LETO XV., ŠTEV. 22.
SLOVENSKI
Izdaj« ftuKipisBo-zalo/mško podjetje SZDL »(Nat tisk« j Direktor} Rodi Jan h oba t Odgovorni urednik: Serge! Vošnjak / Tiska tiskarna »Slov. poročev lea« / Uredništvo} Ljubljana, Tomšičeva ■lica 5, telefon 23-522 do 23-526 / Uprava: Ljubljana, Tomšičeva WH., telefon 23-522 do 23-526 t Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva ulica 6, telefon 21-896, za ljubljanske naročnike 20-463, ta znnanje 21-832 / Poštni predal 29 / Tekoči račun Naroda« bank« £5I-*T«-I63 ' Mesečna naročnina 206 din
DRUGI DAN BERLINSKE KONFERENCE
Bitka za dnevni red le odpadla
Ameriški zunanji minister Dulles je sprejel dnevni red, ki ga je predlagal Molotov, vendar le kot osnovo za diskusijo in s proti-obtožbami zavračal sovjetske obtožbe proti Evropski obrambni skupnosti ter politiki ZDA do Kitajske
BERLIN, 2.1. jan. Posebni dopisnik Tanjuga poroča: Drugi aetanek štirih ministrov za zunanje zadeve se je začel danes ob 15. uri. Na tem sestanku, ki mu je predsedoval francoski (astopnik Georges Bidault, je imel ameriški minister Dulles «voj nastopni govor. Dulles bi bil moral govoriti že na vče-rajšnjeme sestanku, kot zadnji, pa je svoj govor odložil na danes. Po njegovem govoru bodo ministri verjetno začeli diskusijo o postopku na konferenci.
Berlin, 26. jan. (AFP) V govoru, ki ga je imel na začetku današnje seje konference štirih, je ameriški minister za zunanje zadeve Dulles izjavil, da sprejema sovjetski predlog dnevnega reda kot temelj za diskusijo, da pa to ne pomeni, da sprejema tudi ta dnevni red ali pa idejo o konferenci petih, vključno Kitajsko.
Glavni del Dullesovega govora, ki je trajal skupno 17 minut, je bil posvečen odgovoru na Molotovo izjavo. Dulles je točko za točko odgovarjal na sovjetske obtožbe proti zahodnoevropski obrambni skupnosti, proti ameriški politiki v Evro-
John Foster Dulles
pi in proti odklanjanju ZDA, da bi bila Kitajska sprejeta v Organizacijo združenih narodov.
Dulles je nato poudaril konstruktivni značaj včerajšnjih razgovorov zunanjih ministrov Francije in Velike Britanije, medtem ko je hkrati izrazil obžalovanje zaradi besed sovjetskega ministra Molotova. Po Dullesovi izjavi so bile to iste besede, kakor so bile izgovorjene tudi že preje. Izrazil je obžalovanje, ker se je Molotov zadovoljil s tem, da v trenutku, ko se odpira novo poglavje v zgodovini, »ponavlja stare obtožbe in napačne protiobtožbe«.
Dulles je podprl bistvo Ede-novega in Bidaultovega govora in ju primerjal s »praznino« Molotovega govora. Po njegovih besedah sta Bidault in Eden predlagala združeno Nemčijo pod vlado, ki bi jo sama Izbrala, ki bi za vedno odstranila nesodobne nacionalistične in militaristične ambicije s pomoč-
Ljnbljana, 26. jan. Danes se Je bila seja izvršnega sveta ljudske skupščine LRS pod predsedstvom tovariša Borisa
Kraigherja.
Izvršni svet je sprejel odlok o uporabi planskih instrumentov za leto 1854, in sicer za prvo tromesečje, dokler ne bo ljudska skupščina LRS ob sprejetju družbenega plana teh instrumentov dokončno sprejela. S tem odlokom je izvršni svet določil, da se obdavči dobiček podjetij na ozemlju LR Slovenije 20% v korist republiških dohodkov; nadalje, da plačajo ljudski odbori okrajev in mest z razvitim gospodarstvom prispevek za pomoč gospodarsko nerazvitim področjem LR Slovenije, in sicer od 20 do 60% z ozirom na čisti dohodek, ki pride na glavo enega prebivalca v teh razvitih okrajih. Mesta plačujejo ta davek v višini 10 do 15%; od 5 °/o participacije prometnega davka, ki ga plačujejo gospodarske organizacije na njihovem teritoriju, pripada okrajem 1°/« od prometnega davka, ki ga plačujejo zaseb-
jo trajne enotnosti in združevanja s tistimi, ki so bili v preteklosti žrtve njenih agresij«.
Ko je nato izrazil obžalovanje, ker je Molotov spomnil na konferenco na Jalti, kjer je po njegovi sodbi izvor razdelitve Nemčije, je Dulles dejal, da se sedaj ni treba vračati na napake versajske pogodbe. Ameriški minister je nato izrazil priznanje Franciji za zbliževanje šestih zahodnoevropskih dežel, ki je bilo ustvarjeno v zahodnoevropski skupnosti za premog in jeklo, kakor tudi za idejo o obrambni in politični skupnosti Zahodne Evrope. Glede sovjetskih pripomb proti obrambni skupnosti pa je Dulles dejal: »Molotov trdi, da se boji, da bi z obrambno skupnostjo dominiral nemški militarizem. Dejansko pa je cilj te skupnosti prav to, da prepreči nemški militarizem.« Dulles je dodal, da zamisel o obrambni skupnosti ne predvideva nobene nemške nacionalne vojske niti popolnoma nemškega generalnega štaba ter da je popolnoma obrambnega značaja. »Ni
New York, 26. jan. (Tanjug) Do konca tega tedna se morajo članice Združenih narodov izjaviti glede predloga indijske vlade, da bi bil drugi del 8. zasedanja Generalne skupščine
9.	februarja. Na tem zasedanju naj bi proučevali korejsko vprašanje. Dosedaj je odgovorilo na indijski predlog pritrdilno 16 delegacij, proti pa so samo zastopniki kuomintanške Kitajske, Islanda in Hondurasa.
Čeprav se ZDA niso izjavile za sklicanje in ne proti njemu, so bile proti temu, da bi se obnovila diskusija o Koreji že na prvem delu 8. zasedanja, ko je šlo za postopek glede sklicanja drugega dela zasedanja. Ameriška delgacija skuša z diplomatskimi sredstvi doseči, da bi tudi druge države zavzele njeno stališče. Nekaj delegacij se je tega oprijelo in navajajo za vzrok prekratek rok za odgovor. Še vedno ni jasno, če bodo le-te samo proti temu, da se začne zasedanje 9. februarja, ali pa so sploh proti temu, da bi se zbrala Generalna skupščina.
Nasprotnikom zasedanja se je posrečilo, da so odgodili rok, do katerega je treba odgovoriti na indijski predlog. Od 22. januarja je rok podaljšan do
29.	januarja. Sedaj širijo gla-
niki pa 50%. Državna kmetijska posestva bodo v letu 1954 plačevala le 40®/o določene amortizacije. Od 45% prispevka za socialno zavarovanje pripada Republiškemu zavodu za socialno zavarovanje 35°/o, okrajnim oziroma mestnim zavodom pa 10%.
Z istim odlokom je izvršni svet tudi določil progresiven način odmerjanja dopolnilne dohodnine, ki ga odrejajo okrajni in mestni ljudski odbori na podlagi katastra. Ta dopolnilna dohodnina se bo odmerjala v okviru minimalnih in maksimalnih stopenj, ki se gibljejo do 55% in ki so določene v lestvici tega odloka. Ljudski odbori okrajev bodo s svojimi družbenimi plani določili del dobička, ki gre občinam s posebnimi pravicami na njihovem območju.
