UradaliHra - opravil Ljubljana, Kopitarjeva 6. Telclon 4001 - 4004 Mesečna naročnina 18 lir, za Inozemstvo 51-50 lir. Ček. rač.: Ljubljana 10.650 za naročnino In 10.349 za Inserate Izključna pooblaičenka za domače In Inozemske oglase: Unlonc Pubblicita Italiana S. A., MHano S£OVENEC AVGUST - 1943 TOREK Conceuionaila etcluiiva per la puhbliclta dl provenlema Italiana ed eslera: Unione Pubblicita Italiani S. A., Milino Bollettino No 1164 Vivaci confrattacchi delle truppe delPAsse II nemico ha perduto cingue apparecchi Comando Supremo. Bollettino di gnerra nr. 1164. Nei settori settentrionale e caentra-le del frontesiculoln persisten-te ollensiva avversaria viene tenace-inente contrastata dalle truppe delPAsse con vivaci contrattacrlii. Ieri il nemico ha effettunto azioni di bombnrdamento aereo su N a p o I i e navale contro la costa salernitana. • Danni considerevoli a Na pol i, dove due apparecchi risultano abbat-tuti della caccia e tre dalle urtiglierie della dilesa. Generale Ambrosio. N o t a : L'incursione su N a p o 1 i citata dal Bollettino odierno, ha caiisa-to tra la popolazioiie civile dieci morti e 63 feriti. Vojno poročilo št. 1164 Živahni protinapadi čet osi Sovražnik je izgubil pet letal Najvišje poveljstvo, vojno poročilo štev. 1164: Čete osi z živahnimi protinapadi zadržujejo vztrajno sovražno ofenzivno delovanje na severnem in srednjem odseku si čilskega bojišča. Včeraj je sovražnik izvedel letalsko bombordiranje Napol i ja in pomorsko bombardiranje salernijsKe obale. Pomembna škoda v N a p o 1 i j n , kjer so lovci sestrelili dve letali, tri pa obrambno topništvo. General Ambrosio. Dodatek: Napad na Napol i, ki ga omenja današnje vojno poročilo, je povzročil med civilnim prebivalstvom 10 smrtnih žrtev in 63 ranjenih. Vojni položaj na Siciliji bo v zadnjih dneh ni bistveno spremenil. Osne čete, ki so razporejene od obrežnega predela pri Snn Štefanu dl Camastra če z predele, ki leže zahodno od Regalbuta in Centuripo pn do ravnino, ki leži pred Catanijo, so se hrabro upirale nasprotnikovemu pritisku, četudi so mogočne Montgomerjevo angleške sile vrgli lia severno krilo bojiSča, da bi podprle ogrožene ameriške oddelke, ki jim zapoveduje general Patton. Kakor nn ohrožnom predelu pri Cataniji tako je ludi na Bovernem predelu bojišča mogočni nasprotnikov pritisk hrabro zadrževan. An-gleško in ameriško prizadevanje za uspeh na goratem srednjem in severnem predelu otoka, ki ao ga ponovili tudi včornj po hudi topniški pripravi oklepni in pehotni oddolki, ni doseglo uspeha. Branile! so so odločili za elastično ob-Tambo, ki odgovarja ozemlju in bo tnko odbili Kanadčane in Amorikance in to z. močnimi protinapadi tor bo jim prizadejali krvave izgube. Obramba OBi ima v rokah glavne postojanko vzhodno in severno od Imenovanih krajev in topništvo oni ima pod ognjem cesto, kjer bo razvijajo sovražni oddelki. Na področju pri Nieoziji je močna nmeriSka oklepna skupina mogla izvesti majhen prodor v italijansko in nemSko razvrstitev, todo krajevne Bilo so uničile ta prodor, no da bi rabile okrepitev, danee pa bo nemSke napadalne sile prešle v protinapad in odbile Amerikance, ki bo imeli hude izgube v moStvu in gradivu. Med temi boji jo bilo uničenih 18 velikih tankov. Italijani in Nemci bo izvedli protinapad na področju Rcgalbuto in Catena Nuova. Na tom področju dopušča taktika sil osi, da se sovražnik približa, nalo pa bo zlije nanj koncentrični ogenj vseh vrst orožja. Ta taktika je bilu uspeSna. Med ujetniki so tudi črnokož-ci, ki so bili poslani v prve vrata, da zaha-Sejo ameriške praznino. Na levem krilu osme angleške armade so močni oddelki kanadskih čet skušali z izvidniSkiin delovanjem, pa Bo bili takoj odbiti. Berlin, 2. avgusta. AS. Iz vojaškega vira so je izvedelo, da je vzdolž severno sicilske obale sovražna križarka skušala streljati na italijanske in nemške jiostojanko. TakojSnji poseg nomSkih bojnih letal jo prisilil sovraž-no edinico, da se je morala umakniti nn široko morje. Letala bo alične sovražne namene preprečila tudi vzdolž vzhodne obalo otoka, kjer so zadela mnogo edinic. Berlin, 2. avgusta. AS. Iz, vojaškega vira se je izvedelo, da so nemška bojna letala v noči od sobote na nedeljo napadla sovražno ladje, ki bo zasidrane v pristanišču Palermo. V isti noči so nemški lovci napadli sovražna letališča na Siciliji. Neuspeli ameriški napadli o« •«••• na Siciliji Berlin, 2. avg. AS: Mednarodna poročevalska agencija jo izvedela naslednje podrobnosti o bojih nn Siciliji: na srednjem bojišču so Eisenhowerjovim silam ni na nobeni točki vkljub okrepitvam posročilo na- četi v globino vrste obrambe. Na vBeh ntra-teških točkah bo je obramba italijanskih in nemSkih čet šo bolj utrdila, dasi jo sovražnik vrgel v boj veliko oklepne, pehotno in letalsko Bile. Vb! sovražni poskusi pri Nieoziji, Regalhuti in Csteni Nuovi, da bi se polastili ceste, ki vodi v Adrano, bo bili brezuspešni. Nesmiselne laži londonske propagande Italijansko ljudstvo se ne da begati po vznemirljivih novicah Rim, 3. avgusta, s. Agencija Štefani poroča: Nasprotnikove radijske postaje no te dni večkrat ter Iz raznih virov razširile zlobne novice, ki nal