Sta Y Gorici, dne IT. januarija 1896/ Tečaj XXVI „Soča" izhaja vsak petek o poldne in /*lja s prilog« „S»sp«<»r«*i Hit* vred ].<> poŠti prejemana ali v Gorici na dnm poSiljana: velelo.....tf-l.-MO. rol leta......-¦-«¦ četrt leta .... , 1 10. Za tuje dežele toliko več, kolikor jo velja poilnina. Ilcl.t-.rs::: in iiru/i:ft manj premožnim novim naročnikom ako -e ; pri uprav ništvu. t:imtrtt" 'zliflja vsakih M iluij v»at druh*i torek iu u-l^a :a -"-o lo«» *> <•'-• gospodarski U»t" izlia;a in se prilaga vsak tm-i-ec v obse;:« Iti .'•'.raivj. Kadar ji> v ppiek praznik, izineia ii-!a že v Oetriok. \ SOČA (Izdaja za deželo) Oznanila in .PUSUIICE" plačujejo so za petstopno pet;'-vrsto: 5 kr., če se tiskajo 1 krat, 7 . , , 2 , 6 » , , S , Večkrat — po pogodbi. — Za večjo črke po prostoru. Posamične številke dobivajo se v tobakaraah v Nunski ulici iu v šolski ulici, v Trstu pri Lavrenčiču nasproti velike vojašnice iu pri Pipanu v ulici Ponlo della Fabra po 8 kr. Dopisi pošiljajo naj se uredništvu, naročnina in reklamacije pa upravništvu ..Soče*. — Neplačanih pisem uredništvo no sprejema. — Rokopisi si ne vračajo. Uredništvo in npravniSlvo je v Gosposki ulici &. Izd«|at«fl In odgovorni urednik Andrej Gabrsček. „ Bog1 In narod! *' — Tiska »Goriška Tiskarna A. GabrScak" (odgovoren Josip Krmpotič). Slovenski sfarisi, pozor! VoiNfvu z;i-:i'I»n>* ljudski* miJc Uru>tva SI-ura v i'xnm nas jiio-a, »i.t oir-..viin.i *.i-lr- ^!.iv;»i'-!\«'!ii «ii»;ii-: j':i»iaii''Mit: voil-lvit .-lov.-ri-k«* piiv.du«' >nh' • Slnjja v (Un'u-1 \a \ivu;-u'\n fiivu-^iftiku !ii»'-!iiiv'.J "i'i-kc^a -\«-',a v Umiri, r.i-i injiiin l;a- /iiaiiiti. iia -;• i««!«« v !i«.'Hj-i ud M. M. nt«* «ifj»;»:»ir»** \ -in-kvm pn«.!«.'«;!!. biw C.ltiurl.i-jrU \t>j.'~!iiri, tij.i-ail i<* itiii l.tlM I Ali I.miV N.>v..*..i V/viM-no-» ukazati p« idr. ¦»iiirn ;.h!.isuii.\ .i.i \r;>tV podpisani n m>h,udoma n-š.-trv ii;«yovih ulokov n.r visoko o. kr. mini-lt r-tvo / »Um*-Hi, m 21. uo-vnnbia, k» r iiii potrebuje za pritožbo n.i \' <;•:: i . i. '». j.imi.irj.i l*i'.l.i »-. kr. iiiini--!i i /t h> „"11.i-tr )!i uk radi slovensko i-mi.ki' *»»'..¦ v <;<>••" i. Nov. l^kt s.niit.; i / n/cm1|a meslm ^In^llf ;;ii4l-kr, ./.v ciliši DIH', ki liiv.l ii i. ; .Skra. • ¦kr.i n s|.in,r.,n-l.iMii, ki ;¦¦ u.-ii V I koiii. niiis'i-':i -i'1 /n^n-urki -<¦ i *•"•• '"' »•»-I« ",i,'',! ''"• prosili so / r.i/iimu MIHI. lllllr. iri .1.. /.,[*•.f mi f.r^t t"i i .• . . ¦' •' ' -i-------¦¦ ¦>•¦• "¦• ••-'¦lin'.! sivim 1, ii 11 *- ki* stila li.Kic h:!i /.t t»i 7,a»U7a:ii. k.-r ir.a-'•n\o!i t''ti,."t!u uni-fvii niij-ivi'; v-i-in (ioliruiut u»i'-!f/»'tii'»':ir. c. k. mkk.u.nu i,i..\v\i!srv«» i !'i'hii. -i.. iiii-K-ii/.iiifiii.i^-iui.ka j.* «itsun:i. v tiuriri. iln.- IT.. jaMiia«ia IMM». j [^»""ll h^lZ^uTv^Z ulruklm. s |V/" C. kr. rl*.t»!Iii .-•.•.»•?<»'.;3;<-i : i nti r,»» ¦•M-j.iVin- jn-d 1 kn Bosizio. I ''•' "k,,/! -Sii. k.it-ro i.i i S.i.kc i,|.!.i^i h:i -!.i j i. da Nii :1. ..;H-,k«»\ti njilnivi njiraMir.- sii'li*-i'i' mi ¦iti. »ki. ... iloiir .,:» pn-i.ivi '»I-ko liml.ipif mrvi -¦»!¦ , -i. I: i,i. -la. h;»i:i..r !|| »nI iiniiiMic liu-ki- U> llli.M .l.'1'II.Sj.l. I,'\.'I'!IM MiKki »ikfllf- .1 .i...-.i-,;,!, ki •" .'«• ;tak mik ..a •;•' in |.k1cii i.I Hi.".!.i, na) i kiu pult. Il.v.is m ... iiprU \Ul.i|iiM ¦Irat.ka v ii.rstii, ki lr.li. .ia mi* I«i pinško ima il.ili-,.iliski .'ii.i.\i|, .!.! )a /Ii:i.'ai tn-li.i v.ntnali n..k--[ii- j pr. >1 \'i'iii IM tli. l«..l|Ur I ,< / klt.'l. j /I.I..IJ Hit 'f.l. \i (-' hi.! . •h:.'j.>i .. ki. <«. '< !i > (.!i niriii tMfiiiiK tiu. _e !t mil l-i.: ! .\ d v.. '¦(.» .. -i*... n.'.ira- ' ul.il m- '¦• le /Jilm toliko !i,e, kei |i> p .lin H^.^ji ¦'v ¦¦•,tl*'iE tin. m! i' -«h \i r- jli'jvi'1 V j \{il jS.UHe rtlillllil) Jiotoiii, in k'T 'e l)i!o C !•. In-, uLititi v \ l'i-1». ki n fin .1 ii.!e! m -is of.vt.llie !•} [,| .:-,(! i v Ti-lil tli Ji.itrvl«M. k"T s|o\V||-kl (llroil !«,tr,fj.e rr!c,v, ki -jv.oueo. cLi «¦!•." . mi» ' , t:- » / i!i .m <> \ t>k«...e m-ke šole, ki in-o i..|.»:i:..»-f. i.i isr i,- k..! -.l-ke !i-*«- /.., -',->, MoIhu- mi J km. \M.-kli *I].|.i\.ltll mi i.' !o /.ilil..\.ill, i.nf..k.v.il ii.'ii"i'i ->. .m.i iiPvm» i.-i*. . *ki- k.r ,ili •• imi.i-m ><• |>r< .1 let, \..|i-!.mi.» .. ]>-., i Ink.l. >J.'. '-I,.. ,:.n, kiii poti v Št. Peter, kaj I i od bi v*.' vi.;.(Miiee v 1'odlurim do ,U)lskepM poslopja I v "Št. Peter je komaj o-C.OO m. ! S takim izvajanjem AoNkcjra zakona bo I -•ed.iuia vladajoča stranka v (Jorici pojiolim •/..uli.voljna, ker slnveir^ki otroci i//.enejo se i/, me-iij, med lom ko se UMiirtavljiijo ilnli-j.tn^kim otrokom n.-potirline šole; ali sln-v. ti^ki olicin.irji j:ori*ki morajo se leinn od-l...'im i.i-r.-li. ' Ni verjetno, da bi Imlol deželni šolski svet plinski izvesti opisani naCri do zadnje torke; ili ce nima l»va namen,i, naj tudi n.icela ne pn.sUivija. ki dosledno vede do U'XH. |)i/..'Iiii šolski svet naj izvede svoj odlok z dne )i\. jiniiia ls«.M- s tem. da odloči slo-ven-iki «oli'v (.urici tak prostor, ki je ilose-el.iv od vseli ntivni Sijl4;<«r'a okro/.i (-oriškiva ^ pomočjo postiivne poti i km, Tak prostor dobi se edin.: !•• «* sr«ili .....sta. Takemu pro- stnrn he .le/eitii šolski svet ne more njjniti, i.ko hoi'e vr.Mli svojo nalogo, ne ozirajoč se nato, kaj poiv.e k leinn stranka, katero je pot-nil cesarski nanie.-tiiik na relo nunskemu menln. 1'ndpisani •=l.i\ljaji> do Nje':nve Vjtvi^i-nosli i/iispoda c, kr. ministra za bivocaslje in tik -l-ilcci vpraš.rnji: I. Ali je'•liano Njihovi V/.vi-ienosli, da e. kr. de/eliii Milski svet goriški je naročil mesliiemii šolskemu svetu goriškemu, naj stopi v dogovor z okrajnim šolskim svetom /.i'okolico goriško, tU se všolajo posamezni kraji na iri.»:tm>i.i oycn:tin rmriskem v razne eno- iu dvora/redne šole v šolskem okraju okolice j,'ori-ke? ¦J. Kako more Njegova Vzvišenost opravičiti tako postopanje c kr. div..liuvM sol- , :i.:i.-,. i..i ..i..*iL>Ri i.i.-i pn.ti M. IMni. ....h-.ž'.va:i.:/p!«.i!!0 s,- ,. Usl.ii:»vi:.i. k.:..... .. i .;.,-.iki ...» Kta. kamor .dmci i,.- ii.i.in :...irv. .'.l..'..ti. t.ik.id.1 na vid./. :.' I...'n .«.!..-v.:.^..h L*>,!;!<' eni .lan«., kar «.«» Ailit.-v.i:i. a v r.s..:.| -j., i.i t.::,i .lino, ker ii::li>.\i utrni i nadaljeval iolski pouk za 1.V) otrok, Poeel-kom jamiarja IStKi, ni nikdo vedel, ali se | t)o Šola nadaljevala ali ne, Po prijaznosti ui-ileljskej-a osebja se je začela Šola j* novim Ir-lom iu ('». januarja se j« nakazalo Soli v.opel nekaj podpore, tla naj se nadaljuje s 1- razredi do Iti. I. m. Zn ostale i razrede morajo roditelji skrbeti in enako jim bo skrbeti za vse razrede po KJ.jan,, kajti ni mule, da bi meslo otvorilo šolo do triiaj. Mesto je obecalo šolo do I, jim., pa je ni ustanovilo; zdaj jo obeeujo do 10. jan„ pa je gotovo ne bo. Iti ec so posreči, da se šola v resnici olvori t. febr., je pa v lakom kraju, da otroci i« ne bodo mogli obiskovali, iu da bodo roditelji zopet tam, kjer ho zdaj. Vse je negotovo glede slov. šole v pr»»!iii z oi.sto..>č:mi . v.v^u.d r. ', ;vk»>i.i s-r v lipovo ra/Midiio z -:o'.«-::-ki m.:,ki '' /.ur. i:e bodi* in.* Ji nad 1- km. poli v rečeno v.-!-. iw i....r..:,. ps-iw»: t: n:»i v t... da bi m> | k.i-.n.-i. i.« ' j .-'..¦.,, ,-,:,- .m„ -d-iai v i;.!']:«':..- ; Ali ko .-o stopili 7.i->li«pniki slovenskih >!.-.. t:-kr š,.|.. k..l«M {.; v^cd t. ,:a .*»¦ pri ; r«-«l:!rl;«'V na :.(•;". priznali .,<• mor..! di ž«dni -voj.-::; .--.Mkn i. i. t;.. rt-o trt.. I j. S .vri.lv.ki ' si-l-ki si.!, da pol v pmltuivn-Ko ko-aino .;e ^•v.ri>ke š ;,- v ,';,ir;,i, pVkt.iš! ,J..'lp,,t. I i» o}.mv:.-.':.o .biLa t« r da mnogim otrokom branit.-. *¦» -•> v.«-..-. ii.v __,- v««;aiiu«.i i-l- j .'.nas.; r!ad V km. kateri vsh-.l Uva niso v.>- :::eri:,-ii,i .-li.Vtii-k: m.!;, Crš;" f.trrr; nv ia. io I Kan: hod:li v Ai-io. hodili v Soli.. k._r i.- i,t.-!o uu,J\ — kar > j Naravna po^i.-dica bi bila. (ia bi bil popolnoma r«-:;:.'i..« — i:s k-daj s^oh ne I d« že:ni soNki svet, >poznavši >vo;» preklical odobren;«' podtureiiske kosartie: pa lega ni storil. Trdovratno drži se poslopja, ki nikakor ni sposobno za lo, «• kar ga je namenil, ter skuša, kako bi mu odvzel vsaj kričeče znak«; nezakonitosti. Ta skrb dovedla je cesarskega namestnika v Primoriu do čudne misli, naj se v.šolajo slovenski otroci na mostnem ozemlju goriškem v razne eno- in dvorazredne šole v okolici goriški, kamor jim ni nad i km poti. Slovenski olroci mestne občine goriške, ki imajo pravico do slirirazrednire in do celodnevnega pouka na mestne stroške, naj hodijo v okoličanske eno- indvorazrednico s poludrievnim poul.om, v prenapolnjene Šole, ki niti domačih otrok nimajo kam de-jati! Kako so more to zagovarjati V To načelo cesarskega namestnika jo slovenskim otrokom in slovenski šoli v Go- po-iainev .\. klaneiea in tovariše' gove Vzvišeno.sli govp,„|;i e. k. minisira za bogočaslje in uk radi sl„vensku ljudske šole v ftorici. DeMni šolski /akon z .Im* 0. maja IS7<>, drz. /nk. št. "..<•. določuje v S. :.H„ kakor -:.-di : .1 slaiiavijanj.in vzdrz.-varije potrebnih Ijidskih šol ;e skupna zadeva v-akoga šolske,, t okraja, kateri ima tedaj skrbeli /a vse inli materijalne potr.-he in tudi za plačo nčibljskegan-ebja". Zakon z dne S. febr. IM'.«..', d« ž. zak. 'št. '.>. določuje v [;. iS. ob-MV Mil-kib okr.ij.-v tako le: .Šolski okraji imajo tisti obseg, kakor politični okraji. Mesta, k.itcia imajo lastno občinsko postavo, delajo .»ako za m- pu.seben šoKki okraj*. Po lem takem je mesto goriško, ki ima lastno občinsko postavo ali šintul. za se šolski okraj, ki ima iH.rtiiavljali in vzdrževati potrebne ijidske šol«.- ter si;rbeli za vse njih gmotne policbe in tudi za plače ufileljskemn osebju. J »rž... viii zakon z dne 11. maja I HO«, drž, zak šl. Hi. postavlja kot načelo, da je vsekakor treba napraviti javno ljudsko šolo povsod, k,er biva ono uro na okoli po potle-tnem povprečnem r.ičmiii čez iO otrok, ki morajo čez pol milV daleč hoditi v šolo. Ministru za bogoVastie in uk j«- naročeno, da izvrši le z.ikone. oziroma da iz.l.i polr-lme naredbe iu ukaze podrejenim šoi-kim oblaslvom, v prvi vrsti c. k. deželnemu šolskemu svetu, da jih izvrš.