žrtve Jugoslovanov med vojno, na bojišču in za fronto v ječah. Šele po vojni bo narod izvedel za vse grozote, ki so jih izvršili na jugu države rablji naše prostosti. Nepremagljiva želja, oprostiti se nemškega in madjarskega gospodstva, se je polastila src vseh Jugoslovanov naše monarhije. Kdor je imel priložnost, udeležiti se velikih manifestacij za Jugoslavijo, mora reči, da se še nikdar nobena vzvišena misel ni polastila src našega naroda tako globoko in tako silno, kakor zahteva po Jugoslaviji. Ni je sile na svetu, ki bi mogla ta tok ustaviti. In ta ljudska sila je najboljši porok, da Jugoslavija pride.
Nasprotniki so zbegani. Razgaljena je njihova laž, da hočejo Slovencem dobro, da nam nočejo vzeti maternega jezika, da smo Slovenci s suženjstvom zadovoljni, da poljubljamo šibo, ki nas tepe. Take laži nam prisilijo danes le še posmeh na ustne in so le dokaz, kako malo nas Nemci poznajo. Ko bi se bili Nemci v vojni kaj naučili, bi namesto laži po svojih listih ponudili Slovencem spravo. Toda nemški „junaki“, ki fronte niso videli, živijo še v stari svoji predvojni domišljiji in mislijo, da bodo z lažmi ali kakim novim nasilstvom uničili vstajajočo Jugoslavijo. Gospodje, ta vaš up bo šel po vodi, le jadrajte za njim.
Ker danajska vlada ve, da ji ničesar ni tako otežkočilo stališča, kakor preganjanje Jugoslovanov med vojno, zato se ni uklonila zahtevam „Slovencem prijaznih koroških nemških nacional-cev,“ da naj začne nova preganjanja. Strogo prepoved je dobila koroška deželna vlada.
Sedaj pa „Freie Stimraen" ob krepki podpori „K&rntner Tagblatta" kar besnijo in kličejo Nemce na samopomoč in z vsemi sredstvi! Laži kar mrgolijo v njih! Pišejo, da so naši podpisi z zvijačo in sleparstvom pridobljeni, da so vrle nabiralke podpisov ljudem lagale itd.
Naravnost ginljivo je videti, kako razni organi skušajo nemško besno divjanje podpirati Nacionalci so poslali predvsem v boj nemškona-cionalno učiteljstvo, okrajni glavarji pa žandaije. Kaj si v šolah dovoljujejo nekateri učitelji, je nGz&sliŠHo!
J Psovke v šoli „Sudslavische Hunde“, „0ster-
reichs Verrater“, „Italienische Freunde" itd. niso nič redke. Še veliko hujše so laži, ki jih širijo nekateri učitelji in orožniki, da bi ljudstvo preslepili in zbegali. Od mnogih krajev smo prejeli tozadevna poročila, ki so vsa pac najboljši dokaz, kako potrebna je za nas ločitev od Nemcev. Orožniki posebno radi strašijo da bodo od vojaščine oproščeni morali odriniti k vojakom, ako bi se podpisal, da so podpisi za deklaracijo kazn.v.; tudi naravnost bedaste laži so jim tupatam dobre; tako je rekel neki orožnik neki kmetici, da more od nje slovo vzeti, ker da se je s podpisom prodala — Srbiji itd.
Vemo, da gg. okrajne glavarje podpisovanje majniške deklaracije boli in bi radi vstregli nemškim nacijonalcem. Ker ima vlada z Dunaja strogo prepoved, da bi orožniki delali nabiralkam podpisov sitnosti, si hočejo okrajni glavarji temu izogniti s tem, da pošiljajo orožnike povpraševat v hiše, kaj da so ljudje podpisali, češ, če niso kaj drugega podpisali, kakor izjave za Jugoslavijo in mir. Ako pa nekateri orožniki delajo kljub prepovedi sitnosti ljudem, ako gredó v svoji nacionalni prenapetosti dalje, kakor imajo morda navodila od okrajnih glavarjev, bodo zato odgovorni okrajni glavarji. Deželna vlada in okrajni glavarji z orožniki vred dobro vedo, da se podpisujejo le izjave za majniško deklaracijo in za mir; ako stikajo orožniki po hišah, delajo to le z namenom, da bi naše ljudi zbegali.
Prosimo svoje dopisnike, da nam vsak tak slučaj natančno poročajo in bomo skrbeli, da bo o priložnosti javnost izvedela, kako svobodo da uživamo koroški Slovenci in kako dobro da se nam godi pod oblastjo tujih uradnikov in nemških mogotcev.
Vsi pa neustrašeno v boj za majniško deklaracijo! Čimbolj nasprotniki norijo, tem boljše znamenje, da jahamo in da se nam bliža zarja zlate svobode v habsburški Jugoslaviji 1
Velike manifestaije v Ljubljani.
V nedeljo, 24. marca, ob 11. uri dopoldne, so zastopnice slovenskega ženstva v Ljubljani na slovesen način izročile podpise žen in deklet za majniško deklaracijo načelniku Jugoslovanskega kluba dr. Korošcu. Prejšnji večer se je pripeljal v Ljubljano dr. Korošec. 10—15 tisoč manifestantov je na kolodvoru in pred magistratom čakalo na prihod dr. Korošca. Na kolodvoru je bil sijajno sprejet in se je peljal v vozu na obisk k županu bele Ljubljane dr. Tavčarju. Množica je konje izpregla in sama peljala voz do mestne hiše. To je bil vhod jugoslovanskega triumfatorja (zmagovalca). Od tam se je podal v hotel „Union“, zopet spremljan in navdušeno pozdravljan od tiso-čev množice. Zvečer se je vršil v veliki Unionovi dvorani zabaven sestanek, na katerem so govorili dr. Tavčar, prelat Kalan, dr. Kramer, socialni demokrat A. Kristan, ki je pozdravljal Jugoslavijo, in urednik Smodej.
Ob 11. uri dopoldne drugo jutro je gospa Franja dr. Tavčarjeva po krasnem nagovoru izročila krasno opremljene in vezane podpise dr. Korošcu. Krasno je govorila gdč. Cilka Krekova in nato dr. Korošec, ki je v svojem govoru apeliral na cesarja. Govorile ste po ena zastopnica Hrvatic in Čehinj. Množica v veliki dvorani, kjer je bilo do 7 tisoč ljudi, ni imela prostora.
Navdušenje je bilo nepopisno. Množica je pela pesmi Lepa naša domovina, Hej Slovani in Kje dom je moj. Slovesnost je trajala eno uro in nato je množica dr. Korošca spremljala med neprestanim živio-klicanjem in petjem skoz celo mesto do MarijanišČa.
Odločilna bitka na Francoskem.
Na francoski fronti so začeli Nemci ofenzivo. Glavni njihov sunek se je začel 20. marca na črti od Arras do St. Quentina, Boji se pa vršijo na vsej fronti od Švice do morja. Ta bitka je od vseh bitk v svetovni vojni najstrašnejša. E 500 divizij si stoji na bojišču nasproti in v tehničnem oziru so armade izpopolnjene, kakor bi si v začetku vojne nihče ne bil predstavljal. Nemcem se je posrečilo, nasprotniku kraj svojega glavnega sunka popolnoma prikriti, in ujeti angleški oficirii pripovedujejo, da jih je nemški sunek iznenadil, ker so ga pričakovali drugod. Najbrž so Angleži pričakovali glavni nemški su-
nek na desnem nemškem krilu proti Calais, kar bi odgovarjalo nemški taktiki med svetovno vojno.
Nemški sunek je bil strahovit. Angleži so se zelo hrabro borili, pa sunka niso vzdržali. Nemška artiljerija je bila silnejša kakor nasprotna. Pomaga ji naša težka artiljerija. Artiljerija je vse uničila in potem je šele naskočila infanterija. Tokrat so se tudi Nemci poslužili tankov (velikih oklepnih avtomobilov), ki so se v boju zoper oddelke s strojnimi puškami zelo dobro obnesli.
Angleži, Francozi in Amerikanci so zaman pošiljali v boj rezerve, da bi zadržali naglo prodiranje Nemcev.
Glavni sunek vodita poveljnika Belov in von der Marwitz, dva izkušena generala. Že 22. marca zvečer so Nemci prodrli tretjo sovražno črto in potisnili sovražnika nazaj črez Sommo, torej v stare črte, iz katerih so Francozi in Angleži 1. 1916 začeli ofenzivo.
Da bi ustavili nemško prodiranje, so Angleži in Francozi iz Italije in Flandrije pripeljali čete, ki so pa v hrabrem boju bile poražene. General von der Marwitz je zavzel Bapaume in prekoračil Ancro na zapadu pri Miraumont in Irles in se bliža važnemu križišču Albert. Južno od Perenne so se bili vroči boji. Francoske rezerve iz Noyona niso nič izdale, Nemci so zavzeli Eptalot in Bussy in stojé na noyonskih višinah.
Iz daljave 120 kilometrov obstreljujejo Nemci z novimi topovi Pariz. Pariško prebivalstvo je seveda silno vznemirjeno. Nemci so v bojih vplenili do 26. marca 963 topov, do 50.000 mož, tisoče strojnih pušk in mnogo blaga. Angleško poročilo pravi, da so se angleške čete severno od Perenne v boju umaknile na novo črto, še dalje na severu pa nemške napade s težkimi izgubami za nemško infanterijo odbili. Prihodnji dnevi pokažejo, ali pride zopet do bojev v zakopih ali pa vodi Nemce pot do Pariza ali Calaisa.