Na podlagi predloga republiškega proračuna za leto 1954, ki ga je predložil državni sekretar za splošno upravo In proračun jo izdal Izvršni svet odlok • finansiranju Broučsn*
rešitve, ki bi lahko zamenjala obrambno skupnost — je dodal Dulles. V ostalem Sovjetska zveza ne predlaga ničesar. To, kar predlaga, bi bila vrnitev na zastareli versajski sistem, ki je propadel, ali na druge pogodbe »o miru«, ki so izzivale vojne.«
Dulles je nato obsodil Sovjetsko zvezo, ker hoče po njegovih besedah na svetu obnovita majhujša požare«. Pojasnjujoč to svojo trditev je Dulles dejal, da je žalostno, ker skušajo sovjetski voditelji danes razplamteti nemško-franco-ska nasprotja im preprečiti zbliževanje in enotnost, ki bi predstavljajo »meobhodmo osnovo trajnega miru«.
Ameriški zunanji minister je nato govoril o vprašanju Kitajske in njenega sodelovanja pri razgovorih velikih sil. Ko je pekinško vlado označil kot »podaljšek sovjetskega komunizma« je Dulles poudaril, da je Kitajska izvršila agresijo na Koreji im da so jo OZN zaradi tega uradno obsodile. Kitajska prav tako podpira »agresijo proti Vietnamu, Kambodži in Laosu«. Dul!es je nato odločno izjavil, da hoče »iskreno in brez dvoumnosti« poudariti »to, kar Molotov že ve«, in sicer, da »ZDA odklanjajo sodelovanje na konferenci petih velesil skupno s kitajskimi komunističnimi agresorji, na konferenci, katere
sove, da v Združenih narodih tako in tako ne bi mogli ničesar doseči pred aprilom in da je treba počakati, kaj bo prinesla berlinska konferenca. Delegacije držav Latinske Amerike pa opozarjajo, da bo marca v Venezueli konferenca ameriških diplomatov in da zato C^ieral-na skupščina ne bo mogÄ istočasno zasedati. Ameriška delegacija navaja še en ugovor, da bi namreč Kitajska in Severna Koreja utegnili odklonih sporazumevanje v Pan Mun Jomu, če bi vedeli, da bo razprava o tem v Združenih narodih.
cidö bi bil razpravljanje o miru na svetu sploh«.
Dulles je dodal, da ZDA prav tako ne sprejemajo sovjetskega stališča, po katerem bi itnela katera kodi od takaimenovamih »petih velesil« pravico gospodariti na svetu im odločati o usodi drugih narodov, kajti na osnovi Ustanovne listine OZN, ki jo ZDA spoštujejo, imajo vse države, velike im male, enako suverenost.
Glede Molotovega predloga dnevnega reda je Dulles dejal, da us tak, kakršnega bi predložile ZDA, da pa ga sprejema zato, da bi takoj' pričeli z delom.
Za Dullesom je govoril francoski zunanji minister Bidault, ki je predsedoval današnji seji. Bidault je izjavil, da s svoje strani sprejema sovjetski predlog dnevnega reda, s katerim pa se ne strinja niti po vsebini niti po obliki. Sprejema predlog zaradi harmonije, noče, da bi se pričela, kakor pišejo nekateri časopisi, med zunanjimi ministri »bitka za dnevni red«.
Berlin, 26. jan. (r) Današnja seja ministrov štirih velesil je trajala tri ure. Sovjetski zunanji minister Molotov je kratko odgovoril na izvajanja zunanjega ministra ZDA Dullesa. Vsebina odgovora Molotova ob času poročila še ni znana.
Zvečer se je francoski zunanji minister Bidault sestal z zunanjim ministrom Molotovom v prostorih sovjetske komanda-ture. Izredni avstrijski poslanik dr. Schöner pa je imel razgovore z drugimi člani sovjetske delegacije.
Se en vzrok vpliva verjetno na stališče ZDA v tem vprašanju: Indijski zastopnik v komisiji za nadzorstvo nad premirjem v Koreji je opozoril, da bo veljala izpustitev ujetnikov za kršitev sporazuma o premirju. To stališče bi Indija utegnila predložiti zasedanju. Ameriški zastopniki izražajo v zasebnih razgovorih prepričanje, da indijski predlog za sklicanje Generalne skupščine ne bo dobil potrebne večine in mu že naprej napovedujejo diplomatski poraz.
faateristov »čuvar domovinskih spominov, ki vežejo dušo naše pokrajine od Trsta da Reke in od Pulja do Zadra z italijanskimi infanteristi.« Nadalje pišejo, da se bodo ob tej obletnici spominjali časov, ko je prišlo do izraza »vzvišeno herojstvo borcev te brigade«.
Naši ljudje v Jugoslaviji pa še niso pozsfblli na »vzvišena herojstva« te divizije, ki je v drugi svetovni vojni klala in požigala v Jugoslaviji. Proslavljanje vojnih zločinov pomeni poveličevati duh imperializma italijanske vojske, ki je jugoslovanskemu ljudstvu prinesla toliko gorja in trpljenja. Hkrati pa je to izzivanje proti Jugoslaviji. Poveličevanje zločinov, ki jih je divizija Sassari izvršila v Jugoslaviji, pomeni, da se rimski imperialisti še niso odrekli načrtom proti Jugoslaviji.	S. L.
Komisije Osvobodilne Fronte v Trstu
Trst, 26. jan. (Tanjug). Izvršni odbor tržaške Osvobodilne fronte je imenoval na včerajšnji seji še tri komisije — za gospodarstvo in socialna vprašanja, za tisk in propagando in za komunalna vprašanja. Komisije bodo delovale kot pomožni organi izvršnega odbora in imele bodo posvetovalni značaj.
Montgomery bo prišel v Italijo
Rim, 26. jan. (AFP). Zvedelo se je, da bo feldmaršal Montgomery, namestnik vrhovnega poveljnika sil Atlantskega pakta, 28. januarja prispel v Italijo, kjer bo ostal tri dni Sestal se bo z generalom Na-rassom, načelnikom generalnega štaba italijanskih oboroženih sil, in z italijanskima ministroma za obrambo in zunanje zadev«.
Važni odloki Izvršnega sveta LRS
Napoved novega iredentističnega izzivanja
Trst, 26. jan. (po tel.). Iredentistični tisk že dlje časa piše o pripravah za proslavo obletnice brigade »Sassari«, to je brigade tržaških infante-ristov. Da bi dali tej proslavi velik poudarek, so povabili na proslavo tudi italijanskega senatorja Aldo Rossinija, predsednika združenja italijanskih Infanterist» v. Da je smisel te proslave protijugoslovanska provokacija, je razvidno iz pisanja Iredentističnega tiska, ki pravi, da je združenje in-
skih izdatkov LR Slovenije za prvo tromesečje 1954.
Na osnovi zveznih predpisov je izvršni svet nadalje sprejel odlok o vplačilu prve akontacije dohodnine za leto 1954. Prva akontacija znaša 23°/o dohodnine, ki je bila odmerjena kmečkim gospodarstvom na osnovi katastra. Tista kmečka gospodarstva, ki dohodnine še nimajo odmerjene po katastru, bodo plačevala 23% dohodnine za leto 1954 na osnovi lanskoletne odmere. Rok vplačila je do 1. marca 1954. Od vplačane akontacije se bo knjižilo 30% na temeljno dohodnino, 706/o pa na dopolnilno dohodnino kot dohodek okrajev in mest.