- v svoj.-m področju po določbah zakona. Vkiiub tem j.i.-aiim določbam državnih in de/ehiih šoiskib zakonov; vkljub leinn, »bi šteje goriška mestna obfma, odštevši šolski okrou' sbirogo.-ski. ki j^ nad i km od mesta oddaljen, po priletnem povprečnem računu nad 100 šolski dolžnosti podvrženih otrok slovenske narodnosti; vkljub temu. da v smislu J;- 20. državnega šolskega zakona rot.i-leh/ali njih namestniki ne smejo puščati svojih ali svoji skrbi izročenih otrok brez poiika, ki je zapovedan /a obče ljudske šole; vkljub odloku najvišjo šolske oblasti v državi in razsodbi c. k. upravnega sodišča; vkljub svojemu lastnemu sklepu z dne 5. novembra Itvj.l. mestni zastop goriški ni prišel še do tega, da bi ustanovil prepotrebno ljudsko šolo za mestne otroke slovenske narodnosti. Vslcd toga so slovenski roditelji siljeni, da vzdržujejo ljudsko šolo na svoje stroške, ako hočejo, da so njihovi olroci deležni šolskega pouka. Odkar je društvo ,Sloga" odpovedalo plačo svojim'učiteljem, so slovenski roditelji v največji negotovosti in nemiru. Za december dala je c. k. vlada podporo, da se jo Interpelacija poslanca I. ttrrhufrl In lovflrisev na visoko c. kr. finančno ministerslvo. Že površen pogled na razredne larile za pokneženo grofijo goriško - gradiščansko in one drugih pokrajin kaže, da je obtežena naša dežela po zadnji uravnavi zemljiških davkov na temelji zakona ¦/. dne itt. maja 1S09 si. «SS drž. zak. primeroma z najvišjim zemljiškim davkom, ki ni v nikakem pravem razmerji s čistimi doneski. 'ii razredni lanu za skoro vse ccuit-vene okraje naše pokrajine slone na temelji tako pretirane cenitve čistega doneska, da ni pričakovali od reve::ije zemljiškega katastra v zmislu g. 11. začetkom navadnega zakona in zakona z dne 1. jan. 18'.).». st. :i drž. /ak. nikakega izdatnega uspeha, nikake bisl- j e olajšave i.i nobenih takih korislij, ki nogle zaprečiti popolen gospodarski propad naših posestnikov, ako se ne znižajo pred vsem razredni tarifi vseh obdelavnib zemljišč, na Coriskem v primeru z dejan- j :;kimi razmerami in z onimi drugih pokrajin. | Da bi podprli s Števili svojo trditev, usojamo si opozarjati r. kr. finančno mini- j slerstvo posebno na razredne tarife za. Vipavsko ilidino toslran in onstran Ilublja. Ta števila govore jasi.o in kažejo razliko v celici čistih doi:«.-skov ozemlja povsem jednako vre.;:>o--r; m robrol". ležečega v isti dolini •,'.-:!r;ui m t-s vran liublja. li.j.'!««.i-e podnebja in tal, cena pri-.';:!;?-:•. in delu, prometne razmere, upliva-joče na razpečavanje teb zemljiških pridelkov, in druge okolščinc so v označeni dolini toslran in onstran Hublja povsem jednake, s.--; je to jedna in ista dolina, katero deli slučajno politično-geografrčna črta — Ilubelj. Izveslno je, da imajo vinogradi v vipavski dolini na kranjski strani v obče celo ugodnejšo lego nego na Goriškem. Površen pogled' po dolini kaže tudi, da je ozemlje onkraj Ilublja bolj ravno in obdelovanju primernejše nego ono tostran [Ilublja, ki je v svojem brdovilem delu kainenilo in malo plodovito, tlocim se razprostira ravan večinoma le ob bregili reke Vipave, kalera odnaša in uničuje vslcd velikih iu gostih po-vodonj poljske pridelke ter obtožuje na tak način obdelovanje in gnojitev navedenega zemljišča. , . . In vendar, kaka razlika med razrednimi tarifi obeh pokrajin tostran in onstran Ilublja. Iz nastopne tabele se razvidi ta razlika po številkah: (To tabelo smo že priobčili v 51. št. „Sočc« 1. 1. Ur.) Tedaj je preudarjen cisti donesek zemljišč, uvrščenih v prvo razredno vrsto na goriški strani — in sicer donesek njiv za 8 gld., travnikov za 10 gld. 50 kr.. vrtov za 11 gld. 50 kr., vinogradov za 8 gld., pašnikov za 1 gld. 55 kr. in gozdov za Ug.il. oO kr. za vsak n. a. oral više nego donesek zemljišč jednake obdelavne vrste v kranjskem okraju Vipava. V povprečno jednakem razmerju so med seboj postavki čistega dohodka ostalih vrst vseh obdelavnih razredov. In na istem, uelomi«, Se višjem conilnem tomolju so sestavljeni razredni tarifi ?.a drufce vrslilne doneske na Goriškem, kjer trta raso, Da si je med razrednimi tarifi vseh ob* dolovanih vrst tostran Hublja izredno velika, m i s 1 i m o, da je umestno, So posebej opozarjali visoko c, kr. ministerslvo na kričeči razloček o cenitvi gozdov ler primerjati goriško tarifo s kranjskimi, i/, katerih se razvidi, da je odločen čisti donobok naših gozdov I. vrste na 7 »Id, 75 kt, donesek gozdov I, vrsto v vipavski dolini pa na i gld, Novor-jelno, a resnično jo, da je postavljen cisti donesek miših gozdov zadnje (V.) vrste :•« SO kr. vise nego donesek gozdov i, vrelo, na onstran Ilublja. Ako se primerjajo razredni tarifi shi Goriško z,onimi, ki so podlaga odmerjanju zemljiškega davka za vinslvcno kraje mejne grotijo istrske, so ludi lam razvidi, dajo »lin ceuilev čistega doneska naših suiiuljlfic neizmerno visoka, ker presega (luluf, pri vseh obdelovnhih vrstah ono nujrodovilnojsilt zemljišč kairskih, Tako je n, pr. cisti donesek najbolj cvetočih sadnih in zelonjadulli vrtov kopei-skega okraja, ki (lajajo iiujllnoJRo prvo pridelki« iu mijžlahlnojše. sadje, bodisi za bližnji tržaški Irg, do katerega ho tako loliko iti ceno pride, bodisi za izvnžovanjo, postavijo« na 2 gl. 110 kr. do s.'5 gl, na oral: cisti do- ' hodek nabili \rtov pa, ki sloje glfido rodo-vitnr.li daleč za lidurskimi, jo odločon na 11 do 110 gl. Donesek vinogradov iu oljčnih nasadov v Islri jo postavljen na 1 gld. 10 kr. do m gld,, naših vinogradov pa tlil 3 do i5 gld, t dohodek njiv v koperskom okraji od 1 do li gld., v našem pa .'Igld,!I0kr. doiHgld.; dohodek istrskih gozdov od SO ''r do 'd gld. il() kr., v nameni pa od It gld ao 7 gld. 75 kr. iu celo na t) gld. Opiraje se mi ta uradna stevi.a, ki govore suma za se jako jasen jezik; uvažajo velike gospodarske stiske, prizadele našim posestnikom v varstvenih krajih po grozdni plesuoviui Boidiutn», po pereno-spori in trtui uši, ki prouzročujejo velike prej neznane stroške v obrambo vinstva in vzdrževanje vinogradov; uvažuje nolorični propad naSih posestnikov osobilo v vinstvenih krajih; uvažuje ludi neovrgljivo resnico, daje laka dvojna mera, kakoršno kažejo spred označene larifne postavke, — rekel bi — skoro ustvarjena v to, da žali Čut jednako-pravnosti ler du prouzrofiuje v isti dolini, ločeni v dva dela le po slučajni politično-gcograflčni črti, nezadovoljnost in razburjenost med ljudstvom, ki ima vendar z onim onstran Ilublja jednake dolžnosti in pravice, da spodkupujc tedaj vero v vladino objektivnost iu pravico, torej ludi njeno avtoriteto; opiraj«': se konečno ludi na dobrohotne izjave Nj. ckscelcnce, gospoda bilančnega ministra, o priliki razprave državnega proračuna za leto 18%., da mu je volja podpirati posestnike ter varovati jih pred gospodarskim propadom: usojajo si podpisani staviti do Nj. eksce-lonce nastopni vprašanji: 1) So li znano Vašej ekscelenci kričeče razlike razrednih larifov vseh obdelavnih vrst za zemljišča tostran in onstran Hublja v Vipavski dolini in drugih vrstilnih odsekih na Goriškem, kjer trta rase P 2) Hoče li odrediti VaSa ekscelenca, da se ko hitro mogoče odstranijo oni pretirani razredni tarifi ter se nadomestijo s takimi, ka-koršni veljajo za istovrstna zemljišča v vipavski dolini onstran Hublja? V Gorici, dne 9. januarija 1896. DOPISI. Z dežele. — (Zahodnim Bricem v pomislek). — Nekdo je v predzadnji »Soči* izrazil misel, da bi se Brici združili in prosili za samostojno okrajno sodišče. S to lepo mislijo se je bavrl že .Slovenski jez" pred več leti. Prav dobro utemeljene prošnje je pošiljal na vse strani. Škoda, da so Bnci premalo podpirali te prošnje. Nekater6 ob-, čine so premalo preudarile preveliko važnost samostojnega okrajnega sodišča v Brdih; un01e so pred očmi le nekatere navidezne, hipne iu krajevne razmere, ne pa celote rn skupnosti vseh lird. Zato pa so se te občine upirale in niso hotele podpirati »Slovenskega jeza", češ, zveza s Korminom nam tega rje dopušča. Ne smemo pozabili, da tudii goriški odvetniki — (tudi slovenski) — niso bili prav nič naklonjeni temu sodišču. Iferoki so naravni in prav dobro znan!. Dandanes se ne gleda na koristi dežel in okrajev, pač pa na koristi ene ali druge oseoe. . Dasi so bili napori »Slovenskega; jeza zelo plemeniti in za napredek zahodnih Brd iako važni, vendar potrebnega odmeva niso našli pri višjih oblaslnijah. Ako bi vse ob- >!: i.r:-:-i.-l!. ni .»•• ^ %r. .'s ¦.•/';""\ ^ ,kn th-h iuy;ii *«;>k.ya s-v.-ta. ki jih ba e i.-l-iln\»v.i lii jiii rad izvt iK-i, ako uiogoie. Po.ipi-v.n ne umre odobravati ni toh naklepov tli om r.vno rešitve, m postopanja c. kr. *o!sk oblastij napram njemu v zadevi omenjene; vitoka, marveč pritoži se na c. kr. upravi sodišče '/oper to. it.i so ji: nepostavno p *!npj(> oduienilo v rabo slovenski Soli. V potrebuje pismeno rešitev svojega »itoka dne J 6. in 21. novembra. Zato stavlja na Njegovo Vzvišene gospoda e, kr. ministra za bogocastje in i naslednje vprašanje: Interpolacija ....-tisi i.li.Mti p-ri^i iu tA-«"¦ ««• -•¦'«. ¦'• 10 .i(i-.to|»;:.t wm snUii «In:>i:«—•: j...-ivrfc-lili! (ilrokn:.) -osk.^-.i «ikr.(,.< ^..:^MrM (m- V ittoku iksv,..:.'! ši-.. of.vi.li.>- i!j tir-:-,, wr^ko *.m. •<- ii.viki.i.it.i. t.t ..-m r.nli t.-'. |iri^i.k..v.il iiurtiEin m-. .m.i i^v.ii.n tvi f. v >iu K-;, I.Ink... S{.!..'-I,., ^.n.iri v,. j„ -„lotii ;. i.s f. kr. n?.-iM:n H-.rsssf.r-'^. •¦ i--¦".•• ".!