-
-
—
-
-

iyp\
: 'JU"
" " ............. .


7.4X^930
prilog.
Poštnina plačana T gotovini.
Leto XI., št. 208
Ljubljana, nedelja 7* septembra 193$
Cena 2 Din
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. - Telefon št. 3122. 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek; Ljubljana, Preže r« nova ulica 4. — Telefon št. 2492, Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Koceoova ulica
št 2. — Telefon št 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljub« ijana št 11.842; Praha čislo 75 180: W!en št 105 241.
Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din.
Uredništvo:
Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122, 3123. 3124. 3125 to 3126.
Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te« lefon št 2440 (ponoči 2582).
Celje: Kocenova uL 3- Telefon št. 190.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
TRIUMF NASE VOJSKE
Nepopisno mogočni in veličastni prizori na svečanostih izročitve jugoslovenskih polkovnih zastav - Silne ovacije kralju - Največja jugoslovenska manifestacija
Beograd, 6. septembra AA. Ob priliki današnje predaje novih Jugoslovenskih zastav polkom na Banjici je imel Nj. Vel. kralj naslednji nagovor na vojake:
Junaki!
Od tega trenutka pripadajo naše stare, s slavo ovenčane zastave naši svetli nacionalni zgodovini. Pod temi starimi zastavami so naši proslavljeni polki v dolgih vojnah hiteli iz boja v boj, s fronte na fronto, od zmage do zmage v najhujših viharjih in v najtežjem trpljenju do največje vojaške slave.
Ž njihovimi drogovi so zaznamovane meje kraljevine Jugoslavije in iz njih je zavel in za zmerom zavladal silni duh narodnega osvo-bojenja in uedinjenja.
Z moškim srcem, globokim spoštovanjem in iskreno ljubeznijo zvijam, junaki, naše stare zastave slave. One so najsijajneje izpolnile svojo dolžnost.
Naj bodo nove zastave, ki vam jih izročam, poslej svetlo znamenje vaših polkov, simbol junaštva in jamstvo vaše vojaške časti.
Z vero v Boga za kralja in domovino uprite v najtežjih trenutkih svoje poglede v svoje prapore. Dolžni ste jim svoj poslednji dih in svojo poslednjo kapljo krvi. Dvigajte jih visoko in branite jih junaško kot svetinjo, kot čast svojo; v njih sta kralj in domovina, na njih so mani padlih vitezov in zmagovalcev.
S to zapovedjo in s svojo vero v vaša junaška srca naj vaše polke pod novimi zastavami z božjo pomočjo vedno spremljata junaška sreča in slava.
Živeli, junaki!
Beograd, 6. septembra p. Povodom današnjih velikih svečanosti so bile snoči Te-razije bajno razsvetljene z velikimi obloč-nicami in barvastimi žarnicami. Ves Beo-t id je v državnih zastavah in grbih, vse v svečanem razpoloženju. Po ulicah se eio ogromne mase, kakršnih prestolnica oro bi rekel še ni videla. Ceni se, da je nad 100.000 ljudi prispelo v Beograd iz vseh krajev naše države. Posebno je opaziti veliko število rezervnih oficirjev. Beograd je sprejel največ, kar je mogel, pod svojo streho. Mnogo tisoč ljudi je moraio prenočevati pod nebom ali pa po kavarnah in gostilnah. Mesto je bilo zaradi lega vso noč izredno živahno.
Vcletok na Banjico
Danes že na vse zgodaj — okoli štirih — so se pričele pomikati množice ljudstva proti Banjici. Tramvaji, avtobusi, avtomobili, izvoščki, motorna kolesa, Kamioni in vsa mogoča prevozna sredstva so bila v službi prevažanja nepreglednega veletoka občinstva iz mesta. Ogromne množice so morale seveda na Banjico peš. Raznih vozil je bilo v prometu na tisoče in tisoče, ljudstvo pa ie valovilo iz prestolnice kar v desettisočih. Na vsem potu je bilo v službi veliko število policijskih uradnikov in orožnikov, ki pa niso imeli težkega posla zaradi izredne discipliiirano-sti občinstva. Najhujši je bil pritisk množic iz mesta proti Banjici od šestih do osmih zjutraj. Takega prometa Beograd še ni videl. Videti je bilo, da noče ostati nikdo doma.
K svečanemu razpoloženju je mnogo pripomoglo izredno lepo vreme. Nad Beogradom in vsem obzorjem ni bilo niti enega oblačka.
Nad 100.000 gedalcev
Po 8. uri niso pustili na prireditveni prostor nobenega vozila niti pešca več. Na samem polju je bilo zbranih okoli sto tisoč ljudstva in preko 30.000 vojakov. Kljub temu je vladal povsod vzoren red.
Tribune so bile rezervirane izključno za uradne zastopnike. Na sredi tribune je bila prirejena kraljeva loža, kjer je b:l tudi prostor za člane vlade ter za načelnika češkoslovaškega in rumunskega generalnega štaba. Na desni strani so bila mesta poslanikov tujih držav, na levi pa so bili banski svetniki iz vse države s svojimi bani na čelu.
Nasproti tribune je bil postavljen oder, na katerem se je imela izvršiti sama svečanost izročitve novih jugoslovenskih zastav. Poleg odra so bili pravoslavni, katoliški in muslimanski svečeniki. Na desni strani nasproti odru so bile postavljene stare srbske in nove jugoslovenske zastave s poveljniki polkov in njihovimi adiu-tanti ter zastavonoši. Na levi strani odra iz bila admiraliteta, okoli sto generalov in mnoštvo oficirjev. Samo tukaj navzoče častnike so cenili na 6000. Takoj poleg generalov je bil določen prostor za novinarje in fotografske reporterje. Vsi iugoslo-venski listi so imeli tu svoje odposlance, med njimi pa je bilo ttldi zelo mnogo inozemskih novinarjev.
Daleč naokoli v velikem krogu na robu banjiškega polja so bile postavljene vse vrste vojske, ki so bile pripravljene za udeležbo na reviji. Tu je bilo preko 33.000
vojaštva, za njim pa druga množica civilnega občinstva.
Prihod Nj. Vel. kralja
Točno ob S. je bil, kakor smo že orne« nili, ustavljen ves promet. Vse je priča« kovalo trenotka, ko se pojavi kralj s čla« ni kraljevskega doma. Ob 8.20 so se za* culi naenkrat od strani starega strelišča zvoki glasbe in gromki glas naše vojske, odzdravljajoče svojemu vrhovnemu po« veljniku »Bog Ti pomogao!« Prispel je Nj. Vel. kralj s spremstvom. V galopu je ste« kel kralju nasproti poveljujoči general Do« kič, da mu poda raport.
Nj. Vel. kralj je prijahal prvi na konju, za njim pa knez Arzen in knez Pavle ter minister vojske in mornarice Stevan Ha« džič. V drugi vrsti so jahali vojvoda Pe« ter Bojovič z vsemi poveljniki armij, za njimi prvi kraljev adjutant general Drago« mir Stojanovič ter dežurni adjutant. V razdalji 20 m je troje parov belcev peljalo takozvani »Viktorijin voz«, v katerem so sedeli Nj. Vel. kraljica ter prestolonasled« nik Peter in kneginja Olga. Za vozom so jezdili adjutant in ordonančni oficirji.
Nj. Vel. kralj je pregledal čete, ki jih je pozdravil s »Pomozi Bog, junaci!« Gromko mu je odzdravljala vsa vojska kakor iz enega grla »Bog Ti pomogao!«
Po vrstnem redu so svirale vse vojaške godbe. Ko je kralj prispel v bližino mesta, kjer je bila zbrana publika, so ga pozdravili z navdušenimi klici in ovacijami.
Ko se je kralj s svojim spremstvom približal zanj pripravljenemu odru, je zadonela komanda »mirno«. Kakor okamenele so stale strumne in skoro nepregledne vrste vojske, postrojene po prostrani ravnini, godba pa je zasvi-rala: »Evo našeg kralja!« Pred odrom je kralj s svojim spremstvom razjahal in se povzpel na tribuno.
Izročitev novih zastav
Vojni minister general Hadžič je nato prečital kraljev ukaz o izročitvi novih zastav. Ko je dokončal, so godbe zaigrale državno himno. Nato so sledili verski obredi posvetitve novih zastav.
V zraku so krožila mnogoštevilna letala, na Banjici pa }e zavladala tišina. Pred kraljev oder so se razvrstile v prvi vrsti stare srbske zastave, za njimi pa koman« danti polkov z adjutanti in zastavonošami. Ko so godbe odsvirale državno himno, so komandanti polkov z zastavonošami in no» vimi zastavami pristopili h kraljevemu odru.
Komandant vsakega polka z zastavono* šo je pristopil h kraljevemu odru, vzel no* vo zastavo, jo dal v roke prvemu kralje« vemu adjutantu, ki jo je izročil kralju. Kralj je zastavo razvil, in jo dal v roke ko« mandantu polka, ki jo je poljubil in nato izročil zastavonoši.
Kraljev nagovor na vojsko
Ko je kralj izročil na ta način zastave vsem polkom, je imel na zbrano vojsko nagovor, ki ga je bilo slišati s pomočjo megafonov po vsej prostrani poljani in ki so ga prenašale tudi vse radiopostaje v državi (Govor prinašamo na čelu poročila.)
Vojska in množica sta sprejela kraljeve besede z nepopisnim 'navdušenjem. Ovacij kralju in vsemu kraljevskemu domu ni bilo ne konca ne kraja.
Ko se je navdušenje nekoliko poleglo, se jo v imenu vojske zahvalil kralju vojni minister general Hadžič. Njegov govor je bil ponovno prekinjen od viharnega odobravanja množice, nakar je zopet zadonelo povelje s-Miriio!«
Pobratimstvo starih in novih zastav
Sledil je ginljiv trenutek pobratimstva starih in novih zastav, ki je bil obenem slovo od starih, s slavo ovenčanih praporov zmage. Bil je to nepopisen, veličasten trenutek, ki je napravil silno globok utis. Godba je zasviraia državno himno, nove zastave so se poklonile pred starimi. Nato so stare srbske zastave odnesli zastavonoše na desno stian kraljevske tribune, da sprejmejo zadnji defile čet, predno bodo nameščene v mavzoleju na Oplencu, nove jugoslovenske zastave pa so komandanti polkov z zastavonoši odnesli v sestav svojih polkov. Baterija topništva je oddala v slovo starini zastavam častno salvo, ki je, kakor spomin na vojni grom odmevala od Kalemegdana in Avale. Kralj je s svojim spremstvom zopet zajahal konje in krenil na desno pred kraljevsko tribuno, da sprejme defile čet.
Defile čet
Zatem se je pričela vojaška defila-cija čet in sicer v smeri od juga proti severu. Komandant parade general Do kič je dal povelje za pohod ob 9. Mnogoštevilne vojaške godbe so zasvirale koračnice in čete so se začele pomikati, viharno pozdravljene od nepregledne množice občinstva. Na čelu paradne povorke je korakala kraljevska garda, nato pa so sledile ostale čete. Ogromna množica je prekipevala navdušenja ob pogledu na strumne oddelke, s posebnim navdušenjem pa je pozdravljala dolge vrste mornarjev, katerih bele uniforme so se naibnli odražale od sivozelenega ozadja. Ves čas, ko so korakali mimo častne tribune, je mornarica vzklikala Nj. Vel. kralju, prestolonasledniku in Jadranskemu moriu. Silen vtis so napravili oddelki podoficirske šole in pomorske akademije. Nato ie sledila pehota, ko pa je nastopila konjenica. ki je v krasnem galopu pridrvela preko poljan in v strumnih vrstah defilirala pred vrhovnim poveljnikom Nj. Vel. kraljem, je množica v presenečenju utihnila. Široke vrste konjeniških oddelkov kraljeve garde in ostalih konjeniških polkov so drvele mimo v tako vzorni disciplini, da niti najhitrejši galop ni povzročil niti naimanišeera nereda. Nič manjše presenečenje ni izzval kolesarski oddelek, ki je enako disciplinirano sledil galopu konjenice.
Sledili so oddelki lahkega in težkega topništva kraljevske garde, havbice, metalci min, težko poljsko topništvo, težko gorsko topništvo, motorne baterije, težko trdnjavsko topništvo, daljo-metni tooovi in žarometni oddelki. Burno so bili pozdravljeni oddelki tankov, ki so tokrat prvič nastopili javno in se kakor ogromni nestvori valili preko ravnine za ostalimi četami.
Končno so sledile tehnične čete, sa-niteteni oddelki, povorko pa so zaključili sanitetni avtomobili.
Ko so korakala čete mimo kraljevske tribune, so bili izpuščeni iz dveh specialnih avtomnbfov golobje pismo-noši, ki so med defiletem obletavali kraljevsko tribuno in prostrano vežba-lišče. ~ -as defileja so eolohj krožili nad Banjico in tako sodelovali pri paradi. Po končani paradi so se golobi sami vrnili v svoje kletke.
Vtrenutku, ko so začele čete v paradnem koraku marširati mimo kraljevske tribune, se je začulo iz daljave tudi brnenje motorjev in kmalu so se pojavila nad Banjico letala. Na čelu so leteli trije ogromni bombarderji, za njimi pa so po divizijah sledili iz-vidniški, lovski in bombaški letalski oddelki, skupno 128 letal. Preko vse Banjice so leteli v krasnem razporedu, kar je izzvalo navdušeno odobravanje množic.
Po končani paradi je podal vojni minister Nj. Vel. kralju raport, da je svečanost končana. Nj. Vel. kralj in ostali člani kraljevskega doma so se med viharnimi ovacijami množice vr= nili v dvor, na Banjici pa je vojni mu nister priredil poljsko kosilo za vse delegacije polkov in za povabljene goste.
Po mnenju vojaških strokovnjakov je današnja parada izredno uspela ter je napravila zlasti na vse tuje zastop« nike in delegate silen vtis.
Ukaz o izročitvi novih zastav
Beograd, 6. septembra, p. Današnje »Službene novine« objavljajo na čelu lista kraljev ukaz o izročitvi novih polkovnih zastav. Podeljene so bile zastave vsem pešadijskim polkom, vsem konjeniškim polkom in komandi žan-darmerije ter pešadijskim in konjeniškemu polku kraljeve garde. Ukaz končuje z besedami:
»Izročajoč našim junaškim polkom in komandi žandarmerije to sveto znamenje vojaškega zbirališča in vojaške časti, smo globoko uverjeni, da ga bodo povsod v slavi in v slavo nosili ter z največjo častjo čuvali in branili.
Naj geslo: »Z vero v Boga za kralja in domovino«, izpisano na teh vaših svetinjah. vedno živi in plameni v vaših junaških srcih z neugasnim žarom!
Naj bodo nove zastave kakor stare, ki se bodo pobožno čuvale v topolski zadužbini kralja Petra I. Velikega Osvoboditelja, kot spomin večne slave, sveta zaobljuba, ki bo vsikdar, tudi v najtežjih trenutkih spominjala na častno dolžnost; naj se nove zastave vedno krepko vijejo v vaših vrstah nam v ponos, na srečo domovine in v čast vaše komande! — Aleksander I.«
Odlikovanja in napredovanja generalov
Beograd, 6. septembra, p. Današnje »Službene Novine« objavljajo ukaz o napredovanju mnogih višjih in nižjih častnikov. Temu ukazu sledi v »Služ-
benih Novinah« ukaz o odlikovanjih z redom Jugoslovenske krone. Z redom Jugoslovenske krone I. vrste je bil odlikovan samo vojvoda Peter Bojovič, z redoin II. vrste armijski generali in admiral Wickerhauser ter upokojeni armijski generali, z redom III. vrste pa aktivni in upokojeni diviziijski in bri-gadni generali.
Beograd, 6. septembra, č. Današnji »Vojni list« objavlja ukaz, s katerim so imenovani za armijske komandante Nj. Vis. knez Arzen Karadjordjevič ter di-vizijjska generala Milan Nedič in Emil Belič, za divizijske generale po dosedanji brigadni generali Dušan Simono-vič, Bogoljub Ilič, Peter Krstič, Grgur Ristič, Miroslav Tomič in Dragoljub Petrovič. Nj. Vis. knez Pavle, dosedanji konjeniški kapetan, je imenovan za majorja.
Maršal <T Esperey pride v Beograd
Pariz, 6. septembra. AA. Na današnji seji vlade je bilo sklenjeno, da francosko vlado zastopata o priliki svečanosti, prirejenih v znak hvaležnosti Franciji v Beogradu meseca novembra, minister za pokojnine Champetier De-ribes in maršal Franchet d' Esperev.
Trst, 6. septembra, d. Ko je sinoči ob 19.30 končal svoj govor zadnji odvetnik, se je dvignil predsednik sodišča general Cristini in sporočil, da je razprava zaključena in da bo sodba razglašena še zvečer. Sodniki so se nato umaknili k posvetovanju, obtožence so odvedli iz kletke in dvorane, poslušalci pa so večinoma vztrajali na svojih mestih.
Vremenska katastrofa v Domingu
Škoda je mnogo .večja kakor so poročale prve vesti — Trupla ponesrečencev zažigajo, da se ne razširijo epidemije — Okoli 30.000 ljudi
brez strehe
Newyork, 6. septembra d. Kakor poročajo s Haitija, je cikan porušil tri četrtine mesta Santo Domingo. Beda je silno velika. Predvsem se občuti pomanjkanje zdravnikov in strežniškega osobja. Danes je dospelo v Santo Domingo že več parni-kov s pomožnim csobjem in najnujnejšimi potrebščinami. Nad mestom Santo Domingo je proglašeno obsedno stanje, da se prepreči ropanje. Pokvarjen je tudi mestni vodovod ter elektrarna. Po zadnjih vesteh se položaj kljub pomoči iz najbližje soseščine in obsežni akciji ameriškega Rdečega križa poslabšuje s vsako uro. Ker ni razsvetljave, morajo reševalna dela nadaljevati v temi. Došlo je tudi že do ropanja in so se pokazali prvi znaki epidemij. Nad 90% ljudi je brez strehe. Večina jetnikov kakor tudi bolnikov iz umobolnice se je razbežala. Kakor poročajo zadnje avtentične vesti,
je bilo v Santo Domingu pri zadnjem orkanu ubitih 2000 oseb, ranjenih pa 5000. Porušenih je bilo 4700 hiš, 200 pa težko poškodovanih. Brez strehe ie nad 29.000 oseb. Te številke se tičejo le glavnega mesta, dočim iz podeželskih okrajev še ni točnih poročil.
VVashington, 6. septembra. AA. Poročajo iz Santo Dominga, da še vedno izkopavajo trupla iz razvalin hiš, ki jih je podrl zadnji ciklon. Zaradi velikega števila mrtvih, ki jih je zahteval ciklon na vseh koncih otoka, so morali v naglici postaviti krematorii, da zažgo vsa trupla ponesrečencev. Popolnoma porušene so palače predsedništva vlade, parlamenta, apelaci'-skega sodišča, poslaništva ameriških Zedi-njenih držav in še mnogo drugih stavb. Nevarnost, ki ie sprva pretila od ;ega ciklona otokoma Kubi in Haitiju, je minula, ker je ciklon ponehal.
Predsednik argentinske republike odstopil
Newyork, 6. septembra. AA. Iz Buenos Airesa poročajo, da je minister za pravosodje v imenu vlade zahteval, naj predsednik republike Irigoyen v interesu diža-ve preda ostavko. Irigoyen je najprej to zahtevo odklonil, nato pa je pristal na odstop. Vest o Irigoyenovi ostavki ie zbudila v mestu veliko vznemirjenje. V raznih krajih mesta je prišlo do velikih spopadov med pristaši in nasprotniki bivšega predsednika. Vlada je uvedla cenzuro brzojavk in prepovedala vsa zborovanja. Vodst/o administrativne uprave je prevzel Marti-nez.
Italijanski letalci v Budimpešti
Budimpešta, 6. septembra AA. Italijanska eskadrila devetih letal, ki je podvzela polet po Evropi, je dospela danes v Budimpešto preko Szombathelyja. Italijanski letalci l odo ostali tu tri dni, nato pa po-letijo v Beograd.
Vlak povozil avtomobil
Budimpešta, 6. septembra AA. Javljajo iz Nove Kaniže, da je neki avtomobil, ki je bilo v njem pet oseb, prišel na odprti proti pod potniški vlak, ki ga je zagrabil in zdrobil. V avtomobilu je bilo precej nabojev za lovske puške, ki so eksplodirali in zanetili ostanke zdrobljenega avtomobila. Neki kapetan, njegova žena in bivši poslanec Danner so popolnoma zgoreli, šofer in kapetanova mati pa sta bila hudo ranjena in opečena.
Morilci Pundeva pred sodiščem
Sofiji, 6. ser lembra A A. V ponedeljek 8. t. m. se prične pred sofijskim sodiščem I. stopnje razprava proti morilcem Pundeva. Kot sokrivca sta obtožena poleg dejanskih ubijalcev Stamenkova in Moder-skega tudi še sotrudnik lista »Makedonija« Topukov kot soudeleženec in Ivan Mi-hajlov kot inicijator. Ker Ivana Mihajlo-va niso mogli nikjer izslediti, je bil k razpravi pozvan z objavo v uradnem listu
Novi predsednik reparacijske banke
Pariz, 6. septembra AA. Poročajo iz \Vashingtona, da je bil na mesto dosed\-njega guvernerja federalne banke Younga imenovan Evgen Mayer.
Jesenski velesejem
Zanimanje publike za gozdarsko in lovsko razstavo, ki se kaže v živahnem pose-tu in v napredujočih kupčijah, se je zadnje dni še povečalo. Sedaj ko je poteklo že teden dni od otvoritve, se jasno vidi, da je prireditev dosegla popoln moralni uspeh. Odkrito in neprisiljeno priznanje vseh onih, ki so si razstavo ogledali, je privabilo na velesejem tudi oni del občinstva, ki je prvotno z nezaupanjem gledali na prireditev. Navzlic splošnemu poslabšanju naših gospodarskih razmer pa narašča tudi število onih posetnikov, ki so resni interesenti, od-nosno kupci za razstavljeno blago. _ Zadnje dni so bile zabeležene nove kupčije v strojih za obdelovanje lesa, ki so bili prodani interesentom iz raznih delov naše države. Za kmetijske stro|e je veliko zanimanje podeželskih posetnikov, seveda pa je zaradi znanih težkoč našega kmetijskega gospodarstva manj takojšnjih kupcev. Zaključki so bili zadnje dni tudi v klavirjih in drugih glasbilih, v gramofonih, pleteninah, pisalnih strojih, v kožuhovini itd. Mnogo interesa pa je zlasti za naše domače perilo in so bile v teh predmetih sklenjene že lepe kupčije. Prav tako je mnogo interesentov za pisarniške potrebščine, posebno za kartoteke in knjigovodstvene stroje.
V petek so posetili prireditev francoski letoviščarji z Bleda, ki so nakupili precej perzijskih in drugih preprog. Omeniti je tudi skupiiino grških trgovcev, ki se zanimajo za les. Ker pa so naši lesni industrije! razstaviili le posamezne svoje izdelke v okviru gozdarske razstave, je vele-sejmska uprava posredovala, da so prišli v stike z večjimi lesnimi tvrdkami.
Svoj prihod na razstavo so te dni prijavili številni inozemski strokovnjaki za gozdarstvo in lovstvo, zlasti iz češkoslovaške in pa iz Belgije.
Kulminacijo bo poset letošnje jesenske prireditve dosegel gotovo danes in v ponedeljek, ko bo zaradi dvojnega praznika marsikomu tudi iz oddaljenejših krajev mogoče posetiti velesejem za več kakor en dan. Vrhu tega bodo v ponedeljek prišli do veljake tudi naši vrli harmonikarji, ki bodo imeli svojo že vdomaeeno vsakoletno tekmovanje, ki je že prejšnja leta vzbudilo največje zanimanje med občinstvom. Zato že danes opozarjamo, da bodo v ponedeljek izbirne tekme od 8. ure naprej, ob 5. uri popoldne pa bo glavna izbirna tekma.
ŠTIRJE USTRELJENI
V petek zvečer je bila v Trstu izrečena sodba - Štirje obtoženci so bili obsojeni na smrt, ostali skupno na 147 let ječe - Smrtna obsodba je
bila včeraj ob zori izvršena
Trst, 6. septembra d. Včeraj ob 7.30 zvečer je bila končana razprava proti slovenskim obtožencem pred izrednim sodiščem za zaščito države. Posvetovanje sodnega dvora je trajalo do 23. ure, nakar so se sodniki med grobno tišino vrnili v dvorano. Po nekaj trenutkih molka je pričel citati predsednik izrednega sodišča general Cristini obsodbo, s katero so bili obsojeni na smrt France Valenčič, Franjo Marušič, zvonimir Miloš in Ferdo Bidovec, ostali obtoženci pa na ' večletno ječo. Oproščena sta bila samo Leopold Sirca in Ciril Komač. . Vsi obtoženci so sprejeli obsodbo mirno.
Smrtna obsodba je bila izvršena davi ob tri četrt na šest na rofaškem strelišču pri Bazovici. Po vesteh tržaških listov je poveljnik tržaškega armadnega zbora odklonil predložitev pomilostitvene prošnje italijanskemu kralju.
? Okrog pol 23. se je razvedelo, da bo ;odba proglašena vsak hip. V kletko ■»red predsedniško mizo so zopet pripeljali obtožence. Na njihovih obrazih c bilo citati mir in spokojnost. Fran-českinijeva se je vsedla na svoje mesto izven kletke ter si od časa do časa popravila pajčolan. Pozornost občinstva v dvorani je bila posvečena posebno Bidovcu. ki ie prvi vstopil v kletko ter se vsedel na svoje mesto povsem ravnodušno kot bi se ga vsa zadeva prav nič ne tikala. Od časa do časa si je pomladil lase ter gledal skoro ironično na prisotno občinstvo. Tudi Miloš ie vstopil z elastičnim korakom, mirno, brez razburjenja; roki ie držal v žepu. Ostali obtoženci so se za njima posedli na svojih mestih ter vzpodbujali drug drugega.
Povratek sodišča
Pred prihodom izrednega sodišča je zaklical z glasnim glasom pri vratih se nahajajoči karabinjer: »Izredno sodišče za zaščito države!« Po vstopu članov sodišča, ki so bili oblečeni vsi v gala-uniforme, je zavladala v dvorani grobna tišina. Občinstvo je bilo kakor okamenelo. Vse oči so bile uprte proti predsedniški mizi, kjer je zavzel svoje mesto predsednik general Cristini, ki je prinesel s seboj debel sveženj spisov.
Po par trenutkih molka je pričel Citati Cristini razsodbo. Njegov glas je bil jasen in docela miren.
Obsojeni so bili:
Franjo Marušič na smrt;
Zvonimir Miloš na smrt;
Ferdo Bidovec na smrt;
France Valenčič na smrt; Lojze Španger na 30 let težke ječe; Lojze Španger na 30 let težke ječe; tudi za njega je državni tožitelj predlagal smrtno obsodbo;
Nikola Kosmač in Vladimir Štoka vsak na 25 let težke ječe:
Dragotin Rupelj in Vinko Čač vsak na 15 let težke ječe;
Ivan Obad na 10 let težke ječe; Mario Zahar, Josip Kosmač. Miroslav Pertot, Slavko Bevk in Anton Manfre-da vsak na 5 let težke ječe;
Zofija Frančeskinijeva na dve leti težke ječe. -
Leopold Širca in Ciril Kosmač sta bila oproščena.
Obsojenci
Pri čitanju obsodbe so zrli obtoženci z veliko pazljivostjo proti predsednikovi mizi ter napeto poslušali njegovo či-tanje. Samo Bidovec se ni zmenil zanj, temveč je gledal povsem v drugo smer, kakor bi že itak vedel, kaj ga čaka. Ko je bila prečitana njegova smrtna obsodba. ni trenil niti z mišico na obrazu. Ko je bila prečitana obsodba za smrtno kazen predlaganega Lojzeta Špangerja, ki ie bil obsojen na 30 let ječe, se ie ta nasmehnil skoro bolj bridko kot veselo.
Miloš je pri prečitanju .svoje smrtne obsodbe malce obledel ter si nervozno pogladil lase. Strmel je predse ter obstal nepremično, dokler ni bila do kraja prečitana obsodba. Valenčič je bil vidno utrujen. Gledal je predse ter ni trenil niti z očesom. Marušič je bil duševno povsem odsoten ter sanjavo zamišljen in sploh ni poslušal čitanja obsodbe.
Mali Ciril Kosmač, ki je izgledal med ostalim obtoženci kot otrok, je po prečitanju obsodbe neverjetno pogledal okoli sebe, kakor da ne bi verjel, da so mu odprta vrata v svobodo.
Prošnja za pomiloščenje
Po prečitanju obsodbe se je dvorana naglo izpraznila. Pred justično palačo pa se je zbrala med tem velika množica fašistov, ki so oduševljeno. pozdravljali predsednika sodišča generala Cri-stinija ter mu prirejali navdušene manifestacije. Odvetniki so odšli v spremstvu miličnikov in karabinerjev k ar-mijskemu poveljniku, kateremu so predložili formalno prošnjo za pomiloščenje. Ker poveljnik ni izročil Prošnje za pomiloščenje naprej, ie biio že okoli polnoči znano, da bodo vsi štirje obtoženi v jutranjih urah ustreljeni.
Ustreljeni
Trst, 6. spetembra. O iustifikaci.ii je bilo izdano naslednje oficiielno poročilo, razen katerega tudi današnji listi ne ob-
javljajo nikakih nadaljnih podrobnosti. Oficijelno poročilo se glasi:
»Ko je bila ob 11. zvečer razglašena sodba, so okrog pol 12. odvedli obsojence v spremstvu močne straže v zapore. Vsi štirje na smrt obsojeni so podpisali prošnjo za pomilostitev. Spali niso vso noč nič. Komandant tržaškega armadnega zbora prošnje za pomilostitev ni poslal naprej, marveč jo je, kakor ga pooblašča zakon o izrednem tribunalu, sam odklonil. Zato je bilo takoj vse pripravljeno za iiisfifikacijo. Ob treh zjutraj je posetil obsojence drhovnik z verskimi tolažili. Nato so bili obsojenci odvedeni na kraj usmrtitve, to je na mali travnik v bližini vojaškega strelišča pri Bazovici. Obsojence ie spremljal na kraj justifikacije 58. bataljon črnih srajc, v katerem je bilo 600 mož pod poveljstvom konzula Dianiandija. Na licu mesta so bili zbrani tudi vsi člani izrednega tribunala. Bataljon se je razvrstil v na eni strani odprti kare, nakar so prinesli štiri stole za delikvente. Za justi-fuacijo je bil komandiran vod 56 mož, ki se je postavil v štirih vrstah v oddaljenosti osem korakov od stolov. Nato so privedli obsojence, ter jih postavili v sredo od vojakov tvorjenega četve-rokotnika. Prvi je prišel Bidovec, za njim pa vsi ostali trije. Obsojence je spremljal duhovnik, ki' je držal v rokah križ ter je molil in tolažil delikvente. Tu jim je predsednik sodišča še enkrat prečrtal sodbo, nakar so obtožence posadili na pripravljene stole. Ob 5.43 je komandant oddelka konzul Diamandi dvignil roko. Ko je zamahnil, so počili streli. Kakor ob bliska zadeti so se zgrudili vsi štirje obsojenci. Zdravnik je ugotovil smrt, nakar so trupla takoj položili v krste in jih zakopali na licu mesta. Ob 5.51 je bila justifikacija končana, nakar se je bataljon vrnil v Trst.«
Milan, 6. septembra, s, Justifikacija v Trstu se je izvršila brez pristopa javnosti. Tržaški1 armadni zbor je odklonil poslati kralju prošnjo obtožencev za po-miiostftev. Takoj je bilo ukrenjeno vse potrebno, za izvršitev obsodbe. Obsojenci so prebili noč brez spanja. Ob 3. zjutraj so sprejeli verska tolažila. Ob zori so jih. prepeljali na tovornem avtomobilu na strelišče v Bazovico, kamor je "že prispel 58. bataljon milice pod poveljstvom miličnega polkovn. Diamandi-33,fNa. zoči so bili tudi sodniki izrednega sodišča. 600 vojakov bataljona se je postavilo v četverokotnik, čegar ena stran je ostala odprta; Na tej odprti strani so bili postavljeni 4 stoli, na katere so posedali obsojence. Milioni oddelek za justifikacijo je obstojal iz 56 miličnikov, od katerih je po 14 streljalo na vsakega obsojenca. Obsojenci so bili mrtvi takoj po prvi salvi. Trupla so nato spravili v priproste krste ter jih odpeljali na pokopališče.
Iz govora državnega tožilca
Trst, 6. septembra. 1. Peti, obenem zadnji dan razprave je izpolnil predvsem govor državnega tožilca Bessyja, Kakor poročajo tržaški listi, je še enkrat ponovil vsebino obtožnice ter analiziral potek razprave in zasliševanj posameznih obtožencev. Poudarjal je, s kako blagimi nameni so prišli Italijani v novo osvobojene pokrajine ter hoteli omogočiti slovanski manjšini popolnoma nemoten razvoj v okvirju državnih meja, posvečenih po krvi najboljših sinov italijanskega naroda in od samega Boga. S temi mejami pa ni bila zadovoljna skupina slovanskih državljanov, ki so pričeli rovariti proti Italiji. Svobodoljubni italijanski narod je dolgo časa mirno prenašal rovarenje teh elemeai-tov. ki so zaradi tega pričeli dvomiti v moč italijanskega orožja in Italije ter jeli posegati po' vse bolj terorističnih činih, dokler se niso organizirali v skupim, katere predstavniki se morajo sedal zagovarjati pred visokim izrednim sodiščem. Fašistični režim ni po svojem nastopu preganjal tiiii slovenskih šol, niti zatiral slovenskega tiska, temveč ga še ceio pospeševal s tem, da je pričel sam izdajati fašistične liste v slovenščini, Vsa slovenska društva so mogla nemoteno delovati, dokler niso pričela vršiti poslov, ki so bila v na-sprotstvu z duhom zmage italijanskega naroda. Italija je posvetila vso ljubezen in vso svojo skrb razvoju novo osvobojenih pokrajin ter žrtvovala težke mili-
jone za obnovitev po vojni porušenih pokrajin.
Ta dobra dela ie pravilno precenila večina slovanske manjšine, ki je pričela složno sodelovati z italijansko večino ter se počasi stapljati z njo in ustvarjati skupino lojalnih državljanov. Iz teh vrst je vštopilo med fašiste tudi mnogo slovanskih elementov, ki so imeli dostop v vojsko in milico ter v vse državne in samoupravne službe.
S tem pa niso bili zadovoljni radikalni Slovenci, ki so iz strahu, da bi se večina slovenskega ljudstva sprijaznila z italijansko vlado in z italijanskim narodom, pričeli organizirati akcijo za oslabitev ugleda fašizma med slovanskim prebivalstvom. Ta manjšina je pričela posegati celo po orožju ter govoriti v imenu naroda, najsi je bila v to dosti manj upravičena, kakor kak Ante Pavelič. Sramotila je vse. kar je sveto Italiji in italijanskemu ljudstvu. Zvezala se je z največjimi sovražniki fašistične Italije s protifašisti, tem izmečkom italijanskega naroda, ter pričela roko v ro-
ki z njimi rušiti red in mir v Julijski Benečiji.
Zato morajo biti. obtoženci kar najostreje kaznovani, da bo maščevana kri padlih fašistov in dano zadoščenje fašistični pravici.«
Ob zaključku govora je drž. tožilec prečital svoj predlog za kaznovanje obtožencev, ki smo ga objavili že včeraj.
„Piccolo" o obsodbi
O vsebini obsodbe objavlja »Piccolo« daljši uvodnik z naslovom »Pravica«. V njem pravi, da je bila izrečena z obsodbo »možata beseda fašistične Italije, ki ima svoio pravico. Izredno sodišče ie pokazalo pri zasliševanju obtožencev največ o liberalnosti, z obsodbe pa ie dokazalo, da se zaveda svoje naloge ter ukrenilo vse. da se temeljito iztrebi zlo, ki se je vkoreni-nilo poslednja leta v Julijski Benečiji. Po tem činu izrednega sodišča bo zadihala Julijska Benečija zopet svobodnejše, ker se lahko zaveda, da stoji za njo vsa Italija. Izrek izrednega sodišča pomenia enkrat za vselej konec pelitike spravljivosti, Vi so io razumeli protifašisti in protiitaliia:i-sko usmerjeni elementi kot znak strahu in nesigurnosti.«
»Fašistična vlada — nadaljuje »Piccolo« — bo storila vse za očuvanje miru v Julijski Benečiji ter za zasiguranie mirnega razvoja italijanskega naroda v osvobojenih pokrajinah. Zastonj so napori protifašističnih krogov v Parizu, ki so hoteli roko v roki s slovanskimi iredentisti kaliti mir v Julijski Benečiji. Terorizma slovanskih elementov bo po izreku izrednega sodišča konec. Pravica fašističnega režima je izrekla svojo besedo, s katero soglaša eno-dušno ves fašistični narod.«
Delo za dograditev popolnega narodnega
edinstva
Pomemben nagovor ministrskega predsednika na banske svetnike - Nova doba Jugoslavije nujno zahteva nestanek nekdanjih političnih strank
Beograd, 5. septembra, p. Nocoj je predsednik ministrskega sveta general Peter Živkovič priredil svečan banket v gardijskem domu. Svečani večerji so prisostvovali vsi člani kraljevske vlade, vsi bani, vsi v Beogradu zbrani banski svetniki- in predsedniki občin na sedežih banovin. Navzoč je bil tudi minister dvora g. Boško Jeftič. Skupno je bilo na večerji, ki so io servirali na vrtu, okoli 600 oseb. Koncertirala je godba kraljeve garde.
Med banketomje dvignil predsednik vlade general Živkovič in najprej ob burnem odobravanju vseh navzočih napil Nj. Vel. kralju in kraljevskemu domu. Ko je godba odigrala državno himno, je predsednik nadaljeval:
»Gospoda! Zbrali smo se v Beogradu z vseh strani naše lepe in prostrane domovine, da se udeležimo pomembnega zgodovinskega dogodka, občena-roclnega slavja, svečane izročitve naše narodne jugoslovenske zastave junaškim polkom naše viteške vojske. Ves naš narod bo radostnega srca in z navdušenjem prisostvoval v duhu tej svečanosti. Na čelu naših hrabrih polkov se bodo vile nove zastave kot znamenje naših lepih tradicij, našega narodnega edinstva, naše uedinjene nacionalne zavesti, kot simbol naše moči
Napredek, ki smo ga ustvarili po 6. januarju 1929., je razviden na vseh straneli našega narodnega in državnega življenja. Na mesto nesporazumov in razedinjevanja je stopil duh bratske sloge, vzajemnosti, medsebojnega razumevanja in ljubezni. Kraljevska vlada bo vztrajala pri svojem delu, gradeč nove državne temelje na načelih enakosti in ravnopravnosti vseh državljanov. Navdušenje in pravilno razumevanje, s katerim je ve$ naš narod sprejel velika načela kraljevskega manifesta z dne 6. januarja, nas utrja v veri, da se bodo vsi pošteni in patrijotični elementi brez ozira na prejšnje ločitve zbrali k pozitivnemu delu in k aktivnemu sodelovanju, da z ustvarjajočim delom čim prej uresničijo naše popolno narodno edinstvo.
Velika zapreka za nadaljnji razvoj našega narodnega življenja so bile brez dvoma naše politične stranke, nastale v prejšnjih razmerah. To velia zlasti za stranke z izrazitim verskim in plemenskim obeležjem. V prošlosti so imele nalogo, da branijo naša narodna svoj-stva, naš jezik, naša narodna čustva. Sedaj v naši novi državi te naloge niso več potrebne. Pred kom naj se branijo Srbi, Hrvati in Slovenci? Zakaj naj se politično ločijo naši pravoslavni, kato-
in našega narodnega duha. S tem mo- j iičani, muslimani itd. Naša država goji
drim in državniškim sklepom našega nanmm vspi« vomm cnnčtnvnnip. in se vladarja, Nj. Vel. kralja Aleksandra, so
izpopolnjene plemenite zamisli, ki so našle tako jasne izraze v njegovem manifestu z dne 6. januarja in v novi razdelitvi države na banovine z zakonom dne 3. oktobra.
Ko bomo izvršili to pomembno dejanje, hočemo z največjim spoštovanjem zaviti in spraviti svoje plemenske zastave, ki so s tolikim uspehom služile našemu narodnemu in državnemu edin-stvu. Novo ime Jugoslavije, ki ga je dobila naša kraljevina po modrem sklepu našega vladarja, je najvidnejše obeležje našega narodnega in državnega edinstva. S tem so postavljene nove osnove za sodelovanje vseh narodnih sil v popolni enakosti in ravnopravnosti vseh državljanov brez razlike vere in plemena. Cuvajmo vrline preteklosti, a obenem se zavedajmo novih nalog in novega časa, nalog, ki se nam danes na tako viden način manifestirajo.
Iz te dolžnosti izvira druga dolžnost za vas, ki ste najbližji sodelavci vlade. Vaša dolžnost je, da ji pomagate, da dokonča sklepe ministrskega sveta z dne 4. julija t. 1. V tem sklepu vlade so jasno izražane direktive, ki naj uravnajo vse vaše delovanje. Da ne bo nikakih dvomov o teh direktivah, smatram za potrebno, da vam podrobno pojasnim naše stališče o tem, kakšno naj bo
delo za dograditev popolnega narodnega in državnega edinstva.
To edinstvo so onemogočale prejšnje stranke, ki so slonele na verski in plemenski ločitvi našega naroda. Zato je bila združitev teh strank prvobiten čin sedanje vlade, ki je bila postavljena z modrimi sklepi dne 6. januarja 1929. Zaito je tudi v sklepu ministrskega sveta z dne 4. julija rečeno, da so bivše stranke razpuščene in da jih ni mogoče več obnoviti. Najvišji interes države, njene konsolidacije in njenega napredka nam nalaga,, da nadaljujemo z ustvarjanjem jugoslovenske narodne zavesti. Zato je potrebno, da odložimo vse ostanke prejšnjega stanja in da onemogočimo obnovo starih strank.
napram vsem veram spoštovanje in se zaveda velike moralne in verske misije cerkvenih organizacij. Pa tudi za stranke, ki formalno niso bile verske ali plemenske, velja, da so bile ostanek preteklosti, da niso več odgovarjale novim razmeram in se niso prilagodile potrebam jugoslovenske naciio-nalne države. Desetletno izkustvo je pokazalo, da je bila taka prilagoditev od strani naših bivših strank nemogoča. Naše stranke niso mogle zatajiti svojega zgodovinskega in pokrajinskega porekla.
Kdor zna pravilno soditi, uvidi, da je bil po 6. januarju nestanek vseh teh strank prva in nujna potreba za razvoj pravega in zdravega narodnega življenja in za ukrepitev jugoslovenske nacionalne države. S tem prepričanjem, gospodje, vas pozdravljam v imenu kraljevske vlade in dvigam čašo na vaše zdravje in za srečo in blagostanje našega celokupnega naroda. Živeli!
Predsednikove besede so sprejeli vsi prisotni z viharnimi klici; »Tako je! Živela kraljevska vlada! Živel Nj. Vel. kralj!« _
Vremenska napoved
Dunajska vremenska napo red r.n nedelji);
Od časa do časa jasno, toda nezanesljivo vreme, toplo, možnost neviht.
OBVESTILO
1287
Znana, solidna in zmo-žna graška tvrdka „Pelz-salon und Kiirschnerei M. HOMSCHAK" je kot vselej, tudi letos, zastopana ns Ljubljanskem velesejrau \ pav. „H" z veliko izbire kožuhevinastih plaščev, prvovrstnih v kroju ir izdelavi, pri brezkonku-renčnih cenah. Vse dame se naprošajo, da si ogledajo ta priznani prvovrstni salon v kožuhovini.
Lord Cecil o Panevropi
Pridobili smo za »Jutro« izključne objavilo pravico za članke treh vodilnih evropskih politikov in publicistov: lorda Cecila, prof. Bernharda in direktorja Raya. Lord Robert Cecil je slovi' angleški državnik, večkratni minister ip dolgoletni zastopnik Anglije pri Društvu narodov. Prof. Georg Bernhard je član nemškega parlamenta in glavni urednik »Vossische Zeitung«, Marcel Ray pa direktor enega najbolj razširjenih francoskih listov Peti t Jonrnala«.
Vsi trije vplivni politiki bodo * periodičnih člankih razpravljali o aktualr b problemih evropske in svetovne pi 1 • tike, vsak s svojega stališča. Cecil ? angleškega, Bernhard z nemškega i n Ray s francoskega. Našim čitateljem ' i na ta način prožena prilika, da spoz-va« jo o raznih aktualnih' vprašanjih nazore predstavnikov treh različnih veli1. :'i narodov.
Nadejamo se, da smo s to pridobitvijo ustregli »Jutrovim« čitateljem, in opozarjamo, da prinašamo prvi člarsk lorda Cecila že v današnji številki na
10. strani. Lord Cecil govori : njem o svojih in angleških pogledih na Brian-dovo Panevropo.
Zahvalo.
Moj pokojni soprog Matevž Ulč-ir, posestnik in gostilničar na Bledu ■ se je pri padcu s kolesa smrtno ponesic> čil. Kot naročniku »Jutra« je zavao-. valnica »Triglav« ob predložitvi lis' n izplačala zavarovalnino po Din 10.V>0 brez vsakega odbiika ter se ji za k"* lantno poslovanje lepo zahvaljujem, zlasti pa se zahvaljujem upravništvi »Jutra«, ki je zavarovalo vse svoje naročnike.
IV AS K A ULCAR 1286_ Bled 1.
Mariborski komunistični proces
Maribor, 6. septembra. Danes se ie ves dan nadaljevalo zasliševanje deionia novih, deloma starih ter so se vršile konfrontacije Pečuika, Silnica in drugih z obtoženci.
Okrog 6. zvečer je pričel s svojim coverjeiTi državni tožilec, ki ie predlagal obsodbo vseli obtožencev. Zagovornik dr. Reisman ie poudarjal nekrivdo obtožencev in predlagal za vse oprostilno razsidb). Ob pol 9. zvečer se ie senat umaknil k p-? svetovanju, ki ie trajalo pol ure. Točio o!: 9. ie predsednik senata svetnik Lenart proglasil razsodbo, s katero se onrošiajf vsi obtoženci krivde.
Hmelj
+ Žale«*. C,, septembra, k. Zaradi prevzemanja nakupljenega blaca se je danes vršilo nakupovanje v ožjih mejah. Plačevalo se je slab5c blago po 5 do 6, srednje po < do 8 in izredne partije tudi do 10 Din z-\ kilogram. Oznamenjevalnica 7.a hmelj v Za! ru je dobila te dni komisarja v osebi inž Janka Dolinarja. Obenem je bila razširjen i pravi.-a za siaairanie tudi na hmeljarji" družbe HED
žatee. 6. septembra h. Obiranje hmelja se je ta teden splošno končalo. Rezultati letine so se zaradi boljšega vremena v zadnjem času nekoliko zbolišali. Plačevale so se cene 425 do 525 Kč za 50 kg brez prometnega davka. 150 bal nekega veleposestnika je doseglo rekordno ceno 650 Kč. Za hmelj iz Roudnic se je plačalo 300 do 400 Kč. Za niirnberški hmelj, od katerega se je prodalo ta teden 360 bal, se je plačalo na holedauški 50 do 75, na deželi celo 100 mark, za wiirtenberški hmelj 85 do 95 mark.
Ako želiš imeti lepe knjige, nristoo? k Voitaik™^ «lm5W!
Nedeljo in praznik
porabite za ogled jesenskega ljubljanskega
VELESEJMA
8. SEPTEMBRA
nooradno tekmome harmonikarleu
NA LJUBLJANSKEM VELESEJMU.
Ob 5. popoldne izbirna tekma najboljših igralcev pred paviljonom »K« na
prostoru velesejemskega kina.	12849
Maši kraji in ljudje
Radostna trojica naših kraljevičev
Posnetek z letošnjega letovanja naših princev: prestolonaslednika Petra, Tomislava in Andreja v Han Pijesku. Zdravje, vesela brezskrbnost v sveži prirodi, srčkaoa
bratska ljubezen . . .
Organiziranje jugoslovenskih izseljencev v Franciji
v Lensu (Pas de Calais) se je zbralo nekaj mož, ki so si glede na važne naloge, ki čakajo Jugoslovene v bližnji bodočnosti, ter glede na potrebo enotnega nastopanja napram oblastvom nadeli nalogo, ustanoviti forum, ki bo merodajen za vso Francijo. Ustanovila se je »Jugoslovenska delavska podporna jednota«, katere sedež je v Lensu (Pas de Calais). Njen namen je: zbirati in družiti na Francoskem naseljene in živeče Jugoslovene in jih zastopati napram francoskim in domačim oblastvom, skrbeti za njihov sociaini in kulturni napredek in dobrobit ter jih
podpirati v sili ir potrebi. Postavila si ie nalogo zbrati pod svoje okrilje posamezna že obstoječa jugoslovenska podporna društva, ki so bila do sedaj brez vsakih medsebojnih zvez. Zato poziva vsa ta društva, da pristopijo čim prej k Jednoti ter tako dokažejo smisel za skupnost. Enako poziva vse Jugoslovene v krajih, kjer še nimajo društva in bi ga želeli ustanoviti, da se obrnejo na upravo Jednote v Lensu, odkoder bodo prejeli željene informacije. Vse dopise je poslati na naslov predsednika: Ivan Pepelnjak, Lens, rue Lu-xembourg Fosse 2., Pas de Calais.
Slovenski pevski zbor v Lensu
ki tvori posebno delaven odsek Jugoslovenske delavske podporne jednote v Franciji, šteje 19 pevcev in se pod vodstvom Štefana Laznika iz Hrastnika najlepše razvija. Večina pevcev je iz naših rudniških revirjev Trbovelj, Hrastnika in Zagorja. Zbor nastopa pri vseh prireditvah naših izseljencev v Lensu in okolici ter se je lani posebno izkazal pri sprejemu ljubljanske Glasbene Matice
Odkritje spomenika vojnim žrtvam dobrepoljske fare
Dobrepolje, 6. septembra. Ostalim svarečim znanilcem vojnih gro« not, spomenikom nedolžnih žrtev po naši širni domovini, se bo jutri pridružil nov simbol polupretekle krvave dobe. V idi« ličnem Dobrepolju bodo na slovesen način
odkrili spomenik 102 občanom dobrepolj« ske fare, ki so žrtvovali življenje. Iz pie« tete do pokojnih se je že pred časom osno« val odbor za gradbo in postavitev sporne« nika. V kratkem času je bila zbrana po* trebna vsota. Med najzaslužnejšimi člani tega odbora sta s svojim neumornim pri« zadevanjem prednjačila industrijalca pred« sednik g. Ivan Drobnič ter tajnik g. Ivan Štih. Stroški za spomenik so dosegli lepo vsoto 35.000 Din za kar je profesor gospod Franc Kralj ustvaril nekaj večno lepega. Po njegovem zasnutku in navodilih je izklesal iz kraškega marmorja 2.40 m visok kip mladi in nadarjeni kipar Franc Repič, sin kiparja profesorja Alojzija Repiča.
Ob farni cerkvi se dviga vrh okrogle s travo poraščene gomile štirioglati podsta« vek iz kraškega marmorja, visok 60 cm, S 102 vklesanimi imeni padlih faranov. Na
pročelni strani sta v kvadratu, ki ga opre« deljuje križ v štiri polja vklesani letnici 1914—1918. Iz njega se dviga proti vrhu vedno širši ovalni podstavek za kip. Pod« stavek je visok 3 m ter iz rdeče barvanega cementa, kar naj znači prelito kri, a poleg tega ta barvni efekt močno do j mi s svo« jim prehodom. Kip vojaka je visok 2.40 in predočuje trenutek ko ga je zadela smrtonosna krogla. Seseda se, z levico je zgrabil v ranjene prsi in bolestno je okre* nil desnico za glavo, kakor bi hotel zmanj* šati bližajoči se padec. Puška mu je zdrk« nila na levo koleno ki ima oporo na sivi kraški skali — nekak simbol kraških čeri — naše Kalabrije. Vsa kompozicija je ta« ko linearno kakor smiselno dovršeno umet niška. Tule si je prof. Kralj postavil tra« jen spomenik in mladi Repič je dokazal izredne zmožnosti.
Dobrepoljska občina bo smela biti v vse čase ponosna na svoj simbol, ki ga je v globokem čustvovanju postavila v spomin svojim že strohnelim občanom, ki pa bodo tu vedno na novo vstajali ter klicali k živ« ljenju, ki naj bo boj, a ne mesarsko kla* nje. Boj duha proti duhu, plemeniti boj, vreden človeškega dostojanstva.
Stanovanjska kriza v občini Zagorje
Zagorje, v septembru.
Posledice rudarske krize, ki niti sedaj še niso minile, čeprav se slišijo nekaki opti« mistični glasovi (»Jugoslovan« 23. m. m.), o čemer pa nimam na tem mestu namena raz« pravljati, se kažejo tudi v vedno večjem pomanjkanju stanovanj, stanovanj za ru« dar je, predvsem upokojence, odnosno družine pokojnih rudarjev.
Takoj po prevratu, ko se je industrijsko življenje v naši dolini močno razmahnilo, steklarska industrija in rudnik sta komaj zmagovala naročila, je tedanji podjetnik in lastnik steklarne Abel pustil zgraditi v Top« licah malo steklarsko kolonijo Lebring — ime, ki dobro označuje lice in opremo teh hišic. Svet, na katerem je bila sezidana steklarna in je stal Lebring, je pogodbeno odstopila TPD vse dotlej, ki bi ga sama po« trebovala. Pogodbo je bilo treba vsakih, menda 3 odnosno 5 let obnoviti. Leta 1926 je Abel ustavil ves obrat, usoda steklarne je bila zapečatena, delavci so se začeli od« seljevati v Paračin, Hrastnik in Sv. Križ pri Rogaški Slatini. Pogodba za najemnino je letos 31. marca potekla in se ni več obno« vila. Logično je, da je TPD zaradi tega, ker potrebuje ta prostor za razširjenje svo« jega obrata, naročila prejšnjemu podjetni« ku, da podre Lebring in seveda tudi stek« larno. To je pomenilo udarec vsej dolini; obrtništvo, trgovine in drugo je prišlo ob
precejšen del dohodkov. Steklarna je sedaj « že podrta, Lebring bo pa demontiran do jeseni Nekaj materi jala je odkupila »Ljud« ska stavbna zadruga«, ostalo pa odvaža Abel v Hrastnik, kjer na noro postavlja stanovanjske hiše. TPD ne more sicer nih» če siliti, da bi se zanimala za usodo iseb onih, ki so ostali brez strehe. Podjetniku Abelu je pa menda tudi vseeno, če ostane makar vse na cesti. Ljudem, kolikor jih je mogel zaposliti, je poskrbel stanovanja in amen. Vse prav, pogodba je pogodba, kaj nas briga drugo, poiščite si stanovanje ko« derkoli. Takrat namreč, ko se je večina steklarjev odselila in so ostala neka stano« vanja v Lebringu prazna, je na prošnjo do« volil vselitev drugim strankam in to do na« daljnega. Ti so sedaj po preteku pogodbe na cesti. Se pravi, da bo okroglo 15 ljudi v kratkem v gostih pri materi naravi. Zadel se je križev pot prizadetih. TPD. občina, sresko poglavarstvo v Litiji, urgence pri g. Arhu, Janu kot stanovanjskemu nadzorni« ku. v Ljubljani, povsod, solze, rotenje, ku* pi popisanega papirja — vse skupaj nič ne pomaga. Za vdove upokojencev in njih družine ni nikjer prostora. Privatna stano« vanja so, kakopak, ali. Ali kdo bo vzel za podnajemnika človeka z veliko družino in in tistimi parami pokojnine? Vsak se jih ogiblje. ne par. nego ubogih par. ki nimajo pare. Revež je vedno spodaj.
Lansko leto oktobra je izjavil generalni ravnatelj TPD g. Skubic. da namerava TPD
v	najkrajšem času sezidati tri velike, po 18 stanovaniske hiše na Šveoovni. Poleg te« ga za »Šmelcom« samsko hišo za 200 sam« cev. Takrat še ni vedel o letošnii krizi in sedaj je ves ta projekt za enkrat padel v vodo. Poleg tega je bilo precej rudarjev uookojenih in ti so se morali kmalu odse« liti iz rudniških hiš. Posedli so vsa prosta privatna stanovanja. Istočasno je družba obvestila svoje nameščence, da jim da dol« goročno brezobrestno posojilo za zidavo sta* novanjskih hišic. Sedaj smo ia tem, da si nekateri, ki imajo pogum za dolgoJetno od« plačevanje, zidajo hišice, tisti pa, ki se ne upajo ali sploh ne morejo, naj si pa iščejo stanovanja kjerkoli. Družba se sklicuje na privatno inicijativo in kakor se zdi. samo radi tega ne zida omenjenih novih stano« vanjskih hiš. Dvomim pa, da bi bila privat* na inicijativa tolikšna, da bi odtehtala za« hteve po novih stanovanjih. Misliti ie treba na to, da so stanovnja n. pr. »Pod uro« v kolonijah deloma pod vsako kr:t»KO, delo« ma pa pretesna za številne člane rudarskih delavcev. Že zaradi teh in posebej onih, * i so nastavljeni po privatnih hišah, bi bilo treba vsekakor zidati brez odloga. Saj je znano, da je delavec, ki živi v primernem udobju, neprimerno boljši :.n zvestejši. Dati delavcu, kar mu gre po vsej p-avici, se pra«
vi	biti pravičen in soliden. To ie nijboljši protiutež vsem tako zvanim temnim ele« mentom. Zadovoljnost nameščencev je naj« boljši ščit vsakega podjetja in sploh.
Občina za sedaj ne more ničesar investi« rati, čeprav ima že v n-ičrcu regulacijo vseh odprtih jarkov, regulacijo Kotredežice, da se bo pridobilo kopališče, ki je krvavo po« trebno,prostor pod sejmiščem je tudi že odmerjen za veliko ubožr.ico. Tudi občino je občutno prizadela pretekla kriza, nrsiiti mora pa pred vsem, k?.ko bo krila teko'e izdatke. Ostane torej le TPD. Brez dvoma je, da še najlažje nekij ukrene. Oni: kako in: s čem, bo treba riši ti čimprej, saj je pokazala v zadnji kriz' dosti razumevanja za težnje svojega naraeščenstva. Ce pomi« slimo, da je dalvstvo v kritičnem času utr« pelo ogromno vsoto 17 milijonov na zasluž* ku, bomo tem lažje presodili upravičenost zahtev teh najbetežnejših. Projektirana pre« ureditev skladišča za bivšo steklarno v sta«' novanjsko hišo naj bi se izvedla vsaj ze,-do letošnje zime.	Ami.
Kamniška meščanska korporacija na velesejmu
(Kraljevsko lovišče.)
Na velesejmu vzbuja posebno pozornost v šumarskem oddelku razstava Kamniške mešianske korporacije, ki ima svoje gozdno veleposestvo v Kamniški Bistrici. Ta korporacija je do sedaj živela v zatišju, malokdo jo je poznal ter sedaj prvič stopi pred široko javnost. Zaradi tega je umestno, da priobčimo par podatkov o njej iz brošure, katero ie izdala Meščanska korporacija za ekskurzijo Jugoslovenskega šumarskega udruženja v Kamniško Bistrico, ki se bo vršila 9. t. m.
Kamniška meščanska korporacija ima pravni značaj agrarne skupine, ki spada v kompetenco urada za agrarne operacije, kakor je odločila pokrajinska komisija za agrarne operacije z razsodbo od 1. februarja 1922. Užitek te imovine pripada 194 upravičenim hišam v Kamniku, upravičenih oseb pa .ie 17t2. Splošno se misli, da je bistriške gozdove kak vladar podaril Kam-ničanom; toda iz listin, ki segajo do leta 1362. nazaj, je samo razvidno, da so posamezni vladarji potrjevali stare pravice Kamničanom do teh gozdov.
Celo posestvo obsega ca 6000ha. od tega je 1767 ha neplodnega zemljišča (gorovje) 973 ha planin, 226 ha pašnikov in 3018 ha gozdov, ostalo pa razne kulture. Gozdovi leže ti a obeh straneh Bistrice, severno od Kamnika; severna meja posestva je greben Kamniških planin. Glasom gozdnogospodarske osnove iz leta 1929. se ceni zaloga lesne mase na vsem posestvu na 585.000 m3; od tega mehki les 240.000ma, trdi les pa 345.000 m3. Letni povprečni prirastek znaša 7633 m3. Letni etat za lOletno dobo do leta 1938. pa znaša z obzirom n» prihranke iz prejšnjih dob pri mehkem lesu 4700 m* nad 8 cm debeline in 5900 m3 trdega lesa nad 8 cm debeline, računano brez vejevja.
Meščanska korporacfja poseduje žago na Stahovici, ki se je leta 1929. modernizirala ter ima kapaciteto 20—25 m' okroglega lesa na dan (obratuje se samo podnevi). Dvojna Francisturbina ima 64 KS; dosedaj se je les plavil iz gozdov po Bistrici do žage, misli se pa na drugo vrsto spravila in razna prometna sredstva. Kamniška korporacija je v zadnjem času ojačila svojo elektrarno ter napravila daljnovod do mesta Kamnik.
Posebno je zanimiv lov ▼ Kamniški BS-
strteL Glavno lomo divjačino tvorijo divje koče, ki se jih ceni sedaj po dolgoletnem opazovanju na preko 1000 živali. Stara zakupna pogodba glede krva poteče v kratkem. Med tem časom je Uprava Kraljevega dvora za bodočih 10 let vzela lov ▼ zakup. Tudi Nj. Vel. kralj si je pri zadnjem posetn velesejma ogledal razstavo Meščanske korporacije ter se je zelo zanimal za razstavljene predmete, posebno relief posestva, fotografije, lovske trofeje Hd. Kralj se je tudi informiral pri navzočih zastopnikih Meščanske korporacije, afi bi ne bilo mogoče do izvirka Kamniške Bistrice napraviti primerno pot za večji promet Navzoči funkcijonarji Meščanske korporacije so izrazili svojo radost, da bo Nj. Veličanstvo v bodoče pogosto posečalo Kamniško Bistrico m Kamnik. Tudi drugi faktorji v Kamniku in okolici so si v svesti velike naloge, ki jih zadene zaradi zanimanja našega kralja za krasote Kamniških planin.
Jubilant notar Fran Kosenma
V Gornjem gradu, 6. septembra.
V našem prijaznem m slikovitem meste« eu je praznoval nedavno notar g. Fran Košenina petdesetletnico svojega rojstva. Poleg tega jubileja, ki je v vsakem člove* škem življenju važen mejnik, praznuje le« tos gospod notar tudi še KMetnico, odkar se je nastanil v Gornjem gradu kot notar.
251efcnico, odkar je stopil v notarsko služ« bo m končno še 201etnico poroke s svojo blago in plemenito soprogo gospo Minko.
Rodil se je naš jubilant 30. avgusta 1880 v lepi savinjski vasi Gomilsko. Po maturi v Ljubljani se je vpisal na pravno fakul« teto dunajske univerze, kjer je vstopil ta« koj v vrste Slovenijanov. Tudi pravne stu« dije je odlično dovršil. Nato je vstopil ja» nuarja 1906 kot notarski kandidat v pisar« no sedaj že pokojnega notarja dr. Barleta v Kozjem. Tu je ostal dve leti, nakar je januarja 1908 prišel na Vransko in vstopil v službo tudi že pokojnega notarja Je« zovška, pri katerem je bil notarski kandi« dat do 20. marca 1919, ko je bil imenovan za notarskega substituta _ odstavljenega nemškega notarja Hirisa v Šoštanju. Prve« ga avgusta 1920 je bil imenovan za notarja v Gornjem gradu, kot naslednik sedaj tu« di že pokojnega notarja Drukarja, kjer iz« vršuje še sedaj svojo notarsko prakso in
MoJe gospodinje,
ako Selite imeti ▼ w»jc atai prijetno toploto in prihraniti tedaj kupit*
L