vznemirijo duha Italijanskemu ljudstvu ter en zadenejo v tistem, kar Je njegovo najsvetejše izročilo ter ljubosumno varovana dediščina. lako suio bili priče hudi obnovitvi »živčno vojne«, ki temelji na stalnih trditvah o prevrntnišklh nemirih pn vseli Italijanskih mestih, o zasedbi važnih središč kakor Trlestn, Pole In Klume po nemških četah, o začetku razoroževanja Italijanskih oddelkov v Grčiji, seveda tudi pn nemških četah. Včeraj pa le agencija Glnlicreuter povrli vsega sporočila, da so slovenske partizanske brigade vdrle t cele Italijanske pokrajine kakor n. pr. t vldemsko. Ker je t« apletkn, katere namen Je raz krajati narodno celotnost, tako očitna, bi se vsako zanlkavanje zdelo odveč In bi pomenilo skoraj žalitev zdrave pameti pri italijanskem ljudstvu. Je na vendar dobro enkrat za vselej Jasno povedati, d« bo 11 lil podobni glasovi, ki lili Siri londonski radio, docela neiitcniel leni. Itali jani no ln bodo ostali zvesti svojemu kralju In poslušni zapovedi svole vlade, strnjeni okoli svoje zastave. nedotakljivega znamenja preteklih, seilan.ilh In bodočih rodov. Atene, 2. avgusta, a. likrepl, ki Jih j* sprejela nota Italijanska vlada. Se naprej vzhulajo kar se da živo zanimanje v krogih grške prestolnice, ki »elo pazljivo spremljajo razvoj položaja r Italiji. Listi prinašajo z največjim poudarkom novice o do- godkih t Italiji ter posebno poudarjajo, d« | Je italijansko ljudstvo strnjeno okoli avo-jeca vladarja ter boli kakor kdaj tvarno ln duhovno trdno, pripravljeno, da » vsemi silami loti sedanjih vprašanj, zaupajoč v usodo domovine. Listi prinašajo tudi sli- ke NJ. Vel. Kralja tn r««rj« tto izgubili 233 tankov, nemški letalci pa so sestrelili 81 sovjetskih letal. Poleg tega se je izvedelo, da so t zadnjih dveh dneh pri očiščevalnih bojih pri Miosii Nemci zajeli 9001) ujetnikov. Ob tej priliki je bilo zaplenjenih 72 tankov, IV, možnnrjev, 213 protiletalskih topov, 371 strojnic, nad 100 avtomobilskih vozil in mnogo drugega pehotnega orožja. Temu plenu primerno jo tn-di število mrtvih, ki so jih boljševiki pustili na bojišču. Birmanija - samostojna država Napoved vojne Angliji in Ameriki Rnngoon. 2. avgusta. s. Kot svoje prvo dejanje Je ministrski predsednik Birme v svojstvu državnega poglavarja napovedal vojno Združenim državam ln angleškemu Imperiju. Ilavman je prečita! v blrmanščtnl pred državno skupščino Izjavo, s katero se postavlja Birma v ojuo stanje z Ameriko In Anglijo. Vojna napoved Je posledica zavezniške pogodile z Japonsko. Itangoon, 2. avgustn AS: Kakor povsod v nirmanljl, tako so tudi v Kangoonii včerajšnji dogodki Izzvali velikansko nnvriuše-nje. Povsod prirejajo uiniilfestaeije za proslavo neodvisnosti, ki jo Je Birninnljn končno dosegla. Manifestacije so hotele izpričati vero birmanskega ljudstva v skupno usodo, ki veže Birmanijo In Japonsko ter druge zavezniške narode, prav tako pa so hotele Izpričati vero v varno bodočnost velike vzhodne Azije. Tokio, 2. avgusta AS: Novica o okilea- nju neodvisnosti Rlrmanlje ho vsekakor Iz zvala največji nemir med angleškimi oblastniki v Novem Delhlju. Je Izjavil Chandra Bose. Dodal Je: »Angleži se boje, da ne bi vzgled Hirmaulje dal novega zagona v boju za osvoboditev Indije. Toda nobena angleška nnsllnost ne ho inogl« več ustnvltl osvoboditve Indijskega ljudstva. Kakor danes vihra birmanska narodna zastava v vsej Itlrmanljl. ki le postala svobodna In neodvisna. tako bo Indijska trobojnlca kmalu vihrala nad Novim Delhljeui.« Manllla, 2. avgusta AS: Načelnik filipinske notranje uprave I.aurel Je izjavil tisku po proglasitvi neodvisnosti Rlrmanlje in po njeni napovedi Angliji In Ameriki, da mora ta dogodek Se bolj okrepiti vero filipinskega ljudstva v svojo bodočnost. I.aurel je Izjavil, dn Je Japonska šc enkrat s svojimi dejanji dokazala, kako ji Je pri srcu napovedana politika do narodov velike A«1-Je. I.aurel je zaključil, da sedal tudi ur« filipinske neodvisnosti ni več d«leč. Pastirsko pismo milanskega kardinala Milano, 2. avgustn. s Kardinal Schuster je lnhko izpolnila svoje vzpojno poslanstvo. Pismo svojim vernikom poslal pastirsko pismo, v ka- se konta z bodrilom, naj vsakdo izpolni svojo tereni se je dotaknil dogodkov zadnjih dni. dolžnost, ne da bi motil delo vlade z nepri-Spodbujai je ljudstvo, naj ne misli, da bi bila incrnimi očitki in spori. sedanja lira brez velikih nevarnosti, ter ga kli- ______ cal k molitvi, da bi Italija našla svoj blagor v dvatisočletne-.i izročilu krščanske katoliške dejavnosti. Pastirsko pismo nadalje pravi, dn bo moral prerod v javnem življenju upoštevati osebnost državljanov in kristjanov •»►lede na versko, kulturno in politično izročilo italijanskega ljudstva ter gled« na socialni nauk rimskih papežev Moral bo upoštevati poslanstvo krščanskega Rinva ter svobodo Cerkve, da bo Tokio, 2. avgusta, s. Japonski list »Mniničic popisuje italijanske dogodke ter pravi, da je sprememba vlade Ic italijansko notranje vprašanje, ki njegove razloge morejo razumeti samo Italijani lfaliinn>ki ministrski predsednik jc izjavil, da se no vojna nadaljevala. Ta izjava vsebuje bistven pomen, ki ga stvarno potrjujejo boji na Siciliji. Odstop