«"¦. r. k..i.. činjv/zi^pd^h jBEdttimajemno postopale | bi ne ostale prošnje brez uspeha. j i Ob svojem Času doticne občine niso j pwtfsfiter*r Ur-se r "trovim sodiščem pridobili tudi poseben cestni odbor za Brda, ki bi skrbel za vse ceste. Po vsej pravici toži dopisnik v zadnji .Soči6 o slabih cestah v zahodnih Brdih, saj slabših cesta si ne moremo misliti. Pustimo vse druge ceste in vzemimo samo glavno cesto iz Dobrave po ReSki dolini* do italijanske meje. Veliko, veliko let se že govori o mostu in klancu pod Dobra-\en%, p« še zdaj smo tam, kjer smo bili pred 30 jeti. Da bi imeli svoje sodišče in svoj cesljii odbor, bi bilo delo že davno končano. Ubogi zahodni Biici iro;;jo pravico le plačevati dofcJade za cestni zalog v Korminu, kjer tudi denar porabijo za laške ceste. Ubogi Bric molči in plačaj! Prošnje »Slovenskega jeza,* so bile poslane na deželni zbor, ki jih je odstopil deželnemu odboru, ta pa cestnemu odboru v Korminu. Da laški cestni odbor ni-Tmrsrcar m slovenske Brice, je znano. Ker se pa deželni odbor sklicuje 1« na dopise in inojočjja seajtnega odbora, zato pa so vs? ceste v zahodnih Brdih zelo zanemarjene. Včasih so laike občino milostljive in dajo enega zastopnika v cestnem odboru ludiBri- | cem, Ali imajo zahodni Brici tudi zdaj svo- j jega zastopnika v cestnem odboru, mi ni mimo. Pa tudi ko bi bil, je pač vsejedno, aaj le »levilo zmaguje ne pa resnica in potreba, Malokatera pot je za vojaške namene lake Jiotrebna, kakor jo ona po Reški dolini do onkovega. In vendar je skrajno zanemarjena. Pomislite, iz bližnjih potokov vozijo grušč, oziroma lužo na cesto, ki nadomestuje navadnega in trdega za posipanje. Z majhnimi stroški bi se dali odpravili klanci pod Neblem, in vlada bi izdatno podpirala to c««to, al! n? ga, ni ga moža in občine, ki bi začeli na to mi&Uti, Lahi v Dolenji že skrbijo za svojo cesto do Kormina. Slovenci pa molčijo, trpijo in plačujejo. Zaradi tega bi bilo že jako potrebno, da bi se rodoljubi v zahodnih Brdih ganili in začeli trkati za svoje sodišče. Rojak. Is tolminskih hribov.*) (Naši gozdi). — Slavna komisija za pregledovanje naših gozdov pošilja popravke in hoče pred svetom ostati čista. Naj bo popravek kakorsenkoli, naj atoji pred vsako besedo znani — .ni ros*... faktum je, da je L. ves čas bil pri komisiji. Tudi lahko navedemo priče, ki so slišale na svoja ušesa, da je L. prigovarjal gozdnemu čuvaju ~- naj ukaže vina, kolikor mu je drago. Ni na tem, koliko je g. L. plačal za znano »pogrneno* pri Sv. Luciji, zadošča, da je bil zraven in da se je komisija vozila v njegovi kočiji. Zvedeli smo, da se je sestavljal zapisnik pri postrežljivi Marijnnci v Bači in sicer v navzočnosti g. L. ali je g. L. kaj vplival na zapisnik ali ne, o tem se ne more govoriti, ker se ne da dokazati. Da bi pa on samo zaradi lepšega prisustvoval in vedno zraven bil, nam ne more v glavo. Doka/uno je, da je L. plačal znano svoto. Ali so posamezni udje komisije potem vsak svoj del plačali, nam ni znano. Mogoče je, da se je to zgodilo, ali pa tudi ne. V popravkih se navadno popravlja in zanikuje to, čemur ni mogoče priti do dna. Slišali smo tudi, daje L. pred kratkim poslal županstvu pri Sv. Luciji $0 gl. za ubožce one občine. Odkod to, da je ta gospod nakrat postal tako usmiljen? Da pa g. čitatelji ne bodo mislili, da pretiravamo in is nagajivosti delamo, zato navedemo tii žalosten slučaj. Jožef Trušno-vec, po domače .Sčurar" iz Gornje Trebuše hšt. 18. je predal Lenassi-ju 252 sežnjev drvi po 5 gl., katere mora spraviti v Dolnjo Trebušo na obrežje. Idrijce. G. Lenassi mu je že poprej dal 1400 gl. predplačila, da bi mogel drva zdelati. Označeni posestnik namesto 252 sežnjev napravil jih je menda okoli 300 sežnjev. Zgubilo se jih je baje" blizu 48 sežnjev. Iz gotovega in najzanesljivišega vira smo zvedeli, da je Jožef Trušnovec ves Lenassi-jev denar za pripravljenje drvi porabil ter mu zdaj še dolžuje nič manj kakor 237 gcld. Torej —- ostal je kmet brez drv i j, brez denarja in po vrhu še dolg 237 gl. Ce to niso neboupijoče razmere, potem sploh ne vemo, katere bi se smele tako nazivljati. Ako bi uničevalci naših gozdov vsaj nekaj dobička imeli, ako bi za drva skupljeni denar kje zalege!, ako bi naši kmetje s tem denarom vsaj nekaj dolga zbrisali, ali pa da bi denar v hranilnico dali in od njega obresti prejemali, naj bi že bilo. Kakor vse kaže, za ne-kcliko let, ako oblastnije ne bodo strogo postopale, ne bodo kmetje imeli ne denarja ne gozdov. Nedavno smo videli nekatere kmete, prihajajoče iz krčme. Na.žarečem obrazu se je videlo, da so ga že imeli pod kapo. Klobuk po strani, opotekanje, glasna .štima*, -— so neoporečna znamenja vinskih duhov. Bili so taki možje, ki navadno poredkoma zahajajo v krčmo. Na uprašanje, od kod ta . pr[kazen, reklo se je: „Od Lenassi-ja so dobili denar, zato zdaj pijejo*..... Drva bodo še stala po idrijskih krajih in ne bodo še v Solkanu, — ali denarja ne bo več. Tako je gospodarstvo v naših hribih. Jedini zaklad v hribih — to je, gozdi, so zdaj v nevarnosti. Ko gozdov več ne bo, tedaj pobrati bo treba šila in kopita in hajd v Ameriko. Tu. vidimo žalostne nasledke neomejene lastninske pravice. Ni čuda, ako krščansko socijalna stranka v državnemu zboru vedno vpije, po reformi lastninskih pravic in sploh po preosnovi socijalne družbe. Na svoje oči vidimo, kako se lastninska pravica zlorabi in kako se vse steka v nikoli site žepe velikih kapitalistov. Ako bi obveljala načela neustrašenih mož, kakor so Lueger, Scheicher, , *) Ta dopis jo pisala druga roka od one, ki nam je poslala v zadnji Številki .popravni- dopis. Ure d. Lichtenstein i. t. d. gledč zadrug in ctaiiph domov, gotovo M vse drugače bilo na svetu. Zal, žal, da so ti prav? prijatelji ljudstva osamljeni v državnem zboru. Posebno mora krvaveti srce vsakemu Slovencu, videčemu, kako so celd slovenski poslanci na Kranjskem obrnili hrbet kršč. socijalistom in se zvezali z židi in velikimi kapitalisti. Doma pri deželnozborskih imajo široka usta in na ves glas vpijejo o propadu kmetijstva, na Dunaju pa zapuščajo prave boritelje za svobodo malih posestnikov in obrtnikov. Ta ža-žalost se pa v veselje spremeni, ko vidimo j naša poslanca na strani kršč. socijalistov, i katere podpirata, kolikor jima razmere do- | puščajo. Prosimo torej glasilo katoliškega na- j predka, naj svojo ost obrača na kranjske kukavice, ne pa na naše poslance. Naši poslanci so v najboljših odnošajih s krščansko socijalno stranko, zato se nam zdi zelo krivično očitanje," kakor da bi naši poslanci zapustili kršč. socijaliste. Dostavek uredništva. - Na popravek J g. viteza Schwarza v zadnji številki dostavljamo: 1. Vitez Sch. sam priznava, da se je komisija vozila v L. ekvipaži in pila njegove buteljke. To je ljudstvo videlo! — 2. L. je bil navzoč pri spisovanju zapisnika pri Marjanci na Bači; tudi tam je plačal vso ,ceho* okoli 1 gld. menda za ,šnops\ Ali so gospodje pozneje povrnili svoje deleže, tega ni nikdo videl; svet sodi le po tem, kar vidi! 3. Res je, da je L. plačal pri Vugu 45 gld. 55 kr., če tudi ne v kuhinji, marveč v čumnati zraven nje. V tem računu je bilo všteto tudi za Sctnvarza dva kila masla in kos slanine „za pod zob*. Gospodje so odšli tako hitro, da pri Vugu niso mogli razdeliti te svoie in plačati svoje dele. Ali so to pozneje storili, tega ni videl nikdo. Mi smo sprejel: le popis tega, kav so ljudje« — videli. Iz Fodmelcn, 7. jan. — V leku malega števila let smo imeli v Podmelcu marsikaj novega, ne da bi bilo v cenjeni .Soči* kaj omenjeno. Cerkev smo povečali, prekrili in jej prizidali nov žagrad. Lela 1891. smo dobili lep nov križev pot. Istega leta je bilo novo šolsko poslopje blagoslovljeno (Kako, da se ni nihče zganil, da bi bil to slovesnost v .Soči* omenil ? Slovesnost je bila lepa, udeležil se je je bil tudi visoko-rodni c. kr. okrajni glavar g. M. Mar en z i). — Lani se je zopet podzidal vrt pri k a p 1 a n i j i, isto tako tudi pri f a r o v ž u ter se popravil od potresa prerešotani farovž. Torej mnogo novega in prav za sedanji rod. A Se mnogokaj nam manjka. Omenim naj le dvoje .živih* potreb: Ce ne železnica, vsaj cesta po Bači bi nam bila zelo zaželjena. ..... ldimo zopet v cerkev. K vsakemu prazniku nam orgije obnore. Tu se ti zdi, da stojiš — ne v cerkvi — ampak v Trstu na morskem obrežju in da se kak praznik odpravlja na dolgo pot v Egipt. Tako ti tuli, cvili, fušči, črka, da je joj. Včasih ti vse „cvilt in jarma*, kakor bi stal pri loncu, kjer se polži kuhajo. Ko se pu prične služba božja, tu doseže veselje orgelj svoj vrhunec, kajti posamezne piščalke so tako razposajene, da kar čez pojejo prav tako, !akor cvili .čez" kak korajžen selški fant v veseli družbi. Za občutljivo uho ni taka razposajenost orgelj nič kaj prijetna, še manj pevcem in pevkam, najmanj pa našemu vrlemu Mihi. Zastonj krča med orgljanjem s svojim znamenitim kazalcem po dotičnem .klinci", razposajeni piščali ono krcanje še mar ni. Take orgije so za podmelsko farno cerkev nedostojne. Že za marsikaj se je nabiral denar pri velikonočnih spovedi lin listkih. Kaj bi že ne bil čas, da bi bile sedaj orgije na vrsti? Pri spovednih listkih se skažejo lahko tudi oni, ki drugače nič ne plačujejo. Ako so si upali Grahovci kupiti nove orgije, zakaj bi si jih ne mogli omisliti tu v Podmelcu? Še nekaj: Naš vrli, v službi osiveli vestni Miha je ob enem .mežnar* in orga-nist Kot mežnar dobiva nekaj bire v ajdi, pšenici, svin in volne v vrednosti 35 gld. To je vendar škandalozna plača in malo častna za tako odlično faro, kot je podmelska. In s kako težavo zbira ubogi mož svojo biro! Tako bere n. pr. sir v Grapi (do 3 ure daleč), a prinese domov nekaj plesni vih in ulohne-nih žmitkastih sirov-čuč (ki so dostikrat celo neužitni). Niti njegov:- »žavna pot se ni splačala za te „sire*. — Baš tako dobro je plačan kot organisL Za to službo ima celih 21 gld. (reci eden in dvajset goldinarjev). Zares, dve mastni službi! Pa postranski zaslužki, pri pogrebih ? krstili ? itd.? Da tudi ti dohodki so mastni. Ob krstu dobi mežnar od botra 10 kr., včasih celo 20 kr. Za vse sitnosti ob pogrebih dobi po 60 kr. kot mežnar, kot organist pa 1 gld. To je naj- | boljši ocvirek, okoli 30 na leto. Kaj bi se mu ne mogla služba priboljšati? Miha bi pač zaslužil tretji ,ofer"! — in to bi bilo I najmanje, kar bi lahko po vsej pravici zahteval. _____ Kmet. Iz beneške Slovenije, 25. decembra. — Knjige družbe sv. Mohorja so pred krat-kom prišle tudi k nam na Beneško. V dolgih zimskih večerih jih pridno prebiramo; narede nam torej