Prav tako je izvršni svet izdal odlok za vplačilo pozitivnega salda pri deviznih tečajih. Industrijska in trgovinska podjetja, ki so ustvarila neposredno ali posredeno v zunanjetrgovinskem poslovanju pozitivne razlike v dobi od 1. januarja do 5. maja 1953, vplačajo to razlike v republiški sklad za kreditiranje investicij s tem, da zadržijo trgovinska podjetja 7°/o, industrijska podjetja pa 15°/« v korist svojih skladov za prosto razpolaganj».
Izrednega zasedanja Generalne skupščine OZN najbrž ne bo
Preurejen! idrijski trg s spomenikom borcem narodnoosvobodilne vojne. (Na četrti strani objavljamo članek o idrijskem rudniku pod naslovom »Tiha» toda bogata dolina«).
Pred sestankom zvezne
ljudske skupščine
Po izvolitvi novega predsednika skupščine in odobritvi poslovnika bodo volitve predsednika republike, izvršnega sveta in stalnih skupščinskih odborov, nakar se bo začelo redno delo s poročilom zveznega izvršnega sveta
Beograd, 26. jan. Kakor smo že poročali, se bo zvezna ljudska skupščina sešla 28. januarja ob 16. uri. V nadaljevanju skupne seje, ki je bila prekinjena konec decembra, bo skupščina imela na dnevnem redu ostavko dosedanjega predsednika skupščine Milovana Djilasa in izvo-
sčina na skupni seji poslušala poročilo zveznega izvršnega sveta o dosedanjem delu, o
katerem bo verjetno diskusija.
Nato bo skupščina volila zvezni izvršni svet. Skupščini bo predložen predlog za spremembo dveh členov ustavnega zakona, ki govorita o številu članov izvršnega sveta. Po tem predlogu naj bi zvezni izvršni svet v prihodnje imel manj članov kot doslej oz.
Glede na to, da bo s to sejo skupščine dokončno izvedena organizacija, ki jo predpisuje
novi ustavni zakon, bo skupščina sklepala tudi o zakonu o razveljavljenju zakona o izvajanju ustavnega zakona.
Na skupni seji bodo izvolili tudi stalne skupščinske odbore, na ločenih sejah pa stalne odbore obeh domov.
Skupščini bodo predložene v odobritev uredbe, ki jih je izdal zvezni izvršni svet na podlagi pooblastila skupščine.
Novo izvoljenim skupščinskim odborom bodo verjetno takoj predloženi v obravnavo predlog zakona o proračunu in predlog zakona o družbenem planu ter predlog družbenega plana in proračuna za 1954 in predlog zakona o zaključnem računu za 1953. TI predlogi bodo nato poslani zvezni ljudski skupščini, ki mora o njih sklepati, do 1. aprila..'Do tega' dne namreč veljajo začasni sklepi o izvajanju družbenih planov in fi-nansiranju.
litev novega predsednika. Ko manj kot določa ustavni za-bo sprejela poslonik, bo skup- "Ron. —' ~	.."
Predlog zakona o proračunu FLRJ
Po predlogu zakona o proračunu naj bi imeli 262 milijard in 37 milijonov dinarjev dohodkov in prav toliko izdatkov - Nad 65 milijard din za potrebe gospodarstva, 164 milijard din za narodno obrambo, nad 6 milijard din za dotacije LR Makedoniji in čmi Gori
Zvezni izvršni svet je predložil ljudski skupščini predlog zakona o proračunu FLRJ za leto 1954 in predlog zakona o zaključnem računu FLRJ za leto 1952. Predlog proračuna FLRJ za letošnje leto predvideva dohodke v zvezni proračun v znesku 262 milijard in 37 milijonov dinarjev ter prav toliko izdatkov.
Kakor je znano, so znašali proračunski dohodki, po zakonu o proračunu FLRJ na minulo leto 178 milijard in 425 milijonov dinarjev, izdatki pa 229 milijard in 100 milijonov dinarjev.
Po predlogu proračuna FLRJ za letošnje leto, naj bi dobili skupne dohodke iz naslednjih virov: iz gospodarstva 158 milijard in 886 milijonov dinarjev, od zveznih
Letna skupščina učiteljev Srbije proti napačnim pojmovanjem v prosveti
Beograd, 26. jan. V Kolarče-vi univerzi v Beogradu se je danes začela letna skupščina Združenja učiteljev Srbije. Predsednik združenja Mihajlo Patrovič je v svojem poročilu zlasti poudaril, da bi se morali učitelji resneje lotiti samoizo-braževanja, in sicer tembolj zato, ker je odstotek nekvalificiranih učiteljev precej visok (10 odstotkov). Poročilo ooozarja na napačna stremljenja posameznih učiteljskih združenj na terenu in napačno pojmovanje bistva in vloge sveta za prosveto in kulturo kot državno-družbenega organa. Ta stremljenja imajo pri nekaterih združenjih namen, pridobiti si nekak monopolistični položaj pri reševanju kulturnoprosvetnih problemov, s čimer zanemarjam svojo družbeno vlogo in dejavnost na širokem kulturnopolitičnem področju. Na skupščini so ugotovili, da bo treba v Srbiji zgraditi več šolskih poslopij ter pravilno nagraditi nadurno delo učiteljev.
Republiški odbor združenja učiteljev bo organiziral letos obisk naših učiteljev prijateljski Grčiji in Turčiji.
organov in nstanov 1 milijardo 740 milijonov dinarjev, ostali dohodki naj bi znašali 7 milijard 296 milijonov dinarjev, iz posojil 53 miljard 315 milijonov dinarjev, iz deleža tujih sredstev in razlike v cenah blaga pri prometu s tujino pa 40 milijard in 800 milijonov dinarjev.
Predlog zveznega proračuna predvideva naslednje izdatke,: za potrebe gospodarstva 65 milijard 207 milijonov dinar-
Za 10 milijoni dinarjev elekiroopreme iz tovarne
»Kade Končar«
Zagreb, 26. jan. Lani je znašala v tovarni »Rade Končar« vrednost bruto proizvodnje 10 milijard 42 milijonov 700.090 dinarjev in je bil plan presežen za 8.5%. Lani je tovarna proizvedla 6.626 ton izdelkov oz. 17.838 elektromotorjev in nekaj večjih generatorjev od 12.5 do
30.000	kilovoltov.
Velik uspeh je dosegla tovarna v izvozu v Turčijo, Pakistan, Sirija, Grčijo, Libanon, Paragvaj, Egipt, Indijo in Abesinijo. V te države je izvozila 1500 elektromotorjev, 735 večjih sestavnih električnih naprav, 11 velikih transformatorjev in eno celo električno centralo. Uspela je tndi na licitaciji, tako da bo gradila tovarna v Turčiji 5, v Pakistanu pa dve električni centrali. Zaradi pomanjkanja električne energije in surovin je lani odpadlo 180.000 delovnih ur ali cela dva meseca. M. B.
Baker in železo pri Samoboru?