italijanskega poslanika pri Sv. stolici Klm, S. avgust«, s. Agencija Štefani poroča: Grof vitez Galeazzo Clano je odstopil kot kr. poslanik pri Sveti atoliei. NJ. Vel. Kralj in Cesar Je odstop sprejel. Izredni komisar za fašistov-ske mladinske organizacije Rim, S. avgusta, s. Nj Eksc. general ar-modnega zbora Giovanni Renedettl je bil imenovan zn izrednega komisarja pri mladinskih organizacijah razpu&čene fašistov-»ke stranke, da se zagotovi nadaljevanje podpornega delovanja ter redno upravljanje imovine pri omenjenih ustanovah. Komisar je odvisen od vojnega ministra. Velika vojaška proslava v Lisboni Llshona, 2. avgusta AS- Včeraj je bila nn A ven u ji Svobode velika \ojs>ka slovesnost, katere so ao udeležili predsednik republike Carmona, predsednik vlade Salazsr, člani vlade, vojaške in civilno osebnosti in vojaški atašeji vseh držav, ki so zastopano ua Portugalskem. Slovesnosti se je udeležilo nad 10.000 mož vojske. Ljudje en se zlasti zanimali z.a moderna vojna sredstva in za najnovejša motorizirana vozila. Poveljnik portugalske vojske je daroval častno sabljo generalu Carmoni, in sicer kot darilo častnikov in podčastnikov portugalske vojske. V svojem govoru je darovalec v imenu vseh zatrdil, tla so bo vsakdo pridružil vojski v primeru nevarnosti in potrebe obrambe in so l»o vojskoval pod svojim poveljnikom, da brani neprecenljive vrednote svobode in neodvisnosti Množica je priredila navdušeno manifestacije generalu Carmoni. državnemu poglavarju in Salazarju, predsedniku vlade. Predsednik čungkinške Kitajske umrl Bangkok. 2. avgust« AS: nhjsvliMio jo bilo. da je umri predsednik žungkinške Kitajsko King Lia Sen, ki je bil zadnje ča*o zelo bolan. Sovjeti proti angleškim načrtom za vzhodno in južno Evropo Stockholm, 2. avgusta, s. Sovjetski list »Izvestjni jo priobčil člnnek, ki so gn v moskovskem rndiu prehrnli po nngieško. f lnnek protestira zoper načrte za ustvaritev federacije vzhodnoevropskih in južnoevrop-skih držav. Namen teh načrtov naj bi bil samo ta. dn so postnvi obrambna pregraja zoper liusijo. Taki i.ačrti. končuj" list. hi-jejo v obraz duhu in črki angleSko-ruskih sporazumov. Majski se ne bo vrnil več v London Llshona, 3. avgust«, s. Poročajo, d« se dosedanji sovjetski poslanik v Londonu Ivan Majski ne bo več vrnil na svojo službeno mesto. Na mestu sovjetskega poslanika v Londonu gn bo zamenjal Teodor Gav-cev, ki je dozdaj bil sovjetski poslanik v; Kanadi. Italijansko torped-no letalo pripravljajo za napad na sovražnika Sodbe vojaškega sodišča po naglem postopku t Ljubljana. 2. avgusta. Včeraj zjutraj so nekateri neodgovorni uprizorili po ljubljanskih ulicah manifestacijo, da bi z njo zahtevati osvoboditev in tcrnlranccv In potltlč nI h kaznjencev. Javna varnost Jc razpršila demonstrante tn nekn-tere Izmed njih aretirala ter s« biti še Istega dne po naglem postopku obsojeni pred odsekom vojnega sodišča z naslednji ml sodbami: V Imenu NJeg. Veličanstva Kralja Viktorja Eniannela III., po milosti božji in volji naroda kralja Italijo iu Albanije, Co-sarja Abesinije, je odsek vojaSkega vojnega sodišča i/.rekel naslednjo sodbo v zadevi proti: Ccnčurjn Bogomilu pok. Sebastijana in Murtišek Frančiške roj. v Ljubljani 22. l'obr. JU24 in tamkaj bivajočemu, obtoženemu: m) kršitve čl. 2. uredbe poveljstvu XI. armadnega zboru v »vezi a fil. Bil. vojaškega vojnega kazenskega znkonika. knr se je v Ljubljani dne 1. avgusta 1943 oh obtetniei rusko revolucije udoložil zbora kakili tisoč oseb; b) prevratnih manifestacij (čl. 4. razglasa 7. dne 24. X. 1841), ker jo v omenjenih časovnih in krajevnih okoliščinah zagrešil prevratno vzklike mod drugim a tem, da je vpil- »Doli Italija!; c) nasilja nad javnim funkcionarjem (čl. 336 kaz. za k.), ker jo v časovnih in krajevnih okoliščinah pod a) uporabil silo nad brigadirjem Kr. Karuhinjerjov Modico lla-jetanom, ki ga je v izvrševanju svojo funkcije hotel aretirati; d) ker se je upirnl javnemu funkcionarju (čl. 337 kaz. za k.), ker jo v časovnih in krajevnih okoliščinah, kakor v projSnjih za-glavjih uporabil silo. da se zoperstovi lin gadirju Kr. Karabinjerjev Medici (Jajetanu, ki ga je v izvrševanju svojo funkcijo hotel aretirati. Sodišče ie spoznalo čenčnrja Bogomila za krivega zločinov pod črkami h) h) in (II in ga obsoja na skupno kazen 12 let zapora, na stroške in posledice. Oprošča ga zločina pod črko e) zaradi pomanjkanja dokazov. r V Imenu Njegovega Vel. Viktorja Ema-nuela lil., po milosti božji in volja Kralja It \alije in Albanijo, Cesarja Ahesinijo jo odsek vojaškega vojnega sodišča 2. armada odsek vojaškega vojnega sodišča izrekel naslednjo sodbo v zadevi proti: 1. Mokarju Josipu, pok. Josipa in Marije Kukenbergor, roj. v Ljubljani 13. 6. 19U6. in tamkaj bivajočomu v ilohoričevi ulici Ii. brivcu; 2. Kosu Murka, očeta tlrnga in matere 'Ane Soveje, roj. v Ljubljani 24. 2. 1921. in tamkaj bivajočemu v Levstikovi 14. di- ' k'). Berjavcu Vladlmlrjn. očeta Josipa in Matere Kristino Demšar, roj. v Ziroh 2,V 4. 1924. bivajočemu v Ljubljani, Kettejeva dijaku; _ . , . , 4 Knčevarju Ivana, očeta Ivana in matere Ane lvregot, roj. v Vavpeči 29. S. 1921. in bivajočemu v Ljubljani, ulica Galierljev 350, dijaku; 5. Vidmarju Mihaelu, očeta Boštjana in pok. Brleč Marije, roj. v Hribu pri Kamniku 4. 