10
ZEPfflR PEČ
kg.
greje «10
sobo
Ve$i tipi) galejo 3 do 4 sobe
brezplačni popis:
Zepbir trorak* peči L <L,
LJUBLJANSKI VELESEJEM koja 809—812 Samoprodaja za Ljubljano: . BREZNIK & FBITSCH.
Samoprodaja za Celja:
D. RAKUSCH.	2S7
Samoprodaja za Maribor: PINTER & LENARD.
je zaradi svojih izvrstnih pravniških zmo* ž«osti uvaževan in cenjen notar daleč pre« ko svojega okoliša.
Naš jubilant pa ni ostal samo pri svo« jem poklicu, marveč je povsod, kjerkoli je služboval, agilno posegal v kulturno in družabno življenje in ga najdemo povsod ▼ prvih vrstah javnih delavcev. V šošta« nju je med soustanovniki Sokola, isto v Gornjem gradu, kjer je član oziroma od« bornik vseh narodnih in naprednih dru« štev tako Sokola, Ciril Metodove družbe in Narodne čitalnice. Ustanovil je Olep« sevalni klub in bil njega dolgoletni pred« sednik. Pod njegovim agilnim predsedstvom se je mnogo storilo za povzdigo in olep« šavo Gornjega grada in je zlasti park do« bil povsem mestno lice, ki mu je še v po« seben kras ličen paviljon za godbo, tudi delo g. notarja. Do letos je bil predsed« nik podružnice Rdečega križa, udejstvuje se pa tudi z vso ljubeznijo pri Društvu za varstvo otrok. Kaj pomeni jubilant za tukajšnja društva, to vedo najbolj člani in odborniki. O njegovi radodarnosti za na« rodne, kulturne, oziroma človekoljubne na« mene bi se lahko napisali celi stolpci in bo njegovo ime povsod vpisano med naj* večje dobrotnike in podpornike tukajšnjih društev. Svoje dobro in človekoljubno sr« ce je pokazal napram neštetim revežem in še nikoli ni odšel praznih rok, kdor je tr« kal na njegova vrata, marveč je pomagal vsakemu v največji meri, za to pa je tudi povsod priljubljen. V zasebnem življenju je prijeten in fin družabnik in se veseli velikega števila znancev in prijateljev, ki ga cenijo in spoštujejp in mu k njegovi petdesetletnici kličejo iz srca: Še na mno« ga leta! Tem čestitkam se pridružuje tu« di »Jutro«, katerega zvest naročnik je ju« bilant od njegove ustanovitve in mu želi učakati še v veselju in sreči skrajne meje človeškega življenja.
Dvojčka - dosegla skupno 170 let
Ljutomer, septembra.
Nedavno sta slavila svoji pet in osemdesetletnici gospa Terezija Šekova roj. Muhičeva in g. Jernej Muhič, posestnik in slikar v Ključarovcih na Murskem polju. Rojena sta bila kot dvojčka dne 12. avg. 1846 in sta torej letos doživela vsak svoje 85. leto, oba skupaj 170 let. Gospa Terezija Šekova je v svojem prvem zakonu porodila g. Avgusta Lukačiča, šefa železniške stanice v Ljutomeru, znanega narodnega in sokolskega delavca. Še do nedav-
nega je vkliub svojim visokim letom upravljala svoje lepo posestvo gori v prijazni Mali nedelji. Pred kakim mesecem dni jo je vzel sin k sebi, vendar se ne počuti dobro v brezdelju. Njen brat Jernej Muhič je slikar in še danes vkljub svojim 85 letim pleza po slikarski lestvi m dela. Pravi, da ga drži po koncu dobro ljutomersko vino, kateremu tudi pripisuje čudodelno moč, da ga je pred leti ozdravilo cd težke bolezni, ko so ga že vsi zdravniki »dol zapisali«.
Gasilno društvo v Stražišču pri Kranju
pod vodstvom požrtvovalnega in odločne« ga načelnika g. Ant. Križnarja, trgovca in posestnika šteje 72 delovnih članov. Jako lepo število, da more v primeru nesreče z uspehom nastopiti človekoijubno bližnje«
mu v pomoe. Prejšnjo nedeljo je knek» društvo svojo letno prireditev s tombolo. Udeležba domačinov in okoličanov je bila naravnost ogromna.
Navoffia udeležencem kongresa v Mariboru
Ijvrievalni odbor je že razposlal vsein podružnicam in društvom vabda za kongres in delegatski zbor. Obenem je poslal tudi natančna navodila za udeležence kongresa, vendar se nam zdi potrebno, da na tem mestu še enkrat opozorimo udeležence na v^e. kar morajo vedeti, ko odpotujejo v Maribor.	„
Prihod v Maribor.
Vlak prispe v Maribor ob 9.30 uri. Članstvo naj se po prihodu takoj poda pred ko-todvor in vstopi v povorko.
Pororka.
V	povorki se koraka v štiristopih po naslednjem redu: godba, prapori gostje, članstvo. Povorka gre po mariborskih ulicah do jfarodnega doma.
Polovična vožnja.
Vsak udeleženec prejme pri funkcionarjih podružnice izkaznico za polovično vožnjo. Izkaznico naj izpolni s svojim imenom in jo pri odhodu da žigosati pri blagajni, kjer kupi cel vozni listek do Maribora. V "Mariboru listka ne sme oddati, ker je veljaven za povratek. Na kongresu ali veselici naj si vsakdo da potrditi udeležbo. Pri povratku je žigosati izkaznico na odhodnl postaji.
K-ougres.
Ko dospe povorka pred Narodni dom, se podajo vsi udeleženci v veliko dvorano na kongres, ki se bo pričel točno ob 10. Udeleženci naj vzamejo nekaj hrane seboj, da jim ne bo treba hoditi ob prihodu v Maribor po gostilnah.
Obeatt.
Za vse »deležence so pripravljeni obedi v Narodnem domu in spri Kožic. Obedi bodo po 6, 10 in 12 Din. Na kongresu se bodo pronajali b'oki za obede. Vsi udeleženci na] *e posluživj skupnih obedov, ker bodo drugod plačali obede mnogo dražje.
Prenočišča.
Za udeležence, ki ostanejo do ponedeljka v Maribor«, so pripravljena prenočišča po nizkih eeiiah. Kdor rabi prenočišče, na] se iavi pri vhodu v zborovalno dvorano redi teIju. ki ima skrbeti za prenočišča. Napis bo označil tega reditelja.
Izlet na Falo.
V	ponedeljek 8. septembra na Marijin praznik je skupen izlet na Falo. Tam bo ogledovanje električne centrale. Vlak na Falo in nazaj bo stal 14 Din. Želeti je, da se izleta udeleži čim več tovarišev in si tako ogledajo največjo elektrarno v Sloveniji.
Povratek.
Oni, ki se ne udeleže izleta na Falo, odpotujejo iz Maribora ob 21.50 in dospejo drugi dan domov. Izletniki s Fale se bodo pa med potjo pogovorili o povratku.
Znaki.
Vsi člani NSZ morajo imeti naš znak. V Mariboru naj si vsakdo kupi tudi kongresni znak.
Razgledan ie Maribora.
Po obedih bodo posebni reditelji vodili posamezne skupine po Mariboru in jim razkazali mesto.
Delegatski zbor.
Delegatski zbor se bo vršil po obedu ob 2. popoldne v Narodnem domu. Delegati bodo imeli skupen obed v zborovalni dvorani Natančna navodila dobijo na kongresu.
Veselica.
Podružnica NSZ Maribor priredi v čast udeležencem veliko veselico v vseh prostorih Narodnega doma. Svira priznana godba »Drave s in tamburaški zbor. Na sporedu je tudi petje in ples. Vsi udeleženci naj se udeleže naše veselice in preživijo par prijetnih ur v družbi z vrlimi Mariborčani.
Voditelji.
Vsaka podružnica mora imeti svojega voditelja, ki vodi izletnike v Mariboru. Ob »rihodu mora vodja skupine prijaviti udeležence tajniku Kravosu. Najbolje je, če si vsak vodja napiše število in imena udele žencev s pripombo, koliko jih bo obedovalo in prenočilo v Mariboru. Vodje skupin, zapomnite si to!
Informacije.
Iz Ljubljane odpotujejo z udeleženci tudi člani Izvrševalnega odbora, ki bodo v vlaku dali vsakomur potrebne informacije. Za vse se obrnite v vlaku na naše funkcionarje, v Mariboru pa na tajnika Kravosa in re-diteljski zbor.	•
Prosimo vse člane in članice ter druge udeležence, naj se točno ravnajo po teh navodilih, da bo kongres potekel v najlepšem redu
Izvrševalni odbor Nar. strok, zveze.
Dr. Drago švajger
speciialist za bolezni ušes, nosa	in grla,
Beethovnova uL 2, telef. št.	32-19
zopet redno ordinira 11735
od 10—12. dop in od 3—5.	pop.
Kolportaža »Jutra« v Konjicah
Celje, 6. septembra
Pred sodnikom poedincem dr. Bavdekom na okrožnem sodišču v Celju se je vršila včeraj dopoldne zanimiva razprava. Gospod Franc Ulčnik, ki je kolporter »Jutra« v Konjicah, je vložil zoper g. Jakoba Šte-fančiča, učitelja v Konjicah, zasebno tožbo zaradi žaljenja časti, ker je obtoženi g. Štefančič letos na Telovo dopoldne na trgu v Konjicah, ko je Ulčnik glasno klical: »Gospodje, Jutro!« zakričal nad njim »Tiho bodi, če ne, te vržem v graben!«
Zasehnega tožitelja je zastopal g. dr. E. Mejak, odvetniški koncipijent v Celju, obtoženca pa je zagovarjal g. dr. V. Vor-šič, odvetnik v Celju.
Obtoženec je zanikal vsako krivdo in je v svojem zagovoru med drugim tudi navedel, da mu gre glasno Ulčnikove kričanje na živce, kakor tudi drugim inteligentnim slojem v Konjicah.
Zaslišanih je bilo več prič. Zanimiva je bila izpoved zasebnega tožitelja samega, ki je med drugim izpovedal, da ga je dal poklicati k sebi po vložitvi zasebne obtožbe g. Tovornik, arhidijakon v Konjicah, in mu prigovarjal, naj podpiše izjavo, da umakne zasebno obtožbo zoper g. Štefan-čiča ter mu ponudil za to 1000 Din, kar pa je g. Ulčnik gladko odklonil.
Po 2 in pol urnem živahnem razpravljanju se je sklenila med strankama poravnava, po kateri plača toženi g. štefančič za sokolsko društvo v Konjicah 1000 Din in vse stroške.
klobuk \e klobuk gospoda,
PICCADILLl" klobuki imajo štiri prednosti :
so lahki, ceni,
trpežni,
elegantni.	H684
Nastop Sokola v Mengšu
Bilanca nedeljskega nastopa Sokola v Mengšu je v vsakem oziru lepo izpadla. Toliko krojev kakor jih je bilo v povorki, Mengeš še ni videl. Posebna zahvala gre Sokolu iz šiške, ki je poslal okoli 130 članic, članov in naraščaja. Telovadba je Di-la vsestransko zadovoljiva. S posebno točko je nastopil Sokol šiška z gorečimi kiji in žel vsestransko priznanje. Tudi bratska Jezica se je častno odrezala. Župno starešinstvo sta zastopala br. Kajzelj m br. Krapež. Po nastopu se je razvila na zabavnem prostoru animirana zabava, ki je trajala do polnoči.
Kakor v moralnem, tako je tudi v gmotnem pogledu rezultat zadovoljiv. Saj j.a tudi društvo potrebuje denarja. Pretečeno jesen je Sokol kupil stavbo, ki jo bo treba temeljito preurediti. Gospodarsko poslopje bo dalo čez 20 m dolgo in do 7 m široko dvorano-telovadnico. V stanovanjski hiši pa bo imel Sokol društvene lokale in stanovanje za hišnika. Poleg poslopja je lep in dovolj velik sadni vrt, ki bo primeren za nastope. Ta pridobitev tvori krepak temelj za nadaljnji polet Sokola. Preden pa bodo začrtani ideali našega Sokola uresničeni, bo imel odbor še mnogo truda in dela, z gmotne strani pa finančno obremenitev. V ta namen je več petičnih članov in dobrotniko vprispevalo po 1.000 Din in več, s čimer bodo zapisani z zlatimi črkami v analih našega dru-
štva. Vsem darovalcem se Sokol najtop-leje zahvaljuje z željo, da bi se našlo še več posnemalcev. Več dobrotnikov nam je podporo tudi že obljubilo, vendar svoje obljube še niso izpolnili. Tudi na te se obrača odbor, da svoje obljube izpolnijo, kajti mi potrebujemo podpore, ker bi radi začeli graditi. Zopet bomo svopili med občinstvo z nabiralnimi polarni s prošnjo, da nas podpre po svojih močeh. Ne odklanjajte jih, storite svojo dolžnost, mi pa vam zagotavljamo, da zraste spomladi v Mengšu nova trdnjava — novo gnezdo Sokolovo — oznanjevalec jugoslovenstva, bratstva in edinstva.
Propagandni zlet Sokolskega društva Za= gorje. Ob priliki ustanovitve sokolskega društva Medija s Izlake, priredi Sokolsko društvo Zagorje ob Savi 14. t. m. ob 3. po» popoldne na Izlake propagandni izlet, zdrus žen z javnim nastopom vseh telovadnih oddelkov. Članstvo odide izpred sokolskega doma ob pol 12. v oddelkih z rudniško god= bo na čelu. Vabimo tudi okoliška društva.
Sokolsko društvo v Št. Vidu nad Ljubljano priredi danes ob 17. na letnem telo-vadišču v Št. Vidu javni telovadni nastop z veliko vrtno veselico. Na programu bosta bogat srečolov z lepimi dobitki in prosta zabava s plesom. Preskrbljeno je na dobro pijačo in jedila. Magistrov avto bo vozil v št. Vid in Ljubljano do polnoči. Za Ljubljančane nad vse pripravno, da porabijo zadnjo lepo nedeljo v zabavo in razvedrilo v prosti naravi. Ob sodelovanju godbe Sokola I. bo staro in mlado prišlo do prijetnega užitka, kakor ga ima vselej ob prireditvah šentviškega Sokola. Danes vsi v prijazni št. Vid na sokolsko prireditev!
Sokolska župa Ljubljana. V torek 9. t. m. ob 10.06 prispe v Ljubljano nova zastava 40. pešpolka Triglavskega, katerega sprejema se udeleži tudi Sokolstvo s prapori. Zbirališče članstva v kroju je ob 9.45 pred poslopjem Glavne carinarnice na Masarykovi cesti. Pozivamo članstvo ljubljanskih in okoliških društev, da se udeleži sprejema polnoštevilno. župna uprava.
Sokol Ježica naznanja, da bo vpisovanje danes od 10.—12. do-p. za moško in žensko dcco,- članice in ženski naraščaj Deca se sprejema od 6.—12. leta. naročaj od 12. do 18. leta. članstvo od 18. k.a naprej. De* ca se vpisuje v spremstvu staršev ali njih namestnikov. — Sokol Ježica se udeleži danes javnega telovadnega nastopa v Št. Vidu. Korporativno. Odhod točno ob 13. uri izpred Sokolskega doma v Stožicah.
Iz godbenega odseka Sokola I. V zadnjem mesecu so se zelo ojačili vsi oddelki tega odseka taborskega društva. Predvsem moramo omeniti pihalno godbo, ki je letos skušala vsestransko ustreči svojim številnim naročnikom — sokolskim društvom, pa ni mogla mnogokrat baš radi prevelikega števila naročil vsem ustreči. Poskrbljeno pa je, da bo tudi v tem oziru drugo leto za vsako nedeljo na razpolago po dvoje vsaj 20 članov močnih harmonij. Tudi pri- ofkestru; bilo pri ^salonskem, bilo pr? .j^fjf-orkestru, vidimo- že živahno pripravljanji na bodočo sezono. Pristopilo je mnogo novih članov, tako da bo bratskim naročnikom vedno na razpolago ono, kar bodo želeli. — Opozarjamo končno, da namerava odsek prirediti s svojim orkestrom in jazz-bandom v oktobru manjši koncert, ki mu bo' sledil ples, kjer se bodo posetniki lahko zavrteli v vseh panogah modernega plesa, pa tudi spoštovani valčkarji bodo prišli na svoj račun.
Francoski gimnastični list o vsesokol-skem zletu v Beogradu. Zadnja številka uradnega glasila francoskih gimnastov, »Le G.vmnaste« ima posvečen uvodnik vsesokol-skemu zletu v Beogradu, kjer poročevalec ne navaja sicer raznih podrobnosti o prireditvi, pač pa zelo podčrtuje veliko navdušenje. ki jih ie vladalo vse zletne dni po beograjskih ulicah. Zlasti pa smatra kot nekak višek cele prireditve veličastni spre-
»nm«m»nnnimm»»wnnMini«wn
NAZNANILO
P. n. občinstvo in obiskovalce jesenske razstave opozarjamo na novo otvorjeno detajlno trgovino vsega elektrotehničnega materijala, raznih svetilk in lustrov, električnih motorjev in aparatov itd. na
GOSPOSVETSKI CESTI 13 (Kolizej) Velika izbera in solidne cene.
9?
Elektroindustrija"
družba z o. z.
Ljubljana
Telefon interurban 2314.
12869
vod, kjer je vse slovansko Sokolstvo de-iiliralo pred iugoslovenskim - kraljem in vlado ter odposlanstvi vseh prijateljskih držav. Poročevalec tudi zelo obžaluje, da se prireditve ni udeležilo kako večje odposlanstvo francoskih gimnastov, ki jih vežejo vendar s Sokoli dolgoletne prisrčne vezi. Sicer pa je pred svojim odhodom iz Beograda rekel oficijelni odposlanec francoske vlade, podtainik za telesno vzgojo.-Odhajam v Pariz navdušen nad krasno uspelim sokolskim zletom. Dosedaj* mi ni bilo mogoče nikoli prisostvovati slični prireditvi, reči pa moram, da je presegal sokolski zlet v Beogradu vsa moja pričakovanja.
Nosečim ženam in mladim materam pomore naravna »Franz Josefova« gren-eica do urejenega želodca in črevesja. Glavni zastopniki modernega zdravilstva za ženske so preizkusili, da »Franz Josefova« voda v največjih slučajih učinkuje hitro, sigurno in brez bolečin. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in spec. trgovinah.
ŠPORT
Otvoritev jesenske nogometne sezone
ASK Primorje : ISSK Maribor
Danes se otvori nogometna sezona. V finalu za podsavezni turnir nastopita ljubljanski ASK Primorje in ISSK Maribor. Oba kluba sta se potrudila, da spravila moštvi v kondicijo. Ker se tekma odigra tudi v nekakem neoficielnem revanžu, zbuja nastop veliko zanimanje. Mariborčani so trdno prepričani, da bodo tudi sedaj odnesli zmago, čeprav so po nesreči izgubili zadnjo tekmo z minimalno diferenco proti Iliriji. Takrat je moral tekmo odigrati Maribor zelo handicapiran, kajti Koren, steber v obrambi, je moral zapustiti igrišče, dočim je bil golgeter Berton-celj težko poškodovan. V tej tekmi pa nastopi moštvo fit in isto se pričakuje od Primorjašev.
Primorjaši so ostali Ljubljani v zadnjem času precej dolžni in zanimanje vlada, v kakšni kondiciji so sedaj pred pri-četkom prvenstvene kampanje.
Po našem mnenju bodo imeli več cd igre Mariborčani, toda njih zmaga je odvisna od dobre krilske vrste. Če bo ta ustrezala, tedaj se bodo morali Primorjaši zelo potruditi, če hočejo doseči ma-kar samo minimalni uspeh. Slabe točke ne bo smelo biti v moštvu, kajti v nasprotnem primeru se lahko zopet pripeti, da bodo poraženi.
Naša želja je, da bi moštvi predvedli igro polne finese, a zmaga bodi naklonjena onemu, ki bo boljši in srečnejši. Tekma se prične ob 17.
Pred tekmo se nadaljuje internacionalni lahkoatletski miting. Kaj takega Ljubljana vi lahkoatletskem športu še ni doživela. Zato je'pričakovati, da bo tudi danes obilo publike, ki bo z zanimanjem sledila lahkoatletski borbi. Vstopnina je za obe prireditvi skupna.
SK Natakar in SK Hermes trening tekma na igrišču Hermesa danes ob 10. ari.
SK Jadran. Danes ob 9.30 trening I. in II. skupine.
Ilirija : VSV (Beljak)
Svojo prvo tekmo na latsnem igrišču v jesenski no-gm. sezoni SK Ilirija proti Vib lacher Sportvereinu. To moštvo, ki velja za trenotno najboljše v sosednji Koroški in ki bo nastopilo v Ljubljani v najmočneje ši sestavi, je /a našega prvaka jako prime* ren partner pred bližnjimi težkimi tekmami za pokal J-NS>a in prvenstvo LNP*a. Ka= kor smo že pisa'!i. je VSV v zadnjem času zmagal po vrsti nad celovškimi klubi Ausirijo in KAC s 3:2 in nad Rapidom s 3:1.
Ilirija igra prihodnjo nedeljo s finalistom v prvenstvu ŽNP Marsonijo iz Broda za pokal JNS. Ako zmaga, pride v odločilne pokalne tekme skupno s SAŠk.*om (Saraje* vo), SANDsom (Subotica) in beograjskim Sokolom. Jutrašnja tekma s VSV je zanjo torej važna preizkušnja, od katere je od-. visna bodoča sestava njenega moštva.
Z ozirom na začetek sezone je določil odbor Ilirije za jutrašnjo tekmo znižano vstopnino.
Tekma se vrši na praznik v ponedeljek na igrišču Ilirije ob 17.
SK Ilirija (nogometna sekcija). Danes ob 9.30 igra kombinirana rezerva trening tekmo s SK Reka, jutri ob 13.30 (točno) zbirališče komb. rezerve za odhod v Trbovlje pred gl. kolodvorom. Sestava moštev je objavljena v članski knjigi in v garderobi. I. moštvo naj bo za tekmo s VSV v garderobi ob 16.30. — Prihodnji teden bo trening za skupino I. izjemoma v sredo in petek, za skupino II. v torek in četrtek, vselej od 17. dalje.
Iz konca pišenske samote
Kranjska gora, začetkom septembra
še pred vojno se je v naših naprednih krogih 3prožila misel, naj se postavi v bližini Kranjske gore, ki se je prav tedaj budila iz konservativnega mrtvila, velik hotel, ki bi ustrezal v vseh ozirih zahtevam modernega človeštva. Prostor je bil odbran sredi bližnjih senožeti, ležečih pod izrastki Mavrinca, skoro pod Prisankovim podnožjem. Toda primanjkovalo je prave podjetnosti, še bolj pa domačega kapitala, dočim je bil tuji svet popolnoma desinte-resiran, ker ni pozrai kraja in njegove očividne prihodnosti. Načrt se je izjalovil, kakor so se pri nas izjalovili vsi velikopotezni načrti, ker je bilo prebivalstvo samo odločno proti vsem oovotarijam .ki so presegale njegovo mentaliteto.
A po prevratu j« prišel ta problem zopet na dan. Naš svet se je pričel zavzemati za idealno ležeče senožeti v Pišencah. ki so jih znali domačini ceniti samo s stališča krme ia pašnje. Mislilo se je na različne sanatorije, za katere pa lega ni Mč kaj prikladna, ker je popolnoma zaprta sredi ozke doline in nima onega solnca, ki s'i z njim ponašajo Karavanke. Na dneviii r ?d je prišla zopet zgraditev velikega ho-, r.ola, ki naj razbremeni bližnjo vas velikega tujskega navala med poletno sezono. I'asi se v kratkem zgradi prav na nasprotni strani dol'..e, v Miklavnjeku, nov Ijo-uel, vendar bo imel hotel v Pišenc^h svoj
pomen, ker bo zgrajen na mestu, ki je tako rekoč v sredini turistovskega o tujskega prometa.
Veliki gradbeni kompleks je bil kupljen od domačina. Stavba sama bo stala tik pod Rusko cesto in bo imela pročelje obrnjeno naravnost proti Prokletim po'irain, ki se komaj za streljaj daleč vzpenjajo z divjo strmino in z razkosanimi jarki naravnost v nebo. Razgled na to gorsko divjino in veličastvo bo prav iz hotela najlepši in bo zadivil vsakega gosta. A ne samo Proklete police, temveč tudi ogromne. s snegom preprežene grmade Pvisan-ka, Razora in Rogljice se kažejo iz neposredne bližine v vsej svoji mogočnosti in krasoti. CIo\ eku se zdi, da stoji nekje visoko na gorski planoti, daleč od človeškega življenja, a se niti ne zaveda, da mu je treba hoditi samo četrt ure, pa je že v vasi sredi najveselejšega letoviščarske-ga vrvenja.
Cesta je prs.v do praga novega lotela, ki se bo po načrtu dvignil v kratkem *a-su, dobro izpeljana in za vsak, tudi avtomobilski promet popolnoma prikladna. Najbližja okolica je nekaj posebnega; ob podnožju se beli prod, zasut s skalami, in melodično šumenje Pišence, ki brzi tod mimo, prepeva od jutra od večera, od večera do jutra. Na desno se razprostiraj''" proti Pri.mnkovemu masivu razsežne senožeti, ki so spomladi in poleti polne boh 't-nega planinskega cvetja in silnega vonja, a jeseni pret evajočih in vriskajočih pastirčkov. Ne številni mrzli studenci vro iz Sr-
ne zemlje m žlobudrajo čudne, a vendar tako ubrane pesmi, da se jih ne naveličaš nikoli. A nad senožeti molče gozdovi, zaviti v skn-,uooti planinskega življenja: a nad gozdovi strmi samo razkosano skalovje in divje koze se pasejo tam gori in bodo začudeno gledale na belo poslopje, ki se je dvignilo čez noč iz zemlje in je po'no čudovitega, neznanega človeškega vesel;ia. A v mesečnih nočeh bodo prihajale srne iz pišenskih in Kumlihovih gozdov in radovedno ogledovale velikansko mravlji; če. ki šumi in hrumi, da nikoli tega . . .
Hotel nc bo zidan iz nikakih konkurenčnih nagibov, temveč iz resnične potrebe, če domačini ne morejo spraviti skupaj potrebnega kapitala, je pač naravno, da ''e polasti tega ,v tujskem prometu tako emi-nentnega kraja kapital, ki je nam najbližji. Vasi novi hotel ne bo prav nič škodoval, temveč ji v veliki meri koristil, ker bo kolonija zase in se bo svet iztekal prav iz vasi same. A v letoviščarskem oziru bo hotel največjega pomena, ker bo privabljal prav one goste, ki so potrebni oddi-ba in mirnega, popolnoma naravnega življenja.
V smučarskem oziru bo ta hotel par ex-cellence. Zakaj stal bo prav v središču najlepših smuških terenov in bo ugodno izhodišče na prostrane snežene poljane v Tamarju, na Travnem brdu, v . Krnici m v Prisankovi kotlini pod Vršičem. Dasi bo stal na samoti, kamor ne sega vaški interes, bo vendar poln vso zimo, ker bo po-
sta! naravno središče in ognjišče zimskega športa. Zaradi tega bo hotel prospeval in z njim bo indirektno prospevala vsa okolica. Kakšne važnosti bo za tujski promet in kako bo vplival nanj, o tem govoriti je pa skoro odveč.
Prav tako nima nobenega pomena, kakšno ime si bo novi hotel izbral. A ker bo prav zaradi njega zalezla nesrečna Pišen-ca š- bolj v javnost kakor do sedaj, bi bi-
10	jač umestno, da se končno vendarle enkrat uredi ime tega lepega gorskega potoka. Rigorozno, dasi napačno so dekretira-
11	Prisanku ime Prisojnik, a Pišenco so pustili v nemar. dasi jo Hrvatom na veselje imenujejo naši jezikoslovci Pišnico. Pi-šenca je navadni dijalektični izgovor Ta slovensko Peščenico, in če smo rigorosmi glede drugih imen, glejmo, da smo dosledni vsaj tam, kjer je treba in kjer se ne smešimo, in imenujmo Pišenco z imenom, ki ga nosi v resnici — Peščenica! J. V.
Sokol
gora
NANOVO OTVORJEN
NA
6UEDU
ZOBNI ATELJE
Bruckner Lambert
Qrajs»ca cesta 82
Sprejema vsak dan od 1 ..9 do h in cd l,23 no 5h pop.
Ob redeljah in prazuk.h le dopoldne
praznuje danes svoj Sokolski dan. Polovična železniška vožnja.
GODBA.
BIFEJI.
PLES.
NAKLO PRI KRANJU. Sokolsko društvo Naklo pri Kranju pri red1 " nedeljo 14. t. m. na vrtu br. Iv. Cankarja svojo prvo veselico s telovadnim immhhhu bratskih društev. Sodelovala bo pronana godba na pihala. Ples. Vsi vljudno vabljeni'
ŠMARTNO PRI LITIJI. V četrtek 11. t. ni. bo ob 20. v sokolski telovadnici 8. redni občili zbor Društva za zgradbo Sokolskega doma v Šmartnem. Z ustanovitvijo Sokola kraljevine Jugoslavije je oživela tudi telovadnica. Število telovadečega članstva množi iz dneva v dar. tako da je zgradba Sokolskega doma v šmartnem postala zopet nujna potreba. Možnosti za zgradbo so dane. Društvo . Narodni dom ie v posesti najlepše stavbne parcele v Šmartnem, ima samostojen gledališki oder v sokolski telovadnici. 17 članov ustanovnikov in večje število članov in članic, ki so večinoma člani Sokola Litija - Šmartno. Ker se z idejo ustanovitve lastnega Sokola in zgradbe Sokolskega doma v šmartnem strinja večina članov Društva »Narodni dom , bomo na občnem zboru predlagali likvidacijo Društva »Narodni dom in dali novemu odboru nalog za ustanovitev Sokola in za potrebne priprave, da se čim prej prične z gradbo Sokolskega doma. v katerem bo prostor za vse prosvetne organizacije. Upamo, da se občnega zbora Društva Narodni dom? udeležijo prav vsi. ki jim je razvoj Sokolstva in gradbe Sokolskega doma v Šmartnem pri srcu. V četrtek ob '20. vst v sokolsko telovadnico!
ZIDANI MOST. Tudi pri nas se ie začela širiti epidemija zviševanja najemnin. K sreči so proti epidemiji imuni skoro vsi naši železničarji, ker imajo naturalno stanovanje, vendar pa je mnogo drugih, ki niso deležni te dobrote. Kar se higijene tiče, in zdravstveni referent menda prav hudo pogledal, če bi inšpiciral to ali ono hišo. K sreči se je pojavil pri nas samo en primer difterije s srečnim izidom. V najlepši mla deniški dobi 23 let je umrl Dragotin Štigl po dolgotrajni bolezni, tuberkulozi. Potniki. ki so prepotovali Zidani most, se ga gotovo spominjajo. Prodajal je v branieriji svoje matere - vdove. Bil je jako postrežljiv. :n i ren in vljuden fant. Njegova smrt je pretresla vse znance. ISlag mu spomin! Bratoma in materi, ki silno žalujejo, naše sn-žalje
VRHE PRI KRKI. Sredi prijaznih koše-nic vrliu gore sv. Duha. uro hoda od Višnje gore ali od Stične, stoji cerkev sv. Duha. V cerkvi renovira tri starinske oltarje znani podobar iz Novega mesta, Franc Vodnik. Lepa priložnost za izlet se bo nudila vsem prijateljem naše lepe dolenjske strani v nedeljo, 14. t. m., ko priredi prostovoljno gasilno društvo Vrhe pri cerkvici sv. Duha veseli co z godbo. Ob 13. bodo pete litanije. potem blagoslovitev nove motorne brizgai-ne, nakar se bo razvilo planinsko veselje ob godbi na pihala in ob pogrnjenih mizah, ki se bodo šibile pod težo jedi in pijače. Zato, prijatelji planinskega zraka in krasnega razgleda, loplo vabljeni.
VRHOVO PRI RADEČAM. Vljudno prosim vse stare člane Vodnikove družbe, naj sigurno poravnajo zaostalo članarino do 15. t. m. Brez plačila se knjige ne dobe. Do tega dne se lahko vpišejo pri pover* jeniku ali puste svoj naslov in 20 Din v gostilni »Pri Žanetu« tudi novi člani. — Burkelc Leopold, poverjenik Vodnikove družbe.
ŠT. PAVEL PRI PREBOLDU. V nede* l.io 31. avgusta se je vršil v Št. Pavlu pri Preboldu posrečen sokolski nastop, ki ga je priredilo domače sokolsko društvo na letnem telovadišču. Prireditev je privabi' la izredno veliko število občinstva. Na sporedu je bilo 10 telovadnih točk. Sode* lovalo je 194 telovadcev in telovadk, med njimi pri prostih vajah 56 članov in 28čla« nic. Zlasti sta ugajala nastopa moškega naraščaja z Gomilskega s prostimi vajami in moške dece z Gomilskega s skupinskimi vajami pod vodstvom šolskega upravitelja br. Šege. Naraščaj je nastopil tudi na orodju, razen tega pa še vzorna vrsta in dve vrsti posebej na orodju. Zaključek so tvorile lepo izvedene proste vaje domačih članov. Pri prireditvi so sodelovala tudi bratska društva Braslovče, Gelje, Laško, P'"žela. Št. Peter, Vransko, Zagorje in Žalec.. Pred koncem telovadbe je govoril župni delegat br. dr. Mejak iz Celja o po* menu in nalogah Sokolstva in o sedanjem stanju sokolskega pokreta v celjski župi. Telovadne točke je spremljala znana ru* darska godba iz Trbovelj. Prireditev je dobro uspela, ker je vrlim bratom in sestram v Št. Pavlu največje zadoščenje
Repertoarji
LJUBLJANSKA DRAMA.
Začetek ob 20 Nedelja, 7. ob 16.: Skrivnost sv. maše. Izven Ob priliki misijonskega kongresa. Izven. Ljudske cene. Ponedeljek. 8. ob 20.: Skrivnost sv. maše. Izven. Ob priliki misijonskega kongresa. Ljudske cene. Torek. 9.: Zaprto.
LJUBLJANSKA OPERA.
Začetek ob 20. Nedelja. 7.: Lohengrin. Izven. Ljudske cene.
Ponedeljek. S.: Prodana nevesta. Izven. Ljudske cene.
Samo še par dni! Danes v nedeljo in jutri v ponedeljek (praznik) predstave:
ob 3*1 7* in 9* zvečer
Govoreči fflm
Nesmrtni potepuh
Izven tega: Foxov zvočni tedenski žnrnal. 2. Micky miška »Poročna koračnica«. (Micky miška)
Predprodaja vstopnic dnevno od 11. do pol 13. ure.
Elitni kino Matica"
Telefon 2134
vsem prenehale. Skrajno pesimistično nazi-ranje na madžarskem žitnem trgu pa \e sredi tedna popustilo. V sredo je oktober-ska pšenica dosegla na budimpeštanski borzi najnižje stanje 15.15 nasproti 15.90 ob koncu zadnjega tedna in 17.26 pred 14 dnevi. Od srede do danes pa se je oktoberska pšenica zopet okrepila od 15.15 na 16.28. V koliko je ta okrepitev v zvezi z morebitnimi intervencijami še ni mogoče presoditi. Naše tržišče je pri nadalje slabih dovozih
mirno in se je zaradi okrepitve madžarskih cen tudi pri nas danes pojavilo čvrstejše razpoloženje
-f Budimpeštanska terminska borza (6.
t. m.) Tendenca čvrsta. Promet živahen. Pšenica: za oktober 16.28 — 16.30. za marc 17.73 — 17.74, za maj 18.22 — 18.23; rž: za oktober 10.31—10.35, za marc 11.51—11.53; koruza: za september 5.35 — 15.45, za maj 14.95 — 14.87.
Z gozdarske in lovske razstave
Pogled na del gozdarske razstave
na velesejmu, ki je tako v krogu strokovnjakov kakor tudi pri najširšem občinstvu zaradi svoje zanimivosti in pregledne razvrstitve razstavnega gradiva našla popolno priznanje. V ospredju prerez raznih debel kjer je nazorno prikazan način rezanja hlodov v deske, plohe, remeljne itd.; na stenah v ozadju slike in diagrami.
Zanimiva slika z lovske razstave
z bogatimi lovskimi trofejami. Na steni tri mogočne glave merjascev in razno rogovje, spodaj ob steni starinsko lovsko orožje. Tudi ta razstava je zaradi zanimivosti in obilice vzorno razvrščenega razstavnega materiala vzbudila med lovci in
nelovci največje zanimanje
Žrtve svoje ljubezni do naroda
V petek ponoči je bila v Trstu proglašena sodba proti slovenskim obtožencem, katerih krivda je obstojala v tem, da so neizmerno ljubili svoj narod in niso mogli mirno gledati, kako ga fa. šisti zatirajo in iztrebljajo. Štirje med 18 obtoženci so bili obsojeni na smrt, ostali pa na dolgoletne ječe, skupaj na 147 let.
Na smrt obsojeni slovenski mladeniči so bili včeraj zjutraj ob solnčnem vzhodu, torej komaj 6 ur po razglasitvi obsodbe, ustreljeni na vojaškem strelišču v Bazovici pri Trstu. Ustreljeni so bili:
Ferdinand Bidovec,
ŽS-kstet sm tržaškega trgovca Bidor-ea, čara sotrudnik v trgovini svojih staršev.
Franjo Marušič,
24-letni uslužbenec pri Ameriško - italijanski banki v Trsta.
Zvonimir Miloš,
27-letni trgovski sotrndnik iz Trsta.
Četrti obsojenec in ustreljenec j«
France Valenčič,
§3 letni trgovski uradnik v Bačah pri Knežaku.
Poročilo o smrtni obsodbi in njeni
Izvršitvi prinašamo na 2. strani.
GOSPODARSTVO
tudi ▼ ev angel jski cerkvi.
V stolnica je bita svečana služba božja ob 10. Mašo je bral namesto odsotnega škofa dr. Rozmana ob številni asistenci duhovni« stva generailni vikar Nadrah. Svečami službi božji so prisostvovali podban dr. Pirkma« jer, general Popovič z oficirskim zborom, zastopnik mestne občine dr. Zarnik, celo« kupni konzularni zbor, zastopniki raznih uradov, institucij in korporacij, rezervni
oficirji in velitko ostalega občinstva. *
Proslava na univerzi
Današnjega pomembnega in zgodovinsk«*-ga dne se je v polni meri zavedla tudi ljubljanska akademska mladina, ki se je spontano in za počitnice v izredno velikem številu zbrala v zbornici univerze.
Že okoli 11. so se začeli pred univerzo zbirati akademiki v manjših gručah, male pred 12. pa so se podali vsi v zbornico univerze ter jo popolnoma napolnili, nakar je predsednik zborovanja jurist Iskra ob prisotnosti gg. prorektorja dr. Vidmarja, dekana teol. fakultete dr. Lukmana in univerzitetnega sekretarja dr. Štnalca otvoril zborovanje z naslednjim kratkim govorom:
>V teh velikih dneh. ko so oči cele Jugoslavije obrnjene v stolni Beograd in h kraljevskemu domu, akademska omladina iskreno in iz srca, v skladu s tradicijo svojega udejstvovanja izraža globoko vdanost in čestita kraljevskemu domu, vladi in armadi.
Danes, ko bodo herojske srbske zastave zamenjane z novimi jugoslovenskimi, je v duhu z revolucionarnostjo jugoslovenske predvojne in vojne omladine. da ob teh prilikah iz srca čestitamo naši narodni armadi in Nj. Vis. prestolonasledniku Petru z najiskrenejšo željo, da bo naš jugoslovenski prestolonaslednik imel vse državniške sposobnosti svojega očeta in vse odlike, vrline in uspehe svojega deda kralja Petra I. Osvoboditelja.
Ob tej priliki se spominjamo in klanjamo manom vseh žrtev, ki so padle in padajo za jugoslovensko nacijonalno misel in Jugo-slovensko veliko državo, ki ji tudi mi danes prisegamo večno zvestobo. V slavo vsem žrtvam odrejam enominutni niolk.c
Nato je predsednik prečital pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju in gosp. ministru vojne in mornarice generalu Hadžiču:
»Nj. Vel. kralju Aleksandru I. Beograd. Na ta naš veliki jugoslovenski dan se akademska omladina ljubljanske univerze v globoki vdanosti klanja Vašemu Veličanstvu in Vašemu svetlemu domu in z zanosom čestita k rojstnemu dnevu Nj. Vis. prestolonaslednika Petra.«
»O. Hadžiču. ministru vojne in mornarice, Beograd. Ob slovesnem zboru naše narodne sile akademska omladina ljubljanske umverze prisrčno čestita armadi in prisega večno zvestobe dragi domovini.«
Podpisana obakrat akademska omladina ljubljanske univerze.
Po prečitanju brzojavk, ki so bile sprejete z navdušenim priznanjem, so akademiki disciplinirano odšli pred univerzo, kjer so zapeli >Bože pravde*, >Hej Slovani«, nakar so se mirno in v redu razšli.
ga deležn; domačini in ki si bodo s tem novim znanjem pridobili nov vir dohodka rodjetje je dobavilo pleteno pohištvo na$e mu in ? umunskemu dvoru ter mnogim vi sokini^ osebnostmi v tuzemstvu in inozemstvu Kar je pač najlepše priznanje. Interesenti naj si izložbo vsekakor ogleda io, kjer dobijo istoeasno tudi vse nadaljnje informacije.
Promet na naših borzah
Ljubljana, 6. septembra.
Na ljubljanski borzi je bil preteklj teden devizni promet nekoliko večji; znašal je 14.4 milijona Din nasproti 13.1, 11.2, 11.3 in 14.1 milijona Din v zadnjih štirih tednih. Tečaji deviz, ki so prejšnje tedne kazali precejšnjo stabilnost, so se v preteklem tednu deloma dvignili. Taiko se je devtea Newyork tekom tedna okrepila od 56-255 na 56.335. dev-iza Trst pa od 295.15 na 2Sb.60, ostale devize kažejo pri tem le ne« znatne tečajne spremembe. Med efekti je prišlo do prometa v Kranjski industrijski po 312 in Stavbni družbi po 40.
Na zagrebškem efektnem tržišču je bila Vojna škoda ves pretekli teden precej sta, bilna m se je proti koncu tedna okrepila na 438—439 (zadnji teden 437—438). Pri tem pa je bil promet ves teden slab. Tudi v ostailih državnih papirjih ni bilo večjih zaključkov. Promet je bil samo v 7 odstot« nem Blairovem posojilu po 86.50—86.75 in v 7 odst. dolarskih zastavnih listih Drž. hip. barake po 85.75—86.125.
Med bančnimi papirji je bil promet prav tako slab, čeprav je deloma opažati prijaz, nejšo tendenco v tečajih. Do zaključkov je prišlo v Praštedioni po 920—925, v Jug o« banki po 77.50—78. v Unionbanki po 191, v Poijodelski po 56 in v Srbski po 188. Na« rodna banka se je po zadnjem padcu ne« koliko okrepila, vendar je ostala brez za« ključkov. Tudi med efekti je pri neznat« nem efektivnem prometu opažarti prijaz« nejše razpoloženje v nekaterih paipirjih. Tako se je trboveljska okrepila za 2 točki m je bila včeraj zaključena po 399. Tudi Gutmann se dvignil na 152.50, pri katerem tečaju je prišlo tudi do prometa. V ostalem je bil promet v Dubrovački po 400, v Šeče« rani po 312 in v Tvorni oi vagonov po 100.
Ljablj«na. (Proti promet). Amsterdam 22.725, Berlin 13.46. Bruselj 7.8796, Budim, pešta 9.8878, Curih 1095.9, Dunaj 7.9727, London 274.53, Newvork 56.3350. Pariz 221.76, Praga 167.35, Trst 295.60
Žitni trg
Ljubljana, 6. septembra.
Pretekli teden so cene na evropskem žitnem trgu eo*eele novo rekordno nizko stanje. Zlasti na Madžarskem ie cena pšenici tako padla, kakor ne pomnijo v zadnjih 40 lotih. V budimpeštanskem ministrskem svatu 90 dnevno razpravljali o ukrepih, da se prepreči katastrofa. Madžarski tečaji pšenice so namreč padli v znatni meri celo pod pariteto ameriške pšenice. Razpravlja se že o t.metni stabilizaciji cene na 20 pen-go. Pri nat se je pšenica še kolikor toliko držala in so cene presegle v občutni meri izvozno pariteto. Izvozne kupčije so po-
LEOTEK
ter se podal med svoje vrstnike krilatce.
Pri tej priliki izrekava najino veliko zahvalo gospodoma primarijema dr. Dragašu in dr. Minaru, katera sta storila vse, kar je bilo v njuni moči, da olajšata najinemu malemu Leotku strašno trpljenje.
Mr. Ph. Leo In Lidija Bahovec ter sestrica Lea Bahovec.
Pepe Kukec
vodja postojnskih jugoslovenskih nacionalistov, je izgubil življenje v spopadu s fašistično obmejno stražo v Slivnicah
pri Postojni. Po italijanskih vesteh je bil ustreljen od fašističnih miličnikov, po drugih vesteh pa si je končal življenje sam, ko je spoznal, da bi drugače zaradi dobljenih hudih ran živ padel v roke miličnikom.
6. september v Ljubljani
Ljubljana, 6. septembra.
Rojstni dan Nj. Vis. prestolonaslednika Petra je Ljubljana proslavila kar najsve« čaneje. Že v petek zvečer so zavihrale z vseh javnih ter mestnih poslopij državne trobojnice, v soboto zjutraj pa so bile v zastavah domala vse hiše v mestu, kakor tudi v predmestjih. Zgodaj zjutraj je bilo oddanih v počast svečanosti z Gradu 21 topovskih strelov. V pravoslavni kapelici v vojašnici vojvode Mišica je opravil ob 9. svečane cerkvene obrede prota Dimitrije Jankovic. Svečanosti je prisostvoval oficir« ski zbor z brigadnim generalom Popovi« čem, dalje podban dr. Pirkmajer, za mest« no občino direktor dr. Zarnik, prisotni pa so bik dalje tudi zastopniki raznih drugih javnih uradov, korporacij in institucij ter mnogo civilnega občinstva pravoslavne ve« roizpovedi. Svečan cerkveni obred je bil
= Seja predsedstva Zveze trgovskih gre-mijev za dravsko banovino. V sredo 10. t. m. se bo vršila ob 10. dopoldne v posvetovalnici Zbornice za TOI v Ljubljani seja predsedstva Zveze trgovskih gremijev za dravsko banovino, in sicer z naslednjim dnevnim redom: 1.) Predsedstveno poročilo. 2.) Tajniško poročilo. 3.) Situacija v lesni stroki. 4.) Raznoterosti. ____
= Slabi uspehi vrtanja za nafto na Ma* jevici v Bosni. Pred meseci se je v našem, zlasti strokovnem tisku mnogo razprav« ljalo o vrtanju za nafto na Majevici v Bosni. Ko so v globini 50 m dobili znatnej« še količine nafte, so nekateri strokovnjaki že računali s tem, da bo s tega naftinega ozemlja mogoče kriti v6o potrebo za našo državo. Pozneje pa so ti optimistični gla« sovi utihnili. Kakor sedaj poročajo iz Sa« rajeva, je bilo pred dnevi nadaljnje vrta« nje ukinjeno, ker na eni strani dosedanji rezultati ne odgovarjajo pričakovanjem in ker je na drugi strani za vrtanje v velike globine treba nabaviti nove stroje. Zato bodo dela preko zime počivala.
= Zakon o ja*nih skladiščih je objavljen v »Službenih Novinah« od 3. t. m. in bo dobil obvezno moč 30 dni po objavljenju.
= Monopol,-ki dohodki. Navzlic poslabšanju gospodarske konjunkture se monopol-ski dohodki letos nadalje ogodno razvijajo. V prvem četrtletju tekočega proračunskega leta (april - junij) so namreč znašali 574.4 milijona Din nasproti 571.6 v istem razdobju pret. ieta; v razdobju januar - junij pa so dosegli 1109.7 milijona Din nasproti 1055.1 milijona Din lani.
= Državna učna delavnica sa kešarstv« v Radovljici je tudi letos razstavila svoje lepe, vso pozornost vzbujajoče izdelke, zunaj paviljona I 401—402. Dasi vzbuja t® vzorno pleteno pohištvo, kakor smo že omenili, vso pozornost mnogih obiskovalcev ve-lesejma, smo prepričani, da bi podjetje, ako bi razstavilo svoje mojstrske izdelke na velemestnih razstavah, doseglo golov«i sijajne uspehe in priznanja. Podjetje, ki je bilo ustanovljeno 1. 190/., vodi znani strokovnjak go9p. Leon Patik, ki zasluži še posebej vse priznanje za izvrsten pouk, ki so
V nepopisni bolesti naznanjava vsem prijateljem in znancem, da je odšel za vedno od nas najin ljubljenček in ponos, najin sinček-edinček
— »JUTTlCh 3t. 203
agaBaBOfflMa
IZBRALO
NOVOSTI
v jesenskih oblekah ln površnikih 12874
za gospode v vel ki elitni izbiri do na^-žph cenah nudi in vab na ogled tvrdka Fran L n k i č, Stritarjeva nlica
Domače vesti
Pozor!
Zaradi dvojnega praznika izide prihodnja številka »Jutra« v sredo zjutraj, »Ponedeljek« pa izide to pot izjemoma v torek zjutraj. ^
*	Udanostna brzojavka na Nj. Vel. kralja je odposlala Zveza obrtnih »drug v Ljubljani v imenu obrtništva Dravske banovine ob priliki rojstnega dne Nj. Vis. prestolonaslednik a Petra mizro^tvenov^ zastav našim polkom. Isto^asno je poslala Zveza predsedniku ministrskega sveta generalu g. živkoviču pozdravno brzojavko, v kateri poudarja svoje polno zaupanje v njegovo delo.
*	Članom in prijateljem Vodnikove dr »«-
bo Zadnji izjemni rok za prijavo članov zarnudnikov poteče s 30. t. m. Vodstvo Vodnikove družbe prosi vse člane zamudnike in pa nečlane, ki Se vedno oklevajo s svo-im pristopom k Vodnikovi družbi, da pn-aviio svoj pristop k Vodnikov družb, se t meseca »eptembru poverjeniku svojega okoliša, ali pa direktno po ^mn ^n-tralni pisarni Vodnikove družbe v Ljubljani Ne oklevajte. da ne zamudite prilike, da dobite za mal znesek 20 Din lep književni dar 4 krasnih knjig v teku meseca novembra 1930. Član zamudnik in nečlan prijavi še da.ies svoj pristop k Vodnikovi
dr*ZVisoko imenovanje msgr. Toma Zupana Te dni je prispelo iz Rima obvestilo o imenovanju msgr. Toma Zupana za apostolskega protonotarja. Mitro in druge m-signije visokega cerkvenega dostojanstva je ponesel škof g. dr. Rožman sam na od-li rovančevo bivališče na Okroglem, kjer je odlikovanca tudi zaprisegel. K visokemu odlikovanju iskrene čestitke!
*	Sodniški izpit sta položila pretekli petek pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani gg. Tome in Poljanec, prvi sodniški pripravnik pri deželnem sodišču v Ljubljani, drugi pri okrožnem sodišču v Novem mestu. Čestitamo!
+ Odobrena praksa. Z dekretom m ni-stra za javna dela je inženjeriu Drairu M.a-tanoviču v Ljubljani odobrena ja/na r>ra-ksa za ves teritorij naše kralie^ne s;»s-ciialno iz • troke elektrotehničm-i-i mže-
nierstva.	„ .	.
*	Napredovanje v osnovnosolski službi.
V 3. skupino II. kategorije so pomaknjeni: Angela Ivanuša, učiteljica v Fitkšincih; An. drej Žvan. učitelj v Komendi; Pavla Budi. nek, učiteljica v Kranjski gori; Edvard Hribernik, učitelj v Žirih; Marija Petrič, učiteljica v Prečni; Valentin Frece, učite!i v Koprivnici; Olga Benči-na, učiteljica v Polhovem gradcu; Ladislav Furiani, učiitelj v Gornjem Jezeru in Amalija Loskovec, učiteljica na Krki. V 4. skupino II. katego. rije pa so napredovali: Vadimir Voglar, učiitelj v Konjicah; Marija Verovšek, uči. teljica v Melincih; Edvard Gregorič, uči* -telj v Ščavnici, m Anton Smodič, učitelj v Hajdini.
*	izpremembe v železniški službi. Premeščeni so: uradnika II. kategorije Zuvko Peter, obči oddelek direkcije Ljubljana, za administr. uradnika k gradbenemu oddelku direkcije Sarajevo; Hladnik Anton, direkcija Sarajevo, za administr. uradnika k občemu oddelku direkcije Ljubljana; zva-ničniki I. kategorije Dolžan Viktor, gradbeni oddelek -VrrU.jc, za administi. -jva-ničnika k progovni sekciji LJubljana gor. dol. proga: Jeglič Vinko. Ljubljana gcr. kol., za brzojavca v Rajheiiburg; Perica Frančišek, Rače-Fram, za prometn k.i v Vuzenico-Muto; Pavlin Anton, Otiški vrh, za sprev.' dnika v Maribor glav. kol.; Ježek Ivan, kurilnica Ljubljana L, za stroip-vodio v kurilniško izpostavo na Pragei-sko; zvaničniki II. kategorije Rozman Anton, Dobrepolje. za kretnika v Šmarje Sar, Štepic Peter, Šmarje-Sap, za kretnika v Ljubljano glav. kol.; Cetn Alojzij, delavnica Maribor, za adminUtr. zvaničnika v kurilnico Ljubljana II., gor. kol.: Ferlež Josip, progovna sekcija Gračac, za ad;m-nistrativnega zvanič. k progovni se'\ci;i Jesenice; Sušin Franc, Breg, za kretnika v Sevnico; Vidmar Josip, kurilnica Ljubljana L glav. kol., za strpnega kurjača k zastopstvu c"ržavn;h železnic v Postojno; Oman Jožef, Jesenice, za vodic p staje Rateče-Planica: Krainc Ivan. Zidani most, za sprevodnika v Marboro glav. kol ; dnevničarii Primec Miruslav, Metlika, v Vuzenico-Muto; Vehovc Alojzij, št. Ilj, v Trbovlje; Jordan Dragomlr, Grosuplje, v
Vremensko poročilo
Meteorološkega zavods v Ljubljani 6. septembra 1930.
Številke za označbo kraja pomenijo: 1 čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3 temperaturo, 4. relativno vlago v %, 5 smer in brzino vetra, 6 oblačnost 1—10. 7 padavine v mm. 8 vrsta padavin
Ljubljana 765.4, 14. 90, mirno, megla 10, —, —. Maribor 764.9, 13, 85. mirno, 0, —, —. Mostar 764.7, 18, 75, mirno, 0, —. —. Zagreb 765.3, 15, 80, ESE2, 1, —. —. Bco= grad 765.5, 18, 55, mirno, 0, —, —. Sarajevo 766.1, 13, 80, E2, 0, —, —. Skopje 766.2, 16, 65, mirno, —, —. Kumbor 763.7, 20, 80, mirno, 0, —, —. Split 764.3, 22. 80, mirno, 0, —, —. Rab 763.6, 22, 85, NW2, 0. —, — Vis ni depeše.
Temperatura je bila v Ljubljani najvišja 26.0, najnižja 12.6. Maribor 12. Mostar 16. Zagreb 13. Beograd 14. Sarajevo 11. Skops Ije 10. Kumbor —. Split 21. Rab —.
Solnce vzhaja ob 5.29, zahaja ob 18.26. Luna vzhaja ob 18.58, zahaja ob 5.26.
Zagorje; Gregorc Mifjs.uv. St Vid-Viž-marje, v Ptuj. Ostavko na službo je poda! uradnik Ii. kategorije Lorenci Janez, prometni urjJrik. Vuzenica-Muta, in Jnevni-čar Čreti-k Stanislav, Koioriba. Postavljena sta za zvaničnika II. kategoi ie 3 skupine: vozovni zapisovalec Golob Frančišek in tovorni sprevodnik Lilek Rudolf, Maribor glav. kol. Služba ie prenehala zvaničniku II. kategorije Kokolu Antonu. vratarju, Maribor glav. kol., in dnev-ničarju Zalokariu Milanu, kurilnica Maribor.
*	Lupis-Vukič se je vrnil v Split. Po desetmesečnem potovanju po Južni Amerik; se je g. Ivo Lupis-Vukič, direktor Jugoslovenskega biroja v Splitu, vrnil v Dalmacijo. kjer pripravlja knjigo o delovanji in življenju naših izseiiencev v Južni Ameriki. Ko dovrši to svojo nalogo, sc -»n* zopet v Ameriko.
*	Sprejem in pozdrav angleške mornarice v Spiitu. V petek ob devetih dopoldne je v splitsko pristanišče prispel ang'eški dreadnouglit »Royal Oac«, ki mu bo sledilo še šest rušilcev. Dreadnought ostane v Splitu do 15. t. m., rušilci pa do 2. oktobra. Angleški gosti so zaprosili, naj se spreiem izvrši brez posebnih ceremonij. Na dreadnoughtu je zaplapolala iugoslo-venska zastava, britanska mornariška godba pa je intonirala jugoslovensko himno. Z naše strani so odgovorili topovi na su-stjepanski trdnjavi. Britanski konzul v Splitu je komandanta g. Thurfielda pozdravil na dreadnoughtu. Na Strossmayerjevi promenadi ie bila v počaščenje gostov postavljena častna četa z vojaško godbo, ki je zasvirala britansko himno. Angleški oficirji so se potem podali v poslopje banske uprave, kjer jim je bila pripravljena za-kuska. Podban Zdravkovič s spremstvom je vrnil obisk na angleški ladji. Pri njegovem dohodu ie angleška godba zasvirala jugoslovensko himno. Za dobo. ko se bo mudila v Splitu angleška eskadra, i"o projektirani razni izleti in tekme.
*	Kongres Zveze godbenikov kraljevine Jugoslavije v Ljubljani. Danes in jutri bo v poslopju Glasbene Matice pod predsedstvom rektorja glasbene akademije v Zagrebu in sedanjega predsednika Zveze profesorja l.rotke kongres delegatov Zveze godbenikov v kraljevini Jugoslaviji (Sa-vez muzičara u kraljevini Jugoslaviji), ki bo razpravljal o aktualnih stanovskih zadevah. želimo delegatom prijetno bivanje med nami ter mnogo uspeha v njihovem delu.
*	Državni konservatorii v Ljubljani.
Šolsko leto na državnem konzervatoriju v Ljubljani se začne z vpisovanjem 10. in 11. t. m. od 9—12. in od 15,—17. v sobi 18 konservatorijskega poslopja v Gosposki ulici. Stari gojenci morajo predložiti pri vpisu indeks šolskega leta 1929/30, zadnje konservatorijsko izpričevalo in uradno prijavo, novi gojenci pa krstni list, zadnje izpričevalo zavoda, katerega so do sedaj obiskovali, in uradno prijavo. Sprejemni izpiti bodo 12. in 13. t. m. ob 10. in ob 17. Razdelitev po predmetih in profesorjih se bo vršila v ponedeljek 15. t. m. V torek 16. t. m. bo reden pouk v vseh razredih in oddelkih. Podrobnosti v pisarni.
*	Društvo zobozdravnikov za Dravsko banovino vabi člane, da se sigurno udeleže izrednega občnega zbora v nedeljo 14. i. m. ob 10. dopoldne v srebrni dvorani hotela »Uniona* zaradi važnih sta lovskih zadev.
*	Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani prosi vse one. ki se ne morejo udeležiti velike skupščine v Ribnici 8. t. m., da pošljejo družbi namesto brzojavnih pozdravov kak dar.
*	Arheološka odkritja v Boki Kotorskl. Risan je staro mestece v Boki Kotorski, ki se omenja v zgodovini kot trgovinsko mesto že tristo let pred Kristovim rojstvom. 2e več tednov se mudi v tem starodavnem mestu ravnatelj gimnazije tn muzeja na Cetinju, znan arheolog Dušan Vuksan, ki je s podporo ministrstva pro-svete kopal na raznih krajih, kjer je slutil, da najde razne stare zidine, posode ln novce. Kakih 300 metrov izven mesta je naletel na starodavno cesto in kmalu potem na zidovje. Odkopal je sobo, še popolnoma nepoškodovano, ter našel krasen mozaik v štirih barvah. Ravnatelj Vuksan je mnenja, da bo tamkaj odkril veliko palačo. Kakor poročajo, je g. Vuksanu obljubljen večji kredit za nadaljevanje odkopa-vanja na tem historičnem kraju.
+ Turneja Učiteljskega pevskega zbora po Rumuniji. Ob priliki kongresa Ldruc-nja jugoslovenskih učiteljev je predsednik Učiteljskega pevskega ~bora \z Ljubi] ne g. Drago Zupančič prišel ^ srik z osebjem rumunskega poslaništva in se dogovori! c veliki turneji slovenskega Učiteljskega pevskega zbora po Rumuniji. Najprej se bo priredil koncert v Bukarešti, nato pa co vseh večjih krajih Rumunije.
*	Lep dar za Jadransko Stražo. Znana in ugledna tvrdka M. Tičar, trgovina s šolskimi potrebščinami, se je odločila prispevati po 2 pari od prodanih šolskih zvezkov za Jadransko Stražo. Včeraj je Jadranska Straža prejela prvi prispevek 1000 Din. Iskrena hvala! Tvrdko, ki na ta način manifestira jugoslovensko misel, toplo priporočamo. Podpirajte Jadransko Stražo!
*	Petletnica Godbenega društva »Vrhnika«. Danes slavi Godbeno društvo »Vrhnika« petletnico ustanovitve. Dne 29. maja 1925 so se zbrali pod vodstvom še sedanjega predsednika sami mladi fantje k sestanku in sklenili ustanoviti godbo. Pobudo sta
jim dala sedaj že pokojna gg. Gabrijel Je-lovšek in gostilničar Franc Stržinar. Prva prireditev v večjem obsegu je bila jeseni 1927. Zahvaliti se je zlasti sedanjemu predsedniku gosp. Jošku Gromu in pa takratnemu podpredsedniku gosp Cirilu Malava-šičti, da je godba tako lepo napredovala. S prevzemom kapelniškega mesta po gosp. Franju Doiinarju je godba mnogo pridobila. Po odhodu aosp. Dolinarja si je društvo pridobilo sedanjega kapelnika gosp. Jana Ulinana, ki je podbo izvežbal do prav lepe višine. Godba šteje sedaj 28 mož. V teku svojega obstoja je imela 411 javnih nastopov. Kapelniku gosp. Ulmanu in predsedniku gosp. Gromu želimo dosti uspeha v procvit društva z željo, da bi društvo proslavilo desetletnico že pod la«tnim krovom.
*	Poslopje tehnične fakultete v Beogradu. Ministrstvo javnih del je razpisalo pismeno licitacijo za zaključna dela na novem poslopju tehnične fakutete v Beogradu. Licitacija se bo vršila 15. t. m. Stroški so preračunani na 7.830.3,38.50 Din.
*	Dražba na rlako najdenih predinero«\ Direkcija državnih železnic razglaša, da bo javna dražba najdenih predmetov 11. t. m. ob 9. na postaji Ljubljana glavni kolodvor.
fiCeprc&osljivi
dO al t en*
pletiln! stroji
pletilne igle, volna in vse v to stroko spadajoče potrebščine v veliki izbiri, po najnižjih cenah.
F. KOS, LJUBLJANA,
Židovska ulica 5. 12622
*	Nova šolska ladja vojne mornarice.
kakor javljajo iz Splita, je vprašanje šof. ske ladje, ki ga je Jadranska Straža od svoje ustanovitve imela v svojem progra. mu, prišlo končno do svoje realizacije. V sporazumu z našo vojno mornarico je Ja« dranska Straža naročilo krasno šolsko Iad. jo pri znani hamburški tvrdki H. C. Stil. chen. Ladja bo do jeseni 1931. dovršena in ob velikih slavnostih izTočena naši vojni mornarici.
*	Gojenci pomorske vojne akademije na naučnem potovanju. Vojna križarka »Dalmacija« bo 10. t. m. z gojenci 2. letnika pomorske vojne akademije nastopila na-učno potovanje. Posetila bo pristanišča Krf, Aleksandrovo, Bevruth in druga pristanišča na vzhodni obali Sredozemskega morja. Potovanje bo vodil kapetan bojnega broda Vašič.
*	Državoznanstv«. Dr. Fran Ogrin (Kamnik) je izdal in založil Dopolnilo k »Drža-voznanstvu«. To obsega pregled nove državne organizacije in novih zakonskih predpisov izdanih do konca julija t. 1. (20 strani). Cena prvotni knjigi (broširani) ie znižana na 20 Din, skupijo z Dopolnilom pa stane 26 Din; samo llopolr.ilo 12 Din (brez poštnine),. Ker je prvotna knjiga v nekaterih deliti že zaostala, je rabljiva le z Dopolnilom, potrebna pa vsakomur in primerna kot pomožna knjiga v šolah. Dobi se pri banovinski zalogi šolskih knjig, v knjigarnah in pri pisatelju.
*	»Domači prijatelj.« Prejeli smo dvojno številko 8.'9. revije »Domači prijatelj*, ki ima tole vsebino: Zvonimir Kosem. »Otroci morja«; Karel Čapek: »Helena«; Miran Jarc: »Iz mladih pesmi«; J. Z. List: »Hollywoodska kronika«; Vladimir Kapus: »Gozd«; nekrolog Antona Kristana; »G'e-dališki pregled«; »Versko blodni sektantl v Ameriki«; »Pomlajevanje«; »Led m krop«; Frederic Mauzens: »Živa blagaj-na<-; »Praktični nasveti« itd. Mladinska priloga »Naš obzor* prinaša: »Strahote bodoče vojne«; »Zanimivo znanstveno novost«; »Crke, ki izginjajo«; »Skrivnosti morskih globočin«; »Čuvaje sv. Petra v Rimu«, »Ohrid ob Ohridskem jezeru«; Stanko Mencinger: »Atene, Delfi in še kaj«; Dante Alighieri: »Mladina«; Iv. Vuk: »Leteča miš«; Maurice Maeterlinck: »Ob smrti
Pozor!
osnovne, meščanske in srednje dobiš v najnovejših izdajah v
Knjigarni Tiskovne Zadruge
v Ljubljani, Prešernova ul. 54 in njeni podružnici v Ma-
ribn-i, Mpkpandrova c. 13