marsikako prijetno uro. Prvo, kar sem pogledal, je bil .Koledar", da vidim, kak6 je s številem udov v videmski nadškofiji. Kako me je pa razveselil velikanski napredek družbe, takd me je s počelka nemilo zadel upadek v naši Škofiji. Toda pomiril sem se nekoliko, ko sem videl, da se je zmanjšalo število udov le v Marsinu za 30; lani jih je bilo 39, letos le 9. V vsi drugi beneški Sloveniji je odpadlo le še 5 udov. Zakaj je bilo v Marsinu število udov tak6 narastlo, potem pa zopet nakrat padlo? Evo: Pred kakimi štirimi leti so dobili tam mladega, zel6 delavnega duhovnika, č. g. Vincenca Perdiha. Ta je nabral kar 37 udov v svoji dnhovniji. Ali težavna služba in oster hribovski zrak sta blagemu gospodu oslabila zdravje, da so ga morali premestili v milejše podnebje — toda v popolnoma • laško vas M e d j u z z o pri Korminu. Število [udov družbe sv. Mohorja je potem v Marsinu I | padlo, ker ni bilo duhovnika čez poldrugo leto. Da se je spomnilo na dražbo sv. M. vsaj devet Marsincev, da so šli vpisat se drugam, to je le hvale vredno in kaže, da število udov tam zopet poskoči. — C. g. Perdih je zopet okreval in prišel je zopet med nas beneške Slovence v Dolenji Bar-nas blizu Sv. Petra Slovanskega. Dobro nam došel zopet na slovenskih tleh! V Marsinu je letos torftj le 9 Mohorja- I nov. Ali denimo, da bi bilo po vsi beneški I Sloveniji po toliko udov, tedaj bi jih šteli nad 500. Torej je Marsin Se vedno najbolje r zastopan pri tej znameniti drrtbi. Žal, da drugod po Benečiji se duhovniki premalo zmenijo za to družbo; mnogi so močno mlačni, drugi celo nasprotni. V videmskern semenišča se nič ne brigajo, da bi izgojili take duhovnike, kakoršne Slovenci potrebujemo. Slovenski se uče le skrivši, v šoli pa nič ne. Žalostno, da cerkev tako mačehovski skrbi za nas ! Moborjan. Domače i« razne »svicp. Deželni zbor bo imel drevi po 9 dneh | zopet neznatno fcejiso; na dnevni red pridejo razna poročilca o zalogih, k> so v deželni upravi. — Jutri bo dopolnilna volitev v laškem veleposestvu; kandidat je ronte Giacomo P a n' <» a i. ¦ ¦ - Stavimo glavo, da odslej se bo pa laškim gospodom strašno mudilo, da bodo hoteli kar vse nakrat končati. — ITverjeni smo, da slovenski poslanci so no bodo dali ne prehvapiti r»f.- strašiti, marveč da bodo odločno branili koristi svojih volilcev. Slovenska šola v Gorici. — V petek j so naznanjali laški lepaki magistratov!, da se bo vršilo vpisovanj* 13., 11. in 15. t. ni. j v podturn-iki bivSi kosami. — Takoj je sla " v Trst pritožba proti laškemu razglasu; nu-mestništvo je razsodilo »post festum*. — Vpisovala sta dva — Laha, a na straži je stal mestni stražar. Stnriše je opozarjal na vpisovanje šolski odbor. Oglasilo se je okoli 500 otrok, a sprejeli so jih le 367; vsak izgovor je bil dober, da so otroke odklanjali ; iz Grčinc niso sprejeli nikogar, češ, naj gredo v Kromberg, torej iz mesta v okolico. Za vse take otroke je šla pritožba v Trst. No dvomimo, da bo ugodno rešena. — Več podrobnostij v prihodnjem .Primorcu". Mestni zastop je imenoval v torek voditeljem g. Ivnna I) omeniš a in učiteljem g. Andreja L a s i č a; g.čni G u 1 i n Marijo in II a ne] Marijo je imenoval podučitelji-cama. Deželni šolski svet je imel učeraj sejo, v kateri ni odobril imenovanje podučitcijic in naložil, da mora stalno imenovati izmed dosedanjih prosilk dve drugi. — Zaslužena zaušnica. — Dalje ima mestni zastop nalog, poiskati ali /.gradili v sredi mesta druge pripravne prostore za šolo iti o tem poročati v 4 tednih, — Laška gospoda seveda ne stori ničesa -¦- in ves boj prične — ^u capo. V Solkanu je umrla sinoči ob SVt i.-bče spoštovana gospa '\na Mozetič r. Kovnčič v 75. letu starosti. Pogreb bo jutri ob -2% popoldne. — Žalostni rodbini naše iskreno so-žaljc. Župan Venuti je spustil pri zborovanju »Lege* govorček poln drzovilih žaljen} slovenskega meščanstva. Ta človek, ki je te v toliko sin te dežele, kolikor jo slovenske k r v i v n j e m, drzne se brusiti jezik na načine, ki morajo vzbuditi najsrditejši odpor med Slovenci. Več o tem v .Primorcu", ker danes nimamo prostora. Poslanica g. c. kr. okr. sodnika v Ajdovščini, katero priobčujetno na drugem mestu, na? vseli iz tega razloga, ker g. sodnik izjavlja, de se pri tamkajšnjem sodišču pijejo slov. zapisniki in da se v italijanskem jeziku sploh ne sestavljajo zapisniki; dalje, da povsem soglaša s pohvalo tolminskega sodišča. — To dokazuje, da g. sodnik si je povsem svest važne svoje naloge v slovenskem okraju,---česar nikakor ne prikriva, marveč pove na polna usta, kar bi vsakdo najbrže ne storil. S tega stališča torej nas je ta izjava povsem razveselila. Dal Bo^, da bi vsi sodniki na slovenski zemlji enako mislili in — delali. Elektriška razsvečava? — Že kaka tri leta se govori in piše o dveh načrtih, kako uporabiti tok Soče za uporabo elektrike kot razsvečsvo in gonilno moč pri obrtnih podjetjih. Ob enem bi elektriška sila vzdigala nizko ležeči studenec 31 r z 1 e k na solkanskem svelu in pošiljala ga v Gorico. Prvi načrt sta izdelala gg. Franc pl. M u 1 i t s c h i in Adolj Hardmever. Ona dva natuera-\ vata narediti v Soči jez pri 68 km. 910 m. t koroške ceste, ki bi bil dolg 45 m. in visok j 7 m. nad navadno višino vode. Na parceli J št. 1126/1. občine Št. Maver bi pa stalo poslopje s stroji; od lam bi šla elektrika po i žicah v zemlji in nad njo v osrednjo postajo [ v Gorici. — Komisija bo pregledovala ona mesta 30. t. m. ob 10. predp. Drugi načrl je predložil g. Karol Umite m u 11 e r. On bi napravil jez v Soči blizu občinske meje deskelske in solkanske, dolg 60 m. Poslopje za stroje bi stalo na parceli 199S/2 občine solkanske. — Komisija bo na licu mesta 27. t. m. ob 10. predp. Kdor misli kaj oporekati, ako ima kake zahteve itd., naj se oglasi pri komisiji ali pa stori to že pismeno na c. kr. okr. glavarstvo v Gorici. Nova Iznajdba Slovenca. — Slišali smo že, nekateri pa so'nas prepričavali o resničnosti tega, ker so čitali spričevala raznih I strokovnjakov, da je iznašel neki naš rojak j iz Solkana novo hidravlično kolo za tovarne, ki delajo s pomočjo vode. To kolo je prirejeno baje tako, da mu ne o-ira delovanja ne po vodenj in ne plitkost ".e. De-I hije pa tudi pod vodo. Doslej pa ni tako, j kajti hrame si morajo pomagati s parnimi 1 stroji v slučaju povodnji in plitkosti vod. Ako je res tako, kakor smo Culi, tedaj bi bilo želeti, da bi iznajdba ostala lastništvo Slovencev in ne ptujcev, kateri ponujajo že denar za priskrbljenje patentov. Na vsak način hi biio dobro, da se o stvari prepriča kak izvedenec slovenskega rodu, ki bi potem mogel poročati o veljavnosti te iznajdbe. Nova cerkev v Oorlcl. — Na dopis iz Gorice, ki je našteval pomisleke proti nameravani novi cerkvi na starem pokopališču, smo prejeli veliko izjav te vseh slovenskih j krogov, katere dopis ne le odobrujejo, marveč žele, da bi se .Soča* postavila odločno i proti zidanji*, dragocene cerkve pri seda- J njih razmerah in pogojih, katere stav- | Ijata po ovinkih — irredenta in loža. I (tali smo, da se je ,Eco" nekda hudo raztogotila na .Sočo* zaradi onega dopisa; vrgla jo je v isti .liberalni" koš s .Corrie- . ronV, »PiccoIonT, .Indipendentom", le s tem | razločkom, da je bila proti .Soči* tako obfastna, kakor je ponižna proti irredentov-skirn in framasonskim rokovnjačem. Toda ta velentodra in velekatoliška »Eco* se jeizog-i..!a ločnemu odgovoru, ki bi bil vse pojasnil in vse poravnal, t. j,: ali bo v novi cerkvi slovenski jezik enako spoštovan italijanskemu? Takega zagotovila potrebujemo! Dokler te^a ni, svetujemo, naj Slovenci ne bo prehitri z darovi, ker bi jim utegnilo biti kdaj bridko žal, da so pomagali zidati novo svetišče, ki se bo s k r u- i nilo z nckutuliškim preziranjem narodnosti in jezika večine dohujajočih vernikov. — To hočejo doseči tisti, ki imajo J v rokah oblast: ali se ct-rknv sploh ho zi- j dald na. staran pokopališču ali ne. To je iiMk»tui zastop goriški, v čegar lasti je stavbi Ače, a kaka nam je ta gospoda prijazna, je pač dovoljno znano e na tisti pre/.aželjeni lestvici, na katere vrhuncu se svvti škofovska mitru. To je cehi, r-Lsla resnica, o kateri so prepričani njegovi najožji tovariši; zalo upamo, il;i u<. bo nikakega hudo-vanjii od kake strani, ker srno to resnico povedali brez strah« iu hrt-.: ovinkov. Ne redimo si gadov na prsih! Ali ta gospod se ftc najmanj briga zu nas .Slovence; vsi drugi so prc! zasedli vse | količke njegovega srca. Vendar gospod po-kladit veliko na svoje slovensko rojstvo, čes, da mu to ugladi med .Slovenci pot do tistega zadnjega smotra, o katerem smo govorili zgoraj, — in Se to največ s pomočjo Slovencev. Rekli smo, da veliko važnosti zu .svojo prihodnost* poklada v novo cerkev. Zato se res silno trudi. Sam je obletal že po večkrat tneiKta že vse slovenske kraje, v okolici pa roma kar od hiSe do hiše. da nabira denar in sprejevua obljube novih prispevkov v blagu ali delu. In res je veliko nabral, ker na^i Ijudjii so radodarni, zlasti ko gre za cnk»«?ne potrebe; mnoge kar naravnost obdači, koliko morajo dati (zlasti gg. duhovnike!) Iz podanih razkazov smo posneli, da smo doslej Slovenci veliko več dali in obljubili za to cerkev nego Lahi. In kaj imamo za plačilo? Evo: da se hoče postaviti cerkev po irredetitovskin in fra-masonskih željah. Vse bo moralo biti laško v tej cerkvi: slovenskim duhovnikom hočejo zapreti vrata v njo, a slovensko ljudstvo naj bi se tam polagoma odtujevalo. Naravn« je, da se moramo Slovenci poprušati v očigied takim nakanam: ali je vredno, da se mi ogrevamo za zgradbo take cerkve v Gorici ? Menimo, da ne ! Ali bo »Eco* zopet kaj ropotala, povemo ji naprej, da protcatujemo proti podtikanju kdo ve kakih sovražnih .liberalnih'' namenov! Zdi se nam, da je zadnjič o tem nekaj kvasila! Ljudje, ki nimajo nijedne Desede v obrambo prastare rabo slovenskega jezika v sedanjih goriških cerkvah, i/, katerih slovenščino vedno bolj izrivajo, nas ne bodo učili o pomenu — katoliške cerkve. Konečno dostavljamo še, da se zlagamo z dopisnikom, ki je trdil, da bo