9. 1919. in bivajočemu v Ljubljani, Celovška 47; ... 11. (iabroveu Jakobu, neznanega očela tn matere Marije Gabrovee, roj. v Krnoveu 9. 7. 1S97. bivajočemu v Ljubljani na Bregu št. 2. delavcu; 7. Pernic Vlili, očeta Martina in matere Marije Lovšek, rojeni v Bakl pri Krškem 11. S. 1922. in h i v. v Ljubljani, dijakinji: 8. Tevs Zdenki, očeta Ivana In matere "Rihar Marije, roj. v Ljubljani 12. S. 192«. in tamkai bivajoči. Vodovodna 3. dijakinji; !> Krašnar Valentini, pok Franceta in pok. llelene Popit, roj. na Vrhniki 29. 1. 1IHIH. in bivajoči v Ljubljani, Jezica 80, gospodinji; _ ..... , t , lil. Marinko— Kumar Albini, pok. Josipa in pok. Marjete Sterilen, roj. na Vrhniki 1. 3. Iss^., bivajoči v Ljubljani. Posavska fl; 11 lllaganje Nadi, očeta Ivana in matere Matilde Košiček, roj. v Ljubljani 31. 10. 1921. in tamkaj bivajoči v Celjski ul. 13; 12. Podboršck Ani. očeta Antona ln matere Ane Bupnlk, roj. v Ljubljani 8. 9. 1927.. tamkaj bivajoči v Linhartovi 4, dijakinji; ... , 13. Cesar Ani, očeta Alojza in matere 'Alojzijo (irošnik, roj. v Trohelnem lli. 2. 1918., bivajoči v Ljubljani, Parmova 22, služkinj; . _ II. Zupančič Darinki, očeta Ignaea in matere Angele Cigoj, roj. v Ljubljani 9. 8. 1922 tamkaj bivajoči, v llrantlniski 4, dijakinji: , 15. Porine Dani. očetn Martina In matere Marijo Lovšek, rojeno v Veliki Kosi revnici, Šmartno pri Litiji 7. 7. 1922, bivajoči v Ljubljani: lli. Pečjak Ani, pok. Rudolfa In matere 'Ane Kamenšek. roj. v Tržiču 3 . 8. 1923, bivajoči v Ljubljani. Staničova 27; 17. Namestnik Joslplnl, očeta Franceta in matere Krček Ane, roj. v Vuzenici 3. .1. 1920 in bivajoči v Ljubljani, Gosposka 10; is. Jnger Mariji, pok Jožeta in inntere Marije Tomšek, roj, v Mostah 3. 8, 1915Jin bivajoči v Ljubnani. " otaTTTiJSvVM: 19. Kraporju Ivanu, očeta Ivana in pok. jan. 1913. bivajočomu v Ljubljani, Dreml-kova; 2(1 Walselj Mariji, pok. Francota ln matere Antonijo Soljak. roj. v Jodnl 1C. nov. 1915, bivajoči v Ljubljani, Obrtniška 21, delavki; 27. Demšarju Ivanu, očeta Gregorja in maturo Leo Trtnik, roj. v Ljubljani 29. sept. 1904 In tnmkaj bivajočemu. Posavska 9. uradniku: 28 Itravmu Marijanu, pok. Ivana in Marijo Korak, roj. v Ljubljani 26. jun. 1916, tamkaj bivajočemu. Tržaška 24, čevljarju: 29. Cenčurju Bogomllu, očeta Sebastijana in matere Martinšek Frančiške, roj. 22. febr. 1921 v Ljubljani in tamkaj bivajočemu, .Fr iš k o vee, žel ezn 1 č a r j u; 30. Itoder Mariji, očeta Leopolda ln ma-toro Medved Marije, roj. v Ljubljani 28. lan. 1923, tamkaj bivajoči v Kožni dolini. Cesta VI .. št. 24: 31. Dolničar Angeli pok. Franceta in matere Sirnik Josiptne, roj. v Ljubljani 1(1. jun. 1909 in tamkaj bivajoči. Vst v zaporih. . r! ! Obtoženi so bili: a) zločina po čl. 93. vojnškegn vojnega kaz. znk. v zvezi s čl. 2. uredbe poveljnika XI. armadnega zbora z dne 27. jul. 1943. ker sil so 1 avgusta 1943 zbrali v Ljubljani na javni cesti ob priliki obletnico rusko revolucije v skupini približno 1000 oseb; ii) zločina po čl. 4. razglasa z dne 24. ob t. 1941 ker so v istih krajevnih in časovnih okoliščinah kakor zgoraj priredili prevratno manifestacijo. . . Iz teh razlogov odreja sodišče po zakonu oddvojitev postopka v brorne fenčurja Bogomila in izreka Mokarja Josipa, Kosa Marka, Mthevca Vladimira, Kočovarja Ivana, Vidmarja Mihaela. Galirovea Jakoba, Pcriiie Vido, Marinko-Kumar Albino, lllaganje Nado, Cesar Ano, Zupančič Darinko, Pcrnie Dano. Pečjak Ano, Namestnik Josipino, Jji-Umi!". Kraparja Ivana, Goloba NlkoTa-aruviujo Dušana, ltinka Blaža, Sednia- ka, Primoža, Wajselj Marijo, Brauna Marijana, Hoder Marijo, Dolničar Angelo; za krive pripisanih jim zločinov in jili obsoja vsa-keria na S let zapora, na stroike in vse posledice. - ~ Izreka Tevs Zdenko iti 1'odhoršek Ano za krivi pripisanih jim zločinov in ju obsoja zaradi mludoletnosti na vsuko na 5 let in l mesece zapora, »o stroške in vse posledice. OprnSfn Krašnar Valentino, Zajca Franceta, Dimnika Francetu in Demšurja Ivana obeh obtožb zaradi pomanjkanja dokazov. Spremembe pri Posvetovalni komisiji glede valutnih prekrškov Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je namesto dr. Arnalda Pizzija imenoval za predsednika Posvetovalne komisijo za dokončno odločitev glede valutnih prekrškov cav. Angela M a n f r o d i n i a. Dalje je namesto rug. Marija Menegat-t.ija imenoval 7.a člana Posvetovalne komisije za dokončno odločitev glede valutnih prekrškov dr. M o d o r a F c r o r o 111 j a. Komisar za ohranitev gospodarstva Zveze bojevniških fašijev Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino upoštevajoč potrebo, da se odredi primerno za ohranitev gospodarskih poslov bivših Bojevniških fašijev ljubljanske pokrajine odloča: Cav. Frane L a G rosa. pokrajinski finančni ravnatelj, se imenuje za komisarja za ohranitev in upravo gospodarskega in upravnega poslovanja glede imovino tukajšnje Zveze bojevniških fašijev in njenih Fašijev in Središč, Komisarju je na razpolago za Izvrševanje njegovih nalog tehnično in upravno osebje, uslužbeno pri tej Zvozi iu njenih ustanovah. te ftovice HSEiHMULTIUmiMIII II 1IW—Bg— Koledar Torek, 3. velikega srpana: Lidija, vdova; Najdba sv. Štefana; Petor Emar, spoznavalec m ustanovitelj reda. Sreda, 4. velikega srpana: Dominik, spoznavale« in ustanovitelj roda; Ilja, muče-nee; A^abij, škof; Protnzij. niučonec. Dno 1. avgusta nn nedeljo ob popoldne je umrla v 7K. lotu starosti na domu na Kar-ov.