Dnevne vesti.
Ifnrnčril Na belo nedeljo, 7. aprila 1.1. ob l\Ui U Jvl • 1. uri popoldan se vrši v Št. Janžu pri Sp. Dravogradu v gostilni g. Časa velikanski shod, na katerega prideta poročat poslanca dr. Korošec, načelnik Jugoslovanskega kluba, in dr. K. Verstovšek. Korošci, vdeležimo se vsi tega shoda! Nlkdo naj ne ostane doma; zlasti Korošci ob meji naj ne zamudijo ugodne prilike!
Narodni svet. V navzočnosti načelnika Jugoslovanskega kluba, dr. Korošca, se je vršilo v Ljubljani v nedeljo 24. III. prvo posvetovanje zastopnikov Slov. ljudske stranke in Narodno-napredne stranke o ustanovitvi narodnega sveta. Dosežen je bil v tem oziru popoln sporazum v vseh načelnih vprašanjih.
Smrtna kosa. Nagle smrti je umrl celovški advokat dr. Jožef Fraess pl. Ehrfeld. Pri čitanju časopisov ga je zalotila smrt. Bil je podnačelnik koroške vnovčevalnice za živino. — Dne 23. t. m. je umrla v Celovcu Amalija Gregorc, vdova po finančnem nadpazniku in trafikantinja. — Dne 22. t. m. je izvršil samomor knjigovodja celovške plinarne Jožef Čajčovnik. Na svojem stanovanju se je vstrelil v glavo z revolverjem. Zapušča ženo in tri otroke. — V deželni bolnišnici v Celovcu je od 24. do 25. t. m. umrlo 18 oseb.
Sedmič odlikovan. Četovodja Anton Vuga, goriški Slovenec, je bil sedmič odlikovan; to pot z zlato hrabrostno svetinjo, ki mu jo je sam cesar pripel na prsi. Odlikovani je tudi eden izmed tistih, ki jih nemški politiki imenujejo «veleizdajalce1*.
Poletni čas je vlada uvedla od 15. aprila do 16. septembra.
Morskih rib letos v Velikem tednu ne bo na prodaj, ker manjka ribičev in ribe porabijo v Dalmaciji in Istri sami, kjer silno primanjkuje živeža.
Velikonočne počitnice. Z ozirom na to, da je 26. marec med dvema praznikoma in začetkom velikonočnih počitnic, je c. kr. deželni predsednik določil letošnje počitnice za vse šole od 24. marca do 2. aprila. V nadomestilo za to bo na ljudskih in meščanskih šolah pouk na prosti šolski dan v tednu po Veliki noči, na srednjih šolah pa na binkoštni torek.
Olajšava za vojake iz družinskih ozirov. Vsled naj višjega povelja z dne 11. sept. 1917 je bilo odrejeno, da se morajo porabljati vojaki, ki imajo 6 nepreskrbljenih otrok ali ki so edino ostali sinovi starišev, ki so najmanj 2 sinova izgubili v vojski, itd. na mestih, ki niso stalno izpostavljeni sovražnemu ognju. Deželna vlada poroča, da na podlagi tega povelja prosijo nekateri za stalni odpust iz vojaške službe in za premeščenje v zaledje ali za stalno uporabo v etapnih prostorih; včasi prosijo tudi, da se nastavijo v bližini svojega doma, pogostoma pa prosijo tudi vojaki, ki niso na fronti. Te prošnje slone na napačnem razumevanju najvišjega povelja in so zato brezuspešne. Najvišje povelje jasno govori le o načinu uporabe na bojni fronti, pa tudi glede teh vojakov samo o uporabi na mestih, kjer ni stalne nevarnosti, ne pa o uporabi izven bojne fronte, torej v etapnih prostorih ali v zaledju.
Sodalitas ssmi Cordis Jesu za Celovec razpošlje te dni svojim udom dopisnice, na katerih naj javijo č. gg. duhovniki predsedniku, da so še nadalje udje sodalitete. Priložene bodo tudi položnice za vplačevanje članarine in cicer naj blagovolijo plačati članarino od 1. januarja 1918 (mesečno 1 krona).
Spominska cerkev za vojščake v Celovcu. Naš prevzv. gospod knezoškof dr. Adam Hefter so sklenili sezidati spominsko cerkev v Celovcu. Izdali so v ta namen prelepo spomenico, ki se je prebrala v vseh cerkvah naše škofije na cvetno nedeljo in v njej zaukažejo prvo splošno cerkveno zbirko, ki naj se vrši na velikonočno nedeljo po vseh župnijah. Naša dolžnost je, da se odzovemo vabilu našega nadpastirja in prispevamo po močeh k znamenitemu spomeniku za celo škofijo. „Če sploh kdo zasluži," pravijo prevzvišeni v spomenici, ,,da se mu postavi spomenik, zaslužijo to naši junaki, ki so žrtvovali življenje za domovino in nas. Tak spomenik jim hočemo postaviti: v spomin padlih junakov hočemo zidati hišo božjo. V njej se bo darovala dan za dnevom sv. maša za padle junake. Naj ne bo niti enega Korošca, ki ne bi prispeval večjega ali manjšega daru za to stavbo."
Organistom. Podporno društvo slovenskih organistov na Koroškem v Celovcu opozarja vse svoje člane na akcijo, ki jo snuje profesor Anton Hromàdka v Brnu. Svetujemo, naj se vsi organisti kar nemudoma pridružijo in izpolnijo doposlane poizvedovalnice. Kdor ni dobil dopisa, naj se hitro obrne pismeno na prof. Hromàdka v Brnu (Moravsko), Petrov čis. 9. K skupni akciji mora vsak organist prispevati 2 K za stroške na tiskovine in poštnine. Le če bodo vsi organisti vseh kro-novin se udeležili akcije, je upati kaj uspeha v državni zbornici.
Nemška moka. Nedavno je poslala Nemčija na Dunaj 450 vagonov moke proti temu, da ji Avstrija po žetvi istotoliko moke vrne. Toda izkazalo se je, da je vsa nemška moka neužitna ter kvečjemu uporabna za klej ali lep. Bazen tega se je naša vlada na korist Nemčiji odrekla dobavi danskega mesa. Nemčija dobi dansko meso po 3 K 1 kg, zato pa je morala naša vlada skleniti z ogrsko vlado pogodbo zaradi mesa. Toda za ogrsko meso moramo plačati 28 milijonov več kakor je plačala Nemčija za dansko meso. Za 450 vagonov neužitne nemške moke bo treba vrniti 460 vagonov dobre naše moke, po vrhu pa smo morali prepustiti Nemčiji ceneno dansko meso ter zato brez koristi izgubiti 28 milijonov kron. V državnem zboru so češki poslanci zaradi tega škandala interpelirali ter zahtevali, da Nemčija škodo povrne oziroma da se ji za slabo moko ne vrne dobra. Baje je ta kupčija z moko in mesom vzrok, da je odstopil minister za javno prehrano gm. HOfer.
Cepljenje svinj proti rdečici. V krajih, kjer se vsako leto pojavlja rdeča bolezen, se bodo tudi letos pod znanimi pogoji cepile svinje. Priglasiti je pa treba pri občini do časa, ki ga določi pristojno okr. glavarstvo.
Tečaj za bolniške strežajke na Dunaju. Začetkom aprila 1.1. se na Dunaju začne tretji šestmesečni tečaj za vzgojo strežajk, zlasti za službo v zavodih za tuberkulozne in dojenčke. Stare morajo biti nad 24 let in imeti splošno izobrazbo. Šolnina znaša mesečno 10 K; dobijo pa zastonj hrano in stanovanje v internatu in dobé lahko od notranjega ministrstva 60 K mesečne podpore. Po dokončanem tečaju dobijo izprva po 120 K na mesec, pozneje največ 200 K in se jim zasigura oskrba v slučaju bolezni ali trajne ne-
sposobnosti v poklicu. Prospekte in obrazce za prošnje za sprejem daje ravnateljstvo splošne bolnišnice na Dunaju, IX., Alserstr. 4.
Prijava lesa. Razglas deželne vlade koroške z dne 9. avg. 1917 dež. zak. št. 45 je izpremenjen v toliko, da je treba zaloge lesa prijavljati sedaj četrtletno in sicer po stanju z dne 31. marca, 31. junija, 30. sept. in 31. dec. vsakega leta, vsakokrat do 8. naslednjega meseca na lesno gospodarsko poslovalnico. Dolžnost prijave ostane neizpreme-njena in se kršenje strogo kaznuje.
Kako sodi ljudstvo. Slovensko dekle nam piše: V „Karntner Tagblattu" smo čitali, da je nemški Priesterbund 20./3. sklenil protest zoper združenje Slovencev. Slovenci globoko spoštujemo duhovnike, ne samo slovenske, ampak tudi duhovnike drugih narodnosti. Zato nas je v dno srca zadel omenjeni protest. Torej tudi nemški duhov-protestirajo, da bi se nam zatiranim podelila pravica! Vprašanje sili kar samo na jezik: Zakaj se pa ni protestiralo v začetku vojske, ko smo bili Slovenci tako stiskani, da si niti dihati nismo upali ? Zakaj se ni protestiralo, ko so naše najboljše in nedolžne duhovnika, njih sobrate gonili z nasajenimi bajoneti, kakor nekdaj Gospoda od Poncija do Pilata, jih zapirali v temne ječe? Tedaj, ko so jih kamenjali, opljuvavali in mučili, da so vsled vseh teh telesnih in duševnih muk mrli in bolehali? Tedaj, ko je na našem jugu teklo toliko nedolžne krvi? Kakšen odgovor si moramo dati na to? Nas li ne potiskate s takšnim ravnanjem še dalje proč od sebe?