Te dni so začeli v starih rudniških rovih pri vasi Ruda v okolici Samobora ponovno iskati nahajališča bakrene in železne rude. Ta kraj in njegova okolica sta bila že v rimskih časih znana po nahajališčih železa. bakra in srebra. Železno rudo iščejo po nalogu železarne v Sisku. Glavni geolog zavoda za geološka raziskovanja Hrvatske, profesor Ogulinac, trdi, da je za starimi zasutimi jamami okoli 3 do 4 milijone ton železne rude — siderita.
jev, z<a narodno obrambo 164 milijard, za administracijo (investicije v administraciji, prosveta in kultura, sociaino skrbstvo, zdravstvena zaščita, državna uprava, sodstvo in tožilstvo, ustanove s samostojnim finansiranjem, gopodar-ske in družbene organizacije, obveznosti po proračunu iz prejšnjih let, proračunski rezervni sklad in dotacije LR Makedonije ter Crni gori), — skupno 32 milijard 830 milijonov dinarjev. Od te vsote naj bi znašale dotacije LR Makedonije 2 milijardi 660 milijonov din, Crni gori pa 3 milijarde 6S3 milijonov dinr.rjev. Potemtakem predvideva predlog letošnjega proračuna skupne izdatke v znesku 262 milijard in 37 milijonov dinarjev.
Predlagani proračunski dohodki in izdatki predstavljajo dohodke in izdatke vse država in bodo v celoti vsebovani v družbenih pianih za ieto 1954. Pričakujejo,. da bo zveini izvršni svet v kratkem izročil ljudski skupščini predlog zveznega družbenega piana za letošnje leto.
Predloga proračuna in zaključnega računa bodo najprej obravnavali pristojni skupščinski odbori. Ljudska skupščina pa bo o teh zakonskih predlogih razpravljala verjetno šele marca. (Tanjug).
Zasedanje narodnega sobranja Makedonije
Skoplje, 26. jan. Pod predsedstvom Dimče Zografskega in Borka Temelkovskega sta bili danes ločeni seji republiškega zbora in zbora proizvajalcev narodnega sobranja Makedonije, na katerih so razpravljali o načrtu poslovnika obeh domov. VI obeh zborih sta bila poslovnika soglasno sprejeta z neznatnimi spremembami, nato pa izvoljeni stalni odbori.
Na koncu druge seje republiškega zbora so sprejeli predlog komisije o nagradah, odškodninah in dnevnicah ljudskih poslancev, po končanih sejah so se odbori konstituirali, nakar je bila skupna seja -'beh domov.
2. str. 7 Slovenski poročevalec '/ st. h 2 it. januarja 1K4
O osnovnih organizacijah Zveze komunistov
Besede VI. Bakoriča na plenumu CK ZKH
Preteklo soboto ln nedeljo je bil v Zagrebu plenom ZKH. Izvlečke iz referata Zvonka Brkiča smo ie objavili v nail nedeljski številki. V razpravi je med dragim sodeloval todi sekretar CK ZKH Vladimir Bakarlč. Največji del svojih izvajanj je posvetil analizi nekaterih po-jvov v predvolilnih pripravah na Hrvatskem. Prav tako .e je delj časa zadržal na pisanja tednika »Naprijed«. Is ostalega dela njegovega govora posnemamo nekatere misli:
»Mnogi pravijo, da naši se- tisto, po čemer ni več potrebno
»tanki osnovnih organizacij niso nič vredni, da se na sestankih samo govoriči itd. Res je tako: mnogi sestanki niso nič ▼redni. Zaključek je takoj »gotov« — »tako organizacija res nima smisla«. Ce organizacija ostane, se bodo ljudje prepirali okrog vprašanj, ki niso važna, ki vodijo k nadaljnji zaostritvi osebnih odnosov in prepirov.
Lahko bi organizirali predavanja, toda tudi to ne gre, kajti en član je kuhar, drugi doktor filozofije in ne moremo jih vskladiti. Tako organizacijo je treba takoj razpustiti. Toda razpustiti tako organizacijo pomeni priznati, da je situacija tam, kjer ta organizacija dela, ravno taka, kakršna mora biti. To pomeni, da je življenje v tej ulici, ki se mora šele vključiti v komuno, ali življenje v neki ustanovi že točno tako. kakršno
borbe. To pa je, naravno, zmotno. Na vseh naših družbenih področjih, kjer delamo kot Centralni komite in oblast, povsod naletimo na nekaj, kar ni dobro in vidimo, da je treba na mnogih naših področjih menjati družbene odnose in mi jih tudi menjamo.«
»Ni treba -reči, da smo spremenili ime partije v Zvezo komunistov, da bi menjali samo ime, da pa je vse ostalo isto.
Ni ostalo. Samo to, da smo spremenili ime, ne pomeni, da hočemo likvidirati Zvezo komunistov. Partijo »mo likvidirali prav zaradi tega, ker pravimo, da hočemo socialistično demokracijo in prav s tem dajemo možnost, da se razvijajo iniciativa in borba mnenj. Zato stara disciplina, ona prejšnja partijska disciplina ni obvezna, zato ne gremo na volitve s tem, kdo bo dobil večino, ker to ni več važno in sploh ne razpravljamo o večini ali nevečini. Važno je nekaj drugega, nekaj novega. Zato je bilo nujno potrebno razviti v Zvezi izmenjavo misli, ki temeljijo na isti idejni osnovi. Toda neka organizacija mora ostati. Dokler obstoja država, mora biti tudi neka politična organizacija. Toda če bi šli za tem, da rečemo, da sta potrebni dve organizaciji,
potem bi šli samo za zmedo, ker je idejna pot v socializem jasno začrtana. Take demagogije in takih razgovorov v socializmu ne more biti.
Ce bi hoteli likvidirati ZK, bi to pomenilo, da smo prišli do likvidacije države, do likvidacije demokracije. Toda kot je znano, ta čas še ni prišel. Tega ne bi bilo potrebno dokazovati. Zato pravim, da bi o vsem tem bilo potrebno razpravljati. Mi smo vsi za diskusijo in ni stvari, o kateri ne moremo razpravljati, toda so stvari, o katerih je smešno diskutirati, ker to ne spada v naše življenje in ne vodi k ničemur. Taka je tudi diskusija o »demokraciji« pri nas, ki pomeni samo oživljanje starih razredov, nečesa, kar se politično in praktično ne more izvesti.«
Komunisti Črne gore so strnjeni s svojim vodstvom
Kongres ZK Crne gore bo 15. maja v Titogradu
mora biti in da (kot komunist) širjenem plenumu CK ZK Črne nimamo tu ničesar več delati, gore so v razpravi po izvaja.
Titograd, 26. jan. Na VI. raz- tud-' o plenumu in njegovih odločitvah.
Organizacije Zveze komuni-
terih so proučevali material s plenuma. Tudi tu so obsodili Djilasa in nastop Vladimira De-dijera ter zahtevajo, da Mitra Mitrovič da novo izjavo, kajti njen nastop smatrajo za konfu-
,	.	• i i »Tr i	.	. . .	.	. .	, zen in nejasen. Za to občino je
To pomeni, da smo dosegli nju sklepov III. plenuma CK stov proučujejo material s ple- ,,, đ	t ku uri
skrajni nivo in da ni nobene ZKJ govorili Veljko Mičunovič, numa. Večji del osnovnih orga- sostvova’u tudi °mnogl nepartijl borbe več. S tem nočem trditi, Krsto Popivoda, Vlado Stijepo- mzacij Zveze komunistov v obda je vsaka naša organizacij- vič, Lekič, Simonovič in Kom- čini Cukarica, je že imel seska oblika pravilna in da o nen Cerovič. Plenum je ugoto- stanke, na katerih so soglasno njej ni treba razpravljati, toda vil, da je članstvo ZK Crne go- obsodili Djilasove teze. Poleg prav razpravljati je treba in re v zadevi Milovana Djilasa tega komunisti smatrajo, da bi
ci.