ški cesti St. 20 pri svojem bratu, vpokoje-nemu ravnatelju dr. A. lalurju, kateremu jc gospodi n j ila vse življenje, slovenska pisateljica Marije Zorman, roj. v Ljubljani 12. 6. 1906 in tamkaj bivajoči v Samovi 1; 'jO. .Za j en Francctu, pok. Franceta in žive K.TnTrTne h' ri&ajr roj. v Triestu 7. 7. 1U02 in bivajočemu v Ljubljani, NovcJar-be 80; 21. Golobu Nikolaju, pok. Franceta in žive Frančiške Pinter, roj. v Ljubljani 4. 11. 1008 in tamkaj bivajočemu^ 22. Paravlnji Dušanu, očeta Krištofa in pok. Frančiške Kočevar, roj. v Ljubljani 8. 2. 1924 in tamkaj bivajočemu, Zilovska G; 23. Dimniku Francetu, očeta Mihaela In matere Provnik Frančiške, roj. v ftmartnem 23. 3. 1923 in tamkaj bivajočemu v smart-nem 2fi. protikomunistične Milice (MVAC); 24 Rlnku Blažu, očeta Ivana in matere Ane Wortnik, roj. 31. jan. 1914 v Zireh m bivajočemu v Ljubljani, Dolenjska 12., krojaču: _ 25. Sedmaku Primožu, očeta Franea in matere Ivano. Tenc, roj. v Sv. Juriju 1. I.ea F a t u r j c v a. Tako ie Boguvdano zapustila ta svet najstarejša slovenska pisateljska moč. prav tedai, ko je v svojih zadnjih povestih. ki jih jc pisala za Slovenčev koledar in naše mladinske liste pokazala še toliko živ-Ijcnskih sil, kot jih nismo vajeni pri pisateljih \ teh letih. Vse njeno življenje je nilo življenje pridne mravlje, ki jc gospodinjila svojim mlajšim bratom, z njimi se jc kot samouk izobraževala ter se vtapljala zlasti v zgodovino, v kateri je njena bujna fantazija snovala svoje idealistične podobo in zgodbe. Faturjeva je bila gotovo velik naravni talent, in sicer pripovedni tale nt, ki sc jc inspri-riral v tradiciji in zgodovini ter živci v preteklosti. v starih časih, ki jih jc poznala kot malo kdo, ter iz njih snovala svoje velike romanc, ki so svoj ras doživljali veliko popularnost. Tako zlasti roman »Za Adrijo«, ki jc eden redkih slovenskih zgodb, ki kar silijo v film; ali »Komisarjeva hči«, ali »Vislauna odpoved«, ki jc bila zelo brana večernišku novost. Manj posrečene so njene povesti iz sodobnega življenja (Iz naših dni, »Biseri«, itd., kajti svojo izredno moč jc lahko plodno izrabila samo v zgodovini. Njeni zadnji povesti »Na sredi te Ljubljanice sioji I i niča zelena« ali »»Ko brja trese svet«, ki sta izšli v Slovenčeveni Koledarju, sta bili iz cikla ljubljanskih zgodovinskih povesti, ki jih je snovala še na sm-tni postelji (špital -itd.). Predvsem na bo živela v svojih pravljicah, ki jih jc izdala v dveh kniigah pred nekaj leti in sta njeni prvi in edini knjigi, ki sta izšli posebej od vse obline njene pisateljske delavnost ter epičnih zgodbah po narodnih pesmih, ki jih jc večinoma priobčevala po Mohorjevih koledarjih in bodo gotovo /e v zbirki izšli. Zadnjo iz te zbirke »Mero in I.candcr na Cerkniškem je-zeru« ni mogla več napisati, kakor še toliko drugih, ki jih je inieia v načrtu. Zadnje tedne je pisala svoj življenjepis. Ni ji bilo dano, da bi doživela izbor svojih del ,ki jih je za 75-Ictnico hotela izdati Ljudska tiskarna. Popolnejši literarni portret bodo gotovo prinesle naše literarne revije. Priljubljeni ljudski pisateljici našo romantične preteklosti želimo večni mir in pokoj, njenim sorodnikom pa izrekamo svoje sožalje. Osebne novice ^Poroka. V nedeljo, 1. avgusta, st« se poročila v farni cerkvi sv. Petra g. Pavel lin jc, uradnik Vzajemne zavarovalnice, in gdč. Tončka Teiar. ♦ — Prva nedelja avgusta jo bila vroča. V senci jo bila zaznamovana popoldne najvišja dnevna temperatura + 30.2* C. V ponedeljek zjutraj je znašal temperaturni minimum + 16.2" C. Zjutraj nizka megla na Barju, soparno. Barometer jo v ponedeljek zjutraj dosegel stanje 7(i4.l mm. Nedelja jo bila najprikladnejša za kopanje. Velik je bil naval kopalcev In kopalk na vsa prosta kopališča ob Ljubljanici in njenih pritokih. Kronika zaznamuje že tretjo žrtev kopanja tem letu. V Gruberjevem prekopu je utonil neki okoli 32 star moški. — Vremenska opazovalnica v Trnovem je-seslavila kratek vremenski pregled za mesec julij. V Trnovem so v juliju zaznamovali 16 deževnih Ini in 119 mm dežja, največ dežja je padlo 20. julija, ko ga je dežomer le opazovalnice nameril 30.9 mm. najmanj pa 10. julija, ko ga je bilo le 6.5 mm. V Trnovem so 8. jii-ja imeli točo. Bilo je 13 dni z jutranjo meglo, 20 dni z gromom. — Evnen Sajnvic razstavlja svoja najno-ve.išn dela v salonu A. Kos (prehod nebotičnika). Razpisan je natečaj za sprejem gojenk I. letnik Soje Za zaščitne sestre v Ljubljani. Pogoji so razvidni iz objave v »Službenem listi, Ljubljansko pokrajine-. l!ok za vlaganje prošenj potečo s 25. avgustom 1943. -m LJUBLJANA Komiiir p. Valerijan Učak -60 letnik Mnogo jih jc. ki mu dane, čestitajo, in mnogi se jiin, ki berejo tc vrstice, z. vsem srccm v duhu pridružujejo. Zakaj v enotnem liku jim slopa oli tem spominu 37 letno godov-njakovo duhovniško delo pred oči, in le vabi k obnovitvi slarili vezi prijateljstva in poznanja, poziva k zahvalni molitvi za ves blagoslov, ki ga je bil sam deležen in i njim in po njem tudi nešteti drugi. Pred 60. leti (3. 