Ljubljanska kreditna banka. Pod predsedstvom predsednika g. dr. Ivan Tavčarja se je vršila dne 16. t. m. bilančna seja upravnega sveta Ljubljanske kreditne banke, v kateri je bila po ravnateljstvu predložena bilanca za poslovno leto 1917 odobrena. Sklenilo se je predlagati občnemu zboru, ki se bode vršil 15. aprila t. L, da določi iz doseženega čistega dobička v znesku K 1,285.511'40 za plačilo 7 % dividende K 700.000'—. Po odbitku statutarično določene tantijeme upravnega sveta in statutarične dotacije rednega rezervnega fonda po K 61.77015 naj se od ostanka dodeli K 60.000 penzijskemu fondu uradništva in K 300.000 rezervnim fondom banke, kateri bodo potem znašali nad K 2,000.000, torej več kot 20 % delniške glavnice.
V	isti seji se je sklenilo, predlagati občnemu zboru zvišanje delniške glavnice od K 10,000.000'— na K 20,000.000'—. Dosedanji podravnatelj banke g. Hanuš Krofta je bil imenovan ravnateljem.
Domačale. (Dekan Schaubach f.) V četrtek, dne 14. marca 1.1., je naš dekan po štiritedenski bolezni mirno zaspal v Gospodu. Bil je v sedemdesetem letu ter je bil celih trideset let naš župnik. Lahko bi šel kam na lepše in bogatejše mesto, a njegova skromnost in ponižnost ga je vedno zadrževala pri nas v tihih Domačalah.
V	svojih prostih urah se je pečal rad z mineralogijo (rudninstvom) ter je imel jako lepo zbirko različnih mineralij. Še lepša in dragocenejša zbirka njegova pa je zbirka starih denarjev. Bil je namreč vnet numismatik. Kakor čujemo, je glavni dedič dekanovega premoženja deško semenišče „Marianum“, kojemu bodete obe zbirki kaj vrlo služili. Tudi z umetnostno zgodovino je imel rajni dekan posebno veselje. — Celih 24 let je bil dekan rožeške dekanije in je vestno in z veseljem vizitiral vse cerkve in šole svoje dekanije.
—	Pogreb njegov je bil v soboto, dne 16. marca. Stolni šolastik gosp. dr. Somer je vodil z veliko asistenco kondukt. Dekanijska duhovščina je prihitela skoro polnoštevilno. Domači pevci so rajnemu dekanu zapeli zadnjo pesem. Na grobu se je zahvalil č. g. Gabron vsem došlim za udeležbo.
—	Rajni dekan je bil rojen v Pečah v podklo-štrski župniji 1.1849 ter je imel tam svoje lastno posestvo. N. v m. p.!
Mohliče. (Zahvala.) Hranilnica in posojilnica v Sinčivasi je tukajšnjim revnim šolarjem po sklepu občnega zbora darovala 50 K za nakup obuvala. Za velikodušni dar se župnijski urad prisrčno zahvaljuje. Denar se bo porabil za nakup cokljačev revnim šolskim otrokom.
Pokrče. (Veliko dobrotnico) je dobila naša skromna župnijska cerkvica v osebi lani umrle Magdalene Truppe, pd. Rožmance v Pokrčah. V svoji oporoki jo je določila kot glavno dedičinjo vsega premoženja. Razen sorodnikom in strežnici, ki ji je v njeni dolgotrajni, mučni bolezni požrtvovalno stregla, je največji del volila le v dobre namene: za domače ubožce, zajeno cerkveno ustanovo, vse ostalo pa po odbitku pristojbin in stroškov za popravila cerkvene notranjščine. Čeprav so bile pristojbine zelo visoke — tozadevno so se storili potrebni koraki — je vendar še ostalo za popravila 2300 K. Revna je šla skozi življenje, bogata pa stopila skozi vrata smrti. Skromno hišico je prodala, da si je z njenim izkupičkom sezidala večni dom. „Blagor njim, ki v Gospodu zaspe, ker njih dela gredo za njimi." Veliko do-
brotnico priporočamo v prijazen spomin in iskreno molitev. Naši cerkvi pa zbudi dobri Bog še mnpgo tako vnetih in požrtvovalnih src.
Za deklaracijo.
Za majniško deklaracijo se je izjavil občinski odbor na Jezerskem.
Jugoslovanski klub je prejel podpise za deklaracijo iz Št. Jakoba v Rožu 1001 podpis, iz Sveč 347 podpisov, iz Sel 137 mož in mladeničev in 311 žen in deklet; iz občine Blato vasi Dob, Brege, Vidrnovas in Komel 280 podpisov, iz vasi Cirokovče in Nončavas 74 podpisov in male fare Vogrče 215 podpisov, skupaj 569 podpisov.
Nemški granit v ofenzivi.
(Dopis.)
Gospod urednik! Vi ste menda en nesramen člov’k. Tako pišejo «katoliške Freie Stimmen" od 17. t. m. Če pa je ta naslov mogoče po kaki sorti napačen, Vam drugega pristavi: Tako pišejo Pavličevi «Gluhlichter". — Le pomislite, kaj Vi počenjate: Slovenske žene in dekleta prpsijo Boga, da nas Slovence na Koroškem že enkrat reši turškega — pardon! — nemškonarodnega jarma in nam podeli lastnoupravno Jugoslavijo pod vlado našega avstrijskega cesarja, in Vi se predrznete to molitev objaviti v „Miru“. Za božjo voljo! „Das ist ja emporend!" Ali ni to skrajno razburljivo — za gospodo nemško-katoliške Bismarkovke? Če natisnete še nekaj takih molitev v „Miru“, se bo preselilo urednišlvo iz Bismarkovega «Ringa" v št. Vidsko obmestje samo iz strahu pred Jugoslavijo. Take molitve pošiljajte zanaprej le tajno, oziroma zaupno med bralce «Mira". Le prevda-rite, g. urednik! Z objavo slovenskih molitev za boljšo bodočnost slovenskega ali jugoslovanskega naroda ne žalite le globoko verskega čuta mnogih iz bratske nemške koalicije, ampak škodujete direktno cerkvi in veri; pristudite marsikateremu molitev in obiskovanje cerkve — izven Jugoslavije in mogoče Vas proglasijo nemški koalicionaši še za cerkvenega roparja. Moliti za «deutsche Kriegsmacht", to seveda ne razburja in ne žali nikogar. — In čemu se naj potem v Celovcu zida še nova cerkev, h kateri naj bi tudi «ljubi slovenski verniki" prispevali s svojimi darili, če boste Vi s svojim počenjanjem izpraznili itak že slabo obiskane cerkve — izven Jugoslavije; posebno pa v Celovcu? Zadosti je, da «katoliške Fr. St." milostno dovoljujejo našim ženam in dekletom, da smejo moliti za uresničenje Jugoslavije, češ: «Gospod, saj ne vedo ..." — da nam gospodom na Bismarkovem opasju to ni prav! — Tem pismarjem bodi povedano: Mi koroški Slovenci smo postali polnoletni in se zahvaljujemo za vaše jerobstvo nad nami! Poznamo našo pravo — postavno pot in bomo predrli vaše barikade. Odklanjamo odločno vsak nasvet takih geografov, ki tavajo v temi in skačejo in gazijo iz enega močvirja v drugo; kajti: narodni fanatizem je resnično zelo slab svetovalec — v Beljaku in v Celovcu. Ali razumete, gospodje? Na razpotju smo. Podajmo si roke v slovo. Vi se iznebite nadlege in mi se rešimo vas, pa bo prav na obe strani!
Naše žrtve.
Opozarjamo vse župnije, da naj javijo nemudoma imena za domovino padlih vojakov. S 1. aprilom se bodo začele opravljati maše zaduš-nice v «Dijaškem domu" in sicer za vse one, katerih imena so objavljena v «Miru".