Na sestankih v 19 organizacijah Zveze komunistov Terarije so komunisti manifestirali svo-
to prvič o tem. kaj je treba tam ponovno dokazalo svojo enot- moral CK ponovno razpravljati jo enotnost in popolno razume-
spremeniti in drugič ali je ta nost in neomajno privrženost o stališču Vladimira Dedijerja; organizacijska oblika za take CK ZKJ in tovarišu Titu ter mnogi poudarjajo, da so bile be-spremembe pravilna. Zame je vnovič potrdilo, da je priprav- sede Mitre Mitrovičeve nejasne Izven vsakega suma, da je tre- ijen0 storiti vse za bratstvo in in zahtevajo, naj pojasni svojo ba naše mestno življenje spre- enotnost jugoslovanskih naro- izjavo. V občini Palilula je ime-meniti, če hočemo, da postane- dov. Ob zaključlcU razprave j« 10 sestanke 30 osnovnih organi-Jo ljudje zavestni grad’telji ko- spregovoril Blaže Jovanovič, ki zacij Zveze komunistav, na ka-mun in socializma. Tako kot med drugim poudaril, da je
X...: W. r-. m« 4«-« doloA ort torto n o
vanje Za odločitev III. plenuma. Socialistična zveza delovnih ljudi v občini Palilula je imela danes volitve. Tu je bilo že več kot polovico organizacijskih sestankov. Tudi tu so razpravljali o odločitvah III. plenuma.
živimo mi je daleč od tega, da razprava na plenumu enako je praktično že dosežen vrhu- kot poročiIa s terena pokazala nec in so že oblikovane sile. ki enotno g!edanje elan0v Zveze
bodo same potiskale naprej mehanizem družbene organizacije.
Ni slučajno, da celo osnovne organizacije ZK na mnogih mestih ne morejo premakniti stvari naprej. Zato je treba
komunistov in da ni bilo nika-kih posebnih primerov, da bi bili posamezniki zavzeli nasprotno stališče. V kolikor pa se je tu ali tam pojavil kakšen
Koordinacijski odbor sprejel načrt uredbe o kmetijskih zadrugah
Koordinacijski odbor zvez- ko ustanavljajo gospodarske nega izvršnega sveta je na ne- organizacije in podjetja, toda
.	^ _____ kaj svojih zadnjih sejah raz- na načelih, ki veljajo za vse
boibe in zavesth **Ce bi ostali °samlien primer, gre v glavnem pravljal tudi o načrtu uredbe ostale gospodarske organiza-brez osnovnih organizacij, bo- za malomeščanske elemente, ki o kmetijskih zadrugah, ki je, cije. S tem izginja mehanična do izumrle najprej tiste prve 80 P°skušali dvigniti glavo spri- kakor je znano, izzval živo razdelitev na podjetja splošno celice javnega življenja, to so 60 tankov Milovana Djilasa, ki razpravo v vrstah zadružnih družbenega in zadružnega sek-zbori volivcev, občine itd. in so lzraz tipično malomeščanstva organizacij, ko je bil objavljen, torja. krepil se bo birokratizem. S socialdemokracije in anarhizma. Kakor se je zvedelo, je koordi-tem razumljivo ne mislim reči. Poudaril je potrebo smotrnejše- nacijski odbor zveznega izvrš-da je oblika uličnih organizacij 8a dela za ideološki dvig član- nega sveta sprejel predloženi dovršenost in da je ne bomo stva, ki mora biti v bodoče še načrt uredbe o kmetijskih /.a-morda menjali in to prav žara- bolj budno proti slehernemu drugah. Pri tem je napravil d; tega. ker ta oblika še ne mo- poskusu razbijanja Zveze komu- tudi nekatere spremembe prej
I milijarda 4C0 milijonov za kemično tovarno v Makedoniji
SKOPLJE), 26. jan. Letos bo
obvladati problemov ,ki sto- nistov ter bratstva in enotnosti objavljenega teksta te uredbe, porabljenih okrog 1 milijarda
_ ,	—:-----------1——i.=u —j—*	Sprejel je znaten del pripomb, 400 milijono^ din za dogradi-
ki so bile formulirane v skle- tev kemične tovarne blizu va-pih plenuma Glavne zadružne si Jegunovac v tetovskem zveze FLRJ v Beogradu, ki je okraju. Nekateri obrati bodo bil nedavno.	začeli z delom že konec tega
Načrt uredbe o kmetijskih	z Ys0 topljivostjo pa bo
zadrugah vnaša korenite spre- delaia tovarna v prihodnjem membe ne samo v organiza- letu\	^ tovarna pro-
Je pred nami. Toda zanikati jugoslovanskih narodov, potrebo Zveze komunistov, po- Na koncu je bilo sklenjeno, meni priznati, da smo dosegli da bo sklican kongres ZK Crne _______________________________ gore za 15. maj v Titogradu, na
Kongres sindikatov Srbije
Beograd, 26. jan. Dopoldne Je kongres sindikatov Srbije nadaljeval delo v komisijah. Zasedale so štiri komisije; komisija o splošnih nalogah sindikatov in organizacijskih
vsakih 100 članov bo Izvoljen po en delegat.
Enodušno odobravanje
sklepov in. plenuma CK cijo naših zadružnih oblik in izvajala okrog 5000 ton natri-
ZKJ v Beogradu
Beograd, 26. jan. Odločitev in
problemih, ki jo vodi Dragi diskusija III. plenuma CK ZKJ Stamenkovič, predsednik re- je izzvala živo aktivnost v vr-publiškega sveta Zveze sindi- stah članov Zveze komunistov katov Srbije, komisija za ta- in Socialistične zveze delovnih rifno politiko pod vodstvom ljudi v vseh osnovnih organiza-predsednika republiškega sve- cijah v Beogradu. N aveč seta Zveze sindikatov Vojvodine stankih, ki jih imajo člani or-Dušana Sekiča, komisija za ganizacij te dni, razpravljajo socialno zavarovanje in zdravstveno zaščito pod vodstvom člana republiškega sveta sindikatov Srbije Save Lukiča in komisija za delovne odnose m higiensko tehnično zaščito pri delu.
zvez temveč tudi v osnovna ■,®vega bikromata, ki ga je do-načela njihove delavnosti. sleJ n8*3	industrija
Novi predpisi predvsem žago- uva?ala' Proizvodnja te tovar-
tavljajo načela delavskega
ne bo ne samo krila vse do-
upravljanja v vseh obratih,	potrebe, temveč bo sko-
zadrugah In zadružnih orga- T?-1 tretjini izvozila v tu-nizacijah. Zadružne zveze lah- •|ino',,azen *ega b° tovarna ______________________________ na leto proizvajala okrog
Priprave za "lanovitev zvezne trgovinske zbornice
Beograd, 26. jam. — Na včerajšnjem sestanku iniciativnega
Turčijo je Joblla iz ->o-slavije že 776 vagonov
Pogodba, ki jo imajo štiri naše tovarne železniških vagonov s Turčijo, je realizirana že nad 50 odstotkov. Doslej so tovarne vagonov v Kraševcu, Rankoviče-
900 ton kromove kisline in nad 6000 ton fero-zlitin, ki jih predvsem potrebuje črna metalurgija.