immim
Ljubezen svojega moža
si boste ohranili, ako pazite na negovanje svojega telesa. Uporabljajte zatorej za svojo dnevno intimno toaleto preizkušeno sol za izpiranje »ISLA« izplakovalno sol (Isla-Spulsalz), ki zanesljivo čisti in prijetno diši. Proizvaja se v kopališču Ischl, a dobiva se v vseh trgovinah te stroke.
8752
Vse šolske potrebščine In knjige
M. TIČAR, LJubljana,
priporoča Seienburgova ulica štev. 1.
1I808	Sv. Petra cesta štev. 26.
mladega psa«; J. Kučera: »Janko in Vera«; »Kako naj se hrani športnik«. Naročnina za oba lista je 60 Din. Naroča se pri upravi v Ljubljani, Prule U.
♦	Nagradno tekmovanje slovenskih harmonikarjev bo 8, t. m. na velesejmu v Ljubljani. Posebne komisije bodo ocenile vse igralce in izbrani najboljši igralci bodo ob 5. popoldne tekmovali še posebej med seboj za končno prvenstvo. Harmonikarji so razdeljeni v tri skupine in za vsako je določena posebna ocenjevalna komisija. Harmonika je naš narodni instrument, zato ie tudi zanimanje za tekmo zelo veliko. Ljubitelji narodne glasbe so vljudno vabljeni, da prisostvujejo tekmam. Legitimacije, ki upraviču.iejo na polovično voz-nino v Ljubljano in nazaj, prodajajo po 30 Din večii denarni zavodi, »Putnik« in blagajne vseh večjih postaj dravske banovine.
♦	Zgradba občinske ceste Sv. Ožbold— Kapla Okrajni cestni odbor Maribor razpisuje licitacijo za zgradbo občinske ceste I. reda Sv. Ožbolt»Kapla. Licitacija se bo vršila v skrajšanem roku 14 dni 20. t. m. ob 10 v prostorih okrajnega cestnega odbora Maribor, Koroška c. 26./II. Podrob. nosti o licitaciji se dobe pri okrajnem cestnem odboru Maribor.
♦	Kamenorezci za Francijo. Javna borza dela v Beogradu ima naročilo francoskega kamnolomnega podjetja La Societe des Carrieres fevre & Cie v Parizu, da preskrbi 25 kamnorezcev-specijalistov za ia-soniranje trdega kamna. Kamenorezci hi imeli plačo kakor domači kamenorezci, to je po 4 do 5 francoskih frankov za uro dela ter brezplačno stanovanje zase in za rodbino. Natančnejše pogoje daje javna borza dela v Beogradu.
♦	Nova tobačna tovarna. V neposredni bližini Niša bo dne 18. t. m. o-tvorjena nova tobačna tovarna. Otvoritvi bodo prisostvovali tudi člani vlade. Nova tovarna i« moderno urejena.
♦	Nagrobni spomenik minili Hubavl. Zagrebška policija se je v zadnjih dneh ba-vila z nenavadno ovadbo, kateri je bila j povod ljubavna afera. Kamnosek Ivan Ši- J munič je bil dalje časa zaročen s služki- j njo Marijo Mužarjevo. A v Ijubavnem raz- j merju so nastale komplikacije, ker se je j Marijina ljubezen ohladila. Meseca aprila pa ie Marija svojemu zaročencu definitiv-no odpovedala razmerje. Ker Ivanove prošnje niso imele uspeha, ji je končno zagrozil: »Jaz te bom ubil. napravil pa bom konec tudi svojemu življenju!« Marije tudi to ni omehčalo, zato se je Ivan odločil za nenavaden korak. Naročil je pri kamnoseku nagrobni spomenik z napisom: »Tukaj počivata v božjem miru Ivan Si-rnunič roj. 1*95, umrl 1930. in Marija Mu-žar roj. 1905, umrla ¥930. Lahka jima zemliica!« Spomenik je poslal Mariiinemu očetu v Metliko, ki se je močno preplašil, ker je bil mnenja, da je Šimtmič njegovo hčer umoril. Zadevo je prijavil orožnikom. V kratkem pa je prišlo iz Zagreba poročilo. da ie Marija Mužarjeva živa in v službi pri neki zagrebški rodbini. Kje se nahaja Šimunič, ji ni znano. Ker se je dognalo, da je spomenik plačan in ni bil ukraden, je policija ovadbo proti Šimuniču položila ad aeta.
♦	Grozen samomor ruskega emigranta. Mehanik na novosadskem aerodromu, 22-letni ruski emigrant Vasilij Makarov. je pretekli četrtek na grozen način izvršil samomor. Z britvijo si je prerezal žile na levi roki. a ker je izliv krvi bil precej slab. je s sekiro presekal roko. Ko je opoldne prišel v sobo neki njegov prijatelj, se mu je nudil grozen prizor: stene in tla sobe so bila poškropljena s krvjo, poleg postelje pa je bila velika mlaka krvi. Ves krva» je Makarov v nezavesti iežal na tleh. Policija .ie samomorilca našla v agoniji. V smu. ki je bilo naslovljeno na policijo, prosi Makarov, naj se ne poizveduie za vzrok samomora, ker je pravi vzrok njegova skrivnost.
♦	Vlom v Ravnah. Te dni so obiskali neznani vlomilci vas Ravne pri Šoštanju ter vdrli v trafiko Franceta Jazbeca. Odnesli so 50 zavojev tobaka za pipo, 75C zetskih cigaret, 500 komadov savskih cigaret, več škatel papirčkov, nekaj vžigalic in več škatel cigar. Polastili so se dalje tudi okrog 130 Din gotovine, ki so io pobrali iz predalov. Zadovoljili pa se niso samo s tem, marveč so si privoščili še po! litra domače slivovke, 1 kg suhe slanine in pol kg ovčjega mesa.
♦	Ukraden telefonski aparat. V tovarno za lepenko in papir v Sladkem Vrhu se je vtihotapil te dni neznan tat ter odnesel telefonski aparat in pretikalnik modela Sie-mens-Halske L 2011. Iz istih prostorov je bila odnešena tudi bela platnena plahta v velikosti 2X2 m, ki ima v oglih luknje, obrobljene z medeninastimi obroči.
» Obsojen na 10 mesecev ječe, ker je ženi odsekal glavo. Pred sodiščem v Osije. ku je bila pretekli četrtek končana obrav. nava proti upokojenemu železničarju An« tonu Živkoviču, ki ie 1. maja letos osekal glavo svoji ženi Angjeliji, stari 50 let. Že. na je namreč kljub svoji starosti ljubim, kal a z drugimi moškimi, zaradi česar je med zakoncema pogosto prišlo do prepira. Kritičnega dne se je žena zopet sprla s svojim možem im ga napadla s sekiro. Mož ji je iztrga1! sekiro ter ji v jezi odsekal glavo. Sodišče ga je na podlagi zdravniške izjave, da v kritičnem trenutku ni bil po. polnoma duševno prisoten, obsodilo le na deset mesecev zapora.
t Zaplenjeno kolo. Orožniška patrulja iz Št. Vida pri Stični je te dni zaplenila Josipu B. v Radohovi vasi moško kolo znamke »Tribuna«. Omenjeno kolo je pripeljal v Radohovo vas pred dnevi neznan, okrog 23-letni moški, ki se je izdajal za Rudolfa Zilgela. Izjavil je, da je potnik neke mednarodne bančne družbe. B. mu je nasedel
in mu odkupil kolo za 320 Din, čeprav znaša njegova vrednost okrog 1000 Din in je zato jasno, da je bilo kolo nekomu ukradeno. Na kolesu je pnevmatika znamke »Michelin«, sedlo pa ie iz rjavega usnja. Tudi je na kolesu pritrjena torbica z raznim orodjem. Lastnik kole<a naj povpraša na orožniški postaji v št. Vidu rti Stični.
»TO — zobna pasta najboljša !
*	Gasilno društvo v Škofljici priredi danes v nedeljo veliko vrtno veselico v prostorih g. Robežnika v Škofljici z bogatim sporedom. Vabljeni vsi prijatelji gasilstva!
*	Vzgojo, nego in prehrano otrok obravnava knjiga »Pomoč novorojenčku in dojenčku«. Bogato ilustrirana. Dobi se v vseh knjigarnah.
*	Darujte Podpornemu drnštTn ulepih. Ljubljana. Pod Trančo 2-1II.!
*	Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich.
*	Gospodinja, ali se Vam rado trga perilo? Ali veste, da je temu največkrat krivo napačno pranje? Ako boste prali s ter-pentinovim milom »Gazela«, vise per;'o ne bo trpelo, kljub temu bo pa snežno belo.
*	Vinogiad majorja Colariča pri Sv. Križu pri Kostanjevici se bo prodal v ponedeljek 8. t. m. (Mali Šmaren) popoldne ob 3. na licu mesta na prostovoljni dražbi.
*	Pouk na Ant. Rud. Legatovem enoletnem trgovskem tečaju v Mariboru se Je začel in ker so nekatera mesta prostj, se še vršijo vpisovanja. Maribor, Vrazova ulica 4.
Autotaksi
S M. .Invan
Korenom nI. 5. Md«
2821
313
in potrebS&me »».'cenej«
» drogerijah
■o KANC, LJUBLJANA
a	in
KAHC rVoltrsm), MARIBOR CENIK GRATTS! Izvršujemo vsa amater, dela v 12. urah.
Glavobol je cesto samo posledica zaprtja, 2—3 ARTIN-dražeje, vzete na večer, omogočijo Vam naslednje jutro lahko, normalno izpraznenje. Dobivajo
se v vseh lekarnah za ceno 8 Din škatla.
290/12
Vsakovrstno manuSakturno blago
v veliki izberi in po izredno nizkih cenah prodaja
Tekstilbarar. Krekov trs
DIVJI KOSTANJ
12614
SUHE GOBE ŽELOD
V. H. ROHRMANN
Ljubljana, Sv. Petra nasip 27
jesensko rast KUPUJ £
Kupujte samo
FENKALA BATERIJE
ker gore najdalje!
ZNATNO ZNIŽANE CENE
Odgoja dece
je naloga šole m roditeljev. Kdor hoče svoje otroke odgojiti, da bodo veseli in zdravi ljudje, jim ne daje alkoholnih pijač, temveč
OVDMMTIME;
ki je najbolj prikladna na izgradnjo in okrepitev organizma.
Velika škatla Din 56, srednja škatla Din 32, mala škatla Din 16.
Obiskovati ve eseima!
Oglejte si krasno razstavo pohištva, spalnice, jedi niče in kuhinjsko opravo v paviltonn E št. 71-73 katero je razstavila domača tvrdka
Išgidij in Karel Erjavec
mizarstvo	'2868
Brod (poleg mosta v Tacnu)
pošta Št. Vi i nad L ubljano
Ur. JI. Maicen
ne ordinira
DO 19. SEPTEMBRA
12888
Iz Ljubljane
H— Oglasni oddelek »Jutra« bo jutri v ponedeljek odprt za stranke od S. do 10. ure dopoldne.
u— Sprejem nove zastave 40. pehotnega polka ob prihodu v Ljubljano. Mestna občina ljubljanska vabi oblastva, urade in javne korporacije kakor tudi kulturna, na-cijonalna, humanitarna in druga društva, da se po deputacijah udeleže sprejema nove jugoslovenske zastave 40. pehotnega polka, ki prispe v Ljubljano v torek 9. t. m. ob 10.6. Sprejem se bo vršil pred glavnim kolodvorom. Deputacije se zbero najkasneje ob Vi 10. na licu mesta.
u—- Iz gledališča. Danes se bo pela veliki opera nemškega klasika Wagnerja »Lohengrin« z g. Marčecem v naslovni partiji. Elso bo pela prvič na našem odru odlična dramatična sopranistka ga Jura-ničeva. Dalje sodelujejo g. Primožič, g. Be-tetto, g. Grba, ga Thierrjjeva in drugi. Nastopi pomnožen operni zbor. Muzikalno vodstvo ima ravnatelj Polič. V ponedeljek se bo pela »Prodana nevesta* z go Zlato Gjungjenčevo v naslovni partiji pri znižanih cenah. — Calderonova drama »Skrivnost sv. maše* se bo uprizorila v drami danes ob 16. in v ponedeljek ob 20. uri. Znižane dramske cene. Predprodaja pri dnevni blagajni v operi in pred začetkom predstave v dramskem gledališču.
u— Poroka. Poročila se bosta v ponedeljek v frančiškanski cerkvi gdč. Slava Lenčetova iz Ljubljane in advokatski kan didat g. Srečko Aljinovič iz Splita.
u— Zveza rezervnih oficirjev v Ljubljas ni sporoča rezervnim oficirjem, da pTispe 9. t. m. ob 10. v Ljubljano nova zastava 40. pehotnega polka. Ob tej priliki bo na prostoru pred glavnim kolodvorom svečan sprejem v prisotnosti vseh trup ljubljans ske garnizije. Zveza vabi vse rezervne ofis cirje, da se tega sprejema udeleže. Zbirali^ šče pred kinom Ljubljanski Dvor, Kolo« dvorska, točno ob tri četrt na 10
u— Vaditeljski odbor Sokola I na Tabo tu vabi vse starejše brate, ki bi imeli ve* selje do telovadbe, neglede na to. ali so že kdaj telovadili ali ne, na kratek pomenek v petek 22. t. m. ob pol 8. zvečer v vadi« teljski sobi na Taboru.
n— V meščansko šolo se se vedno spre-jpmajo učenci in učenke. Ako otrok nima izrecnega veselja ir. daru za znanstveno delo. store starši bolje, da ga dado namesto na gimnazijo na meščansko šolo, ki bo nji-liovega sina, zlasti pa še hčerko lahko bolje pripravila na življenje kakor prenapolnje-ra gimnazija.
u— československa Obec v Lublani. Do-riatečny zapis do československe doplnova-ci školy kond se v utery dne 9. z&ri t. r. od V., do 3. hodiny odpoledni ve školnl mistno-pti v lyceu (Bleiveisova cesta). Prosime roti i če školou povinnych dčti, aby použily t£-to vyhodne priležitosti a poskytly dčtem priležitost vyučovani v materskčm jazyku. I>bano bude vhodneho rozdžleni vyučova-cich hodin.
i— Smrtna kosa. Družini lekarnarja g. ? ah ovca ie preminil edini sinček Leo-;'K. Hudo prizadeti rodbini naše sožalje!
u— Dijaški sejem. Na Krekovem trgu vlada že nekaj dni dirindaj. Tam se zbira dijaška mladež, ki se je povrnila s počitnic, da se pripravi zopet za šo!u. Za šolo pa je treba knjig in ne de nič, če so te stare. Glavno je, da so prave. Stare knjige pa se najsigurneje spravijo v denar na dijaškem sejmu, kar ve sleherni študent. Končno pa se tam tudi najboljše kupi, kar je znano študentom in našim mamicam, ki so jim nove knjige predrage.
u— Dr, Ražem Joahim, odvetnik v Ljubljani, si dovoljuje sporočiti, da se je pridružil s svojo pisarno odvetniški pisarni dr. Butovca Antona, odvetnika v Ljubljani, in zato premestil svojo odvetniško pisarno z Dunajske ceste 31 v Tavčarjevo ulico št. 6. Telefonska št. 34-32.
u— Motorna brizgalna prostovoljnega gasilnega društva v Stožicah se bo blagoslovila 5. oktobra. Popoldne pa bo ljudska veselica pri Čamru v Stožicah.
u— Dvorska knjižnica naznanja cenjenem odjemalcem, da je v zadnjem času precej izpopolnila svojo bogato izbero z najnovejšimi deli slovenske in nemške tnjiževnosti. Zato se za obilen obisk prav toplo priporoča.
u— Pevsko društvo »Zora« na Jezici opozarja občinstvo na vrtno veselico danes p 'poldne na vrtu g. Antona Štirna. Priče-tek ob 4. Spored zelo pester.
u— Zaradi izkopavanja ceste za tramvajski tir se bo od torka dalje do preklica z.j.prl promet na Celovški cesti od cerkve v Sp. Šiški do gostilne Keršič.
u— Črna kava in avtorske pravice. Med gosti naših kavarn, v katerih igra godba, je zavladalo te dni hudo razburjenje. Sedi takole vsakdanji gost popoldne po kosilu kavarni in ko hoče oditi, zahteva glav-
nega natakarja. »Črno kavo plačani.« Pa mu jo zaračuna po 3.50 Din. »Hudima, kako pa to? Zakaj pa pol dinarja več?« se čudi gost. »Oa, da, je že tako,« se odreže glavni natakar, »veste, moramo plačevati avtorske pravice. Zastran godbe namreč...« Gost protestira in dokazuje, da je »črna« itak dovolj draga, da popoldne ne igra godba iti., nazadnje pa vendar plača med godrnjanjem, da mu zdaj poleg drugega še avtorske pravice sušijo ubogi žep.
u— Šola Glasbene Matice v Ljubljani. Vpisovanje v šolo Glasbene Matice bo 10., 11. in 12. t. m. od 9.—12. in od 15.—17. v pisarni Glasbene Matice. Želeti je, da se prijavijo gojenci v spremstvu staršev, od-nosno namestnikov. Pri vpisu naj predlo-že krstni list, zadnje šolsko izpričevalo in natančno izpolnjen stanovski izkaz, ki se dobi v pisarni, odnosno pri slugi. Stari go jenci naj predlože tudi zadnje Matično iz pričevalo. Pri vpisu se plačata vpisnina in prispevek za učila v znesku 40 Din. Prav tako je plačati ukovino za september. Redni pouk se prične v torek 16. t. m. Razdelitev po učiteljih pa bo javljena v soboto 13. t m. ob 15.
u— Dva ponesrečenca. V splošno bolnico so pripeljali 2-letno Pavlo Ambroževo, nezakonsko hčerko mlade matere iz Moravč. Ubogi otrok je že nekako pred 14 dnevi padel v posodo z vrelo vodo in s' popolnoma oparil noge ter razne druge dele telesa. Otroka so nato onegavili doma dva tedna in ga šele sedaj spravili v bolnico vsega v tvorih in hrastah. Stanje pomilovanja vredne deklice .ie popolnoma brezupno. — V bolnico je bil sprejet tuil 32-letni brezposelni poslovodja Viktor Košek iz St. Ruperta nad Laškim, ki se ie že pred 5 tedni z neko jedko tekočino polil po rokah in se sipekel v desno roko. Njegovo stanje se je v teku časa tako poslal; šalo, da je ponesrečenec moral iskati &o moči v ljubljanski bolnici.
u— Dve nezgodi. 64-letna zasebnica Uršula Rotova, stanujoča na Resljevi cesti 1, je šla mimo škofije v smeri proti Vodni kovemu trgu. Baš tedaj pa se je pripeljala za njo na kolesu trgovska vaienka Angela F. iz Most. Skušala se je sicer stari ženski umakniti, kar pa ji ni uspelo, in zaletela se je naravnost vanjo. Rotova je padla po tleh in se pri tem hudo poškodovala. Poklicani zdravnik je odločil, da so Roto-vo prepeljali v splošno bolnico, ker 5ma zlomljeno nogo v kolku. — Na oglu Gosposke ulice ki Turjaškega trga je podrl šofer Josip U. na tla vpokojenega stražnika Franceta Poljanska. Zaradi padca ve je Poljanšek lažje opraskal, a si poškodoval tudi kolo. Šofer in ponesrečenec sta se pobotala glede odškodnine medsebojno.
u— Čigav je brusaški voziček. Na dvorišču palače Pokojninskega zavoda na Miklošičevi cesti stoji že več dni brusaški voziček, o katerem se ne ve, čigav ie. Maj-brž so ga zapeljali tja iz nagajivosti neki dečki. Lastnika vozička poziva policija, da pride po svojo lastnino.
u— Trpičenje živali. Po Poljanski cesti je v petek dopoldne vozil šofer Franee Š. na tovornem avtu 18 telet, stlačen.h drugo na drugo. Ljudje, ki so to videli, -o se hudo zgražali in slednjič pozvali si-ažnika, da je šoferja legitimiral. Š. bo imel zaradi neusmiljenja do ubogih ž"vali opravka na sodišču.
u— Na velesejmu vzbuja posebno pozornost znani ameriški avtodrom. Res novost na veseličnem prostoru In v zabavo starim in mladim. Kdor se hoče hitro navaditi vožnje, naj poseti ameriški avtodrom in se bo prav zadovoljen vračal iz tega zab?.-vališča. To imenitno zabavo vsakomur toplo priporočamo.
u— Neka] o plesu. Kakor vpliva dobra knjiga ali lepa glasba na dušo človeka, tako blagodejno vpliva lahko pravilno usmerjen umetniški klasični ples na naše telo. Dobro štivo izoblikuje, utrdi značaj mladega človeka, ples in ritmične vaje opi-lijo, omilijo okorele kretnje vnanjega človeka. Današnja doba naglega razvoja in napredka zahteva uglajenosti in gibčnosti. Da pa to dosežemo, je potrebna pravilna telesna vzgoja že v zgodnji mladosti. Najlepšo priliko nudi deci in odrasli mladini kakor tudi vsakemu, ki išče izpopolnitve v plesu, telesno-kulturno društvo »Atena«, ki priredi tudi letos razne tečaje za plesne in ritmične vaje. Nacelništvo plesnega odseka »Atene« vabi vse, od najmlajših do najstarejših, k vpisovanju, ki bo v sredo in četrtek 10. in U. t m. od 17. do 19. v beli dvorani »Uniona«.
u— Kaj čakate, če vas boB? Rezanje kurjih očes brez bolečin se vrši zopet redno vsak dan v kopališču hotela »Slona«. Pridite in prepričali se boste!
Iz Maribora
i— Poziv vsem narodnim železničarjem!
Udruženje jugoslovenskih železničarjev m | brodarjev, podružnica Maribor, poziva vse i
svoje članstvo, da se udeleži danes 7. t. m. ob pol 10. sprejema delegatov kongresa narodnega delavstva na glavnem kolodvoru ter ob 10. kongresa v Narodnem domu. Odbor.
a— Uruženje rezervnih oficirjev In bojevnikov, pododbor Maribor, poziva vse svoje člane, da se udeleže svečanega sprejema polkovne zastave 45. pešpolka 9. t m na tukajšnjem glavnem kolodvoru, bodisi v uniformi (kakor običajno z belimi rokavicami in z ešarpo), bodisi v civilni obleki temne barve z društvenim znakom. Zboi ob 11.10 pri zboru gg. aktivnih oficirjev med 1. in 2. bataljonom na Aleksandrovi cesti v višini kavarne Evropa. Po svečanem sprejemu se razvije po mestu povor-ka, katere naj se gg. rez. oficirji tudi udeleže. Za popoldansko svečanost v prostorih kasarne v Melju bo dal potrebna obvestila podpredsednik udruženja 9. t. m. na licu mesta ustmeno, ker .ie program bil spremenjen. Obenem se gg. rez. oficirji že danes opozarjajo na krstno slavo udruženja, ki se bo vršila 15. t. m. ob pol 11. na Trgu Svobode. Podrobno obvestilo še sledi potom časopisja. — Podpredsednik.
a— Vpisovanje v enoletni trgovski tečaj Slov. trgovskega društva se bo vršilo še do vštetega 9. t. m. na Zrinjskega trgu l'I.
a— Smrtna kosa. V petek je umrl v splošni bolnici v Mariboru g. Avgust Stančič, viš. stražnik v p., star 42 let. Pogreb bo danes ob pol 5. na magdalensko pokopališče.
a— Mariborski okrajni cestni odbor bo imel 10. t. m. važno sejo. DdIjčII bo predvsem dan in program otvori^e novega mostu preko Drave pri Sp. Dupleku.
a— Trasiranje ceste Ruše—Sv. Areh, Z'' katero se je občina Ruše z nual;mi mte resenti že dalje ča;a potegovala, se br pričelo v torek 9. t. m. Binska uprava je poverila trasiranje ce.-te in izdelavo načrtov inž. Ferlugi od stavbne tvrdke Živic. Cesta je zamišljena po načrtu tamošnjega domačina strokovnega učitelja p. Robnika preko Kalvarije mimo ČanJi.i čez Aknic?, Vočje Ravne tik do cerkve sv. Areba ter bo zvezana s cesto, ki se bc v kratkem pričela graditi z Reks pri Hočafc mimo Mariborske krče. -iradnio ceste bo obč na Ruše izvršila sama s pom.ičio barake uprave in okrajnega cestnega odbora.
a— Velika gasilska vaja. Mariborski gasilci prirede danes 7. t. m. velikopotezno gasilsko vajo na vseh objektih velike pivovarne »Union«. Napadali bodo tako iz Raz-lagove kakor tudi iz Aleksandrove ulice ter z dvorišča. V akcijo bo stopila tudi nova velika lestva tipa »Magirus« in bodo nastopili novi aspiranti za gasilce. Priče-tek velike vaje je točno ob 9. dopoldne.
a— Preureditev poslovnih prostorov. Trgovec Anton Macun se je odločil popolnoma preurediti svojo manufakturno trgovino v Gosposki ulici. Zlasti se bodo povečale in modernizirale izložbe, da dobi trgovina več svetlobe. Pozdravljamo to njegovo namero, ki bo dala Gosposki ulici popolnoma moderno'lfct. Opozarjamo tudi na današnji oglas.
a— Dramatična šola mariborskega gledališča bo pričela s predavanji še ta mesec, ako bo dovolj reflektantov. Vabimo vse, ki imaio veselje in smisel za gledališko umetnost, da se prijavijo do 14. t. m. Zlasti je želeti, da se prijavi čim več dam. katerih se zdaj sorazmerno z moškimi ni odzvalo baš preveč. Prijave se sprejemajo pismeno ali ustmeno dnevno pri gledališki blagajni od 9. do 1>2. in od 15. do 17. ali pa na privatnem stanovanju pri režiserju g. Koviču, Gregorčičeva 26, I. nadstr., desno.
a— Sanatorij v Mariboru, Gosposka 49, telefon 2358. Najmoderneje urejen za operacije in zdravljenje z zdravilnimi aparati (višinsko solnce, diatermija, tonizator, žarnica »Hala«), Lastnik primarij dr. Mirko Černič, specijalist za kirurgijo.
ZOBOZDRAVNIK
dr. Franc Kartin
specialist za zobne in ustne bolezni MARIBOR, SLOVENSKA 9
zopet ordinira 11633
kokošje, purje gosje, naravno in s strojem či-ščeno dooav|ja v vsaki množini

V V/*
E. VAJ » A
Čakoree
Telefon številka 59, 4, 3, 60.

Ji?
a— Prošnja. Izgubil sem zvezek z zg> dovinskitni, zemljepisnimi in narodopisnimi beležkami o Prikrnj-ju. Vsebina ic n.i tazana po posani:zvh Vrkan tako. da n-za nikogar uporabna, zame pa predstavlja bogato gradivo, zaradi če i it prosim naj ga izroči najditelj proti nagradi ali v študijski knjižnici aii pa r.a dr? meškem učiteljišču v Mariboru. Fr. Baš.
■■nBLIflflVBSI^K
Mariborčani!
Vse šolske knjige ftn šolske potrebščine
kapnjte V K H J I G A R M I
tiskovne: zadruge
ALEKSANDROVA CESTA STEV. 13
a— Zboljšana hrana v Javni kuhinji na
Slomškovem trgu 6 v A-razredu opoldne in zvečer 8.30 Din, v B-razredu 12.30 Din, v C-razredu 14.30 Din. Priglašajte se!
Iz Celja
a— Nezgoda na Glavnem trgu. Na Glavnem trgu se je včeraj okrog 9. do-nldne nenadoma zgrudila 20-Ietna posestnikeva hči Amalija Frasova, ki so jo moral* z rešilnim avtomobilom prepeljati v bolnico.
a— Požarni alarm. Včeraj opoldne sta policija in uprava pivovarne »Union« pozvala gasilce na pomoč, češ, da je izbruh- j nil ogenj. Gasilci so se pod vodstvom go- j spoda Vollerja takoj zbrali, vendar jim ni bilo treba stopiti v akcijo. V čistilmci p;-vovarne se je namreč vnela smola, s pomočjo nagle intervencije domačih pa se js posrečilo ogenj pogasiti. Obstojala je velika nevarnost za obširen požar.
K0LINSKA TOVARNA CIKORIjE D.D.
Ljubljana
m
S
Ustanovljena je leta 1909. V letu 1923 je bila opremljena z novimi strojL Parni pogon 170 HP, letna kapaciteta iznaša 180 vagonov. — Izdeluje vse vrste kavinih pridat-kov, posebno so znani Kolin-ski »Zabojčki«, Redilna kava s srčkom, kakor tudi figova kava in razne žitne kave.
e— Proslava rojstnega dne prestolonaslednika Petra v Celju. Včeraj se je vršila v župni cerkvi kratka cerkvena svečanost v proslavo rojstnega dne Nj. Vis. prestolonaslednika Peira. Službi božji so prisostvoval predstavniki uradov ter vojaštva kakor tudi narodnih in kulturnih društev ter šolskih zavodov. Vse mesto je odeto v državne zastave.
e— Iz delovanja CPD. Celjsko pevsko društvo prične v prihajajočem tednu z rednimi pevskimi vajami. Zaradi tega naproša vse lanske pevce in pevke, da mu ostanejo zvesti tudi letos in v bodoče. Ponovno se vabijo k sodelovanju vsi oni, ki v zadnjih letih iz kateregakoli vzroka niso sodelovali. Dobro došli so pa tudi vsi oni pevci in pevke, ki imajo resno voljo in veselje do petja. Prvi sestanek vsega zbora, odnosno razgovor o bodočem delu, bo v torek 9. t. m. ob 20. v pevski sobi CPD v Narodnem domu. Novi člani se bodo sprejemali isto-tam pol ure poprej.
e— Prihodnja seja odbora za koroške plebiscitno manifestacijo v Celju bo v četrtek 11. t. m. ob 20. v mali dvorani Narodnega doma. Odborniki naj pridejo polnoste-vilno in točno.
e— Poziv gg. rezervnim oficirjem. V torek 9. t. m. bo slovesen sprejem nove zastave 89. pešpelka v Celju na Krekovem trgu ob 9.40. Rezervni oficirji se pozivajo, da se udeleže te svečanosti v svečani oble ki za stroj, a oni, ki nimajo uniforme, v ei vilni obleki z znakom.
e— Plačilo bano vinske davščine od zgra-darine prostih hiš v celjski okoliški občini. Po §§ 57.-63. uredbe o banovinskih davščinah se mora plačati banovinska davščina od hiš. ki služijo kmetovalcem in njihovim kmetijskim delavcem za prebivanje. Vsi v poštev prihajajoči občine Celje okolica morajo prijaviti svoje hiše do 15. t. m. v občinski Disarai na Bregu, kjer se tudi takoj plača predpisana davščina. Kdor opusti prijavo, se mu bo davščina uradno odmerila z 10% pribitkom, razen tega pn bo še kaznovan z denarno kaznijo do 1000 Din.
e— Glavni oddelek finaačne kontrole v Celju si je uredil nov pisarniški lokal za boletiranje. Ta bivša čakalnica, oziroma nekaka predsoba, je zelo mal prostor, ki je z opravo nabito napolnjen. Ako pa so v nieni orr>aii finančne kontrole in več strank, se ne moreš nikamor ganiti. Prosimo odločilne osebe, da v tej zadevi kaj ukrenejo. Kakor se sliši, bo kmalu prazno stanovanje bivše sreske uprave. Morda bi se prenesla pisarna tja. — Prizadeti
e— Oddaja semenske rži semenogojne postaje v Beltincih. Banska uprava bo razdelila med kmetovalce tukajšnega sreza
3000 kg semenske rži po 2 Din za kg. Natančnejši pogoji se izvedo v pisarni občin« Celje - okolica na Bregu, kjer naj se interesenti zglase do 9. t. m.
e— Razne izgube in najdbe. Ana Artna-kova je izgubila v mestu zavitek, v kat«-rem je imela žensko srajco z monogramom. Pavla Kušarjeva iz Kranja, ki stanuje v hotelu >Evropa«, je izgubila med potjo od hotela do Marijine cerkve rjavo listnico z vsebino 1060 Din in z raznimi papirji. Na cesti od Ljubljane do Celja je bila včeraj '"zgubljena s koiesa zračna sesaljka. Najditelji izgubljenih predmetov se naprošajo, da jih oddajo na celjski mestni policiji. — Ivana Glazarjeva iz Gjurmancev je našla 28. avgusta pod mizo v trgovini Goričar & Leskovšek zlato damsko zapestnico. Lastnica naj se ztrlasi na policiji.
e— Danes 7. t m. bo tombola Godbene-ga društva železničarjev v Celju. Ob tej priliki bo koncertirala godba dopoldne od U.—12. pred kolodvorom in popoldne od 2. naprej na Dečkovem trgu, kjer bo tombola z mnogobrojnimi lepimi dobitki, nakar se cenjeno občinstvo posebno opozarja.
Iz Kranja
r— Smrt narodne žene. V petek 29. avgusta je umrla gospa Neža Benedikova, gostilničarka in posestnica v Kranju. Po-kojnica, po rodu iz Stražišča pri Kranju, se je poročila z znanim kranjskim gostilničarjem, po domače Joštarjem, ki pa je pred sedmimi leti umrl, nakar je pokojni-ca sama vodila gostilno, ki je znana "daleč naokoli. Kot narodno zavedna žena, ki je z odprtimi rokami podpirala vsa tukajšnja napredna društva in z besedo odkrito priznavala svoje prepričanje, je v tem duhu vzgojila tudi svoje otroke, katerim je bila vrhu tega nad vse skrbna in dobra mati. Pred leti je začela bolehati in je iskala pomoči pri različnih specialistih. Upala je že, da okreva, a se ji je bolezen v zadnjem času naenkrat poslabšala ia Joštarica je umrla, stara komaj 47 let. Pokojnica je bila tudi v zasebnem življenju zabavna in splošno priljubljena, o čemer je pač najlepše pričal njen pogreb, katerega se je udeležilo številno občinstvo, ki je pokojnico poleg Sokola, Narodne čitalnice in gasilnega društva spremilo na njeni zadnji poti. Zapustila je 6 otrok, od katerih je pet še nepreskrbljenih. Po' kojnici blag spomin, globoko prizadeti rodbini naše sožalje!
r— Preseljevanje denarnih zavodov. Po* družnica Ljubljanske kreditne banke se bo z 8. t. m. preselila v svojo lastno hišo na Glavnem trgu, katero je kupila pred me« seci od g. Schindlerja. Istočasno pa se bo vršila tudi preselitev podružnice Jadran« sko»podunavske banke v prostore mestne hiše.
r— Otvoritev kinematografske sezone. Kino v Narodnem domu bo otvoril iesen» sko sezono z lepim pomorskim filmom »Titanic«, ki obravnava izpred vojne zna« no pomorsko katastrofo. Predvajal se bo film med prazniki. Uprava kina nam obeta v nadalje še mnogo znanih velefilmov.
r— Darilo mestnim revežem. G. Ivan Hauptmann, tovarniški mojster v Jugoče« ški, je izročil za mestne reveže znesek 500 Din, ki jih je prejel od g. Vaclava Banskega kot poravnavo kazenske pravde. Darovalcu najlepša hvala!
r— Prostovoljna dražba. Te dni se je vršila v pisarni mestne občine prostovoljk na dražba Šifrerjeve pristave, lasti ljudske šole v Kranju. Pristavo je izdražil za 200 tisoč dinarjev g. Josip Slavec, stavbenik v Kranju.
Posetnike
velesefma
opozarjam, da si ogledajo vse vrste pletenin, katere prodajam na debelo in drobno po izredno nizkih cenah v paviljonu »E" koja 282 — 283
12865
Pohištvo tvrdke 12884
A. Amaitn, Tržič
lasten izdelek — lastni načrti
Gospodinje
oglejte si na velesejmu paviljon »F« št. 15®
APARAT ZA KUHANJE KAVE	11883
POSEZIJA V ŠMARJEŠKIH TOPLICAH
Jngoslovenski Ga s te in
od 1. septembra do 30. septembra 11580 14dnevna penzija s kopelml Din 560.—.
ČEVLJE
moderne, elegantne in trpežne v vseh vrstah ter najnižjih cenah kupite pri: STRAŠEK — CELJE, Kovaška ulica 1. 12895
r_ Gosfilničarsko gibanje. Dosedanja
najemnica gostilne pri »Petrčku« ga. Med« ja je s 1. t. m. prevzela v najem hotel »Novo pošto«, last ge. Jegličeve. Gostilno pri »Petrčku« pa prevzame g. ReS, dose« daj gostilničar v Zagrebu.
r_ Izpreinemba posesti. Finančni in«
spektor g. Kosti je prodal svojo en jnad« stropno hišo v Rožni ulici župniku g. Ber« cetu. Zavedni, narodni družini Kostlovi želimo na novem domu v Mariboru vso
srečo.	, ,
r_ Avtobusni promet Avtobusni pro«
met na progi Kranj«Ljubljana, katerega vzdržuje družba Paar = Štravs, se v nccie« ]jo in na praznik ne bo prekinil zaradi ljubljanskega velesejma.
r_ Gibanje francoskega krožka KI r v Kranju je zaradi pomanjkanja zanimanja pri drugih sorodnih krožkih opustil name« ro da 'priredi septembra ali oktobra v Kranju kongres krožkov Dravske banovi« ne Z izvedbo te ideje bo, kakor je podo« ba treba počakati, da zavzame pokret krožkov popularnejši obseg. Razume se da se bo krožek z veseljem takoj pridružil morebitni inicijativi od drugod.__
Telefon 2182.
Telefon 2182
Brzopromet
avtoprevozniška družba z o. z. LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA 4
vljudno obvešča vse p. n. interesente, zlasti gg. trgovce in obrtnike, da otvori v četrtek dne 11. t. m.
redno dnevno brzotovorno avto-progo:	128&0
I/jnbljana - Medvode -Škof ja L.oka - Kranj -Tržič iii obratno
izvzemši nedelje in praznike. Odhod v tej smeri dnevno iz Ljubljane (Garaža Stupi-ca, Slomškova ulica štev. 6): ob V2 14. odhod iz Tržiča (izpred hotela Lončar) po 15.
Obenem opozarja vse p. n. interesente, da tvrdka vzdržuje reden tovorni n-omet na progi
Ljubljana - Vrhnika -ISol. in Gor. Logatec,
po potrebi do Planine, vsak delavnik, iz-vzemši ponedeljek. Odhod iz Ljubljane ob 7.30, odhod iz Gor. Logatca po 8.
Jamstvo za sigurno in hitro dostavo blaga.
Železnici konkurenčna tarifa.
Vsa tozadevna pojasnila brezplačno.
Iz škoSje Loke
" šl— Družabni večer škofjeloške garnizije,
ki se je vršil te dni na Štemarjih, je nad vse lepo uspel. Prijaznemu vabilu oficirjev se je odzvalo dokaj uglednih meščanov. Animiran ost večera je posebno dvignila godba 40. p. p., ki je igrala poleg koncert, nih tudi plesne komade. Družabni večeri so zelo uspešno sredstvo k medsebojnemu poznavanju in prijateljskemu sožitju med meščanstvom in armado.
šl— Gostovanje Pragerčanov. Igralska družina Pragerčanov je priredila te dni zvečer v Sokolskem domu dramsko«umet« mški večer. Dijaki so prav lepo prednašali igro »Vozel« in veseloigro »Ne kliči vra« ga«. Dijaki so podali tudi več pevskih točk. Žal, da je bila dvorana slabo zase« dena.
šl— Informativni sestanek novoustanov« ljenega Sokola v Retečah pri Škofji Loki
se je vršil v četrtek v tamošnji osnovni šoli. V učni sobi se jc zbralo nad 20 fan« tov in več deklet. K sestanku so prispeli tudi Škofjeločani br. Bakič, Horvat, dr. Rant. Potočnik in Dolenc mL, ki je po uvodnem pozdravnem nagovoru šolskega upravitelja iz Reteč br. Vidica Edvarda se« znanil navzoče s sokolskimi pravili. Izpre« govorili so tudi ostali člani škofjeloškega Sokola, podpolkovnik br. Bakič s sta-lišča Sokola « vojaka, br. Horvat kot načelnik in dr. Rant kot domačin. Prvi sestanek je vzbudil najboljše upe, da se bo reteški So« kol lepo razvijal. Ustanovni občni zbor bo v najkrajšem času.
šl— Deco v Sokola! Starši, pošljite svojo deco v telovadnice! Prijave sprejema teh« niški odbor pod vodstvom br. Horvata.
Z Jesenic
s— Sokolsko društvo na Jesenicah pri« redi v nedeljo 14. t. m. veliko javno tom« bolo, ki bo po vrednosti dobitkov brez« dvomno največja te vrste na Gorenjskem. Glavni dobitki so: krasna kompletna za« konska spalnica, nov šivalni stroj, novo moško kolo. zaboj sladkorja in eleganten otroški voziček. Tombola, ki bo pod dr« žavnim nadzorstvom, bo na sokolskem letnem telovadišču, v primeru dežja pa v vseh prostorih Sokolskega doma, kjer so glavni dobitki že razstavljeni na og»led.
s— Fričetek šol. Jeseniške ulice in ceste so s pričetkom šolskega leta zopet oživele. Tudi z drugih občin prihaja mladina v
Pozor! Obiskovalci velesejma!
Oglejte si krasno razstavo pločevinastih emajliranih peči, ki jih
je razstavila domača tvrdka v vnanjem
paviljonu F 319-33©
A. Golob & Kornp.
Ljubljana, Puharjeva utica 5
Po divjem Kurdistanu IV. zvezek — Izšel.
II. knjiga Kari Majevih spisov je sedaj celotna.
Naročite to knjigo, ki vas seznani s kraji in ljudmi, kjer ravno v teh dneh moderna Turčija iztreblja Kurde. — Cena zvezku Din 13.—, knjige Din 65.— ali Din 70.—. Naročajte j Tiskarni s*. Cirfia y_ Mariboru, 32880
12867
jeseniške šole. Zelo velik prirastek učencev in učenk izkazuje meščanska šola, kjer se je število učencev in učenk podvojilo, že zadnja leta se je opažalo, da je poslopje meščanske šole za tako število učeče se mladine premajhno, a letos bo prišla ta napaka še bolj do izraza. Že pomladi smo naglašali, da je poslopje meščanske šole nujno potrebno razširjenja in popravil, a ostalo je vse pri starem. Popravila je potrebna tudi ograja okrog šole, ki je vsa razpadla, odnosno je že ni.
s—- Gradba občinskega vodovoda. Zaradi plazovja, ki je pred kratkim porušilo več hiš, je sklenil občinski svet. da se po nasvetu profesorja dr. Karia Hinterlech-nerja iz Ljubljane gradbena dela pii zajemanju vode na tem eksponiranem mestu opuste ter da se voda zajame v hribu Mirca, kakih 200 m bolj na levo, kjer je svet trdnejši in izvirek vode zadosti močan. Dela na tem mestu so se že pričela. Minule dni so se od Plavža proti Jesenicam in skozi Jesenice same položile debele Mannesmannove cevi za vodovod, in sicer povsod poldrugi meter globoko, tako da voda v ceveh ne bo mogla pozimi zmrzniti.
s— Otvorjena je pri nas špecijalna kon« fekcijska in inanuf. trgovina zraven go« stilne Hrovat. Tvrdka je po ceni in kvali« teti blaga zelo kuiantna ter je tako novo podjetje, ki je v okras in napredek našemu mestu, pozdravljati in priporočati.
s—- »Toledo« tečaj na jeseniški osnovni šoli prične z rednim poukom 10. t. m. Go-spem in gospodičnam se priporoča, da se tečaja v čim večjem številu udele*~
Iz Žiro
ži— Kino. G. Primožič si je nabavil nov kinematografski aparat. S predvajanjem filmov bo pričel, čim bodo dela v Sokolskem domu končana. Agilnemu sokolske-mu delavcu želimo obilo uspeha.
ži— Novo manufakturno in galanterijsko trgovino je otvoril g. Romih.
ži— Poroka. Te dni sta se poročil, v Sapni cerkvi g. Bačnar in gdč. Kati Rin-kova. Obilo sreče!
ži— Sokol priredi danes v nedeijo ob 15. javen nastop s sodelovanjem oddelka naše vojske. Po končani telovadbi bo velika narodna veselica s plesom in sodelovanjem društvenega salonskega orkestra. Ker je čisti dobiček namenjen za kritje stroškov novega odra, pričakujemo, da nas bodo bratska društva v največjem številu posetila. Prireditev bo ob vsakem vremenu.
Iz Kamnika
ka— Teniški turnir. Pretekli teden se je odigralo in zaključilo nekaj partij, tako da je za prihodnjo nedeljo 14. t. m. predviden zaključek turnirja. Janežičeva je v dveh setih zmagala nad Hajkovo. Gerzinči nad dr. Žorkljem. v mešani igri sta Kos in IJaj« kova nadvladala Janežičevo in Gerzinčiča z 6:4 in '8:6.VNdfcaj žanimih moških partij je bilo prekinjenih pri enakih rezultatih.
ka— Tujci v našem mestu. Čeprav smo že na koncu sezone, je tujcev v našem me stu razmeroma še precej. Izredno ugodn. vreme poslednjih treh tednov je obdržalo one, ki so že hoteli oditi in privabilo še nekaj novih. Izmed tujcev je največ go« stov Hrvatov. Tudi Nemcev je precej.
Iz Višnje gore
vg— K nastopu tukajšnjega Sokola se je
prijavila tudi vzorna vrsta ljubljanskega Sokola z mednarodnimi tekmovalci, ki bo nudila sigurno izreden telovadni užitek na drogu in bradlji.
vg— Gasilci v Križki vasi nad Višnjo goro so si nabavili nedavno moderno pre« nosno motorno brizgalno. Napravilo jim jo je domače podjetje Strojnih tovarn' in livarn v Ljubljani. Kupili so jo za 38:000 Din, kar znači dokaj požrtvovalno številko za tako malo vas, kakor je Križka vas. V ponedeljek 8. t. m napravijo svečanost blagoslovitve z mašo ob 10 dopoldne, po« poldne pa prirede na vrtu g. Antona Ja« kliča, ljudsko veselico. Vabljeni!
vg— Sokolska prireditev danes v Višnji gori bo prav svečana. Polovična železniška vožnja. Prijatelji, pozdravljeni v naši do« lini!
Iz Krškega
kr— Huda izguba. Te dni se je v Krško pripeljal zdravnik g. dr. Drč iz Ljubljane s četverovprežnimi konji. Že med potjo mu je pešal najlepši konj, v Krškem pa so konju popokale kite na nogah, zaradi česar ie postal neraben. Konja so morali ustreliti.
kr— Za nakup šolskih knjig in potrebščin
priporočamo trgovino Hočevar, Krško.
Iz Novega mesta
n— Dve sveži gomili. L:mrl je v zagreb« ški bolnici v najlepši moški dobi major g Cvitkovič, ki je bival od prevrata sem v našem mestu. Bil je pri raznih tukajšnjih društvih član in odbornik ter znan kot so« liden in dobrosrčen mož. Služboval je med svetovno vojno pri armadi generala Boroeviča na soški fronti. Bil je vse skozi zaveden Jugosloven. Pokopan je bil na zagrebškem Mirogoju. Priljubljenemu mo« žu' bl?g spomin. — Te dni so pokopali na šmihelskem pokopališču ob veliki ude« ležbi občinstva učitelja g. Antona Lenar« čiča, navdušenega narodnega borca še izza časa koroškega plebiscita in zavednega Sokola. Pokojnik zapušča neutolažljivo so« progo in hčerkico. Blag mu spomin, žalu« jočim naše sožaljc!
n— Kolo jugoslovenskih sester priredi prihodnje dni tombolo.
n— Lutkovno gledališče. Sokol je skle« nil nabaviti si g'ediliščc lutk in preskrbeti na ta način lepo zabavo našim malčkom.
n— Promenadni koncert »Sloge« bo da« nes ob 11. na Glavnem trgu.
n— Čudno tele. Krava posestnika Kalči« ča ie povrgla tele z dvema glavama in pe« tirni nogami. Tele je živa'o le eno uro.
n— Dva zaradi umora pred sodiščem. Pred izrednim senatom se bosta zagovar« jala Jože Kralj, posestnik, zaradi umora svoje mačehe. 23. t. m.. Slavko Pintar, ro« stilničarjev sin. pa zaradi umora posestir« ka Raieria 25. t. m. Za obe obravnavi da veliko zanimanje.
Ure, zlatnino. cramoSone, plošče in baterije
dobite pri M» WAHTEB» Bfafen. 11845

Iz Radomlja
rd— Žrtev dela. Te dni je kopal za rc« zervoar na Homcu 661etni upokojenec Ja« nez Šare. Naenkrat se mu jc udrla kri ter je mož naslednji dan umrl. Naj mu bo lah« ka domača zemlja!
rd— Požar. Motorna brizgalna novo« ustanovljenega gasilnega društva Homec se je pri požaru posestnika Grašica v Nožcah lepo udejstvoala. Čeprav še niso imeli no« bene vaje. so z motorko brezhibno mani« pulirali. Radomljski gasilci so pa kar na ccsti natovorjen avto zaustavili, tovor raz« ožili in odhiteli na lice mesta. Gasilci iz Duplice so takisto z motorko dospeli na kraj požara kakih 5 minut za Radomljčani. Vestnim gasilcem gre zahvalnost, da so po« žar lokalizirali in udušili, ker bi sicer mo« gel ogenj uničiti vso vas. Sumi sc, da jc bi! ogenj podatknjen.
rd— Danes 7. t. m. popoldne bo na Hom« cu blagoslovitev motorne brizgalne s veseli« co na prostem. Vabljeni!
Iz Kočevja
kč— Slovo ge. dr. Luzarjeve. V ponc« deljek nas je zapustila ga. Olga Luzarjeva, ki jc bila v Kočevju ena najodličnejšlh javnih delavk pri kulturnih prireditvah slovenskih društev. Ni bilo skoro prirc« ditve, da ne bi sodelovala ga. Luzarjeva. Sokolsko društvo v Kočevju je izgubilo z njo najboljšo sestro, ki je neumorno so« delovala pri njegovem razvoju Ge. Luzar« jevi želimo na novem mestu mno^o uspe« hov!
Iz Zagorja
z— Vrnitev naših malčkov. Te dni so sc pripeljali iz Kraljeviče otroci, ki so bili odbrani kot slabotni in poslani k morju. Vsega skupaj jih jc bilo 23, in sicer so poslale Kolašice 18 ter Kdeči križ 5 otrok. Otroci so bili pod nadzorstvom K;>lašic iz Ljubljane. Kakor je videti so prišli nazaj č\ rsti in zdravi ter počrneli kakor zamorč« k'. Izpreinemba zraka in kopanje v morju sta malčkom prav koristila. Našim Kola« žicam, ki že nekaj let pošiljajo bolehne otroke k morju, vsa čast in javna zahvala. Ker bolehnim otrokom koristi tako let-)« vanje, naj bi tudi občina v prihodnje bolj podprla akcijo Kplašic.
z_ Kolesar zlomil deklici nogo. Rudar G. sc jc peljal s kolesom proti Izlakam m jc pri Hudnarjevem klancu srečal neki avto« mobil, kateremu sc je umaknil tako nered« no, da je s kolesom zadel 13 letno Mariio Uraničevo in io-podrl na tla. Pri tem je tudi sam padel, kolo ie pa priletelo na 'padlo deklico in ji Vlomilo levo nogo. Slu« čajno se jc mimo pripeljal gosp« dr. Zar« pik, ki jc deklefčfr povezal nogo in odre« ..d i L da .so/jp.. precej jali;iy, ljubljansko bil« nico; Uraničeva-ic. bp!j.-slabotnega, zdravja in je prišla v soboto z . drugimi otroci, do« mov iz Kraljeviče, kamor so jih naše Ko« lašice poslale, da se ob morju okrepča.
Iz TrfeoveSi
t— Redni pouk na gospodinjski šoli v Trbovljah se prične šele 9. t. m. in to radi nekaterih popravil v kuhinji. Sprejme se še nekaj gojenk. tudi privatnih iz Trbovelj in okolice. Mesečni prispevek za te znaša 200 Din. Prošnje je vlagati na »Društvo za za« ščito decc«. cvcnt. na vodstvo gospodinj« ske šole.
Iz Hrastnika
h— Pogreb gospe Drnovškove sc je vršfl preteklo sredo ob prav lepem vremenu na pokopališču v "Dragi. Rakev so nosili posestniki — sosedje, mnogo šopkov in vencev pa drugi domačini. Po maši zaduš« niči in po pokopališkem obredu je izpre« govoril lepe besede v počaščen je spomina blagopokojnc duhovni svetnik g. Gašparič iz Trbovelj, ki je tudi vodi! kondukt. U:le« !ežba od strani Ilrastničanov in tudi starih znancev izven Hrastnika jc bila lepa. Po« grešali smo pač marsikaterega gostilničarja oz gostilničarko, kajti pokojna je bila naj« starejša gostrničarka v Hrastniku. Zasto« pane so pa bile samo 4 — izmed 30 gostiln Gostilničarska zadruga ie pač položila lep venec na rakev. ;
h— Umrla je v visoki starosti ženica M Medved, vdova po kurjaču v steklarni Bi« la je blaga žena in dobra mati, ki je lepo vzgojila svoje hčere. Pokopali so jo v pe« tek popoldne na dolskem pokopališču. N v. m. p.!'
h— Kino v Narodnem domu bo odpri tudi v ponedčljek na praznik
h— Naglica ni nikdar prida. V četrtek se je zgodila pri nas radi prenagle vožnje kolesarja nesreča, ki k sreči ni imela tež« kih posledic. — Slikarski vajenec N. usluž« ben pri slikarju g. Japeljnu iz Trbovelj, ki je sedaj zaposlen pri renoviranju občinske izolirnice za Savo v Hrastniku, se je peljal z vebko brzino na kolesu po okrajni ccsti pod hrastniško postajo. Prepozno jc zapa« zjl kolesar, da stoji-onstran žel. vijadukta tovorni avto g. Floreniniia iz Trbovelj in se ni mogel ogniti. Zapeljal jc z vso brzi« no cb oporni zid nad Savo, ki obenem slu« ži kot cestna ograja. Kolo sc je ustavilo tostran ograje. Fanta je pa vrglo v loku čez ograjo na 12 m globoko skalnato sav« sko obrežje. Kolesar je pa k sreči padel na zadnji deti telesa. Še sam je vstal in prišel po daljši poti pod drugim železniškim vijaduktom na cesto. Odvedli so ga dobri ljudje takoj k zdravniku g. dr. Neuberger« ju, ki pa ni moge'1 konstatirati drugega, ka« kor močno obdrgnenjc kože na križu. Res: sreča v nesreči!
Iz Laškegu
1— Letoviščarji nas polagoma zapuščajo, hoteli in privatne sobe so se izpraznili in ' tudi kopališče izkazuje le še kakih 40 tuj« ' cev, razen članstva OL~ZD, ki zopet pri« haja na okrevanje. Tujski promet je bil letos prav živahen in bo vodstvo OL7ZD gotovo uvidelo rentabilnost našega kopali« šča in potrebo novih investicij ki bodo temeljito modernizirale naše zdravilišče^ Razsvetljava v parku ie strašno pomani« kljiva — priklopiti se bo pač treba k fal« ski elektrarni, da bo izginila tista baraka za glavnim poslopjem. Svetovali bi rav» nateljstvu, naj sc informira pri lokalnih činiteljih o nedostatkih. ki naj se v prvi vrsti odpnraja.
1— Jernejev sejem je bil bogat na živini. Prignali so 532 glav živine, "kupcev pa zo= pet ni bilo, tako da se je prodalo samo i 23 volov, 17 krav in 7 telic po nizki ceni od 7 do 9 Din. Kmetje bridko tožijo ;n iščejo vzroke slabe kupčije. Edini so si v tem, da škodujejo kupčiji preštevilni sej« mi v okolici, ki so oslabil; velike sejme v Laškem, nakar so inozemski kupci izostali. Drugi vzrok pa so naši domači prekupče« valci in mešetarji, ki odvračajo kupce od sejmov, da potem, ko pade cena živini, nakupijo to na pol zastonj, pa jo dobro prodajo tujim kupcem. Dobiček gre v nji« hov žep, kme>t pa se trudi in dela zastonj ter propada. Obrtno obla-tvo naj bi z vso strogostjo postopalo proti »živinskim tr« govcem«, davčno oblastvo pa naj bi te hudi. ki služijo težke tisočake in imajo po 20 do 50 glav volov v reji, primerno obdavčilo. Oni, ki so zamenjali plug z me« šetarsko palico, naj plačajo nekaj več dav« ka kakor pa kmet!
Iz Braslovtč
br— Poprava mostu čez Savinjo. Fun« damente mostu čez Savinjo pri Polzeli iz« podjeda deroča voda. Zlasti dolgotrajno deževje v juliju in avgustu jc most resno ogražalo. Okrajni cestni zastop izvršuje se daj. ko je Savinja usahla, pod vodstvom g. Jankcja prepotrebna popravila pri fun« damentih. Do sem vse v redu. Ne odobra« varno pa. da naj braslovska motorna briz« galna odstranjuje dotekajočo blatno broz« go, polno peska, skozi zavarovalni obramb« ni nasip, in to baje celih 14 dni. Kdj bi povrni! nastalo škodo pri brizgalni in kdo bi nosil odgovornost v primeru kakega po« žara? Načelnik gasilnega društva jc od« peljal motorko domov, obenem pa vložil protest nri sreskem načelstvu.
br— Odhod lastovk Kar naenkrat smo izgubili svoje zveste prijateljice lastovke. Že pred več dnevi so odletele v južne kraje. Njihov odhod je bil malo prezgo« den, saj se poslove običajo šele sredi sep« tembra. Mraza še ni. hrane jc šc obilo. Ali bo morda pritisnil zgodaj hlad.-' Živali so dobri vremenski preroki.
br_ Otvoritev usnjame. Pred kratkim
ie otvoril v trgu usnjamo g. Drenik v opuščenih, za to pripravnih prostorih po« nesrečenega usnjarja g. Graha. Lstrczcno bo s tem' obrtnikom kakor tudi privatni«
kom.	....	, .,,
br— Zopet suša. Meseca julija ie bila suša nato je sledJo dolgotrajno deževje z nevihtami in točo. Kromnir je začel gni« ti zaradi prevelike moče. Sedaj imamo zo« ret sušo in bo svinjske krme malo. Ajda je deloma odevetela; če je ne bodo poro« sile kmalu nebeške škropilmcc, bo tudi
ajdo stisnilo.	....	„k-
br— Smrtna koso. Umrla je v nasi občini najstarejša ženska, občinska reva Mar« ieta Stnmolova, stara 38 let. Bodi ji zem«.
1i''ca lahka!
br— Sladka kri diši Dihurji in kune so
cb času. ko imajo mladiče, nenasitni ropar« i= mlade perutnine. Nekemu posestniku v tn?u ie pred dobrim tednom bilo cezjioc poklanih 13 mladih puranov in ."> piscan« cev V-em ie bil na enak način odgriznjen vrat in izsrkana kri. Na sličen nacm je našlo smrt več piščancev in puranckov prt raznih hišah. Nekemu posestniku na Do« brovliah je bilo ponoči zadavljenih sest piščancev, do katerih je ropar prišel na ta način, da ie izkopal zemljo pri hlevu. Na« stavljena ie bila na tem mestu past v katero se je vjela šele tretio noc velika_ samica ' dihuria. Drudega dne proti večeru pa ie zasijal nast^r za streho na hlevu evil jen ie. Mislil jc. da se derejo lačne mla« cic mačke, a na veliko začudenje ,e našel tam gnezdo mHdičev v pasti ujete samice. Likota je izdala njih dom.
Iz Poljčan
p— Osebna vest. Naš zdravnik dr. Hro« novsky, ki se je te dni vrnil v svojega do« pusta, zopet redno ordinira.
p— Odhod beograjskih kolonistov. le
dni odidejo iz Gornjega Gabernrka go« jenci Društva za vaspitanje in zastitu si« rotne dece iz Beograda, ki letujejo ze od leta 1^25. dalje vsake počitnice v tem rdi« •ičnem kotu. Pod vodstvom g. Tihiča so preživeli pri nas prav lepe počitnice. Ob vročih dneh so prišli tudi k nam hladit se
v	Dravinjo.
Iz Ptuja
j— Smrtna kosa Daleč od doma v Skop« lju je preminul prejšnji teden g. Ivan IJasi, upravitelj posestev Orniga, v naj« lepši moški dobi 57 let. Podal se jc pred nekaj tedni v južno Srbijo k svojima d%e« ma sinovoma, od katerih eden je dobil tamkaj kot dobrovoljec več oralov držav« ne zemlje. Oba brata sta si na tem po« sestvu pričela skrbno ustvarjati novo cio« mačijo. Oče si je vzel tukaj dopust ter hotel biti sinovoma kot večletni praktični strokovnjak na gospodarskem polju \ pomoč praktično in z dobrimi nasveti. A zal je že po nekai dneh obolel za gnzo. Si« nova sta ga morala dati v dokaj oddalje« no bolnico v Skoplje. Ko je bil že na potu okrevanja in so bili domači v 1 tuju obve« ščeni. da ie njihov dobri oče izven nevar« nosti. jc kakor strela iz jasnega neba uda« ril med nje v nedeljo kruti brzojav z ne« izprosno vsebino: »Ata umrl. Danes po« greh.« Za pokojnikom žalujejo _tnje smo«
vi	(eden učitelj v Ptuju na meščanski soli, dva v južni Srbiji), dve omozeni hčerki (soproga g. Cepla, I. blagajnika pri vele« posestvih grofa Jos. Herberstema in so« pioga g. Šolarja, poročnika v .Sabcu), so« proga umrlega, mnogi vnuki in vnucice ter ostali sorodniki in mnogi prijatelji. Pokoj« niku žemljica lahka, preostalim pa nase iskreno sožalje!
Iz Vojnika
vo— Gostovanje članov mariborskega gledališča. V nedeljo, 14. t. m. ob 4. popol« dne bodo uprizorili člani mariborskega gle« dališča v Vojniku prf Celju velezabavno in duhovito Fuldovo štiridejansko komedijo »Ognjenik«. Opozarjamo na to zanimivo gostovanje tudi okoličane, ki jim ne bo žal za lep užitek o priliki tega gostovanja. Isto igro uprizore mariborski igralci v ne« de'io. 24. t. m. v Račjem pri Mariboru.
Iz Šoštanja
št_ Osebne vestL Odšla sta te dni iz
naše srede kar dva odlična sokolska de« lav ca. Miško Volk in Konrad Grilec. Prvi ie odšefl h banjaluški sokolski župi kot te« lovadni učitelj, drugi pa v Celje. Od odha« jajočih bratov, ki sta se udejstvovala v na« šeoa Sokolu kot načelnika, tajnika, vadite«
Ija itd., smo se poslovili prejšnjo soboto. Na odhodnici v gostilni g. Cerovška so bratoma izpregovorili poslovilne besede podstarosta notar Kraigher, Kurnik Tone, Novak Ivan, Svet Ivan in Tarkuš Franjo. — Preglednik finančne kontrole g. Maks Odir je premeščen za vodjo oddelka ti« uančne kontrole v Mežico.
št— Smrtna kosa. V torek 2. t. m. je umrl v javni bolnici v Celju v tukajšnji tovarni NVoschnagg uslužbeni kemik g. Ris hard Skorbecki, star komaj 35 let. Zapu« šča žalujočo soprogo in nekaj tednov staro hčerkico. Pogreba se je v četrtek udeležilo večje število pokojnikovih stanovskih to« varišev in znancev. Naj v miru počiva!
Iz Gornjega grada
gg— Gradbeni odsek Sokolskega društva Gornji grad se je določil takole: br. dr. Rak Janko, predsednik; br. Moškon Stan« ko, tajnik; br. Žmavc Franc, blagajnik: br. Tratnik Anton, gospodar; br. Fiux Franc in br. Tratnik Jože kot člana odse« ka. Odseku želimo pri njegovem težavnem in odgovornem poslu mnogo uspeha.
gg— Dijaški šahovski turnir v Gornjem gradu jc poklonil 250 Din za Sokolski dom. Hvala! Posnemajte!
Iz Ljutomera
Ii— Nov zdravnik. Kakor se zatrjuje, prične meseca oktobra zdravniško pralno četrti zdravnik v našem mestu. g. dr. Jir-ku, soprog prevajalke Cankarjevih spisov v nemščino. Dosedaj je biva! na svojem posestvu blizu Slovenigradca.
lj— Prevzem trsovine. Ga Lisani-Ceho-va je svojo trgovino v hiši s-- Herzngove prodala gosp. Metodu Senčarju. y.m\ tukajšnjega trgovca. Vodila :o ie več let :n se zdaj v kratkem preseli v Maribor.
lj— Poceni svila. Če bi človek sodi! po ženskih oblekah, ki jih jc pri nas videti oso« bito oh nedeljah, bi moral reči, da nas nc tare gospodarska kriza. Zlasti v zadnjih mesecih so se pojavljale mnogoštevilne svi* lene obleke v lepih barvah in učinkovitih vzorcih. Dekleta z Murskega polja so sc kar postavljala z lepimi šiviljskimi izdelki te vrste. Zdaj vemo. odkod ta lepa svila Dobavljal jo je domačin iz Babincev, Alojz Kramberger, ki jc bil zaposlen na premi-« kalnem kolodvoru na Tcznu pri Mariboru. Vlamljal je v vagone ter se specijaliziral za svilo. Dolgo časa mu niso prišli na sied Svilo je prodajal po vsem Murskem polju pod pretvezo, da jc vtihotapijeno blago al: pa blago slabše vrste, kupljeno pri nekem Llovdu. Ljudje so svilo kupovali, ker je bi* la poceni. Kramberger jc že pod Mjučem, orožništvo pa je nabralo veliko kolekcijo pisanih šiviljskih kreacij.
Iz Gor. Radgone
gr— Poziv za sprejem gostov v nedeljo
7. t. m. Vse članstvo SKI se ima v nedeljo 7. t. m. obvezno udeležiti sprejema gostov na kolodvoru, ki prispejo z vlakom ob 9.55, in sicer članstvo, ki ima kroje, v krojili, ostalo članstvo v civilu z znaki. Pozivajo pa se tudi ostala društva ter občinstvo, da se sprejema udeležijo.
gr— Redek užitek nam ie nudila minilo nedeljo železničarska godba »Drava^ iz Maribora. V prijetnem gostilniškem vrtu pri »Lovcu« se je do 19. ure zbralo mnogo domačinov in tudi občinstva iz avstrijske Radgone. Godba pod vodstvom veščega kapelnika g. Koudelke je žela za vsako točko živahno odobravanje. V imenu tukajšnje trške občine ter navzočega občinstva ie pozdravi! dobrodošle goste županov namestnik g. Karel Mavric, kateremu se je zahvalil še vodja S- Kvidelka +er obljubil, da nas ob priliki zopr-t uosetiio.
gr— Nov avtobus na progi Gor. Radgona—Gor. Cmurek. Ker je bil dosedanji avtobus na tej progi premajhen, si je podjetnik g. Kauran nabavil nov moderni večji avtobus.
Iz Murske Sobote
mr— Slovo g. davčnega upravitelja Pre-loga. Te dni smo se poslovili od naj« starejšega našega tukajšnjega uradnika (ne najstarejšega po letih, ampak po najdalj« Sem službovanju v Prekmurju) g. Preloga. Polna dvorana Sokolskega doma in navzo« ča varaždinska vojaška godba sta izpriče« vali sloves, ki ga je vžival odhajajoči med nami. Tukajšnji Sokol izgubi z njim svo« jega najvestnejšega delavca. Za takšnega blagajnika bi nas morala zavidati vsa dru« štva. Tako on kakor tudi njegova gospa soproga sta bila vsak trenutek pripravlie« na z efektivnim delom pomagati kjerkoli jc to bilo potrebno. Zato ju bodo poleg številnih prijateljev pač najtežje pogreša« la naša narodna društva. Bilo srečno na novem mestu v Mariboru!
mr— Szapary. Pregrupacija pohištva v Sznparyjevem gradu bo te dni končana, nakar ne bo nobenega zadržka več za razprodajo Kaše, da se bo prodajalo samo po tri dni na teden, ker neprestana prodaja občinstvo preveč utrudi. Zopetni pri-četek dražbe bo menda 15. t. m. Ker se neki dunajski antikvarji zanimajo za prevzem celotne knjižnice, bi bilo dobro, da univerza v I.juoljani še pred njimi na-stepi kot kupec.
mr— Matura. v septemberskem terminu so napravili višji tečajni izpit na tukajšnji gimraaiji gg. Dittrieh Ivan, Titan Janez, Tivadar Jožef, čestitamo.
mr— Gledališki abonma. DramaKi odsek bo vprizori'. letos najmanj selem predstav in so t' dni razprodajajo sedeži t'di v abonmaji N* napačn !
mr— Begunec iz Madžarske. Iz MadžaT« srke je pobegnil k nam neki madžarski dr? žavljan, ki ga je njegova vojaška komanda imela zaprtega.
Iz Prekmurja
pm— Premeščenje. Iz glavnega oddelka finančne kontrole v Dolnji Lendavi je med drugimi premeščen na oddelek fi» nančne kontrole v Žireh preglednik g. Ivan Repolusk. ki si je za časa svojega službe« vania v Dolnji Lendavi s svojo iskrenost«, jo in kolegialnostjo pridobil splošne sim» patije pri svojih nadrejenih in podreje« nih. Vsi na oddelku ostali organi finančne kontrole obžalujejo izgubo svojega dobre« ga tovariša. Želimo mu na novem službe«

stec&
>JUTR£>c gL 78&i
Nedelja, 7. IX. 1930
dr. Novakova:	■ •rs '
Vožnja v arktični
Utrinki s potovanja. — Gtej včerajšnje »Jutro« na 4. sfranL
T*
	■ 'V-? ■'		' ." .•'vi
jgjjllžig /	jI		
			