Bruca. (Molite, bratje,) in mašujte, svečeniki Gospodovi, za sledeče vojake iz naše župnije: Florijan Schnabl, padel avgusta 1914, Johan Faak, črevljarski mojster, padel 23. 10. 1914, Anton Weber, umrl na Ogrskem 19.12.1914, Franc Li m pl, padel v Karpatih 8.2.1915, Jožef Nesman, padel v Galiciji 31. 3.1915, Franc Faak, padel v Galiciji 9.5.1915, Miha Meschnig mlajši, padel 22.6.1915, Joh.Hasler, posestnik, padel 15. 7.1915, Anton Podlipnig, umrl na Brnci 1.5.1915, Joh. Kofler, padel 4.6.1915, Alojz Hasler, umrl v Inomostu, Janez Trunk, umrl 8. 1. 1916 v Gornjem Dravbergu, Jožef Mi-sotič, umrl pri St. Jobu 16.2.1916, Joh. Vilč, pd. Hojžev na Brnci, padel 19. 3. 1916, Miha Meschnig starejši, pd. Plezovc, posestnik, umrl v Beljaku 9. 6. 1^16, Jožef Winter, padel 19. 6. 1916, Franc Ulbing, posestnik, umrl 6. 10. 1916, Franc Poglič z Brega, umrl 14. 10. 1916, v Proseku pri Trstu, Joh. Poglič pd. Plošč v Zmotičah posestnik, umrl na Ruskem 11.11.1916,
o? pd'posestnik, padel na Velikem I alu 24. 9.1917, Tomaž Uršič, črevljarski mojster, po nerodnosti svojega tovariša ustreljen
v Toschiani na Laškem 27.1.1918. Nadalje Vam priporočamo v molitev sledeče naše junake, ki jih pogrešamo že dolgo, dolgo, brez upanja na svidenje v ti solzni dolini: Franc Melcher, posestnik, pd. Šavbah na Brnci (septembra 1914), Franc Nes-man (sept. 1914), Franc Vilč pd. Žvižgovčev na Brnci (decembra 1914), Anton Udermann (januar 1915), Franc Wolbang (od začetka vojske), Valentin Faak (15. 7.1915, Iwanje!), Jožef Faak (koncem februarja 1915). — Za vse te molimo in želimo, da bi v nebesih peli veselo „alelujo“ kakor jo g. uredniku in Miiovim bralcem voščimo tukaj na zemlji.
Koroški gospodar.
Nahaznice za meso in hako smo oskrbljeni z mesom. — Razlogi.
(Konec.)
Razmere pa so nas presenetile in tako smo meseca februarja dali nakupovalcem naročilo, da se mora oddajanje mesa mesarjem na deželi omejiti, zdaj pa moramo uvesti nakaznice, ne da se skrči poraba meja, marveč da se boljše razdeli, in da se ljudem" ne bo treba toliko nastavljati. K mesu naj se vzamejo tudi klobase in sicer tako, da jih klobasarji oddajajo vnovčevalnici za živino, ta pa jih naj deli prodajalnam za meso, da se dobe z mesom vred na nakaznice. Določena množina zadostuje. L. 1917 se je povžilo v Celovcu in Beljaku na osebo in leto 29'50 kg govejega mesa, to je 12 dek na dan in k temu pride še kot dodatek telečje in svinjsko meso. Na deželi se je povžilo na osebo in leto samo 9'2 kg, to je 4 deke na mesni dan. Zadnje mesece je bilo vživanje mesa mnogo večje. Doslej se je rabilo za klobase zelo veliko mesa; v treh mesecih: oktober, november, december, se je klo-basarjem dalo 566 goved. V Beljaku sta dobivala dva večja klobasarja na mesec 64 goved. Urediti promet v gostilnah je zelo težavno, kaj bistvenega pa si pri tem ne prihranimo. Odjemalci naj se mesarjem pridelijo ali naj se sami odločijo, kje žele dobivati svoje meso, da se redni odjemalec mesarju ohrani. Mesar naj potem nakaznice zloži in vrne vnovčevalnici za živino, da pride vsem v dobro, kar se tu ali tam prihrani. Ako se za prekajalce ne uvedejo nakaznice, se mora oddajanje mesa pri njih do skrajnosti omejiti; dobivali bodo kakih b°l0 tega, kar imajo zdaj. Obmejne občine se morajo združiti z mestom, ker bi sicer ljudje letali ven in bi v predmestjih pustošili prodajalne mesarjev.
Najprej se mora oddaja mesa urediti tam, kjer so klavnice; tu se da dognati, koliko je na razpolago mesa, a tudi drugod, kakor v Špitalu, Trbižu, Borovljah, Možici, Guštanju, St. Štefanu, Rablju — se bo moralo urediti. Tam bodo morale množino mesa nadzorovati občine in poročati sem; ker nam je znano število ljudi, bomo vedeli, koliko jim je treba pošiljati klavne živine. Le tako moremo zabraniti, da se ne odpošilja meso iz dežele, katerega so šle znatne množine posebno iz Beljaka in Spodnjega Dravograda čez mejo. Treba bo prepovedati, klati doma, ne da bi bilo dovolilo okrajno glavarstvo, in meso v sili zaklanih živali se bo moralo oddajati vnovčevalnici za živino, ki ga bo oddajala z drugim mesom. Da bi z uvedbo nakaznic moglo izginiti meso, ni nobenega razloga; za silo bo še tudi prihodnje mesece mesa, zlasti ko imamo blaga v ledenici. Tja hočemo še zdaj marca meseca spraviti nekoliko mesa. Treba bi bilo tam založiti vsaj 400.000 kg, potem bomo poletje prestali, in zmrzlo meso bi bilo cenejše.
Deželni predsednik grof Lodron: O domačem klanju smo premišljevali; ali nimamo ljudi, da bi mogli to nadzorovati, stvar tudi nima postavne podlage, da bi jo mogli predložiti ministrstvu.
Dvorni svetnik Posanner naglaša, da ministrstvo ne bi naredbe potrdilo in bi vse razveljavilo, ko bi se vanj kaj dalo, kar nasprotuje obrtnemu zakonu, ki natančno omejuje delokrog mesarjev in klobasarjev. Cim natančnejše napravimo naredbo, tem večja je nevarnost, da ne bo potrjena. Najboljše tudi tu ne bo nasprotnik dobrega. Razmere v Beljaku so neznosne, ljudje so prihajali od vseh strani in so spravljali meso naprej, obrtnika korist pa je le, da se dobro placa in kolikor največ vzame, manj ima potem mesar dela. Mesarji so ustrezali le starim dobrim odjemalcem, potem so pa prodajalne zapirali. Vsaj dva vola sta vsak dan šla iz Beljaka, ker je na Kranjskem pomanjkanje mesa tako hudo.
Oflcijal Schneider (Beljak) poroča: Klobas v Beljaku ni dobiti, vse gre ven; a tudi živine ni prišlo, kar bi je moralo priti:
1. marca mesto 30 glav le 13,
Niti 50% tega ni prišlo, kar je bilo naročeno. Danes smo dobili od domačih prekupcev 10 glav, sicer bi jutri ne bilo v mestu nobenega mesa. Oskrbovalni odsek dobi 6 glav, mesarji 4, pa ne vemo, koliko imajo mesarji odjemalcev. Zato se mora uvesti nakaznica in vsakemu se naj odkažejo določeni odjemalci. Nakaznice se morajo dati vsakomur, in kdor jé v gostilni, naj tam odda dotični odrezek svoje nakaznice. Dokler imamo še mesa, pustimo klobase in okajeno meso prosto, ko bo živine zmanjkalo, poseči se mora tudi po tem. Velik nedostatek je preobilna poraba mesa v kolodvorski restavraciji. Ta potrebuje na teden 6 do 8 goved, postavi se za vojaščino in mora to množino dobiti. Naj jo oskrbi vojaščina sama. Le-ta restavracija je porabila celo tretjino vseh klobas, kar se jih je v Beljaku napravilo; restavrator lahko zahteva poljubne cene, naj si zato klobase naroči od drugod.
Deželni predsednik opozarja, da proti vojaščini tudi on ne more nič storiti. Moštvo, ki prihaja iz fronte, mora dobiti kaj jesti, tu bi se moglo kaj storiti le iz Dunaja.
Oflcijal Schneider potem predlaga, da mesne nakaznice tako urede, da se dnevna množina 15 dek loči v dva dela, enega za 10, drugega za 5 dek, tako da lastnik lahko enkrat gre v gostilno, drugikrat pa porabi listek doma.
Prof. An g er er opozarja, da bo pošel krompir, pošla je moka, zato se mora poskrbeti, da bo vsaj za silo mesa in se ne bo treba nastavljati, tako dolgo, kakor zdaj, ko se mora on sam dostikrat nastavljati, dokler ne pride ura, ko mora v šolo.
Predsednik grof Lodron zatrjuje, da je najmanjša množina zasigurana. Divjačini se krmi seno le tam, kjer ga vsled visoke lege ni mogoče spraviti v dolino.
Prof. A n g e r e r naglaša, da bi se bila morala naredba uvesti že preje, ali gospodarski svet se ne skliče, ko bi ga treba bilo in zato se moramo za zdaj že o polnoči nastavljati.
Dvorni svetnik Posanner pravi, da poprej vlada načelno ni bila za izkaznice, ker je pomanjkanje mesa prišlo le nenadoma, in ker ledenica ni bila pravočasno gotova ter se mora še le zdaj zalagati. Vlada ni dala dovoljenja za uvoz strojev za ledenico, dokler ni Dobernig vložil interpelacijo.
Dež. predsednik grof Lodron je bil trikrat pri ministru za finance in preživljanje, brez uspeha.
Mesar Semmelrok misli, da bo treba klobase uračunavati v določeno množino 15 dek, ker bo sicer premalo mesa na razpolago. Naj izdela-vajo mesarji klobase še naprej kakor so jih izdelovali dosedaj, ako so imeli mesa.
Dež. predsednik misli, da potem lahko kdo napravi ovadbo in trgovsko ministrstvo bo ustavilo vso naredbo.
Dvorni svetnik Posanner opozarja, da se ministrstvo drži razmer na Dunaju, kjer je stroga razlika med obrtjo mesarja in prekajevalca.
Semmelrok še želi, da bi se oddajala živina od kmetov ne po številu, marveč po teži.