cer-| kev stala okoli 150.000 gld.. a mi v deželi ; smo vsi skupaj preubogi. tla bi zložili toliko i svoto. Časi so slabi, a veliko je potreb, ki so mnogo nujniše nego nova luksus-cerkev I na Corsu za par sto tine mestne gospode v onem delu mesta. Koliko nmuiših {»oprav pri cerkvah imajo ptvsod v deželi: tu zvonik, tam žagrad, drugod streha, tam povečanje cerkve itd. — a ni denarja! Tu pomagajte! V Št. Andrežu :». pr. so že več-[ krat beračili od hiše do hiše za novo cerkev v Gorici, zbrali so tudi res veliko, — a I t a in k a j s a m i u o j n o potrebujejo nove cerkve, ker sedanja je vsaj za po-I lovico premajhna. Že dol^ro ugibajo, kaj hočejo ukreniti, da bi sezidali svojim potrebam [ ustrezajočo cerkev. Tu je podpora potrebna, — ne pa še beračiti tam za neko cerkev, o katere potrebi se da še le govonii. In tako je marsikje drugod! Oskrbimo si torej najpoprej to, kar nam je p o t / e b n o, potem še le mislimo na tisto, kar bi utegnilo biti koristno in lepo. Resnica je sicer, da v Gorici nimamo dostojne prvostolne cerkve — toda to je drugo uprašanje! Nova cerkev na pokopališču nič ne odponiore v tem pogledu! j Ako bi mislili na dostojno prvostolno cerkev, I šlo bi v vsakem pogledu lože, ker bi tu pri-pomagnli razni činitelji, da bi izvršitev ne tlačila ljudstva tako, kakor tlači in še le bo tlačila nova cerkev za .komodno* mestno gospodo na Corsu. Naredniki Iz Prvačine se pritožujejo da dobivajo .Sočo* še-le v ponedeljek, mei tem, ko jo nastavljena Skrinjica v Dornbertm nalašč za Prvačino in ko se raznašajo pisnm redno po dohodu. Ker imajo kmetje čas citati največ ob nedeljah, upamo, da se ukrene potrebno na pošti, da dobe naši naročniki .Sočo* že v soboto popoldan. Na Dunaju jo čitajo že v soboto, pa tudi drugod zakaj bi je ne čitali v Prvačini vsaj že v nedeljo, ko se ista ne nahaja v Sibiriji ne^o Gorici pred nosom ? ! Iz Avbcra nam poročajo: V Hruševici pripetila se je huda nesreča, pogorelo je štirim kmetom precej pohištva, Stale, skednji, hlevi in zraven, kar je najhujše, p o g o r e i je tudi jeden sam posestnik, nek Jožef Tavčar. Iz ognja izvlekli so le go!o truplo brez polovice nog in rok. Škode prekc 3000 gl. Društvene vesti. — V Št. Petru bo imelo v nedeljo teden ob 3. pop. občni zbor tamošnje dru$tw> »Slovenska zveza". Zvečer bo vc-selica, Spored prihodnjič. — Telovadno društvo .Goriški Sokol* vabi k veselici v nedeljo 19. januarja 18%. v svojih prostorih .pri zlati zvezdi". Spored je precej obširen. Začeta ob 7. in pol zvečer. Vstopnina : za ude :!:.* kr., za neiidff 30 kr. Otroci izkliučvni. Sed» 10 kr. Neud|0 naj si pravočasno oskrbe ... posebne vstopnice, K obilni udeležbi v.ibi Odbi.r. - Iz Bi I j nam poročajo, da so im>,; svoje letno zborovanje tumošnji veterani dn<-5. t. m. Udeležba je bila živahna. Iz pomen. posnemamo, :la je dttišlveuo stanje prav dobro v vsakem oziru. Za to gre zasluga go*p. Ivanu Saunigu, kat-rumi »c je izrekla zahvala. Zborovanja se je udeležil tudi gosp. Jacobi iz Gorice iu bilj*ki župan g. Matevž Saiinig. Gosp. Jacobi je imel d.iljsi patri,o- tični gtiVor, v katerem je n; kron pnmiet.i, llniiiilnih vlog .;» imel koncem leta 'M)7.\'r2l kron, posojil p t :iO:i.SH kron. To je pač m pričakovati začetek. Čast vrlim idrijskim rodoljubom ! Predsednik je g. I. Gruden, tajnik g. Alo;. Novak, blagajnik Val. Lnpnnje. — Ilraluo društvo ,N a m d u i d o in" v Škrbiui je imelo dne j J. t. m. svoj Se-'i redni letni občni zbor, pri ko,eni se je volilo iiačeinišlvi, za tekoče leto. V lo so voljeni: Jos. Pipan ml., predsednik, Jns. Zorz.i, podpredsednik, Jos. Dugulut, tajnik. Franc '.'otič. blagajnik; Jo/.et Pipan iu Lavoslav Abram. odbornika. -- Podporno društvo za slovenske visokosoice na Dunaju prejelo je «> Božiču razna darila, h Laškega trga je poslal g. dr. Jo-;. Kolšek. odvetnik, 15 gld., katere so darovali razni gospodje. - Iz IV stojine je poslal g. Peter Kraigher :'>'J gld. 50 kr., katere je nabral istotani; dalje so poslali gg. dr. Mat. lluduik, odvetnik v Ljubljani, -2 gld., Iv. Korošec, posestnik v Št. Petru. I gld., J ririeh. ravnatelj hotela v Trstu, 1 gld. - Iz Vrhnike je poslal g. 'IV:, Kiis, knjigovodja, -2\ gld.. nabranih mej ta-mošojimi rodoljubi. Gosp. Ivan Jesenko, i. kr. profesor v Trstu pa 5 gld. Ukrena zalivala vsem vrlim darovalkam in darovalcem, osobito pa gg. nabiralcem za trud. Dal/:' darove sprejema vč. g. dr. Fr. ix>tiej. c. kr. dvorni kaplan itd. Dunaj I. AugnsUu»TsLrasse 7. .Ur.lino društvo* v Pod;/radi; je izvolilo za tekoče Ho sledeči odbor : predsednik : g. Slavo; J e n k o, župan in deželni poslanec: podpredsednik: g. Anton It o ga č, dekan: blagajnik: g. Krist. Bogateč, nad-učitelj: t,ijnik : Josip Sfiligo?, c. k. da\-karski pristav: odbornik : g. dr. Tomo B i-lok, obč. zdravnik. — Za podružnico .Ciril - Mflodovr* družbe" v Podgradu se je sestavil odbor tako-le : Predsednik: g. Anton Hogač, dekai.. podpredsednik: g.tSlavoj Jenko; blagajnik: Josip Volk. pnsjovo.ija; tajnik: g. Josj Ha bat. duhovnik; namestnik: g. Ivan Maka ro v i i1, nadučitelj. -Centralna posojilnica slovenska je imela lani v i mesecih svojega obstanka slede-V dohodke: pristopnine 15 gld., deležev UittO gld.. hranilnih vlog fS5 gld., naloženega denarja !00O gld., obris!i naloženega denarja 5 gld. 7 kr., darila 10' gld.. prehodnih zneskov 'M'.) gld. fli kr.. skupaj :*!•:.$ gld. 911 kr.: izdatkov: niui-ženenga denarja i«.)75 gld. :$«J kr., upravnih in ustanovnih stroškov 90 gld. GS kr., prehodnih zneskov 363 gld. «¦» kr.. skupaj 3W> gld. 00 kr.. torej prometa 6877 gld. 98 kr. Ostala Slovenya. Kje je Trst, r Avstriji alt — v Italiji? — .Piccolo* od IG. t. m. pripoveduje, da se je širila po Trstu 15. zvečer govorica o zmagi Italijanov pri Makali. Vsled tega so bili navdušeni vsi italijanski krogi, vsi so jo razširjevali z veseljem, a tudi .Piccolov" telefon je bil kar zaseden le z vprašanji o reničnosti zmage. V društvu .Filarmonica" se pretrgali predstavo, v kavarnah .Stella po-I polare*, .Specchi", »Municipio*, in po re- sttvraniib in drugod je vse mrgolelo vsled st Hele notnoV.. Tako poroča .Piccolo' o navdušenju pri negotovi zmagi; kaj bi se bile zgodilo pa, ako bi bili gospodje zmage gotovi? Kaj ima od italijanske zmage v Afriki avstrijski Trst. da se tega toliko vesele njegovi prebivalci italijanske narodnosti? Vprašamo se: Ali so se tega xeselili avstrijski po daniki italijanske narodnosti, kateri so še ne-odresent. ali pravi domorodci, oziroma v Tr=lu prebivi-ioci podaniki italijanskega Kraljestva:- Ako so bili zadnji, tedaj se nam na-mete misel - sode po ,lW« • - dajo v,i prebivalci italijanske narodnosti v Tndu — tttdi itaiijsask; |>wlaniki. fctnril do/elni ?bor je .me!^ tretjo se"o 13 * nt. Seja je hua zopet burna Uo-SS jV pori. .fc Trinajst./ hrvaškem Lotos oval preti temu. da m v zapisniku rr-ovorovsknrjeseveJa razburi o živce i.n* ,«-ti .^podi l.iko. oa mu je mUzel be-«e io predsed«:k. Po*!. M a n d i r in J e n k o sta podala predloga v hrvaškem oziroma v slovenskem jezit«,« predsednik je iz.ravil, da j-i n« pripasti v razprav«. k>-r sta stavljena v :«>/:««, katerega zbornica ne- razum«-. — Tako s«1 spoštuje torej zakon in ukaz du-ouj-kr vlade! KinaMinj >• pripel bil s«.-b«l ¦h' k prvi s*ji hrv.i^h'.v'.i >!««nogr\iM, a predsednik mu j*' oo.kaZ.tL mest« u:i g a J •-r i : e ! T«i.vj i-ti-nivraf, ylpD-L.11 n:t ukaz du-Kaf-kr vl.td*-. nima pn.,b>r.i pr; ml/.; p-.»r.»ft-u:',- rv iU!>n-kih fa>(tp.-.i»v! Tako -i? g.vli v Uri pod v Ladu - — — ! V Kastvu so M> t*:!«- «br. volitve. Z!»:.=ga»i I1' »tr-uik.i -int>* .N,.-' Sliv«--, a t|(,-'(irt*ia oi.ii ,l'r,.ve Na«f ^!i zi.pt t i/ j> d u:b km; iti-k(i-!ii)t*r;i otino^aje, j«; razvitim; ankii v ,Indip*-»«lfi!ti'.;u*. Ta" itaij:ui->ki)-/id«iV-ikJ I:-t je zagrnil. p:Si»'i ti pil'.«./.!:;; v I-itri. nasipni značilni stavek; „S«da; y> fi-rt-j gotuv.i, da vlada Miutra Mro iUo;>-/;,in»> pnkraj:«Mi*. V pokrajini, v k.ttctr živi " •• Satvasmv in - , Ita!i,;etmv, tn-b.ii *. .ia; j» li.l.i tonj vertu i prebivalstva v Mri n-ma. kajti ib'iV-!.i ji' bila po lii.*it..:-»til»"iifii" jedno-j« .'iriia iti ta j« .lini jc/ik j• stirrda prisilil jidin»,t-•/iv-iiii-t v d;-*-!uem zboru * tem. «)a m- maic ti-».i drugačV govori^mi in da m* se ti ven jimif. ali to m> ;,y jm.-ri-fi paironom „lnd:-pi :.di'n!i*jfvim*, da bi udu;i;i jtvik -toliko-«Vnt z\Wih i:v>strij!ikib državljanov. Izvirni kr«rr'i so morda res »r-it. st-d.i; pnMi ilct spn/uanja, il.i SitAUifi 1..1 i'(i[ncii>k<-iii tudi [i>jf iii d.i tvii k* Umika [sirskih ItaliJatiiM . .Kdit»..,t" pc-n ¦M: H. t. t v< Ziai ." brval-kili (iveri-kib po-. ". me« V 11,1 par.d rodu h Vu- r« .".i v Tr-t. Ker pa j • Lil 1 stLti » burja, so bili pri.-:!,t ni k. "%'T V-i! dtiigi. i^.piti v T.ra ai. '/.<¦ n ' 1 i. rob rinit; pOMI bi '.c tn-ki vn/Jiik pi/M*at SV( i Cfl d;:'«:« p.;- j..'i>: do Trs.t .. ' •ak.ij na pMIIOi t r.u'i-'.\ «11 iSalr mski sir tu.r (•' .pop«: sni", kakor !»«'«• .11 1'iM« !»') 7a.-r ,tm..v ati .-; ivi-nsk'- po- sLiricc ter so j:h !.pn-in;;aii pf« v.-«-«, »tiv.-to z vskliki: ,Fora i -ravi l fn n:::r ton b.rr.: Farabutli: Aba-.o Spim-:r! jVreal .Maiidir''." itd. tfd. K'.-r pa ni biio nikjer v:'d.-ti n.d:irja ali pa orožnika, bi-ziti so morali poslanci iz n.p-hi. kjer so blizu t?!nrr-ga ^t.niu prU*«ko-vali najdi voz. Ali voza ia UuMn biti! In dt *«'k, poslan poglijtlat, da-ii prihaja voz. pri- povrni! se je z n liaja. pafi pa i s rt-.- in kakih 2<> iznanilom, da ignori I! Si^-no iiintif po poli voz ne [ i m. pr zahodov uaip prrplanr,.. p« ,va!i jih in utr-\ alt kan* /a trmii 1 l ri ž.: {ur/.i p-.ran^- 0. znai: Fr.iif:an>i!!i;. »• n:.- u ispaii i,:!«i pi -t.»r» i or .-.ti -• za pon.or. drbri. vedf. Cu ndi iti da si,-po i s::.!.. vat«k:l, po ¦r^zisrnl ivo d ' prilu^iio l.r '- v bu.-li nisi: ' vili II U.il.i fclvr.r:.; poslan ilih l.-r . J'.'ib:o "m tJruu'( I Zi1pro.1l. ali 1 bil prepozno, S':nc!Hriio kosartif sr< »;.ia vozovi-. p( po k!'-v t:: roti v Knp»«r Kopra (pr: r prth zazrSi te, sta hitro udi< tianti kosami so b:i: po Kopo pred Koprom, mr -•lanci zato nUo Mi kt-r so nedal.