Islandija je imela svoj največji razvoj v spodnjem srednjem veku. L. 1262., ko se je podvrgla Norveški, prične njeno propadanje. I>anes pa je zopet neodvisna, zgolj personalna unija kralja, jo še veže z Dansko. Velik je njen napredek v vsakem pogledu. Deželica zanima tudi nas radi problema malih narodov. Samotna je, le deloma, a pičlo rodovitna, ribolov je v glavnem vir njenih dohodkov. Sicer je polna vulkanov in vročih vrelcev. Narava je otožna, polna neizrekljivega hrepenenja. Tihi, kakor njihova priroda so tudi njeni ljudje. Ostro hrije vedno veter in hripavo kričanje ptic se rahlega po planjavah. Mimo z lavo pokritega ozemlja se peljemo po dokaj slabi resti v historičen Thmgvellir, najbolj romantično ležeči del Islandije. Tu so se stari Islandci pred 1000 leti prvič sestali in javno razpravljali o življenskih vprašanjih svojega rodu. Alma:nnagja - soteska, veliki vod op ad i. globoki fjordi, vse to prepojeno i legendami in pesmimi davnih dni in je zapustilo v nas najgloblji vtis.
Rejikjavtik, glavno mesto Islandije, je moderno urejeno, z velikimi trgovinami in dokajšnjim prometom. Lepe plavolase žene visokih in vitkih postav ter kraljevskih gest. se kretajo po ulicah. Ponosen je ta narod na svojo preteklost. V sleherni kretnji io redki besedi najpreprostejšega človeka se izraža. Navzlic poznejši lOOletni odvisnosti od drugih narodov, so ostali isti ponosni, kmetsko-aristokratski rod preteklosti.
Ta malega ribiškega mesteca je postal Jteyk.ia.vik v nedolgem času lepo mesto v državi, ki skoraj ne pozna dolgov, analfabetov, proletarijata in kriminal istike. Srečna in oboževanja vredna država! V krasno ležečem muzeju smo pred odhodom občudovali mojstrska dela kiparja Einarja. Jon-ftorna, katerega lahko proslavljajo kot svo-jego Rod in a.
pom in truščem a grmi v morje. Ledene.mase pa se vedno znova pomikajo ob obrežju tako, da iima morje vedno opraviti z nezmanjšanim sosedom.
Drugo jutro smo pristali ob krasnem vremenu v Makdalenenbey, v najlepšem fjordu Svalbarda. Duh Wikingov je privedel v to deželo pogumne može, pa tudii pustolovci pohlepni blaga, bogastva, so prišli semkaj iz vseh krajev sveta. Bogate novce jim je do-našal lov na kite, dokler jih niso zaradi nezmiselnega ravnam j a skoraj iztrebili. Dosti je teh tujih priseljencev, ki jih je ko-nečno uničila kruta zitma in lakota, morda so se tudi poklali sami med seboj. Ne daleč od brega so vidni odprti grobovi, suhe, neiztrohnele kosti so danes zadnji njih vidni spomenik. Med temi grobovi, ob samotnem bregu leži globoka otožnost. Pozabljena so imena vseh onih, ki tu počivajo. Pusti jih v miru, v njihovem večnem snu! Neokusna se mi je zdela roka, ki je segla po kosu lobanje in jo shranila.
Ko se vzpneš tik do prvega ledenika in gledaš v daljavo, se ti dozdeva, da se polagoma vsa zemlja pokriva s to neskončno ledeno odejo in da je tam daleč nekje pričetek večnosti. Nežne cvetke pestrih barv pokrivajo redka, mahova tla okoli grobov. Plaho se stiskajo k materi zemlji in odpirajo svoje žejne kelihe polarnemu soln-cu! V medli solnčni luči so barve svojevrstno bujne in razkošne. Zdi se, da se hoče zemlja v le kratkem poletnem času naglo izživeti, preden zatone solnce za dolgo dobo. Svojevrstne ptice oživljajo to samoto, nemirno frfotajoč po zraku in se komaj vidno dotikajo površine morja ter se potapljajo. Pogled na morje pa oživlja spomin na Andersenove pravljice iz otroških let.
Tiho in lahno plujejo po morju fantastične oblike ledu modrovanje barve; čudodelni kipar pa je tu z mojstrsko roko mode-

i«,;
Plavajoče ledene plošče
Tri dn<t ta štiri noči smo se nato vozili po severnem Atlantskem oceanu, mamo islandskih fjordov in pečin proti Spitziber-goni. Bolj ko se bližamo ledenemu severu, tem prozornejše postaja ozračje. Že drugi dan popoldne se nam je obetal pogled na otok Jan-Maven. ki se le redikokdaj prikaže v vsej svoji krasoti. Zalivski in polarni tok se tu srečavata, iz njiju nastanejo sopare in meg.le, ki zakrivajo obličje tega najlepšega ledenika. Le za kratek čas nam ga je pokazala skopa, severna narava, &akor fato morgano. Solnce ga je obsijalo, drugo solnce nego pri nas. Ažurno plavo so se lesketali ledeniki. Merili smo višino otoka i očmi aH že ga je zagrnil megleni ratrtor. Jana-Mayena ni bila več. čar arkti-ke nas je pričel polagoma objemati. V tem rsMapoVoženju smo se bližali Spitzbergom. Zadnjo noč smo ugledali prve vrhove in ledenike v polnočnem solncu. Ostre linije so v tej krči postajale mehkejše, vse pa je bilo zavito v plavi medli svrt. tako nov, tako daljen in tuj za nas. čarobne noči ark-tJSonlh krajev »o nepopisne in nepozabne.
Stari Wikingi so ta otok že v (tnsmajsrtefm stoletju pozen ali in imenovali Svalttarrf. Sttoe so spremembe, ki so se tu odteravaAe v davni dobi. Nekdaj suho zemljo s sufetropsknn podnebjem je poplavtilo in požrio morje: ostali so vidni samo par sto metrov visoki vrhovi, spomeniki tragedije, k-i s$ Jo je vprizoriila narava sama. Oh za-pflKfcri obali previdno kreče parnik. Tik ob obrežjn sled* vrh za vrhom, sedaj poleti le deloma s snegom in ledom pokrit, vmes pa segajo globoko v notranjost zemlje ledeniki. ki jih ob nabrežju razjeda morje, dokler se ne utrga ogromen kos, ki s hru-
liral divne prikazni, med njimi male kristalne palače; sanjavo gledaš v daljavo, dali ne pride kmalu tainstvena kraljica ledni z malim Kayem.
Ker je bilo vreme ugodno je parnik zapustil Maigdalenenbey in s pospešeno brzino plul ob celi zapadni obali, da dosežemo visoko nad Spitzbergi pričenjajočo mejo polarnega ledovja. Potrebovali pa smo nad-pričakovanje dolgo časa, da dosežemo ta cilj, ker se je letos v poletnem času ledena cona pomaknila višje. Bila smo že nad 81 stopinj sev. širine ko opazimo naenkrat neskončno belo ploskev. Ob pričetku se vidijo v ploskvi temne lise, ki značijo
ledu prosto vodo — pot _ v daljavi pa so
se videli ledeni kosi strnjeni in neskončna bela planjava. Bila je že pozna nočna ura, solnce pa je sijalo nemoteno dalje — polnočno solnce. Bledo je to solnce in le malo toplote izžareva. Njegov svit je čaroben, tairostven. Toplomer je kazal 1 do 2 stopinji pod ničlo. Tesneje smo se zajvili v srvo-je plašče.
Pluli smo na-zaj proti Spitzbergom ki dospeli proti jutru v Križarski zaliv. Slika ista, kakor v Ma©datlen ernbey. Vrhova, ledeniki, vrhovi, ledeniki. Ko šetamo po zalivu ob morju, pogleda zvedavo iz vode tjulenj; žival kar ne more razumeti, kaj pomenijo te čudne prikazni, človeške postave; preetradi »e jih m se zopet potopi. V daljavi kakstti 20 m pa ae zopet dvigne i« vode m sicer skoro s polovico svojega trupla; ponovno pregleda tuje mu pojave, zopet se splaši in jadra o odbnzi v svoje varne morske globine m daljave, čakali smo samo še na pojav belega medveda. Prezrti pa smo, da se nahaja ta gospoda v tem 6®-
i« »MuhBBik <* severa 1 ki db dbaR, t objemu mrzlega polarnega taka.
Parirtk je odplol dalje proti KinaSbejra. T« smo takoj opazili velikanski hanger, ki Je shižfl Nobilu za izhodišče njegovega ponesrečenega polarnega poleta proti sever-nenro tečaju. Lopa je skoro nepoškodovana. V neposredni bližini leži kraj Nyl-Aal-sm*d s ličnimi lesenimi hišicami. Tekom vojne, ko je primanjkovalo premoga, so ga Norvežami tu pričeti kopati. Obrat pa je postal pozneje nerentabilen, danes je vse zapuščeno. Pač vzdržujejo Norvežani celo leto tukaj metereoiogičgio m radlo-postajo. Trije moški, ena ženska, dva psa n en konj so edina živa bitja teh krajev. Dozdeva se ti, kot da bi narava v svoji samoti odklanjala -vse živo človeštvo, da ostane nemotena mogočna simfonija gora, ledu in morja. Ledenike je še obsevalo soln-oe, nad nami so se pričeli razprostirati temni oblak L Kruta se nam je »dela sedaj arktična dežela, ki nam je dala te dni dosti sobica, kruta in neskončna m polna maščevanja.
Ob morju stoji skromen, kamenit spomenik Amundsen. V divnih poletih je skušal odkriti tajne večnega ledu, pa tudi on je moral pustiti tam svoje bogato življenje. Na svoji zadnji poti je hotel rešiti Nobilo-vo ekspedicijo, vrnil se nd več. Arktika zahteva vedno nove žrtve. Okrog njegove-
Islandska pokrajina
ga spomenika pa frfotajo divje morske ptice in se besno zaletavajo v naše glave. Nekje padajo odlonrljene mase ledu v morje. Odmev pretrese človeka.
Vračamo se Jsžneje proti Severnemu rtu. Težke dnervne utise je trebato zvečer ublažiti. Velik kostnunina ples; luči v dvorani naenkrat ugasnejo, zavese se odgmejo ta le ob svitu polnočnega soinca traja zabava dadje.
S smehom na ustnih smo zapustfM deželo neskončne samote in bede smrti. Za Severnim rtom je naslednji dan zarvila gosta megla vse v neprodimo tenčdoo. Turobno je opozarjala dolge ure sirena na morda bližajoči se drugi parnik. Nepremično je stal kapitan na svojem mestu; tiho je bik) na krovu. Arktična sen je bil končan. Hrepenenje po prežrvljemi pretresljivi tihi lepoti se ti nehote vseli v dušo. Hvala Bogu so se po preteku enega slabega dne dvignile megle z morja. Pričel je zadnji dal vožnje, v že dosti znano deželo Norveško, ob Iyofotskem otočju, mimo bajnih CJordov in mogočnih vodopadov, deželo, ki Jo imenuje norveški pesnik najmogočnejši spev pečin in morja.
Spomenik Srečku Pttncerju
Dne 6. septembra bo zaključena zbirka prispevkov za postavitev nagrobnega spomenika junaku in mučeniku Srečku Puncerju. Spomenik bo odkrit 12. oktobra v Braslovčah ob priliki manifestacij Celjske sokolske župe ob desetletnici koroškega plebiscita. Ne bo odveč, ako v javnosti osvežimo spomin na pokojnika v dneh, ko se oddolžuje-mo njegovi veliki žrtvi.
Srečko Puncer je absolviraJ gimnazijo v Celju, kjer je bil v dobi mfladega jagoslovenskega dijaškega pokreta idejni vodja in organizator dijaštva. Opremljen s pečatom politične nezanesljivosti je odšel 1. 1916. k vojakom in je doživljal tu težke dni. Iz internacije v Lipnici pri Gradcu je bil izpuščen 31. oktobra 1918 m se je takoj vrnil v celjski pešpotk, ki je tedaj na poziv generala Maistra pošiljal močne oddelke na severno mejo. Sledil je Malgajevi četi v Vetikovec, kjer je urejeval tednik »Ju-goskivenski Korotan«, ki ga je izdajal njegov prijatelj poročnik Malgaj. Vršil je široko nacijonatoo propagando med koroškim ljudstvom na taborih m v podrobnem delu. Ob nezadostno pripravljeni ofenzivi naših čet 29. aprila 1919 je zapustil uredniško pisarno in poln plemenitega idealizma sodeloval pri izpadu iz Velikovca m pri zasedbi Vovber, a je bil pri nemškem protinapadu ustreljen v prsa in zaboden z bajonetom skozi »sta. Naše čete so dva tedna pozneje zopet osvojile slovensko Koroške * ašetomrn grobom. T« so mu to-
variš vojaki postaviH preprost lesen križ z leseno tablico in latinskim napisom: »Sladka in častna je smrt za domovino«. V septembru 1919 je bilo njegovo truplo izkopano in prepeljano v domače Braslovče. Njegov grob označuje še danes v 12. letu po njegovi smrti isti že prepereli leseni križ.
Naj bi novi spomenik na grobu velikega idealista, požrtvovalnega nacionalnega borca in delavca, nadvse nadarjenega človeka mogel biti vsaj skromna oddolžitev pokojnikovi žrtvi mladega, dragocenega življenja za velike cilje naše narodne skupnosti in bodočnosti! Zato ponovno prosimo vso našo javnost, naj sodeluje pri akciji za postavitev dostojnega spomenika junaku.
Srečko Puncer se .ie kot girrmazijalec mnogo in uspešno udejstvoval tudi kot pesnik, pisatelj, literarni kritik m esa-jist. Objavljamo danes nekaj iz njegove literarne zapuščine.
f Srečko Puncer:
Pomladna pesem
Škrjančki so šli na pot visoko pod sinje nebo, kjer solnčni grad stoji in v njem devojka spi smehlja se ji lice v snu sladko, ln trkali so škrjančki na duri, na duri solnčnega gradu, prišla je odpirat devojka mlada v jutranji visoki uri, prekrasna in svetla in mlada. Zdaj odprt je solnčni grad tebi in meni, brat, škrjančki žgole v slavo devofki, in jaz bi jo ljubil rad, dokler sem še živ in mlad.
f Srečko Puncer:
V samoti
(1915)
Nebo rosi na tiho plan. Čez polja, čez gozdove in skalnate vrhove visi v megle zaviti dan. Zaspano plovejo vode. In mrzli njih valovi soglašajo z glasovi zvonov, ki v dalji smrt zvonč. Še meni, bron, zaklenkaj smrt in sanje mi uteši, okov me vseh odreši, da pot v nov svet mi bo odprt. Zapojte mi, zvonovi, smrt, veselo smrt, ne žalno. V deželo tujo, daljno hlepi moj duh, ujet, zaprt.
Grob Srečka Puncerja
▼ letu 1919. ob cerkvenem zidu na pokopališču ▼ Vovbrah. Isti križ in ista tabla stojita še danes ob njegovem grobu na pokopališču v Braslovčah.
tSrečko Puncer:
Naša dolina
Odlomek, napisan spomladi 1914.)
Lepa si, Savinjska dolina, biser med biseri domovine, lepa, četudi te svet ne pozna in lepa prav zato m neomade-ževana, bogato blagoslovljena.
Tudi tisti večer si bila lepa. Mesečina je bila razlita v tvojih poljih, tajno je šumela srebrna reka in ob njej so si breze in topoli pripovedovali šepetaje povest o mladem življenju, ki je izteklo v tujino in se ne vrne več. To je usoda tvojih sinov, domovina, tistih sinov, ki zdravi m delavni gredo in utonejo v tujini.
Temne in mrke so stale hmeljevke v ravnih vrstah in so si šepetale dnevne novice. Ko pa smo stopali mimo mi, je zašumek) med njimi kakor v pozdrav nam, sinovom te zemlje, ki od nje ne morejo, ker so pregloboki v svojih koreninah.
Počasi smo hodili, z roko v roki, molk v nas, da ne vzdramimo tišine. Naš duh je bila omamila nočna lepota. In smo premišljevali:
»Kako, da nam ti, naša dolina, še nisi rodila mogočnega klicarja resnice, svobode, lepote, ljubezni in bratoljub-ja, glasnika, ki bi oznanjal krasoto in bogastvo tvoje, plodna dolina? Vsak košček naše slovenske žemljice hna svojega glasnika in slikarja, ki je pil njegovo lepoto in od nje dal piti še drugim. Tako ima Vrba svojega Prešerna, Bela Krajina Zupančiča, Dolenjska Jurčiča, Vrhnika Cankarja, Slovenske gorice Kraigherja. Samo ti, Savinjska dolina, nimaš glasnika, ki bi tvojo lepoto dal sijati svetu, da jo občuduje ta spozna a ceni.
Vso pot nas je mučila ta bridka zavest in se ji nismo mogli otresti.
Dospeli smo do Poljč. Tu žubori ozek potoček skozi malo, belo vas. Visoki topoli stoje ob njem in nas molče pozdravljajo. Pod neprodirni listnati obok plodnih jablani in zelenih orehov smo stopili. In že smo pred širokim, belim kmetskim dvorcem in hipoma upremo oči v visoko in vitko postavo prijatelja Filipa, kakor da ga hočemo vprašati:
»Cemu smo prišli sem, kdo nas je vabil? Ti veš, ti odgovarjaj!«
On pa je molčal, le oči so se mu čudno zasvetile. Zamahnil nam je z roko — koščena in krčevita je bila ta roka — in nas je vodil na kozolec v seno.
Opojni vonj mladega, svežega sena nam je napolnil pljuča in so zadihala krepko in prosto. Vlil je v nas čudno in mehko razpoloženje, ki budi v človeku vse težnje za lepim in dobrim, mu odpira razgled v nadčutne svetove in ga polni z ljubeznijo do vsega, vsega.
Zakopali smo se v seno, a zaspati nismo mogli. Nekaj tajnega in svetega je bilo v naših srcih in mislih.
Morda so minile že ure. In potem smo se dogovorili. Takole.
Kot najmlajši izmed nas »štirih iz n* še doline« pojdem in nabijem lepake po mestnih in trških in vaških ogiih, z bobnom in trobento opozorim občinstvo na slavnostno narodno igro v petih dejanjih, ki bo razodevala življenje in vso prepiosto lepoto naše doline in se bo vršila v kratkem.
Ves srečen ob tej častni nalogi in blaženo razpoložen še dolgo nisem mogel zatisniti oči. Šele ko so prvi petelini zapeli po vasi, me je premagal spanec. A še v spanju sem sanjaril, kako bomo mi štirje iz naše doline povzdignili slavo in čast svoje rodne grude, lepe in li"h-ljene.
Stari celjski študenti
Ob 10 letnici mature letnika 1920. na celjski gimnaziji se da« nes sestanejo v Celju vsi preostali ceijski študenti, ki so maturirali v vojnih letih.
Pelin je grenka roža. Toda zdrava. In se ne da zatreti. Taki so spomini na nekdanja študentovska leta v Celju. Spomini na dobo od prve jeseni tamle nekoč pred vojno do zadnjih tednov, ko smo bili že odrajtani za požrtijo laških kanonov.
Tista skromna naša nižja gimnazija za kasarno zibuntohegerjev je jesen za jesenjo sprejemala mlade pobce iz vseh štajerskih krajev. Okroglo po osemdeset na leto. Malo je bilo gosposkih, kmečki robavsi od Flosarije do Prlekije smo se zgnetli v nerodne lesene klopi. In Savinjčani, seveda, so bili glavna garda. Skoro vsako leto se je prvi razred cepil v dve paralelki. Potem pa se je od semestra do semestra pričelo temeljito rešetanje. Da jih je od 80 prijadralo do četrtega razreda komaj po 25 in jih je še nekaj manj lahko presedlalo v višjo, nemško gimnazijo za farno cerkvijo sv. Danijela.
O tista celjska jesen, ko smo prvič prišli v mesto! V Celje študirat! Matere so nam nabite lesene kofre spravile v kvartirje in nas solzne pokrižale v slovo: Sin, priden bodi, — saj veš, da smo revni! — O revni! Že drugi dan smo pobirali jabolka ob Ljubljanski cesti in se muzali okrog zorečih vinogradov pod hribom čestitega svetega Miklavža. In žogobrcanje in pretepanje z barabami na Glaziji se nas je bolj prijemalo kakor akvila est bestia in novi kuheltajč. Skrbi je bilo dosti, pa smo rekli, da je špajsno in fajn. Dokler me ni nekoč pomeril pokojni profesor Kleš-tnik: »Ti bom tako prisolil, da boš pisano gledal!« — Bradati profesor Jošt, velik in silen, pa je zaropotal s katedrom in srdito pretresel najmanjše v prvih klopeh: »Te žabe bom vse pometal!«
Pol je bilo šale pol resnice. Kakor tudi tisto, da so nas že v prvem razredu vikali. Smešno! Ampak v drugem razredu je bilo k temu zopet pol strašne resnice: ob prvem semestru jih je cepnila ravno polovica. Razjokal se je razrednik, ko nam je delil spričevalo in nas nagovoril latinski: »Amici, non des-perate sed laborate!« Debela njegova solza je kanila na kateder. Zal ni mogla odtehtati šolnine, ki je bila za tiste čase huda, zelo huda. »Sem vedel, da slabe posledice so — petnajst da forin-tov po vodi bo šlo ...« To štrofo in dolgo epopejo starega četrtošolca Podgorška o Stanovškovi usodi (ki »po mestu je hodil, cigaro kadil — profesorja srečal, jo hitro je skril«) smo znali na pamet.
V tretji smo pričeli z grščino, ki smo se je učili iz nemških gramatik. A nemščino so nam najbolj vztrajno vtepale gospodinje. Zato smo se v šoli odreza-vali kakor tega nobena knjiga ne pove. Was ist der Truthahn? Der Truthahn? Bal er zornig ist, moeht er eine Ku-tschee... V razredu je včasi šumelo kakor bi orali. A profesorji so včasi imeli v pavzah burne konference. Vselej in vse je rešil sluga Kmecl: potegnil Kmecel je za zvonec, prepiru je napravil konec...
Da. v tretji smo začeli tudi pesni kovati. In v veselje profesorju Kožuhu, ki je za nas očetovsko skrbel v Dijaški kuhinji, da nam opoldne ni bilo treba kakor gladnim kloštrskim mucom in beračem potikati se okrog sv. Jožefa ali po kapucinski terasi, smo se na pamet učiil Krst pri aSvici, Oljko. Sonetni venec in še kaj takega, bolj dolgega... Odbili smo prve nogometne tekme z nemško nižjo gimnazijo in začel! zahajati na tajne konventikle. V skriti
sobi Zvezne tiskarne nam je velikodušni Miha Steblar (sedanji šef zadružnega od Jelka v PAB v Beogradu g. Mi-ioš Štibier) omogočil knjižnico in vse, \ se. Nekoč je prišel predavat pokojni, skrivnostni Fndlicher. Maski ran. z brado. In ie govoril — balkanska vojna — o skorajšnji jugoslovenski revoluciji. i'o ie bil evangelij, to je bil preporod. Kaj vse drugo, korajža velja! Beležim, da so se odslej ponavljali spopadi na (ilaziji večer za večerom. In da nam je bil v največji smeh debeli Ochs, ki je pri nedeljskih nogometnih tekmah so-pihal med publiko kakor iz uma: Tempo... tempo! In da smo strahovite norce brili iz celjskih nemškutarskih domišljavih tepcev, pričenši pri komijih vse gori do sršečega magistratnega direktorja Ambroschitza. Po vseh prepovedih smo postali najzvesteiši obiskovalci diletantskih predstav in vseh prireditev v Narodnem domu. Začeli smo skrivaj zahajati v Gaberje k Sokolu. V neizmerno čast nam je bilo, da premore Celje par literatov — pa smo pričeli še sami urejati »Savinjo«. Srečko Pun-cer je stopil v ospredje. Bil je že v četrti šoli cel mož in je zvezal elitno četo nižjegimnazijcev s slovenskimi višje-gimnazijci na nemški gimnaziji. Tedaj, ko se je pričelo najlepše življenje, ko nam je bil takratni stotnik Rudolf Maister napisal v »Savinji« prekrasno vodilo »V svet!« — tedaj je počilo na Balkanu in je šel ogenj čez ves svet. šinil požar.
Vse, kar se je dogajalo na višji nemški gimnaziji, je bila mizerija. Neumno trapanje z nemščino, šimeljni in profesorji. Takle revček kakor suplent Jed-iitschka nam je prav tenko razkladal etwas vom Nibelungenlied, pater pa-triae cesarskobradi Eichler nam je pri zgodovini kot gemajnderat razlagal skrivnosti občinskih sej in o profesorju Ganglu so se po vsaki grški uri širile nove anekdote. Nekoč je siromaku padel svinčnik iz roke in se je kanibal-sko začela pred odrom drenjati vsa sexta. naposled pa je Gangl moral svinčnik pobrati sam. O Franz Gangl, najbolj sleparjeni profesor! Nemščino in svoje sabljaste noge je zvijal takole: »Wollen Sie nicht die Gefalligkeit, die man llinen entgegen zu bringen bereit ist, zu verscherzen versuchen, etwaaa.«
Stari, dobro rejeni profesor Duffek je zadnje leto pred upokojitvijo vsako jutro in Reih und Glied dovajal v šolo svoje Pappenheimerje, gojence Stu-dentenheima, privabljence iz vseli mogočih avstrijskih dežela, ki so drugod falirali in v Celju visoko dvigali prapor »nemške« gimnazije. Profesorja Irauscheka je strahovito bolelo češko pokolenje in se je dal prekrstiti za Hebleria. — mi pa smo takrat že marsikaj vohali o prehajanju čeških polkov na rusko stran in se je zaupno in veselo šušljalo. da so Bine in Stane in še kdo že v jugoslovenski legiji... Vča-si smo se (lačni) smejali še pri matematiki in logaritmih. »Lochens net!« — je z očmi križaril po razredu profesor Hanibrusch. koroški Nemec, ki je naposled moral sam na fronto, In je padel. Za njim smo dobili dunajskega Žida Kastnerja. Nesrečen človek. »Null« smo rnu rekli. Pred šolskimi nalogami smo mu — ko ie zvečer sedel v kavarni — vselej ukradli na stanovanju prepis matematičnih tematov. se učili vso noč in naslednji dan pisali naloge tako dobro, da nam ni mogel do živega. Nekoč — v septimi — smo celo stavkali. Za eno samo uro. Potlej nas je zasliševal direktor Proft. Vsakega posamič: Zakaj? Zato. ker drugi. Tako! Ce eden skoči v vodo, vi za njim! Da, da ga rešim ... Nepozabno, kako me je pogledal direktor Proft. In čudo: odtlej me je imel rad. V sedmi in osmi je poučeval fiziko, astronomijo iti take čaro-li.ie — pa vendar nisem cepnil... Direktor Proft živi zdaj s skromno pokojnino v Celju. Oni dan sem ga videl: sključen, sivolas. Ampak povejmo po resnici: bil je strog, služben, toda pravičen. Kakor trdotni oče v neki Heblovi drami: »Tega sveta ne razumem več...«
Dva svetla, idealna lika v spominih na celjske čase: profesorja Suhač in Kardinar. Prvemu se bomo poklonili na grobu in se mu s prošnjo odpuščanja zahvalili za slovenske ure, pri katerih smo mu včasi nagajali, ko nas je ščitil in ljubil, drugemu bomo prijateljsko zvesto stisnili roko in poželeli še mnogo, mnogo zdravih let. Saj ni bil samo naš učitelj vere (kakor tudi njegov tovariš prof. Cestnik ni prekriževal rok, ko nekoč zaradi čitanja predvojnega »Jutra« in »Dneva« nismo dobili odveze). Ko bomo nazdravili njima in blagemu Lileku. Kožuhu, Bračku, Mravlja k u in morda še drugim nekdanjim vzgojiteljem, nas bo prevzemala globoka zahvala. A tega ne bomo izrazili v cifrastih frazah. Ker celjski študent ostane kakor kmečki robavs: poslavljali smo se med vojno od očetov in mater in sestra, pa smo vriskali kakor nori. Na duše so nam legle sence pokojnih tovarišev in danes nosimo v srcih bolest po smrti Vasleta, Kislingerja, Arka Videmška. Anče Mayerja, Frana Malgaja, Srečka Puncerja, Tončka Sivke, Francija Praznika in še mnogih, mnogih — pa le kaj bi jim dali, kakšno jim pošto poslali v Elizej?
Naši spomini — fantje — so kakor oelin. Roža grenka. Zdrava. In se ne da zatreti. Ampak — fantje — nageljni še niso odcveteli.
—dr,—
AB si že član Vodnikove družbe?
Lord Robert Cecil:
Evropa je eno
Velika Britanija in Briandov evropski načrt
Lord Robert Cecil, sloviti angleški državnik in publicist, dolgoletni zastopnik Anglije pri Društvu narodov, razlaga v naslednjem članku angleško stališče k Briandove-mu predlogu evropske federacije.
(Glej tudi članek na 2. strani.)
Briand ima prav. Evropski narodi tvorijo nekako skupnost. Preko tega dejstva ne moremo iti, čeprav posvečajo evropske sile vedno večje zanimanje svojim dominijonom in prekomor-skini kolonijam, čeprav so po celem svetu razpredene niti evropske trgovine in čeprav obstoje med posameznimi narodi na evropski celini tradiei-jonalna nasprotstva ali celo sovraštva. Enotnost Evrope še vedno obstoja, kljub leinu. da je malo zasenčena od dima svetovne vojne in teženj mladega nacionalizma.
Od onega dne, ko je »sveto rimsko cesarstvo« prenehalo biti politično, realnost, pa do evropskega sporazuma, ki ga je lord Salisbury branil 1. 1897.
kot embrio onega evropskega ustroja, ki lahko reši civilizacijo pred grozotami vojne.« je vsa zgodovina polna načrtov o evropski federaciji. Notranji spori Evrope niso niti realnejši niti resnejši od običajnih družinskih sporov. Obžalovati jih je treba tem bolj, ker so popolnoma nenaravni. Sam Napoleon je enkrat izjavil, rla je vsaka evropska vojpa državljanska vojna.
Na prvi pogled izgleda, kakor da l>i svetovna vojna pokopala to osnovo, dasi nezapisano resnico, in danes najdemo v domovini g. Brianda in drugod polno javnih delavcev, ki govore in delajo, kakor da bi bilo res tako. Ti ljudje gotovo nimajo prav, ker skupnost Evrope bazira na globokih osnovnih zakonih skupne rase in kulture, katerih ne more uničili samo ena katastrofa, pa naj bo še tako velika. Sprave in sporazumi, ki tvorijo svetle točke na temnem nebu povojnega časa, duševni keroizem, ki je na novo zgradil toliko porušenih mostov, uspehi Društva narodov, ki se nam zdijo prav neverjetni, ako se spomnimo na m rž njo med narodi pred kratkimi 11 leti, vse 1o so dokazi, da je moja sodba .pravilna. Strinjam se z Briandom,; da današnji Evropi še vedno manjka »čut vzajemnosti«. Zelo važno je, da se ta čut razvije, ker bo podprl in okrepil novo institucijo, ki deluje na ureditvi svetovnega miru. Za enkrat brez dvoma v Društvu narodov, ki obsega vse dele sveta, še ni onega pravega su-ta vzajemnosti, ki je potreben za dobro in blagodejno delovanje te visoke institucije.
Evropski« torej danes ni več samo geografski izraz, temveč pojem, ki izvaža tudi neko enotno mišljenje. To morajo kot osnovno premiso sprejeti vsi oni, ki hočejo prav razumeti Briandov načrt za federalni ustroj Evrope.
Drugo dejstvo je. da je novi načrt predložil državnik, ki se je že v mnogih prilikah izkazal kot prepričan iti goreč zastopnik miru. Političnemu načrtu, pri katerem avtorjev značaj in njegovi nameni zaslužijo vse naše spoštovanje, pač lahko odpustimo različne pomanjkljivosti v podrobnostih. Briand ima velike zasluge za svet in Evropo. Pokazal je pogum, široko grudnost in vztrajnost pri zasledovanju svojih ciljev. Pomagal je dovesti Nemčijo v Svet Društva narodov kot stalno in Franciji enakopravno članico, pri tem pa še vedno ohranil zaupanje ogromne večine svojih rokajov. Sodeloval je pri izdelavi novega političnega sistema, po katerem se naj vsa nasprotja med nekdanjimi sovražniki urede na miren način. Pripomogel je k ureditvi finančnih posledic vojne in rešil francosko-nemške odnošaje zastrupljene atmosfere, ki je obstojala, dokler so francoske čete stale v Pore-nju.
Enakih zaslug nc odrekam tudi po kojnemu Stresemanu, katerega naloga ni bila niti manjša, niti lažja, posebno ako upoštevamo naravno mržnjo, ki so jo njegovi rojaki morali čutiti ob ponižanjih versajske pogodbe. Tudi zaslug britanskih državnikov ne smemo pozabiti. Vendar pa ugotovimo samo objektivno resnico, ako pribijemo, da je Bjiand požrtvovalno in vztrajno sodeloval pri vsaki akciji Društva narodov za proprečenje novih vojn. ProM-vojni pakt, ki je nastal po njegovi ini-rijativi in je eden najmanjših njegovih uspehov za stvar miru. Že iz teh vzrokov bi bilo torej krivično in nehvaležno, ako se ne bi resno vzeli v pretres predlogi, ki jih je stavil tako dober Evropejec.
Dalje je moje mnenje, da je prišla intervencija Brianda ob izredno ugodnem času. Danes ne more noben kvalificiran opazovalec zanikati, da preživlja Društvo narodov težke čase in da je razvoj mirovnega pokreta popustil. Ta pojav opažam tudi v svoji lastni domovini, kjer se naš stari imperi-jalizem pod geslom, da lahko sami krijemo svoje potrebe, bori proti politiki britanskega sodelovanja pri organizaciji miru v Evropi in na svetu. Sem spadata tudi razburjenje in bojazen, ki sta pred kratkim kalila francosko-ita-iijanske odnošaje. Vidim dalje, kako se države, ki jih tlačijo finančne težave, branijo žrtvovati svojo namero, doseči blagostanje potom visoke carinske zaščite. ter se ne menijo za sredstva, ki jih je predlagala svetovna gospodarska konferenca leta 1927, čeprav nu-
dijo za splošno blagostanje boljše izglede, sicer morda še ne za jutri, vendar za bližnjo bodočnost. Slednjič in predvsem pa vidim ta pojav v tem, kako se vse države skušajo umakniti obvezam razorožitvenega načrta, ki bi obsegal ves svet. Eahko smo popolnoma prepričani, da brez splošne razorožitve ni mogoča nikaka tesnejša zveza med državami Evrope. Tem negativnim momentom bi lahko še pridal, da se v zadnjem času ni pokazala nobena nujna prilika, kjer bi se morale uveljaviti one funkcije Društva narodov. ki jim je naloga, ohraniti svetovni mir.
Mislim, da je ia mrtvi in malodušni čas v mirovnem pokretu moral priti. Vedno bolj se oddaljujemo od svetovne vojne in spomin na njo se počasi preživlja. Novi politični problemi so v mislih resnih ljudi Evrope in Amerike zavzeli prvo mesto, dočim je imel doslej skozi leta prvenstvo samo načrt, kako ustvariti mednarodno ustanovo. ki bi ohranila svet pred novo vojno. Toda ali je res edini vzrok, da je ta načrt stopil v ozadje, v tem, da se ga je svet že naveličal in nanj pozabil? Briand je pokazal drugi vzrok, da namreč notranji razdori v Evropi zelo zavlačujejo organizacijo miru in napredek mednarodnega sodelovanja na vsem svetu. Kjer bi Nvropa morala dajati dober vzgled, je bas ona kamen spodtike. Evropa, ki bi lahko bila in bi morala biti združena, je razdeljena. Se vedno predstavlja ono nevarno točko, kjer vsak dan lahko izbruhne nova vojna.
»Borimo se za skupno evropsko politiko!« Tako je vzkliknil Briand in v njegovih besedah je mnogo resnice. Vendar je več ko dvomljivo, ali je čas že zrel za tako tireditev Evrope kakor jo predstavljajo Zedinjene države Amerike in Avstralije. Ako dobro razumem Brianda, tudi on za enkrat predlaga samo delno uresničenje tega ideala. Plemenske, verske, jezikovne in politične razlike so v Evropi tako velike, da lega kontinenta ni mogoče kar čez noč preobraziti v politično enoto. Zle dedščine se ni mogoče znebiti v nekaj dneh. V tem pa niso edine težave. Enota in blagostanje Evrope za enkrat še nista sama sebi namen. »Europa cotna mundum« bi bila rav-notako velika nevarnost za svetovni mir kakor so nasprotjna med posameznimi evropskimi narodi. S tem. da bi se postavila namesto nasprotstev držav. naprotštva: med kontinenti, se ne bi dosegle nikake ugodnosti za mir. temveč docela nasprotno.
Taka antiteza med Evropo in ostalim svetom bi bila že dovolj nevarna, tudi če bi se omejila le na gospodarsko sfero. Evropska carinska unija, obdana z običajnim carinskim zidom in bila nevarnost za ves Svet. Razen tega gre današnji praksi Društva narodov, da se imenujejo v razna razsodišča zastopniki neinteresiranih držav, na pr. Kanade ali Japonske, velika prednost pri mirnem reševanju mednarodnih sporov. Nasveti teh zastopnikov so cesto izredne vrednosti za one, katerih stališče je zaradi tangiranih interesov več ali manj pristransko. Ako ne bi prekomorske države prinašale Evropi nobenih drugih korisii, izvršujejo vsaj funkcije mednarodnega sodišča. Zato se pač ne bi smeli uvajati nikaki novi ukrepi, ki bi izpodkopavali solidarnost vseh kontinentov pri delu za utrditev miru. Ako bi prenesli razprave o važnih mednarodnih odločitvah od sveta Društva narodov na kako evropsko konferenco ali izvršni odbor, bi to pomenilo uničenje Društva narodov in Evropa se ne bi mogla potem nikdar dvigniti iz današnjih razvalin. Zaradi tega sem prepričan, da se da Briando-va namera, kako pomagali Društvu narodov, najlažje na ta način doseči, da se ne ustvari nov organizem, ki bi že v začetku imel svoj poseben obstoj, ampak da se stvori mehanizem, ki bi bil integralen del Društva narodov in ki bi zasledoval iste smotre kakor Društvo narodov.
Popolnoma jasno pa je, da ne bi mogla nobena britanska vlada vstopiti v evropsko zvezo, ki bi v kateremkoli oziru izgledala kot celinski blok, or-nenialnim ali mednarodnim skupinam, ganiziran z ostjo proti drugim konti-Ta nevarnost se da popolnoma preprečiti le, če se novi evropski sistem vključi v Društvo narodov. Mogoče, da je britanski odgovor Briandu izgledal hladen, ker je poudarjal to točko kot bistveni pogoj; zato je potrebno, da so tudi razlogi za tak odgovor dobro in splošno znani. Ako postavite povprečnega Angleža pred izbiro, ali hoče biti član evropske federacije ali pa ostati pri sistemu angleško-ameriške-ga sodelovanja, se bo brez dvoma odločil za poslednje. Izbral si bo prijateljstvo z Ameriko zaradi mnogih tesnih vezi, ki spajajo angleški narod z njegovimi ameriškimi rojaki. Današnji Anglež lahko čita v svojem časopisu vse mogoče žalostne stvari, kako ameriški senatorji izigravajo in vlečejo brilanskega leva za rep, ne bo jih niti poslušal, še manj pa veroval, ker njegovo čustvovanje do Amerike ne temelji na časopisnih poročilih. On črpa svoje poznavanje Amerike iz pripovedovanja in pisem svojih sorodnikov in prijateljev na oni strani Atlantika, ki govore isti jezik kakor on in delijo njegove nazore in predsodke.
Ta moment je med drugimi tudi važen razlog, zakaj mera britanska zunanja politika bazirati na prijateljstvu z Zedinjenimi državami. obenem pa predstavlja oviro v politiki Velike Britanije, da nikdar ne more sodelovati v kaki kontinentalni skupini, ki bi izgledala neprijateljsko orientirana napram Ameriki. Pravi britanski državnik ne bo svojega naroda nikdar postavil pred žalostni dilema, naj izbira med obema potoma. Dokler se ves evropski pokret giblje v okviru Društva narodov, ne more nastati nobena nevarnost, ker Društvo narodov bistveno obsega ves svet, obenem pa tudi vsako posamezno državo in delovanje v kateremkoli odboru Društva narodov se ne bi nikdar moglo smatrati kot članstvo pri kaki novi mednarodni skupini.
Dejstvo, da je Britanija sama član neke vrste federacije svobodnih narodov, Britanskega imperija, ki ga čvrsto veže čut skupnosti, a mu je mogoče še namenjeno, da se tudi gospodarsko .širne v krepkejšo enoto, je nadaljnji in razumljivejši razlog, zakaj ne bi mogla moja domovina stopiti v novo, izključno evropsko organizacijo.
Da pa bi evropska federacija brez Anglije bila zelo otežkočena, če no celo onemogočena, o tem je pač nemogoč vsak dvom. Trgovske vezi mod Evropo in Anglijo so izredno močne. I!azne pogodbe vežejo Evropo in Anglijo v enolo in Anglija je soodgovorna za vsako spremembo mirovne ureditve. Politično igra britanski zastopnik v svetu Društva narodov izredno
važno v Logo. Zemljepisno, zgodovinsko in kulturno je in mora Velika Britanija ostati nedeljiv del Evrope, ravno tako kakor britanskega imperija.
To sicer niso argumenti, ki bi govorili proti sistemu tesnega gospodarskega sodelovanja med evropskimi državami ter Veliko Britanijo in Irsko, ampak- samo dejstva, ki jih je treba upoštevati, kadar se gradi tak sistem. Obenem pa ta dejstva podkrepljujejo moje prepričanje, da je mogoče zač-oti samo z osnovanjem evropske sekcije Društva narodov in novega stalnega evropskega odbora, ali kake slične institucije. ki bi bila podrejena Diušt.u narodov in bi bila tudi odgovorna njegovemu svetu in skupščini. Bavila bi se z vsemi evropskimi zadevami, v prvi vrsti z evropsko trgovino. Bila bi dalje neprecenljivo vrednosti zato. ker bi olajšala mednarodno razorožilo" na kopnem, ki jc izključno evropsko vprašanje: nadzirala bi pa lahko tudi delo drugih evropskih pododborov, ki
sc pečali z regionalnimi vprašanji.
bi
n. pr. z Baltikom, z Balkanom in nasledit veni mi državami.
Kako daleč sp dajo te vrste predlogi izvesti, kakšna naj bosta ustroj in oblast novega organizma, vso to so vprašanja, ki se morajo proučiti z največjo skrbnostjo, preden se stvoriio konkretni sklepi. Samo en bistveni pogoj jc. na katerem je treba v vsa kom primeru vztrajati: nova organizacija mora poslovati pod nadzorstvom skupščine in sveta Društva narodov in nični odloki naj sp izvršujejo 1p nofom tajništva Društva narodov.
ŠAH
Urejuje dr. Milan Vidmar
Mednarodni mojstrski turnir v Liegeu ie končan. Ni bil prvovrsten in gotovo sem bil svojčas s polno pravico kritiziral način prirejevanja. Ker pa so vendar trije velemojstri prišli v areno in ker ostali udeleženci niso razočarali, ie nazadnje tudi ta turnir uspel.
Prav za prav je boj v Liegeu postal in-teresanten samo zato, ker ie novinec Sultan - khan od vsega početka ugrab'! vodstvo turnirja. Bila je podoba, da ga nihče ne more ustaviti. Njemcov.č, Rubinstein in Tartakower so bili klavrno zaostali, na nasprotnike nižje vrste silni Sultan oči-veJno niti misli! ni«
Pa ga ie nepričaovano prevrnil Pr/e-piorka, takoj za njim Ni;mcovič Se.le zadnji dan ie prinesel odločitev. Tartako\ver, ki je Sultan - khana ravno dosegel, je zadnji dan pokozal, da še žive velemojstri. Premagal je Indijca, ki je padel na drugo mesto, sam pa je pograbil prvo nagrado. Lep uspeh Tartako\verjev, lep uspeh p,a ostane tudi druga nagrada za novinca.
Dosti slabši turnir v Stubanskih lepti-cah je bil končan tudi te dni. Naš Vasja Pire je na žalost padel na drugo mesto. Njegov uspeh pa je še vedno j ako lep in naše nade so ostale živ e. Pire ima brez dvoma že iakost internacijonalnega mojstra.
Kakor sta tudi turnirja, ki sem ju pravkar opisal, različna, imata vendar skupen, dosti skrit pomen. Ne bi govoril obširneje o tem, da bi me ne vezal poseben interes. Gre za našega človeka, ki zasluži par besed.
Sultan - khan je presenetil šahovski svet. V manjši meri, pa vendar, je tudi Pire vzbudil pozornost šahovske publike. Novinci so vedno interesantni. Prav posebno pa so novinci v nenavadni meri interesantni sedaj.
Ce pogledamo v zgodovino šaha, najdemo čuden pojav. Veliki igralci namreč ne prihajajo posamezno, temveč vedno v gručah. Okoli leta 1890. so se pojavili Tar-raseh, Lasker. Schlechter, Janovvski, Teichmann, Pillsbury in Maroczy. Izolirano ie stopil le Marshall v šahovsko areno.
Ta prva velika generacija velemojstrov je v najkrajšem času zavoievala šah. Stari mojstri: Čigorin, Steinitz, Gunsberg, Blackburne in Winawer so še nekaj let zastopali na internacionalnih - turnirjih romantični šah druge polovice preteklega stoletja. Neusmiljeno pa iim je zrasla čez glavo moderna strategija devetdesetih let.
Za prvo generacijo velemojstrov jc prišla v letih 1906—1908 druga: Duras, Njeni-covič, Spielmann, Rubinstein. Reti, Tarta-kower. Prav malo sta se zakasnila Alje-hin in Capablanca. Komaj 15 let leži med obema generacijama, ki sta postavili in izgradili moderno šolo šaha.
Okoli leta 1920. bi se bila morala že pokazati tretja generacija velemojstrov. Deset let že čakamo nanjo. Toda nič se ne gane. Katastrofa svetovne vojne leži tudi na šahu. Zamorila ali pa vsaj podušila je mlade glave, ki so se odpirale šahu.
Menda smo sedaj vendar le prebrodili nesrečno dobo vojne. Podoba ie, da bo narava tud< v šahu napolnila vrzeli. Novi velemojstri so mogoče že tu. Lepo bi bilo, če bi med njimi bil tudi naš Pire.
Prav zadnji čas je že, da se pokaže pomladek Sedanji velemojstri so že vsi blizu petdesetih let. Višek velikega igralca ie dosežen med štiridesetim in petdesetim letom. Zvezda druge generacije velemojstrov se že nagiba k zatonu.
Zelo zanimivo je. da je sedanja falanga velikih mojstrov pod pritiskom nenormalnih razmer prevzela nenavadno t^žko breme. Takozvana hipermoderna šola je bila prav za prav usojena tretji generaciji, ki je ni. V čistem duhu moderne šole so polagoma vodilni mojstri prešli v hipermoderni tir. Pomladili so šah, ker šah ni mogel pravočasno pomladiti svojih mojstrov. .
Ni torej izključeno, da sta turnirja v Liegeu in v Stubanskih Teplicah pomembni prireditvi zato, ker odpirata tako težko pričakovani mladini vrata v postarano vrsto velemojstrov. Sultan - khan in Pire, pa tudi Flohr in mogoče še ta ali oni mladenič so nam važni, ker pričakujemo od njih
več kot samo druge nagrade manjših turnirjev. V prehodni dobi šaha smo. Upajmo, da ne bo prešla brez našega zastopnika.
Pire izvrstno kombinira in dobro vodi svoje partije. Teoretična njegova izobrazba je absolutno na višini. Rutine mu ne manjka. Resno voljo in potrebno mladost ima. Edino, kar še v njem ni dozorelo, je zadostni smisel za važnost končnic. Vsaj meni se zdi tako.
Vedno je tako bilo. da so mladi, nadarjeni igralci najprej kombinirali. Ogenj mladosti se v šahu vedno izživlja v kombinacijah, v napadih, v živi igri. Leta prineso potem mirno strategijo, ki je predpogoj za uspešno taktiko.
Mladi igralci navadno zanemarjajo končnice. Njim se mudi. Že v sredi partije iščejo odločitev. Na likvidacijo končnice ne gledajo radi. V veri v moč svojih kombinacij smatrajo končnico za privesek neuspelih iger.
Pozno pride mojster do obvladanja končnic, ki imajo daleko večjo važnost in pomen, kot se navadno misli. Rubinstein, ki je že v mladih letih z očesom ženiia zagledal mogočne šanse končnic, je redek pojav. Pred njim je hodil isto pot Lasker.
Prihajajoča generacija velemojstrov ha morala še vsa mlada resno gojiti končnice. Ne zato. ker kažejo izkušnje, da je to dobro in priporočljivo. Silnejši motivi ženejo razvoj v smeri končnic. Nc bo odveč, če govorimo o njih, že zato. ker oo silno važno, če naš Pire pravočasno stop! na pravo pot.
V zadnjih dvajsetih letih je teoriia otvoritev ogromno napredovala. Cela hipermoderna šola se koncentrira z vso svojo tehniko'in z vsemi svojimi raziskavanj-na začetek šahovske partije. Dandanes vsak boljši igralec brez make hhko izdr/.i prvih 15 do 20 potez tudi v boju z največjim mojstrom. Za oba ;gra začetek partije knjiga.
Pravi boi se v turnirskih partijah začenja šele po otvoritvi, torej v 15.—20. potezi. Pa tudi za srednji del partije so že izdelani številni strategični načrti, dostopni vsakomur. Teorija prodira globlje in globlje v partijo.
Nobenega dvoma ni. da se z razvojem šaha težišče pravega boja stalno premika proti končnici. Teorija odjeda teren iznajdljivosti. Pridnost in vztrajnost izpodrivata vidno originalnost in nadarjenost. Končnice postajajo važnejše in važnejše.
Čim uspešneje teorija otvoritev preprečuje katastrofo v prvem delu šahovske partije, čim sigurneje vsak i^raiec dočaka v ravnotežju sil srednji del partije, tem kasneje mora pasti odločitev v partiji. V končnici jo najdemo vedno pogosteje.
Pire bo z lahkoto prebrodil težave tehnike končnic, če se bo lotil potrebne?:! teore tičnega študija. Iznajdljivost, ki je «cveda tudi za končnice absolutno potrebna, ima. Smisel za važnost borbe Jo konca, ti j i z reduciranimi sredstvi, bo dobil, ke- ga mora dobiti. Vse drugo bo prišlo samo.
Pire se bo udeležil turnirja v Fnrikiur-tu, ki se bo v kratkem pričel. Prepričan sem, da bo tudi od tam prinesel visoko nagrado. Pot do velikih turnirjev je trnje-va. Za Pirca pa je že precej uglajena. Upajmo, da vidim prav.
ajveeia
M
senzaet;ii
na letošnjem velesejmu je na veseličnem prostoru 12872
£tckt\o - Cltneutian ~
•Btvtodrom
Vsak vodi lahko sam svoj avlo. Najlepša ljudska zabava za mlado in staro.
KRALJESTVO MODE
Otroška moda v jeseni
Velika napaka mater je, če nabavijo svoji deci veliko število oblek, kajti pre« den jih otrok dobro izrabi, jim je že dav« no odrasle. Zato je največjega pomena, da je otroška garderoba sestavljena iz malo« številnih, a popolnoma solidnih kosov. Blago otroške obleke mora biti izredno dobro in trpežno, saj je znano, kolikim štrapacom je podvržena otroška obleka, kako često jo moramo čistiti in likati. Vsemu temu lahko kljubuje le dobra tka« nina, V tem primeru bi torej bilo nespa« metno odločiti se za cenena blaga, ker je s par dobrimi stvarmi otrok opremljen za celo sezono.
Bližajo se hladnejši jesenski dnevi in v ospredje zanimanja je stopil takozvani »prehodni« plašč, ki ga rabi otrok že se« daj v hladnih večerih. V jeseni se ga bo pa mogel posluževati ob vsaki priložnosti: r t poti v šolo, popoldne v mestu, kakor
idi na sprehodih in izletih. V to svrho e najbolj praktičen otroški »trenchcoat«, ki ga moremo v hladnem vremenu podlo« žiti s podlago iz velblodje dlake, katero pritrdimo v plašču z gumbi in jo tako po potrebi lahko odstranimo ali zopet pripne« mo (leva skica).
Zelo važna je predvsem sedaj tudi oprema, ki jo nosi otrok za v šolo. Tu so se izkazale kot najbolj praktične razne
pletenine. Za deklice se dobe izredno mi« kavne pletene oblekce z dečjim ovratni« kom in nagubanim krilcem. Dečki nosijo knrckerbockerice s tradicionelnim plete« nim pulloverjem, ki je čeden in praktičen obenem ter fantom dobro služi tudi pri športu in na izletih. Letos so ti pulloverji izdelani v nevtralnih, mirnih barvah, da pride s tem do veljave aparten »grobi« način pletenja. Seveda nosijo dečki k temu odgovarjajoče volnene nogavice, ki se s puloverjem popolnoma skladajo. (Leva skupina).
Kakor hitro je preskrbljena šolska opre« ma, moremo misliti na »praznično« oble« ko, ki je manj nujna in katere izdelavo lahko natančno prevdarimo, zlasti ker jo ponavadi izgotovimo doma, saj napravi materi delo za malčke največje veselje.
Seveda se moramo tudi tu držati tepe enostavnosti, ker vsaka preobloženost učinkuje mučno. Za deklice so najmikav« nejše razne zvončaste oblekce, ki jih krasi ozek pas s pentljo, nabran ovratnik in na ramenu mala umetna cvetlica. Najelegant« nejša praznična oprema za dečke je temno« modra »eton«obleka«. Letos se nosijo ši» roke hlače v zvezi z dolgo, prepasano m po sredi z gumbi zapeto bluzo. Ovratnik in manšete so iz mehkega, pralnega svile« nega ripsa. (Druga skupina).

U
Razstava na velesejmu nudi
veliko izbiro
kožuh o vi ne
posebno 12862 damskih plaščev tvrdke
L. Kot
Ljubljana
Mestni trg 9
Gohelinski naslanjač
prištevamo k najpriljubljenejšim delom po« hištva v modernem salonu, ker podaja so« bi kultmran in eleganten značaj Seveda moramo tudi pri največji marljivosti iz« redno dolgo delati na takem stolu, kajti