Svetnik Schumy pravi, da so potem hudo zadeti kraji, kjer se goji manjša živina, kakor Kanalska dolina, in bi se prizanašalo drugim, kjer redijo težjo. Dobivljanje klavne živine postaja od dne do dne težavnejše. Na Tirolskem jo že vojaščina rekvirira, pri nas je bilo mestoma treba orožniške asistence. Ce se ljudem jemlje živina s silo, ne bodo več obdelovali polja, in zato se mora vendar tudi skrbeti. Vnovčevalnica pa bo dobila še iz Ogrske nekaj živine za industrijske kraje, seve bo ta dražja, plačati se mora tam 7 do 8 K živo težo, tako da pride kila mesa na 18 K! Pri industrijskih krajih se bo moralo poskrbeti, da izključi kmečko ljudstvo. Pri vsem tem bo morebiti nekaj izgube; če ta znaša na mesec le 10 do 20.000 K, jo lahko plača vnovčevalnica za živino, ali če bi bilo izgube na mesec 100.000 K, kaj potem, kdo pa to povrne? Prekajevalcem naj se nakaže gotova množina mesa in naj se jim pridele tudi odjemalci, čim več prodajaln, tem boljše. Tudi naj se omeji pojm drobovine; kar je mesa, jezik in srce naj se prišteje k mesu.
Dež. predsednik grof Lodron opominja še na tujski promet; dokler ne dobimo živil iz Ukrajine, se moramo z vso silo braniti tujcev, sicer pa se morajo tudi ti kraji priklopiti mestom.
Potem se vrši razgovor o krajih, za katere se nakaznica uvede: Celovec, Beljak, Velikovec, Spital, Wolfsberg, Št. Vid, Št Rupert, St. Martin, Annabichl, Št. Peter pri Celovcu, Borovlje, Št. Martin pri Beljaku, Landskron. V kmečkih občinah le deloma: V Borovljah le kraj Boro vij e, Spodnje Borovlje in Podljubelj, v Annabichlu le Spodnja in Zgornja Goričica. Za industrijske kraje se uvede poseben red.
Predsednik grof Lodron še naglaša, da se za tujce uvedejo posebne izkaznice; ti dobe izkaznice pri policiji in po oddanih izkaznicah
se bo oddaja mesa hotelirjem uravnala. Za gosto, ki prihajajo ob četrtkih, se bo gostilnam dala tudi le primerna množina.
Župan Wetzlar obžaluje, da se v gostilnah najprej postreže le vojaščini in potem, če še kaj ostane, civilnim gostom.
Kako se plača kmetsko delo.
Kmet izBekštanja nam poroča: Komaj smo oddali maščobo, že je prišla vrsta na prejo. Ne ugovarjamo, kolikor imamo in moremo, damo radi, četudi doma sami zelo pogrešamo. Najmanj, kar moremo zahtevati, pa je, da se nam blago pošteno plača, ker tako ravnanje ni le krivično, marveč vzbuja med kmeti veliko nevoljo.
Oddal sem 8 % kg preje, ki sem jo spravil eno uro daleč na mesto, kjer se je sprejemala. Samo terice so me stale okrog 8 K, drugo delo ni niti upoštevano. Tam sem pa dobil listek — torej še denarja ne, da se mi plača kg po 60 vin., tedaj skupaj K S’IO. To bi bilo še vsekako preveč, zato je odjemalec blaga odračunal za dovoz k železnici in vozne stroške K 1'70, dobim torej, kedaj še ne vem, čistih K 3'40. Tako se dela z nami kmeti, dočim imajo tovarnarji, navadno Židje, pri tem milijone dobička.
Zvišanje živinskih cen.
Koroška vnovčevalnica za živino poroča celovškim nemškim listom, da se bo od 20. marca naprej za klavne govedi doplačal domik 1 K za kg žive teže k dosedanji živinski ceni. Za govedi, namenjene za armado, bo plačala c. in kr. armadna uprava, za govedi, namenjene za civilno prebivalstvo, pa se bo plačalo iz ogrskega dife-renčnega fonda. Ti domiki se bodo obenem s kupnino izplačali, oziroma nakazali. Za živino, oddano od 20. marca se bo domik naknadno izplačal. To doplačilo stopi v veljavo le za prostovoljno prodano, ne pa za živino od oblasti zahtevano in rekvirirano. Koroška vnovčevalnica je dobila od deželne vlade monopol za nakup živine po celi deželi, poročila daje pa le nemškim listom. Gosp. ces. svetnik Schumy, kadar bodete živino rekvi-rirali samo pri nemških kmetih, ne bomo imeli nič zoper Vašo prakso.
Halli) si zagotovimo dobro sadao letiao.
V sedanjih težkih časih, ki jih je povzročila vojna, moramo predvsem skrbeti, da dvignemo kolikor mogoče produkcijo živil. K tem spada tudi sadje, bodisi surovo, posušeno ali vkuhano. Zato je dobra sadna letina največjega pomena, ne le za domače gospodarstvo, marveč pride v veliki meri v poštev tudi za splošno prehrano prebivalstva, končno pa prinaša kmetu lepe dohodke in mu tako poplača ves njegov trud. Naša zemlja, katero posedamo koroški Slovenci, je za sadjarstvo zelo ugodna, ker je razkrojena iz apnenika in je apno poleg kalija in dušika najglavnejša redilna snov, ki jo sadno drevo potrebuje. Pa tudi podnebje, posebno bolj v zavetnih krajih, je za naše sadjarstvo prav primerno. Z zadovoljstvom moramo priznati, da se je zadnja leta na slovenskem Koroškem posadilo mnogo sadnega drevja in je opazovati tu in tam že prav lepe uspehe. Vsekako pa pogrešamo še pravega razumevanja za oskrbovanje sadnega drevja. Mnogo je še takih kmetovalcev, ki so mnenja, da so storili svojo sadjarsko dolžnost, ako so vsadili sadno drevce v tesno jamo in ga privezali k drogu. Da temu ni tako, se je gotovo marsikateri že sam prepričal, če si je ogledal sadni vrt razumnega in marljivega sadjarja v jeseni z bogato letino in vabljivimi sadovi. Poznam na pr. kmeta, ki je izkupil lansko leto samo za črešnje okroglo 2000 kron! Tudi sadjarstvo potrebuje, kakor vsaka druga stroka gospodarstva, razumnega oskrbovanja, ako hočemo imeti kaj dobička od njega.
Poleg vremenskih vplivov zadnjih dveh let, to je prejšnjega leta, v katerem so že pognali sadovni zarodki, ki se v drugem letu razvijejo v cvet in dozorijo v sad, je odvisna dobra sadna letina največ od primernega oskrbovanja sadnega drevja, s katerim ustvarimo ugodne pogoje za sadovne zarodke ter razvoj cveta in sadu. Ker je toplo vreme leta 1917 zelo ugodno uplivalo na sadovne zarodke, smemo pričakovati letos, posebno od sadnega drevja, ki lani ni rodilo, dobre letine. Seveda je ta odvisna še od vremena za časa, ko bo drevje cvetelo. Ce se tedaj vrne hud mraz’ ali pade slana, je lahko v eni noči uničen ves pridelek enega leta. Proti takim nezgodam se pa sploh ni mogoče zavarovati.
Da pospešimo rast in rodovitnost sadnega drevja, pa mu je treba redno gnojiti, obdelovati zemljo ter negovati krono in pokončavati škodljivce. Potem se nam ne bo bati, da bi letina kdai popolnoma odrekla.	i
1.	Obdelovanje (zrahljanje) zemlje je potrebno pri sadnem drevju, ki je posajeno po travnikih, posebno še tedaj, ako je rodovitnost drevesa ponehala. Pri takih drevesih se priporoča vsakih 6 let zunanjo tretjino drena v obsegu krone (kjer se razprostirajo najdrobnejše koreninice, ki so za sprejemanje redilnih snovi najbolj važne) prekopati, zemljo zrahljati, pognojiti in zopet zagrebsti. Obdelovanje zemlje na ta način je zelo koristno, ker dobi zrak več dostopa in tudi gnojenje bolj zaleže.
2.	Redno gnojenje, ki se izvrši istotako bolj v zunanjem obsegu krone, torej ne pri deblu? je neobhodno potrebno, ako si hočemo zagotoviti dobre in redne sadne letine. Sadna drevesa odvzamejo zemlji na 100 m2 površine vsako leto okroglo 2 kg apna, 1 Vs kg kalija, 3/4 kg dušika in Vs kg fosforove kisline. Te snovi moramo zemlji kolikor mogoče nadomestiti. Najbolj enostavno in zelo priporočljivo je gnojenje s pepelom in gnojnico. Te snovi se v gospodarstvu lahko dobijo in torej ne stanejo nič. Gnojenje s pepelom in gnojnico hitro učinkuje in se zato zelo priporoča še za zboljšanje letošnje sadne letine. Izvrši se v vigredi, kakor hitro zemlja ni več zmrzla (februarja—aprila) ali tudi jeseni (oktobra in novembra) na ta način, da potrosimo v 1 m oddaljene in 30 cm globoke jame pepela in nalijemo vanje gnojnice. Pa tudi z železnim drogom lahko naredimo jame, nakar potrosimo pepel po drenu in polijemo z gnojnico. Gnojnica se mora pred uporabo, če ni poprej že dotekalo zadosti vode, razrčdčiti s tri-do štirikratno množino vode. Tako gnojenje dobro poplača vsak trud in bi ne smelo izostati pri sadnem drevju, ki obeta količkaj dobre letine. Seveda se morejo uporabiti za gnojenje razen pepela in gnojnice tudi hlevski gnoj, kompost, kakor tudi umetna gnojila, ki pa se danes zelo težko dobijo. Pomniti pa je, da brez gnojenja ni pričakovati dobre sadne letine.