Tudi letos bo na Bledu gospodarska razsfrva
Podjetje Commerce - Bled,
trgovinske zbornice so razprav- 776 vagonov. Kakor je znano je rih Kazine, namerava tudi le-ljali o spremenjenem načrtu izvozno podjetje »Invest-import« tog organizirati podobno razsta-stafuta im o nekaterih drugih vprašanjih v zvezi z ustanovitvijo zbornice. Statut predvideva, da se bo zvezna trgovinska zbornica bavila s pospeševanjem industrijske proizvod-
vu, Slavonskemu Brodu in Sme- ki je že lani uspešno priredilo Popoldne so redakcijski od- odbora za ustanovitev zvezne derevski Palanki že dobavile gospodarsko razstavo v prosto-bori teh komisij sestavljali predloge posameznih resolucij. Na popoldanskih sejah bodo komisije sprejele končno besedilo resolucij, ki jih bodo jutri predložile kongresu v odobritev.
Jutri bo kongres zasedal v
plenumu. Verjetno bo konča- nje in nekaterimi problemi tirno zasedanje in bo kongres govime, ki se tičejo prometa z sprejel končne sklepe in reso- industrijskimi izdelki. Ustanov-lucije o nadaljnjih splošnih in na skupščina zvezne trgovinske praktičnih nalogah sindikat- zbornice bo v drugi polovici fenih organizacij.	bruaarja.
Društvo novinarjev Srbije bo nagrajevalo najboljše novinarske izdelke
sklenilo lani na licitaciji, kjer vo, in sicer v Kazini in Zdra-je sodelovalo 15 tujih tvrdk, po- viliškem domu. Odločili so se, godbo, ki predvideva .izvoz 1500 da bodo letos povabili na to vagonov, in siceT do 1. junija razstavo tudi podjetja iz drugih letos.	ljudskih republik.
Začasna prisilna uprava v Tovarni konfekcije in gumbov v Šoštanju
Na X. rednem zasedanju OLO upravni odbor in delavski svet, v Šoštanju je bilo med drugim podjetje samo pa se postavi pod
Beograd, 26. jan. Upravni odbor Društva novinarjev Srbije je predpisal pravilnik o
k«, komentarje, reportaže,
tudi podano poročilo posebne revizijske komisije, ki je pregledala delo in poslovanje v Tovarni konfekcije in gumbov v Šoštanju. Komisija, ki je svoje delo izvršila v mesecu oktobru preteklega leta, je ugotovila množico nepravilnosti. Podjetje je izdelovalo takšne artikle, po
začasno prisilno upravo. Za upravitelja je okrajni ljudski odbor postavil Borisa Albrehta.
C—mb—)
Testi iz Kopra
kramljanja ali humoreske, ka- katerih na tržišču ni bilo pov-rikature, novinarske fotogra- praševanja. Ti so obležali v
skladu za nagrajevanje novi- fije in radiomontažo ter stro- skladišču tovarne in jih je mo-
narskih del, ki bo imel ime narodnega heroja Veselma Masleše, člana Društva novi-
kovna ali zgodovinska dela s rala zato prodajati izpod proiz-področja novinarstva. Vsoto vodne cene. Po bilanci z dne 30. nagrad določi vsako leto septembra 1953 izkazuje podjet-
narjev Srbije, ki je padel v upravni odbor skladno s sred- je nad 2 milijona 200 tisoč di-narodnoosvobodilni vojni. Iz stvi, ki jih ima sklad. V načelu narjev izgube, zaloge nekurant-tega sklada bodo nagrajevali je določenih 11 nagrad: 1 prva nega blaga lz leta 1952 pa so v
vsako leto najboljša časnikarska dela. Pravilnik določa, da bodo nagrajena tista dela, ki se bodo zlasti odlikovala po
nagrada 50.000 din, 2 drugi po višini milijon dinarjev ter zna-30.000, 3 tretje po 20.000, 2 na- ša taiko celotna izguba nad 3 gradi za karikaturo po 25.000 milijone. Zato ni čudno, da je oz. 15.000 din, 2 nagradi za tovarna prišla v težave, ki so
vsebini in načinu obdelave, novinarsko fotografijo in ra- zahtevale čimprejšnjo rešitev. Pri ocenjevanju bodo upošte- dijsko montažo po 10.000 in 1 p0 živahni diskusiji obeh vali domiselnost, iznajdljivost nagrada za strokovno ali zgo- zborov je izdal Okrajni ljudski
ln hitrico, s katero je bil čla nek napisan. Osnovna sredstva sklada bodo sestavljali stalni in občasni prispevki ča
»opisnih podjetij, uredništev bodo imenovali komisijo, ka časopisov, agencij in radijskih tere sestava bo naknadno ob-postaj ter prispevki družbenih javljena. Komisija bo spreje-organizacij in posameznikov, mala dela do 20. februarja.
Iz sklada »Veselin Masleša« Nagrade bodo razdelili na let-bodo nagrajevali naslednje ni skupščini Društva novinar-
dovinsko delo s področja no- odbor odlok, s katerim se raz-vinarstva po 20.000 din. ^ reši dolžnosti direktor Mertelj Za ocenjevanje najboljših Emil in komercialni voditelj v letu 1.953 Cobanovič Božidar, razpusti
novinarskih del
Ribiči piranska zadruge so se davi odpravili na tradicionalni vsakoletni lov na čevlje (Cefali). Lovili bodo tudi pri rtiču Sv. Jerneja pri sičo-veljskem zalivu. Stari ribiči napovedujejo za letos slabši lov kot prejšnja leta. Upajo pa, da bodo nalovili kakib 200 do 250 stotov rih. Lov bodo nadaljevali tudi prihodnje dni, v kolikor jim bosta seveda naklonjena vreme in morje. Vlovljeno ribo bodo prodajali tva vseh ribarnicah okraja, ostanek pa izvozili v Trst.
Skupni sestanek članoo oodstoa italijanskega kulturnega krotka in Zoeze Italijanov je bil sinoči v Piranu. Razpravljali so o bodočem delovnem načrtu, predvsem pa o poglobitvi kulturne dejavnosti. Sestanek je bil zelo ploden, «aj se bo mladinska sekcija v kratkem predstavila z opereto, dramska družina pa z dramskim delom. Razumljivo je. da Pirančani italijanske narodnosti z zaniuianiem in radovednost jo pri-ča-knjeto njihov nastop. Povsod pozdravljalo tudi nameravano nstanovi-tev pevskega zbora mandoiinistične skupine in poživitev orkestra.
rvrsti novinarskega dela: vesti, poročila, intervjuje, član-
jev, ki
aprila.
bo > prvi polovici
Podjetja, ustanove in drugi, vpisujte se kot ustanovni člani Prešernove družbe. Naš tekoči račun pri Narodni banki je 601-T-352, naš naslov pa: Glavni odbor Prešernove družbe, Ljubljana, Ulica Toneta Tomšiča štev. 9.
OLO Nova Gorica je prevzel jamstvo za 3 milijarde din
in sprejel vrsto drugih važnih sklepov za gospodarski razvoj okraja - Zdravstveni problemi okraja
NOVA GORICA, 26. Jan. Danes sta v Novi Gorici zasedala oba zbora o-krajnega ljudskega odbora Nova Gorica. Zasedanju sta prisostvovala zvezna poslanca France Bevk in Anton Sturm, poslance zbora proizvajalcev industrijske skupine ter republiški poslanci Grajf, Remčeva, Vodopivčeva, Vižintin in Remškarr. Sestanka se je udeležilo tudi večje število zdravstvenih delavcev, ker so poleg gospodarske obravnavali tudi zdravstveno problematiko okraja.