-,'- od ii'.-deii) opazili dva a menda na straži. >d poslancev, kajti /.ala v mesto. V fi-prar prijazno vsprejeti in posirezun:. kolikor goce. Na dovoljenje tinanfuega nadzornika so poslanci tudi prenočili v finai;Cni kosami na posteljah stražarjev, prepa.^enih jim dobrovoljno. Hvala jim presrfna na tem". — -II Mattino" pa nekako uradno pop; nlja to vest tako. da so zasledovali poslance 7 Piranu le nekateri ,r a g a z z e 11 i". Kdo ;e pa tem nezavednim »ragazzeltom" naznanil, (hi so to slovenski poslanci? Kdo jih 10 nidiujskal, da so res metali za poslanci kamenje — kakor priznava sani .Mattino* v uradnem »opravku — a jih niso zadeli? Torej, odgovori nam, »Mattino !tt SlOTenel, učimo se od Lehor I -— Na Reškem imajo raznovrstna narodna podjetja* tako n. pr. narodno podjetje z delnicami po 10 gld., katero uspeva vedno boij&e. S takimi ustanovljajo Čehi razne tovarne. V Budjeje-vicah imajo že tovarno svinčnikov, katera ne mor.- izvrševati vseh naroČil, a v kratkem se preseli v Budjejevice iz Prage (Karlina) tudi tovarna Črnila; v kakem drugem Češkem izpostavljenem kraju ustanove pa pivovarno. Kaj delamo pa mi Slovenci?! Lepa misel. — »Edinosti* pišejo: Leta 1305. nameravajo priredili v Pragi vseslovansko narodopisno razstavo. Gotovo bode to zanimalo vsakega zavednega Slovenca, in rad bi se sleherni udeležil te razstave. Ali, ali 1 kje bode pa denar za stroške ? Temu se da pa tako pomoči: Vsaki naj si v ta namen omisli pušico. v katero naj, pocenši z novim letom 189G, uloži vsaki re.iti se ne bo moglo obzira imeli*. — Kaj pravite k (emu? Ali si umremo potem mislil! bolj krvave ironije nego liri v lem, tU nam v ofigled laki uradni slovenščini še : očitajo, da kun t ne razume pismene sloven-M-ine, iz cesar prihajajo polem do toli ljubi ga jim zaključka, da je kmetu puf: vse-j j-dno, ali dobiva slovenska, ali nemška, ali '¦ ii;iaj.ut-k:i obvestil,* ? ! ("> tiiitn že noCete pri-f po/uali druge pravici-, pa vsaj davke lirjajte [ ud nas v jeziku, kojt ga bodt;mo megli — razumeti! I 0 pokojnem uredniku »Mattinovem'' [ JfatfOviehu poročajo, da je študiral v Pa-i do vi. L' ta tb">9. se je bojeval kot proslo-\ voljec pod zastavo generala Medici, a leta f !h'a'». je bil - v Garibaldijevem taboru. Po { vojni je bil Časnikar v - - Italiji. Leta 1S77.. i je doši-l v Trsi. k.er je ureiloval .Indippii--, peiite*, bojevito iu živahno, kakor naglasa I i>t: .Itidipt-ndeiite* v svojem nekrologu. Poz-[ nejf je v Spit l« uredoval list »Avvenire" i tako srdilo, da se je moral list preseliti na ,- I .'ko. Povrni v*i se v Trst v letu IShi. nre-'; dovai je nir manj srditi list „Alabardak, • dtikler ni kar na enkrat obtičal v .konser-i v..!ivnem« tabfvru kot urednik .11 Matlina". • Ihvši Ctribaldinec j* umrl torej kol urednik ¦ po avstrijski vladi podpiruicga Časopisa. j Štajerska. - .Katoliško podporno j tlru-tvo* v flelj j,, imelo leta 1H91-. gld. : li^.r.i-2 ,ii.hodknv, gld. iJlUi stroškov, Jure; zgiibe ^i!t-"0. Društveno p ..možonje 7.ti.<(-.i -ITOt) gld. Društvo vzdržuje petrazredno iUki;-ko šolo z otroškim vrtom. — Nemški ,ht'.t'lentenheiui* v Celjj e še vedno na papir i. ker ni cvenka. da bi bilo zagotovljeno uresničenje. — V La*kem Trgu so obiskovali Slovenci nemško giediSCtio predstavo, a ne le to, marveč so pri igri - tudi sode-S o v a ! i. Neki -lovenski trgovec, pa prodaja žvepleriicti .S-fidmark', katerih dobiček je namenjen za pokupi slovenske posesti in potlačili .shiV(>n>k>' kmete. To so zares zavedni Slovenci. — V Trbovljah se je vršila ob-čin-ka volitev, pri kal->ri so bili izvoljeni narodni mt.ž;e. Na ptujskem gimnaziji! je umri profesor Luka Kunstek. Hi! je ztiačajen narodnjak ter vesten učitelj. N. v m. p.' Koroška. — Dne 20. t. m. se snidejo v Celovcu odposlanci vseh koroških obrtnih zadrit;:, da se posvetujejo glede obrtne novele, katero je vlada predložila državnemu zboru in se dogovore, kaj storiti v varstvo svojih koristil. — Celovški .Mir" v svoji prvi številki opominja koroške Slovence, naj se pripravijo za dežeinozborske volitve ter'prinaša v to svrho poučljiv članek. V deželnem zboru je zastopano 5 volilnih okrajev z 9 poslanci, kje so prizadeti Slovenci. Volijo namreč skupaj sodiSčni okraji Plibork. Kapla, Doberla ves, Velikovee 2 poslanca; Korovlje, Celovec in Trg 2 poslancsi; Rožak. Beljak, Paternion 2 poslanca; Podklošter, Trbiž, Št. Mohor, Kotiče 2 poslanca ter mesta Velikovee, Pliberk in Kapla 1 poslanca. Žalostne razmere na Koroškem ne dajejo nam na- deje, da bi se zboljšal položaj slovenskih poslancev v deželnem zbrou koroškem. * Razgled po svetu. Avstrija. — Ker zborujejo vsi deželni zbori v naši polovici države, se seveda vrti okoli njin vsa politična važnost. Izvzemši naše primorske deželne zbore ozirom na nase okoliščine, najvažnejši je CeSki, v kateri so uprte oči prebivalcev vseh avstrijskih dežel. Ne dovoljuje nam prostor, baviti se s posamičnimi deželnimi zbori ter poroCati natančneje o njih delovanju; zato se moramo omejiti na glavne reči, katere splošno zanimajo. V češkem deželnem zboru je neki mladoCeški poslanec protestoval proti temu, da jih nazivajo v uradnih spisih kot Mlado-Cehe, kajti oni zastopajo danes ves češki narod, kateri se ne deli več v Mlado in StaroCehe. Glede narodnih kurij, katere je predlagal nemški poslanec Schlesinger, a zagovarjal posl. R u s s, zaključeno je, izročiti predlog posebnemu odboru za poročanje. Za to so glasovali veleposestniki in Nemci, doCirn so Cehi nasprotovali predlogu. Pri volitvah v razne odbore je bilo izvoljeno od vseh treh strank enako Število zastopnikov. Nemci so izvoljeni v enakem številu kot drugi dve stranki edino po milosti češkega plemstva. V moravskem deželnem zboru so podali Češki poslanci predlog, nuj se ustanovi v Hrnu češko vseučilišče. -- Ker je klub čeških poslancev zaključil, da se ne odzovejo češki poslanci nikakemu pozivu k obedu pri moravskem namestniku, ako bo povabljen k istemu tudi hruški vojaški zapovedtlik S tleli o v a t v, in ker so se istega udeležili trije češki poslanci Pnižak, Schrom in Dubela v navzočnosti Suchovaly-ja, zahtevajo sedaj (Vid. naj klub odloči, ako srn.; šteli zanaprej iste mej svoje člane. - V gnliškem teče vse, kakor hočejo Poljaki. O bukovinskem, ftlezkem, dolenje- iu gornjeavstrijskem, tirolskem, sol nogr tiske ni ni posebnih veslij. - V štajerskem se razpravlja še vedno v nenavzočnosti slovenskih poslancev, —• V ' oroškeni ne gre slabo samo za slovenske poslance, nego tudi nemško-kato-liški nimajo nikakega uspeha. Knezonadškof je bil namreč predlagal, naj se upelje pouk veronauka na celovški realki. O lem se je razpravljalo v drugi seji in ¦ predlog je bil odklonjen, ker so se izrekli profesorji in šolski svet proti leniu, da bi se upeljal ve-rortauk, kajti učenci bi bili baje preobloženi s šolskimi urami. — O delovanju kranjske g .1 zbora poročajo dovolj deželna dnevnika in drugi slovenski časopisi, kateri se čitnjo tudi 11:1 (Soriškem. Važnih, splošno zanimivih sklepov ni bilo. O i s te rs ke m deželnem zboru pa prinašamo poročilo na drugem iiicfdu. ...... Toliko o deželnih zborih, Z Dunaja poročajo, da začno volitve v m e s l ni zbor 17. februarju; ker pa je dr. Lueger uloži) priložbu na upravno sodišče radi razpiifičenja tncslnega zbora, pišejo sedaj. da bodo volitve odložene do jeseni. ¦-» li.\ l. m. se je vršilo ua Dunaju 1Š zborovanj, uri katerih se je razpravljalo o preosnovi novega obrtnega zakona in o novem volilnem redu. — Vršc se ua Dunaju škofovska p o s v e t n v it n j a, katerih se udeležuje tudi ljubljanski škof Missija. — Nadvojvoda Albreht Salvalor jo nevarno bolan ter so ga prepeljali z Dunaja v Holcan. — Župnik Deckerl je bil zatožen hujskanja proti zidom. Je bil oproščen, ("leski Kani e s t n i k Tli u n Je odstopil. Zameni ga baje štajerski !markis I! a q ti ,lh e m, ali dalmatinski general David. Najbolje bi bilo, da pošljejo Haquehema v Prago, Davida v Trst. kajti na Primorskem potrebujemo vojaka, kateri ne pozna strankarstva. — V morav-skih Ostrovicah se je zgodila zopet nesreča. Nastal je ogenj v rudokopu severne železnice. Petnajst oseb je zgubilo življenje, 17 se jih je rešilo, veliko je ranjencev. — V H r n u je ustrelil neki mladenič brata, da ga reši božjasti, potem sam sebe. — V Steinbruchii (na meji Avotrije in Ogerske) pokazala seje prcšicja bolezen na gobcu in popkih, — Po najnovejšem statističnem poročilu je štel Dunaj lil. decembra pr. I, l,.*iUl!.97:2 prebivalcev, to je za :i().M.7.) več od 31. dec. 1S9I. Ako se prišteje k temu vojaštvo z 2±l'i~>\ glav, ima Dunaj skupno 1,520.0J3 prebivalcev. Ogcrska. • Državni zbor je otvorjon. Razprave se vrSe živali ti'- Poslanci napadajo še vedno Hrvaško radi madjurske zastave. — Ranffi-jeva vlada menda ni gotova svojega življenja, kajti namerava razpustiti državni zbor z ozirom na novo pogodbo z Avstrijo. V sedanjem zboru ne more dobiti zagotovila, da bi bile sprejele predloge vlade v tem pogledu. — .Madjarski vitezi ne morejo biti brez dvobojev. Skoraj vsak dan se vrše, a seveda — vedno skoraj brez posledic, ker streljajo s praznim prahom. \v. i.ri^i\i držav. V Nemčiji se pripravljajo na slavnost 25 - ietnke obstoja nemškega tesarstva, katere se bodo vr.