3.	Gojitev drevesne krone se istotako ne sme zanemarjati. Uvaževati je, da pričakujemo od sadnega drevja čim večje rodovitnosti, nikakor pa bi nas ne zadovoljilo, če bi nam delalo samo senco. Za razvoj sadnih poganjkov in sadu je neobhodno potrebno, da imata svetloba in solnce zadosti dostopa, zato spada obrezovanje krone med najvažnejša sadjarska opravila. Odstraniti se morajo vse Vodenike, rastoče iz debla, ki slabijo drevo, kakor tudi suhe in nalomljene veje. Pri razredčevanju krone pa se vobče naj ne odstranijo nekatere večje veje, marveč se naj tam, kjer je krona pregosta, odžagajo slabejše veje, isto tudi, ako se veje križajo in zato obstoji nevarnost, da jih polomi sneg. Svetloba in solnce pa ne pospešujeta samo rodovitnosti dreves in lepši razvoj sadu, marveč za-branjujeta tudi različne bolezni med sadnim drevjem. Drevje z gostimi kronami rodi zelo neredno in pozno, ker porabi preveč moči za rast lesa. Sploh moramo že pri obrezovanju mladih dreves delovati na to, da se krona čimbolj široko razraste. To dosežemo, ako pustimo na prirezani mladiki zadnje oko vselej na zunanjo stran obrnjeno. Obrezovanje sadnega drevja se izvrši lahko tudi pozimi.
To bi bila najvažnejša sadjarska opravila, ki pridejo v poštev še za letošnjo sadno letino. Sicer jih bo ponekod zaradi pomanjkanja delavskih moči skoraj nemogoče izvršiti, vendar storimo tudi za naše sadjarstvo, kar nam je pod sedanjimi razmerami storiti mogoče. Uspehi gotovo ne bodo izostali.
Za dekleta In žene.
Jugoslovanska žena.
Ti si jugoslovanska žena! Resnično ponosna moraš biti, da si Jugoslovanka ! Kajti velik in mogočen je Tvoj jugoslovanski narod, kateremu pripadaš. Miljone ljudi govori Tvoj slovenski jezik, ki ga najdeš po vsem svetu. Jugoslovanske matere so dale stotisoče najhrabrejših sinov za hrambo naše domovine. Bodi ponosna, da pripadaš temu ljubemu jugoslovanskemu narodu, ki ga občuduje ves svet. Prava plemenitost in lepota je, ostati zvest slovenskemu narodu. Skrbi, da bodo Tvoji otroci ostali zvesti svojemu slovenskemu narodu in Tvojemu slovenskemu jeziku! Uči svoje otroke moliti slovensko in da bodo povsod govorili in pozdravljali slovensko. Naroči sebi in svojim otrokom slovenske časopise in naj pristopijo k slovenskim društvom. Vzgoji svoje otroke v poštene, pobožne, izobražene, plemenite in odločne Slovence, ki bodo ponosni na Tebe in Tvoj slovenski jezik. Pošiljaj jih le v slovenske šole ! Ne žabi nikdar, da so naši narodni nasprotniki leta 1914 in 1915 na tisoče nedolžnih Jugoslovanov gonili po ječah ter jih pljuvali, tepli, zaničevali in morili. Jugoslovanska žena! Okrasi svoje sobe in stanovanje tudi s podobami velikih slovenskih mož, ki so s trpljenjem, učeno besedo in lepo pesmijo ter kot
poslanci jugoslovanskega kluba delali za naš mili slovanski narod, za „ Jugoslavijo“.
Jugoslovanska žena! Ljubi svojo jugoslovansko domovino iz vsega svojega srca ! Ljubi jo zvesto in udano do svoje smrti! Ko si bila še mladenka, si prepevala slovenske pesmi, skrbi, da bodo tudi Tvoji otroci prepevali lepe mile slovenske pesmi. Naj pojo z veseljem in ljubeznijo v čast Tvojemu slovenskemu jeziku in jugoslovanskemu narodu! Ljubi svoj slovenski jezik! Brani ga kot drag zaklad pred nevarnim tujstvom. Bodi svojega naroda vredna! Nabiraj podpise in podpiši za sebe izjavo za deklaracijo (izjavo) jugoslovanskega kluba z dne 30. maja 1917 in pri vsaki priliki imej prijazno, a odločno besedo za dosego naše jugoslovanske države, Jugoslavije! Kupuj sama in skrbi, da bodo vsi člani Tvoje hiše podpirali slovenske trgovce, obrtnike, da se bo povsod uveljavilo geslo «Svoji k svojim !“ Stori vse, kar moreš, da koristiš jugoslovanski domovini, Jugoslaviji! Bodi odkritosrčna, zvesta, plemenita, priprosta in ljubezniva žena ter odločna in ponosna Jugoslovanka! Pomni vedno, da si jugoslovanska žena!	Tolstivrška.
Najlepša dota .. .
V letošnji 2. številki «Slovenskega učitelja" so bile tiskane sledeče velepomembne vrstice: «Naš pedagog Schreiner je napisal veliko besedo, da je pogoj dobre vzgoje pobožnost staršev. In ob tej besedi so mi prišli v spomin oni lepi trenutki iz prve mladosti, ko nas je ob zimskih večerih zbrala mati na prostorni peči in nas učila raznih molitvic ali ko nas je devala v posteljo, nas pokriže-vala in molila z nami: Angelček varih ...
Ali matere še poučujejo otroke na ta način? Ali se mogoče ta lepa navada opušča? Potem seveda ne bo nič čudnega, če bo mladina vedno bolj pokvarjena! Ko bi si bile matere v svesti, koliko moči tiči v onih kratkih, priprostih molitvicah, ki se jih nauči otrok v teh letih, koliko prave sreče tudi za poznejše življenje, bi te navade gotovo ne opuščale. Imamo mladinske povesti, ki se v njih junak, kak tat ali ropar, spreobrne, ko vidi otroka moliti in se spomni svojih otroških let. Dobe se ljudje, ki se jim zdi to neverjetno, a je živa resnica, vzeta iz življenja. Teh molitvic in tega pouka človek ne pozabi nikdar.
Dobri starši pa ne uče otrok samo moliti, ampak tudi drugih koristnih reči in zlasti skrbno pazijo, v kako družbo zahajajo njihovi ljubljenci." Kar v mladostnih letih naukov, vzgledov lepih položila mati je v ljubezni blagi mi v srce, najlepši dota, najkrasnejši dar je mamke moje.
Mati je prva učiteljica svojih malih. Sreča mladine in sreča naroda ima svoje središče v materinem srcu. —Iskreno ljubimo svoje otroke in vse žrtvujemo za nje, da bi bili le srečni.
Matere, vzgojiteljice, Veronike svojega naroda, me iskreno ljubimo svoje male, izročimo svojim otrokom najlepšo doto, izrecimo se s svojim podpisom za jugoslovansko državo pod našim vele-blagim cesarjem, in prisijala bo narodu lepša bodočnost, in slovenski narod bo praznoval po dolgem križevem tednu svojo Velikonoč.
Živel naš iskrenoljubljeni cesar Karel L! Živela naša mila, globokoverna mati cesarica Cita, angel Avstrije!
Književnost in umetnost.
„Kurent.a V Ljubljani bo s 1. julijem izšel humorističen list «Kurent". Da pa bo občinstvo že prej informirano o smeri in nameri tega šaljivega tednika, izide aprila «Kurentov album". Ta humorističen almanah bo izšel v večjem obsegu, ter bo bogato ilustrovan z risbami in karikaturami naših domačih umetnikov. Rokopise sprejema uredništvo «Kurenta" v Ljubljani, Kri-ževniška ulica 9, II. nadstropje.
D u i- ovi.