Na predlog komisije za državni plan in proračun sta oba zbora razpravljala o prevzemu Jamstva tovarnam, kmetijskim posestvom, zadrugam in drugim gospodarskim organizacijam. Gre za skupno 3 milijarde dinarjev. Kljub veliki vsoti ni bilo širše diskusije, ker so vsi uvideli, da tovarne potrebujejo nove stroje in naprave za dvig proizvodnje. Tovarna cementa v Anhovem Je zaprosila za Jamstvo v znesku 995 milijonov za rekonstrukcijo podjetja. Ko bodo končana gradbena dela. ki Jih imajo v načrtu, se bo proizvod-
nja cementa dvignila od 120 na 190 tisoč ton.
Tovarna pohištva v Novi Gorici je zaprosila za 154,534.000 dinarjev v podobne namoie — izpopolnitev tovarniških obj«Uov.
Za razširitev Tekstilne tovarne v Ajdovščini je odobrenih 350 mi-lijinov 500 tisoč dinarjev. Proizvodnja v tej tovarni se bo z razširitvijo povečala za 1,150.000 tekočih metrov tekstila, vrednost pa od sedanjih 683 milijonov na eno milijardo 330 milijonov. Splošnemu gradbenemu podjetju »Pionir« je odobrenih 30 milijonov, okrajni zadružni zvezi 182.288.000. kmetijskemu državnemu posestvu 30 milijonov, kmetijskemu posestvu Vipoljže 12.900.000, Kmetijski šoli Loke 8,5 milijonov in Upravi vodovodnega gospodarstva 46 milijonov din.
Na skupni seji obeh zborov Je dr. Marušič podal obširno analizo zdravstvene problematike, ki jo bo treba rešiti čimprej ln predlagal, naj se prične resno misliti na gradnjo splošne bolnišnice z vsemi oddelki, Jedro te naj bi bila sedanja bolnišnica za kostno
V čer ni in danes
Začotek mednarodne železnišl:: konference v Solunu
Danes se bo začela v Solunu tridnevna konferenca, na kateri bodo sodelovali predstavniki železniških direkcij Grčije, Turčije, Jugoslavije in fnancosiko-grške železniške družbe. Med drugim bodo razpravljali o popustih, ki naj bi jih dale turške železnice za prevoz blaga skozi te dežele. V glavni direkciji jugoslovanskih železnic pričakujejo, da bo ta konferenca uspeč-na, ker naša država že daje popust za prevoz blaga po jugoslovanskih progah, ki je namenjen v Turčijo, ali Pa ga ta država izvaža. Jugoslovansko delegacijo vodi tov. Marko Ei-jadič, načelnik mednarodnega oddelka v glavn; direkciji jugoslovanskih železnic.
Na Hr.atskem bodo povišane najemnine za 40 do 130 odstotkov
Zagreb, 26. jan. V nekaterih mestih na področju Hrvatske se
pa 20 stopinj pod ničlo. Zaradi hudega mraza spet pada vodno stanje rek in na mnogih rekah je led debel nad 25 centimetrov. Na področju Jadrana so davi zabeležene najnižje temperature do 10 stopinj pod ničlo.
Hud mraz v severnem Primorju
Reka, 26. jan. — Danes so zabeležili na severnem Jadranu naomižje temperature v letošnji zimi. V srednji Istri, v Pazinu je bilo davi 14 stopinj, v Kopru pa 10 stopinj pod ničlo- Tudi v kraijih, k; so znani zarad; svoje izredno mile klime v zimskem času, so padle temperature pod ničlo. V Pulju in na Rabu so zabeležili davi 5 stopinj pod ničlo, na Lošinju, ki velja za naitoplejiši otok v severnem Jadranu, pa 3 stopinje pod ničlo.
Stanje naših rek
Položaj na rekah je naslednji: Drava ima 80 kub. m dotoka na sekundo, Sava pri Mostah 5 kub. metrov, Soča pa 20 kub. metrov na sekundo. Kakor je iz tega razvidno, povzroča ostri mraz še vedno padanje naših rek.
tuberkulozo v Šempetru pri Gorici, Čim bi se to zdravilišče prebelilo v Valdoltro. Gradnja poliklinike se bo predvidoma začela že letos. Gradnjo bosta podprla tudi republiški zavod za socialno zavarovanje. Nujna bo adaptacija zdravstvenih domov v Kanalu in Zalem hribu in nastavitev 4 novih zdravnikov v Mirnu, Črnem vrhu, černeču-Sempasu in Grgar-Cepovanu, da bo prišel en zdravnik na 4000 prebivalcev. Da bi se okrajni zavod za socialno zavarovanje razbremenil številnih izdatkov, bo koristna splošna ambulanta.
Za tem so razpravljali o spremembah o planu za leto 1953, o razrešitvi direktorja v Apnenici »Rdeča zvezda« v Solkanu Markoviča Stojana ln ga imenovali za začasnega vršilca dolžnosti direktorja cementarne Anhovo, kjer jutri preneha prisilna uprava. Jutri se ho namreč v tej tovarni prvič sestal novoizvoljeni delavski svet, ki ho izvolil upravni odbor. Jp
Lanska proizvodnja slovenskih premogovnikov
Slovenski rudarji so lani nakopali 2.230.000 ton premoga. Proizvodnja je bila za okoli 13 tisoč ton manjša kakor predlanskim. Letos pričakujejo slovenski rudarji predvsem povečanje proizvodnje lignita.
Letna konferenca aktiva LMS v Velenju
Šoštanj, 26. jan. V Velenju js bila sinoči letna konferenca aktiva LMS, katere se je udeležilo okrog 80 članov. Ta aktiv v preteklem letu ni pokazal posebnih uspehov. Poleg članov okrajnega komiteja je bil navzoč tudi ljudski poslanec Jože Turnšek. Izvoljeno je bilo novo vodstvo aktiva in delegat za okrajno mladinsko konferenco, ki bo 14. februarja v Šoštanju.
B.
Zaprisega knjigovodij v Šoštanju
Šoštanj, 26. jan. Danes dopoldne je bila v Šoštanju zaprisega knjigovodij gospodarskih organizacij in kmetijskih zadrug v okraju. Prisotnih je bilo 33 knjigovodij. O pomenu zaprisege je govoril predsednik okrajnega ljudskega odbora Tone Ulrih. Po končani zaprisegi je bil še krajši sestanek, katerega je vodil Jože Darovec iz tajništva za gospodarstvo. Prisotnim je odgovarjal na razna vprašanja o družbenem planu ln amortizaciji za leto 1S54 za gospodarske organizacije ia kmetijske zadruge v okraju. B.
je povečala najemnina za 40 do 130%. Tako bo v Zagrebu, Šibeniku in Slavonskem Brodu povišana najemnina za 40 odstotkov, v Bjelovaru In Varaž-
Kmeiijski proizvajalci pred občni mi zbori zadružnih organizacij
dinu za 60 odstotkov, v Karlovcu, Rovinju, Poreču, Malem Lošinju, Pazinu In Labinu za 70 odstotkov, v Osijeku za 75 odstotkov, na Reki za 80 odstotkov, v Puli za 120 odstotkov in v Opatiji za 130 odstotkov. Na osnovi tega povišanja najemnin bodo ljudski odbori predpisali lokalne tarife z ozirom na vrednost in lego stanovanj.