Prepričajte se sam' o solidnih cenah!
Kokarda iz trakcev
uspešno nadomestuje umetno cvetlico na obleki in predstavlja zelo aparten efekt, ki se izpreminja po materijalu traka, ki
ga uporabljamo. Navadno se poslužujemo v to svrho ozkih bairžunastih traikcev, v istem tonu kakor obleka. K temnim večer« nim oblekam pa se nosijo kokarde iz ko« vinastega traka.
vezenje je zaradi številnih nijams in težav« nega ornamenta jako dolgotrajno in zahte« va največje potrpežljivosti in vztrajnosti. Navadno se poslužujemo antikiziranih medlih barv in izberemo za stranske dele bordume motive, za sedež lep, stiliziran cvetlični ornament, na naslanjata pa rzve« zemo pastirsko sceno v Watteaujevem žanru. Okrogla gobelinska blazina za pod noge pravilno izpopolnjuje celotni vti6.
Odlična dama
nporablja najpopolnejša sredstva moderne kozmetike
Leciderma-preparate
ki se Izdelujejo pod nadzorstvom zdravnikov in kemikov. — Ti preparati imajo v sebi »lecitinc glavne prvine kožnega tkiva, živčevja in krvnih 411 Obnavljajo kožo, nadalje odpravljajo mozole, solnčne in jetrne pege ter ostale madeže kože.
LECIDERMA-KREMA LECIDERMA - MILO LECIDERMA-PUDER za prša
so zdravniško kozmetično na sna&etreBO podlago oprta sredstva za negovanje obraza in prs.
Dobiva se ▼ vseh lekarnah, drogerijah
Zdravniška ^svetovalnica
G. AL P. v P. Motnje, ki jih opisujete v zadnjem dopisu, imajo po vsej verjetnosti isti vzrok kot dosedanje. Zato govori čisto pravilno opazovanje, da se javijo v počet.-ku telesnega gibanja, a prenehajo med trajnim mišičnim delom. Zaradi tega Vam ni nasvetovati novih sredstev, ker učinkuje dosedanje povoljno če je motnja bolj podobna krvnemu navalu v glavo, tedaj bi bilo puščanje krvi na mestu. Zmerno gibanje je vsekakor priporočati. Dosedanje dijete se držite še nadalje. — G. R. N. iz K. Popis Vaših znakov je pomanjkljiv, tako da si ne moremo ustvariti prave slike. Važno je bilo vedeti, ako boli le muskulatura ali kosti v krači. Meča je le mehki, mesnati del krače. Razun tega je važno, ali nastane bolečina v meči ali pa izžareva kam drugam. Tudi karakter oo-lečine je merodajen. Ali zbada, pritiska, reže itd.? že pritisk na mečo boleč? Je sklep v kolenu in stopalu popolnoma brez vseh bolečin? Osebni preiskavi bi se moralo pridružiti še presvetljenje z Rontge-nom, zlasti če je težava tako nejasna. Ako ne bi ponehale kmalu bolečine Vam svetujemo konzultacijo pri kirurgu v mestu. — 6 F. J. E V. L 700. Težav pa imate toliko, da ne vemo, kje bi pričeli. One še izza otroških let, ne bodo glavne, če jih že nosite toliko časa. Kaj je z onimi bezgavkami, ni prav razvidno iz Vašega popisa. Pač pa je zatekanju nog vzrok nezadostno delovanje srca ali ledvic, katerim organom je treba posvetiti več pažnje kot drugim. če ste že poklicali pred leti zdravnika, zakaj se ne ravnate po njegovih navodilih? Tedaj bi šli v bolnico, kjer bi Vam pravilno zdravili Vaše bolezni. Strah pred bolnico je popolnoma neupravičen. Za presojo Vašega sedanjega stanja bi morali vedeti, kakšen je izvidek srca — ali Je zdravo ali nezadostno deluje — in če vsebuje voda bolezenske sestavine. To bi sto-prav ugotovila kemijska in mikroskopska preiskava urina. Vsled teh pomanjkljivih podatkov je vsak nasvet nemogoč. Zadovoljiti se morate s splošnimi navodili: ne-dražeča hrana, alkoholne pijače krčiti na minimum, pravtako tudi druge pijače. Poskusite vsaj par mesecev z Gersonovo di-jeto, ki smo jo popisali v eni prejšnjih posvetovalnic, ker se tudi dolgotrajne rane rajše zacelijo. Za lajšanje svojih težav pa ne boste mogli pogrešati osebne zdravniške preiskave. — Gčna Ani. če poročate, da traja Vaša »revma« že več let, tedaj je kronična in ako odgovarja istini, da se ra-pidno širi in Vam povzroča bolečine Vam čimprejšnji zdravniški obisk najtoplejše priporočamo. Načelno uporabljamo kot zdravilno sredstvo toploto ali celo vročino in razne salicilate, vendar ne zadostuje par praškov, da preneha večletna bolezen kakor da bi jo odpihnil. Poiščite v svojem mestu fizikalno zdravilišče bolniške blagajne, ki je opremljeno z vsemi pripomočki za tako zdravljenje. Navadna domača kura z nezadostnimi sredstvi ne utegne koristiti, če bi bilo potrebno, si preskrbite potom bolniške blagajne zdravljenje v toplicah. — G. J. M. v L. Vaše vprašanje je sicer kratko, a odgovor nanj je zelo važen. Kot zdravniki moramo na vsak način obsojati, da se inserirajo v dnevnem časopisju različna sredstva najrazličnejših imen zoper vse spolne bolezni. Obsodbe vredno je to, ker gre za lečenje kužnih bolezni in ker niso takšna sredstva zane-sljiva, vsaj ne v rokah lajika. Recimo, da imajo zares neko zdravilno moč, s tem pa ni povedano, da se vsaka bolezen tudi popolnoma izleči, kajti najvažnejše pri zdravljenju teh bolezni je stalna zdravniška kontrola bolnika, če je še infekcijozen in more torej prenesti bolezen na drugega, ne vštevši razne komplikacije, ki se pojavijo pri napredujoči bolezni. Mi zdravniki bi takšna sredstva sami priporočali ali uporabljali, če bi bila absolutno zanesljiva in bi se dala bolezen lečiti popolnoma šablon-sko. Ker pa poteka pri jednem bolezen drugače kot pri drugem, je treba tudi tukaj individualno postopati in to je drugi važni moment, ki pri laiškem zdravljenju odpade. Dandanes moramo pa potek bolezni kontrolirati z različnimi preiskavami, naj bodo to mikroskopske ali pa seroloSke. Če je kal sifilide prešla v kri, je obolel ves organizem in traja lečenje nekaj let in to pod stalnim zdravniškim nadzorstvom. Iz teh razlogov Vam ne moremo priporočati takih sredstev brez vsake zdravniške preiskave in je prav žalostno, da se bolniki, ne da bi se zatekli k zdravniku, poslužujejo teh lekov. Kakšen je uspeh tega lečenja in kako usodepolen je pogosto konec, o tem bi Vam mogli pripovedovati marsikaj praktični zdravniki. *
Zelo važna obetajo biti najnovejša raz-lskavanja glede podedovanja raka, če se bodo dosedanja opazovanja potrdila še od druge strani. V zadnjem času so namreč prišli učenjaki do zaključka, da je rak deden in da se podeduje kot prikrita fre-cesivna) lastnost. Kakor tudi pri drugih boleznih se pravzaprav ne podeduje bolezen kot taka, temveč le naklon (dovzetnost) k dotični bolezni. V skladn s tem so izkušnje, da zbolijo na raku potomci navidezno zdravih starišev, če sta le-ta imela oba to recesivno lastnost. V tesni zvezi s to ugotovitvijo sta druga dva problema, da se namreč čimpreje dožene povod, zakaj se pojavi v gotovi starosti rakasto obolenje, in drugič moramo, če so izsledki omh učenjakov pravilni, dosledno energično odsvetovati možitev potomcev na raku obolelih staršev. Tu se bo morala koristno uveljaviti praktična evgenika.
Dentist P. Vrankar
SODNIŠKA ULICA 2/L od 9.—12, 2.-6.
zopet redno ordinira.
12629
VSA PLESKARSKA IN SOBOSLIKARSKA DELA
izvršuje najsolidneje in po konkurenčnih cenah	11600
JOSIP JUARN
LJUBLJANA, Dunajska cesta it 9
Tri največje vloge Al Jolsona
Najprej cirkuški klovn, nato igralec v humorističnih revijah, pa zopet pevec za« morskih pesmi, skladatelj nebroj sladkih napevov in končno akter v muzikaličnih revijah. Tako je postal Al Jolson, sin ži« dovskega kantorja, reprezentant komedije velike Amerike. Potom zvočnih filmov »The Jazz Singer«, »The Singing Fool« in sedaj potom najnovejšega filma »Smej se in plakaj« pa je postal isti Al Jolson eden najpopularnejših igralcev v ameriškem fil« mu.
Al Jolsonov življenjepis je precej ro« mantičen. Rojen je v NVashingtonu — pra« vo njegovo ime je Asa Yoelson. Njegov oče, kantor v židovski sinagogi, je vse živ« ljenje upal, da mu bo sin sledil v poklicu. Toda otrok je čutil že v svoji mladosti nagnenje do gledališča in igranja. Ze kot mlad deček je brez vednosti roditeljev na« stopal v neki igri in ko se je s časom nje« gova želja po teatru še bolj povečala, je pobegnil z doma ter se priključil neki po« tujoči družbi komedijantov.
Kratek čas nato ga najdemo v cirkusu, kjer nastopa v zabavo občinstva kot klovn. Nato dobi malo vlogo v Revove« sovi komični reviji. Za časa tega svojega angažmana pridobi za teater tudi svojega starejšega brata in kmalu ga vidimo na turneji po Ameriki — osamosvojenega v družbi z bratom in nekim prijateljem pod firmo »Jolson, Palmer Comp. Jolson«. To» da prav kmalu se ta družba razide in Al Jolson je zopet sam. Na teh svojih potih ga ni spremljala niti prav posebna sreča niti uspeh.
Nekega večera, ko se je v svoji garde« robi pripravljal baš za nastop, ga je opo« zoril njegov sluga, neki črnec, da je opa« zil pri občinstvu veliko večje razpoloženje za smeh in zabavo če nastopa pevec v maski črnca. Ta opazka preprostega za« morca je ostala Al Jolsonu v spominu in začel je o njej razmišljati in po dolgem razmišljevanju je prišel do zaključka, da mu ne more prav nič škodovati, če nastopi enkrat v maski črnca in poskusi na ta na« čin svojo srečo. Od tega dne naprej na« stopa Al Jolson najrajše kot črnec. Ko je videl, da napravi tak nastop na publiko jako ugoden vtis, se je pridružil Docksta« verjevi družbi, kjer ga je nekoč videl J. J. Schubert in ga takoj angažiral za baš novo otvorjeni »Winter Garden« v Ne\v
Yorku. Tu je dobil spočetka majhne vlo« ge, ko so pa videli, da je vsem tudi več« jim vlogam popolnoma kos, je prejemal dan za dnem daljše, večje in važnejše vio* ge.
Prvi filmski poskus Al Jolsonov ie bil »The Jazz Singer«. Jolson si sicer nik« dar ni želel priti k filmu, dasi je pr2je* mal zelo laskave ponudbe od najrazličr.ej« ših strani; kot vzrok je navajal dosledno, da ne more nemi film nikdar podati nje« ga takega kot je v resnici, ko poje, ko ga. občinstvo posluša. Šele ko je \Varner Bros prišel s prvim svojim zvočnim filmom :n ponudil Al Jolsonu glavno vloga in sode« lovanje, je Jolson sprejel ponudbo in re odločil, da nresedla k filmu. Prvi film »The Jazz Singer« je vsebinsko popolno« ma istoveten s trnjevo življensko potjo Al Jolsonovo in je imel velik uspeh. Na* slednji film »Singing Fool« je doživel triumfe po vsem svetu in mahoma je po« stal prej neznatni cirkuški klovn ena naj« večjih filmskih kapacitet sveta. Sedaj je gotov tretji Al Jolsonov zvočni film »Smej se in plakaj«. V Berhnu je bila ne« davno premiera. Film je nosil tam naslov »Sag es mit Liedern« ter je imel uspeh kakor »Singing Fool«. Vse kritike ga eno« dušno hvalijo v samih superlativih. Kljub velikanski poletni vročini so bile dnevno vse predstave razprodane, tako, da so si morali ljudje za teden dni naprej rezer« virati vstopnice .
V filmu »Smej se in plakaj« igra Al Jol« son vlogo pevca, ki živi s svojo družino obstoječo iz žene in malega deteta v sreč* ni zakonski skupnosti. Njegov delodajalec gleda nekoliko na lepo Al Jolsonovo ženo in tako pride do spopada med obema mo* žema. Iz te borbe izide Al Jolson sicer kot zmagovalec, toda njegov protivnik, o katerem je mislil Jolson, da leži le v ne« zavesti, je dejansko mrtev. Pevec mora zaradi uboja v zapor in tu se začne tra« gedija, katero podaja Al Jolson mojstr« sko resnično. — Seveda nastopa tudi v tem filmu mali »Sonnv Boy«, ki pa ima ta že znatno večjo vlogo; deček jo odigra z izredno sposobnostjo in globokim razume« vanjem.
Al Jolson je tedaj danes največja ka« paciteta zvočnega filma. Je na višku svo» je kariere — njegova umetnost je dozore« la po označenih treh triumfih.
Iz Anglije na škotsko
Wlsley park - S škotskim
Najlepša točka, ki sem jo videla na Angleškem, je bila brez dvoma Wis'ley Park. Ta park je last Kr. vrtnarskega društva, nedaleč od mesta Readšnga. Vsa pokrajina je en sam ogromen vrt, približno tako velik kakor Tivoli, ki je vse okrog obdan z borovim gozdom. Moj brat je član društva in ima pravico vstopa v ta raj.
V tem vrtu so oddelki za vrtnarske eksperimente in križdnje rož iz vseh koncev sveta. Senčnate goščave in majhni gozdiči nudijo zatišje bolj občutljivim rastlinam. Seveda se lahko povsod hodi po travi, samo ne po minija-turnem alpskem travniku. Rože pa ra-
brzovlakom v Edinburgh
ni mogla umeti. Tolmačila sem. Kaj je temeljita neizpromenljiva razlika med angleško in škotsko kulturo? Škotska kultura je zelo izrazita. Mogoče vam ne bi ugajala. To zavisi od temperamenta. Rekla bi, da je škotska dežela dežela kamna in da je škotska kultura kameni-ta kultura. Anglež bi se malce kislo nasmehnil in rekel: »Prav imate! Pri vas je še vedno kamenita doba!«
Edinburgh, kraljevski Edinburgh se je zelo malo izpremenil. Vsa predmestja so zrastla, toda najnovejši stil (tudi pri precej redki uporabi cementa) se nebistveno razlikuje od preprostega narodnega stila. In nova doba se tukaj ne
Edinburgh
stejo kolikor mogoče naravno in splošen vtis je nepopisno lep. Japonske lilije, tibetski plavi mak, neštevilne ti-betske in kitajske trobentice cveto tam in se očividno prav dobro počutijo. Za časa mojega obiska je vladala strašna suša (štiri tedne ni bilo niti kapljice dežja), ki je slabo vplivalo na alpsko floro. Pot nazaj nas je vodila mimo borovega gozda, ki je bil poln cvetočega rododendrona, bujnega, velikega seveda, ne našega malega planinskega.
Vrnila sem se spet k sinu. Šola v Ashfordu je imeda svojo poletno prireditev za juniorke in seveda sem morala tudi jaz prisostvovati. Podjetna ravnateljica me je prosila, naj kar na hitro roko imam kratko predavanje o Jugoslaviji, posebno o Ljubljani in ljubljanski univerzi. Rada sem se odzvala vabilu in mlade Angležinje so me z največjim zanimanjen poslušale. Učenke so bile oblečene v priprosto šolsko uniformo, ki je slična našemu sokolskemu kroju. Sedele pa so po turško na tleh. Šola je nameščena v bivšem starem samostanu. Lepi samostanski vrt z ogromnim drevjem in dostojanstveno poslopje je iz temnih srednjeveških opek, kar diha posebno prijetno atmosfero. Deklice so videti zdrave in vesele. Vse gojijo šport; plavanje je obvezno, prav tako tudi skavtstvo. *
Naposled sem sedla na brzovlak »Ro-yal Scot« (na Angleškem ima vsak brzovlak svoje ime) na postaji Euston v Londonu in se peljala v Edinburgh. Prvo domačo besedo sem slišala na londonski postaji, kjer je hotela uboga Ško-tinja kupiti sandwich in kozarec limonade. Prodajalka pa je ni hotela ali pa
pozna toliko kakor na primer v Londo-ki in — dovolite primero! — v Ljubljani. Barok pri nas sploh ni zastopan, vsaj ne na zunaj. Vse doka?dje, da Skot nikoli ne dela, da ne bi mislil. Zato je preveč siromašen. Zaradi Tega je vse, kar je v zvezi z luksusom, bolj solidno in dostojanstveno kot v Angliji. In vse, kar je v zvezi z vzgojo in kulturo, je zelo lepo, tako rekoč svečano izpeljano (na pr. šole, univerze itd.) Kamen, iz katerega je zgrajen Edinburgh, je zelo teman. Ko je nov, je^ves rjav, a kmalu postane temno siv. Živ kontrast tvorijo skale v parku. Te so rdeče kot zarjavelo železo in zvečer se svetijo kakor stene gorenjske Škrlatice.
Stanovala sem pri starih znancih iz Orkneya in Aburdeena. Sprejeli so me s pravo škotsko gostoljubnostjo, tako da sem se takoj udomačila. Gostitelj, gospodar hiše je zdravnik in ima seveda avto. Zena šofira, ima električni aparat za delo in kurjavo v hiši in kuha s plinom. Otroka sta pa odrasla. Elsy je zaposlena pri založbi šolskih knjig, 21-letni Jimmy pa je postal uradnik. Z največjim interesom je pregledala Elsie moj prevod Levstikovega »Gadjega gnezda« in skupaj sva napisale predgovor. Vsi so se zanimali tudi za lepe slike, ki sem jih prinesla iz Jugoslavije. *
Moje zadnje poročilo o Londonu bi bilo nepopolno, če bi pozabila omeniti, da sem obiskala tudi jugoslovensko poslaništvo. V odsotnosti g. poslanika dr. Gjuričiča me je sprejel njegov tajnik na najljubeznivejši način in mi je obljubil uslužnost poslaništva za vsak primer, če bi kaj potrebovala.
Fanyy Copeland.
KMETIJSKI VESTNIK
Oskrbovanje travnikov in pašnikov v jeseni
Niso še pospravljeni vs< pridelki, že je treba skrbeti za nadaljna dela, ki so vedno v zvezi z izdatki. Treba je sprašiti vse prazne njive pred zimo, da pride zemlja čimbolj z zrakom v dotiko, v kolikor iih kmetovalec že sedaj ieseni ne poseje z ozimino. Naprava zimske prahe je tako važna, da jo moramo vsepovsod priporočati, zlasti pa na težkih zemljah, ki postanejo s tem bolj pripravne in godne za pomladno setev.
Kakor se zanima gospodar za njive, tako bi se moral brigati tudi za zboljšanje travnikov in pašnikov. Če hočemo zbolj-šati izredno važno panogo našega kmetijskega gospodarstva, to je živinorejo, moramo predvsem odpraviti eno glavnih napak in to je pomanjkanje dobre, tečne in zadostne krme. Star pregovor pravi, da je dober travnik reditelj njive. Ali naši travniki, še bolj pa pašniki, so večinoma reditelji lepih rožic, ki so pa, žal, le plevel in nimajo krmilne vrednosti. Plevel in kmet pa jesta iz ene sklede.
Pri nas se travniki in še bolj pašniki leto za letom kosijo in pasejo, ne da bi se skrbelo, da se jim v resnici tudi kaj nudi. Le-ti se kratkomalo prepuščajo svoji uso-di,se ne gnojijo, niti ne branajo, niti ne pcsejejo z dobrimi travnimi semeni. Zares čudno je, da takšni travniki in pašniki suloh dajejo kak«re donose.
Dovolj je te neuvidevnosti. Naši gospodarji se bodo morali poprijeti oskrbovanja travnikov in pašnikov. Ce lega in talne razmere travnikov in pašnikov dopuščajo in ni nepremostljivih zaprek, jih lahko izboljšamo. Najboljši stalni travniki se napravijo tako. da zemljišče preoriemo in pognojimo ter ga uporabljamo eno ali dve leti za njivo. kjer pridelujemo na pr. oko-pavine. Žele potem ^e zasejeio travne mešanice in detelje. Pri navadnih travnikih, zlasti na pašnikih, se poslužujemo brana-nja in valjanja, ki ga običajno izvršujemo v zgodnji pomladi.
Sedaj v jeseni, pred zimo, koristimo travnikom in pašnikom najbolj, če jih gnojimo. Tudi travniki in pašniki se morajo gnojiti z domačimi gnojili (kompost in gnojnica); ako nam teh primanjkuje, pa z umetnimi gnojili. Na travnikih in pašnikih, kjer hočemo zatreti mah. moramo uporabljati predvsem -10 % kalijevo sol in fos-forna gnojila. Istočasno trosimo s kalijevo soljo in Thomasovo žlindro tudi apneni dušik. Apneni dušik izredno pospešuje s svojimi sestavinami, to je 16 —18 % dušika in 50—60 % apna, vkoreničenje trav že v jeseni in se trave bujno razvijejo potem pomladi. Če opustimo jeseni gnojenje z apnenim dušikom, ga moramo trositi pa zgodaj pomladi.
Koliko posameznih umetnih gnoiil je uporabljati na travnikih in pašnikih, nam pokažejo gnojilni poskusi. Vsak napreden gospodar mora natančno dognati, česa ori-manjkuje tej ali oni zemlji. Zlasti naši pašniki so naravnost izčrpani, kar se spozna po tem, da so žlahtne trave tako redko posejane. Običajno računamo na 1 oral travnika ali pašnika: 100—150 kg apne-nega dušika, 200 kg Thomasove žlindre in 100—150 kg kalijeve soli. Ta gnojila se zmešajo ter se trosijo fino zmleta previdno po travnikih in pašnikih. V novejšem času uporabljamo tudi mešano gnojilo ni-trofoskal (Ruše), ki vsebuje vsa potrebna gnojila za travnike in pašnike. Vzeti ga ie na 1 oral vsaj 250 kg. ki ga trosimo tudt jeseni ali pa zgodaj ponihdi
Črvivo sadje in sadni zdriz (žele)
Koliko škode si povzroči naš kmetovalec sadjar s tem, da pušča ležati črvivo sadje na tleh pod drevjem ne samo zaradi tega, ker mu sadje se gnije, temveč tudi zato, ker se silno razpase sadni škodljivec, jabolčni zavijač, ki nemoteno nadaljuje svoje uničevalno delo naprej do zoritve sadja. Škoda gre v tem primeru v vsej državi v ogromne miljone. Kaj nam koristijo razna kemična sredstva proti sadnim škodljivcem, če ne poznamo življenja sadnih škodljivcev. Dolžnost vsakega zavednega in naprednega kmetovalca je, da se v podrobnem upozna z raznimi sadnimi škodljivci, ki marsikateremu kmetovalcu sadjarju spremenijo veselje v žalost. Za nevednega kmetovalca sta pač vedno vzrok slabi sadni letini mraz in suša.
Sicer je nekaj krivde v tem, vendar pa je največji vzrok slabi sadni letini ta, ker premalo zatiramo sadne škodljivce, katerim bi morali napovedati trajen zadružen boj, kajti le tedaj bi bil uspeh popoln.
Jabolčni zavijač je tisti škodljivec, ki povzroči dvakrat v letu piškavo sadje in piškavo ceno, s katero ne more biti naš sadjar kmetovalec zadovoljen. Piškavemu sadju obrača vsakdo hrbet, posebno pa sadni trgovci.
Danes, ko imamo precej poučnih knjig o sadjarstvu, bo pač treba v zimskem času malo čitati strokovne časopise kakor >Sad-jarja in vrtnarja« ali pa knjigo »Praktični sadjar«, ki jo je izdal urednik »Sadjarja« v Ljubljani g. Martin Humek, višji sadjarski nadzornik v pokoju.
Ne strašimo se izdatkov za strokovne knjige, ker vse se nam glede na dobre nasvete naših strokovnjakov v strokovnih
knjigah bogato poplačajo.
Kjer leži sadje pod drevjem po cele tedne, tam cveti škodljivec jabolčni zavijač, ki drugo leto še močneje nastopi. Kmetovalec sadjar, ki to dopušča, je obžalovanja vreden, ker ne ve kako koristno se tako sadje lahko uporabi.
V primeru, da res ne najdemo druge uporabe tega sadja, pokrmimo tako sadje svinjam, ki bodo slastno segle po njem. V prvi vrsti pa svetujem odpadlo sadje uporabiti na tale način: V mesecu avgustu do srede septembra je najpVipravnejši čas za napravo sadnega zdriza (žele), to je sadni izdelek, ki je podoben ohlajen žolči. Jabolka, čeprav še nezrela, ki sedaj ležijo pod drevjem ,dobro operimo, očistimo od črvov in denimo kuhati, da postanejo mehka (da ne razpadejo), nato jih stisnemo in iz njih dobimo sok, kateremu pridamo 30 do 60 dg sladkorja na vsak liter. Ta sok je kuhati pri močnem ognju tako dolgo, da se, ako kanemo nekaj kapelj na hladno steklo ali krožnik, takoj strdi. Vkuhavanje traja približno 30 do 40 minut, pa tudi še dalje, kakor je pač ogenj. Dobro vkuhan zdriz denimo še vroč v primerne steklene posode, kozarce, ki so pri vratu širji nego pri dnu zaradi tega, da zdriz obdrži prvotno obliko. Te kozarce, ki smo jih napolnili, zavežimo dobro z dvojnim pergamentnim papirjem, ki ga dobimo v vsaki boljši trgovini.
Na opisani način pridobimo okusen zdriz (žele) in obenem zatiramo jabolčnega zavi-jača.	A. Zdolšek.
Hajvečjo javno
0L0
n a itorenj^Si e 111
prredi	12333
SokolsKo drn Ivo na Jesenicsh
v nedeljo, dne 14.
septembra t. 1. ob 3. uri popoldne.
_lj__i_i.ijli.bb ■■■■...... umi m —ii«if nrriTn-1-------- —
Radio
IZVLEČEK IZ PROGRAMOV
Nedelja, 7. septembra.
LJUBLJANA 9.30: Prenos cerkvene glasbe. — 10: Versko predavanje — 10.20: Kmetijsko predavanje. — 11; Prenos pro-menadnega koncerta z Jesenic. — 15: Plošče. — 15.30: O kitajski kulturi. — 16: Hu-moristično štivo (Milčinski). — 16.30: Plošče. — 17: Koncert pevskega kvarteta iz Krške vasi. — 20: Prenos misijonske akademije iz Uniona. — 22: Napoved časa ln poročila. — 22.15: Prenos z Bleda. Ponedeljek, 8. septembra. LJUBLJANA 11: Koncert radio - orkestra. — 15: Inž. Lupša predava o Sijamu.
—	16: Iz Mumikovih humorističnih spominov. — 16.30: Veseloigra »Napoleonov sa-movar«. — 17: Valčkova ura, izvaja radio-orkester. — 20: Rezervirano za internaci-jonalen prenos. — 22: Napoved časa in poročila. — 22.15: Koncert radio - orkestra.
BEOGRAD 10: Prenos iz cerkve. — 12.30: Koncert radio - orjcestra. — 17.30: Koncert na citre. — 20: Violinski koncert (klasična glasba). — 21: Pevski koncert (jugosloven-ske pesmi). — 21.30: Poročila. — 21.45: Koncert radio - kvarteta. — 22.45: Koncert godbe na pihala (narodne melodije). — ZAGREB 12.30: Opoldanski koncert. — 20.30: Rezervirano za prenos iz inozemstva. — PRAGA 17: Prenos koncerta iz Bratislave (Dvofakove skladbe). — 19.35: Kabaretni program iz Brna. — 21: Simfoničen kontert.
—	22.15: Jazz - band iz Moravske Ostrave.
—	BRNO 17: Prenos koncerta iz Bratislave.
—	18.20: Plošče. — 19.35: Kabaretni program. — 21: Prenos simfoničnega koncerta iz Prage. — VARŠAVA 18: Koncert lahke idasbe. — 20.15: Opereta »Cirkuška princesa«. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 15.15: Lahka godba orkestra in kupleti. — 20.05: Operni večer. — Jazz - band in vesele pesmi. BERLIN 19.15: Lahka godba orkestra. — 20.30: Dramski večer. — Godba za ples. — FRANK-FURT 19.30: Reproducirana glasba (mandoline in citre). — 20.15: Sluhoigra. — 21.45: Klavirski koncert. — LANGENBERG 17.30: Večerni koncert. — 20: Stare in novejše narodne melodije. — 20.50: Sluhoigra. — Nočni koncert in ples. — STUTT-GART 19.30: Prenos vsega programa Iz Frankfurta. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert. — 16.30: Koncert orkestra,
—	18.40: Lahka godba. — 20: Operni večer.
—	Koncert ciganske kapele. — RIM 17.30: Odlomki iz komičnih oper. — 21.02: Koncert lahke glasbe in veseloigra.
Torek, 9. septembra. LJUBLJANA 12.30: Plošče. — 13: Napoved časa, borza, plošče. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 18.30: Koncert radio - orkestra. — 19.30: Prof. Debeljak: Jožef Pil-sudaki, prvi maršal Poljske. — 20.30: Prenos iz Zagreba. — 22: Napoved časa in poročila. — 22.15: Prenos z Bleda.
BEOGRAD 10.30: Plošče. — 12.45: Koncert radio - kvarteta. — 17.30: Jazz-band.
—	20: Plošče. — 30.30: Prenos programa lz Zagreba. — 22.30: Poročila. — 22.45: Kon-
cert radio - kvarteta. — ZAGREB 12.30: Opoldanski koncert. — 20.30: Koncertni večer s sodelovanjem pevskega društva >Bra-nimirc in tamburaškega zbora. — 22.40: Plošče. — PRAGA 17: Popoldanski koncert. — 19.45: Koncert godbe na pihala. — 20.45: Klavirski koncert: Sukove skladbe.
—	22.15: Koncert komorne glasbe. — 22.15: -iranska godba iz Bratislave. — BRNO 17:
Prenos koncerta iz Prage. — 18.20: Plošče.
—	20: Orkestralen koncert: odlomki iz Dvcfakovih oper. — 21.20: Godba za ples
—	22.15: Ciganska godba iz Bratislave. — VARŠAVA 18: Koncert orkestra in solistov — 19.50: Verdijeva opera »La Tra-viatac na ploščah. — DUNAJ 11: Dopol danski koncert. — 15.15: Koncert orkestra. 20.05: Poljuden orkestralni koncert. — 21.15- Velike orgelske skladbe J. S. Bacha.
—	Lahka godba orkestra. - BERLIN 18: Koncert modernih pesmi. — 19.35: Klavirski koncert. — 20.30: Plesni večer. — FRANKFURf 19.30: Saint - Saensova opera i Samson in Dalilac. — LANGENBERG 17.30: Večerni koncert. — 20: Prenos iz
TONE POLJŠAK
Ljubljana. Aleksandr. c. 5.
Projektiranje in izvršitev električnih naprav in instalacij. Popravila električnih strojev in aparatov.	134
gledališča: Puccinijeva opera »La Boheme«.
—	STUTTGART 19.30: Prenos opere i i Frankfurta. - BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert. — 17.30: Koncert ciganske kapele. — 19.10: Plošče. — 20.15: Madžarske narodne pesmi. — 21.30: Klavirski koncert — Lahka godba orkestra. — RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert.
—	21.05: Koncert komorne glasbe. — Orkestralen koncert.
Iz uradnih m dragih slisfhemfi objav
Dražba nepremičnin bo na okrajnem sodišču v Dolnji Lendavi dne 14. oktobra ob 9. dopoldne, in sicer vi. št. 828, zemlj. knj. Bistrica, cenilna vrednost 8136 Din; najmanjši ponudek 5424 Din.
V	trgovinskem registru se je pri tvrdki VvtotakM d. i o. z. v Fvočevju izbrisa! družabnik in poslovodja Jože Petsche, vpi sal pa novi diužabnik in hkratu poslovodja Gustav Verderber. — i'n Bi:-tri, kemitni tovarni olja d. z. o. z. v Domžalah v likvi ilaciii je izbrisan po soglasnem sklepu dru žabnikov likvidator Stane Bizjak. — Pri Gradbenem podjetju g. Tonnies d. z o. s. se je spremenil § 11. družbene pogodbe. Na čelstvo družbe obstoji iz najmanj dveh po slovodij. Izbrišejo se poslovodje Rudolf Tonnies, Dragotin Heimer, Alojzij Tykač in Nikola Berkovič.
V	zadružnem registru so pri Hranilniei in posojilnici v Dolskem r. z. z o. z. pri S». Heleni izbrisali člana načelstva Ivana Zupančiča in Frana Janežiča, vpisana pa sta člana načelstva Janez Zajec in Ivan Jemec.
—	Pri Hranilnici in posojilnici t šmartnem pri Litiji r. z. z n. z. se izbriše Član načelstva dekan Matej Rihar. vpiše pa se dekan Anton Gornik. — Pri Hranilnici in posojilnici pri Sv. llju v Slov. goricah r. *. z n. t. se izbriše dosedanji član načelstva Fran Freiham, vpiše pa član Jožef Gornik. — Pri Prvi dolenjski posojilnici v Metliki r. z. z n. z. se je zbrisala prokura dosedanjega prokurista Ivana Krameriča.
Konkurzi. V zadevi prezadolžene Marije Jeglitsch, trgovke v Mariboru, je razpisan naknadni ugotovitveni narok na 25. t. m. ob 11. pri okrožnem sodišču v Mariboru. — Konkurz prezadolženke trgovke Ane Pere v Mariboru je odpravljen, ker- je bila razdeljena vsa masa.
Nabave. Direkcija velenjskega rudnika razpisuje na dan 22. L ni. ob 11. nabavo 1000 kg avtomobilskega olja in 500 kg di-namo olja. — Ista direkcija razpisuje na dan 23. t. m. ob 11. nabavo 2000 kg pšenične moke št. »Ogg«, 8000 kg pšenične moke št. »Ogc, 15.000 kg pšenične moke št. »6« in 5000 kg koruze v zrnu.
Poziv upnikom. Banka Hauptman & Co., <L z o. z. v Ljubljani. Poljanska cesta, se je razdružila in stopila v likvidacijo. Upniki se pozivajo, da se zglase pri likvidatorjih v poslovnih prostorih tvrdke.
Ofertalna licitacija. Banska uprava razpisuje prvo pismeno ofertalno licitacijo za Izvršitev regulacijskih del na Ljubljanici v Ljubljani na dan 10. oktobra ob 11. dopoldne v prostorih tehničnega oddelka v Ljubljani, Novi trg št. 1. — Banska uprava razpisuje prvo pismeno ofertalno licitacijo za izvršitev regulacijskih del na Muri v obmejnem pasu na dan 24. t. m. ob 11. dopoldne v prostorih tehničnega oddelka v Ljubljani, Turjaški trg 1 /II.
Prostovoljna javna dražba. Na predlog
dravske banovine se bo vršila prostovoljna javna dražba nepremičnine vpisane kot imovina ljubljanske oblasti pod vi. št. 393 kat. obč. Brežice in obstoječe iz stavbne parcele Št. 243 z enonadstropno hišo št. 79 v Brežicah, dvoriščem in dvoriščnim poslopjem ter iz zemljiških parcel št. 132/2 in 132/6 kat. obč. Brežice, in sicer dne 26. t. m. ob 9. v notarski pisarni notarja Rudolfa Kramerja v Brežicah. Izklicna cena 200.000 Din; vadi j pa 20.000 Din.
Zadnja volja
Angleški pivovar King je umrl pred •30 leti. Zapustil je petletnega sinčka Herberta iz prvega zakona in mlado vdovo, drugo ženo. Gospa Izabela King-je možu morala obljubiti na smrtni postelji. da bo vzela njegovega sina in lastnega pastorka! Umirajoči mož je poudaril, da bo v miru počival le v zavesti, da je niegov sin razen očetovega ■metja nodedoval tudi njegovo zakonsko nezvestobo možu. ki ne bo kupoval navzočnosti podpisati čudno obljubo. Pastorek Herbert je zda: sklenil izvršiti svojo dolžnost in vzeti mač3ho. Star je 35 let, mačeha Izabela pa 50 let. Toda angleški zakoni ne dovolijo zakona med mačeho in pastorkom. Zato sta se poročila v Newyorku, kamor sta nalašč odpotovala s tem namenom. V- domovini pa iih kljub temu ne bodo smatrali za zakonca. ?
Slepa sreča
Zadnji petek zvečer je šla mistres Fa-ctor, soproga chicaškega borznega sen-zala poskusit srečo v znani igralnici Casino de la Foret blizu Pariza. Vrgla je na mizo vedno po 50.000 frankov in dobila nad 3 milijone. V soboto ponoči je ponovila isto in ob 2. zjutraj odnesla še tri milijone. Torej je dobila tekom dveh zaporednih noči 6 milijonov frankov. Ce ne bi bila sreča slepa, res bi se lahko nasmehnila bolj potrebnemu zemljami nego itak bogati Američanki.
Madžarski zrelostni izpiti
Državno pravdništvo v Budimpešti je naperilo tožbo zoper ravnateljstvo neke znane madžarske trgovske akademije, ki je za majhne novce proda -zrelo.stna spričevala. Imela je silno mnogo odjemalcev, tako med mladino, kakor med starejšimi. Dijaki so se leta in leta posvečali nogometu in zabavam po barih, koncem študij pa dobili zrelostno spričevalo, ako so lahko plačali takso. Siromašnejši so vestno študirali, ali služb niso dobili, ker so zopet bogatejši imeli protekcijo in zveze. Izpiti so se vršili pod državnim nadzorstvom in nadzornik se je naravnost čudil učnim uspehom. Mož namreč ni vedel, da so dijaki dobili teden dni preje lepo napisana vprašanja in odgovor, kadar so plačali določeno pristojbino.
Ameriški prazniki
Po poročilu »Chicago Tribune« je na praznik dela izgubilo življenje 187 oseb. Večino smrtnih nesreč je pripisati prometnim nezgodam.
Kupujte šolske knjige
v Tiskovni zadrugi!
Kupujem namizna jabolka
vseh vrst tudi za prešo po najvišji ceni. Ignac Žohar, trgovec, Kamnica pri Ma-boru.	12896
Naznani/o.
Podpisana naznanjam svojim znancem in cenjenim odjemalcem, da sem zopet odprla TRGOVINO s pristnim češkim porcelanom in emajlirano kuhinjsko posodo
NA SV. PETRA CESTI ŠT. 38
in se obenem priporočam za obilen obisk
12880	ANA KUS.
ga

1

Postno vo2\a^
c9 \
••'THt \ / B»HYAI \ /flMUHlCUfff;
Najbolj renomlrana tvrdka
Wien, III. Kegelgasse 27
reprezentanca za Jugoslavijo
LJUBLJANA, Dunajska cesta 31
je zadnja leta inštalirala v Jugoslaviji več kot 100 HLADILNIH NAPRAV ter je tudi na letošnjem jesenskem velesejmu od 31. avgusta do 15. septembra v Ljubljani razstavila svoje izdelke v lastnem paviljonu. Posebno senzacijo tvori popolnoma opremljena in v obratu se nahajajoča HLADILNA NAPRAVA.
V to svrho vabimo najvljudneje vse interesente iz GOSTILNIČARSKIH in KAVARNIŠKIH ter MESARSKIH krogov, da si brezpogojno ogledajo našo razstavo.	12871
Stojala za slikarje in risarje
umetniške, študijske in šolske barve; Deka, Lasur, Echt, Pigment in Relief barve za slikanje na svilo, bar-žun, platno itd. Pastele, tuši, slikarsko platno in čopiči vseh vrst v največji izbiri in po najnižjih ccnah le pri tvrdki
.ORIENT'
d. z o. z., Ljubljana, Dunajska cesta 14.
12894
Jože firom Cie
trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki
Vrhnika	Logatec
Cenj. občinstvu naznanjam, da bom v sredo dne 10. septembra t. 1. v
Logatcu otvoril novo trgovino
z mešanim blagom In deželnimi pridelki poleg kolodvora in restavracije Fr. Hodnik
V popolnoma na novo urejeni trgovini, založeni s svežim in prvovrstnim blagom mi bo mogoče postreči Vas kar najbolj solidno in po najnižjih cenah.
Vedno bom imel v zalogi vse vrste špecerijskega blaga, deželne pridelke, manufakturo, galanterijo, barve in lake, steklo in porcelan, vseh vrst moškega in ženskega perila. Lepo izbiro damskih in moških čevljev, domače izdelave, kuhinjsko posodo in drugo železnino, itd.
Priporočam se zagotavljajoč najboljšo postrežbo
JOŽE GROM & Cie
trgovina z mešanim blagom, podružnica Logatec.
ROK BERLIČ
pohištveno mizarstvo
Razstavni paviljon »E« štev. 23—25 na ve,^-sejmu	11879
Naslov: ŽAPUŽE ŠTEV. 22, ŠT. VID NAD LJUBLJANO.
Naznanilo!
Kavarna in gostilna Leon
Ljubljana, Kolodvorska uL 29
Opozarja obiskovalce Velesejma, domače in tujce, da nudi oo vsakem prihodu vlaka najtočnejšo postrežbo. Točijo se prvovrstna pristna rdeča in bela vina. Gorka in mrzla izborna jedila vedno na razpolago.
Odprto zjutraj ob 4. uri.
Za cenjeni obisk se priporočata	12887
Leon in Fani Pogačnik.
INSERIRAJTE V „JUTRU"
POPPAEA
zavodi za izdelovanje kozmetičnih preparatov
LJUBLJANA — Dunajska cesta 31, VELESEJEM — Paviljon H,
priporoča svoje prvovrstne kolinske vode in ostale kozmetične predmete, ki jih nudi po zelo ugodnih cenah in to v svojih prostorih na Dunajski cesti, kakor tudi v svoji razstavni ko ji za čas velesejma paviljonu H.
Vabimo cenjeno občinstvo na brezobvezen ogled našega blaga, ter se toplo priporočamo.	12892
Možiček in pametni psiček
2ivel je nekoč možiček, ki je imel malega psička. Takle je bil:
Zelo, zelo je bil pameten in rad je govoril možiček: Da. da moj psiček — je pametnejši od vseh psičkov!--
Postarala sta se v prijateljstvu možiček in psiček.
V sobici je stal divan, star in že ves ogoljen. Zgodilo se je, da sta se na stare dni zaljubila vanj možiček in psiček. Saj veste, kako je: stari radi počivajo!
Pa je zalotil možiček psička, kako počiva na starem divanu. Hud je bil, joj, kako! Dvignil je desno roko. pa psička po zadnji strani: sek, sek, sek!
Tako tudi drugi in tretji dan
Pa je jel pametni psiček premišljevati. Mislil je tri ure.
Pa je naslednji dan zopet počival na starem divanu, je budno pazil na korake. In ko jih je začul — skok, brž pod divan!
Prišel je možiček. ugledal je pametnega psička pod divanom. Pa mu ni nič kaj verjel!
Z roko je pogladil po odeji in — na enem mestu je bila topla!... Tam je preje počival psiček.
Hudo je pogledal možiček in zopet: sek, sek, sek!
Žalosten je bil psiček. Pričel je misliti in misli je dolgo. Čez dve uri je po-niežiknil z levim očesom: bog ve, kaj je potuhtal?
Drugega dne je možiček prav po tiho odprl duri. In kaj ugleda?
Pri starem divanu stoji psiček in — piha na odejo, piha na vse kriplje, vidite. takole:
Hotel je ohladiti toplo mesto ,.. pomislite, kako pameten je bil!
Ko je možiček to videl, se je najprej nasmehnil, potem pa mu ie zdrknilo šest solz po licu, tako je bil ginjen.
Pobožal je pametnega ps;čka in ga dvignil na stari divan.
Odslej sta živela v še večjem prijateljstvu. Skupaj sta ležala na starem divanu in možiček je venomer zatrjeval:
Da, da, moj psiček je najpametnejši od vseh!
Umrla sta skupaj, isti dan in isto uro. Dolgo je že tega.
Zapisal Peen.

Franka Lavrenčičeva:
Ob koncu počitnic
Zdaj je konec lepih dni, deci v šolo se mudi! Ta vzdihuje, drugi joka, tretji veka. oni stoka.
Le korajžo, nič solza! Kaj bi vedno le doma se igrali in vpili pravega se nič učili?
Ce se boste le igrali, dobro jedli, pridno spali, iz vas nikoli nič ne bo, sojeno je že tako.
Kdor pa hoče kaj veljati ta ne sme se šole bati. Pridno mora se učiti, prav marljiv in dober biti!
Šel je med cigane
Branko je plavolas deček in očke ima modre kot nebo. Velik siromaček je, zakaj mati mu je bila že pred leti umrla. Oče se je v drugič poročil in mačeha ni marala Branka. Mnogokrat je mora! lačen leči spat in marsikdaj je bil po krivici kaznovan.
Pa so prišli v vas cigani in Branko jih je gledal in občudoval. Opazoval je njihove konje in se igral z njihovimi umazanimi otroci, ki so bili vsi temnopolti in kodrolasasti. Cigani so si postavili pred vasjo na velikem travniku svoje šotore. Kmalu so zapazili Branka, kako jih je ogledoval in vprašali so ga, če ne bi hotel iti z njimi.
Branko je nekaj časa premišljeval. Doma je bilo vse tako žalostno, mačeha ga ni marala in očka je bil vedno tako zaposlen. Cigani pa so bili ljubeznivi in prijazni. Dali so mu kruha in stara ciganka ga je pobožala po laseh. Branko ni dolgo okleval. Sklenil je, da pojde z njimi po svetu.
In res; drugo jutro, ko sta oče in mačeha še spala, se je Branko tiho splazil iz sobe in odhitel v ciganski tabor. Tam so ga prisrčno sprejeli. Cigani so pospravili svoje šatore. vpregli konje pred vozove in šli so. Pred njimi se je vila dolga bela cesta in solnce se je prijazno smejalo na nebu.
Med tem se je mačeha zbudila. Ko je pogledal na Brankovo posteljico, je videla, da je bila že prazna. »Bog ve, kje se potepa!« si je mislila in sklenila, da ga nabije, ko se vrne. A Branko se ni vrnil. Ko se je zmračilo je vprašal oče: »Hej, žena, kje je moj sin? Nisem ga še videl danes!«
Žena pa je odvrnila: »Gotovo se je kje zakasnil. Nič prida ga ni. Ce le more se potepa naokoli!«
Oče ni ničesar odgovoril. Gledal je pred se in tako tesno mu je bilo v srcu. Ure so minevale a Branka ni bilo od nikoder. Oče je vzel leščerbo in se napotil v gozd, da poišče sina. Mačeha je stala pred hišo in zdaj pa zdaj zaklicala: »Branko!« Minula je noč in zvezde so počasi bledele na nebu. Oče se je ves izmučen in obupan vrnil domov. A ko je odprl hišna vrata in zagledal mačeho sedeti ob mizi, mu je ugasnil zadnji up.
»Joj, da bi vedel, kje je moje dete!« je vzkliknil in solze so se zableščale v njegovih očeh. Mačeha pa je dejala: Kaj boš vzdihoval! Vesel bodi, da se rešiva nadlege! Kaj bi nama Branko; samo stroške itnava z njim!«
»Molči, brezsrčnica!« je zdajci zakričal oče. »Kaj bi nama, praviš? Moj sin ie! Moja kri! Sramuj se za svoje besede. Zaslužila bi, da te na mestu spodim iz hiše!«
Tisti mah so se odprla vrata in Bran-
ko je pal očetu okoli vratu. Oče ga je objel in vprašal: »Povej, kje si bil? Zakaj si odšel?«
Branko je glasno zaihtel in skril obraz na očetovih prsih. »Glej, očka,« je dejal, »doma nisem imel več obstanka. Bil si vedno odsoten in zaposlen, a mačeha je grdo ravnala z menoj. Neštetokrat me je podila od hiše. Pa so prišli cigani v vas in rekli, naj gre z njim. In sem šel. A ko smo prišli do mesta se mi je stožilo po tebi in po domu. Poslovil sem se od ciganov in zdaj sem se vrnil domov. Joj, očka, odpusti mi, da sem te s tem razžalil. Pred vrati sem slišafr, da ti je bilo hudo, ker me ni bilo domov!«
Očka je tesno privil Branka k sebi. Iztegnil je roko in velel mačehi: »Še to uro zapustiš hišo. Kako si mogla mučiti mojega sina?!«
Branko pa je prosil: »Nikar, očka, nikar! Saj morda ni mislila tako slabo!« In mačeha je padla na kolena in prosila milosti. Obljubila je, da bo odslej dobra z Brankom in oče ji je odpustil.
Od tistih dob se je mačeha vsa izpre-menila. Vzljubila je Branka, ker je bila spoznala njegovo dobro srce. Tako so živeli srečno in zadovoljno pod eno streho in v njihovem domu sta vladala mir in ljubezen.
Zmes za šalo in zares
Kako
si sam napravim lomer
topli
Vrabček v papigini kletki
Pred nekaj leti sem imel dve mali zeleni papigi. Sedeli sta v svoji kletki in prijetno ju je bilo gledati. Vratca kletke so bila vedno odprta in papigi sta šli časih na izprehod po sobi. Vse lej sta se spet sami vrnili v kletko.
Moji papigi nista bili navadni papi« gi; ne, bili sta olikani in zelo gospo« ski. Da, tega vam ne smem pozabiti povedati. Tudi zelo gizdavi sta bili. Po cele ure sta se česali druga drugo.
Nekega dne sta sedeli papigi kakor običajno na svojih paličicah v kletki. Skozi odprto okno je priletel v sobo mlad vrabček. Ujela sem vrabčka, ki je strašno kričal, in ga posadila v pa« pigino kletko. Radovedna sem bila, kako se bosta vedli moji papigi.
Vrabček pa ni bil olikan in fin. Prav nedostojno se je vedel. Frfotal je po kletki na okoli, razmetaval pesek, pre« vrnil skodclico za vodo in kričal.
Papigi sta ostali skoro pet minut mirni na svojem mestu in ogledovali vrabčka. Bili sta vljudni kakor vedno. Po petih minutah pa je splezala ena izmed njiju počasi s paličice navzdol Najprej se je oprijela paličice s kiju« nom, potem z nogo in tako je šlo da« lje: Kljun — noga — kljun — noga. Zdajci jo je ubrala za njo še druga papiga.
Ko sta prispeli na dno kletke, sta z veliko nežnostjo prijeli vrabčka s kljunčkoma in splezali z njim na vrh paličice. Zelo previdno sta se splazili do odprtih vrat in ga dobesedno vrgii ven.
Odprla sem okno sobe in vrabček je sfrčal pod milo nebo.
Moji panigi pa sta si jeli čistiti kljunčka. Potem sta spet počesali dru« ga drugo. Ko je bilo tudi to delo opravljeno, sta spet mirno sedeli dru« ga poleg druge, kakor da se ni bilo nič zgodilo.---
Jože Kovač:
V težkih dneh
Včasi breme težkih dni materi izvije vzdih. A če gledam ji v oči, samo solnce vidim v njih.
Nekaj upa, nekaj čuti. nekaj sluti nje srce. Kaj pač drugega naj sluti, kakor lepše dni za me?
V fiziki, kemiji in tehniki, kakor tudi v vsakdanjem življenju je večkrat potrebno. da merimo toploto. Toploto merimo po stopinjah. Našo razdelitev stopinj je določil Celsius, ki ie označil tališče ledu z ničlo in vrelišče vode s 100 stopinjami. Poleg tega imamo še Reau-murjevo razdelitev, ki pa pri našem toplomeru ne prihaja v poštev.
Odgovori
1.	Mesto Toledo na Španskem je postalo znamenito zaradi svojega orožja.
2.	Robinsonov otok se je imenoval Juan Fernandez.
3.	Predsednik CSR ie Thomas Gar-rick Masaryk.
4.	V mestu Pisa stoji znameniti poševni stolp.
5.	V svetem pismu imenujejo paradiž »Vrt Fden«.
Hitrost morskega toka
Jeklena boja zasidrana ▼ newyorški luki se je odtrgala in v teku šestih tednov je priplavala na obalo Irske.
Najnavadnejša priprava za merjenje toplote je živosrebrni toplomer. Zgrajen je na podlagi zaKona. da se vsa telesa pri segrevanju enakomerno širijo. V stekleni kroglici je zaprta manjša količina živega srebra; kroglica je zvezana z ozko stekleno cevko. Pri segrevanju steklene kroglice se živo srebro razširja, vsled česar se dvigne. Tako vedno lahko določimo višino toplote. Ce presega toploto 300 st., tedaj živega srebra ne moremo več uporabiti, ker bi začelo vreti. V takih slučajih uporabljamo druge toplomerne tekočine. Za zelo visoke temperature imamo tako zvatii pirome-ter.	.....• ' " '
Nu, mi si bomo zgradili majhen toplomer, ki se imenuje termoskop. Vzamemo majhno steklenico s tankimi stenami; najboljša je kaka kovinasra posodica. Opremimo jo z zamaškom. k: ima v sredini luknjo. V to luknjo vtaknemo stekleno cevko. V spodnji del cevke damo kapljo vode; vodo moramo popreje barvati. (Barva je poljubna). Kakoi hitro zapremo steklenico z zamaškoi.i, se voda v cevki dvigne. Če se temperatura dviga, se zrak v steklenici razširj i in potiska vodo navzgor; v nasprotnem slučaju pada. Na stekleno cevko pritrdimo kos bele lepenke, na katero napišemo razdelitev stopinj (Glej sliko.)
Uganka »Veriga"
Na sliki vidite verigo. V vsak krog je treba postaviti eno črko tako. da dobite sledeče besede: od 1 do 2: žival, od
2 do 3: ime za očeta, od 3 do 4: zaba-vališče, od 4 do 5: ptič: od 5 do 6: italijanske novce, od 6 do 7: ime znanega ognjenika. Zadnja črka prve besede je I obenem prva črka druge besede itd.
Križaljka ,,Zvonček"
Pomen besed.
Vodoravno: 2. Hrib v Slovenskih goricah. 4. Pesniška oblika. 5. Avtomobilska znamka. 7. Del noge. 8. Krotiteljski pripomoček.
Navpično: 1. Orožje. 2. Kraj v Dalmaciji. 3. Plovec. 5. Jarem. 6. Žensko krstno ime.
Uganka »Vizitka"
Iz spodnje vizitke lahko spoznate,
r
JU VAN LOGOS
____'-J
kašne narodnosti je gospod Juvan Lo-gos. ___
Jože Kovač:
Pijanček modrijanček
Zgodaj dopoldne se je pripeljalo na vozu žarečem solnce v nebo. Potlej pa kot bi na mestu obstalo pije iz polja in morja vodo
»To ni prav, solnček, da si pijanček. popiješ vso vlago iz zemlje in mlak Bolje bi bilo, da si zaspanček. pa da se skriješ za temni oblak.
Preveč je vroče, kadar ti pije§. človek in cvetje in polje trpi. A kadar za temne oblake se skriješ, senca poljane in nas ohladi«.
A solnce iz morja kapljice pije. v meglo jih spreminja in strne v oblak. Malo še — dež iz oblaka se vlije na žejne livade in polja krotak
»Zdaj te poznam, da nisi pijanček kar iz navade, da modro ravnaš. Zdaj te poznam, da si modrijanček; piješ iz zemlje, da zemlji spet daš!«
j. O. Curvvood:
Medved Tir
Zima je dolga in moral se je pripraviti zanjo. Tako ima torej tudi medved, kakor vidimo, svoje skrbi in težave.
Prav ko je hotel prevaliti nov kamen, je Tir mahoma prekinil svoje ooravilo. Nekaj trenutkov je obstal kakor iz kamna izklesan — nato je sklonil svojo veliko glavo do tal. Kakšen vonj ie bil zavohal? Redek vonj sicer — tako redek. da se je pri vsakem gibu bal. da ga ne bi izgubil. Polagoma pa se je stvari popolnoma zavedel. Sunkoma je okrenil svoja ogromna pleča in stopil nekaj korakov po rebri navzgor, pri čemer se ie vohljaje obračal z glavo na desno in le. vo. Vonj je post.aial iačji in no nadalinih dveh korakih je Tir spoznal, da prihaja izza skalnatega bolvana. Z desno šano je odrinil v kraj vsaj dva stota težko skalo, kakor da gre za droben kamenček. Začulo se je divje, javkajoče vpitie /n majhen, progast, veverici podoben gorski zajček se je spustil v beg. Lahek udarec s šapo in živalca se je zgrudila, se še malo stresla, nato na mirno obb-žala. Tir se sedaj ni več menil zanjo, zakaj njegovo poželjenie je vzbudila zaič-jtova zaloga — za dobro pest gomoljev, ki so bili podobni majhnim črešnievo-rdečim kromnirčkom. Bili so zelo škro-boviti in sladki. Tir jih je pojedel z zadovoljnim godrnjanjem in sladkosnedno
r~
počasnostjo. To se je prileglo! Nato je nadaljeval z raziskavanjem.
Počutil se je izredno dobro. Na neprijetni vonj. ki ga je bil vznemiril pred eno uro, je že pozabil. Med iskanjem hrane se je pomikal čedalje bližje k globeli, ne da bi slutil, kakšna nevarnost mu preti od ondot. Ker sapa ni pfliala v ugodni smeri zanj, ni zavohal Langdona. ki se je pomikal više in više po globeli nav/.-gor.
Tir je brezskrbno capljal dalje. Zdaici pa je sunkoma obstal. Kaj je bilo to? Iz globeli se je bil začul gromovit ropot. Tam najbrže nekaj ni bilo v redu. Nezaupljivo je zmajal s svojo veliko glavo, nato pa se hitro odločil in zdirjal proti globeli.
Langdon je tiho zaklel. Imel je smolo — pri plezanju je bil zadel ob skalo, ki se je zrahljala in nato strkljala v globino, pri čemer je z oglušujočim ropotom rušila za seboj drugo kamenje.
Spodaj ob znožju globeli je Bruze napeto ooazoval grizlija. Videl je, da se je medved vzpel in stopal oroti globeli — če bi vsa i bežal preko jase. potem bi lahko streljal nanj! Tako pa?!
Langdon, ki ni o vsem tem ničesar slutil, je naoenjal vse moči. da bi preplezal zadniih deset korakov do roba globeli. Slišal ie spodaj kričati Bruze-ja, r>a ni vedel, da ga hoče posvariti.
»Samo brž gor!« je bila njegova edina misel. Skoro je bil že dosegel rob, ko je obstal in pogledal navzgor, da bi
premeril razdaljo. Srce mu je divje Ltripalo, kri mu je vrela v žilah in le s težavo ie zadržal krik. Nepremično je strmel navzgor — v dvoje zeleno se blesketajočih oči. Tesno pred seboj je zagledal velikansko glavo, ogromna pleča, široko odprto žrelo z dvema vrstama strašnih zob, in čul tiho, grozeče renčanje.
Prvič v svojem življenju je Tir zagledal človeka. Kak čuden bel obraz je bil to tik pod njim? — Oha, zdaj je spet začutil oni tuji vonj, kakor dopoldne. Tak to je tisto! Tz vonj mu je bil skrajno zoprn — nič več ni hotel imeti opravka z njim. Nenadoma se je okrenil in hrzo stekel proti jasi.
Langdon je z največjo brzino preplezal zadnje korake in minuto kasneje pogledal čez rcb. Tam Kaj teče rjavi kosmatinec — eno krogb *» u pa le še pošlje za spomin. Da prej ni imel puške pri rokah! Hitro je poK'ekni1, naslonil komolec na kolena in iz daliave petdesetih korakov ustrelil na medveda.
Od znožja se je zdaj začul ostri pok Bruzeive puške.
Tir je bežal dalie in se čudil pokanju za seboj — mar ne doni, kakor da grmi? Da. in če grmi, bi se moralo tudi bliskati! To je dobro vedel — rožna! je trepetajoče bliske na temnem nočnem nebu, poznal je srdito grmenje.
Hipoma ga je izpreletel občutek, ko da je nekdo zasadil vanj razbeljeno Železo — prva krogla iz Langdonove pa-
ske mu je bil od pleč odtrgala kos mesa. Grizli je dirjal dalje. Čudni bliski, ki so ga ranili! Doslej jih je samo videl, ne pa občutil. Spet ga je zadela krogla, to pot v bok. Zdrznil se je. Ti bliski so morali biti v nekakšni zvezi s tujim vonjem. Nato se je z besnim rjovenjem okrenil proti napadalcema. Tisočerno je odmevalo grmeče rjovenje ranjene zveri od skalnatih sten. Bruze je slišal spodaj v globeli grozečo bojno napoved in streljal kar na slepo. Langdon je z največjo naglico znova nabil puško in njegova druga krogh je zadela Tira v hrbet kakor udarec z ognjenim bičem. Za trenutek je veliki medved omahnil, nato pa se ga je polastila čudna bojazen pred temi strašnimi ognjenimi žarki. Znova je pričel bežati. Za njim je neprenehoma pokalo, zadela pa ga ni nobena krogla več. Dosegel je vrh gore in izginil lovcema izpred oči. Kljub pekočim ranam se je spustil v drugo dolino.
Samo proč. preden jo ubereta za njim! Spoznal je, da je vonj po človeku v zvezi z bolečimi ranami. Krvavel je iz rane na plečih in hrbtu. Nekaj trenutkov je nezaupljivo in začudeno ovohaval rdeče kaplje na tleh poleg sebe. Nato pa ie znova zavohal tuj voni in jo z vso naglico ubral po bregu navzdol. Dospel je na dno doline, izginil v gošči in prišel do potoka.
Ta potok mu je bil dobro znan. Gotovo več ko stokrat je bil prehodil nje-
govo peščeno strugo navzgor in navzdol — tekel je po sredi svojega kraljestva. K temu potoku se je zatekel, kadar je bil bolan. In še nekaj ga je vleklo semkaj. Tu je bila njegova domovina! Tukaj je bil preživel svojo medvedjo mladost. Semkaj ni smel noben drugi medved; drugače svoiih vrstnikov ni preganjal in jih je pustil v miru živeti po širnih, solnčnih bregovih svojega kraljestva. Seveda, zmerom le tako dolgo, dokler mu je prija-lo. Če mu je prišel kdo na pot. kadar je bil slabe volje, se siromaku ni dobro godilo. Ali če je prišlo kakemu drugemu medvedu na misel, da bi se wrl njegovi oblasti! Gorje nesranme-žu! Vroč boj na življenje in smrt in nagel beg pred neprijetnim samodržcem je bila posledica. Po takih bojih si ie Tir hladil rane v tem potoku in to ie hotel storiti tudi zdaj.
A danes se je le počasi pomikal dalie. Rane so ga pekle in bolele: naiveč težav mu je prizadevala razstreliena rama. Vedno zno*a se je opotekal in spr»-tikal. Ko je prišel do vode. se je takoj do glave ponori! vanjo. S potrtostjo ie spoznal, da danes niti to ne pomaga. Sicer je prenehal krvaveti, a bolečine so postajale prej večje nego manjše. Odpraviti se je moral torej dalje — po učinkovitejša zdravila.
Pot ob potoku je držala k blatnemu ribniku in ta ribnik je bil njegov najboljši zdravnik.
S*. *JUTRO< a. 308
ji.
6 ccftti bupexfietewdyn
aii
iudo radic-tehniCe
Evropa - &meriGa
v zvočniku
0Caf nudi
1. Sprejem valov od 12 do 2000 m brez zamenjave tuljav.
% Nastavljanje z enim gumbom.
3.	Skalo z delitvijo po posameznih postajah — Garantirano lahka nastavitev.
4.	Varnost pred sunki jaJcega toka.
5.	Največjo učinkovitost pri največji sigurnosti.
Jn^e/e« <Uč?
6.	Posebno varovalo zoper napačno priključitev.
7.	Največjo selektivnost, ločljivost vseh postaj drugo od druge, izločitev domače postaje pri končni jakosti 2 watov pogon dinamičnega ali več elektro-magnetičnih zvočnikov.
8.	Preklopljivost na vse napetosti izmeničnega toka.,
&eser»nfca
zimsGa oblačita
izdeluje po najnovejši modi in po nepretiranih cenah
Josip Novak
• modno kroiaštvo
Ljubljana, Breg št. 2. 12863
Tectinikum konsfanz
I	I \am Bodensee
Tehnika t Konstaocl. lnženj«reka gola za. stroje-1 »radbo m elektrotehniko. Prospekti prati«. Gradnja! letal ir avtomobilov.	2/1
Anton Kremžar
strojno podjet.e
Št. Vid nad Ljubljano
Edino domače podietje za izdelavo raznovrstnih poljedelskih stroiev
Stalna zaloga motorskih mlatilnic in bencin motorjev orig. »SLAVIA«, nadalje plugov, bran, kultivatorjev, ska-rifikatorjev itd.	128S6
Oglejte si našo razstavo na velesejmu in zalogo v Št. Vidu
tirlegantna vnanjcst (Dveletna, garancija
Zahtevajte speci}atne brošure — — (Pustite mi aparat predvajati pri (Daient trgovcu
^Reprezentance radio tovarn ,p&n£e1en" £>}uht}ana, AiiŠelcsiceva cesta 34.1.1 12627
66
i\a velesejmu
imate priliko, da primerjate izredno čisto in plemenito podajanje glasbe na
radionapraTah „ SLORD
in neprimerljivem zvočnika
Brokton — Slord.
Primer|a'te cene in druge ugodnosti. Vzemite si prospekt v paviljonu ,E4 drugi oddelek desno
in seznanite se z napredki, ki so izvedeni v SLORD-aparatih.
Radiodelavnfce Slord, PTUJ, Vičava. 12881	MARIBOR, Gosposka 18.
Mi smo za Vas podaljšali rok za odplačevanje za nadaljna dva meseca
na 8 mesečno od aS-če vanje
vsa manufaktura, kakor tudi čevlji v največji izbiri ter po najnižji ceni
Oblačifnica JURIJA*
Ljubljana Mestni trg št 17
12839
2ALUZIJE,
lesene tekstilne rolete (drvonitke), rolete iz gradlna, samonavijalce in —- lesene rolete »Esslinger« v vsakih * konstrukcijah izdeluje solidno in najceneje tvrdka	59
PETER KOBAL
Kranj — Slovenija
Brzojavke: Kobal. Tel. interurb. 32.
Zahvala.
Podpornemu društvu LJUDSKA SAMOPOMOČ V MARIBORU izrekam tem potom najlepšo zahvalo za takoj izplačano pripadajočo podporo po pokojni gospej Mariji Staudeger in priporočam to prekoristno društvo vsakomur najbolje.	12897
Gačnik pri Jarenini, dne 1. septembra 1930.
KARL STAUDEGER.
Zahvala.
Podpisana se tem potom zahvaljujem podpornemu društvu LJUDSKA SAMOPOMOČ V MARIBORU najiskreneje za ku-lantno izplačilo pripadajoče podpore po mojem soprogu g. Skerjancu Franc in priporočam to neprecenljivo društvo vsakomur najbolje v takojšnji pristop.
Glince pri Ljubljani, dne 5. septembra 1930.	12898
MARIJA ŠKERJANC.
Obiskovalci velesejjma!
Oglejte si krasno razstavo pohištva, spalnice v paviljonu »E« štev. 85—87 in tudi na razstavi doma pri tvrdki
Ivan Smole,
splošno mizarstvo, Tacen, pošta št. Vid pri Ljubljani	11878
Dvokolesa, motorji, šivalni strmi-
otroški in igračni vozički, pnevmatika, posamezni deli. — Velika izbira, najnižje cene. — Prodaja na obroke, ceniki franko.	6
TRIBUNA F. B. L„ tovarna dvokoles in otroških vozičkov, LJUBLJANA. Karlovška cesta št. 4.
I Obiskovalci velesefma
»4
O N O 04
V dobro razviti gostilni »Maribor« na Grajskem trgu št. 1
sem prevzela
kuhinjo
katero hočem voditi v zadovoljstvo vsakega gosta. Tu se dobijo vsak dan raznovrstne dobre jedi po zmernih cenah. Domača hrana je prvovrstna in izdatna, o čemur se lahko vsakdo in vsak čas prepriča.
Za obilen obisk se priporoča	12854/a
t
h: ■
AMALIJA VEHOVAR
Stavbišce
v bližini glavnega, dolenjskega ali gorenjskega kolodvora okrog 2000 do 3000 m2 iščemo za skladišče. — Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra" pod šifro „Stavbišče 12891,
Obiščite paviljon »E« št. 78—80 in oglejte si razstavo pohištva, gosposka soba, krasno izdelana od domače
tvrdke	11877
Franc Vreček,
ŠT. VID NAD LJUBLJANO.
KLAVIRJI
Preden kupite KLAVIR, si oglejte mojo bogato zalogo prvovrstnih KLAVIRJEV. — Prodajam najceneje, na najmanjše obroke, z garancijo — Strokovnjaško popravilo in čisto uglaševanje. — Najcenejša izposojevalnica.	297
Warbinek, Ljubljana,
Gregorčičeva štev. 5. Rimska c. št. 2.
Obiskovalci velesefma!
Posetite paviljon »E« štev. 89 — 93, kjer je razstavljeno krasno in moderno izdelano pohištvo jedilnica in spalnica domače tvrdke	11882
Jratt (Pote ti šefe mizarstvo, št. Vid — Vižmarje.
NC I 223/30.
11780
prostovoljna sodna dražba
V sredo dne 10. septembra t 1. ob 11. uri dopoldne se bo vršila v pisarni podpisanega notarja kot sodnega komisarja v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 6, prostovoljna sodna dražba zemljišča vi. št. 110 kat. obč. mesto Ljubljana, obstoječega iz hiše št. 19 v Florjan-ski ulici, s sadnim vrtom, in stavbišča, solastnega gg. Kruhar Mariji, Koman Franji, Piškur Antonu in Piškur Karolini omož. Mulec.
Izklicna cena znaša 320.000 Din. Dražbeni pogoji so interesentom na vpogled v pisarni podpisanega notarja kot sodnega komisarja.
MATE HAFNER, notar kot sodni komisar.
S6S
Garantirana konstrukcija 1
Prostor za posteljnino.
Franc Jager
tapetništvo Ljubljana, Sv. Petra nasip 29.
Priporoča svoje najmodernejše spalne fotelje vseh vrst modroce, otomane itd. 12890
Oglejte si razstavo na velesejrao paviljon „r 54-55
Najmodernejša oblika!
Cene motociklov od »in 13.800 naprej
kompletno opremljeni, z električno razsvetljavo, z vrtilnim ročajem, dva izpuha i. t. d.
Pozor motociklisti!
Vodeče v konstrukciji in kvaliteti nedosegljive motocikelske znamke so in ostanejo s Angleške AJS—Rndge Whitworth - Francis Bamett. Ameriške: Excelsior - Henderson. Nemške: BMW in to vsled mnogoletnega izkustva v gradnji motorjev. Brezkonkurenčne cene! Plačilo na obroke! Vsi rezervni deli na zalogi! Zahtevajte ponudbe!
Uporabljajte Castrol olje!
Oglejte si stalno razstavo pri glavnem zastopstvu:
O. ŽUŽEK
Ljubljana, Tavčarjeva 11
Vozilo za liudi, kateri so priučeni ekonomično računati.
Avto, ki Vam ne bo tako hitro zastarel, ki obdrži vedno v največji meri svojo vrednost, močan, zanesljiv, štedljiy, lep, plemenit in eleganten, mednarodnega formata. Kvalitetno vozilo nemškega izvora, katerega lahko uporabljate obenem kot limuzino in odprt voz, kar pomeni praktično novost. Z mnogimi posebnimi prednostmi, o katerih niti mnogo ne govorimo, ker so pri Brennaborju same ob sebi umevne. Prosimo Vas, da se sami prepričate z neobvezno poizkušnjo vožnjo. Zahtevajte cenike! Plačilo na obroke!
TIPE:
IDEAL
JUtfELl ALPSKI ZMAGOVALEC AVTOBUSI
4 Cil. 30 H. P.
6 Cil. 45 H. P.
6. Cil. 55 H. P.
TOVORNI
Generalno zastopstvo: O. ŽUŽEK, Ljubljana, Tavčarjeva ulica štev. 11
BRENNABOR
CfšSia indiistrijaliia banka
Podružnica v S jasbljani. Harijin trg 5	Centrala t Pragi,
Volačana delniška glavnica in rezervni fondi Kč 309.000.0©©' —
12851.
62 podružnic in ekspozitur
Izvršuje bančne posle vsth vrst in sprejema
vloge na knjiž'ce in tekoče račune Telegrami: Indusbanka Telefon interurb. 2104
z&m
ZALOG A ©R©ŽJA, MUNICIJE IN LOVSKIH
POTREBŠČIN FR. ŠEVČIK Ljubljana
Židovska ulica 8.
Telefon 3378 Pošt. ček. račun 11775
Največja izbira lovskih pu.šk in orožja za šport in obrambo vseh svetskih znamk, belgijske. Suhfske, Sauer & Sohn, boroveljske in glasovite »DAKNE« puške.
Ti&er tri Einhorn patronz marke Utendorf
bas; ni z nemškim Troisdorfer smodnikom. »U« patroni, basani v. Obilic, Haslocher in vVollersdorf smodnikom ter mehkimi _ali angleškimi trdimi šibrami.	11740
Trgovci preprodajalci in lovska društva dobijo cene na veliko. ZAHTEVAJTE CENIKE:
Trlpfojs
243»
kline najboljše znamke ter se boste vedno dobro obrili.
Kupujte »nmo -............................-	. . , ,	., ,
v,., T.:;.., ,i„roa;.,. znamke jamf-i za najfinejše in dolgotrajno rezilo, vedite v veliki izbiri vse vrste najboljših brivnih aparatov, najfinejših bri-••'.. strojev za lase. škarij in žepnih nožev. Lastna električna brusilnica vseh vrst britvic.
11765
^vokata
faeitt m Br.joslp Sajcvic
svojo pisarne a dnent septenth.
utice štev. 3
v prvo nadstropje poslopja
htr&uts/ee s£e$ll©mce
»rt83
na vogalu Aleksandrove ceste in Beethovnove ulice (vhod iz Beethovnove ulice)	1/866
J. Brunčič 8 F. Rebernik
PLESKARSTVO IN LIČARSTVO	"466
LJUBLJANA, Kolodvorska ulica štev. 23
izvršuje vsa pleskarska in ličarska dela po solidnih cenah. Sprejema tudi vsa v to stroko spadajoča dela na deželi.
TVRDKA
A. VOLK
11719
|L3U 5L3ANA Resijeva če ta 24
priporoča prvovrstno odbrano
semensko pšenko, semensko rž
in zanesljivo kaljivo blago
Zahtevajte ponudbe!
otroci
čudijo našemu krasnemu,
cene vrednemu jedilnemu orodju Kompletna kaseta alpaeca - srebro
f)in 260 -Zahteva te kataloge naših drugih <iO šlajjerjev zastonj. ŠAPI R A, Ljubljana, Miklošiča c. 14.
Gostilničarji! kavarnarji! Plesne šole!
rod
m
11887
aparaturo za ve iko pojačanje gramofonske elasbe, kompletno s 200 gramofonskimi ploščami v skoro povsem novem stanju, zbo« nabave več'<*ga aparata. Pogledati in čuti v-kavarni n K I) c I; I (!>■ Zagreb, J I i c a štev. 59.
1 ' v'"	, "	■ ■
uiimtetmiiu

d. 35 C. 25.
i? Hjuibijani, fošGerceva ulica št, 3
izdeluje
vse potrebščine iz kovine in je tudi letos v paviljon »G« izložila svoje izdelke, med katerimi se nahaja lepo število novih predmetov, kakor: aluminijasta kuhinjska posoda, opreme za prodajalne in izložbe, kotli novega sistema za destilacijo, aparati za desinfekcijo, aparati za žgano kavo, črpalke za higijenične vodnjake, toplodarji ter vse vrste posode iz kovine in pločevine.
Ne zamudite tudi Vi te prilike ter si oglejte res vse praktične izdelke tega podjetja, da si v slučaju potrebe morete kriti iste le s solidnim domačini izdelkom.	12870
IZREŽITE IN SHRANITE, ZA SLUČAJ, ČE NAŠ NASLOV POZABITE!
Ugodna nakupna prilika.
Dne 15. septembra 1930 ob 10. uri se vrši pri okrajnem sodišču v Mariboru v sobi št. 27 sodna dražba gostilniške realitet^, vi. št. 224 k. o. mesto Maribor.
Cciiilna vrednost
Din 213.628.25. — Najmanjši ponudek: Din 150.000.—.
Natančnejša pojasnila daje odvetniška pisarna dr. Kieser Kari v Mariboru. Aleksandrova cesta 14.	12856-a
l^ru^im ljudem
iti treba	292 I
vedeti, da v svojem stanovanju zatirate mrčes. Porabljajte zato PIRETRIN, ki poleg neprimerno zanesljivega učinka jako prijetno diši, kakor da porabljate sredstvo za razkuževanje zraka v svojih stanovanjskih prostorih.
Če pa kje v trgovinah ne dobite PIRE-TRINA, nam pišite dopisnico, da vam z obratno pošto pošljemo po povzetju pol litra Piretrina in razprševalnico za Din 55. Ako razprševalnico že imate, naročite Pi-retrin v kanti za pol litra po povzetju za Din 35.—.
PIRETRIN d. d. za kemijsko industrijo, Zagreb, Branimirova 43.
Obiskovalci velese jtna
se opozarjajo na tvrdko	11473
IVAN KNECHTL
krznarstvo, Ljubljana, Kolodvorska u. 26
katera izdeluje vsa krznarska dela in ima v zalogi raznovrstne kože. — Izdelujejo se prvovrstne čepice po konkurenčnih cenah.
Odda se satnoprodaja patentov
1.	Epohalnih sanitetnih predmetov za bolnice, ambulante, zdravnike, itd. firmi s kapitalom Din 270.000.
2.	Svetovnih predmetov za železničarje, športnike, šoferje, pilote, redarje, vojake, mornarje, kmete, itd. Kapital po dogovoru.
Prodajo se patenti za izdelavo:
1.	Svinčnikov s trajnim koledarjem.
2.	Kotlov za kuhanje šunk.
3.	naprav za ostrenje železnih instrumentov. kamenitih črtal, svinčnikov itd. Ponudbe na Interreklam Zagreb, Marovska 28 pod »br. K-1472«.	11807

AKO ŽELITE
poceni in dobro blago, oglejte si zalogo in izbiro raznovrstnih barv, firnežev, lakov, zidarskih plesk. čopičev, oljnatih suhih barv in ostale v to svrho spadajoče predmete edino pri	11626
DRAGO FRANZ
Ljubljana, Stari trg 24. Točna postrežba.
11595
datnskih klobukov
L. Derganc, Sv. Petra 2,1
ima stalno na zalogi NAJNOVEJŠE DUNAJSKE MODELE
Cene najnižje!	Točna postrežba!
Priznane nebeške sladkosti
bo prodajal tudi na drobno na velesejmu v paviljonu »M«, koja štev. 173, sloviti ljubljanski slaščičar	11754»
Al. Gnile,
LJUBLJANA, GOSPOSKA 4.
od Din 35.— dalje. Posteljne odeje iz puha, volne in bombaža. Kemično čiščenje perja Din 15.— za kg. — Fcin, Zagreb, Zrinjski trg 15.	302

kg mtšanega, čiščer.e;a petja
Samo OO Din
<i> skubljenega čiščeneg, peija
Samo »O Din
kg >'vega. čiščetiega pulil !
Razpošilja
Trgovski dom Stermeski, Celje št, 30
Kar ne ugaja, se zamenja ali vrne denar.
Zahtevajte takoj novi ilustrirani cenik z več tisoč slikami, katerega dobite popolnoma brezplačno!
Prodam po ovico svoje
v najboljšem stanju, obstoječo iz dveh in ene podstrešne sobe, kosa polja in kosa gozda. Cena 18.000 Din. Celje, Polule št. 35, od »Grenadirwirta« deset minut levo navzgor.	11839
C3BC3BC3aOBC=>aC3KC3HC=>SOa<=.
Obdržite v spominu,
da je najbogatejša izbira svile, modnih gumbov, trakov, čipk, okraskov, nogavic, rokavic, kravat, ovratnikov, robčkov in sploh vseh potrebščin za izpopolnitev damske in moške toalete edino le pri tvrdki
T. EGER, Ljubljana
Sv. Petra cesta 2. 11772
Svetovno znane originalne
WE€Ka uve ČAŠE
in aparati za vkuhavanje se dobe v sledečih veletrgovinah: Celje: fos. Jagodic; Maribor: Kar!	in Pinter <fc Lenard: Glavna.zalega za. Jugoslavijo: »FUUCTUS« Ljubljana. Krekov trg 10. 60a
Ander! — Eogge
Graz, Lessingstr. 19. Tel. 2993.
Znamenit internat in eksternat. Znanstvena in gospodinjska izobrazba. Specijalen trgovski tečaj za inozemkinie (s pravico javnosti). Skrbno negovanje jezika in glasbe. Prospekti in reference.	12612
Ohtaciftt
za gospode izvršuje po zelo solidni ceni in v najmodernejši fazoni
LUDVIK LOGAR
modni atelje, Gosposvetska cesta 13, II. nadstr., vrata 67 (Kolizej). Velika izbira najmodernejših štofov.
Sprejemajo se tudi popravila. 280
Pušk ar	Jiesi
Albin Sifrer
LJUBLJANA, Gosposvetska cesta št. 12
(poleg restavracije »Novi svet«) ima svoj razstavni prostor na LOVSKI
RAZSTAVI paviljon »H« štev. 172.
Š€*FEB
obenem samostojen mehanik, izvršuje vsa popravila sam, prvovrsten in previden vozač, zelo vesten in zanesljiv, želi spremeniti službo.
Cenjene ponudbe pod »Dobra moč 99« na oglasni oddelek s Jutra«.	11864
Krajevni šolski odbor na Dolu pri Hrastniku razpisuje na svoji novi šoli mesto šolskega sluge s prostim stanovanjem, kurjavo in razsvetljavo. Plača po dogovoru. Natančnejši podatki so na vpogled pri šolskem upravitelju istotam.	11869
Krajevni šolski odbor na Dolu pri Hrastniku.
.-'V'	K'	-'V> ».--'«•'.Vr".,-r-; \lv •',
Zahvala
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja in sožalja. ki smo jih prejeli ob nenadni izgubi našega ljubljenega sina oziroma očeta, brata, strica in svaka, gospoda
Milana Konelna
trgovca in posestnika
za poklonjeno cvetje in prekrasne vence se vsem prav iskreno zahvaljujemo.
Posebno zahvalo izrekamo čč. duhovščini, obč. svetniku gosp. Jos. Turku, mestnemu živinozdravniku g. Pestotniku, dr. medic. g. Fedranu, Sokolskemu društvu, gg. pevcem za ganljive žalostinke ter končno vsem številnim prijateljem in znancem, ki so našega nepozabnega pokojnika v tako častnem številu spremili v prerani grob.
Gorenja vas pri Stični, dne 5. septembra 1930.	12857
Globoko žalujoči ostali.