Za božičnico «Narodne šole" v Št. Rupertu pri Velikovcu v 1.1917/18. Nadalje so darovali p. n. gospodje in gospe: Franc Mikula, župnik na Obirskem 20 K; Jožef Dobrovc, župnik v Črni 10 K; c. in kr. vojni kurati: Franc Osterc 10 K; Franc Krivičii 2 K; Anton Rovtar 8 K; Jožef Štih 20 K; dr. Ivan Lučovnik 10 K; stara mamica 10 K; Florjan Ellcrsdorfer, deželni poslanec v Grebinju 30 K; Ferdo Kreiger, župan v Globasnici 5 K; Jurij Rutar, župan v Št. Petru 4 K; Franc Sadnikar, trgovec z železnino v Celovcu 20 K; Fr. R. v Šp. 7 K; Jurij Carf, kolarski mojster v Velikovcu 10 K; Jakob Pogačnik, tovarnar v Velikovcu 4 K; Jožef Schaller, župan v Logivasi 10 K; Franc Krašna, kaplan v Dobrlivasi 6 K; Lojze Skrinar, kaplan v Železni Kapli 20 K; Ignacij Muri, župni upravitelj v Ločah 20 K; Jožef Dobernig, prefekt v Celovcu 10 K; Miloš Carf, kaplan v št. Jakobu v Rožu 20 K ; Pavel Gril, kaplan v Šmihelu nad Pliberkom 6 K; posojilnica v Velikovcu 100 K; posojilnica v Spodnjem
Dravogradu 30 K; družba sv. Mohorja 100 K; posojilnica v Šmihelu nad Pliberkom 30 K; posojilnica v Sinčivasi 100 K; Anton Gril, veleposestnik pd. Jehart v Št. Lipšu 10 K; Aleš Gril pd. Mentel v Podlipo 12 K; Peter Karpf, krojaški mojster v Velikovcu 10 K; Boštjan Cikulnik pd. Štern v Čarčah 5 K; Matija Wutti pd. Pajovec na Ločilu 10 K; Anton Riepl pd. Plešar v Hrenovčah 20 K; Tomaž Kastner pd. Štefan na Važenbergu 10 K; Janez Kuhar, orgij, stavbenik v Zakamnu 5 K; Franc Kogelnik, posestnik v Crnečah 6 K; Lovro Potočnik, krojaški mojster v Velikovcu 2 K; Jurij Primuš pd. Kovač v Šmartinu 20 K ; Matevž Škofič pd. Lebar v Vogljah 10 K; Marija Hafner pd. Povžinja na Ricinju 10 K; Anica Šercer, kmetica na Blatu pri Pliberku 20 K; Marija Štangl pd. Kramariča v Ramovčivasi 6 K; Lucija Kernbeihs pd. Žmavcarca na Ricinju 8 K; gospodični Anica in Pepika Vunček v Wolfsbergu 10 K; Ana Štih pd. Šle-micinja v Št. Janžu 12 K; najdeno 10 K; Zbirka mladenke Tončke Kotnik pd. Jugove v Dobrijah pri Guštanju: Tončka Kotnik 2 K; Kotnik Dominik 2 K; neimenovana 1 K; Kotnik Luka 2 K; Kotnik Elizabeta 1 K; Petrej Micika
1	K; Harum Ana 2 K: Krivograd 60 h; Žihar Ivan (begunec)
2	K; Oset Andrej 5 K; Lipovnik Gregor 1 K; Božank Ro-
zalija 1 K; Krivograd Franc 40 h; Stropnik Dominik 1 K; Dobičanka 1 K; Emilija Kotnik 4 K; Rezi dr. Kotnikova 2 K; č. g. Šimen Kotnik 3 K; Pandel Jurij 60 h; Lečnik Flora 4 K; Oražem Andrej 3 K; Jenžek Micika 1 K; Blaž Sekalo 60 h; Rajh Marija 60 h; Skornšek Luka 1 K; Lečnik Franjo 2 K; skupaj 46'70 K; Franc Marinič, dekan 10 K; Pavl Riedl pd. Bernik 10 K; Roza Sibič 2 K; skupaj vsi darovi 2043 K 10 h. Bog plači vsem preblagim dobrotnikom stoterno!	Vodstvo »Narodne šoleu.
Pomirjenje živcev je najvažnejše pri bolestnem stanju vsake vrste. Od bolečin razburjeni živci nam pustijo bolečine mnogo močneje čutiti, nego so v resnici. To opazimo, ako se nas s kako stvarjo od opazovanja bolečin odvrne, na pr. s kakim zanimivim pismom. Ko pričnemo pismo čitati, ne čutimo več bolečine. Torej je pomirjenje živcev najvažnejše za odpravo bolečin. Bolečine odpravljajoče sredstvo, ki pomiri takoj živce, je Felleijev dobro dišeči rastlinski esenšni fluid z zn. „Elsa“-fluid, ki prinaša pri bolečinah vsake vrste hitro pomoč. 12 steklenic tega blagodejnega domačega sredstva pošlje franko za 14 K 32 h lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsa-trg št. 67 (Hrvatsko). Istotam se zamore naročiti Fellerjeve milo odvajajoče Rha-barbara-krogljice z zn. „Elsa“-krogljice, 6 škatljic franko za 7 K 37 h. Oba domača sredstva naj bi bila vedno na razpolago in se obneseta zlasti pri bolečinah, ki nastopajo vsled utrujenosti, prepiha in mokrote, oz. vsled uživanja pokvarjenih jedil itd. Kot hitri pomočnik zoper bolečine rabi se Fellerjev Mentholni črtnik zoper migreno. Cena 1 K. (fs)
Lastnik in izdajatelj : Oregor Einspieler, prošt v Tinjah.
Odgovorni urednik: Otmar MLhàlek.
Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu. Telefon 179.
Vabilo«
Hranilnica in posojilnica za Št. Janž in okolico
r. z. z n. z. bo imela
dne 14. aprila 1918, ob pol 4. url popoldne, v gostilni pri „Tišlerju“ y Št. Janžu
svoj
s sledečim sporedom:
1.	Poročilo o delovanju zadruge v 1. 1917.
2.	Potrdilo letnega računskega zaključka.
3.	Poraba čistega dobička.
4.	Volitev odbora in računskih pregledovalcev.
5.	Raznoterosti.
Ako se ob določenem času ne zbere zadostno število udov, se vrši pol ure pozneje na istem mestu in z istim sporedom drug občni zbor, ki bode sklepal brez ozira na število udeležencev.
K obilni udeležbi vabi
Odbor.
Ueliki tečen 1918. Koroški
òan uojnih grobou.
So0ržaul|ani!
Spominialte se na bojiščih pokopanih junakoo! Usak, tuši najmanjši prispeuek ge hualežno sprejme.
Blauna poslouainica:
Dunaj, IX., Tanisiuggasge IO, telefon 23.I1Q in 21.820. Poštnohranilnični konto 1 VX	157.270.
Centrala za krmila c. kr. urada za ljudsko prehrano.
immimiiiimmmimiimimmmmmiimmimiimmiiimiiiiimmiiiiiimmiiiiimmmmiiiimiiiimimiiiiiiimiiimiiiiimiiiimiiiiiiimm
Razglas
glede
oddaje semena za krmsko repo.
Centrala za krmila c. kr. urada za ljudsko prehrano je nakupila v Nemčiji malo množino semena krmske repe, ki se oddaja pod naslednjimi pogoji:
1.	Seme in zavojnina se pošlje pridelovalcu brezplačno in poštnine prosto na namembno postajo.
2.	Posejati se sme izključno na lastnem posestvu.
3.	Seme, ki se ne porabi za setev, se mora takoj nefrankovano vrniti centrali za krmila c. kr. urada za ljudsko prehrano.
4.	Pridelovalec je dolžan oddati centrali za krmila c. kr. urada za ljudsko prehrano za vsak kilogram semena 750 kg krmske repe.
Pojasnilo: Vzemimo, da se rabi za posejanje enega hektara 20 kg semena in pridela 350 meterskih stotov repe, tedaj treba oddati centrali za krmila c. kr. urada za ljudsko prehrano 150 meterskih stotov, ostalih 200 meterskih stotov se pa sme porabiti za krmljenje v lastnem gospodarstvu.
5.	Za vsakih 100 kg dobavljene krmske repe, zdrave, za prodajo sposobne kakovosti plača pridelovalcu centrala za krmila c. kr. urada za ljudsko prehrano 10 kron. Cena se razume loko postaje skladišča in so v njej zapopadeni tudi stroški za nakladanje.
Ako dobavljeno blago ne odgovarja predpisani kakovosti, stopi v veljavo določba § 5., odstavek 3., naredbe z dne 11. oktobra 1916, drž. zak. št. 350.
6.	Množina blaga, ki se ima oddati, se mora prijaviti centrali za krmila c. kr. urada za ljudsko prehrano. Ta bo razpolagala z blagom tekom šestih tednov po prijavi. Plačilo prevzemne cene se izvrši po dobavi.
7.	Pridelovalec je dolžan na zahtevo centrale za krmila c. kr. urada za ljudsko prehrano imeti repo spravljeno v svojih prostorih. Za to prejme običajno trgovsko odškodnino od strani centrale za krmila c. kr. urada za ljudsko prehrano.
8.	Setev, poljska dela in spravljanje repe bodo nadzorovali organi centrale za krmila c. kr. urada za ljudsko prehrano.
9.	Pogodbi nasprotujoča poraba dobavljenega semena, kakor tudi opustitev oddaje predpisane množine krmske repe (toèka 4) nalaga pridelovalcu dolžnost, da mora plačati nakazano mu repno seme, vštevši embalažo in dovoznino, poleg tega ga pa zadene kazen.
§ 5., odstavek 3., naredbe z dne 11. oktobra drž. zak. št. 350 se glasi:
»Ako blago ne odgovarja usančni zahtevi ali pa prekorači dopustno najvišjo mero vlage, se cena primerno zniža. Ako se v zadevi znižanja cene ne doseže edinost, odločuje o ceni, ako se nahaja blago v deželi, kjer obstoji borza za kmetijske pridelke, razsodišče te borze, sicer pa razsodišče trgovske in obrtne zbornice, v katere področje spada blago.«
£ iS £ Ì o ^ « E E o
^ T3 2	. C«
I	O)	U>
O	*-2	03
c
C	>	<l>
C	<U	X->
oT'S
>N <V >
&
O
>
_ <1> o S
o «
3 rt T3 c
o ¥
. -5 E o '-a Ta rt o ^ ’o © 2
o * 1 ° ^ c c
<U al — 73 E
O- o
t/i °
O T3
c ^
. N ._ j=
TO _i
C o. £ 'c S —
2-E S > ._
o — ■—■
o c
rt rt _
51 .*>■-S E . *
rt ------, W
.3, N
~ O ^ ^ O
ITl O <U
g | rt
N O JZ O -Z
cx " c
E ^ rt
o -o o
E .2,
.