8. 1SS3) se je rodil v Cerknici in prva mlmla let« preživel v Novcin ineslu; kot viSjegim.iazijcc je bil med pr\imi osmimi dijaki, ki jili je obnovitelj rodovniškega doma v križankah v Ljubljani, še živeči p. Bernard Polak, sprejel za redovniški naraščaj, bogoslovje jc študiral v Brossanone nn takrat slovitem bogoslovnem učilišču (dr. Fgger, tir. Schi,|>fer, dr. Wailz) in bil tam 12. julija t'106 posvečen v duhovnika. Knplanovat je v Ormožu in bil župnik v Podzemlju, prost in dekan v Melliki. Po končani svetovni vojni mu jc kol najvišjemu predstojniku v skrb izročena vsa rodovniška družine (duhovniki, bralje, sestre) na jugu. V tej dobi se je dijaški konvikt v Ljubljani prezidnl in priredil za 32 gojencev, ustanovila uhožnica v Metliki, preuredila bolnišnica v Ormožu, lam zgradila redovna hišo za sestre, se ustanovilo zavetišče za 64 ubogih v Muretincih. Vsa (a dela je vodil v nemirnih povojnih dneh oli sočasni globoki preosnovi kri/iliškega reda. Obenem jc (udi izvrievat vsestransko dušnopastirsko delo: kot rektor (uli prikupne cerkve Marije Pomočnice v Ljubljani, kot priznani govornik na številnih piižnienh, kol voditelj duhovnih vaj zn duhovnike, žene in mladenke, dijake, nkndcmičarko, kol poročevalec na verskih in knritativnih zbornvnnjih. Vsa Irin je voditelj ženske Mnrijine družbe v Križankah, kjer je tudi drugim družbam vsak čas nudil gostoljubno streho. Pa nm jc bilo ob tem dela t »rcn Se prostora za vsakogar pomoči potrebnega. Bil ja podpredsednik lldeče-ga križa; kol predsednik slolne Vincencljeve konference in Karitutivne zveze jc do danes vzdrževat najtesnejše stike s skrivnostnim svetom gmotnega in duhovnega uboštva. koliko ph je, ki jim je delil gmotno pomoč, prijateljski nasvet, tolažilno besedo! Saj je oblagodarjea z velikim darom božjim, da se zna uživell v |W-ložaj bližnjega in umeje tkati od duše do duše one skrivne vezi prijateljstva in zaupanja, ki br.-z njili ni pravega so/ilja. Niii mu l.ospod Bog podeli še mnogo let tolikšne delavnosti, na| mu posebno ohrani oni močni krščanski optimizem, s katerim je vsa lela možato prenašal tegobe življenja pa tudi drugim pomagal nositi njili križe! »Mož usmiljenja« je (Sir 44. 271, ali ni v tem poroštvo, da take želje ne morejo ostuti neizpolnjene? . ' * Sv. mnša — obletnic-a — za pokojnega kamnonoriškena iupnika n. Zorkota Franceta bo v četrtok, 5 avgusta, oh 8 v stolnici pri Mariji Pomagaj. , , Za obletnico smrti dr. Jeia. ki je umrl v Bclgradu, so l>o darovala sv. maša v sredo, 4. avgusta, ob 7, pri glavnem oltarja v cerkvi sv. Jožefa. Itekotekcija tn nosne in matere bo v Li-chtenturnu v torek. 3. avgusta, oli 4 po noldno in v sreito. 4. avgusta, ob 8 zjutraj z nagovorom, skupno sv. mašo in obhajilom. — Pridite! UekntekciSa za mole in fante s univerzitetno izobrazbi/ ho v sredo, 4 t. m., ob 19, v križanski cerkvi, drugi dan, v četrtek ob pol 7 zjutraj, bo Istotam skupila sv. maša. (Ker imajo državni uradniki do 7 zvečer služlH), smo začetek zu sredo spremenili!) /'»/mirni izpiti! Dijaki(injc), ki žele uspešno popraviti sla.be letno ocene, naj se činipreje prijavijo k nam! Poučujemo vestno vso potrebne predmete. Istotain se hodo pričeli jezikovni lečnji za srednješolce (nemščina, italijanščina, latinščina, grščina). Honorar nizek! Vpisovanje dnevno od 8—12. Ko-repetitorij. Mostni trg 17-1. Cen], slnrše že sedaj vljudno opozarjamo na učne tečaje za popravne izpite v JAchtcn-turnovem zarodu, kjer bodo poučevali samo gimnazijski profesorji trikrat po dre. t/čni uri na teden vso nimnazijske in meščansko-šnlske predmete. Vpišejo naj se tudi dijaki, ki nitnnjo popravnega izpita, a žele kakšen predmet temeljito predelati Vpisovanje od 2. do 5. avgusta dnevno od 9. do 11. ure. — »Vodstvo učnih tečajev v lAchtentumo-vem zavodut, Ambrožev trg. Stcnografskl tečaji v počitnicah se pričnejo due J. avgusta. Korespondenčno In de-batno pismo, parlamentarna stenografija. Oddelki za začetnike in nnprednojše. — Posebni tečnji tudi zn strojepisje. Znanje teh dvoli praktičnih spretnosti jo trnjne vrednosti in potrebno v vsakom poklicu. — Počitniški tečaji so posebej priporočljivi tudi zu dijako-inje. — Učnina je zmerna. Informacijo daje in sprejema prijave: Trgovsko učlllšče »Chrlstofov učni zavod«, Domobranska 15. llčlto se strojepisja I Novi eno-, dvo- In trimesečni strojepisni tečaji (dnevni in vo-černi) so prično dne 7. In 9. avgusta. Najuspešnejša desetprstna učna metoda. Specialna strojepisna šnla: Največja moderna strojcpisnica, raznovrstni pisalni stroji. Pouk je dopoldne, popoldne nli zvečer po želji obiskovalcev. — Učnina jo zmerna. — Posebni tečaj tudi za stenografijo. — Zahtevajte prospekt: Trgovsko uflllščo »Chrlstofov učni zavod«. Domobranska 15. Naznanila RADIO. Torek, 3. avgusta 1943. 