Suha roba, brihtna Ribnica in široki sv
Ribniška suha roba. Današnja gozdarska in lovska razstava ljubljanskega velesejma je dala v rdečem paviljonu tudi prostora slovitim Ribničanom, da so razstavili v njem svojo robo in jo pokazali v vsej njeni vsakdanjosti, mnogovrstnosti in ročnosti. Vse številne predmete je dala na razpolago svetovno znana trgovska in industrijska hiša E. Ivane v Sodražici, uredila pa sta razstavo z velikim okusom in po vseh modernih pravilih g. Jože Ivane, član gornje tvrdke, in g. Janko Trošt. strokovni učitelj meščanske šole v Ribnici.
To so sami leseni izdelki, ki se rabijo vsak dan v hišnem in kmetijskem gospodarstvu. Redek je, ki bi jih mo-£el našteti po njihovem imenu. Na razstavi. ki jo je priredilo kranjsko-pri-morsko gozdarsko društvo 1. 18S1. v Kočevju, je bilo iz Kočevske razstavljenih 41 predmetov, eden drugačen od drugega, iz Ribnice pa celih 122 predmetov. Od tedaj je marsikateri kos svojo veljavo zgubi', mesto njega pa se je pojavilo k življenju vsaj par novih, dočim so se drugi v mnogih ozirih spo-polnili. Poskusiti hočem, da jih v glavnem naštejem:
Kadi. čebri, keblice, banje in merniki: Škafi, pasjaki, maltarji, ribarji, hrvaški škafi in žehtarji; brente in brentače; golide. korci in napajači; barigeljci in banke; škatlje in škatljice, tudi za pariški puder; žlice, noži. vilice in kulial-nice; kladiva, valjarji, ribežni. krožniki in sklede; pinje in pipe; lopate, neške in vevnice; rešeta, sita, cedila in rajte; vile, grablje, cepci, kosišča in toporišča; čaše, sipaike, "vki in solnice; stojala, obešala in priprave za vezenje; zibke in kolca; peharji, stručnice in kuhinjske deske; mišolovke in pasti; modeli za maslo in testo in košarice; muhal-niki in zobotrebci itd., itd.
Dolga je ta vrsta ribniških izdelkov, vse ima v zalogi imenovana hiša E. Ivane v Sodražici. Poleg te tvrdke nastopajo na drugih mestih razstave tudi še druge ribniške tvrdke, predvsem J. Oberstar iz Sodražice s finimi izdelki same strugarske stroke in M. Toma-žin iz Raščice s samimi zobotrebci. Precej klaverno nastopa »Zveza lesnih obrti v Ribnici«, kar daje nov dokaz, da so Ribničani le preveč samostojni in iznazdljivi, da bi se dali spraviti pod temni mernik kake kompanije. Lepe izdelke svoje stolarne je razstavil g. F. Fajdiga iz Sodražice. Gozdna ve-leposest g. Rudeža iz Ribnice je prikazala bogastvo ribniškega gozdovja, g. J. Goederer iz Namršlja pa je postavil model preproste ribniške žage in jo spravil v pogon s pomočjo elektrike, ogledovalcem v zabavo.
Vsakogar, ki pomisli na to dolgo vrsto ali jo celo vidi zbrano pred seboj, obide neko posebno duševno razpoloženje. Ob istem času se ti poraja razposajen smeh in resno občudovanje, prvo zaradi vsakdanjosti teh predmetov, drugo pa iz odkritega priznanja njihovim stvariteljem.
Kibuičanka pri statvah za pletenje rešet-nih dnov.
Domovina teh izdelkov je primeroma majhen kos slovenske zemlje, ki je razprostrt nekako od cerkniške Slivnice do kočevskega Roga pa od kočevskega mesta do Zelimljega z najbolj delavno sredico v trikotu med Blokami, Turjakom in ribniškim trgom. Vsa ta pokrajina nam je v rdečem paviljonu predstavljena ne samo po naštetih izdelkih in tvrdkah, ampak tudi kartografsko in statistično po veščih rokah strokovnega učitelja g. J. Trošta, a risarsko po akad. slik. I. Miheliču iz Ribnice.
Poleg statističnih pregledov proizvodnje je g. Trošt narisal in izvesil tudi tri kaTte o domovini suhe robe: zemljevid domače lesne obrti v kočevskem srezu (1:50.000), zemljevid sreza Kočevje v osmih barvah (1:50.000) in zemljevid Ribniške doline in okolice (1:12.500). Te karte, izmed katerih bi druga pač zaslužila, da izide kot učni pripomoček na javni trg, nam nudijo jasno sliko o geografski razprostranjenosti izdelkov in njihovih izdelovalcev.
Na parnih in vodnih žagah ima v golem žagarstvu svoje hranitelje okoli 20 tisoč Slovencev, ki so bolj ali manj enakomerno razstreseni po vsej Sloveniji. V izdelovanju zgoraj naštetih lesenih predmetov pa je vir življenja za pri-
K geografiji naše lesne domače obrti.
bližno enako število naših ljudi — J. Jovan je cenil 1. 1903. število obratov na -1000 —, katerih dom je omejen skoro na obseg enega samega izmed 28 političnih okrajev Slovenije.
Ti kraji so z iznajdljivostjo svojega uma in spretnostjo svojih rok les oddaljili tako daleč od njegovih prvotnih oblik in vložili vanj toliko delovnega kapitala, da je vrednost tamošnje gozdne posesti dvignjena do višin, ki so sicer prav težko dosegljive. Temu delu posveča razen večje zemljiške posesti vsaka tamošnja hiša po 100 do 250 dni v letu in vsaka še tako majhna gozdna posest je tu izrabljena od smrekovih debel do leskovega grma in drena na način, ki si ga bolj izdatnega skoro ne moremo misliti.
Vsakdo, ki je od tu doma in ga povprašaš po njegovi domovini, ti bo najprej povedal, da je od »Ribnice«, pa naj ima tudi po 4 do 5 ur hoda do prijaznega trga sredi polja, ki leži vdrto med Veliko in Malo goro. Fridrihštanjskim gozdom in Slemeni. Ljudje so torej »Rib-ničanje« — njihova duševna svojstva so v glavnem kombinacija zgorai omenjenih dvojnosti, humorja in resnobe, njihovi izdelki pa ribniška ali »suha roba«, ime ki ga ne more prevesti noben jezik.
*
Pregled zgodovine lesne domače obrti. Domača obrt suhe robe je delo, ki ni omejeno po nobenih obrtnih zakonih ali predpisih. Ona je vezana zgolj na posamezne kraje in hiše, kjer prehaja priučitev dela od oče"ta do sina, od rodu na rod, ona je torej »cvetka, ki raste na prosti livadi svobodnega narodovega umetniškega čuvstvovanja.«
Še pred sto leti, v Valvasorjevi dobi pa še celo, je bilo deloma vse od pred-zgodovinskih časov v obrobnih krajih »Ribnice« železno rudarstvo in fužinar-stvo glavni temelj narodnega gospodarstva; slonel je doma na malopro-centni rudnatosti hribin in vodnih silah gornje Krke, Raščice in Cabranke. Temu nasproti sta Ribnica in Kočevje od nekdaj navezani na bogastvo svojih kraških, a gozdnatih visokih planot. Spričo premalo aktivne bilance svojega kmetijstva je ljudstvo teh visoko ležečih, malo rodovitnih krajev začelo že zgodaj ceniti cepkost lesne tvarine in jo umno in spretno spravljati v sluz-bo najprimitivnejših vsakdanjih potreb in les obdelovati preko svoje domače potrebe za prodaj.
Že iz srednjega veka so nam ohranjeni dokazi, da se je ljudstvo bavilo z obdelovanjem lesa. Valvasor pa omenja deset kočevskih in dvanajst ribniških vasi kot izdelovalce suhe robe. In ko so nastopili žalostni časi turškega vpa-danja in požiganja, kaj je bilo tem krajem bliže, kakor da so se zatekli k tej svoji spretnosti in si noiskali v njej skromnega zaslužka. L. 1492. so dobili Ribničani in Kočevarji po 22 turških vpadih na Kranjsko, ki so se izvršili v kratki dobi 1469. do 1491., od cesarja Friderika III. privilegij trgovanja s suho robo po vseh tedanjih avstrijskih deželah.
Tudi drugod je cvela lesna domača obrt. Valvasor našteva kot suhorobar-je gorenjske vasi Bleda, Lesce, Rodine in Selca. Bohinj, Bled, selška dolina, Črni vrh nad Idrijo in okolica Kranja so še pred 50 leti dajali leseno robo na trg. Ali njihova delavnost na tem polju je potem prenehala deloma zaradi zamotanih posestnih vprašanj, deloma pa so si ti kraji odprli ugodnejše panoge pridobivanja (sirarstvo, tujski promet); edini Koprivnik izdeluje še danes svoje »vivčke«, dočim dela v Ceš-njicah v selški dolini sodarstvo s polno paro dalje. V enem kotu rdečega paviljona so razstavljeni tudi predmeti iz Prekmurja, vendar oni nam bržkone ne dajo prave slike o tamošnji lesni domači obrti, ker predstavljajo samo isrrač-kanje z lesom, brez vsake trgovske praktičnosti.
Vse drugače pa je to pri naši Ribnici. Ona si je znala svojo staro obrt ne samo čuvati preko vseh modernih stremljenj človeškega gospodarstva, ki domači, ročni obrti ni nič kaj prijazno, temveč njeno gospodarsko izdatnost
dvigniti do velikih višin.
*
Rešetarstvo. Od lesa, ki se rabi v lesni domači obrti, zahteva Ribničan velike prednosti. Les ne sme imeti grč, mora biti zadosti gost, predvsem pa je potrebno, da se lepo kolje, cepi in obrezuje. Da pride Ribničan do takšnega lesa, ga stane mnogo truda in denarja. Kjerkoli izve, da leži posekano kako drevo, gre tja in ga preskuša; včasi je to tri do štiri ure visoko v gori. Dočim pa je cena smrekovim za žago 150 Din za kub. meter, mora plačati suhorobar za kub. meter izbranega lesa na mestu po 250 Din.
Kakor sicer potrebno orodje ni mnogovrstno, tehnika obdelovanja lesa je vendar pri različnih predmetih v malem precej različna. Spričo tega je ekonomija časa in dela zahtevala, da so se posamezni kraji več ah manj omejili na izdelovanje enega samega predmeta. Najbolj pisana sestavina ribniške suhe robe je re-šeto, zato je rešetarstvo razdeljeno na več delovnih panog prav tako, kakor je n. pr. razčlenjeno delo urarske domače
obrti v Švici.
Temeljna stroka rešetarstva je obo-darstvo. Obodar razcepi gladko raščene hlode po njihovem polumeru na »zgonte«, te razcepi še dalje, razcepke pa obdela na »stolu« z rezilnikom na tanke in gladke obode. Po deset do trideset obodov ali obročev različnega premera, širine in imena se končno potoči v kolače, ki pridejo v tej obliki v trgovino. Obodi so se do nekako 1. 1850. krožili na roko, danes se to vrši s pomočjo z železom obitega valjarja na vreteno.
Obodarji so doma v vaseh, ki ležijo v trikotniku Ribnica-Vel. Lašče -Podklanec. Največ obodov izdela vas Globel, po 10.000 na leto, za njo pride Hudi konec s 3500, Zapotok in Praproče, vsak po 2500*, Ribnica, Sv. Gregor in Dvorska vas, po
Urban iz Ribnice
To pesem je zložil in menda tudi skom; poniral Cenetov gospod iz Ribnice, pok. župnik Ivan Podboj (1848 — 1911). Deset slik k tej pesmi je narisal tudi Ribničan, akad. slikar 1. Mihelič, in jih postavil na razstavi na ogled.
Sem z Ribence Urban, po cejlem svajti znan; jest brihtne sem glave, pa žlice imam nov je.
Sem rjeku: kje je veselica, bi se prodala kova žlica; sem semkaj se podav, da bi jih kej predav.
Jest hvalit se ne smejm, le tiilku vam povejm, de take ruobe nej, ne ljati, ne druge j.
De buom pa jest Urban pri vas še bolj poznan, letu vam zde j povejm, k nej znanu vsem Ijudejm.
Jest dejlam žlice vsake suorte, kar se jih le zmislit muorte, škatejle, škateljce, pa tiid kiihavence.
Jest dejlam škafe in rešjeta, rajte, brjente, vsega šjenta, sem majster jest od žlic, čebrti, keblu, keblic.
Poslušajte vsi narprej, kar se vam zdej povej od žličnega g radii, k je tam per sklejdneki.
Kokti je lejpa ta posuoda, kjer se spravlja suha ruoba; letu je tisti grad, ki hrani muj zeklad.
Kok žalosten ta svejt je biv zarejs poprejd, k nej tacih blu ljudi, de b žlice dejlali.
Se skorjami so žiipo jejli, sklejde ne kolejna dejli, to rejs nej bještru blu, od uist je kapalu!
Prebrisani možje od svjetga Primože se zmislijo narprej, kar se vam zdej povej:
Od šruocih uist so mjero vzjelt, so žlice dejlati zečjeli, so sturli ruobe t je ze cejle dežel je.
Zdej so pa šli po svejt po zimi in po lejt, pa ne samu možje — kar lejze inu grje.
Križem vse j t so se podšH, suho ruobo ponujali; vsa mejsta in vasi so z žlicami obšli.
Vsak muora bit učan, predajat ruobo sam; če muodru govori, si že kej perdobi.
Kislu mlejku si zgovarja, v torbo kruha, v mošnjo dnarja. Ku ruobo vso preda, na, nej dnarja, nej blaga.
Ku ruobo vso preda, nej dnarja, nej blaga, nej dnarja, nej blaga, —» ker vse ze vince di.
1500, potem pa 11 vasi s po 1000 in 12 vasi s po 500 kolači na leto. Obodi se delajo ali doma ali pa kar v gozdu, včasi tam daleč na Kočevskem; le za nedeljo pridejo obodarji iz gozda domov. Pred 37 leti so začeli hoditi nekateri obodarji na delo tja v Bajino Bašto v Srbiji za podjetnega Lazo Jovanoviča iz Beograda.
Za popolno opremo rešeta je potrebno še dno ali »podno«. To je lahko napravljeno iz treh različnih snovi, iz lesa, žice ali žime. Za tkanje železnih poden obstoja pet delavnic, tri ročne in dve mehanični (E. Ivane v Sodražici in E. Pakiž v Ribnici). Podna iz konjske žime dobavlja Ribničanom sitarska domača obrt v Stražišču pri Kranju s 300 statvami in šestero trgovskih podjetij.
Lesena podna pa so izključni izdelek ribniških vasi. Rabi se leska, javor, jesen, brest in iva. Potrebni les dobavlja »Sitarjem« po večini Kočevska. To so »paličarji« iz okolice Starega loga in Gotenice, ki naklestijo po svojih gmajnah butare 1 m dolgih, do 3 cm debelih, gladkih palic in jih pripeljajo ob zimskih ponedeljkih na ribniški trg k»Cenetu« (do pet tisoč butar).
V zimskih dneh in večerih je kakih 19 vasi občin Jurjevice, Dan, Sušja, Sodražice in Ribnice na delu, da pripravijo »vi-tre«. Težavno je to delo, ki ga vrši vse, staro in mlado, z noži in celo zobmi. Urad za pospeševanje obrti bi napravil vi-trarjem veliko uslugo, ako bi jim zokazal stroj za oblanje viter, ki stoji zdaj v Po-strmcu pri Vel. Laščah. Iz viter se potem pletejo podna ali na roko ali pa se tko na statve. Največ poden izdelajo Jurjevica, Sajevec, Kot in Dane, po 15, 7, 4, oziroma 2 tisoč na leto.
Iz kupljenega oboda in doma napravljenega podna sestavlja končno rešetar svoje rešeto, sito, cedilce ali rajto, to pa že po večini na svojem potovanju kot krošnjar. Zato bo o tem govora niže.
Posodarstvo in orodjarstvo. Posodje pintarske stroke, torej škafe, čebre, brente itd., izdelujejo občine Sodražica, Sv. Gregor, Vel. Poljane in okolica kovčev-; skega Roga. Na ribniških tleh je v tem i najbolj delavna vas Sinovica s 4, potem i Gorenji Lazi, škrlovica in Rob s po 3, Zamostec z 2 tisoč kosov posodja na leto ter devet vasi s po tisoč, a šest s po 500 kosov.
Kuhalnice reže 11 vasi gornjega dela sodražke občine, predvsem pa sam trg Sodražica in sosednji Jelovec; vsega skupaj se izdela kakih 15 tisoč tucatov te robe.
Žličarji so doma tam na Blokah (Ravne in Topol), pa v »Smolariji«, to je v župnijah sv. Trojice in sv. Vida v povodju Cerkniščice in Iške; oni narežejo okoli 32 tisoč tucatov različnih žlic.
Pod kočevskim Rogom se je bavilo 1. 1875. s suho robo še 183 oseb, danes jih je mnogo manj, in ti izdelajo največ lesenih lopat.
Najdrobnejši izdelek ribniške suhe robe je zobotrebec. Zanj se porablja javor, hudoles, leska, smreka in dren. Domovina zobotrebcev pa so številne vasi znotraj črte, ki veže te-le vasi: Hočevje, Račna, Ponova vas, Želimlje, Golo, dolina gornje Iške, Sv. Gregor in Kompolje v Dobrepoljah. Velika družina s 5—6 pridnimi zobotrebčarji zasluži lahko v eni zimi do 5000 Din.
Razno orodje za kmetijstvo dajejo vasi občin Ribnice in Vel. Poljan, neštete predmete strugarske vrste pa izdeluje tovarna J. Oberstar v Sodražici in pet manjših obratov te vrste. — V dolini gornje Raščice obstoja šest mesecev tečaj za pletarstvo, — starejše je pletar-stvo v Zamostcu —, ki nam kaže tudi na razstavi že prav razveseljive uspehe, g. Milan Modic na Blokah pa si je pred par tedni stavil hvaležno nalogo, da obrne spretnost našega ljudstva tudi na izdelovanje norimberškega blaga, to je vseh vrst igračk, glede katerih smo v Jugoslaviji skoro popolnoma odvisni od uvoza iz tujine.
*
Razpečavanje suhe robe se vrši na dva načina, ali po trgovcih ali pa po krošnjar-jih. Središče trgovine je trg Sodražica, posebno ob četrtkih. Trgovci pošiljajo nakupljeno robo predvsem na velike mestne trge, robo dobavljajo pa tudi krošnjarjem v tujino. Vobče gre od vseh obodov 86% po Jugoslaviji, 10 v Avstrijo in 4 v Italijo (Julijsko krajino in Beneško Slovenijo). Rešet vzame Avstrija 60, Jugoslavija 30, a Italija 10 odstotkov, škafov se proda po Jugoslaviji tri četrtine, ostalo gre v Italijo, dočim kupi Jugoslavija 75, Avstrija 20, a Italija 5 odstotkov vseh žlic in kuhalnic.
Najdalje po širokem svetu pridejo mali zobotrebci. Njihovo trgovinsko središče je Raščica, njihov glavni izvoznik pa je ljubljanska tvrdka Peko, ki nam je v Jugoslaviji znana le po svojih čevljih. Le žal, da se ribniški zobotrebec ne more udomačiti v Beogradu, kar tam tekmuje z njim šibki, fabriški zobotrebec iz Amerike in Dunaja.
Da ostane v prvih rokah čim največ dobička, razpečava Ribničan svoje izdelke tudi sam z visoko zloženo krošnjo na plečih po deželah daleč naokrog, in sicer vsaj že od L 1492. dalje. Ti krošnjarji so doma po večini kočarji, ali, ker so po njihovi pridnosti koče že popolnoma zginile, bolje rečeno mali posestniki.
Odrasli krošnjar vzame s seboj navadno tudi sina za pomagača. Kamorkoli prideta, povsod nastane neka živahnost, saj so to gosti, ki so jih vajeni leto za letom, odkar pomnijo najstarejši ljudje. Univerzitetni profesor v Ljubljani, dr. Ivan Prijatelj, z Vinic pri Sodražici, ima svoj dolgi korak iz onih mladih let, ko je z očetom rešetaril po Koroškem in ga komaj dohajal. Poleg težke krošnje za prodaj prinese krošnjar za nameček še kup šegavosti in dovtipov, ki se mu kar sipljejo iz ust, da družba skoro ne pride iz smeha.
Krošnjarje daje osmero občin, Sodražica 129, Jurjevica 89, Dane 54, Ribnica 37, Dolenja vas 24, Sušje 21, Vel. Poljane 4 in Gora dva krošnjarja. Izmed posameznih vasi jih gre »z doma« iz Brež 36 — od 47 posestnikov jih krošnjari 19 —, Jurjevica jih pošilja po 31, Globel 25, Dane 25, Kot 22, Vinice in Zamostec po 20 itd. Tudi vsaka spodnja, deloma lončarska vas Ribnice šteje danes po 2—6 rešetarjev.
Vseh ribniških krošnjarjev s suho robo torej ni več kakor 360. In vendar pridejo ti tako daleč po svetu, da smejo s šegavim ponosom peti pesem »Sem z Ribence Urban«. Po Jugoslaviji jih ponuja svoje izdelke 107, po bližnji Italiji 23, po Avstriji pa 230. Z Italijo in Avstrijo obstojajo v tem oziru konvencije, ki dajejo našim ljudem s krošnjo prost vstop, žal, da zadeva z Madžarsko še ni rešena v korist Ribničanov. Pred svetovno vojno je prišel ribniški krošnjar tudi še dalje v široki svet.
Vsak krošnjar ima v svoji izbrani deželi svoj rajon, ki ga obiskuje leto za letom, včasi s pravo strastjo. Na Koroško jih hodi 37, štajersko jih obiskuje 55, Dol. Avstrijsko 79, Zgor. Avstrijsko 25, Salcburško 24, na Tirolsko 10 krošnjarjev. V Jugoslaviji jih srečaš po dravski banovini 32, savski 56, vrbaski 12, primorski 5 in donavski 8.
Krošnjarji, ki hodijo »na Nemško«, gredo z doma v marcu in se vrnejo po večini za košnjo. Nato zapustijo znova domači kraj, doma pa so spet za veliko mašo ali konec avgusta, ker medtem so poljski pridelki že povsod pod streho in ni nobene kupčije več.
Nekateri rešetarji se na Hrvatsko vozijo s konji julija meseca in se vrnejo v septembru. Tod oddajo robo še po večini mero za mero, za pšenico, ki jo vozniki navadno pripeljejo domov, dočim jo drugi prodajo židu.
Vsi ti krošnjarji so doma iz onih vasi, ki se bavijo z izdelovanjem viter, poden in celih rešet. Zato sta krošnjar m rešetar dva pojma, ki pomenita istega človeka. Rešeto, sito in rajta so torej glavni predmeti krošnjarenja, vsakdo pa ima s seboj tudi vse druge vrste suhe robe.
Izmed dežel Jugoslavije sta Srbija in Črna gora odprti Ribničanom še le od ujedinjenja. Neprecenljiva je zato zasluga g. Jožeta Ivanca iz Sodražice, da je šel že takoj 1. 1919. na težavno potovanje po Severni kakor Južni Srbiji in tako odprl ribniškim suhim izdelkom nov, prostran trg bodočnosti. Zdaj hodi sem tudi že
Ribniška domača obrt na velesejmu
kak krošnjar, kamor ni tega, tja pa zahaja še danes naš podjetni Jože.
Dajte Ribnici lesnoobrtno šolo! Suha roba in krošnjarenje sta napravila mnoge Ribničane dosti imovite, ali sta jih vsaj pošteno prehranila. Vendar krošnjare-nju prede zadnje čase vedno bolj trda, ker novejša zakonodaja ga skuša čedalje bolj omejevati.
Tudi suhi robi sami se ne kažejo nič kaj dobri izgledi, če ne bo državna oblast poskrbela za sadike drevesnih vrst, ki se pri izdelovanju suhe robe rabijo v posebno velikih množinah. Tu mislim predvsem na javor, ki postaja v Ribnici čedalje redkejše drevo.
Skrajna potreba pa je, da dobi že Ribnica svojo nižjo lesnoobrtno šolo. Stroški zanjo bi obremenili budžet samo zastran opreme delavnic. Šolsko poslopje namreč že stoji na mestu današnje meščanske šole, ki se s tem ne bi ukinila, pač pa bi postala krajevnim potrebam prilagoden, koristen tip strokovne šole. Taka šola bi pomagala Ribničanom iskati novih predmetov izdelovanja, pomogla pa bi jim predvsem tehnološko v smislu moderne ljudske industrializacije.
Dr. Jože Rus.
W. Msstemam:
Kdo jo je umoril?
Roman
Zaupne stvari, ki so bile nakopičene v Sinclairjevih možganih, bi bile povzročile nekatero senzacijo, če bi jih bil povedal. A ena njegovih najbolj značilnih lastnosti je bila ta. da je strogo molčal o vsem, kar sc mu zaupali s prošnjo, naj ohrani zase, Večini njegovih tovarišev je bila ta lastnost kar nerazumljiva.
Barrat je še enkrat potegnil iz steklenice in njegov obraz je polagoma spet dobil barvo.
»Pobegnil sem.« je rekel zdajci.
»Tako?«
»AH me ne vprašate, zakaj?
»Sluti se mi. kakor da je vaše potovanje v nekakšni zvezi s slučajem Kitty Lakeove. Vaše ime sem vsaj čul.« Sinclair je ostro pogledal sobesednika.
»Seveda. Madelina Lakeova je moja nevesta.«
»In vi ste tu v orrjent-ekspresu — zdaj?«
Živčen terzai ?e tepreletel Barratu obraz. »Iz časopisnega poučila vem, da ste poučeni o vseh podrobnostih umora.«
»Ali ste zapustili London v zvezi s ♦o zadevo?«
»Da, povedati va mhočem vse. Bil sem po opravki-h v Parizu — velikokrat se zgodi. da moram za svojo tvrd-ko potovati v inozemstvo — ko me ie novica našla. Kakor da je treščilo vame! Povedal sem vam že. da sem z .Madelino zaročen; obožavam io brezmejno ... In vendar... z besedami je to težko izraziti ... bržkone bi bil to slu-
čaj za psihijatre ... skratka, že dolgo sem čutil, kako me nepremagljivo vleče h Kitty in kako se zbuja v meni divja, neodoljiva strast do nevestine sestre. Moja ljubezen do Madeline se zato ni z-manjšala in zoper svojo brezumno strast sem se boril na vse kriplje. Vse to morda ne bi bilo tako težko, da nista bili sestri in nista skupaj stanovali. Tako se pa Kitty nisem mogel ogibati, ker bi se bil moral obenem ogibati neveste; solze in sumnje bi bile neizbežna posledica. Kitty me je večkrat poljubila !*a-kor brata in v takih trenutkih sem se le z največjim naporom premagal, da je nisem objel. Posebno hudo ie bilo pa časih, kadar sem jo na materino željo spremil iz gledališča domov in se je v avtomobilu kakor dete privijala k meni ...«
Za trenutek je potnolčal. premagan po bolestnih spominih. Tudi Sinclair je molčal.
»Ne verjamem, da bi bila katera izmed onih treh kaj sumila,« je nazadnje trudno nadaljeval Barrat, »razen nemara Madelina, zakaj nekajkrat sem jo zasačil, kako me je čudno gledala, kadar sem govoril s Kitty. A ona je preveč plemenit značaj, da bi bila dvomila o moji zvestobi.«
»Kitty ni ničesar opazila? Ženske imajo vendar tako ostro slutnjo v Iju-bavnih stvareh.«
»Prav gotovo ne!«
Sinclairjev obraz je bil postal resen m zamišljen. »Ali ste brali poročilo o preiskavni obravnavi?«
Barrat je skril obraz med dlani. »Vse to je brto tako strašno!« je rekel.
»In vi ne veste ničesar, kar bi utegnilo pojasniti to skrivnost?«
»Kaj hočete s tem reči?«
»Ne tega, da bi se nadejal od vas kakih podrobnosti.«
Barrat je začudeno pogledal detektiva, a ko je doumel smisel njegovih besed, se je zabliskala v njegovih očeh divja jeza.
»Lopov! Drznete se me sumničiti, da sem...« Skočil je s postelje.
»Mirno,« je velel Sinclair in ga pahnil nazaj.
Barratove oči so zažarele; a nato se je mahoma zgrudil.
»Res mislita da sem jaz izvršil ta ostudni zločin? Moi Bog. kako grozno!«
»Ničesar ne mislim. A po •"sem. kar ste mi povedali, sem se čutil opravičenega, da vam zadam to vprašan:e. Do-voij dobro poznam ljudi.«
»V mislih sem grešil in ta miselni greh me bo spravil ob um. Danes jasno čutim, da bi se bil izdal Madelini in njeni materi, če bi se bil vrnil. Bogu bodi hvala, da sem Kitty zamolčal čustva. Ne morem in ne morem preko tega! Vse to mi kakor kamen leži na prsih!«
Sinclair ga je pazljivo premeril z očmi. Ta mož je bil duševno popolnoma strt — morda mu je rojil celo samomor po glavi. »Pogum, človek božji, ne bodite taka šlapa! Če je to, kar ste mi povedali, resnica — in o tem ne dvomim — tedaj si nimate česa očitati. Za svoja čustva ne morete ničesar in kot bojazljivcu se vam ni treba obnašati. Dve dolžnosti vas čakata, ki jima morate zadostiti. Prvič se morate takoj vrniti v London, da pomagate damama v teh težkih dneh. In drugič morate pomagati nam, da izsledimo morilca. Kaj si bosta dami mislili, da
ste ju zapustili prav zdaj, ko bi vas bili tako potrebovali?«
»Bil sem ob pamet, a kaj. ko nisem imel nikogar, da bi se bil z njim pogovoril. Prav imate; vendar pa potrebujem trohico oddiha, da spet postanem človek.«
»Še nekaj ste bil pozabili. Ali ne iz-previdite, da je sum moral pasti na vas, ker ste tako nenadoma izginili?«
»Saj sem bil vendar na poti v P^riz, ko se je izvršil zločin.«
»Nu. prav zaradi tega se morate ne-utegoma vrniti, da pojasnite tedanje okolnosti,« je resno odvrnil Sinclair.
»Povedati vam hočem, kaj bom storil; najprej bom brzojavil svoji tvrdki, da sem se moral peljati na Dunaj. To se jim bo zdelo prav verjetno. Od on-dot se lahko vrnem domov. Gospe La-keovi bom poslal enako sporočilo.«
»Izvrstno. Jaz bom pa za vse slučaje obvestil policijo, da ste pri meni. To bi bilo tedaj v redu. In zdaj mi povejte; ali poznate koga, ki bi bil imel s Kitty kake stike?«
»Nikogar. Skoro nikoli ni šla sama iz hiše. In vselej se ie zelo razveselila, če sem jo po gledališču počakal, da ni šla sama domov. Temu gotovo ne bi bilo tako, če bi imela kako skrivno poznanstvo.«
»George Anthony je bil mnogokrat v njeni družbi, kaj?« je zamišljeno vprašal Sinclair.
»Georgea dobro poznam. Popolnoma izključeno je, da bi bil v zvezi z zločinom.«
»Besedice .izključeno' v mojem slovarju ni.«
»Že sama misel na to je razžaljenje.«
Sinclair ga je srepo pogledal. »Dobro, ne govoriva več o tem. Sicer bi bilo dobro, če bi si vzeli pri svoji tvrdki dopust; škodil vam ne bi. Ubogajte
mirno moj nasvet — in še nekaj: obvestite me o vsem, kar se zgodi. Vsak čas lahko dobite moj naslov pri mojem tajniku; dal vam bom zanj par vrstic.«
»Ubogal bom vaš nasvet. Čeprav ne razumem vaših namer, vendar vem, da mi želite dobro.«
»Nikar si ne belite glave zastran tega. Glejte rajši, da se umirite! Tukai vzemite uspavni nrašek.«
Sinclair je počaKal. da je Barret zaspal. potem se je vrnil v svoj oddelek. Na hodniku je srečal Barratovega francoskega tovariša iz njegovega oddelka in ga naprosil, naj ne moti spečega sopotnika. V medli razsvetljavi hodnika je zapazil, da ima mož gladko obrit obraz, temne, skrbno počesane lase in rjavo polt. Gotovo je bil južnjak.
Sinclair je še dolgo bedel in premišljal o položaju. »Siromak je lahko vesel. da pride domov!« je dejal sam pri sebi.
Drugo jutro je ves svež in spočit stopil v obedovalni voz. Kljub vsem skrijem, ki so mu težile dušo, je občudoval krasno pokrajino, po kaieri je br-zel orijent-ekspres. Ljudje, ki so videli v njem le neizprosnega zasledovalca zločincev, pač niso vedeli, da je bil za vse svoje uspehe dolžnik samo svoji bujni domišljiji in globoki dovzetnosti za romantiko. S samo logiko ne bi bil dosegel toliko uspehov.
Po tej progi se je bil nekoč že vozil. Takrat je bila zima in bel sneg ie pokrival vso pokrajino. Zdaj je bilo vse zeleno. Solnce in sveži jutranji zrak sta prihajala skozi okno v voz. Slutnja bližnje nesreče, ki mu je težila srce. ko se je odpeljal iz Londona, je počasi odnehala; z mirno samozavestjo je gledal v bodočnost.
OOSETITE IX. OSIJESKI VELESEJEM IN GOSPODARSKO RAZSTAVO
30. AVGUSTA do 8. SEPTEMBRA 1930
Potovanje po železnici in s parobrodi ob polovičnih cenah. Legitimacije se dobe brezplačno v vseh mestih ali nepo-■ sredno od Uprave velesejma v Osijokn.
fiCal modernejše pohištvo
za spalnice, jedilnice, gosposke sobe itd. kupite po najnižjih cena/h pri tvrdki
J. JZepše, £°uhl}ana, (Ovemt «r| 1
12859
rasa razstava i
od 27. IX. do 6. X. 10. 1930.
v NoTemsadn.
Vse vrste blaga. Preko 500 domačih in inozemskih razstavljalcev.
Posebne razstave
reklamne razstave
razstave strojev
Stečišče balkanske trgovine. — 50% popust pri vožnji. — Min-malne takse za vizume. — Informacije in legitimacijske karte daje Sa amski Ured Novisad ali častni zastopniki in potni biroji v državi in inozemstvu.
11615
Za pletilistva
nudi po najnižjih cenah in najpovoljnejših pogojih vsako-, vrstno volno, bombaž v kopsih, Regina, Kniting, Mako, »vilo, sukanec, gumbe kakor ves ostali pribor za pletenje, tvrdka
£&nton
te v {fCran$u
Zahtevajte vzorce in ponudbo!
Barvna karta gratre!
Najugodnejši nakup pletilnih strojev, novih in rabljenih. —- Na zalogi stalno igle, krtačice (Rauhkarden) In vsi ostali strojni!
deli.
12864
Senzacija na velesejmu!
{fnternattonalni
B €>X (Dam
pod vodstvotn mister Jak Prvikrat v Jugoslaviji nasproti Autodroma
•Ve Mam**dite prtHGe m C« pogledati. Zelo interesantno in zabavno za dam« in gospode
12*73
Senzacija na velesejmu!
Hoj donošnji osios
m trgovska reklama, temveč opozoriti vsakega kupca na redko priliko ugodnega nakupa. — Radi primorane prezidave svojih poslovnih prostorov sem prisiljen, da zmanjšam svojo preveliko
zalogo v zimskem blagu. Da je to resnica, se lahko vsakdo prepriča v moji trgovini	12852
A]¥TOJI MACIJI
v MARIBORU, Gosposka nI. IO
Pazite na vhod, ki ima ob straneh ogledala.
•Manufaict ura
Naš princip
je: nizke cene —veliko prometa.
Poleg tega Vam kreditiramo na
č mesečnih oliro/Soo.
Ljubljana, Aleksandrova cesta 8. 171 ZAHTEVAJTE POTNIKA!
pr/ a">c
CE NIMAM DOBRE KAVE3 f DOBITE DNEVNO 5VEŽE PRA2EN0 LE^
pp/ tvd. B MCTCH
moiuha, vodmol/ trg s.
N3
-O
Jugoslovenska železarna IŠČE spretnega, v železni stroki popolnoma verziranega ter izučenega trgovca z železnino kot
POTMI K A
za skorajšnji nastop službe. Prosilci v starosti 30 do 40, po možnosti samski, vešči srbohrvatskega in nemškega jezika ter pri-kupljivi v poslovnem občevanju naj se prijavijo z navedbo referenc, zahtevkov na plači in termina vstopa pod »Stalni potnik« na Jugosl. Rudolf Mosse d. d., Zagreb, Jela-čičev trg 5.	11859
Stavbno nadzorstvo
stavbno vodstvo, cenitev hiš in zemljišč ter izdelavo načrtov prevzame strokovnjak s 30-letno prakso. Dopisi na: Arhitekt Rudolf Treo, Ljubljana, Gosposvetska 12, II.	11630
Prevozni triciklji
se indehijejo ia trgovce, peke ta mesarje r različnrh modelih. — Ceniki frank©. Prodatja r.a obroke. »Tribrnia« F. B. L, Ljubljana.
Čast nam je, obvestiti Vas, da priredimo letos na jesenskem velesejmu v paviljonu »F«, štev. 116/118, RAZSTAVO PEKOVSKIH STROJEV in pekovskih potrebščin v obče. Razstava se začne dne 31. avgusta ter se zaključi dne 15. septembra 1930.	11490
Prosimo za obilni obisk
Severočeška tovarna vagonov in pekovskih strojev, d. d. českd Lipa (č. S« R.)
Laboratorij „Jol" Celje
na ljubljanskem velesejmu s svojimi znanimi izdelki. Zelo dobro sredstvo zoper kurja očesa. Madež proč, s katerim se hrani obleka in denar. Cehyprec kolonjska voda, Schampoo ljubice, koprivčno olje proti izpadanju las i. t. d.	11880
OGLEJTE SI »it« PAVILJON ŠT. 219.
Za lovsko sezijo nudi puškama F. K. KAISER, LJBULJANA: Nove vrste lovske patrone znamke »K«, basane z nemškim Haslocb brezdimnim smodni» kom in v zalogi bodo »Geco« patroni z nemškim Rohtweilskim smodnikom. 111
S veto vno znane pianine
MB«
(CSR)
kupite pod najugodnejšimi plačilnimi pogoji na
ljubljanskem velesejmu v paviljonu
99
12853
E
99
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
♦	Ustanovljena leta 1900
| Delniška glavnica: Din 50,000.000*— | Skupne rezerve eca. Din 10,000.000-—
♦	Telefonske štev.: 2861, »413, 8502, J8503
Centrala: LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA
PODRUŽNICE: Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Novo mesto. Ptuj, Rakek, Sarajevo, Slovenjgradec, Split, Šibenik, Zagreb
Brzojavni naslov: BANKA Brzojavni naslov podrnžnic LJUBLJANSKA BASKA
:
: t
i
39a
Se priporoča za vse bančne posle

Iz življenja in sveta
Sovjeti obsojeni na 3 milijarde globe
Londonsko razsodišče je v zadevi zlatokopne družbe ob Leni obsodilo sov-jete na odškodnino 3510 milijonov, ki naj jo Rusija plača angleškim, ameriškim in nemškim kapitalistom, ker je ovirala poslovanje družbe. Slika (zgoraj) prikazuje velikanski bager za kopanje zlatonosnega peska in (spodaj) priprave za izpiranje peska.
Divjak na pariškem dvoru
Francija je imela pod solnčnim kraljem Ludvikom XIV. kot najmočnejša evropska država tudi največjo moraa-rieo. Ž njo si je v Ameriki, Afriki in Indiji pridobila velik kolonijalni imperij. da si ga kasneje na svojo veliko škodo ni znala ohraniti. Sedanjo svojo prekomorsko posest si je bila pridobila Francija šele pozneje. Ohranila pa ie do sedaj kratko pred veliko revolucijo odkrito tihooceansko otočje T a hi t i Jean Lefrane pripoveduje v novi knjigi »Kapitan Bougainville ter njegovi mornarji« zanimivo zgodbo o prihodu Francozov v to »rajsko deželo«. Leta 1768. je moštvo francoske fregate po trimesečnem oceanskem potovanju zagledalo košate palme nepoznanega otoka. Kakor vedno v starih časih, so bile zaloge živil in pitne vode pri kraju ter je na ladji razsajal Pkorbut. Mornarji so burno pozdravili prve, z domačini napolnjene ladje, ki so jim mahali s palmovimi vejami m kričali: »Tajo!« (Prijatelji smo!) Kakor Venera lepe, popolnoma nage svs-tlorjave žene so iz čolnov vabile mornarje na kopno. Se nikoli ni bilo vrženo sidro s tako naglico, omenja kapitan. Divjaki so prijazno postregli gostom z ribami, vodo in sadjem, jih skrbno otipali po celem životu in jim potem takoj pripeljali dekleta. Od kraja so se Francozi sramovali, pa so se kmalu vdomaeili na »Venerinem otoku*:, kakor so ga imenovali... Samo glavar, ki je menda že poznal bele ljudi, je bil previdnejši nego vsi njegovi lahkomiselni podložniki. Kazal je na solnce, štel na prstih in z znamenji vprašal, koliko časa mislijo gostje ostati v njegovi deželi? Bougainvilie je razložil po travi 18 kamenčkov. Glavar je snel 9. češ da bo zadosti. Po daljšem barantanju so se zmenili za 15 dni. Toda prihodnji dan so palmovega vina pijani mornarji umorili na obali tri domačine. To je naredilo mu-<*on vtis. Z jokom in kriki »Tajo ma-tau!« (Naši prijatelji so ubiti!) so po begnili domačini z vsem preprostim imetjem v gorato notranjost otoka. Ogorčeni kapitan je uklenil morilce in jih sklenil obesiti. Toda mehkosreni tuzemci so opazovali to početje in milo prosili usmiljenja za ubijalce. Dasi nerad, je kapitan odnehal, ker se ie bal, da bi se moštvo sicer uprlo. Po-miloščeni morilci so priznali, da so ubili divjake radi malega prašička, ki ga niso marali plačati, dasi so dajali »divjaki« prašičke za bakren gumb ali za par žebljev ... Francozi so se sicer že prvi dan prepričali, da otočani kradejo kakor srake. Kradli so vsemogoče: blazine izpod glav spečih častnikov, obleko, daljnoglede, ali vse skupaj je bilo zgolj otročja radovednost: čim ji je bilo zadoščeno, je prinašal glavar drug dan vse nazaj.
Domačini so čez par dni sežgali svoje tri mrliče. Ženske so si pulile lase in naricale: Eloe, eloe! (Zaspal je.) Vsi so pokleknili pri solnčnem zahodu in vzhodu pred lesenimi ma-liki. V ostalem pa se prebivalstvo ni zmenilo dosti za verske stvari. Za-
Zoro vodo
proti sivim lasem!
Ne barva, temveč vrača sivim lasem prejšnjo naravno barvo. Zak. zašt. Odobrena od zdravstvenega odseka pod št. 1793—20 kot za zdravje popolnoma neškodljiva. Uspeh siguren in trajen. Cena steklenici brez poštnine Din 35.—.
ZORA VODA I. OREL, Zagreb
Radičeva (Duga) nI. 32.
Pošljemo po povzetju, in to samo na čitljive naslove.
sebne lastnine na otoku ni bilo, saj so imeli vsega v obilici. Samo vojni ujetniki kot sužnji niso smeli jesti mesa in so živeli od rib ter sočivja. Angleži, ki so pred leti obiskali otok, so zapustili spolno bolezen. Mazači so zdravili bolnike z zelišči in oljem. Tahi-tanci so zelo vzljubili žganje, ki so ga imeli Francozi. Pri vsakem požirku. so plesali in klicali od veselja. Po petnajstih dneh je prišla ura slovesa. Za slovo je ponudil glavar Francozom, naj vzamejo s seboj najmočnejšega vojaka, orjaškega mladeniča Auturuja. Bougainville je pristal na dolge prošnje. Ženske z Auturujevo ženo na čelu so 24 ur v čolnih spremljale fregato po Oceanu... Mladi divjak je bil izredno radoveden. Prebrskal je vso ladjo, pokleknil z mornarji k večerni molitvi ter nekaj po svoje zavpil, kadar se je sklenil dan z navadnim geslom: »Vive le roi!« Naučil se je jesti s^ častniki, rabiti prtič, nož in vilice. Ni maral vina in juhe, zato pa je hlastno pil vodo, morda iz domotožja, saj je pil domačo studenčnico. Čim se je prikazal prvi prihodnji tihooceanski otok, je Auturu mislil, da je pot končana. Nepopisno je bil potrt, ko je videl, da se je zavlekla vožnja na dolge mesece. Na sedanjih Salomonovih otokih so Francozi prestali več bitk z divjaki. Zaradi sovražnosti domačinov ladja ni mogla nikjer pristati, da obnovi zalogo živil. Zopet se je pričel na ladji glad, ki mu je sledila gniloba dlesen. Izmučeni ljudje so zrezali in kuhali stare čevlje kot svojo edino jed. Na srečo so kmalu prispeli do Molu-kov in holandski trgovci so rešili sestradane mornarje.
V Parizu so kajpak gledali Auturuja ko pravi čudež. Vtaknili so ga v najmodernejšo obleko in predstavili kralju. Louis XV. se je zelo čudil, da ne govori divjak ne francoski, ne angleški, ne španski! Filozof Diderot je »sinu narave« posvetil »Dvogovor med A. in B.«, kjer je obžaloval, da je zapustil Auturu »rajsko deželo« radi »pariškega dolgočasja«. Tudi pesniki so objokavali »iz ljube domovine od-peljanega nesrečneža«. Toda Auturu je imel dosfi denarja od dvorskih dobrotnikov in se je ves dan potikal po pariških gostilnah in trgovinah. Zelo je vzljubil balet in prosil, naj mu dado vse plesalke za žene. Tekom enajstih mesecev je zapravil toliko denarja, da so si vsi želeli iznebiti predrage igrače. Leta 1770. ga je Bougainville poslal domov na Tahiti. Najeti je moral za to posebno ladjo, ki ga je stala 36.000 liver, celo iretjino njegovega imetja. Predno je bila jadrnica za Tahiti pripravljena, je prebil Auturu leto dni na otoku Martinique v francoskih Malih Antilih. Avgusta leta 1771. je naposled odrinil proti domu in spotoma umrl na kozah. Njegovo telo so vrgli v morje. Nikoli ni zagledal več domovine, da rojakom pripoveduje o pariških čudežih.
Židovska verska ločina Hasidov
Češki listi poročajo o čudnih dogodkih ob otvoritvi novega židovskega svetišča v selu Solotviini v Podkaroat-ski Rusiji. V Solotvino je prispel iz Karlovih Varov hasidski rabin Israel Hag-ger, ki ga pravoverni Hasidi smatrajo za svetnika in čudodelnika. Rabin je bil povabljen, da nosveti novo sinagogo v Solotvini. Na postaji so rabina spreiele tisočglave židovske množice, naložile so ga na avtomobil in ga odpeljale na mesto proslave. Pred avtomobilom je šla dolga povorka z zastavami. ki so iih prinesli s seboj Zidje iz Poljske, Češkoslovaške in Rumunije. Na sobotni dan so trajale molitve od ranega jutra do druge ure popoldne, nakar se je vršila na dvorišču novega
svetišča slavnostna pojedina. Sredi dvorišča je na posebnem prestolu sedel rabin Hagger, poleg njega pa njegova rodbina ter bližji znanci »svetnikovi«. Dvorišče je bilo naravnost prenatlače-no polno fanatičnih vernikov, ki so se pehali drug preko drugega, da bi bili bližje posvečeni osebi rabinovi in da bi dobili košček jedi ž njegovega krožnika. Hasidi namreč vidijo svojo srečo v tem, da se jim posreči dobiti košček ribe, peciva ali mesa naravnost s krožnika oboževanega rabina. Komur se je posrečilo, da je dobil kak ostanek, ga je blagrovalo vse ljudstvo. Ko rabin vstane od mize, se zapodi drhal vernikov nad ostanke, se pretepa zanje, ob-lizuje sklede in krožnike kakor tolpa podivjanih blaznikov. Tudi v Solotvini so se ponovili taki prizori in je v gneči več ljudi dobilo hujše poškodbe. Ko se je Israel Hagger umaknil v spalnico, je nekoliko njegovih tajnikov zapisovalo vso noč prošnje vernikov, ki so prosili, naj bi se jih rabin spominjal v molitvi. Največ prosijo Hasidi rabina za zdravje in za uspeh v trgovini. Pravijo, da molitev čudodelnika vedno pomaga.
Prepovedani zvočni filmi
Lastnik neke hiše v Toulousi je na pritožbo svojih najemnikov zahteval od bližnjega kinematografa, naj ne predvaja več zvočnih filmov, ker preveč motijo bližnje stanovalce. Lastnik kinematografa seveda ni maral ugoditi pritožbi in zadeva ie romala pred sodišče. Slednje je ugodilo tožbi in odslej sme kinematograf predvajati samo neme slike. Sodišče je bilo mnenja, da je hišni lastnik priredil prostore za kino pred leti, ne da bi kaj slutil o poznejšem izumu zvočnih filmov in na istem sodišču so bili vsi, ki so se naselili v bližini. Kino mora aH obmolkniti, ali si poiskati druge prostore.
H£W-YORkl
PhlladelphL
JVr
4P
„ Vprašaj" na noletu ©reko Amerike
Proga Newyork-Dallas, ki sta jo prevozila Costes in Bellonte ter si priborila nagrado 25.000 dolarjev. Nagrado je določil ameriški milijonar Easterwood za onega letalca, ki bo preletel progo Pariz-Dallas. V Newyorku je bil dovoljen odmor 72 ur.
Žrtev vročine
V Parizu imajo že mesec dni neznosno vročino. Nedavno je prisopihal na policijsko stražnico neznan gospod, si z robcem o-brisal znojno čelo in dejal: »Zaprite me takoj! Prevroče je zunaj, in hočem v ječo. Tam bo hladno!« Stražniki so se zakrohotali. Mislili so, da imajo posla s šaljivcem. A neznanec se je razvnel in prav resno zahteval, naj ga zapro. Na policiji so že mislili telefonirati v umobolnico. Takrat je čudni obiskovalec zavpil: »Poslušajte vendar! Jaz sem tat! Ukradel sem v banki v Bordeauxu, kjer sem bil nastavljen krt blagajnik 7000 frankov. Zdaj je tako vroče, da ne zdržim več. Pošljite me v celico: tam bom imel senco.« Izkazalo se je, da je mož govoril resnico. Policija ga je dolgo iskala, a se je spretno skrival. Zdaj je vročina nepričakovano pomagala pravici. Ljubitelja hladne ječe so vtaknili v zapor.
Zvestoba do groba
Torpedovka »Svensksund«, ki je leta 1S97. odpeljana na Spitzberge Andrejev zrakoplov, je zdaj po dolgem počitku v pristanišču dvignila sidro in pripeljala nepričakovano najdene ostanke raziz-skovalcev v Stockholm. Med kraljevim zastopnikom in ministrskim predsednikom je stala v pristanišču pri sprejemu torpedovke gospa Ana Chartje, ki «e je zaročila z Andrejevim sopotnikom Niel-som Strindbergom mesec dni prej, nego
je odpotoval proti tečaju. Petnajst let je čakala svojega ženina in je poročila učitelja Hogertha šele takrat, ko je izgubila zadnje upanje. Zdaj je popolnoma čila in zdrava izkazala zadnjo čast Niei-sovim ostankom.
Nova umetnost
Znani moskovski gledališki reformator Meierhold je spisal razpravo o novi igralski umetnosti, ki jo imenuje bio-mehanika. Nje principi so ti-le: V dobi letala in nogometa mora nastopiti na odru le zdrav treniran umetnik, ki je vešč telovadbe in celo cirkuških nastopov. Sedanje občinstvo se ne more ogrevati za telesno šibkega igralca, ki samo »doživlja« na odru notranje drame. Tudi dekoracije morajo vpoštevati novi smisel za realnost in vse tri razsežnosti. Plosko poslikanemu platnu je odklenkalo za vselej. Slične težnje se kažejo tudi drugod. Slikar in kipar Arhipenko je žel v Newyorku viharen uspeh z novimi »premičnimi slikami«. Ustavil jih je pod vplivom Einsteinovih in Edisonovih odkritij ter jim dal ime »archipeinture«. Vsaka slika ima 110 drobnih valjarjev z motornim pogonom. Elektrika po teh valjarjih premika, navija in odvija poslikane platnene traka, in je videti tekom predvajanja v vsakem trenutku samo po en kvadraten palec slehernega traka. Na ta način opazuje gledalec izvirne in stalno nove sestave pestrih oblik, črt in barv. Nova premična slika zahteva od umetnika razen slikarske zmožnosti tudi znanja višje matematike. Te slike izražajo le razpoloženje: — »Delo v livarni«. »Vojni prizor«. »Morsko burjo« itd. Kljub navdušenju je bilo amerikansko občinstvo tako malo pripravljeno na novo umetnost, da ji je moral Arhipenko vedno vnaprej napovedovati snov predvajane »slike«, ker bi sicer ne bilo pravilnega umevanja!
Netopir preprečil železniško nesrečo
Neobičajno dogodbo je doživel strojevodja pennsyivanskega ekspresnega vlaka. Vlak je z največjo brzino drvel preko pogorja, po katerem teče reka Creeik. Noč je bila temna in dež je lil na vso moč, tako da je strojevodja le z največjo težavo videl par korakov po progi pred strojem. Naenkrat je zagledal na progi nekako žensko postavo, ki je mahala z velikim robcem. Ker slika ni bila jasna, je povprašal kurjača, dali tudi on vidi prikazen, ki se je oddaljevala pred vlakom. Kurjač je potrdil in moža sta ustavila vlak sredi proge, Izstopila ter pregledala progo, da bi morda našla prikazen. Odkriti nista mogla ničesar, vendar je strojevodja stopil še par korakov dalje, vedoč da je blizu most čez reko Creek. Ko pa je posvetil na most, je z grozo spoznal, da mosta ni več, ker ga je podrla narastla reka. Kdo je bila prikazen, ki je na tako oiden način rešila množico potnikov preteče katastrofe? Dolgo so ugibali zaman, dokler ni neki dijak znova zagledal črno prikazen ter odkril, da je to le slika netopirja, ki se je bil v dežju in temi obesil na svetilko stroja, žaromet pa je metal na progo njegovo povečano sliko, da je bilo v resnici videti, kakor da stoji na progi visoka ženska in maha z velikim robcem.
Možitev Madame Butterfly
Znani ruski pevec Šaljapin se je po nastopu v milanski »Scaji« poslovil od ravnateljstva in priporočil Italijanom, naj se bolj zanimajo za rusko klasično opero. Imenoval je pred vsem Rubin-steina. »Ali že ni zastarel?« je vprašal dirigent. »Kdo? Rubinstein?« — se je zavzel Šaljapin. »Njegov »Demon« ne bo nikoli zastarel, in tole vašo madamo, kako se že piše? da, Madame Butter-fly, že zdaj lahko vržete med staro šaro. Naj bi jo Rubinstein poslušal, pa bi moral ponoviti svoj rek.« Dirigent je radovedno vprašal, kakšen je ta Rubin-steinov izrek, in mu je Šaljapin zaupal naslednjo zgodbo: Nekoč je prišla k Rubinsteinu mlada pianistkinja pa ga milo prosila, naj posluša njeno godbo in ji pove, dali naj se naprej uči na kon-zervatoriju? Rubinstein je poslušal njeno igro, ne da bi kaj pripomni. Naposled je pianistka plaho nagovorila mojstra: »Kaj mi torej nasvetujete? — »Samo eno, gospodična,« je odrezal Rubinstein, »omožite se čimprej!«
iv;
vseeno
s čim perete, kajti od tega je odvisna trpežnost Vašega perila. V vsakem oziru zadovolji gospodinjo le pravo terpentinovo milo.
Kača v letalu
Ameriški letalec \Vashburn je med poletom opazil, da mu po krmiiu leze na roko modras. Kača se je splazila v letalo. ko je stalo na tleh v visoki travi. Letalec je spustil ročaj in hotel k^čo prijeti za glavo, ta pa mu je skoči'a na prsi in ga hotela vpičiti. Med tem je letalo seveda plesalo po zraku in izgubljalo ravnotežje. Kača se je Wash-burnu ovila okoli roke, ki pa io je naposled le odtrgal in vrgel čez krov. Letalec je moral takoj nato pristati in si zdaj zdravi v bolnišnici svoje živce.
Sultan v kopališču
Mladi maroški sultan, ki potuje in-cognito po Francoskem, je sklenil počakati konca vročine v nekem kopc''-šču. Seveda je s svojim slikovitim spremstvom izzval veliko zanimanje na obali. Prinesli so mu navaden kopališki stol s strešico, a sultan se je zahvalil, odložil snežnobeli plašč ter se ra.ie stegnil kar na pesku. To je morebiti udobno, a vsekakor neprimerno za visoko osebnost, ki so ji hiteli čestitat k prihodu vsi kopališki mogotci. Vendar je opravil sultan prav na kratko te razgovore in pričel raje radovedno ogledovati kopališko eleganco. Popoldne je na nasvet svojega muslimanskega duhovnika odklonil obisk v igralnici, z veseljem pa je šel v kino. Povedal je. da iz to poleg cirkusa njegovo največje veselje. Sultan čaka angleškega prestolonaslednika, ki bo kmalu priletel v kopališče iz Londona zaradi neke prijateljske tekme.
Obleke za dijake in površnike za jesen
najceneje pri tvrdki
Drago Schwab, Ljubljana
Deca pogozduje Francijo
Od letošnjih velikih pomladanskih po-vodnji na Francoskem mnogo govore, da jih povzroča izsekavanje gozdov. Povodnji so tem pogostejše čim bolj se zmanjšuje lesna ploskev. Zveza francoskih osnovnošolskih učencev je sklenila priskočila na pomoč pri pogozdovanju. Otroci so sestavili posebne pogo-zdovalne čete in so se z veliko vnemo lotili pogozdovanja. V departementu Meuse je deca med počitnicami posadila več ko 40.000 drevesc. Šumarska oblast je šolam odkazala zemljišča za pogozdovanje in deca se povsod z navdušenjem udeležuje kulturnega dela. Zanimivo je, da se deklice posvečajo temu delu z isto ljubeznijo, kakor dečki. To delo je zdravo in je obenem tudi velikega vzgojnega pomena.
Najstarejši tiskarski kamen
V Londonu so te dni prodali na dražbi kamen, ki je nedvomno eden izmed prvih tiskarskih kamnov. Tehta več ko 300 kg in ima na eni strani izklesano kitajsko besedilo, ki se je imelo natisniti na papir. Karnen izhaja iz dobe dinastije Han, tedaj nekoliko stoletij pred našim štetjem. Poleg besedila so izklesane tudi slike kitajskih bogov. Kamen vzbuja nenavadno zanimanje siaro-slovcev in kulturnih zgodovinarjev.
V modernem kopališču nekdaj In danes
še nedavno so imeli ljudje silen strah pred solncem. Njih kopalna obleka ni dopu ščala solnčnih žarkov do telesa in skoro da tudi voda ni mogla do njega. Danes pa se svet zaveda blagodejnega učinka soinca in vode ter je nekdanja bojazen postala
neutemeljena in smešna.
ZEN« Krema ( ITROV
iz pravega i mon.nega soka. Najnovejša krema, izdelana na znanstveni podlagi.
Dobiva se povsod in v Liubljani: A. Fioriančič, drogcrija — Alex. titnd, salon »a dame.
LEPOTA JEJ MOC ŽENA! Krema ETOILE IOIBE	Krema 9TARTE
osvobodi kožo vsake nečistoče in naptavi polt nežno in svtžo.
doseže ob času vse kožre luknjice a ne vsebuje nikakega astringira oče ga sredstva.
GELLE FKEKG8. Pariš O. Avenne de 1*Opera
Ljubljanska gradbena družba z o. z,
Telefon *tev. 25-27 =====	Ljubljana. Nloillškova ul. 1» Br^.avkH: C-radlM-n« M.iMjai,
Gradbeno podjetje za vse vrste visokih zgradb, industrijske zgradbe gospodarske zgradbe, cestne in mostne zgradbe ter vsa v gradbeno stroko spadajoča dela. Najnižje cene in naisolidneiša izvršitev, i

športniki in obiskovalci Velesejma!
se opozarjajo na o^led zimskih športnih oredmetov tvrdke „ALPINA"
v naviljonu ..I" in Masarvkova cesta
Obenem se cenjenemu občinstvu naznanja, da se je tvrdka preselila iz Gosposvetske ceste na MASARYKOVO
CESTO (palača Vzajemne nosoiilnice).	11633
Ho z s (a vo ko ž uho rine vehko izbiro domskih p'asčer tvrdke
C5 CM
tO
L
O
v paviljonu H no ve le se j mu
Obiskovalcem velesejma se priporoča
ecijalna delavnica
za previjanje elektromotorjev in transformatorjev ter avtodinam in popravljanje vsakovrstnih električnih aparatov
F. PERCINLIČ
LJUBLJANA — Gosposvetska c. št. IG 11625 0-"1elek za svilene senčnike
Kdor zida. naj ne nozabi e?
za Zagreb s 1. oktobrom. Re-flektiram na solidnega, mladega moža, ki je perfektno vešč tehnike v zlatu in kavčuku, in ki obvlada nemščino. Nudi se mu prilika, da se v vseh panogah moderne ^obne protetike izpopolni. — Ponudbe s prepisi spričeval in navedbo plačilnih zahtev in s sliko nasloviti na: Martin PohI, zubotehnički i keramički laboratorij Zagreb, Marovska ul. 10. Prolaz Balkan Kina. II Stube Mezzanin. 12616
: r vv<5>:■' - .' V"-";.- ■	.?>'•;
Iltne plošče
za zunanje stene, vmesne stene, strope, oblego zidovja, hladilne naprave itd.
pode, podstrešja,
Heraklit plošče Vam nudijo:
kratko stavbeno dobo.
najboljšo izolacijo proti mrazu in vročini,
absolutno varnost pred ognjem,
zvočno izolacijo,
prožnost in trdnost,
takojšnjo izvršitev in vselitev,
majhno lastno težo itd.
157
Zahtevajte informacije pri zalogah:
.MATERIAL", d. z o. z.. Ljubljana. Dunaiska cesta štev.
D. R A K U S C H, Celje — I. KUHAR, Maribor.
za manufakturno v< letrvovino a i oddam isto v najem.
Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod Dobro vpeljana"
1181'
čadež & Brcat, Ljubljana
dobavlja prvovrstne mlinske STROJE, vse tehnične potrebščine za mline, Ia. gonilne jermene itd.	11464
BB, BB1 ag B S^BBBBiiB
^SBcaBSBBSciBeseBBBiiisiBiai ^HSSHHHHHHHESEŽSHHKL
1šilo mladino ie ostfia debra in trajna M! i
a
E5
Aleksandrova c. 1. Mik ošičeva c. 14. g
™	11847	&
^SHBHaHBHBBBHBBBžHHBHHSHHGaHHHBlSBaHHHKr
Tovarna čevljev ,,PEKO" posvečuje vso pažnlo izdelavi čevljev za mladino. Za* to si nabavite čevlje naibollše kvalitete no izredno nizkih cenah, in sicer:
od štev. 26-50 Din 125.-od štev. Ji—35 Din 145.-
v naših trgovinah:
,.PEKO" Uubliana
SaSHEBBE
IZVANKEDNA PRILIKA!
Železna »luiinska patent postelja »lotljiva, s (a* peciranom madracom, telo praktična za vaako hi.io. hotele, nočne službe in potujuče ' osobe stane samo Oia 194.—. Razpošiljam po poiioe-nom povzetju.
TAKO
IZGLRM
slq2en
Lesena patent postelja,
zložljivi. I lapeeiranim madracom. zelo praktična. stane samo D 280.
Lcžalka za aaoi*a!< —
(Liegestuhl) najnorije vrsti, stane samo Din ISt.
Madraci punjeni z vol-nora stanejo samo D L. BROZOVIC. ZAGREB IUCA 82.
262
SHHHHHKi
Ijovi, indigo in strojepisni papir, razmno Črnila itd. - Se pnporofa LUD. BARAGA. Ljubljana, Selenburgova ul 6 Tel. 29
Lepota nog
Nogavice iz ;jme dajejo nogi vitke in dra ie-tno obliko. Današnja meda zahteva let«> iri gracioziio obliko noge, a to ;e do.»eže samo z nošenjem guniiiatiti nogavic Noja Le utruja, a obenem tO pokrne vfe na [■ake. kaker tuni fcrčne Jile (KramiJartern) Nogavice iz čifte aim-ritk« gume brc?. Mva. tenke, popolnoma prozorn»- daj-, lepo vitko nogo do kolena Bn z *iva v harvi kože (F'ei,=chfarbe) par lt*0 Din Pleten« gnm. nogavice iz najfinejšega trikoji z> krftne iile do kclcna par 19« Din. nogavice če z koleno in stegno samo p,' me.i od 310 L>in naprej.
Pleša
/ N	i" '»padanje la? je največja nesreča
nK SjV' za staro iL mlado V 24 urah za \ I \ I ^^ itavimo izpadanje la® ta vedno.
oilp-avimo prliljai -rbež hraste in nesnago z »ESPARCETTE« od dr Dorraine & Cie.. 1'a.nz — Lasje bodo oadra veli in zopet btrno rasli — Za m-peli garantiramo — Garnitura stane 60 Din
CENT1FOLIA, kozmetiškl zaiod. Zaereb. Jurlšičeva 8
Zahtevajte takoj brezploia« iht-trir»ne cenike!
AMERIKANC1, POZOR!
V LJUBLJANI
enonadstropno, preurejeno za industrijo ali obrt, tudi v stanovanjske svrhe uporabljivo, ob glavni cesti, kjer se gradi cestna železnica, z vrtom od 5000 m2,
ugodno prodam.
Oferte samo resnih interesentov na ogl. oddelek »Jutra« pod »Posestvo 3«. 12608
čftis&ovaici veCetejma!
Oglejte si zalogo otomanov, divanov (patent), foteljev salonskih garnitur, peresnic, žimnic (modro-cev) in vsa v to stroko spadajoča dela
iti jih Vam nudi najceneje
SAJOVIC. LJUBLJANA
STARI TRG ŠT. 6. 11761
Pri športnih prireditvah prihajajo v poštev samo
.V *
ZAŠT. ZNAK