šiie 18. t. m. — »Rajhstag* zboruje. — Nemški cesar si prizadeva, igrali veliko ulogo v tran-svalskent uprašanju. Piše se cel6, da njegova politika v Afriki uzroči /vezo Anglije, Francije in Rusije. V Franciji so na dnevnem redu vedno panamini. Zastran ubogega milijonarja Lebadija je zaprto že več oseb, katere so se okoriščevale ž njegovim premoženjem. Njegov bankir, pri katerem je imel naloženo premoženje, polem, ko mu je sne-del 6 milijonov, popihal jo je iz Pariza z dvema milijonoma. Ker je Lebadi, kakor že znano, umrl v vojaški bolnišnici, njegovi nasledniki bodo prikrajšani v nasledstvu milijonov. — Obe zbornici sli otvoijetii. Ni dvomili, da pridejo t,a dnevni red zanimive reči, katere obrnejo pozornost sveta iz Afrike zopet na Francija. — Spanjska vojska ne napreduje v Kubi. Ustaši so dobro organi-zovani, pa kljubujejo generalu Campos-Mar-linezu. — Italija je v veliki zadregi radi svoje operacije v Afriki. Njena vojska je zaprta v trdnjavi Makale, katero so obkolili AbisincS, Generala Barattierija vojskovodstvo se je pokazalo nesposobno. Njegova slava ni v«|C slava Italije, a v kolikor je bil proslavljen, je bilo le vsled neznatnih pridobitev v-Atolci, katere sedaj Italiji delajo veliko nadleg. Minister Crispi je v veliki zadregi. Da JSF ga ne napadali v zbornic^ zat6 je odložil > sklicanje iste na pozneji čas, to je na dobo, ako se mu posreči stopiti pred zbornico z veselimi vestmi iz Afrike. Javno mnenje v Italiji mu je nasprotno, posebno, ker se pripravlja še drugo moštvo za Afriko, kajti pišejo, da nameruje Italija zasesti vso Abisinijo. — V Transvalu še ni urejeno uprašanje angleških naseljencev in domačinov. — V Aziji ali Armeniji še vedno kuha. Turčija ne more nič urediti, ker je preslaba na znotraj in na zunaj, a tuje države ne marajo posegati z negotovostjo v njene domaČe homatije. — V Ameriki je še vedno na dnevnem reiu venezuelska meja, ali spor mej Ameriko in Anglijo. Podržavljanje jnžne železnice. —• Službeni »Fremdenhlatf javlja, da je vlada opustila namero, podržaviti južno železnico. Za slovenske pokrajine je to žalostna vest. Važno za Časnikarje. — „Ed." piše: Apelni senat na Dunaju je izdal jako važno razsodbo. Državno pravdništvo je bilo namreč nedavno temu zaplenilo volilni oklic antise-mitske stranke, v kojem je baje zasledilo hudodelstvo motenja javnega miru. Proti tej zapleni je anliscmitska stranka uložila ulok na više sodišče, in apelni senat jo res razveljavil zapleno, spoznavši, da v oklicu je res ostra kritika postopanja vlade in liberalne stranke, ničesar pa takega, kar bi moglo zavesti do motenja javnega miru. -~ Ko smo doznali o tej razsodbi, prišla nam je takoj v spomin naredba sedanjega pravosodnega ministra Gleispacha, v koji je rečeno istotako, da naj se ne plenijo članki, v kojih se morda nekoliko ostreje kritikujejo Čini vlade in nje organov, četudi vtše stoječih. In res bi le tako postopanje odgovarjalo nazorom o tiskovni svobodi. Drugo je seveda, ako kdo hoče smešiti oblasti in ustanove same; ali ako nefbi smeli krilikovati posamičnih organov ali pa tudi sklepne vlade, polem bi postala nemogoča ona kontrola polom javnosti, ki je jeden voglov zares koiistilucijonaluega življenja. Iz tega prevažnega razloga pozdravljamo zadoščenjem najnovejšo razsodbo a petnega senata na Dunaju in nadejamo se, da se načelo, izrečeno v tej razsodbi, uveljavi pri vseh pravdništvih državo, Ionu tudi pri tržaškem — (in goriškem). Književnost. »KIovniiBkit knjižnica". —¦ Izšel je 41). stiopič, ki prinaša na 101 straneh zanimivo povest iz žalostno dobe srbskega suž-njišl vji r „1 k o n i j n, vezi r j o v n p: u l i". Dejanje se vrši v 17. slolelju. Povest je spisal Ceda M i jato vi e, a kralj, srbska akademija v Rclgrudu jo je nagradila, — Pisatelj je proučil naiunčno vse slikovite turške navade in običaje, zlasti na dvoru turških carjev (sultanov); iu v tej povesti je živo naslikal pisatelj ono razkošno izobilje, ki je vladalo v neštetih gradovih turškega carja. — Povest bo ugajala širnemu krogu našega čilajočega občinstva. Opozarjamo še enkrat, tla je izšel v fcttop. M. in 45. drugi del poezij prerano umrlega pesnika Pagliaruzzi-ju-Krilana. Knji-žarska cen 1 je 5(f kr. (Naročniki so jih dobili le za 30 kr.) — Dijaki jih dobč še vedno po 40 kr., ako jih naroče vsaj 10 iztisov skupno. »Knjižnica za mladino*. — Ta mesec ne bo prvega letošnjega snopiča, ker izide v februarju najmanj 13 tisk. pol obsežen dvojnat snopič, ki prinese sliko, živo-topis iu pesmi pokojnega staroste slov. učiteljev, nepozabnega Andreja P r a p r o! n i k a. To naznanilo naj blagovoljno sprejmejo naročniki na znanje. To književno podjetje je konCalo prvo leto z izgubo skoro 800 gld., ker je bila cena prenizka. Računalo se je na 1200 naročnikov, k: bi pokrili vse stroške, a oglasilo se jih je le okolo 700. Zato je letos cena povišana na 2 gld. 40 kr., ali le na 20 kr. za vsak trdo vezan snopič, kar je še vedno prav nizka cena. Le vezilo in pošta pobereta tretjino dohodka! — Opozarjamo, da .Knjižnice* ne dobi nikdo, kdor je ni plačal. Na upanje je upravnišlvo ne pošilja. — Deželni zbor kranjski je priliitel podjetju na pomoč s tem, da je sklenil kupiti 100 lanskih letnikov in prepustiti jih društvu »Narodna šol a". Hvala t 12 Marijinih pesmU- Za mešan zbor zložil in prcčaslitetnu gospodu Frančišku Špendalu udano poklonil Janez Pogačnik. Op. 8. Cena pariituri 50 kr. Vsak glas 10 kr. V Ljubljani 1895. Natisnila in zaiožila Katoliška Tiskarna. — Oceno prepuščamo strokovnjakom. Od svoje strani omenjamo le toliko, da je cena ze!6 nizka, Usek pa ličen. Vabilo k naročbi. ..... Sprejeli smo to-le okrožnico s prošnjo, da jo priobčimo : Častni rodoljube! Hrv. narodna stranka, tla se Sto bolje oduži prema svome vodji, na-rodnom velikanu, brezsmrtnom a prvom sinu domovine dr. Mihu Klaiču, odločila je, da izda posebnu spomen-knjigu u slavu pokojnika. U loj knjiži uz posvetu, predgovor i životopis velikog pokojnika, ocrtat če se njegov rad i veliko njegovo blagoslovljeno djelo po sreču i korist hrvalskog naroda, a ujedno če se iznjeti sve brzojavne i pismene sažalnice, prigodom njegove smrti, opisati sprovod u Zadru i Dubrovniku, doCek u Splitu, le pretiskati svi držani oprostn? govori, spomenuti svi položeni vienci i prenieti sve što so o velikom pisali hrvaški, srbski, sla venski i strani listovi. Knjiži čemo prido-dati krasno izradjenu fotografičnu sliku; a djelo če biti priredjeno u divot-izdanju. Knjiga če zapadati dvije krune, a podbrojne ili predplatne arke valja povračati upravi »Jedinstva*. — Čist prihod bit če nami|-njen u vrlo rodoljubivu i plemenitu namjeru, o Čemu čemo izviesUti v svoje vneme. — Uredništvo »Jedinstva* prosi vse slovenske časopise, da bi pretiskali to okrožnico. Urota Zrlnako-Frankopanska. l._r___ Evgenij Kumičič. Drugo izdanje.' Tisak i naklada knjižare L. Hartmana. — O tem velikem zgodovinskem romanu znamenitega pisatelja smo že govorili obširneje o svojem času. Drugo izdanje obsega 531 drobno tiskanih stranij in je še predelano, popolnjeno. Cena 1 gld. — Vsaj vse naše knjižnice naj si kupijo to znamenito delo proslavljenega pisatelja hrvaškega. Cosinopolis. Internationale Revue. — Podjetna knjigarna A. H a*r 11 e b e n na Dunaju izdaja pod gorenjim naslovom 18 tisk. pol debelo knjigo, ki je pisana v angleškem, francoskem in nemškem jeziku; sodelujejo najboljši književniki treh narodov Vsak v svojem jeziku. Članki obdelujejo' snovi iz politike, književnosti, umetnosti in znanosti v inozemstvu. Prva letošnja knjiga obsega 4 angleške razprave, 5 francoskih in pet nemških ; poleg tega je več manjših sestavkov v treh jezikih. — Cena 1 gld. 50 kr. za vsako knjigo. Oeographisch-Statlstisclier Tasclicn -Atks von Osterr,-Un?arn. Sestavil prof. A. L. Ilickmanu; zaloga'6. Freytag & Berndt. ¦— Ta atlas je na prodaj tudi v Gorici. Delo je >.animivo, temeljito, krasno. Vse, karkoli hofte izvedeti človek o naši državi, dobi tu upodobljeno, — Oblika je zel6 zanimiva. »Noue Vorkchrs mul Comptoirkartc" so imenuje zemljevid, ki je izšel pri Gr. Frovtagu in Borndtu na Dnnnju. Tn zemljevid predočuje (iu sicer v različnih barvah) vse železnice in parniške zvezo našo države in balkanskih dežel. Zaznamovane so vse železniške, brodarsko in poštne postaje. Tn zemljevid se odlikuje s svojo lepoto, preglednostjo in točnostjo in je velike važnosti za vsako prometno in trgovsko pisarno. Cena mu je nizka, Velja 1 gld. in se dobi v vseh knjigarnah. Foulard - Seide «0 Kr. bia H.3'35 p. M, jaimneslseha, ohinesisohe etc. in dan nou-criUui DesBins unu Purbon, nowie Hclnvarzo, vveira umi fllrbiKo Hann«b«rg-S»ld« von m kr, bis II, 14*05 per Motor — (jlatt, goslreift, knrriert, Kcmustert, l)a-mtisto etc. (ca. 240 verseh. Ounl. und 2000 verseh. Fnrben, Denslnsetc,) Torlo-and Blouerfrei itis Haua. — Mustor umgehond. Uojipoltoa nriofporU) nudi dor Behvvoiz. [2] BnldoifFabrlkon Gt.IIonneborg(k. u. k. Hod.), zmim. Poslanica*). V intoriioliidjt, zadevajoči .Budne raz in o r is n n O o r i S k « m", Htavljenl v deželnom »boru goriškem po pOHlnticili Alfredu profil C o r o ni ni-ju in lova-riSili in priobčim! v ftlev. 2. lelofinjn .Hoč«", ritmi j« tned drugim; »Izmoil vhuIi v uvodu lmfttnlili nculiSe h Rlovoiinkiin probiviilHlvotu, lo nun vifti hvojo iiohIo po duhu gnkotm, mi kodni tmrodii iu iIižiivh. Milino milico v Tolminu riibl kol. izključni »mini ji>gik oni, kiilmi irovoro »Irmiku, obdo|?,tiii&i voditelja KodiSča v Tolminu, podtika ao VKum ilntKim no lo nevednost, gakonilili določb in neodločnost, ampak očitu se jim celo (ko ve, da le med vrsticami), da vršijo svoj posel v kvur naroda in države. Hck je sicer, dn službovanje in postopanje Kosp. deželucKrt Hvclovulca in predstojnika sodiSča v Tolminu jo vredno, in vsi, ki so imeli čast, pa poznati, čislajo (ja visoko ne le radi njegovib duševnih zmožnoslij, ampak tudi radi drugih lepih čednostij, ki K'i dičijo. in jaz za svojo osebo i»a visoko spoštujem, in naglaSam s posebno zndovoljoostjo, da se smem prištevati celo njegovim osebnim prijateljem. Laskavo pohvalo, ki se mu izraža v više navedenih odstavkih, odobrujemo vsi, ki poznamo njegovo delovanje, h je povsem zaslužena. Nikakor pa ni umesluo, da se ob enem žali pravni čut vseh drugih sodnikov slovenskih okrajev, ki so si svesti, da so vršili do sedaj svoje dolžnosti prav tako vestno in pravično, kakor drugi, in ker je očitno, da so hoteli Ko?podjc inlerpelanli dati vsem sodnikom, službujočim v slovenskih pokrajinah — izvzemal tolminskemu -nekako moralno zaušnico, je dolžnost po mojem mnenju vsakega teb sodnikov, rcnitavnti proti takim napadom na njih čast in delovanje. Itadi lega izjavljam v obrambo svoje oseb« in v obrambo spoštovanja do svojega urada, da zavračam odločno lak napad, in da je zavijal g e resnice, ako se