7.30 Pesmi in napevi — 8.00 Ns|>ovcd časa, poročiln v italijanščini — 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.43 Valčki, notke in ma/urke — 13.00 Napoved časa, puročila v italijanščini — 13.10 Poročilo vrhovnega poveljstva v slovenščini — 13.12 Orkestralno glasbo vodi dirigent Gallino — 14.00 Porjčila v italijanščini — 14.10 konccrt radijskega orkestra, vodi dirigent I). M, šijanec, pisana glasba — 13.00 Poročila v slovenščini — 17.00 Napoved časa, poročila v italijanščini — 17.15 Plošče »t.a Voce del Pa-dronc - Columhia« — 1*1.30 Poročiln v slovcnsči ni — 10.43 Plošče — 20.00 Napoved časa, poročila v itnlijanščini — 20.10 Sinja fantn/.ijn. orkester vodi dirigent Pctralia — 20.40 Simfonična glasba — 21.10 Orkester vodi dirigent Pctralia — 21.50 Iz znanih oper: Trnviala — 22.25 Orkester vodi dirigent Zenic — 22.45 Poročila v italijanščini. LEKARNE. Nočno Rlužbn Imajo lekarne; ilr. Kmet. Bleiweisova cesta 43: mr. Trnkoczy ded.. Mestni trg 4, in mr. Ustar, Šeleubur-gova ulica 7. . Gledališče , Opera, Torek, S. avgusta: Zaprto. Sreda, 4. avgusta, ob 17.3(1: »Travlata«. Gostovanje Zlato Gjungjenčeve. Izvon. Ceno od 30 lir navzdol. Poizvedovanja Izgubila sem v nedeljo popoldne zla! križec in zlato verižico od Sv. Petra ceste v frančiškansko cerkev, nato po Prešernovi ulici in po Ulici 3. ninjo, v Tovoli, mimo otroške igrišča. po Nounski ulici do uršulinske ceskve. — Poštenega nnzdilaljea prosim, naj io^ prinese proti nagradi na Sv. Pclri cesto 14-1. Znjcr. Itevcn železničar je dne 31. julija izgubil 600 Lir od železniško direkcije do svojega doma. Vodovodna c. 84. Pošten najditelj se naproša, da vrne najden denar na gornji naslov proti nagradi. Usoda sejavca In semena 1 (Ob rekolekciji za prve petke in sobnte) Vedao z neko žalostjo berem Gospodovo priliko o sejnvcu in semenu. Samo ena četrtina v seja nega semena ie padla v plodno zemljo m obrodila sail| Iri četrtine semena so propadle, n a poti, kjer sn seine plicr pozobale, na skali, kjer je usahnite, med trnjem, kjer »e je zadušilo. Kakšna žalost za sejavca in kaka škoda plcmenilcgu semena, ki je božja beseda. Danes pa prihaja za sejavca nova žalost. Ko ima seme skrbno izbrano in pripravljeno za setev, pa nima možnosti, da bi ga vsejal v duše vernikov, nima upnnjn, dn hi vsnj skalitev dobrega semena dočakal, ker vernikov k setvi božje besede ni. Silno žalostno je v tem oziru med nami in menila po vsem svetu, l.jiidje, krisljnni božje besede nič več ne cenijo. Postali so do nje mrzli, brezbrižni, nesprejemljivi, čeprav n« morila naravnost sovra/ni. Ta duhovna mrzla brezbrižnost se prijenu lje tudi sicer dobrih ljudi. Božja beseda sa je žc ptidiga med mašo, naj bi bila čim krajša; v cerkvi jc tako hilro dolgčas ... Zato pa je med nnml toliko strašne verske nevednosti. Zato ni v mnogih družinah nobenega božjega duha več. Zato ni v premnogm dušah prav nobenega smisla več za božje reči. nobene vneme zn nadnaravne vrednote. I nam v mrzlem ozračju verske brezbrižnosti odrašča mladina, sama mrzla in versko otopela, ki ji tudi vernučitelj v šoli nikdar ne more dati tega. knr hi ji mornl dnli krščnnski dom. In pridejo sovražniki božji , svojo zvijačno, lažnjivo propagando, in žanjejo strahotno žetev llleil to mladino in med ljudmi, ki so pozabili, iln se vera gradi In ohranja po božji besedi, ki so pozabili, da je evangelij božja moč. ki so pozabili, da jc Cerkev »steber in temelj resnice*. Upravičeno loži sveta Cerkev v Rimskem! katekizmu; »Nič ni bolj sramotno in nevredno, kot božjo besedo zaničevati nli zanemarjati.« Sv. Ambrož piše v svnrilo vsem: »Kdor nore spoznati Gospoda, tega tudi Gospod ne bo spoznal. Kdor noče o Bogu nič vedeti, o tem tudi Bog noče vedeli ničesar.« Papež Benedikt XIV. je zapisal pretresljivo sodbo: »Z gotovostjo trdim: velik del onih. ki so nn veke pogubljeni, si je to neskončno nesrečo zaslužil s tem. ker ni poznal verskih resnic, kntere je neobhodno potrebno znati, ako hočemo bili kdaj prišleli ineil zveličane.« Gospod snm nam govori: »Božja beseda ie resnica«. »Kdor jc iz Boga. božjo besedo posluša.« »Blagor njim, knteri božjo besedo poslušajo in io ohranijo.« »Resnično, resnično vam povem: Kdor mojo besedo ohrani, ne ho videl smrti vekomaj.« »Kdor pn mene zaničuje in ne sprejema mojih besed, imn nad seboj sodnikn; nauk, ki sem gn oznanil, ta ga bo sodil poslednji ilnn.c Naj zašije sejnvcu in semenu lepša nsoda. Kristjani! Vzljubimo zopet s staro ljubeznijo božjo besedo in obnovimo v sebi vero v njeno božjo moč. Ne bežimo od pridige, ampak hI-ti ino k njej s hrepenenjem psalmista. ki kliče: »Veselim se tvoje besede. Gospod, kakor človek. ki je našel velik zaklad.« Sami goreči zn božjo besedo ji pridobivnj-mo prijateljev v svojem okolju. Vnbimo jih, opoznrjnjmo jih. Knko lepo je Andrej pridobil brata Siinonn zn Kristusu: »Pridi. Mesija smo našli.« In ga je pripeljal h Gospodu. Smisel in rnzumevanje zn božjo besedo naj se vrne zopet v naše družine. Razgovor v nedeljski in prnzniški pridigi nnj bi spel postni del razgovorov v tlomnčem krogu. Koliko plemenitih misli bi se tu vžgalo, ki bi v teh težkih ilnch duše ogrevnlc in ilvignle. Ničesar ni bolj treba naši domovini kot več trilne vere. Odkoder je hrezboštvo pr,--glinlo Boga. tja ga moramo kristjani pripeljati nazaj. Bog pa prihnjn k nam po božji besedi, ki jo nezmotljivo oznanjn svetn Cerkev. Zato mesečne duhovne obnove, ki nnj po-stnncjo vsem, ki so blage volje, javni dnevi nndnnrnvnega duhovnega razgleda in verskega poglohljcnjn. »Kdor jc iz Boga. božjo besedo poslušn.