CÌ Ji
»- N P
.oo -a ^
S «
«	• r—i
•^3 3 >
rt C rt
•E JZ -g
N • 5
O U 73
a. S
N O
<u ._
E rt .
oj' "aj
+•* p, OJ <3J
* i!	O*	£	o
rt .t -M, rt ^ XI C n rt	«p	>	o
—	o	S	0	<u
p J= a.
a»	oj	<u
_	73	o	i-
O •— '3 xa	i-	JS	rt
O-	33	v
rt	HJ	o)
c Se o>	5
C/i	P	-X-
N
O ^
S- | £ c d S
US
Naročilnica.
Centrali za krmila c. kr. urada za ljudsko prehrano
Dunaj, I., Trattnerhof 1.
Podpisan (zadruga) izjavlja, da je voljan (voljna) na zemljišču, ležečem v okraju	, občina	, v izmeri
hektarjev (št. parcele	) v letu 1918 pridelovati krmsko repo
pod pogoji, ki jih navaja centrala za krmila c. kr. urada za ljudsko prehrano, in prosi, da se mu dopošlje	kg semena.
Naslov:	.....................................
Kraj prevzetja:	pošta :
železniška postaja: .................
V
Podpis:
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu.
DelniSka glavnica: K 10,000.000. Rezervni zaklad: K 1,500.000.!!
Prodaja sreike razredne loterije.
Vabilo
na
redni letni občni zbor
Kolodvorska ulica št. 27.
Centrala v Ljubljani.
Podružnice: Celie, Gorica, Sarajevo, Split, Trst.
SpPBjEina vloge no knjižice in na tekoči račun. Nnknp in prodala vrednostnih papir]ev vseh vrst. Srečke na obroke, promese k vsem žrebanjem.
predvojno milo (žajfo)
brez lužnega kamna ali nadomestila lužnega kamna se da izdelati.
Hlevi hotela Trabesinger
so od vojaščine zopet izpraznjeni in se kot hotelov najemnik p. n. posestnikom za izpreganje zopet priporočam.
Janez Grančnik.
Hranilnice in posojilnice v Črni
r. z. z n. z. ki se vrši
na belo nedeljo, dne 7. aprila 1918, ob 12. uri opoldne, y posojilniških prostorih v gostilni pri Drofelniku
s sledečim sporedom:
.1. Poročilo tajnika in blagajnika.
2.	Razdelitev čistega dobička.
3.	Prememba pravil.
4.	Volitev novega odbora.
5.	Slučajnosti.
Pismena pojasnila daje pri vposlatvi 3 K Leo Weiil, Vetrinj, Koroško.
s pristnimi filmi K 3-50. Poštnina in zavoj 80 vin., po povzetja 60 vin. več. Preprodajalcem popust.
J. Bergmann, Dunaj, V., Kohlgasse 46.
,___I Raramente CZ
kakor mašna oblačila, pluviala, vela, plaščke za ministrante, cerkveno perilo, birete, kolarje, šmizote, kelihe, ciborije, monštrance, zvončke itd., križe, sohe v bogati izberi po nizkih cenah ima v zalogi
oddelek za parameiite Jožefovega društva v Celovcu.
B	.•	—■ i	■	...STa
Organist in cerkovnik
cecilijanec, obenem rokodelec, bolj prileten, oženjen, zmožen slovenskega in nemškega jezika, si želi službe, ampak le take, kjer je kaj zemljišča zraven. Nastopi lahko takoj. Naslov pove upravništvo lista „Mir“ št. 11. — Znamka za odgovor.
Involi d
22 let star, neoženjen, poštenega vedenja, bi rad stopil v službo na Koroškem na kak dober prostor kot pomožni delavec v oskrbi s hrano in stanovanjem. Glede plačila se pismeno dogovori. Franc Jerala, Prezrenje št. 10, p. Podnart, Kranjsko.
Ako bi občni zbor ob določeni uri ne bil sklepčen, se vrši eno uro nato drugi občni zbor, ki bo sklepal pri vsakem številu navzočih.
Načelstvo.
Vabilo
k
slavnostni predstavi
katero priredi
Marijina družba v Št. Rupertu pri Velikovcu na velikonočni pondeljek, 1. aprila 1918 ob 3. uri popoldne (po starem času) v telovadnici „Narodne iole".
Spored:
1.	Pozdravni govor (Katica Lasnik).
2.	Petje: „Marijina“, o. Angelik Hribar.
3.	„Smrt Marije Device", igrokaz v treh dejanjih.
4.	Petje: „Solnce čez hribe gre", Pr.Ferjančičeva.
5.	„Pri gospodi", šaloigra v dveh dejanjih.
6.	Petje: „Domn“, Ign. Hladnikova.
Vstopnina: Sedeži 2 K, stojišča 1 K. — Vstopnina se nakloni za dobre namene.
K obilni udeležbi vabi vse dobrotnike in prijatelje
vodstvo »Marijine družbe".
Pozori
Kupujem vsake vrste perotnino, jajca, surovo maslo, sir in divjačino.
Anton Nedogg
trgovina s perotnino in divjačino v Celovcu Spengergasse št. 7.
Išče se
gostilna V najem, ali se pod ugodnimi pogoji tudi kupi, najraje na Spodnjem Koroškem. Naslov pove upravništvo lista „Mir“ št. 13. Znamka za odgovor.
IfciPlfllTfl svoje vinograde, sadne V Cl ril J iC vrte in vse rastline
pred listno ušjo, gosenicami in drugimi golaznimi s škropljenjem z antifunginom.
Radikalno zanesljiv učinek, rastlina se ne poškoduje, zelo varčen, v inozemstvu že leta sem kot čudovito uspešno sredstvo preizkušen. Cena : 1 liter K 12-— (zadostuje za 50 litrov). Izvirne posode po 3'/a H tra k 32. Pošilja po povzetju ali predplačilu M. Jiinker v Zagrebu 11. Petrinjska uL 3 (Hrvatsko). Obširen prospekt in navodilo za rabo zastonj.
Miši — podgane — stenice — ščurki.
Izdelovanje in razpošiljatev preizkušenega radikalno učinkujočega uničevalnega sredstva, za katero dohajajo vsak dan zahvalna pisma. Za podgane in miši K 5'—; za ščurke K 4-50; tinktura za stenice 2 K; uničevalec moljev K 2'— ; prašek proti mrčesom K T50 in K 3*—; sem spadajoči razpraševaleo K T20; tinktura proti ušem pri ljudeh K 1-20 ; mazilo za nšl pri živini K 1-50; prašek za uši v obleki in perilu 2 K ; tinkt. za bolhe pri pseh K P20 ; tinkt. proti mrčesu na sadnju in zelenjadi (nnič. rastlin) 3 K. Pošilja po povzetja Zavod za pokončavanje mrčesa
M. Junker, Zagreb 16, Petrinjska ulica 3.
Zvonarna in livarna kovin
Ernest Szabo
Gradec, Griesplatz št. 10
prosi velečastito duhovščino, da njegovo tvrdko po vojni pri nabavi zvonov in celega zvonjenja vsake velikosti in vglasitve ohrani v blagohotnem
spominu.
100 litrov zdrave domače pijače
osvežujoče, dobre in žejo gaseče si lahko vsak sam priredi z malimi stroški. V zalogi so snovi
za. ananas, Jabolčnik, grrenadine, malinovec, poprova meta, muikateleo, po-merančnlk, dišeča perla, vlšnjeveo. Skaziti sc ne more. Ta domača pijača se lahko pije poleti hladna, pozimi tudi vroča namesto ruma ali zganja. Snovi z natančnim navodilom stanejo J K 12’— franko po povzetju.
m. BH0L1CH, droženija pri angelu, Brno 638, Moram.
Diamanti za rezanje stekla.
Diamantov za rezanje stekla morem sedaj le št. 4 po K U'70 in „ 6Vi .	„ 16'— oddirjati, ker je
privoz diamantov prekinjen in se dobi surovina le prav težko in po prav visokih cenah. Povzetna poštnina stane 85 h.
Za redno in solidno blago jamči
lan. Grolich, £žžn
500 kron v zlatu
če ne odstrani krema Grolich z zraven spadajočim milnim praškom vse solnfine pege, m «.rogo, aolnčne opekline, ogrce, obrazno rdečico
itd. in ne ohrani kože mladostno svežo in nežno. Cena K 6.65 s poštnino vred. 3 porcije stanejo K 17’—,	6 porcij
K 32-60. Vse brez kakih nadaljnlh stroškov. — Naslov za naročila:
Jan. Grolich,
F7«*» m vrini )c sredstvo za pomlajenje E'K'CtlUYUOl 1aSi ki rde&i svetlc jnJsjve
lase In brade za trajno temno pobarva. 1 steklenica s poštnino vred K 2-70.
D. «H kini D rožnata
nyuyoi voaa, mživo
pordeči bleda Uoa. Učinek je čudovit. 1 steklenica s poštnino vred K 2-46. — Povzele 55 h več. — Naslov za naročila:
im BROLICH, drožerija pri angelu, Brno 638, Morava.
Hranilno in posojilno društvo v Celovcu
Pavličeva nlioa it. 7.
-------------- uraduje vsak dan, izvzemši nedelje in-------------
praznike, od 10. do 12. ure dopoldne.
Varno naložen denar; najugodnejši kredit za posestnike.
Pavličeva ulica it. 7.