PElHltE BEMBERG DIER;$EIDE
O
' SCHUT2MAPVF
G&emLerg
svilene NOGAVICE.
Te so elegantne, diskretne v blesku in ugodne za nošenje s svojo gladko površino.	11620
Og»ei*o in strešnike
vseh vrst za zidavo niS, iz znanih Karlovskib opekarn »ILOVAC«, dobavlja franko vsaka postaja po konkurenčnih cenah, samo »EKONOM«, generalno zastopstvo za Dravsko banovino, Ljubljana, Kolodvorska ulica St. 7.	58
PLETEllIflE in TRIKOTHiO
(zimsko perilo) raznovrstne nogavice. do< kolenice. rokavice, čepice, kravate, ovrat« nike, čipke in trakove ter drugo galanterij* sko in modno blago nudi najcencje
OSVftLO 008EIC
Ljubljana, Pred škofijo 15.
Velika zaloga D. M. C. prejice, kvačkan--ca in krpanca	=
\a debelo!	Na drobno!J
Giasba osretire...!
Ce je slišite, prav posebno pa. te se sami * njo bavite! NI TREBA, DA (TE VAS DUM BKK/ GODBE! Ce stopite z nami v stik In si Izberete kakšen poceni tnstru-ment. Zahtevajte neobvezno ponudbo in brezplačni veliki katalog! Dobavimo vam direktno iz tovarne v Nemčiji, odnosno prodajne podružnice v Mariboru. Pičite takoj na naslov:
MEIMEL&HEROLD[
MARIBOR ST. 101-B
StenograSinja
perfektna v nemščini in slovenščini se takoj sprejme v odvetniško pisarno v Ljubljani. — Ponudbe na: Aloma Com-pany, Ljubljana, pod »Primat. 12S50
VZAJEMNA ZAVAROVALNICA
V LJUBLJANI
se preseli v svoio novo pa« lačo na vogalu Miklošičeve in Masarvkove ceste,
poleg glavnega kolodvora.
V torek 9. septembra 1930 prične poslovati v novih prostorih, vhod z vogala po glavnem stonnišču v L nadstropju.
Zahvala
Ginjeni radi sočustvovanja vseh prijateljev in znancev, ki so nam ob smrti našega dragega očeta, tasta, brata itd., gospoda
Toma Koprivca
izrekli sožalje, darovali cvetje in vence, bili v pomoč' v težkih trenot-kih, jim izrekamo s tem najiskrenejšo zahvalo.
Iskrena hvala vsem društvom, odborom, vodstvom in predstavnikom raznih korporacij, kakor tudi vsem onim, ki so spremili dragega pokojnika na zadnji poti.
Zagorje ob Savi, dne 5. septembra 1930.
11870
Žalujoči ostali.
Kreditni zavod za trgovino in industrijo
LJI!BL|ANA, Prešernova ulica štev. 50 (v lastnem po»lopiu)
Olirestuvanja vlog. nakup tu prodaja »»ako rr*tnib »red 110*101 h papirjev derit in valut borzna a.-trorila. predujmi i'd krediti »safef vrste, eskntupi in inka»io menit ter naka-lila » tu is inozemstvo «afe • depozit* itd itd itd
Brzojavke: Kredit, Ljubljana _ Telefon (t 21 MM. 8457. 2548 Inferurhan 27116 2H(tf
87 L
CENE MALIM OGLASOM:
Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din.
Telefonske številke: 2492, 3492
vVaor noče po posts na.u»
aK Galec drugo informacijo ticccc mc tnalih cglasov rta) priloži v »nantGah a /!»• sicer m bo prejel odgovora t * Z^MTM
CENE MALIM OGLASOM:
Ženitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsake beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je aposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842.
flabtovi rnaCift otfia&ov
In druge informacije tičoče se oglasov, se dobijo tudi v podružnicah »JUTRAc v
Tlovem mestu
Ljubljanska cesta št. 42
in na
pri kolodvoru št. 100
Male oglase tn Inserate naročajte v naših podružnicah.
Služkinjo
pridno, pošteno, vajeno ▼seh hišnih del in tudi samostojne kuhe, sprejmem. Karlov v oglasnem oddelku »Jutra«.	35876-1
Pošteno služkinjo
rdravo. sprejmem v boljšo hišo. katera rada kuha in ima veselje služiti pri družini z odraslimi Pridnimi otroki. Radovan. Celovška cesta 14. Ljubljana.
30101-1
Dekle
Staro 14 — 17 let. sprejmem v treov-ino z mešanim blagom. Najrajši pa z dežele. pomagala bi tudi v gospodinjstvu. Hrana in sta-novante v hiši. Naslov v •si. oddel. »Jutra«. 36104-1
Vajenca
* primerno šolsko izobrazbo. zdravega, krepkega in poštenega, išče podjetje za elektrotehniko in radio. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	36128-1
Resno dekle
K zna ves domači posel opravljati samostojno, dobro kuhati, prati in likati išče mlad zdravniški par brez otrok. Plača dobra, mesto stalno od 1. okt. Dekleta samo i le nimi izpričevali naj pošljejo obširne ponudbe na Dr. Ge-bauer, Beograd, Kap_etan Mišina 25.	85732 1
Mlinarja
v starosti 18—24 let »a plosko mletje in
šoferja
21—25 let starega, neože-njenega, mirne narave, sprejmem. Ponudbe poslati aa Brača Knez, Crikvemca 35893-1
Več slikarskih in pleskar, pomočnikov
sprejmem. Naslov v trgovini barv »Lustra«, Go-sposvetska e. 12. 35898 1
Hlapca in delavca
zdrava in pridna, sprejme M. Kavčič, Zg. Šiška 125.
35906-1
Krepkega fanta
sprejme v uk kovač v Ma riboru. Hrana in stanovanje v hiši. Naslov v ogias. oddelku »Jutra«. S59251
Več dobrih šteparic
sprejmem takoj v stalno službo. Prešern, tovarna čevljev, Kranj.	35357
Tapeta, vajenca
sprejme Rudolf Radovan, tapetnik, Mestni trg 13.
35229
Čedno kuharico
za vse, pridno, pošteno, iščem k zakoncema brez otrok v stalno, dobro službo v manjšem mestu. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Lekarna«.
34766
G. Th. Rotman:
Sambo in Joko
Vesela levja zgodba.
Lop! resk! tresk! se s truščem in ropotom sesuje vsa pogačarjeva koliba! Nič ne ostane pokoncu, noben hlod, noben tram, noben steber, nol.ena deska! Samo pomočniku se ne zgodi bogvekaj hudega: nič hujšega kakor to, da pade z nosom naravnost v surovo maslo!
Med tem. ko leži gospod Debeljak v ne-ravesti, z glavo stisnjeno med razvaline, prede njegovemu prijatelju Dolganu veliko hujša. Siromak je priletel 's spodnjim koncem hrbta naravnost na razbeljeno ploščo ognjišča, ššššš! Kako je zaprasketalo in zacvrčalo!
Prvovrstni krojači
za damske plašče dobe stalno delo na dom pri tvrdki »Eiite«, Prešernova ulica 7.	34862
Inteligentno žensko
srednjih let, ki ima osebno pravico, sprejmem za preizkušnjo od zime 1930 do zime 1931, da samostojno vodi srednje hotel-sko podjetje v Dubrovniku. Dopise: »Vul., hotel Triglav, Bohinjska Bistri ca.	S4131
Krepkega vajenca
za ključavničarsko obrt sprejmem. — Ivan Zorko, Glince.	35814-1
Učenca
pridnega in poštenega sprejme V. Kosi, ortopedi-ški čevljar. Šoštanj.
35792-1
Kuharico
samostojno, zdravo in snažno, ki bi tudi druga hišna dela obavljala, išče maja obitelj brez otrok. Plača dobra. Prednost imajo osebe z večletnimi izpričevali. Ponudbe poslati na: Lekarnar Klabučar, Brežice.	35790-1
Prodajalca peciva
iščem za takoj. Oferte z navedbo plače poslati pa slaščičarno Branko Krsnik, Cakovec.	35786-1
Spretnega vodja
sprejme večja trgovina z železnino. Isti mora biti v nakupovanju. prodaji in občevanju s potniki popolnoma verziran. Starost ne pod 30 let. Samo prvovrstne moči naj se ponudijo * predložitvijo izpričeval pod naslovom »Popolnoma zmožen«.	35804-1
Izložbenega
aranžerja
z večletnimi izpričevali, ki je tudi dober prodajalec, sprejme Ivan Savnik, Kranj 35800-1
Knjigovodja
perfekten bilancist. obvla-dajoe perfektno slovenski ln nemški, dobi mesto. — Podrobne oferte z navedbo možnosti nastopa na oglasni oddelek »Jutra« pod znamko »Delniška družba«.	35857-1
Blagajničarko
z dobrim nastopom sprejmem takoj 3 kavcijo Din 10.000. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Delikatesa«.	35866-1
Vajenca
poštenih staršev sprejmem v trgovino z meš. blagom. Nasjov pove oglasni oddelek »Jutra«.	35969-1
Učenca (učenko)
Iz ugledne kmetske obitelji sprejme trgovina Ernest Ko«, Podsreda. 35959-1
Deklico
staro okrog 14 let, sprejmem v lahko službo, katera bi se obenem lahko Izučila tudi strojnega pletenja. Ist-otam sprejmem tudi učenke za strojno pletenje. Ema Simončlč, Ustje 42, Smartno-Litija.
85957-1
Prodajalko
izurjeno v manufakturl. z
večletnimi izpričevali in znanjem nemščine sprejme Ivan Savnik, Kranj.
35801-1
Kmečko dekle
ki je zmožno samostojno kuhati in opravljati vsa hišna dela, dobi službo v kavarni na deželi. Biti mora čedno in snažno. Nastop takoj ali pozneje. Dopise je poslati na podružnico »jutra« v Celju pod šifro »Pridna in vestna«.
35760-1
Izvežbana
blagajničarka
popolnoma zmožna slovenščine in nemščine v govoru in pisavi, se išče. — Prednost imajo one, ki znajo tudi streči strankam. Vprašati v prekajevalnici Anton Tavčar, Maribor, Jurčičeva ulica 3. 35920-1
2 kroj. pomočnika
sprejmem takoj. Enega za ženska fina dela in enega za moške velike fine tornade. Ponudbe je poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dober krojač«.
35890-1
Žensko samico
do 45 let, ki zna lepo prati in likati, sprejmem kot liišnico. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Hišnica«.	35846-1
Korespondentinjo
dobro i-zvežbano na stroju
z znanjem hrvatskega, nemškega jezika in obeh stenografij išče za takoj tvornica »Titan« d. d. v Kamniku pri Ljubljani. — Dobra plača. Obširne ponudbe poslati direktno oa tvornico.	35892-1
Pleuljo
dobro Izurjeno, sprejmem takoj v stalno službo. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	35695
Med temi drevi železniški voz dalje in dalje, s takim uspehom, da je kmalu vse mesto podobno razvalini. Ni ga svetilnika, ki ne bi bil polomljen, ni ga voza, ki ne bi ležal prerrnjen, s kolesi navzgor... Le poglejte to sliko! Ali ni, da bi se čl»vek od žalosti razjokal?
2 mizar, pomočnika
sprejmem t vso oskrbo v trajno delo. Peter Sitar, Križe 22.	35773
Kmetij, strokovnjak
dobi službo za strokovno propagando umetnega gnojila. Mesečna plača po dogovoru. Dopisi na oglasni oddelek »JutTa« pod »Umetno gnojilo«. 35780-1
Kuharico
samostojno in čedno, sprejmem proti dobri mesečni . plači. Elza Siver.
Ljuhljai a, Gosposvetska cesta 5/Ii.	35813-1
Samostojnega
klobučarja
za moške !n ženske klobuke išče industrija šešira S. Schuster, Zagreb, Pal-motičeva 5.	35836
Učenko
ki ima veselje do učenja v pletiljstvu, vzamem takoj v pouk. Starost 14—18 — Prednost imajo sirote, brez staršev. Oskrba v hiši brezplačna. Ponudbe na naslov Joško Spenko, — Kranj.	35504
2 čevljarska pomoč.
za fina dela in vajenca, oskrba v hiši. Joško Ke ber, čevljarstvo, Dorfarje pri Skofji Loki. 35989 1
Tapetniški
poslovodja
dobi službo. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Vsaka moč«. 36003-1
Prodajalko
prvovrstno moč sprejmem takoj, hrana in stanovanje v hiši. Imeti mora najmanj 4 do 5 let pomočniške dobe ter zmožna voditi samostojno trgovino. Ponudbe pod »Prvovrstna moč 34« na ogl. odd. »Jutra«.
35973-1
Učenca
s primerno šolsko izobrazbo sprejmem v modno trgovino v Ljubljani. Vso oskrbo v hiši. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 36005-1
Krojaškega učenca
sprejmem takoj. Hrana, stanovanje v hiši. Ozira se le na pismene ponudbe. Milko Grčar, Kamnik, šut-oa 67.	35996-1
Učenca
pridnega in poštenega 8 aotrebno šolsko predizobraz->o, dobrega računarja, sprejme velika trgovina z mešanim blagom na deželi. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe pod »Marljiv učenec« na ogl. odd. »Jutra« v Ljubljani. 36000-1
Učenko
za trgov. meš. blaga na deželi, s primerno šolsko izobrazbo, pridno in pošteno, sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
35642
Kolarskega vajenca
sprejme takoj Ivan Zano-škar. umetno kolarstvo. Gosposvetska cesta št. 16. vhod v delavnico iz Blei-ueisove ceste Ljubliana.
36097-1
Prodajalko
za cvetličarno sprejmem. Izučne vezačice imajo prednost. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 36076-2
Vajenko
po mogočnosti, katera ie že nekaj izučena ter frizerko. dobro moč. katera bi imela veselje do trajne ondulaciie spreimem. Ven-delin Sebal. fnseur za dame in gospode Sv. Petra c. 44. Ljubljana. 36077-1
Učenko
sprejme damska kroiačica. Naslov v oglasnem oddel ku »Jutra«	36064-1
Pridno In pošteno dekle
staro do 16 let spreimem takoi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36066-1
2 vajenca
za kleparstvo in Lutzove peči. sprejme Klančar in Srebotnjak. Gosposvetska c. št 18.	36029-1
Vajenko
za damsko kroiaštvo sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36021-1
Restavracijsko
dobro kuharico
samostojno, čedne zunanio-sti. staro od 30 — 35 let, iščem. — Istotam sprejmem plačilno natakarico, samostojno, v zajtrkovalni-co. staro od 20 — 25 let. čedne zunanjosti, zmožno kavcije in delikatese ter zmožno nekoliko nemškega jezika. Ponudbe pod »Zanesljiva. pridna in poštena« na oglasni oddelek »Jutra«.	36014-1
Odvetn. uradnica
z daljšo prakso, vešča slovenske stenografije, strojepisja in trg. knjigovodstva, išče službe v kaki odvetniški. trgovski ali industrijski oisarni. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Odvetniška pisarna«.
36017-1
Prvovrsten šofer
za avtobus se takoj sprejme. Ponudbe pod »Zanesljiv šofer« na oglasni oddelek »Jutra«. 36141-1

Ključav. pomočnik
mlad. vesten in pošten, želi službe. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Leveč«.	35887-2
Učenko
za strojno pletenje sprejmem. Pride takoj k stroju. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36125-1
2 ključavničarska vaienca
sprejmem. Naslov v oglas, oddel. »Jutra« 36121-1
Dekle
ljubiteljico otrok (lahko začetnica) sprejmem takoj za vsa gospodinjska dela. Ponudbe poslati nemudoma na oglasni oddelek »Jutra« pod »Skromna in vestna«.	36114
Krojaškega vajenca
14 letnega, zdravega, sprejmem. Hrana, stanovanje pri mojstru. Zalaznik, Podutik, Ljubljana VII. 36059—1
Učenko in tekačico
iščem za trgovino v Ljubljani. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36091-1
Orodničarja
dobro samostojno moč, sprejme »Tribuna« F. B. L. Ljubljana, Karlovška c-esta št. 4.	36093 1
Učenca
sprejme manufakturna trgovina. Poizve se pri »Rekord«. Aleksandrova c. 8 36167—1
Gospodinjo
dobro kuharico, ki opravlja vsa hišna dela. sprejme boliša dvočlanska družina n:i deželi. Plača 400 - 5iK) Di'i Ponudbe pod »Spretna in pridna« na oglasni oddelek »Jutra«. 3f-.54 -1
Spretno krojilko
za pleteno blago takoj sprejmem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Krojilka«. 36226—1
Kavar. vajenec
(pikolo), ki je končal HI.
razred srednje šole, se sprejme takoj v pouk. — Istotam dobi službo kavarniški natakar. Ponudbe poslati na kavarno Slon, Ljubljana. 86206—1
Prodajalko
zmožno in pošteno mlajšo moč. veščo nemščine ev italijanščine, sprejmem takoj na deželi. Lastnoročno pisane ponudbe s priloženo sliko se bodo upoštevale. Ponudbe poslati na ogiasni oddelek »Jutra« pod šifro »Desna roka«.
86223—1
Več slikarskih in pleskar, pomočnikov
sprejmem. Naslov v trgovini barv »Lustra«, Go-c. 12. 36225—i
Trgov, vajenca
sprejmem s celo oskrbo v trgovino z meš. blagom. Ponudbe na oglasni od 'e-lek »Jutra« pod ^Pošten vajenec«.	338' 1-1
Učenko
s primerno šolsko izobrazbo spreimem v trgovino s čevlji. Predstaviti se ie osebno. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 36045-1
Dva čevljarska
pomočnika
za eksportna dela sipre)-mem v stalno službo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	36041-1
Šivilje pomočnice
sprejme damski atelje Je-rin. Žitnikova 8 (Rožna dolina).	36022-1
Učenka
se sprejme Modni salon Mice Kovačič, Mestni trg 20-11.	35901-1
Trgovski pomočnik
prvovrstna moč delikatesne stroke dobi mesto v Ljubljani. Ponudbe z navedbo vsega dosedanjega službovanja na oglasni oddelek pod »Specerija«.
36230—1
Nameščenje
1000 Din dobi, kdor mi preskrbi stalno nameščenje kot šofer, potnik, sluga ali slično. Pristopim kot družabnik > kapitalom 40.000 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Želim takoj«.	35S96-2
Samost. gospodinja
pridna in poštena, t vei-ietnimi spričevali, išče mesta k boljšemu gospodu. Ponudbe pod šifro »Pridna gospodinja«. 35922 2
Fotografski
pomočnik
mlad, prvovrsten operater in retušer, popolnoma samostojna moč, išče name-ščenja s 1. oktobrom. — Cenjene ponudbe pod šifro »Retušer« na oglasni odd. »Jutra«.	35793-2
Gospodična
starejša, čedne zunanjosti, zna dobro kuhati, išče službo; gre tudi za gospodinjo. — Ponudbe pod »Dobra kuharica« na ogl. oddelek »Jutra«. 35723-2
Službo nočnega čuvaja
iščem. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zanesljiv čuvaj 1277« 35769-2
Šofer
trezen in zanesljiv vozač, išče službe k tovornemu ali osebnemu avtomobilu. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Avto«.
35775-2
Dober poznavalec lesa
mehkega in trdega, išče službo kot nakupovale« ali prodajalec, gre tudi na parno žago za žagovodja, je izkušen strojnik in dober računar ter pisarniška moč. Nastopi takoj. — Ponudbe pod šifro j Dober strojnik in žagovodja« na podr. »Jutra« v Mariboru.
35765-2
Kuharica
srednjih let, pridna in varčna gospodinja, zmožna vsakega gospodinjstva želi mesta najraje pri orožnikih ali financarjih. Ponudbe pod šifro »Pridna in varčna gospodinja« na oglasni oddelek »Jutra«. 35844-2
Zakonski par
brez otrok išče mesta ali službo hišnika ali hišnice; vajen vrtnih in hišnih del. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Hišnik 33«.	35933-2
Slikarske in pleskarske pomočnike
dobro izvežbane sprejmem takoj. Mihael Dobravec, Celje, Glavni trg št. 15.
36233-1
Krojaške pomočnike
dobro izurjene za veliko in malo delo, sprejmem v stalno službo, modni atelje F. Meško v Celju. 36235-1
Slaščičarja
za ročno delo. prvovrstno moč iščem. Nastop takoj. Ponudbe pod »Slaščičar« na oglasni oddelek »Jutra«.
36151—1
■Mesar, pomočnika
sprejmem takoj. Naslov pove osrlasoi oddelek »Jutra«.	36158—1
Ekonom
neoženjen, verziran v vseh panogah kmetijstva, išče službe oskrbnika ali gospodarskega pristava na veleposestvu. Cenjene dopise na oglas, oddel. »Jutra« pod »Pristav«. 35708
Trgov, pomočnik
izvežban v trgovini z mešanim blagom, išče službo. Gre par mesecev brezplačno. Cenj. ponudbe na naslov Fr. Podobnik, Krško 103.	35785-2
Šofer
ki čaka na izpit, želi službe. Gre tudi kot sprevodnik ali kaj sličnega. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dober šofer«.	35831-2
Pekovski pomočnik
srednjih let, želi priti za mešalca ali za skupno delo tudi k parni peči. Kraše-vec Franc, Grajska cesta 94, Bled.	35964-2
Natakarica
poštena in vestna Išče službe v boljši gostilni kot plačilna. — Naslov pove ogls. odd. »Jutra«. 35965-2
Žagar
večletni, izučenl, Išče službo. Nastop takoj. Naslov pove gospod Franjo Kol-jer v Slovenjem grade«.
35955-2
Prodajalka
poštena, zanesljiva, verzi-rana v vseh strokah, išče nameščanja kjerkoli za takoj ali pozneje. Cenj. po nudbe je poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod »Spretna prodajalka«.
S5951-2
Absolvent
4 razredov gimnazije išče primerno učno mesto. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Učenec 77«. 35977-2
Dekle
pridno, pošteno. 20 let staro, išče primerne službe. Gre tudi na deželo, najrajši v kuhinjo. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	35976-2
i Gospodična
ki ima 6 let prakse kot
blagajničarka in 3 leta : kot strojepiska. zmožna I vseh pisarniških del, pri-I pravna za postrežbo strank želi primerne službe. — Cenj. ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Skromna in vestna«. 36227—2
Gospodična
perfektna kuharica, zmožna voditi samosfoino gospodinjstvo. z večletnimi spričevali. išče primernega mesta. Govori slovensko nemško in madžarsk1 t't tudi na deželo. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Nujno rabim«.	36153—2
Trgovska učenka
hčerka železničarja, želi zamenjati mesto najraje v Ptuju. Mariboru ali Celju. Pismene ponudbe je posla ti pod »F. P.« do 10. 9. 1930 na oglasni oddelek »Jutra« Maribor. 35490
Prodajalka
izvežbana v špeceriji, želi radi nadaljne izobrazbe prakticirati v trgovini na deželi, tudi brezplačno. — Predpogoj manufaktura. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Špecerijska trg.«	35199
Trgov, pomočnik
mlad, začetnik, želi pre-meniti mesto v trgovini z mešanim blagom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	35562
Samost. orodničar
(rezinar) uveden v vse vrste rezin za množinsko izdelavo kovinskih predmetov, dober kalkulant v mezdnem in rekordnem plačilu, išče stalnega mesta za takoj ali pozneje. Cenj. ponudbe na podružnico »Jutra« Jesenice pod šifro »Strokovnjak«. 35192
Kontoristinja
starejša moč. z večletno nrakso. vešča slovenske in nemške stenografije, strojepisja. knjigovodstva išče stalno mesto Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« ood »Samostojna kontoristinja«.	36067-2
Entlanje 1 m 1 Din
Vsakovrsten okjsen tred-tisk Palača Kreditne banke la-IV.	3=040
Točilce
z dobrimi spričevali in kavcijo išče mesta, no možnosti v večjem prometnem kraju. Ponudbe pod značko »Vesten« na oglasni oddel. »Jutra«. 36046-2
Predilnični tehnični uradnik
z večletno prakso, vešč slovenskega, italijanskega in nemškega jezika želi službe. Nastopi lahko takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pre-dilna tehnika«. 36109-2
Uradnik tehnik
išče službe pri kakem stavbenem ali lesnem podjetju. Dober računar, vešč slovenskega, italijanskega in nemškega jezika. Vešč pri gradbi cest ali železnic. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Posten Primorec«. 36110-2
Gospodinja
z večletno kuharsko nrakso. išče službe v uradniški menzi ali pri gospodu, ki ima 1 — 2 otroka, gre tudi v Beograd. Ponudbe pod »Dobrosrčna« na oglasni oddelek »Jutra«. 36130—2
Gospodična
vestna in točna, želi me-sta kot pisarniška moč. — Cenj .vrrlke naj pošljejo naslove na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Sigurna računarica«. 3587S
Šofer
z prakso, trezen, zanesljiv, zmožen nemškega jezika, išče službo k oseb uranu ali tovornemu avto mobilu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
3620»—3
crafTra;-
Spretni poklicni potniki imajo besedo!
Velikanske vsote denarja zamorete zaslužita z na-šimi svetovnimi učinkovitimi predmeti. Ame'iK»n-ska razdelitev na rajone. Vsak sam svoj gospod! Komi letne kolekcije m katalogi na razpolago. Fizično delo se ne zahteva — samo nekaj duha io zgovornosti. Predmeta morajo Imeti povsod dober odjem, ker so konsumni predmeti kot žarnice tn rezila za britje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Generalno pred stavništvo za Jugoslavijo.
35750-3
Zastopnik
ki ootuie v Sloveniji že za kako firmo in bi vzel v prodaio tudi Se razne predmete za industrije 'n trgo vine. nai voošlie oismenr ponudbo na T V na ogl oddellr »Jutra«.	35024
3 inteligentne gdč.
potrebujem. Poizvedbe: restavracija Volga, Velesejem.	35949-3
Perilo in obleke
grem ^cijiat na dom. Hrenova ulica 19, pritličje.
35942-3
Iščemo prodajalce
po deželi za oosnemalnike. brzoparilnike, oletilne stro-ie. kolesa itd. (tudi za postranski zaslužek). »Tehna« družba. Ljubljana. Mestni trz 25-1.	118
Kdo bi mi naslikal
v olju Triglavsko severno steno ali kako drugo veličastno gorovje (po tito-grafičnem predložku (v izmeri 2X2% metra za ceno Din 1200.—. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Planine«.
35833-3
Potnike
in krajevne zastopnike za prvovrstno noviteto išče nemška tovarna. Samo se-rijozni gospodje, vešči v steklarski in pohištveni stroki, ki imajo v privatnih urah najboljše zveze s katoliškimi krogi, naj naslovijo svoje oferte v nemščini pod »Deutsch-land 300« na oglasni odde-jek »Jutra«.	35731 1
Kdo ve
za dobre ideje. iznajdbe ali druge prilike, s katerimi se da zaslužiti. Ponudbe pod šifro »Praktič no originalno« na oglas, oddel. »Jutra«. 36119-3
Izurjena šivilja
z dobrim okusom, se priporoča damam na dom. Sv. Petra nasip 49. 36103-3
Učiteljica | Potnike
poučuje za osnovno in niž- ! zanesljive in poštene za-jo srednjo šolo. Za 4 pred- , stopnike in agente sprejmete mesečno 150 Din. — ; me proti dobri proviziji Naslov pove oglasni odde- I tvornica pijač. Ponudbe lek »Jutra«.	35882-4 pod značko »Zanesljiv 28c
1 na oglasni oddelek »Ju-
i oblast*. Konceslionlrao!,
šoferska šola
Camernik. Ljubljana
Dunajska cesta Ste*. W lugoavto) telefon 2236 Jouk Id oraktične vožnle 251
Klavirski pouk
temeljit in uspešen, dajem po zmerni ceni. Ponudbe na oglasni oddelek pod šifro »Klavirski pouke.
35835-4
Gospodično ali gospoda
ki bi me na svojem domu poučeval italijanščino, iščem. Cenj. ponudbe poslati na ogl. odd. »Jutra« pod »Italijanščina«.
3607-4
Prvovrsten pouk
v klavirju
daje pianistka Jadviga Po-ženel pod zelo ugodnimi pogoji. Prijave orednoldne' Mestni trg 17-11. 36053-4
Stenografijo
slov. ali nemško poučujem. Ponudbe pod »Stenograf« na oglasni oddelek »Jutra«.
36084-1
Pensionat Auer
Merano (Italija), Villa Im-periale, Sijajna lega. — Nemški nadaljevalni tečaji. Modemi jeziki. Gospodinjski tečaji. Glasba. — Plačilne olajšave za Jugoslo-venke. Prospekte pošlje ravnateljica gdč. Auer.
36092-4
Francoščino
in tudi druge predmete za nižje razreide srednjih šol podučuje gospodična, ki je absolvirala srednjo šolo — po nizki ceni. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« pod »Stroga in natančna«.
30090-4
Državno Izprašana
učiteljica poučuje nemščino in glasovir. ura 10 Din. — Marta Kuder. Gosposka ulica 10-1	36030-4
Angleško, francosko
italijansko nemško poučuje dipl. Švicarka. Pavla Kovač. Frančiškanska ulica 10-111.	360S5-4
Uradnica
vešča nemške, francoske in _angleške korespondence išče zaposlenia za par ur na teden Ponudbe ood »Korespondenca« na oglasni oddelek »Jutra«. ^3537-4
Šivilje
za pletenine, dobiio delo na dom. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 36127—3
Šivilja
gre šivat na do.n. rlntvno 15 Din. Vzamem dc:o tudi na don. Po.iuJbe i od »Delo« na ogla si tdčelek »Jutra«.	36ii4 -J
Potnike
ki posečajo privatne stranke, iščem za povečanje slik. Vsaki potnik ima možnost sam za sebe delati, ker se mu financijelno pomore. Ivo Škor.ianc, fotograf, Zagreb, Gunduliče-va 7.	34926
Potnika
manufakturoe stroke —, trn obisk privatnih strank r Ljubljani, iščem ca tafcoj šen nastop Naslov v oglas, oddelka »Jutra«. 34604
Zastopnika
vinske stroke za prodajo brezkonkurenčnega vina iščem. Ponudbe pod »Lep nastop« na oglasni odde lek »Jutra«.	35827-5

Staro vpokojenl
drž. podurad. z družino 8 nezaposlenih, srednjih let, vešč tudi srbohrv., nemščine in italijanščine, išče službo skladiščnika, inkasanta, sluge ali kar koli. Ponudbe pod »Trdo življenje« na oglasni od delek »Jutra«. 36200—8
Samostojen trgovec
prevzame mesto potnika ali pa tudi pisarniška dela. Zmožen je voditi pisarne vinskih trgovin, tel poznavalec istih predpisov. Ponudbe poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod »Samostojen trgovec 3378«.	36198-2
Zmožen kavcije
iščem službo skladiščnika, sluge ali kaj sličnega. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
35983-2
Prodajalka
začetnica, jako dobra moč, izučena v večji trgovini mešanega blaga, išče me sto za takoj ali pozneje. 1 mesec grem tudi brezplačno s prošnjo, da se me bi potem obdržalo v službi. Cenj. ponudbe je poslati na oglas, oddelek »Jutra« . pod »Zanesljiva moč 51«.	35951-1-8
Gospodična
želi službo prodajalke ali slično v kaki večji restavraciji ali hotelu. Dopise na	— ------—
podr. »Jutra«, Maribor, ' na ogla. oddelek »Jutra«,
pod šifro »Hotel«. 35079-21	36219-2
Gospodična
želi mesta k otrokom. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	36237—2
Gospodinja
samostojna, vešča vsega gospodarstva, kuhanja išče službo pri boljši rodbini. Ponudbe pod »Zvesta 35«
Gosli poučuje
bivši učitelj konservatorl-ia. Stud en lovska al. 9/1.
35243
Klavirski pouk
po edini pravilni uspešni metodi: Pod Trančo 2, U, desno.	85871—4
Nemščino
angleščino, italijanščino, francoščino in klavir poučuje dipl. učiteljica. Kolodvorska ul. 11, pritličje.
35014
Oblastveno koncesionirana
Šoferska šola Gojko Pipenbacher
Gosposvetska 12. — Enomesečen kure.	34695
Gospodična
iz boljše družine, z znanjem nemščine in francoščine, ki kna veselje iti poučevat deklico 2 ure popoldne, 1 uro za uB» nje, 1 uro za sprehod, se sprejme. Ponudbe z navedbo honorarja na oglas, oddel. »Jutra« pod »Kon-verzaoija<f<33. 36213—4
Potnike
za obisk privatnih strank sprejmem: dajem fiks, mesečno 2500 do 3000 Din, oziroma procente. Za prodajo imam več raznih predmetov. Javiti se je osebno ali pismeno pri J. Radej na Blanci. Za odgovor priložiti znamko.
35990-5
Vinskega potnika
sprejme velevinogradnik. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Velevinograd-nik«.	36002-5
tra«.
3611»-5
Trgov, potnika
nezaposlenega. ki bi » mestu razpečaval nov artikel, iščem. Zaslužek 10-ber, siguren. Kavcija 2000 Din. Starost od 30 let naprej. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
36215—5
Zastopnike
za 2-6 predmetov snreime Lindič. Ljubljana. Komen-skega u. 36. 3617U—a
20% popust
nudim vpeljanim potnikom pri malinovcu. Sprejmem za vsak okraj samo enejia. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	36171—5
Provizijski potnik
dobi takoj službo v velik! manufakturni trgovini. Pismene ponudbe je nasloviti na podružnico »Jutra« v Celju pod šifro: »Večja firma«.	36234-5
f« -
Otroški voziček
dobro ohranjen, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	35903-fi
Železen štedilnik
in mala železna peč, vse v dobrem stanju, se radi selitve proda. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	36221—6
Salonska garnitura
antična (gotski slog) na-prodaj. Ogleda se lahka vsak dan od 16. do 18. tire: Bled, Pot na Stražo 30.	36207—6
Stekleni papir
flintpapir. šmirgelplatno ter šmirgelprah 7a vse industrije ima vedno na zalogi najceneje Feliks Teman ml„ Liubljana. Reslieva c. 30.
35023
Zastopnike
za razpečavanje novih železniških . zemljevidov pri večjih firmah v Sloveniji sprejmem. Zastopniki. ki potujejo že z drugim predmetom imajo prednost. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	36049-5
Potnika -
za prodajo mlevskih izdelkov iščem, pogoj je, da ie dobro uvežban v moč-nati trgovini i.n da ie zmo-žn položiti kavcijo 50.000 Din. Ponudbe pod »Agilen potnik« je poslati na oglasni oddelek »Jutra«. 36152-5
Potnika
mami fakturne stroke, za obisk privatnih strank za Gorenjsko, sprejmem pod ugodnimi pogoji v stalno službo. Cenj. ponudbe na podružnico »Jutra« na Jesenicah pod šifro »Potnik Gorenjsko«.	36311—0
Park ete
hrastove tn parjene bukove ima stalno v zalogi A. Kane, tvornica parketov — Mengeš, Slovenija. 34563
Volnene robce
dobite v vseh barvah In vsaki količini. — KnapeO Lojzija, Subotica, Majšan-ski put 53.	34412
Varilne aparate
»Griesogen« ter vse razne potrebščine za autogensko varenie ima vedno in najceneje v zalogi Feliks To-man ml.. Ljubliana. Reslieva c. 30.	35020
Puhasto perje
kg oo 38 Dic razpošiljanj oo oovzetln nalmanl 5 ke. ootem čisto belo goste kz oo 130 Din In čisti puh kS oo 250 Din L. Brozovtfi. Zagreb (lica 82. kemična čistilnica oeria	262
Transmisij. jermena
najboljše kakovost! tovarne »Gehrckens«. razpošilja naiceneie Feliks Toman ml. Liubljana. Reslieva c. 30.
35021
Premog in drva
prodaja Jezeršek. Vodmat 200
Terazzo
brusite najhitreje s »SiTi-ciumcarbid drsalci«, ki iih ima vedne v zalogi Feliks Toman ml. Liubljana P'-slieva c. 30.	35022
Žage - Remscheid
gaterice m veneeijanke, stalna zaloga vseh vrst pri Rudolfu Držaj, Ljubljana, Kolodvorska nt. 28.
298
Štedilnik
skoro nov, z lončenimi ploščami. zidan, naprodaj za 500 Din. Gostilna Rozman, Sv. Petra cesta.
35771-6
Premog in drva
prodaja tudi na o b r o k s Vinko Podobnik. Tržaška cesta št. 16, telefon 3313.
146
Barve, firr.ež, lake
in dr. priznano najboljše in najcenejše dobite le pri
»Lustra« V. Laznik
Gosposvetska cesta St. 13
(poleg restavracije »Novi svet«).	36
Kopalno banjo
iz pločevine naprodaj. — Baje, Barvarska 5. 35735-6
Fotoaparat
10X15 cm (doppelanastig-mat), kompleten z vsemi priključki, v zelo dobrem stanju po zelo ugodni ceni prodam. Poizve se pri tvrdki F. Bar, Mestni trg št. 5.	35852-6
Trgovski portal
4 riv.;mi izložbenimi okni (r. t), sredina portala "v 1»■ J. celotna ploščina meri	ugodno prodam, po! : cega prodam dvoje oke:. '.>5X180 cm in vhod »la \ i'a 80X250 cm, vse t zikiipnimi mrežami. — Jlezi- Kiko, Jesenic Gor.
35797-6
Štedilnik
lonč' 't, že rabljen. poceni naprodaj. Mlakar B.. Šiška, 'leroetova 3. 35851-6
3 velike izložbe
• sipami poceni proda tr-jrovina Pevalck, Židovska ulica.	35861-6
Divan
»a 300 Din prodam. Dn-
najska 7. nasproti artilje rijske vojašnice. 35503
Čebelarji pozor!
Celokupno čebelarstvo pro dam ugodno. 21 obljudenih » A. Znideršič in 2 kra-■nriča z vsemi pritiklinami. F. Kovač, Mirna, Dolenjsko.	35658
Otroški voziček
ukora' nov. /e'o usodno ■p-odam. Naslov v »glasnem oddelku -Jutra- 36061-6
Daljnogled »Zeiss«
Šestkratna norčav. « r.o naprodaj. Naslov v ogl. oddelku Jutra-..	•
»Radio«
štiricevni. Hart!cy. kompleten. prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
3004S-9
Kuhinjsko kredenco
dobro ohranieno. Drodam za 300 Din. Rožna ul. 37.
30057-17
Medeno posteljo
leoo in dobro ohranieno "oceni prodam v Sn. Šišk-. Knezova ulica 28. 35255-'->
Motorno kolo
350 cm5 radi bolezni igodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	35416
Ford Tudor
limuzina, nove tipe. v zelo dobrem stanju ugodno proda K. Camernik. Ljubljana — Dunajska cesta. 34253
Chevrolet-avto
4 sedežen. 4 cilinderski. odprt, z 2 rezervama, v najboljšem klanju, se radi bolezni lastnika takoj proda za Din 26.000 in sicer pod zelo ugodnimi plačil nimi pogoji. Oglasiti se je v avtogaraži Kapiteljska ulica 3 (jioloj Mestnega doma).	S58C9-10
1 Oakland Sedan
5 sedežen, zaprt avtomobil, 6 kompletnih koles, vse nove pnevmatike, kov-čeg za prtljago v zelo do brem stanju, za ceno od Din 60.000 —
I Poniiac Coali
Kolarskega lesa
precejšnjo množino suhega ter prvovrstnega rezanega in okroglega ter vse š" novo v to stroko spadajoče orodje prodam vsled smrti svojega moža. Vdova Jeg ličeva, Lož št. 6S. 340:11
Bukove drva
dostavljam na dom v Ljubljani po ceni od Din 115—130 kub. meter. — 1. j Mrak, Log. škofjaloka.
3565 J
^ Strojne tovarne in Kvarne rf.rf.
Ljubljana
Telefon: 28-29, 2S-30
StisHalnlce
za saJ;e m grozdje
Vedno tf $aCo$i!

e cenes
Češnjeve deske
popolnoma suhe 3"». 40. 50 prodam po cele n: z k i ceni Detela. Medvode. 36068-15

Opekarna
moderno urejena, radi dru žinskih razmer naprodaj sedežen, zaprt avtomi I Event. se sprejme družab
Krasen service
rcl^er za šest oseb. nro-dum. Nas'ov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36036-6
Prodam:
plinski štfdilnik. skoro nov, gramofon, mizo. model (pupo) za šivilje, po ni'.ki n-ni. I.«giša. Ljubljana, Kapiteljska 11.
36116-6
Otroški voziček
»a p r o d a i. M a s a r y k o v a c e -•ta (baraka), poleg straž-fl.-e.	36129—6
Fotoaparat
9 krat 12. /e> dobra optika. za plošče in filme, »korai nov. prodam za <V*J 0;ii. Pogledati: Po-.šinska ee»n 13. II. nadstr. l.-"vo 36'-ii' -(•
Otroški voziček
iHiro ohranjen (bel na vzmetih) naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. '	36204—6
bil, v vozno pripravnem j stanju, dve rezervi, cena ! 52.000 Din, proda »Beka«, j družba z o. z.. Gosposvet-| »ka c. 3, Ljubljana.
35859-10
Praga
tovorna, t.ritonska. v obra tu z dobro pnevmatiko, proda Fran Podbrežnik, Gornji grad. 35956—10
Motorno kolo
prodam za 2900 Din. na .'-■'cd v mehanični delavnici Nardn. Poljanska c; sta.	36060-10
2 okni kompletni
«3 krat s5 in železni šic-<i.!'i.k prodam. Cesta v Rožno dolino 36. 36172—6
nik kot solastnik. Ponudbe pod »Visoka rentabilnost« na podr. »Jutra« v Mariboru.	34911
Družabnik
Vstopim s kapitalom od 200.000 do 300.000 L'in v dobro idoče industrijsko ali trgovsko podjetje, kjer bi tudi sodeloval. Interesenti naj izvolijo sporočiti na oglasni oddelek ^ Jutra« pod šifro »Dober družabnik«.	356S1
50.000 Din vložim
za stalno službo ali kot družabnik. — Ponudbe na
D. K. W. motor
malo rabljen. 200 knblkov. takoj prodam. Mehanična delavnica C. Kaučič. Tržaška c. 4	3602S-I0
Motorno kolo
D. K. W„ 6 k. s., malo
v o/eno, poceni prodam. Še-benik. Ljubljana, Sp. Šiška. Knezova ul. 28.
36120-10
Nove vrata
r okvirjem 79 krat 19» froda-n. Mala čolnarska 5. L"jbfiam;.	36173—6
Pozor trgovci!
T idam 1000 metrov svile.
na 70 cm DO 13 D^n r.cier. Ponudbe na iglas-n odde'01: j i:' v- ;i 2 '.'Rabim denar«.	36.4.-)—16
Kredenco
al: omaro i več predali, dobro ohranja.o, kupim. Franc Konjedič, Straži??, e pri Kranju.	35214
Fotografski aparat
6 _ X9. optika najmanj 4.5, sa film in plošče, kupim. Ponudbe s podrobnim opisom in ceno na oglasni oddelek »Jutra« I>cd »Foto«.	35725-7
Anierikansko
pisalno mizo
Z šubrji. dobro ohranjeno, kupim. Na-Iov, kamor po Plati ponudbe z navedbo eene, v oglasnem oddelku »Jutra«	35656
Motorno kolo
s prikolico, iako poceni naprodaj. Poizve se pri dr. Drobniču. Miklošičeva c. 7.
36019-22
Tovorni Fiat avto
1 in pol tonski v dobrem stani tj iti že'ezuo blagajno p-odam J. Tekavec. Mengeš.	36112-10
Priložnostni nakup avtomobilov in motociklov!
1 Torino Fiat 501. 1 S*eyr tina 4. 1 Austro-Daimler, 1 Metal!urgi<|ue, 1 Stude-baker b sedežni tovarniško nov. razni tovorni avtomobili in avtobusi ter mo-tocikli z in brez prikolicc znanih znamk, v največji izbiri. Vsi avtomobili in r.iotocikb so v naibolišem stanju Plačilo na obroke! O. žužek. Ljubljana. Tavčarjeva ul.	36142—10
I
I
Mlekarno
slaščičarno, delikateso vzamem v najem, ali pa na račun vinotoč ali gostilno. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Kavcija« 35860-17
Novo hišo
dam v najem. 4 sobe, 2 kuhinji s pritiklinami, velik vrt, solnčna lega, v Ljubljani. Ponudbe na ocrl. oddelek »Jutra« pod »Št. 2000«.	35930-17
Kovačnico
vpeljano, na prometnem kraju, da je dober koiar zraven, vzamem v najem s stanovanjem. Naslov: Filipčie, Celje.	35694
oddelek
»Jutra«
pod šifro »Sigurnost«.
35940-16
10.000 Din
vam plača trgovina na veliko za štirimesečuo posojilo po Diu 50.000 s po polno garancijo. Denar se rabi za sezijo ter se lahko iste aktivno udeležite. — Cenj. ponudbe na podružnico -.Jutra- v Celju pod »Cgudna prilika«. 35954-16
Posojila 12.000 Din
išče gostil ničarka za dobo 1 leta proti mesečnemu odplačilu. dobrim obrestim in jamstvu. Event. sprejmem družabnico. Posedujem obrtni list tudi za trgovino. C. dopise prosim na oglasni odd. »Jutra« pod »Gostilni-čarka«.	35995-16
Družabnika
z najmanj 50.000 Din iščem za novo kinopodjetje v prometnem letoviškem me stu. Elektrooperater za-more imeti tudi lastno delavnico, prodajalno, stanovanje. Ponudbe pod »Lepi dobički« na oglasni oddelek »Jutra«.	35506

Trikotaže
vseh vrst po meri. Aleksandrova c. 3, pritličje.
35SS1-13
Za moderniziranje klobukov
je sedaj čas. Jesenski filz klobuki po zelo nizki ceni. Oglejte izložbo v veži Dunajska ce-ta 9. 35929-13
Lutzovo peč,
majhno, že rabljeno, a dobro ohranieno. kupim — Jvan Mrak, Log uad >ko-fjoloko	35657
Lestenec
električno razsvetljavo, žična mreža, glinasta peč, se kup1*. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
36231—7
Knjigo
»CIaude Monet«
las- De'avske zbornice, sem izgubila na kopališču Ilirija. Najditelj naj io hlaxn-ro-U oddati Dunajska .31-11. desno.	3fKJ95-2M
Kupim knjigo: »Ženska ročna dela'
za pouk na ženskih itčite-liišč.h. Naslov v oglasnem oddelku Jutra«. 36047-*