trdi v napomimini inlerpelaciji, da se piSejo pri ajdovskem sodišču vsi zapisniki v kazenskih zadevah le v nemškem ali italijanskem jeziku, ker prav nasprotno je res, da se pišejo pri ajdovskem sodiSču tudi v kazenskih zadevah vse izjave strank, prič in obdolžencev skoraj izkljuiJjivo le v slovenskem jeziku, da v italijanskem jeziku se ne sestavlja noben zapisnik, in da sodni uradnik, kleremu jo izročen kazenski referat, izvršuje uprav vzglcdim svoj posel. V ostalem pa morem zagotovili visokorodne gospode iulcrpelunte, da zičasno ne čutim nikake potrebe, hodili h komurkoli v šolo, da se izučim, kako je treba vršiti sodnikova posle po duhu zakona, v korist države in naroda, da v tem obziru nisem doživel do sedaj, dnsi službujem že mnogo lel kol sodni uradnik, niknkih očitanj, pač pa, da je bilo mojo delovanje opelovano laskavo pohvaljeno od prebivalstva, kjer :,em služboval, in od predsloječih mi oblasti, in da hočem ludi za naprej, kakor dosedaj, vestno čuvati koristi prebivalstva svojega okraja ter vestno uva-ževati vse njegove polrebe, ktere so mi z ozirom na razmere, pod kojimi sem odraslel, in z ozirom na moje mnogoletno službovanje na deželi če ne bolje, vsaj tako dobro znane, kakor vsakemu gospodov in-tcrpelaiUov. V A j d o v š č i n i, 12. januvui ja 1806. Mihael Gahrlclcic, ccs. kr. okr. sodnik. *) Za sestavke -pod tem narfonoM je uredništvo othlovorno le toliko, kolikor nalaga tiskovni zakon. —' Op. ur,_______________' Za svojo, na veliki in mnogo frekven-tovani cesti Trst-Reka stoječo hišo in gospodarska poslopja vscertv tva\emn\ti&, ki bi hotel vzeti v zakup tudi krčmo in ki bi imel dovolj na sredstvu in sposobnosti za ustanovitev prodajalnice z ttiešanm blagom in z deželnimi pridelki na drobno in debelo. Pripravljen sem v prvem letu vdeleže-vati se tega podjetja z delom in denarjem. Radi svojeensne preselitve na Dunaj prodam tudi vse posestvo, ležeče blizu svetovno znanih Škocjanskih jam, proti plačilu na desetletne obroke. Aleksander Mahorčlč, 33,2 Matavun pri Divači, . 6152. 24 Razglas. Visoko c. k. ministerstvo poljedelstva je z odlokom dne 21. decembra 1895. št. 16817 dovolilo razpust tukajšnega c. kr. dohodninskega urada in razdelitev opravil med c. kr. višjim davkarskim uradom v Gorici in c. kr. gozdnim oskrbništvom v Gorici, zato se morajo izvrševati od 21. januarja 1896. naprej vsa plačevanja za les, varščine, vložnine ra-zun onih, kterih vplačevanje se vrši po poštnem Oheck-u, potem najemšCine in druge pristojbine pri c. kr. višjem davkarskeni uradu v Gorici, kteri urad bo tudi izplačeval likvi-dovane zneske, račune, predplaCne zneske itd. za c. kr. vodstvo gozdov in grajSCin v Gorici, kakor tudi za c. kr. gozdna oskrbnišlva v Gorici, na Trnovem in na Dolu. -------------------Prodaja-drv in oglja v lukajsnem skladišču na drobno in v večjih množinah se bo zanaprej poskrbovala pri c, kr. gozdnem oskrb-1 ništvu v Gorici, katero bo tudi izplačevalo zaslužek vožnje drv in oglja z Trnovskega gozda, kar se s tom v obCo vednost razglasa. 0. K. VODSTVO GOZDOV IN GP.AJMlN v Gorici, dno 8. januarja IN%. C. h višji gozdni svetovalec: Iti« (11. N* lovil« podgana In mlii, ?S& "JSUSil* Pl- Kobbe-Bovin. 1IELEOUN- (nMbtvDia, ki ni škodljiv ljudem na d«iu.iči flv.iii. V olimkili 4 ¦''> in «o kr. iirad^jn v AJ» vzorcev vsake vrste; čislune tra-•^ ičica za pivovarne in tovarne oeta; ŠH*"" zaboja vsake oblike in velikosti in /a vsako rabo; s stroji i/delane zobnika, lii^ijena-no čiste; specijaliteto: iz-:atr. ključno patent o v rine cavfca za ^^ smodka ' »Kur tudi dni«« v lasno yMT-- stroko f. ajoča pradmata grajsko Kolovška lesna industrija v Jarsuli pri MenfrSu na Kranjskem. [¦•ijasiiila, t:.W In.li j.r..v.l:irk! s!r<.5kw ."•¦ rail'.-\ oljno dajejo. Feliks Stare. ! Anton Potatzky t * v Raitalju itv. 7 v Gorici ta sladna kava žo |«.m.iii» okusu odlikujo pred dragimi takimi izddki. Kathreinerjeva kava je najokusnejša, najzdravejša in oajc8nejš% primes k bobovi kavi. Ona je čisto priroden plod v celih zrnih in se rabi z velikim pridom namesto cikorije in drugih zmletih tvarin, ki se h' kavi mešajo, o kterih se pa ^ kupec ne more prepričati, iz česa da ,,.,.. ^* so; uradne preiskave so pa dokazale dn bo taki kavini nadomestki dostikrat z raznimi pritiklinami nopačenf I/ začetka se vzame ena tretjina Kathreinerjeve in dve tretjini pnwe kavej po" zneje pa vsake polovico. r ' 1U ^„Tak°P0Stane ^ayaveli.^0 ho]'i zdrava «» t«di »"nogo cenejša. Kathreiner-jevo l^vo priporočajo najimenitnejši zdravniki, vsaki" dan je bolf obrni nn kot zdrava redilna pijača v j.vr.ih zavodih, kakor uj v stotSSerih tlTL ^LT je Pwa ^U •*¦*" t0 * brCH Pli^esi bobove kave, k r je zdrava, lehko prebavlj.va, redilna in ob enem okusna jed. Vsaka Vestna gospodinja in mati, vsak prijatelj kave al-o m« je mar za lastao zdravje, naj rabi odslej Kathreiner-Kneippovo siadno kavo ^ L-e na to naj vsak pazi da ne bo goljufan s kakim ničvrednim ponarejenim izdelkom, zato naj jemlje le izvirne bele zavoje z varnostno znamko, kakor se tu na strani vidi, ter z imenom; I i i S 1 1 i Kathreiner! rOZOr! Bodite previdni in ne pustite se prekaniti. Pristna „Kathreinorjev» kava' jina vedno enake, bele zavoje in se i ikdnr ne prodaja odkrita in na vago. i* * p* 2. ! g & S« * % > I Anker 5,28-3 1 1 Lininent. Gapsici comp. 1 1 Iz RieliterjcTc lekarne t 1'rn-i I 1 pripoznano kot izvrstno bol ubla- | 1 žujoča mazilo; za ceno 40 kr., 70 1 1 kr. in 1 gld. se dobi po vse i lekarnah. 1 I Naj "a zahteva to sploino prlljub- 1 I 1jeno domače zdravilno sradstvo | 1 vedno Se 1 liebferjet tiiimrt s »sidrom" UR 1 kol edino pravo in vzame 1 !e tako steklenico, ki ic pre- Vsi/jl I videna s »sidrom' kot znano b^Ldl 1 '/.^(Miui ZM.imko. 1 Riebfarjm lekarna Bpri zlatem levu" v Pragi. 1 «aaBaaaa«B«iBVaVBB9«BiaH Zeloileciii in okrepčujorri eliksir iz kine in železa Cristofoletti-jeve lekarne. Frn.i v-cbirn» />-!<-/.» it, kine \ jf.lnaki HAH.-/;.iu, ¦.>' pri:>trn;*.t ukiN.t fi-r l*n z diu^ili vklttirivili tv.thll. i /n):'!|;t- l.-i., I,:.i,--||'- pl.- I..iv;> iti pt.-t(-.^s':<- -!,dH^nti«.-l. Ji ilna -Uk'riri«.i i."iM i/r.unf.i, -l.itie inr* bo kr. -a^y Bj Najlepše darilo flj ggodovne in svečane prilike. ^ Si Oljnati portret 85x75 cm. A J| )\ntona jVfarlina Slomšeka, |j ^ najfiaeje po najboljšem izvirniku iz- Q{ \&\ veden, no plalno napet, v zJutih ko- f" ^ vinsko-barok, antik- barok ter črnih &. 01 zl.ito okrjSenili okvirih po 10, li!, 15 ^ ,1< in lbi frld., dobiva se v trgovini §' [& D. Hribarja v Ce^i. $ i \% hv; lili K" © Hi, j„ |,:1 naj.HlIi.-n.^-: i.u.|it.>lj n:.....L. M >*. ^P. najbolj vneli ziU."A-..it;ili ,,ravir Slovem-ek. ¦ r||< NulK-Uii ^I„v*n*i hibi n..j M n.- bil.i i.rr/. V4 KajjV An'.rm M.-irliti S|.:tn5fk Slo-.i-unm J' l.i |.:-i-vor tvorili Nj^i:«! so imatno z;i- V ii!i za družim »v. Mnlifn.-i: njfruii t-t; i!n:n:.(i >*. >hvali!i za nr.jb.ilje in najk-pV- lu-.hp^i;^ ta). 0COX*XOI»j4 ;.i-,i:.' sa stalno Lp»,i'i.i t:.-., .'.¦.- Josip Mlinih <. Po4brtfu m T.M.iu.-L-m 3 !!7.ahti-»«Jt«-:: tj 1 .H, ¦ -.It.. I.!i.h IJ'I.,.I t, I ^. O bratje Placht, | pit M lil lili lIllilltMllIil tovarna za strune in glasbeno orodje, i \ I % 5cl.oubach 37i/ pri TJclu, Čcfko. Ž; I ^ Z.i-i.u(.../.:.:n.i-v..j.i iT./tlulil ,:: »trum-j i!t'.i:..'. J I ^ Coali hraae loka. Loki, Callo z« •* I ^ koncerta, i...<. .. :.. Cilra / :.. . .>;-.m *" i I 4 I..-I..L..::. Cilra n .... . :..'.«, ,..-.',..„:. Z T PiUali flauta za fconcarta „• tj "5 ii"L.i !• .i «., H. I.. ¦ Klarineti x» bon- 7 I -J eerl«.* ,i.-:..t'li:n:i..il--u„ ii. i.- U- Loki 5 '. "t za go«.. ij.i. 'i, l:» :: vi 5 Psi L» st M "'lets fj»is!,s. *j: r; cjj;a. sb ra;i3 iiite»ii 3 2 N.. |. .. i:..-. Jlniil.T Vl.uhl" ..I: 5» 5 Jlralii l'iii(h(-. T ;> //„;.;,,;,,,.„„ «„.,-, j-,.,,-,......... f.. ;„ .-...i,... l \ Iščemo zastopnike v posam. mestih, j M I SE -— /T . f* ¦ J *¦ |fl| ^ A ii B 1 ž 3 I - - a ¦ S \zm ~S 1 F^j O 1 Csll 1 C3 -. N -¦ > I ¦Sni zrll-I o ¦t^?1¦« 1 —* r; ^ 11 6 US 1 n 3B [JU pMIM 1 V N ¦ = 1 \U1 MammmZ im § HAA AAAA A A A A A AA A A A A A A A AA A AA A AA A A AM 1 GLAVNI ZASTOP OV0K0LES ..SINIFT" l I/ orožarni* v .Sf<»yrn za gottšfeo-gva&všcansfeo 9toJ\\o Mit jinilpisaiia dne l.januarija 1896. leta n;i fi'>ti Fniii .losipu (Corso Fr. (.».) >' -t '[;.i-|..-.)li ^:.-.l.;;i:- kavam-) Popravlja lu i to kakor (udi delnlnko (Ivokolcs .liiria', pntilsijnliiico šivalnih strojev, pušk, slrHjivn in ilnizoKa oroiljn, tir tovarno žlt*iitli blazin Saunig & Dekleva v Gorici v \»ri>ki iilin -t. I t-Hi. i* Hf V **' * '*" V Y Y * Y Y Y Y Y Y Y Y Y Y Y YT Y Y Y Y Y Y Y Y Y Y Y *A I J. Pserhofer-jEva lekarna „Zum goldenen Reichsapfel" M Na IMinajii. L. Sin^crstrasso 1.1. i kričistilne krogljice :^+ otvarjsijsže krogljice, i... \4. Tt kr.vlio' -'...: •: 1 ikatl|ica z 15 krogl|icami 21 nč.. |odan zavitek B sk. Kf- 1 gM. 5 ne., j-.i :;-f..f.»"-. i-i [.¦;.'. .'W ; .. ;¦¦;«.•.: ;. .t.-.;,: t gld. 10 ne.,_ Ako m- ,!¦¦..,; ]fež i-u-:-u.i, ti i -¦ i^i "i. < .-. li •¦ > i aJ»** J. Psarhotarjove oiKarjajoča krogljlca "Tafll JKfc iti [m/.!i ;.-. ii.i t:i..i j-, ii.u \.-.i'K- ;».i*!a . ¦. .-t. ;,.:::> 4. Psarholor \ rudotih ( .mu:.0, k .•¦-:» >: i Kalzam za tizi^.liiif t,p"rh"f*r: II. n?.. i n~!o iH-sin;«,. ir. «;. TrpOtCfV St>k. t =.•¦.•.!, :ii..x r,.i kr. Balzam za iroltanoc, l,'^'^. nim. rr.»:o fi.-»j!.\* Stollov .Kola-proparat*. ^;°;| Gronka tinktura za žoloilin*. trn.; živijo, novaual. ll.ihl in.-a. ali f.iMjkf- k.n-Uov iiiv > >( >¦ Ž: r I >; ........... ,..... t L TaiinoL*liinin>ka p«»matlajf;,^ >J p,lf:„.^ra.1l.,.Ul.tU,,^M. . V< Razpoiil]an)a po poiti M-i^-e kh'uo, a Mastil»» zu ram-. t -¦-<" ««"' Fijak«irski jn^ni praš<*k.'. ' ilol-a. 1 u"o ^roiiMio iiriili i'»>l('ilii'iini ^lalu- pn-li.ivo, ...t i ».-M. i iz.1l-U.iv «I..l.;vojn m- ;,> j.-n-v In- in i Ujete, ki so bilo po vsin .iv^.rij-Vih C.isoišm!. o.:!i.»!-,;en^ U-r >>¦ i................_,................. ,._ ! tkrbljajo tiiili prulmoSi l»c;iU m v nI. vi. Razpoiil]an)a po poiti v rit- *orto dosti manj [§•> kakor po povzetju. "^Mji (j?;