« »Blagor možu, kateri ne živi po svetih hudobneže* in ne postnjn nn potih grešnikov in ne seili nn stolu znsmchovnlcev božjegn nauka; temveč ljubi postnvo Gospodovo in jo . noč in dan premišljuje. On je enak drevesu, ki je zn-snjeno oh potokili in ilnje snil ob svojem času; njegovo listje se ne obleti, in vse, karkoli začne, mu gre po sreči.« — Vremenska napoved: 3. avgusta (torekl: pretežno jasno ln silna vročina, zvečer ali ponoči krajovne nevihte. 4. avgusta: (sreda): negotova oblačnost, včasih dež. številne krnjevne nevihte s plo- hami. MALI OGLAS! , najboljše sredstvo, __i ker čisti hitro, te- ■—"""............................meljito in no pu- »ClSTIMAOEZ« I Sča krogov. Zahte- ;>SMACCHIATORE« j vajte v vseh trgo- fo ,1o za čtščenjo vlnah In drogerl- oblek izkazal za ' jah. Navodilo upo- lEU KINO UNION 2M1 Zabaven Švedski film iz življenja današnje šolske mladine in njenih učiteljev »Učitelj glasbe« V gl. vi.: Adolf Jahr 1n Allce Nllson. PREDSTAVE ob 16.30 in ob 18.30. ,EU KINO MATICA Vesela pustolovščina mlade plosn.lke. Jazz, smučanje in razkošne plesne revijo »Želim si ljubezni« V glavnih vlogah: Marlka Rflck, Viktor Staal, Mady Rahl. ' Predstave ob 16, 18.30. fEL. KINO SI.OGA 17-11 Na splošno željo predvajamo še enkrat film o srečnem življenju 1n tra gičnem koncu slovite pevke »Maria Malibran« Sijajni Igralci : Mnrln. Cebotarl, Ros-snno Brazzl, Renato Cialente. Arijo iz oper Rosslnlja ln Belllnlja. | PREDSTAVE oh 14, 10 tn ob 18. url rabo je na steklenici. Glavna zaloga, FETRONAFTA Ljubljana, Ciril-Aletodova - 35a, telefon 38-90. NAPRODAJ : Parcele: po 55, 70, 80, 200 do 800 lir za 1 m5. Zemljišče za industrijo (gramozni teren) 5000, 10.000 in 15.000 m'1, znotraj bloka. — Zemljišče v bližini glavne carinarnico v izmeri 29.000 ra'. Hiše: novo dvonadstropno, eno-naulstropne ln vl-sokopritlično. Rea-lttetna pisarna Zajec Andrej. Tavčarjeva ulica št. 10 — telefon 34-86. p BREZOVE METLE držaje za lopate, omela Itd. dobite pri Gospodarski zvezi Blel weisova cesta 29 ln Maistrova št. 10. KRONA KOLOMAZ prvovrstni, v škafih po 15 ln 25 kg tor v pločevinastih dozah, netto 85 dkg. Adhezljska mast , za jermene, znamke »Lanolin«. Čevljarska. smola švedska, črna in rumena. Bencin naftn, vso vrste strojnega In cllln-drskeca olja. kar- bolinej. Lekarniška VAJENCA drogerijska vazeli- ključavničarskega, na, parafinska in sprejmem takoj, — vazelinska olja, gli- llrana in stanova- cerin, parfumske nje ovent. tudi v esence. Kaolin, sli- hiši. Kosmač Erano karske krede ln Jeranova 5, Ljub- teškl špat. Solidna ljana. postrežba, nizke cene, stalna zalo I BRISAČE ga. Petronafta A. (frotir), moške čev- llmclak. Ljubljana, Ciril Metodova ul. št. 35 a. MRČES (uši, stenice, bol- ijo št. 42, deka za posteljo, blago za moško srajce, prodam. Naslov pove uprava Slov. 5325, ho itd.) zanesljivo PISALNE STROJE uničite s T o x 1 n in račun ske lui-praškom. Drogerl.ta P"lo in plača naj-Kanc, Židovska 1. višjo dnevno ceno __!---Everest, Prešernova 44. POSTELJO 7.mrežo prodam za 260 lir. Rožna dolina c. X-2S. PEGE IN LIŠAJ CESALNI SALON damskl, kupim. Ponudbe na upravo ___ _ _ »Slov.« pod »Sredi vam zanesljivo'od- Ljubljane 5327«. k strani »Alba« kre- _-- ma. - Drogerlja KMEČKO DEKLE Kane, Židovska 1. revno, pridno In ■ pošteno, staro 16 RADIJ. APARAT do 18 ]et ln vajeno 4 + 1, kvalitetni, na- z,manllh gospo-prodaj. Urbas, ka- dinjskth del, tava rim Evropa I. ]<0j sprejmem. Po-nadstr., desno, nudbe v upravo ZASTOPNIKE -CE Slovenca pod »No-v vseh krajih po- v0 mesto«, krajino RETUSER.TA dobrega - iščemo, plošče na dom. Delo stalno. - Foto Pavlovčič, Poljanska cesta 12. b VSE VRSTE VREČ kupujem, staro ln novo ter krojaške in šiviljske odrez-ke. riačam po najvišji ceni. Grebene Alojzij, Sv. Petra cesta 33. Kupujem v Kolodvorski 7, Ekonom. PRAZNE ŠKATLE od Mama mleka in prazne steklenice kupujem po najvišji ceni B. Gu-štin. Vodnikov trg št. 2. 6. V istih trenotkih so v gradu pohitele spletične pred graščaka s fantkom na blazinah, kjer je sijala rogljata krona. VAJENCA Iščem 7.n prodajo koristnega predmeta. Dnevni za usnjarsko obrt, zaslužek 100 lir. - sprejmem z vso Pošljite točen naslov in 12 lir za vzorec ln navodila.. Vldmnr .Ins.. Rimska 10, Ljubljana. oskrbo v hiši. Naslov v upravi Slovenca pod »tirana In stanovanje št. 6206. SlamK IjuUjana kupuje SUHE GOBE stalno 1n po najvišjih dnevnih cenah. V nedeljo, dne 1. avgusta 1943, nas je zapustila po daljši,-mučni bolezni, prevldena s svetimi zakramenti, naša draga sestra, teta in svakinja, gospodična LEAFATUR pisateljica *■* Truplo drage pokojniee počiva na Žalah v kapeli sv. Jo^ fcefa, od koder bo pogreb v torek, dne 3. avgusta 1943 ob pol potih popoldne na pokopališče k Sv. Križu. Sveta mnša zadušnlca bo v sredo, dne 4. avgusta 1943, ob 1 zjutraj v župni cerkvi sv. Jakoba. Prosimo tihega sožalja. Ljubljana, dne 1. avgusta 1943. Dr. FATUR ALEKSANDER za vse sorodstvo