i?adio
lin, enoceven aparat poceni proda Vičič, Litija 25 35405
Radio aparate
prodaja, popravlja, modernizira. vzdržuje najugodneje Jože Markeš, Jesenice.	30
4-cevni radio
kompletni, r mrežno ano-do. tipa Ifartlej« poceni prodam, oddelku
Naslov v oglas. »Jutra«. ' 35967-9
Radio
štirice-komolčen, zelo Bzedno prodam. Naslov v •si. od iel. »Jutra«. 36034-0
Moški plašč
(ra^laii) s-korai nov. za srednje močno osebo, zelo '^odno prodam. Naslov v ogl. oddel. »Jutra«. 36040-13
Lepo spalnico
kompletno, prodam radi pomanjkanja prostora po ugodni ceni. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
2 postelji
dobro ohranjeni, Mirje št.
prodam. 35316-12
Spalnico
s trdega lesa. lalo rabljeno in kuiiinjsko opravo prodam za 4500 Din. — Franjo Kaiser, St. Vid 36 nad Ljubljano, trgovina Cirman.	35932-12
Spalno sobo
hrastovo in kuhinjsko opravo ugodno prodam. — Stanovanje takoj na rn oolago. Šiška, Kamniška 20.	35823 12
Spalnico
črešnjevo, moderno, ? psi. ho prodam pod garancijo po ugodni ceni. Nahaja se v izložbi pri postaji na Jesenicah. Drago Bahnn, splošno mizarstvo. Jesenice.	35985-12
Spalnice
lepe, 3000. kuhinje 1200, proda Vidmar, Zg Siska.
" 35072-12
Spalnico
prodam in sicer: 2 postelji s peresnima matrar-ama in ž-imnicama. 2 omari z brušenimi zrcali, umivalnik in 2 nočni omarici z marmornatimi ploščami. Vse pohištvo je pr.lv dobro ohranjeno. Ivan Kiler, upo-
Gospodična
7. lastno obrtno pravico za trgovino s špecerijskim blagom. išče družabnico (ka) s premoženiem zaradi ustanovitve ali prevzma kake tinbro vpeljane trgovine v mestu ali na deželi. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Dri žabnik št. 100«. 36031-16
Družabnika
s kapitalom od 50.000 Din naprej iščem za lesno trgovino z žagami na vodni pogon, eventuelno nastopim službo pri lesni industriji kot nreddelavec. skladiščnik ali sltčno. Ponudbe pod šiiro -Rentabilno« na ogi. odd. ^Jutra«. 36009-!6
Posojila 5000 Din
iščem za dobo osmih mesecev oroti garanci':. Ccnj. ponudbe pod Takoi 7« na ogl. odd «Jutra». 36138-16
Gospa
srednjih let. reprezentativna. trgovsko naobražena. želi kot družabnica sodelovati v kaki dobro idoči trgovini ali kakem podjetju. tudi gostilni, najraje v Ljubljani. Dopise pod D 40.000« na oglasni oddelek »Jutra«. 36174—ln
Kompanjona
'prvenstvo damami iščem za zelo dobičkanostio in-dust-rielno svrho. Pismene ponudbe ali osebno: Hotel »Soča«, Sv. Petra cesta, soba št. 9.	36182—16
2 vodni žagi
venecijanki na stalni vodi, bltzu mesta in žel. nostaje. oddam v naiem ali prodam za ceno 80.000 Din. Ponudbe pod šifro »Stalna moč« na oglasni oddelek »Jutra«.	3600S-17
Kmetske žage
pozor!
Vzamem žago venecijanko v prometnem kraju v najem proti predplačilu. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« t>od »Točno plačano«.	36012-17
Kara?
Vabim na vrtno veselico, igra salonski orkester. Iz-borna vina Divo v vrčkih 'n znano dobra kuhinja. Ste priporoča: Restavracija Zehal. Rudnik. Ljubljana. Dolenjska cesta	35042
Dalmatinsko vino
belo in rudeče a Dia 4.— za mesto s trošarino naprodaj r javnih skladiščih dokler zaloga traja-
35S63-6
Delavnico
sedaj čevljarska, pripravna za vsako obrt, oddam za nizko ceno. Vpraša se Clince, c. XV, 2. 35a26-19
Vinsko klet
s sodi in vsem inventarjem. oddam v najem. Naslov v oglasnem oddelku -•Jutra«.	3<>113-19
Skladišče
sposobno za novo vino ca 1—2 vagona, se išče. Ponudbe na oglasni oddelek = Jutra« pod »Skladišče«.
3608S-19
Mlekarno
na prometnem kraju v sredini mesta oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	36089-19
Delavnico
malo, do 20 m', po mož-njsti i e.ektriko io vo d :ve,iom. za čist obrt. šč.em. Ponudbe pod »Bru silna« na oglasni oddelek »Jutra«.	35369
Veletrgovci -
špeceristi!
Odda se lokal za engros zalogo. oziroma prodajo špecerije Da debelo za kamniško okolico. Makso 2argi, Kamnik.	35145
Posestvo
% oralov, z gospodarskimi poslopji, z živim in mrtvim inventariem. prodam. Cena 8200 Din za oral: 50 odst. se mora položiti takoj. 50 odst. pa lahko ostane na večletna odplačila. Agentura Kramer. Osijek 1. Lončarska ul. lOa.
Kiobasičarska
delavnica
debroidoča. s hišo in vsem inventarjem naprodai zaradi bolezni. Pojasnila daje agentura Kramer. Osijek 1. Lončarska ulica 10a.
Vrtnarija v Osijeku
ena izmed najbolj uvedenih. s hišo in vsem inventarjem. radi bolezni naprodaj. Cena zmerna. Cela vsota ni potrebna, ker se more prevzeti amortizacijsko posojilo. Pojasnila da-agentura Kramer. Osijek I. Lončarska ulica lOa.
35894-20
Posredovalnica
Ljubljana, Frančiškanska 8, proda več hiš. vil in veleposestvo, kupi dve hiši s trgovskimi prostori v Ljubljani, odda pisarniške in skladiščne prostore.	36201—20
Za upokojence
mirno stalno bivališče na deželi, pol ure avtobusne vožnje do Celja, tik glavne ceste, hiša ali stan 3—) sob in pritikline, deloma opremljeno, elk. luč, vodovod, velik vrt, nekaj njive, hlev itd. oddam solidni mali družini. Puch. Dobrna pri Celju.	357^9
Letoviščarsko
posest-o
krasno aror^irano. prodam. Moderno urejeno, vila s 5 sobami, novo moderno urejeno gosp. poslopje, električna napeljava, vse v najlepšem redu. Poleg hi^ še velika, lepa kapela, ra" tlijo. gosp. živi in mrtvi inventar. Je 4 orale njiv,
6 oralov travnikov, 5 oralov gozda, kakor park krasen _ sadonosnik, krasen vrt. Leži pod pohorjem v kraju Zg. Polskava, 40 min. od postaje, 6 min. cd glavne ceste Maribor—Celje. Avtobusna postaja. 16 km od Maribora. Iles lepo, krasno: Pripravno za one, ki želijo mir, svežega zraka ter tihega naravnega užitka. Natančneje in vse drugn se izve pri upravitelju Ekonom Kari Jurkovič. Maribor, Dravska 10-1 pa dne S.,'9.. ustmeno ali pismeno tudi druge krati.
35807-20
Tovarno
upognjenega lesa. polno-jarmenik, vilo in posestvo proda za 600.000 Din Posredovalnica, Maribor. Sodna ulica 30.	35787-20
Malo posestvo
hišo. sadonosnik, 2 njivi. v vasi Okrog. Vi ure od farne cerkve Ponikva ob j. ž., prodam. Senegačnik. Aškerčeva ulica 1. Lj * Ijaua.	35853 20
Hišo
enodružinsko, prodam, njiva. 3 mernike posetve z vrtom, skupna cena 38.000 dinarjev, v bližini Kranja na ravnini. Ponudbe na naslov: Kalan Valentin, kuriluice, Jesenice.
35986-20
Grajščinsko
veleposestvo
20.000 m' smreke, lesna industrija, dragocena oprema gradu, proda za 6,000.000 Din Posredovalnica, Maribor. Sodna ulica 30.
35788-20
Hiša
naprodaj z vsem pohištvom, moško kolo in šivalni stroj. Kocjan, Studenci pri Mariboru, Krpanova ulica 3.
3597S-20
Lepo posestvo
z zidanim poslopjem na novo preurejeno, hlevi itd., lepi trgovski in gostilniški lokali s krajevno pravico za gostilniško obrt, ležeče ob državni cesti v ptujski okolici. 3 orale njiv. sadonosnik, vrt, primerno za vsakega trgovca 111 gostilničarja pod ugodnimi pogoji zaradi družinskih razmer takoj ali pozneje prodam. Vprašati pri J. štum-berg.-r, Bukovci 111 pri Ptuju.	36001-20
Pozor, kupci!
Naprodaj kupčijska hiša z lokali v malem Industrijskem mestu Dravske banovine. Pripravna za slaščičarja. klobučarja. tvorm-c« sifona. trgovino čevljarskih potrebščin, katerih tvrdk še ni v okraju. — Naslov v ogl. odd. -Jutra«.	35988-20
Novo hišo
pripravno za tovarno pletenin. ker v tem kraju ni nobene, prodam ali tudi zamenjam za malo posestvo. Ponudbe na oglasni
nadstropno. dva dvo sobna stanovanja. lep vrt, Ilovica. Din 120.immi VILO, novozidano, p<xi kleteno. dva dvosobna stanovanja, kopalnica pritikline. lep vrt. Pod rožnik. Diu 160.000.—. HIŠO. trina dstropno, starejšo. dobroohranjeno, tri dvosobna stanovanja. velike kleti, center I »in 250.000 — ; PIšO, novozjdant [ nadstropno, tristanovanj-j sko. 7ihj vrla. i...-vo. [»in 220.000.-t. VILO, novozidano, tri- in • Ivosobno stanovanje, vrt, Šiška. Din 200.00« III.SO. novozidanj. dv« dvosobni stanovanji, lep vrt. začetek Rožne doline. Din 140.OOO.— DVE X0V07.IDA.Vi lili' enodružinski, 500 n>-vrta. Rožna dolina, po Din 120.000.—. Vil.IGLIČNO. VISOKO PRITLIČNO IIIsO. 3 velike sobe. kabinet, pritikline, vrt, Jezica. Din 145.000.—, potreb-110 Din 70.000.—. <;OSTI LNISKO POSESTVO prenovljena hiša, velik gostilniški vrt, promet na cesta predmestja. Din 411O.OOO.—. G"S'I II.NO. reiiomirano, izredno solidna hi.-a. več Stanovanj, p D'OJ veliki hlevi. tvornišk 1 fii-lopje, 3500 ni5 zeai lj'šča. blizu g! 1" iega kolodvora. Din 800.000. Illso, pritlično. 5 oralov posestva, potrebna go spodarska poslopia. pr: Škofljici Din 7 M*!0 i'.'fC, novozidi*!,, 3 so-pritikline. vrt, Ctf-ti.tče, Dia 75 000.—. HIšO, nov-ozid 1111, dve sobi, pritinli.ie, zeletij?d ni vrt, pri Dom..a!ih, Din 35.000.—. HliO. no vozi lan?, 2 suhi. pritikline, v-t, Brežice Din 145.000.—. D V ON A DSTR OPNA IIIS A z. gostilno. 4 gostil, sobe, pritikline. ~ v nadstropjih 20 sob, več kuhinj. 2 vrta, 2 kosa gozda, Jesenice. 280.000 Din. Hiša donaša 10^i čistih obresti. DVE PARCELI 1000 in 1SO0 m" Trnovo, po Din 23.— in 26.—. STAVBIŠČE 4000 m5 blizu »Ruskega carja« po Din 16.—>
3 PARCELE, Bežigrad, po
Din 67.— in 65.—. Poleg tega več drugih stanovanjskih, trgovskih hiš. vil, stavbene parcele-kmečka posestva, industrije itd. v največji izbiri, po najugodnejših cenah.	36050-20
Novo vilo
ob Dunajski cesti kupim. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra* nod »Nova vjla 200« 30011 -20
DVOSOBNO, Udmat, Din 300.—.
DVOSOBNO pri stari cer kvi Sp. Šiška. Din 700.
TRUSOBNO. komfortno tiri -Stadif"t«. Din 1000
DVOSOBNO _r, minut ud pošte. Din 750.—.
TIUBOBNO. Rožna dolina. Din 800.—.
TRISOBNO, pri Sv. Krištofu. komfortno, Din 1200.—.
DVOSOBNO. krasno, Bežigrad. Din 700.—. F. NO SOBNO. Trnovo, Din adap-
povrnitev Din 700.—.
Stožice. Din
tik
mesto. Din 3000.—. Kožni* doli-
Lepo posestvo
tri četrt ure oddaljeno od odd. »Jutra« pod »Hiša za Celja, obstoječe iz 24 jo- tovarno 4S..	30006-20
hov zemlje z gospodarskim poslopjem, kozolcem in hlevi. na prometni točki takoj prodam za 200.000,— Din. Vprašati je takoj fri Jožefi Majcen po domače pri Piki na Lahovrii št. 1 pri Celju.	35012-20
Hiša	z gostilno
in dvema	trgovskima lokaloma ter	nekaj zemljišča, 20 minut	od celjskega ko-
Leoo delavnico
sredini mesta, posebno uporabno za mizarja, oddam takoj. Stari t.rg 11 a, II. nadstropje.	35700
Trgovski lokal
z vso opravo, skladiščem in stanovanjem oddam v najem. Kraj leži ob državni cesti ter je zelo prometen. Naslov pove oglasni oddele,k »Jutra«. 35799-19
Trgovska hiša
dobro vpeljana trgovina in gostilna z trafiko v prometnem kraju na deželi ob glavni cesti, radi
■bolezni naprodaj. Cena p" , lodvora na zelo "prometn-m dogovoru. — \ prasati: j kraju ugodno naprodaj. -Mihael Suša, Brdovee. po- : pomene ponudbe na pošta Zaprešič, Hrvaško. i drnžnico -Jutr-i- v Celju 33976 r(Mi značko »A. A.«
35914-20
Kupim gozdove
bukove, lepe, debele vrste. Pismeno ponudbe je nasloviti na: Jcdinak, Zagreb, Borongajska 28.
36236—20
Poslovne prostore
r Šiški, primerne za pisarne eventuelno tudi stanovanje, oddamo takoj v najem. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Prvo nadstropje«.	3540S
Prostore
ki so zelo prikladni za izdelovanje cementnih _ izdelkov, dajem v najem. Prvovrsten pesek v bližini. Posestvo ob državni esti in železniški postaji. Več pove oglasni oddelek »Jutra«.	35301
Osebno pravico
za izvrševanje trgovine z mešanim blagom dam proti primerni mesečni odškodnini v najem onemu, ki mi preskrbi stalno pi-arniško službo, bodisi v lesni industriji ali kjerkoli. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Fr. 888«. 35705
Gostilno
na prometnem kraiu. od-, . .	.. - .dam v nsjsrrt ali prodam.
koKD1 obratovodja v Hrast- i Naslov v oglasnem oddel-nlklJ-	35097-12 I k-j »Jutra«.	36131—17
Lokal
stanovanjem in dobro uvedenim poslom na glavni cesti na prometnem mestu v Karlovcu prodam žara li družinskih ozirov. — Liščič, šetalištc 2. 35783-19
Brivnica
na prometnem kraju je takoj prav ugodno naprodaj. Naslov v ogl. odd. Jutra.
35918-19
Znana trgovina
na prometnem kraju v LjubljaDi uaprodaj. Pismeno ponudbe na oglasni od-delek »Jutra« pod značko »Takoj Din 120.000«.
35862-19
Delavnico
z vodno močjo in električno lučjo oddam v najem za daljšo dobo. Eno leto brezplačno za popravilo, potem pa 2<iO Din mesečno. Poleg oddam tudi stanovanje za 2O0 Din mesečno. M. Rutar. Bled..	35991-19
Lokal s sobo
pripraven za pletiljo ali modistinjo ali kakega obrtnika, oddam. — Naslov v offlasnem oddelku »Jutra«.
35611
Lokal
za trgovino obrt ali pisarno. svetel parketiran s skladiščem oddani Dunajska cesta 37. Informacije istotam. I. nadstropje, desno	36078-19
Kdo odda res dobro gostilno
s stanovanjem zakonskemu Daru brez otrok v Kranju al. Ljubljani Ponijdbe pod 'ifrn -Promet« na oglasni oddelek »Jutra«.
Hotel z mesarije
prodam zaradi bolezni 1 vsem inventarjem. vse v najboljšem stanju, v prometnem manjšem mestu Slovenije. Letovišče. državni uradi, srez, sodišče, davčna iprava. ob glavni progi Maribor— Ljubljana. Vse pri hiši: mesiica, klavnica, ledeni ca. kopalnica, hlevi, električna luč. vodovod, parketne sobe. vrt in nekaj zemljišča.	35359
6 oralov
travnika, sadonosnika in mladolesa, 20 minut od gl. kolodvora v Mariboru, na prodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35332
13 oralov travnika
2 uri od Maribora ob glav ni cesti, ugodno na prodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	35329
Lepo posestvo
z hišo in gospodarskimi poslopji v sredini trga na lepem prostoru, pripravno za vsako obrt z zemljiščem in 7. zaraščenimi gozdovi (ali brez) na nrodaj. Ponudbe na oglas, odd »lutra« pod »Leno posestvo 91«. 35116
Novo vilo
17 let. davka prosto, vso podkleteno. obstoječo ii 6 velikih sob, 2 »Diehl«. t vsemi pritiklinami ln posebnim stanovanjem za hišnika ter garažo 1 vsem komfortom (elektr- telefon, central, kurjava, plin itd.). 1300 ms krasno urejenega vrta 1 bazenom, v najlepši legi Ljubljane prodam. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Ugodni plačilni pogoji«.
34626
Pritlična hiša
s stranskimi prostori in pralnico, dvoje stanovanj, vrt tik ob cesti v lepi legi v Šoštanju na prodaj. Natančnejše poizvedbe v oglasnem oddelku »Jutra«.
34463
Enodružinska hiša
z vrtom zelo ugodno na-prodij. Naslov v oglasnem 36P"4-190ddelku »Jutra«. 33A25-20
Enodružinska hiša
naprodaj v Pobrežju z dvema sobama, kuhinjo in vrtom. Event. se odda v najem. Vprašali v Studencih, Zrinjsk"ga ul. št. 24.
35917-20
Hiša z vrtom
in 1 oral njive naprodaj. Dolgoše 79 pri Mariboru.
35921-20
Posestvo
■37 oralov v Dobrenju proda ali odda v najem J. Medved, p. Pesnica 102.
35919 20
Posestvo
5—15 oralov veliko, z letošnjim pridelkom ali tudi brez njega, iščem v najem. Naslov: Martin lla-rinski. Poljčane. 35356
Malo posestvo
obstoječe iz 12 oralov zemlje, v bližini ceste, bli-zu rudnika na prometnem kraju, prodam za 35.000 Din. Marija Brecelj, Lil»o je 44. p. Petrovče pri Celju.	35495
Stara gostilna
5-j ure od mesta, hiša v najboljšem stanju. 2 velika vrta. 1 oral njive, tik glavne ceste, radi bolezni na prodaj za 65.OO0 Din. Stoči se okrog 33 do 35 hI vina itd. Prevzem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35659
Hišo z trgovino ln gostilno
prodam ali dam v naiem v Borovcih pri Ptuju. T'au-linič. Rogoznica 15 Ptuj.
Posestvo
30 oralov, 1 uro od Celja, . ugodno naprodaj. — Cena i Jos." Trus. Konjice. 35652 65.000 Din. — Natančnejši '
Vinograd
en oral. z udobno hišo. med Konjicami in Slov. Bi.-trico ob avtobus-progi pa prodaj. Pojasnila daje
PriU l>'l,ll 11».
pojasnila daje gospodar sam v sredo in čelrtek 10. in 11. t. m. pri g. Re-beuseheg. hotel pri »Pošti-.- v Celju od 11. do 12. ure dopoldne, popoldne se lahko ogleda. Gospodar: Fritz Alojz. Orehova vas, pošta Slivnica pri Mariboru.	35915-20
Bukovih gozdov
samo večle komplekse od katerih les bi mora! biti soosoben za Izdelavo ora-eov kuDulem stalno fsto-'ako kupuiem bukove ora-ee za francoske železnice, za dobavo oktober 1930 do aorila 1931. Ponudbe na naslov Anton Petrič. Novo mesto.	284
Načrte in proračune
ra zeradbe Izvršuie teh-niSni biro »Tetina«. LJubljana Mestni tre št. 25-1. Zahtevajte ooset Inženleria-arhitekta	159
Hišo
v centru, v dobrem stanju. s trgovskimi lokali, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Trgovski lokal«. 35556-20
Posestvo
ki leii 25 min od kolodvora in meri 20 oralov, po! gozda, polovica obdelane zemlje, dosti sadja in tri četrt orala vinograda s bramom, vse v enem kosu, s hišo in gospodarskim poslopjem vred. zelo poceni proda radi starosti in preselitve za 95.000 Din — če potrebno, še za tre-tjiDo pogojne cene počaka. L^kovsek v Kojiem št. 100.	>5811-20
Hišo
sposobno za vsako obrt aii trgovino, prodam v industrijskem okraiu ob cesti. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36096-20
Hišico ali vilo
v Ljubljani ali najbližji!! okolici kuoim takoj. Po nudbe na Etna Tanko. Streliška ulica 6.. 36063-20
Parcelo
poleg nove šole v Zg. Šiški ugodno prodam. Naslov v ogl. oddel. »Jutra-. 36042-20
Stavbišče
ob Duna'ski cesti, začetek Stožic, prodam za 15.000 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 360.37-20
a
Mit
Realitetna pisarna
družba z o. 1.
Ljubljana. Miklošičeva c. 4
proda
HIŠO z gostilno, jako prometno, 3 gostil. sobe. salon, 3 stanovanja, prometno	predmestje
Ljubljane. Din 430.000.
HIŠO. enonad-tropuo. 4 komfortna trisobna sta-novanja. ca 1000 m-vrta. parka dvorišča, Poljansko predmestje. Din 500.000.—
VILO, novozidano. trista-tiovanjsko, 1000 m! vrta. blizu glavnega ko-lodvora. Din 400»o.—.
HIŠO, novozidano, eno-
družba
realitetna pisarna
Tavčarjeva ul. 6 proda:
'ilšO — novozidano. Jarše pri Mostah, vrt. dva dvosobna stanovania. Din 98.000. — Takoj potrebno 70.000 Din.
HIŠO — novo Rožna dolina. vrt 600 m-. 2 dvosobna stanovanja, kabinet. Din 110.000. Takoj potrebno 70.000 Din.
HIŠO — novo. Olincc. 6 enosobnih stanovanj, vrt. mesečni donos 2000 Din. lbii.OOO Din. Takoj potrebno 60.000 Din.
HIŠO — novozidano. Vod-mat. dvosobno in eno-sobno stanovanje, vodovod. elektrika, vrt. davka prosta! 80.000 Din.
KIS.O — novozidano. Rožna dolina, cnonadstropna \ isokopritličiio. dvosobno v nadstroDju trisobno stanovanje. Zidane drvarnice. pralnica. vri 900 ni2. KO.OOO Din. Takoj notrebno 100.000 Din.
HIŠO — vilo. novo. Pod-rožnik, 1300 m2 sveta, pritlično in v nadstropju no 1 trisobno stanovanje. 265.000 Din. Takoj potrebno 60.000 D:n.
TRGOVSKO HIŠO. Šentjakobski okrai. dvonadstropna. podkleiena. dva trgovska lokala, veliko skladišče. dvorišče. 1 trisobno ter več dvosobnih stanovanj. Din 500.000
\T:C STAVBIŠC od 10O0 do 2000 m2. Kole/ija. od 25 Din naprej. 30162—20
,POSEK,.
Realitetna pisarna
dfužba z o. z. Ljubljana, Miklošičeva c. 4 odda sledeča stanovanja:
SORA in KITTINJA, pri-
25".-tacaj ENu.šOKNo,
300.—. TR I S' IBNO, tramvaja. ENOSOBNO,
na. Diu 500.—. DVOSOBNO. pri Dolenj skem kolodvoru, Diu 500.—.
ENOSOBNO, tik šišenskega kolodvora, za 2 osebi. Din 250.—. TIU SOBN O. k oni f ortn o. center. Din 1800.— i" 1700—. DVOSOBNO. Rožna dolina. Din 550.— TRISOBNO, komfortno.
Bežigrad. Din 1300. DVOSOBNO, komfortno. Blci\ve-isova cesta, Din 1400.—. SO BA S ŠTEDILNIKOM. Stožice. rdinat, Zelena jama. Din 150 do 250. Poleg tega več drugih stanovanj, trgovskih lokn-lov. sob itd., v največji izberi.	. 36"i51-21
Stanovanje
dveh velikih sob, kuhinje, kopalnice, predsobe In pri-tiklin se odda z oktobrom Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	36118:) 21
Stanovanje
2 sob. kuhinje in pritiklin event. I sobe in kuhinje, oddam mirni stranki, isio-ram oddam več opremljenih sob s posebnin vhodom in event. s hrano. — So. Šiška. Černetova a. 31.
36178—21
Stanovanje
ene sobe. mogoče zraven tudi kuhinjo, iščeta zakonca brez otrok z.a takoj ali pozneje. Ponudbe na ogl. oddel. »Jutra« pod »Dunav«.	85SS8-21
Stanovanje
2 ali 3 sobno s pritiklinami. išče uradniški par brez otrok. Elektrika, plin pogoj. kopalnica če mogoče. S I. oktobrom. Ponudbe, pod: Blizu centra ali ko-lodvota« na oglasu: oddelek -Jutra«-	36147—21
5 sobno stanovanje
koro v centru, z vsem koniortom oddam s I. novembrom. Ponudbe pod 5 sob v jeseni- na oglasni oddiek lutra« 30160-21
Stanovanje
eno ali dvosobno išče mir na stranka (1 oseba) za takoj ali pozneje v smeri proti Rožni dolini, Sp. Šiški ali Bežigradu. Plača se točno. Cenj- j*onudb« pod šifro -Pod 1 ključem« na oglasili oddeiek -Jutra« 35935-31
Stanovanje
sobe in kuhinje oddam T
Sp. Šiški. Pri prevzemu pohištva vselitev takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	35822-21
Stanovanje
•treh sob s pritiklinami (kopalnico, ebktr. razsv.) iščem. Ponudbe na oglasni oddelek ».Jutra« pod »Takoj stanovanje«.
35756-31
4 sobno stanovanje
z vsemi 'pritiklinami. parket. elektrika, plin. solnčna lega. centrum mesta, oddam s I. oktobrom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	35817-21
Stanovanje
sobe in kuhinje išče obrtnik brez otrok. Plača za t leto naprej in event. popravila. Ponudbe na ogl. oddel. »Jutra« pod »Točen plačnike.	35821-21
Stanovanje
2 sob. predsobe, kuhinje, kabineta in pritiklin oddam za 1. novembra v novi hiši. Karadžičeva ulica, Kolezija, Prek
35830-21
Stanovanje
oddam v Grosupljem, oddaljeno pet minut od kolodvora, z električno napeljavo. Pripravno za zo-botehnika. — Valentinčič, Brinje, Grosuplje. 35339-21
Stanovanje
2—3 sob 9 pritiklinami n» Mirju. Trnovem ali Pru-
lah išče s 1. novembrom ali pozneje stranka 3 oseh. Ponudbe z navedbo cene na ogln«ni oddelek »Jutra« pod -Mirno in zdravo«.
35865-2
Stanovanje
dveh sob. kuhinje, pritiklin in balkonom, blizu trnovske cerkve, oddam onemu, ki plača za eno leto naprej. Naslov v oglasnem oddelku Jutra:. 35953-21
2 sobno stanovanje
vsemi pritiklinami s 1. novembrom na razpolago. Ponudbe pod Balkon' na oglasni oddelek Jutra-.
36161—21
2 sobi in kuhinjo
s pritiklinami oddam. — Rožna dolina, cesta S.
35913-21
tikline. Zelena Din 4O0—.
jama,
2 sobno stanovanje
pritiklinami z ali brez kopalnice iščem za takoj. Ponudbe z navedbo lege, velikosti sob. če vpeljan plin in cene pod šifro »Samski dom« na oglasni oddelek »Jutra«. 35343
Stanovanje
o', st j^č iz sobe. kuhinje 'n !tab;ne*a z vsemi pri-liklinr.mi, .ščem za nov ali d.c. Dcpise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Suho in zračno«. 352S4
Stanovanje
snažno, trisobno s pritiklinami. eveni. kooalmco. išče v mestu za I. november mirna solidna rodbina. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« ood »Vesten Dlačnik«.	35056
Stanovjtnff
pripravno za obrtnika, 15 minut od Celja, oddam. — Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod
35758-21
Lepo stanovanje
eno ali dvosobno oddam s 1. oktobrom. Poiz.v* se v nedeljo in ponedeljek v Stožicah št. 121 ali v gostilni Urbatičck. ai897-21
Stanovanje
1 do 2 sobno (mansardtio) bi si rada zasigurala za december oz. november; najraje v novozgrajeni hiši, lahko tudi na periferiji. Ponudbe pod ,-Novoporo-čenca na oglasni oddelek Jutra.-.
Stanovanje
sobe. kuhinje	in pritiklin oddam takoj.	Podgora 38 pri št. Vidu	nad Ljubljano.	35962 21
Stanovanje
sobe in kuhinje podsireš no, oddam z.a oktober 1 ali 2 osebama. Naslov v oglas. o.ld. >Jutra.~.
35966-21
Stanovanje
1 sobo in kuhinjo z vsemi pritiklinami oddam s 1. oktobrom. Naslov v oglasnem oddelku Jutra . 3n">9
Stanovanje
3 sob s pritiklinami oddam po zmerni ceni solidni stranki. Naslov nove ogl. ocdclck -Jutra . 3605^-21
Stanovanje
2 so-b. kuhinje 'n pritiklin. išče mirna solidna stranka. Ponudbe pod Sredina mesta 6« na oglasni oddelek •Jutra«	36032-21
3 sobno stanovanje
solnčno. oddanr za 1. oktober. Kodeljevo ob Ljubljanici 33.	36027-21
Solnčno stanovanje
4 sobno. s kopalnico in vsemi pritiklinami na Miklošičevi cesti, oddani s 1. oktobrom v najem. — Ponudbe na oglasni oddelek -Jutra* pod »Solnčno stanovanje«. 36111-^1
Mlajšo gospodično
sprejmem kod sostanovalko. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36123 21
Stanovanje
2 sob in vseh pritiklin v novi hiši v sredini mesta se odda z novembrom. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« poj značko »Podpritličje«. 36087-21
35877-21 tra«.
Brezplačno
stanovanje
iti hrano, dam diiaku. odnosno onemu, ki posodi 30.000 Din za dobo dve!) le;, garancija sigurna. Ceni ene ponudbe pod »Takoj 7« na oglasni oddelek »Ju-
30137—21
m
O
V VELIKI IZBIRI IN NAJCENEJE
PRIPOROČA TVRDKA
NOVAK
Liubljana Kongresn trg 15
Sobo s knhhtlo
»Kidam stranki brez otrok. Valentin Vodnikova 15. Cdmat.	36210—23
Več stanovanj
oddam do smrti. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »100«. 36189-21
Stanovanje
iobe in kuhinje oddam. Zg. Šiška 152 (Kosovo).
36131—21
Stanovanje
S velike sobe, kuhinja, balkon, vrt, elektr. razsvetljava, se odda takoj v vili v Kamniku. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«	36222—21
2 dijaka nižješolea
sprejme učiteljska družina v dobro oskrbo in pod strogo nadzorstvo. Naslov pove oglasni oddelek" »Jutra«	36159—22
Dijakinjo
»nreimem v vso oskrbo, nasproti obrtne šole. Otruba. Rimska c. 17-1. 36652-22
1—2 dijakinjama
•ddam leno sobo z vso oskrbo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36102-22
Nižješolea
h dobre hiše. spreimem v vso f»skrbo in vestno nadzorstvo sredi mesta — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	36103-22
Dijake-inje
»preimem na stanovanje in zajtrk. Električna razsvetljava v bližini II. državne realne gimnazije v Liub-Ijan- Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36126-22
Dijaka
»orejmem na stanovanje z zajtrkom na Rimski cesti. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	36134—2 2
Dijaka
soreimem za 500 Din mesečno na stanovanie in hrano, kateri plača za eno leto naprei. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Takoj 7«. 36139-22
Dva nižješolea
h boljše družine sprejmem t vso oskrbo in vestno nadzorstvo sredi mesta Naslov v oglasnem oddel ku »Jutra«.	36163-22
I—2 dijakinji
sprejmem z vso oskrbo na stanovanje v sredini mesta. Klavir. Stari trg 2/2.
3(3214—22
Dijakinjo
srrejmem na dobro hrano in zračno sobo. Miklošičc-\a cesta 6-11. leve stopnice. levo	36177—22
Mlajšo dijakinjo
»'•reima na hrano in stanovanje uradniška družina. Naslov v oglasnem oddel-kj »Jutra«.	36168—2?
Dijaka (-injo)
mlajšega, sprejmem v dobro oskrbo in vestno nad, zorstvo nasproti II. d. r gim. Poljanski nasip 16, 11.	36188—22
Dijaka
sprejmem kot sostanovalca blizu obrtne šole. Na »bv v oglasnem oddelku »Jutra«	36:202—22
Gospa učiteljica
dobra vzgojiteljica, vzame učence na privatni osnovnošolski pouk. najrajši začetnike iz boljših hi*. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35604
Dijakinjo
.sprejme k svoji hčerki še-stošolki kot sostanovalko z vso oskrbo v sredini mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36165—22
Dve dijakinji
nižjih letnikov, sprejmem na hrano in stanovanje v Mariboru. Pomoč pri* učenju. Cvetlična 21-11, levo.
35766-22
Dijaka
sprejmem na stanovanje in hrano. Na razpolago sed-mošolec. Poizve se v podr. »Jutra« v Mariboru.
35923-22
Mlajšo dijakinjo
sprejme v vso oskrbo trgovska družina. Cena 600 do 700 Din. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	35936-22
Dva dijaka
sprejmem na stanovanje z vso oskrbo v sredini me sta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35947-22
Dijake
nižjih razredov sprejmem na stanovanje v bližini gimnazije. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
35916-žS
Dijak« { -ji;
nižješolea, sprejmem v dobro in popolno oskrbo. — Soba zračna, svetla. na Domobranski cesti, ugodno za obiskovalce realne gi mnazije. Oddam tudi samo sobo. Naslov v oglas nem odd. »Jutra«. 35685
2 dijaka
sprejmem v vso dobro oskrbo po zmerni ceni. — Gosposka ul. 10/1. 35779-22
Tri srednješolce
sprejmem na stanovanje Id hrano. — Soba velika in zračna, hrana dobra. Cena nizka. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
35837-22
Dijaka
7. ali 8. gimnazije, z dežele, sprejmem za 500 Din mesečno na stanovanje in hrano blizu II. drž. gimnazije v Ljubljani Naslov oglasnem oddelku »Jutra«.	35840-22
Dijaka ali dijakinjo
realne gimnazije na Poljanah sprejmem v vso oskrbo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 35970-22
Elegantno sobo
strogo senarirano. išče v centru mlad doktor. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Doktor«.	36105-23
Gospodična
ves dan odsotna, išče snažno sobico najraje v bližini Marijinega trga. Ponudbe pod »Mirna gospodična« na ogl. oddel. »Jutra«. 36106-23
Sobico
išče trgovski Domik. Ponudbe nod »Snažno 200« na ogl. oddel. »Jutra«. 36107-23
Lepo hišo
proda Zagore, Višnja gora. Idealna trgovska (poslovna) prilika, udobno stanovanje, VTt.	34946
Sobo
novo opremljeno, elektrika, parket, s posebnim vhodom oddam. Mirje 25.
35815-23
Opremljeno sobo
sredi mesta išče starejša penzijondstinja za 1. oktober. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Jesen«.	35802-23
Opremljeno sobo
elegantno, s strogo sepa-riranim vhodom v centru mesta, oddam tako] gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36010-23
Sobico
oddam s hrano. Pnvše. Tavčarjeva ulica 4. dvorišče. levo	36143-23
Opremljeno sobo
s štedilnikom, iščem za takoj ali pozneje. Ponudbe pod »Opremljeno« na og'. oddelek »Jutra«. 36136 —23
1 ozir. 2 gospoda
sprejmem na stanovanje : zajtrkom. Center mesta, elektrika, poseb. vhod. — Naslov v oglasnem oddel ku »Jutra«. 36217—23
Sobo
s posebnim vhodom v Sp. Šiški oddam 2 gospodoma ali zakoncema brez otrok vso _ oskrbo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
35679—23
Sobo
z zajtrkom za dva dijaka v bližini srednje tehnične šole iščem. Ponudbe pod »Mirna 9« na oglasni oddelek »Jutra«. 36203—22
Sostanovalko
sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
36218—23
Dva dijaka
sprejmpm v vso oskrbo. Frav lepa soba in dobra hrana. Cena za osebo 600 Din. Maribor, Magda-lenska ulica 68. 359S4-22
Dijakinje
Mariboru, boljših hiš, sprejme solidna dama v vili. Dobra hrana, zračno stanovanje. Na željo nemška konverzacija. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 350S0-22
Dijakinjo
sprejmem v vso oskrbo sredini mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
36079-22
Dijaka
sprejmem v popolno oskrbo nasproti učiteljišča Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	36071-22
Dijaka
sprejmem na boiiše stanovanje in hrano. N25I0V oo-v oglasni oddelek »Jutra«.
36075-22
Mlajšega dijaka
spreimem na hrano in stanovanj pod strogim nadzorstvom. sredi mesta. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	36056-22
Dijaka
sprejmem v vso oskrbo v sredini mesta no nizki ceni. Ana Huetter. Tavčarjeva ul. 11-4. nasproti sodnije.
36020-22
Dva dijaka
nižješolea sprejme učiteljska družina za 650 Din. Pr>moč pri učenju, elektrika. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35433—22
Dvema dijakoma
(-njama) oddam sobo s celo oskrbo. A. Sekula. Gradišče št. 17, pritličje, levo.	35900 22
Dijakinjo
»prejmem na stanovanje in hrano blizn realke ln obrtne šole. Naslov v ogl. oddel. »Jutra«. 35907 22
Dijaka
nižješolea iz boljše rodbi ne oprejmem na hrano in etanovanje. R. 1. Ljublja na. Poljanski nasip št. 12. H. nad., vrata št. 10. 35417
Mlajšo dijakinjo
•prejmem oa stanovanje in hrano nasproti Liceja. — Naslov v oglasnem oddel ko »Jutra«.	35412
Internat za dijake
v centra Maribora, solnč na lega, s prvovrstno brano in nadzorstvom, ima mesta na -aipoiago. Povpraša se pod »Izborn,*« pri ipravi »Jutra« v Mariboru.	35180
Dijakinjo
sprejmem na stanovanje (n vso oskrbo. Skrbno nadzorstvo in mlajši pomoč pri učenju. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 35819-22
Dijaka
Mizu učiteljišča sprejmem. Klavir. Nasiov v oglasnem Oddelku »Jutra«. 35945-22
2 dijaka
iz boljše hiše sprejmem v vso oskrbo. Fon. Vrliovče-va 1-1. na Taboru 36015-22
Mlajšo dijakinjo
sprejme v vso oskrbo boljša družina v centru mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«
36122-22
Dva nižješolea
sprejmem v lepo solnčno sobo in dobro hrano blizu realke in obrtne šole. Poizve se v oglasuem oddelku »Jutra«. 36115-23
Dijaka
sprejmem v popolno oskrbo. Gorupova ul. 3/TI. levo.
36086-22
2 dijakoma
oddam sobo z zaitrkom ali brez. Hrenova 19. Urban-čič.	36018-22
2 gospodičnama
oddam opremljeno sobo z vso oskrbo v sredini mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36164—23
Čisto sobico
oddam solidnemu gospodu za stalno i. s. takoj ali s oktobrom na Friškovcu
št 4
36166—23
Opremljeno sobo
z 1 ali 2 posteljama, oddam. Večna pot 17. Podrožnik, Habiian.	36054-23
Učiteljico
spreime dijakinjo v vso oskrbo v sredini mesta. Velika, svetla soba. elektrika. klavir, nemščina. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	36100-22
Opremljeno sobo
s separ. vbodom oddam solidnemu gospodu. Groharjeva ul. 15. 36205—33
Cisto sobico
s posebnim vhodom v bližini pošte, išče mirna gospodična. Najraje na Go-sposvetski ali Sv. Petra cesti. Pismene ponudbe pod »Čista sobica« na oglasni oddelek »Jutra«. 36179—23
Prazno sobo
s štedilnikom, za 150 Din mesečno išče res solidna oseba. Ponudbe pod »Bližina« na oglasni oddelek »Jutra«.	36169—23
Malo sobico
s kuhinjo. takoj oddam gospodični ali stranki brez otrok. Hrenova ulica št. 5 36175—21
Ločenec
401eten. visok, zdrav, išče pri neodvisn' dami sobo. event. s hrano: je državni uradnik višje kategorije r>'.';,si pod »Pred jesen« na og'. odd. »Jutra«. 3614S-23
Opremljeno sobo
separiraD vhod, v bližini hotela Union išče gospodična za takoj ali 1. oktober. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Čista 3«.	36199—23
Prazno sobico
lepo, blizn Tivolija, posebni vhod, elektrika, oddam za mesečno 200 Din. Pegan. na koncu Levčeve ulice, levo, druga stavba v vrtu št. SI proti Rožni-dolini.	36183—23
Solnčno sobo
lepo, veliko, oddam 2 ali 3 dijakom (-injam) na željo s hrano, v vili 10 minut od U. drž. gimnazije. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36224-22
Gospoda
sprejmem v lepo separira-no sobo z elektriko. Janševa ul. 12, Sp. Šiška.
36228-33
Opremljeno sobo
lepo, posebni vhod, elektrika, v bližini pošte in kolodvora, oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Ju tra«.	36220—23
Čedno solnčno sobo
oddam 3 dijakom višje gimnazije. Karlovska cesta št. 15-11, desno. 35931-22
Opremljeno sobo
išče gospodična v Rožni dolini ali Podrožnikom. Gre tudi faot sostanovalka. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Cel dan odsotna«.	35930-23
Sobo
z 2 posteljama s souporabo kopalnice oddam takoj ali za lo. sept. Naslov: slov v oglasnem oddelku »Jutra«.	35934-23
2 lep? sobi
v pritličju oddam s 1. oktobrom za pisarno ali samostojnemu gospodu, ki ima lastno pohištvo. Parket, električna luč. separl-ran vhod. razgled pred opero. Povprašati: Vršič, Gledališka ulica 4-1.
35050-23
Sostanovalca
na hrano in stanovanje za 650 Din mesečno sprejme lestavracija »Soča«, Sv. Petra c. 3. Lepa soba, poseben vhod. 35872-23
Prazno sobo
oddam v centru mesta solidni osebi. Posebni vhod in elektrika Naslov v ogl. oddel. »Jutra«.	35714
2 lepi sobi
v I. nadstr. Miklošičeva cesta 14, oddam takoj za pisarno aJi stanovanje.
35838-23
Preprosto deklico
sprejmem na stanovanje in hrano. Hrenova ulica 19, pritličje.	35941-23
Lepo sobo
s posebnim vhodom v centru mesta oddam eni ali dvema osebama. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 35938-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom oddam gospodu. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 35937-33
Gospodično
sprejmem na stanovanje. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«.	35948-23
Sostanovalca
sprejmem v veliko eepari-rano sobo. Amalija Koro-bov, Vidovdanska cesta 3.
35968-23
Na stanovanje
sprejmem 2 pošteni ženski. Ciglarjeva ul. 14, Vodmat.
35913-23
Sobo z vso oskrbo
išče boljš3 gospodična samo pri fini družini v sredini mesta. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod š! frb »Domačija«. 35960-23
Zahvala!
Podpisani Jurij O d e b, razprodajalec »Jutra« v št. Juriju ob j. ž., se g. kanoniku Valentina M i k u š u lepo zahvaljujem, da mi je s svojo nedavno pridigo pripomogel, da razprodam sedaj š e več izvodov »Jutra« kakor doslej. — Jurij Odeb,
Višji uradnik
mlad, v zakonu nesrečen, išče mlado simpatično damo za skupno posečanje zibav. Ponudbe na oglas ni cddelek »Jutra« pod »Lepa bodočnost«. 36185 24
Gospodična
starejša, priprosta. z nekaj premoženja, gospodinjsko izobražena, inteligentna bi poročila značajnega gospoda v stalni službi, držav-nega nameščenca ali obrtnika 46—58 let. — Resne ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Harmonija 322«.	35646-24
Boljša vdova
inteligentna. 40-letna, želi spoznati inteligenta, ki ji zamore kot marljivi :n spretni gospodinji nuditi prijeten dom. Dopise prosi pod »Upokojenka« na podr. »Jutra« v Mariboru.
35764-24
Trgovec
z lepim premoženjem, star 27 let, značajen. lepe ru-nanjosti. se želi spoznati z gospodično trgovsko na-obraženo ne nad 24 let staro, istih lastnosti, katera je zmožna nemške in italijanske korespondence. Dota ni pogoj, vendar dobro došla. Le na točna, neanonimna pisma se bo takoj odgovorilo. Ponudbe poslati' na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Izvoz iz dežele«.	35818-24
Vrhniškega
kaoelnika
želijo videti tudi »Mlade Kranjčanke«, ki se zanj zanimajo.	35963-24
Marjan
Ne veš, da te ljubim — trpim? Ir. ti se veseliš na grobu uničenega življenja. Nemaš niti besede za nesrečno. M.	35958-24
Častilkam vrhniškega kanelnika
Zakaj vrhniškemu kapelniku toliko slave, ko je vendar še več lepih slovenskih fantov-kapelnikov. Želimo, da doživite vse veliko razočaranje. — »Vesele Pohorčanke«. 35961-24
Božanstvena
dama, majhne graclozne lepe postave, v črnem plašču. rudečem slamnika, opazovana v Ljubljani in večernem vlaku II. razreda. ki je vozil v torek 2. septembra proti Jesenicam, prosim za njen cenj. naslov pod šifro »Vroča ljuba v« na ogl. odd. »Jutra«, Ljubljana	359S7-24
Simpatičen
posestnik
33 let star z dvema velikima krasno urejenima posestvoma na sood. Koroškem. na katerih se lahko redi do 40 glav živine, išče dekle, vdovo ali ločenko, s 500.000 Din gotovine, v svrho takoišnje ženitve Dopise pod značko »Kapital — sreča« na oglasni oddelek »Jutra«. 36155—25
54-letni vdovec
z dohodki, zdrav in čil, želi dopisovanja z simpatično damo s premoženjem (brez otrok) od 40 let naprej. Cenjene dopise pod »Uradnik 54« na oglasni oddelek »Jutra«.
35934-25
Kuharica
V starosti 29 let z 19.000 Din, nekaj oprave, teli poznanstva z obrtnikom ali državnim uslužbencem. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Pridna 29«.	35832-25
Samostojna dama
simpatična, inteligentna, ugledna, imovita. srednjih let. bi se poročila z od ličnim gospodom. Stroga tajnost častna zadeva. Ne-anonimne dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod »Ve-leposest«.	35843-25
Vdovec
srednjih let. v drž-ivnj službi, s hišo in premoženjem želi sebi primerno gospodinjo lepe in močne postave zavoljo poznejše ženitve. Le resne ponudbe z natančnim naslovom je poslati na podr. »Jutra«, Maribor, pod »Jesen«.
35982-25
Dober klavir
aglasba trajna, se zaradi pomankanja prostora proda za 4800 Din, Maribor. Krekova ulica 14-111.
35994-26
Z Rusinjo
korajžno, samostojno, želim znanja. Dopise na podružnico »Jutra«, Maribor, pod »Uradnik 19«.	35975-34
Sobo
iščem kot sostanovalec z vso oskrbo. Ponudbe na ogl odd. »Jutra« pod »Sostanovalec«.	36004 23
2 prazni sobi
vezani, oddam v centru mesta. Vhod iz stopnišča. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36229—23
Veliko sobo
opremljeno ali neopremlje-no za 2 osebi z vso oskrbo. takoi oddam. Pred škofijo 21-11.	36150—23
Lepo sobo
s posebnim vhodom. v pritličju ali I. nadstroniu. blizu cestne železnice, išče starejši gospod pri boljši stranki brez otrok ali sorodnikov. Ponudbe nod »Od trgovine« na oglasni oddelek »Jutra«. 36149—23
Sostanovalca
spreimem takoi na Mestnem trgu Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
36144—23
Sobo
v centru mesta, s strogo separiranim vhodom in z električno razsvetljavo tudi s hrano, takoi oddam 2 gospodoma Naslov v o<*l. oddelku »Jutra«. 36146—23
Opremljeno sobo
išče zakonski par brez otrok. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Na vedba cene«. 35878-23
Sobo
s separiranim vhodom v sentrn, oddam gospodu. Ogledati od 12.—2. are. — Naslov v oglasnem oddel-ku »Jutra«.	35886-23
Čedno sobico
opremljeno, oddam solidni gospodični blizu glavnega kolodvora. Naslov v oglas nem odd. »Jutra«. 35902 23
Sobo
leno opremljeno oddam za 100 Din pošteni gospodični Zeleznik. Dolenjska ce sta 12-11.	36098-23
Sobo in kabinet
elegantno, posebni vhod v sredini mesta iščem ta koi za boljšega gospoda. Peršl. Čopova 21 36081-23
Lepo zračno sobo
oddam 2 gospodoma ali dijakoma v bližin. Srednje tehnične šole Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
36082-22
Solnčno sobo
s posebnim vhodom, čisto, z novo opravo, oddam mirnemu gospodu v novi hiši na Miklošičevi cesti. Pismene ponudbe pod »Cista soba 20« na oglasni oddelek »Jutra« 36072-23
Separlrano sobo
prazno ali meblovano. z elektriko, suho. solnčno. takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
36065-23
Krasno prazno sobo
oddam poleg frančiškanskega mostu za pisarno ali drugo poslovanje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
36023-23
Opremljeno sobo
oddam zakonskemu paro brez otrok ali dvema gospodičnama Naslov pove ogl. oddel. »Jutra«. 36044-23
2 prazni sobi
zelo ' lepi. solnčni. r. vhodom s stoonišča v centru takoj oddam Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 36039-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, oddam za 200 Din. Opekarska cesta 32.	36055-23
2 gdčni ali gospoda
spreimem v preprosto sobico. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 36025-23
Osamljen vdovec
srednjih let. podjeten, s premoženjem 250.000 Din, želi znanja s simpatično 6tarejšo gospodično ali vdovo, ki poseduje kako večjo obrt ali posestvo v bližini mesta Ponudbe nasloviti na podružnico »Ju tra« v Mariboru pod šifro »Osamljen podjetnik«.
35487
Obrtnik
v državni službi z dobro plačo in eksistenčnimi pri likami se želi spoznati i dekletom, starim do 26 let, neomadeževane preteklosti, z primerno na-obrazbo in primernim premoženjem. zenitev ni izključena. Cenj. ponudbe poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod »Obrtnik«.
35382
Družico
na življensk' poti išče dobro sitniran gospod. Pisma — če mogoče s sliko — ood »Nageli« na oglasni oddelek »Jutra« Diskretnost zajamčena. 36073-25
Fant
v 36. letu. prišel iz inozemstva. ima 550.000 Din, zaradi pomanjkanja znan-stva se želi poročiti z gospodično čedne zunanjosti, ki poseduje hišo ali ima Primerno doto. Ponudbe ood »Resno« na oglasni oddelek »Jutra«. 36038-24
Poziv!
Gospoda, ki se je vo/il zmenoj v noči od 17 na 18. avgusta s turističnim vlakom iz Ljubljane, ki ie izstopil v Zagrebu, kolodvor Sava. s katerim sem se zadnjič sestala 27. VIII.. prosim, da pride na običajno mesto ob istem času v torek 9. sept.. ali da javi potom oglasa v tem listu, kie in kdaj ie sestanek mogoč. pod šifro: »Biegen oder Brechen«.
36024-24
(444A
Gospod
28 let star, simpatičen, se želi poročiti z gospodično ali mlajšo vdovo z imet-jem v svrho otvoritve svojega obrta Cenjene dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Elektrotehnik« 36197-24
Prodajalko
Vestno, za mešano blago do 35 let z vsemi listinami za obrt in nekaj dote v okolici Maribora iščem za srečen zakon. Dopise na podr. »Jutra«, Maribor, pod »Zvonko«. 35981-25
Mehanik
v državni službi, 34 let star, s 15.000 Din prihrankov, želi poročiti takoj gospodično ali vdovo od 25 do 30 let z nekaj gotovine. Ponudbe poslati * sliko na podružnico »Jutra« v Mariboru pod značko »Jesenska sreča«. 35632
Gospodinjo
staro 35—45 let, katera bi imela nekaj premoženja, iščem v svrh« takojšnje ali poznejše ženitve. Ponudbe pod »Vdovec« in veleposestnik« na oglasni oddelek »Jutra«. 35688
Gospodična
postavna, "0. let, s kapitalom nad 160.000 Dlu, želim poročiti boljšega posestnika, trgovca, drž. obrtnika (najraje v Ljub-Ijani ali v okolici). Resne ponudbe na oglasni odde-jek »Jutra« Dod »Lepa prilika«.	36117-25
Vdova
stara 48 let. brez otrok, z vso hišno opravo, želi znanja z boljšim gospodom. Ločeni izključeni. Ponudbe pod »Boljša vdova« na ogl oddel. »Jutra«. 36013-25
Pianino
dobro ohranjen, kupim. — Ponudbe na oglasni odde lek »Jutra« pod »Pianino« 35389
Glasovirji in planina »Dalibor« (ČSR-
ipetovano razstavljamo oa Velesejmu v Ljubljani. Pa riljon E od 31. 8. do 15. 9 1930. Izrabite to priliko ta nakup prvovrstnega tnstru menta »Dalibor« poceni lr ;.od ugodnimi plačilnimi po goji.	34971*
Klavirji
PTeden kupite klavir, si oglejte mojo bogato zalogo prvovrstnih klavirjev. Prodajam najceneje, na najmanjše obroke, z garancijo, brez vsakega pribitka ali vračunanja kakršnihkoli obresti. Izposojevalnica \VARBINEK, Ljubljana, Gregorčičeva 5 (v bližini Glasbene Matice).
35747-26
Klavir
zelo ugodno prodam. Maribor, Pobrežje, Zagata 1, vogai Nasipne ob Tržaški cesti.	35924-26
Kratek klavir
črn, moderen, križem stru-nan, žlahten glas. naprodaj. — Dobrajc, Maribor, Frančiškanska 21. 35928-26
Klavir
v dobrem stanju in razno pohištvo naprodaj. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 36026-26
Pianino
dobre znamke in dobro ohranjen, kupim. Ponudbe pod »Pianino« na oglasni oddelek »Jutra« 36216-26
Prvovrsten pianino
črn, skoro nov, ugodno naprodaj. Naslov v oglas, oddel. »Jutra«. 36187—26
Kitaro
prodam. Prečna ul. 2. par ter.	36184-26
Violino in stojalo
za note prodam. Rimska cesta 9-11. vrata št. 18.
36157—26
Klavir
dobro ohranjen, z lepim glasom, po nizki ceni prodam. Ogleda in poizve se pri Josip Hevbalu. orga nist v Kamniku. 35971-26
2 lanska srnaka
naprodaj. Cena po dogo-voru. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35904-27
Nemški resasti ptičarji
stari 9 tednov, z rodovnikom dresiranih in odlikovanih staršev, naprodaj po 100 šilingov v Grazu, Bee-thovenstrasse Nr. 16-If, Pace.	35911-27
KLAVIRJI!
Svarim pred nakupom oa videznegs blaga — eenenib klavirjerl Kopati« na obroke
od Din 400.—
prve svetr-vn> fabrikat«: Bifcsendorteir. Steinway. F9r *ter Hfilil Stingl originai ti «o nesporno najboljši! 'Lahka precizna mehanika) Prodaja jih ltkljnčno 1» sodni IzvAdenee ln bivši učitelj »Glasbene Matic«*
ALFONZ BREZNIK
Mestni trg štev. 3.
Velikanska izbira v • • b
glasbi] in strmi Najcenejša Izposojevalnica.
193
Harmoniko
dobro ohranjeno, ■ 60 basi ter 49 diskant tipkami, obenem s. kovčekom, poceni prodam. Tozadevne ponudbe naj se pošljejo na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Hromatična«.
35662
Jazbečarji
(Dackel) čistokrvni. 7 ted nov at.i-i. i>o »7re"l"i niz ki ceni naprodaj. Naslov: Rimska cesta št. 7-1, vrata 9.	35513
Kunce (zajce)
Chinčila. Angora. Belgiiske orjake in Sreberre prodam. Ljubljana, Drenikov vrh 1.
35944-27
Foksterier psičko
čisfik-vne 3 mesece «ta-rj, w<y»m za 100 Din. —
C-"goič'?eva ul. 30.
35824-27
Psa Bernhardinca
11 mes. starega tehta 52 kg, prodam. Izvrsten čuvaj. Naslov na oglasni oddelek »Jutra«. 35849-27
Srno
3 ta pol mesece sta-ro, udomačeno, prodam. Kav-zer, e!»ktrikar, steklarne v Hrastniku.	35997-12
Psa
volčjaka. 2 leti starega, odlikovanega na razstavi, ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 36070-27
Pse dobermane
kopirane, čistokrvne z rodovnikom. prodam. Pojasnila daje vratar hotela »Miklič«. Ljubljana. 36016-27
Nemška ovčarja
krasna eksemplaria izbprna čuvaja, ceno prodam. Liub-Hana. Gradišče 17. pritličje.	36132-27
Jazbečarje
in foksteriere
čistokrvne mladiče. 2 meseca stare, prvovrstnih lovskih staršev, prodam Ljub-liana Gradišče 17. pritličje	36133—27
Lovci pozor!
Jazbečarji, čistokrvni. 10 tednov stari, za nizko ceno naprodaj. Mati dvakrat diplomirana na razstavah. — Ljubljana. Podrožnikom šte vilka 264.	36135—27
Pletilni stroj
osem ključni »Achtschlos« firme »Diamant«, malo rabljen, radi pomanjkanja prostora ugodno proda m. lstotam se sprejme dobro izurjeno
šiviljo
za pletenine, ki zna samostojno krojiti. Poizve se v trgovini pri »Solncu«, Ljubljana.	34156
Črna očala
so se našla na Uiadu. Do-bijo se Florijanska 15-11.
36080-28
Denarnica
z dokumenti in računi ln malo vsoto denarja se Je izgubila od mitnice do stadiona. Pošten najditelj se prosi, da jo vrne proti nagradi na naslov; Ivan Zaje, Hranilniška ul. 10.
36313—28
Izjava
Podpisani izjavljam, da ni res, da bi prihajale zoper Franca Kotnika, pismonošo v Velenju radi njegovega službovanja potom pošte Velenje pismene pritožbe na poštno direkcijo Ljubljana, katere pritožbe naj bi pismonoša Kotnik uničeval. Tudi ni resnica, da bi g. Kotnik spoliral pisma in da bi jaz kot ao kaz spoliranja imel v ro kah neko pismo, naslovljeno na gosp. ravnatelja Mihaela Gruden. Navedene obdolžitve preklicujem in zahvaljujem Kotniku, da je od kazenskrga pro gona odstopil. — Velenje, septembra 1930. — Ivan Živna, Velenje. 34293
Naznanilo
Podpisani izjavljam, da nisem plačnik za dolgove, katere bi mogoče na moje ime delal kjerkoli Franc Lužar". Imenovani ima v moji hiši vso preskrbo, po drugod pa ne plačam nič za njim. — Josip Vrščaj, Rajhenburg.	35790-37
za-moj
Opozorilo!
Lichtenecker Zdravko. stopnik tz Brežic ni pooblaščeni zastopnik, radi česar nisem, niti ne bom priznal po njem za mene sklenjene kupčije niti tozadevna morebitna na-plačila. — Gvido Premelč, trgovec.
Šoštanj, dne 1. septembra 1930.	35999-37
ŠOLSKE ZVEZKE
risalno orodje in druga šolske potrebščine na debelo in drobno najceneje kupite pri L. PEVALRK, židovska ulica 6. 12641
CEXIK
Nikoprost
stane franco 76 Din. Raz-
jv-šilja Lindič. Ljubljana. Konnuskcea 36. 36190-37
ŠVEDSKE PLETILAE STROJE, najnovejše, na ročni ali motorni pogon, dobavlja »Tetina« druž ba, Ljubljana. Mestni trg 25/1. 290
Amaterska dela
^razvijanje ln kopiranje) m foto materijal je najcenejši pri foto Joškc Smuc Wol fova 12. podružnica Bled. vila TOniee.	242
Modroce
la. afrik. močno blago 240 Din. spodnje modroce mreie. posteljne odeje, najceneje kupite pri Ru dolf Sever. Marijin trg štev. 2 — Zahtevajte vzorce!	68 a
Urarska popravila
izvršuje najceneje in oal-oreciznele
Franc VVolfling
urar. Gosoosvetska c. 12.
Če nujno rabiš sliko
slike za legitimacije )ib
dobiš v 10 minutah pri Jo-ško Smucn. industr. in umetn fotografu Ljublja na Wolfova ulica 12. 17242
Vsa soboslikarska in pleskarska dela
izvršuje najsolidneje in po konkurenčnih cenah Ant. Stiplošek, Ljubljana, Krakovska ulica 5. 35992-30
Vsakovrstno vožnjo
prevzamem z tov. avtomobilom. Reflektiram na daljše proge ter na večje partije. Naslov v oglasnem oddel. »Jutra«. 35655
Žimnice (modroce)
po 35 Din predelujem. Vsa druga tapetniška dela po najnižji ceni. Pridem delat Udi na doni. Slavič Fran. tapetništvo. Rimska c 5, Zabjak 14.	36091-30
Mlad lovski pes
rujave barve, se je zatekel. Ivane, žibertova 33.
36180—28
Krasno tele
čiste montafonske pasme, ima na prodaj Hedžet & Koritnik, hotel Slon, Ljubljana.	36208-27
Pletilni stroj
8/60 »Popp«, 1 leto rabljen, prodam. Kupca naučim, mu odstopim odjemalce. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35791-29
Stroj »Rohrfalzzu-driickmaschine«
z motornim Dogonom, malo rabljen, prodam. Naslov v Anončni ekspediciji Schmolka. Novisad.
35803-29
Pletilni stroj Dubied, nov
8/60 t »Autobundmester« aparatom, ugodno napj-odaj. Kupca naučim plesti. Informacije daje Kovač. Tavčarjeva ulica 5, Ljnb Ijana.	34924
Pianino
malo rabljen, ceno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35748-36
Parni stoječi kotel
ob orjl. 30 četv. m 'Htrev ne površine in ca. S Atm kupimo takoj. Cenj. no.iud-be pod »Parni k kc!« na ogl odd. »Jutra-. .-3952-?°
Dieselov motor
znamke Deutz (Langen et Wolf. 25 Ks. sis'em brez kompresorja, ugodno oro.
Priporočilo!
A vtokaroserije in vsa dru ga dela v tovarniškem obsegu se solidno izvršujejo novi moderni, z najno vejšimi stroji opremljeni delavnici. — Pogon z lastno električno centralo. Se priporoča Ferdo Laz-nik. splošno kolarstvo. Radeče.	33318
Okrog 1000 kg strdi
sveže, letošnje, vsebuje 12% sladkobe, prodam. — Ponudbe z navedbo cene je poslati na oglasni odd. »Jutra« pod značko »plačam takoj«.	35505-3-3
Trapistovski sir
Ii. polnomasten. nudi po 21 Din mlekarna Detela. Medvode.	36069-33
J. Stjepušin, Zagreb
Jarjevska ulica 57
priporoča najbolje tamburjce — strune, partiture. šole in ostale potrebščine za vsa glasbila Odlikovan na pa riški izložbi
Ceniki franko
Žagar iti lesostmgaarji
zanesljivi in trezni, z večletnimi spričevali se sprejmejo. Zglasiti se imajo osebno na velesejmu paviljon »I«, lesna industrija, Milan Modic, Nova vas pri Rakeku 12885
Vsa pleskarska, ličar-
ska in slikarska tlela
izvršuje najsolidnejše in po nizki ceni
ANGELO JELČIČ
pleskar in Učar Celovška c. 65. Sprejema tudi vsa v to stroko spadajoča dela na deželi.	11878
A. K I F F M A N N
Mariboi 136/a
specijalist samo boljšib ur.
120

peci
Velika zaloga samo Ing. G U Z E L J Ljubljana - šiška
Beljuška ul. 4. Celovška cesta 58 Telefon 3252
Ustanovljeno 1852.
Ljubljana
Poljanska c. štev. 8. (prej Henrik Korn) krovec, stavbni, ga-uiterijski in okrasili klepar. — Instalacija vodovodov in central, kurjave. — Naprava strelovodov; kopališke in lvlosetne naprave.
Mfavirjt
in
piaaiini
svetovnih tvrdk: »Stinjel«, »Hofmann« in »Ehrbar« vedno y
zalogi. Znižane cene. Ugoduj mesečna odplačila.
M. EOPAS, CELJE
Vsa popravila in ugla« šenje strokovnjaško. 11849
11776
Pravi gofzerji in športni čevlji
iomačega izdelka vedno v zalogi in izdeluj* po meri
ZALOKAR
Gosposvetska c. 8.
Vsakovrstno zlato
<•, v oo oalvišlih cenah
Černe — juvelir
iobllan* Woliova ul 3.
38
Trgovci s sadjem pozor!
Kupim deset vagonov jv bolk za mošt. Cenjene ponudbe z navedbo cene je poslati na podružnico »Jutra« v Celju pod »Sadje«.
35761-34
Mostna jabolka
kupim. Mirko Grad. Dra-gomelj, Domžale. 35713-7
Stroj
za Izdelovanje cementnih cevi. 50 cm svetlobe, vza-dam. Vprašati ie v tovarni | me v posojilo proti od-Pekatete. Glince - Ljub- škodnim Strel, Mokronog, /iana.	36043- K	35864-29
Ako želite kupiti
na obroke
obrnite se na
Kreditno zadrugo detajlnih trgovcev
r. z. z o. z v Ljubljani, Cigaletova 1. zraven sodniie
282
Ležalne stole
oo 140. po Dovzetii! 150 Din
Spalne fotelje
oatent. divane otomane garnitare. modroce posteljne mreže, železne zložljive postelje ip tapetniške Izdelke nudi n a I c e o e I e
Rudolf Radovan
tapetnih	141
Mestni trg štev. 13.
Dunajska cesta 9.
Lepi jesenski filc klobuki po zelo nizki ceni. Oglejte si izložbo v veži Za moderniziranje je sedaj čas. 11542
@cstel
odejt
|ife
12 53
mccno šivane, po najnižjih cenah se dobijo pri
A. STIHEC
izdelovanje posteljnih odej
Maribor Slovenska ul. 24
Izdelava pernic in popravila starih odej.
aw
To. J>Jr.
cLnsiroo
aH 4io<m
O**. tmMUrUfc V
Čitajte vedno
naše oglase!
11843
Nobeno umetno sredstvo ne more skrivati pri smehljaju nepopolnih zob. Erasmic Sa-von Dentifrice napravi in ohranjuje Vaše zobe tako neizrečeno belim, tako da se nikdar ne trebate bati svojega lastnega smehljaja.
Redovna uporaba Erasmic Savon Dentifrice varuje lepoto Vaših zob, ohranjuje jih čistim in bleščeče-belim ter osvežuje Vaša usta z do-brodišečo peno.
ERASMIC SAVON DENTIFRICE
O iOS - 075
Najpopolnejši
§TO£W£R
šivalni stroj
za šivilje, krojače to čevljarje ter za vsak dom. Preden si nabavite stroj, oglejte si to izrednost pri tvrdki
Lud. Baraga, Ljubljana
šelenburgova ulica 6 Brezplačen pouk. — 15-letna garancija. Telefon št. 29-80.
E	Ob začetku šolskega leta !! 1				
h	f 'irlli'	«111	11	1 Bil	IIIIIIIIIIIPI^ iiiiiifiiiiiiiiiii
Trajno kritje strehe
brez uporabe katrana, -rr„ •	inrnv dvojno impregnirana
10 le: Allfcdll usnjata lepenka.
LEPENKA ZA IZOLACIJO
posuta s plutovino ali z milovko (Talkum)
IZOLAČNE PLOŠČE *«*«>
BIfUMENOZNA Strešna lepenka vseh vrst
BITUMEN JUTA za iz°iacuo
Vsi ti produkti so izdelani iz čistega, naravnega meksi-kanskega BITUMENA.
BITUMEN v originalnih sodih
LESNI CEMENT
Dobavlja v vsaki množini
JOS. R. PUH, LJUBLJANA
GRADAŠKA ULICA 22.
TELEFON 2513
P
A R
K E T 1
vseh vrst in velikosti
zahtevajte naše brezobvezne oferte, oglejte si naše blago. Storite to v svojem lastnem interesu: Naši par-keti priznano izvrstne kvalitete in najpreciznejše izdelave Vas bodo zadovoljili v najvišji meri! Cene absolutno konkurenčne.
IVAN ŠIŠKA
tovarna parket in parne žage LJUBLJANA
297
Metelkova ulica 4.
int. 2244.
Telefon
VSE šolske: KNJIGE1
zvezke in vse druge šolske potrebščine kakor risalno in pisalno orodje, barve itd. ima v bogati zalogi
IVova založba v Lfnbljaiii
I ;;:!:!'!!l!lli!l!!!;!;;::; !!::;!!itl!!:!:;i{iUll!llll||||||BI| __
Rnjigania^li^^
A. Golob Jk Konip.
LJUBLJANA, Pubarjeva ulica št 3.
Izdelovanje emajliranih PECI. Popravilo vseh vrst pločevinastih, emajliranih in Lucovih peči. Splošno kleparstvo, inštalacija strelovodov. Zaloga samotne
opeke.
CENE KONKURENČNE.	S
<P.
M.
Cenj. gostom vljudno naznanjava, da sva prevzeli s 1. septembrom t. 1. restavracijo in hotel
ppSStova posta " v 3Craniu
Priporočava se za nadaljno	w
naklonjenost ter zagotavljava, da se bodeva potrudili tudi v bodoče nuditi cenj. gostom solidno in točno postrežbo.
12628
Cecilija in Francka Medja
Tovarna POHIŠTVA
1.1. NAGLAS, Turjaški trg št. 6
■ priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega pohištva po najnižjih cenah.
StUrmanncva
premična oiena in vrata
Državni nemški in mnogi inozemski patenti. — Posebno se priporoča za hotele, restavracije, vile, zaprt« verande, šole, društvene domove hi hohtiee.
Kljub vsemu zmaguje
LIG1S LlftA
nad vsemi ostalimi brezalkoholnimi pijačami! Kdor enkrat poskusi, ostane za vedno njen pripadnik.	11607
p.—.ff
(Preselitveno
naznanilo*
Premakljiva dela obojestransko v kovinastih ClensJdb tračnicah tekoča dajeta sigurnost: polnega zapaha, lahkega teka brez trenja, ker se les in barva ne dotikata, popolnega higijenskega zračenja in lahkega premikanja, čiščenja brez vsake nevarnosti, ker se dasta oba dela na znotraj odpreti.
Oglej si originalno okno pri proizvajalcu za Jugoslavijo, specijalna mizarska tvor niča
M. GOGALA, Bled I,
Telefon štev. 52.	295a
Podružnica parobrodarskih družb: »Cunard Line«, »White Star Line« in »Red Star Line« si usoja p. t. pasa-žirjem kakor tudi ostalim interesentom za Ameriko naznaniti PRESELITEV iz Kolodvorske ulice št. 41 a v novo zgrajeno palačo Vzajemne zavarovalnice na MASARY-KOVI CESTI ŠTEV. 19.
Redna paroplovna zveza med Evropo, Ameriko in Kanado s svetovno priznanimi najboljšimi in največjimi par-niki.	12652
Vsa pojasnila daje radevolje vedno brezplačno
RAVNATELJSTVO.
TIVAR
OBLEKE

za gospode od . . . Din 240*--790"*
za dečke 11—16 let od Din 200"--420'"
za otroke 3—10 let od Din 110*"— 160'-zimske suknje od . . Din 300'"—750'-hlače po.....Din 89""— 150""
Ogledate lahko ne da bi kai kupili!
Samoprodaje po vseh večjih krajih!
Prodajalnica v Ljubljani: 294
IVAN KOS
Sv. Petra c. 23, Celovška c. 63

G. Topham & Co.
dr. z o, z.
tvor niča strojev in železolivarna Wien, XI., Hauptstrasse 36
Brzotekoči polnofarmenik tipe Bruna
Naš v žagah največ uporabljeni jarmenik zreže v enem letu pri enošihtnem delu 8000 do 10.000 m* okroglega lesa.
Pri uporabi naših preizkušenih brzosponskih vozičkov z gonilno pripravo se more kapaciteta jarmenika zvišati za 30%. Za upravljanje jarmenika potrebna samo dva moža.
Vsakovrstni stroji za žage in obdelavo lesa, kakor tudi mehanične transportne naprave.
Tehnična posvetovanja ter obisk inženjerja brezplačno.
Zastopstvo: Inženerski biro JULIO BREITWIESER, ZAGREB, Vodnikova 11, Tel. br. 26-89.
Zahtevajte ceni G !
M* Sutitier, fijuhfjana £
Največja zaloga ur, zlatnine in srehrnine
Lastna protokolirana tovarna ur v Švici
Prešernova ulica štev. 4.
(Poleg frančiškanske cerkve.)
Birmanske ure za dečke od Din 44.— naprej. Birmanske zapestne ure od Din 70.— naprej.
Zahtevajte cenik, gratis in
Sranko.	271
Glavno Sanitetsko Slagalište n Zemunu izvršiče putem druge ofertalne licitacije, po niže navedenim odobrenjima Gospodina Ministra Vojske i Mornarice nabavku siedečeg apotekarskog materijala i to:
Na dan 10. septembra 1930. godine.
Po odobrenju Gospodina Ministra Vojske i Mornarice L. A. p. Br. 10044 od 14. avgusta 1930. god.
1. Razne lekove (droge).
Na dan 13. septembra 1930. godine.
Po odobrenju Gospodina Ministra Vojske i Mornarice L. A. p. Br. 10.296 od 18. avgusta 1930. god.
1.	Razne lekove (kemikalije) in zejtine eterične.
2.	Razne zejtine masne.
Na dan 18. septembra 1930. godine.
Po odobrenju gospodina Ministra Vojske i Mornarice L. A. p. Br. 9414 od 31. julija 1930. god.
1.	Razne kapsule, pastile i pilule.
2.	Hininske pastile.
3.	Razne lekove (kemikalije).
Na dan 20. septembra 1930. godine.
Po odobrenju gospodina Ministra Vojske i Mornarice L. A. p. Br. 9701 od 6. avgusta 1930. godine.
1. Razne lekove (kemikalije).	*	_
Licitacija održače se označenih dana u kancelariji Glavnog Sanitetskog Slagališta u Zemunu u 11 časova
Kaucija, za naše državljane 5 %, za strance 10 %, polaze se na dan licitacije do 10 časova označenih dana.
Uslovi mogu se dobiti svakog dana — sem nedelje i praznika — od 7 do 14. časova u kancelariji slagališta uz taksu i uz propisno taksiranu molbu. -
Ponudjači, koji nemaju svoje fabrike, dužni su prilikom potpisa ugovora priložiti i pismenu obavezr dotične fabrike, iz koje misle materijal dobaviti, da če ista — ako na dotičnom ponudjaču ostane licitacija — izvršiti izradu mate-rajala.
U ponudi treba označiti poreklo robe (domače ili strani proizvod).
Iz kancelarije Glavnog Sanitetskog Slagališta u
Zemunu,
Br. 5494. od 27. avgusta 1930. god.	"'■1889
NAZNANILO«
Podpisani si usojam p. n. prebivalstvu naznaniti, da sem otvoril trgovino vrtnih in umetnih cvetlic v hotelu Hubertus«. Opirajoč se na svojo dolgoletno prakso v vrtnarskem in cvetličarskem obrtu. morem postreči p. n. občinstvo z vsemi v vrtnarsko stroko spadajočimi deli ^edno in točno. Prevzamem tudi vsa dela nagrobnih gomil, nasadov itd. okusno in po zmernih cenah. P. n. prebivalstvu se priporoča za mnogobrojni obisk	11842
BOBEK IVAN, vrtnar in umetni cvetličar
Gosposka ulica 7	CELJE	Gosposka ulica 7
Oglasi v „JUTRU" imajo siguren uspeh!
avtomatični brusilni stroji
ZA JARMENIČNE. KROŽNE IN TRAČNE ŽAGE
na transmisijski in električni pogon.
»JLM« razvodni stroji (Schrankma-sehinen) za tračne žage
I|	i Maschinenfabrik
JOS. Lorocfi Morlenbach (Hessen)
Moderna in solidna konstrukcija. — Brezhibno in precizno delovanje. — Velika storitev, enostavno ravnanje.
Najnižje cene! Od interesentov se sprejemajo za čas velesejma žage vseh vrst v strokovno brušenje.
Generalno zastopstvo za Jugoslavijo:
Ing. G. Romer
S LJUBLJANA, Kongresni trg št. 8/1. 5 Velesejem (jesenska razstava): Paviljon »F« št. 149—165.
PRIJATELJ!
Zakaj so francoske linije najkrajše in najboljše v Južno in Severno Ameriko.
'/.ato, ker je francosko pristanišče Le Havre najbližje New-Yorku in Ljublja-.i, ker so velikanski brzoparniki »Ile de • ranče«, »Pariš« itd. v hitrosti neprekos-jivi in priljubljeni zato, ker imajo tudi v tretjem razredu udobne kabine in ker je i/.borna postrežba, okusna domača hrana in znamenito francosko vino »Bordo« brezplačno pri vsakem obedu. — Najkrajša pot v Južno Ameriko pa gre preko pristanišča Marseille 14 do 15 dni v Argentino.
Cie. Gle. Transatlantique Chargenrs-Reunis in Transports-Maritimes. Pojasnila daje brezplačno zastopnik
STAN KBAKER, ff^jnbljana
KOLODVORSKA ULICA ŠTEV. 35.	54
Vsakovrstno
POHIŠTVO
LIANA za opremo stanovanj i«
pisarn
Dunajska cesta 17
Sušeno, teamgam
IN DRUGO MANUFAKTURNO BLAGO KUPITE NAJUGODNEJE V NOVI TRGOVINI
11862
as
■v
A. Zlender
Hjuhifana
•Mestni trg 22
SSCaicencJsa izvirna vina iz domačih zidanic
Danes zvečer pridejo k meni vinogradniki, od katerih sem kupil naša domača vina. Kdor dvomi na pristnosti mojih objavljenih vrst vina, se lahko informira v zgoraj omenjenem času v moji gostilni naravnost pri producentih, da so vsa vina, katera točim, popolnoma originalna in nepokvarjena ter tudi niso mešana s tujim manj vrednim vinom.
Priporoča se
hotel in restavracija pri (Belem JCrattjcu" JCaff
Florijanska ul. 4. Telefon 26—25.
pp
Specijalna delavnica klubskih in modernih garnitur 11642
KOBILICA AVGUST, Ljubljana,
Dunajska cesta štev. 25, vhod Dvo-rakova ulica štev. 3 (dvorišče, Ton-niesova hiša). — Zaloga žimnic in drugih tapetniških predmetov. — Prvovrstni izdelki. Nizke cene
Sedem oseb se vozi v
JFamiliaf-Citroenu
AKO ste prijatelj samega sebe in svojega zdravja, uporabljajte tudi
vi samo
11575
AMERICAN HEATING PEC
1.	ker zadostuje ena peč za celo stanovanje;
2.	ker je najzdravejša radi permanentne cirkulacije zraka in enakomerne temperature;
3.	ker gori neprenehoma od jeseni do pomladi samo proti dvakratni dnevni minimalni dopolnitvi;
4.	ker je najbolj ekonomična. Potrebuje v 24 urah 4 kg
koksa za prostor 100 ms in se vam izplača v dveh zimah. IZ TEH RAZLOGOV ZAHTEVAJTE TUDI VI TAKOJ PROSPEKTE, KI SE VAM POŠLJEJO BREZPLAČNO od glavnega zastopstva za Jugoslavijo
..American Heatine". Zagreb. Marovska broi
Pazite na naš zaščitni znak! Čuvajte se po tvorb: Na zalogi peči od 100—1000 m3 ter vse vrste kaminov.
Razstavljeno na Ljubljanskem velesejmu, Paviljon »F«, št. 143.
Državna učna delavnica za košarstvo v Radovljici
Velesejem paviljon „1", štev. 401 — 4£0
Najnovejše moderno pleteno pohištvo in vsi v košarsko stroko spadajoči predmeti Najnižje tovarniške cene.
Sprejme 10 učencev in 4 učenke.
12879
Velika nemška zaloga elektro - optičnih predmetov za razsvetljavo ODDA
ZASTOPSTVO ZA VSO SLOVENIJO
»olventni tvrdki z lastnim lokalom, Id je najooljše uvedeno pri trgovcih in industrijalcih.	1~619
Ponudbe na Jugomosse, Zagreb, Jelačičev trg 5, pod »Kautionsfahig«.

z največjo udobnostjo.
Radi svojih Izrednih ekonomičnih sredstev je CITROEN-Familial nesporno najcenejše prevozno sredstvo na svetn.
'j »uiUAffj-vv
X
Q0QQQQQGXDQQeOG Id! 00999990909099
SPALNICE 1
v moderni obliki in krasni izdelavi, po vsakomur dosegljivi ceni, nadi priznano renomirana tovarna pohištva
FRANC IZOORŠEK
Šmartno pri Litiji-Dravska banovina 12610
Oglejte si spalnico na velesejinn!
BBBiBi


M 9!
mili
287
Generalno zastopstvo za Jugoslavijo Ing. DJOKIČ I VUČO
Centrala Beograd, filigala Novisad. — Lampret i drug Nunska ulica 10. Ljubljaja — Grand Garage. Lifma ulica 23. Zagreb — Autootroj. Zupaoijska 3. Osijek — t.a 5o Kaiu. Gradst« knča. Subotica. — Autogarn/a
AUMERA, la Benevolenclja ulica, Sarajevo. —
Dui-an M Krstii. Otrenovifceva 13. Niš. — Urada Dmon Ul. br 99. br. 19. Skoplje. G. A. Mosettig, Nodilova br. 1, Split. —
Anton Bi-.oet i sm Vei Bečkerek — Blag.
Djukanovid t fin, Bijeljina. — Bra<5a Zurič t Drag Stojadinovič. Bitolj. — Ant» S. Atanackovič. Knjaževac. — Dubrcvačka trg. banka. Dubrovnik. — Vrankič I drug. Le-
skovac.
®©60g)OOO0©6l(al!i96660©©66©©66^
Pljučne bolezni so ozdravljive!
Pljučna tuberkuloza, sušica, k»šelj, snH kašelj, sluzavi kaielj, nočno potenje, bronhialni katar, katar t grlo, zaslezenje, Izmetavanje krvi, bljuvanj, krvi, tesnoba, nadušljivo hropenje, bodenje itd.
je ozdravljivo!
Na tisoč, ozdravljenih! Zahtevajte takoj mojo knjigo
„Kova umetnost hranjenja'4
ki jih je že mnogo rešila.— Pcrablja ee lahko po-leg vsakega načina življenja in pomore, da bolezen hitreje obvladamo. Telesna teža naraste in postopno poapnenje ustavlja bolezen.
Reenl možje zdravniške znanosti potrjujejo izvrstnost moje metode in radi odobravajo nje uporabo. Cim prej pričnete * mojim načinom hranjenja, tem bolje.
Popolnoma zastonj
dobite mojo knjigo. Iz katere bo*te Srpali mnogo potrebnega. Kogar mučijo bolečine, kdor te na hiter način želi brez nevanosti in temeljito rešiti bo-le5in, naj piše ee danes!
Nagla«am mrič, da dobite moje pojavilo popolnoma brezplačno, brez vsake ofrrreze z Va še strani. in bo Vaš zdravnik zanetijivo pritrdil temiu od prvih profeso-rje-v za izvrsten &po-spoznana	,
novi način Vašega hranjenja
Zatorej j« t Vašo koriet, da pišete takoj, pa Va bo moj« tamkajšnje zastopstvo postreglo
t*^Crpajte nauk in povečano voljo do življenja h knjige Izkušenega zdravnika. Knjisa obsega okrecSVv in življenjsko potolažitev ter ee obrača na vse bolnike, ki se zanimajo za sedanje Kanje znanstvenega zdravljenja pljuč. — Moj naslov
Georg Falgner, Berlin-Neukolln,
Kingbahnstrasse Nr. 24. Abt. 619.
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« A doli Ribnikai. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni de" je odgovoren AloizU Novak. Vsi v Ljubka oi.