Na Hrvatskem 28 stopinj pod ničlo
Zagreb, 26. jan. Danes so bile
na Hrvatskem minimalne temperature od 15 do 28 stopinj Celzija. Najnižje temperature so bile: v Gospiču 27 stopinj, v Perušiču 28 stopinj, v Zagrebu
V začetku februarja se bodo v vseh 70 kmetijskih zadružnih organizacijah celjskega okraja začeli redni letni občni zbori. Vestne priprave na letne obračune dela dokazujejo težnjo po čim boljšem napredku in razvoju kmetijstva v okraju. Da bi občni zbori kar najbolje uspeli, je Okrajna zadružna zveza v Celju že pred kratkim organizirala sektorske konference z najvidnejšimi predstavniki zadružnih organizacij. Kljub temu, da je bil osnutek uredbe o zadružništvu že neštetokrat predmet živahnih razpravljanj, je to tudi na sektorskih konferencah v Celju, Žalcu, Konjicah, Vojniku, Šentjurju, Šmarju, Planini ter
Kozjem sprožil več vprašanj. Najbolj živahne debate so se znova vrtele okoli delitve dobička, zadružnega premoženja, jamstva itd.
Med priprave na občne zbore spadajo tudi seje upravnih odborov kmetijskih organizacij, ki so te dni. Poleg sestavljanja poročil in analize dela v lanskem letu razpravljajo kmetijski proizvajalci še o perspektivnih načrtih, gospodarskih računih zadrug, o poslovnikih itd Cer pa hočejo, da bi o delu k.i.etijskih zadrug razpravljale tudi množične organizacije in da bi le-te na občnih zborih sodelovale, so organizirali še sestanke za vse predsednike občinskih organizacij SZDL.	M. B.
Nov korak k izboljšanju odnosov na TVS
V četrtek 21. januarja so se sestali komunisti profesorji in asistenti TVS ter v prisotnosti zastopnikov študentov razpravljali o medsebojnih odnosih, ki so se po občnem zboru Društva visokošolskih profesorjev in znanstvenih delavcev v Ljubljani poostrili. Po obširni in živahni diskusiji o tem problemu se je pokazalo, da je glavni vzrok različnih gledanj premajhno sodelovanje med obema organizacijama Zveze komunistov in Društvom visokošolskih profesorjev in znanstvenih delavcev in ZSJ. Ta nesoglasja so se začela pojavljati ob diskusiji za univerzitetni zakon in pripravah za nove učne načrte. Nesporazumi so se zaostrili predvsem na TVS, kjer so nekateri problemi posebno pereči in so bili tudi živahno obravnavani. V bistvu je bilo in je še danes to obravnavanje pozitivno, zameriti pa je vsem prizadetim organizacijam, da niso dovolj zgodaj iskale poti za zbližanje in koordiniranje. To pa bi se nedvomno moralo storiti, ker je nujno, da so napori vseh organizacij, kakor tudi posameznikov usmerjeni k istemu cilju.
Različna gledanja so ponovno prišla do izraza na občnem zboru Društva visokošolskih profesorjev in znanstvenih delavcev v Ljubljani. Zaradi deloma nejasnega izražanja nekaterih diskutantov in nepopolnega poročila v časopisju, so dobila nekatera izvajanja drug pomen m izzvala napa-
čen odmev v javnosti, še posebej pa reakcijo študentov.
Tak primer sta bili diskusiji tov. ing. Severja in tov. ing. Čopiča. Iz časopisnih poročil se da posneti, da je ing. Sever očital skupščini ZSJ, da je bila v celoti demagoška, ni pa v časopisnih poročilih zaslediti njegovih nadaljnjih izvajanj, iz katerih sledi, da nje-gov očitek velja le za določene točke, in sicer, da je 17.000 absolventov v Jugoslaviji posledica neurejenih učnih načrtov, da gre na isti račun toliko in toliko inženirskih let v izgubo in borba za »stolčke*. Na setanku je bilo glede tega soglasno ugotovljeno, da takšno posploševanje in navajanje različnih številk ne more predstavljati objektivnega argumenta za neurejenost učnih načrtov.
Prav tako so bila tudi izvajanja ing. Čopiča v zvezi z operativo preskopa in so zato dosegla drugačno tolmačenji>, kot ga je želel doseči ing. Čopič. Anketa DGIT je na primer pred dobrim letom in pol pokazala, da po vojni inženirji doživljajo neuspehe ne zaradi nestrokovnosti temveč zaradi prenagljenega postavlja na odgovorne položaje.
Resna napaka občnega zbora Društva visokošolskih profesorjev in znanstvenih delavcev v Ljubljani, kakor tudi skupščine ZŠJ, je bila v tem, da so posamezni govorniki nekatere stvari posploševali. Sestanek je obsodil pojav posploševanja, ker tako posplo-
ševanje prikazuje stanje na
visokih šolah slabše, in sicer v taki luči, ki škoduje tako ustanovi, kakor organizacijam.
Diskusija komunistov na tem sestanku je pokazala, da je napačno s strani novinarjev, da prikazujejo občni zbor nepopolno, ker iz objavljenega poročila more bralec sklepati, da je občni zbor potekal v glavnem o vprašanju medsebojnih odnosov, drugim, prav tako važnim vprašanjem pa je posvetil le kratek uvodni de L
Komunisti profesorji in asistenti TVŠ in zastopniki študentov so obsodili nekatere netočne trditve posameznih diskutantov na občnem zboru Društva visokošolskih profesorjev, kakor tudi način reševanja nesporazumov in na podlagi tega sprejeli sledeče sklepe:	Da bodo komunisti
profesorji in študentje vzdrževali tesnejše medsebojne stike in izmenjavali mnenja v vseh važnejših vprašanjih, ker le na ta način bo mogoče zavzemati enotna stališča v načelnih vprašanjih. Prav tako so sklenili, da bodo komunisti iniciatorji sodelovanja med organizacijo ZSJ in Društvom visokošolskih profesorjev in znanstvenih delavcev, tako v okviru vse TVS, kot po posameznih fakultetah.
Komunisti so se razšli s prepričanjem, da bodo z izvrševanjem teh sklepov pripomogli k neposrednejšemu in plodnejšemu reševanju vseh nalog, ki stoje pr°d njimi.
OO ZKJ na TVS v Ljubljani
».»gr. januarja 19W 7	pt>rofi*>v<4ee 7 str. %
OB ROBU DOGODKOV
Dullesova poteza
NekoUkanj hladen veter je tinoči zavel iz Berlina. Ne zato' ker je v Berlinu zapadel sneg, pač pa zaradi precej različnih stališč, ki sta jih na eni strani navedla Bidault in Eden, na drugi strani pa Molotov.
Prevladalo je mnenje, da začetek berlinske konference ne obeta preveč; Molotov je bil namreč precej oster nasproti svojemu ameriškemu kolegu, njegov dnevni red, fci ga je predlagal za razpravo v Berlinu, pa je že vnaprej napovedoval burjo...
Nič dobrega tudi ni kazalo, ko je Dulles predlagal, — bodisi, ker se je seja že približala napovedanemu roku štirih ur, bodisi, ker je hotel pridobiti na času, — da bi imel svoj uvodni govor šele drugi dan konference. Molotov je bil sicer pripravljen še počakati na seji, toda Dulles je izjavil, da ga je Moloto-Vo stališče presenetilo in da bo čez noč premislil odgovor...
Zato je razumljivo, da je ta odgoditev vnesla precejšnje vznemirjenje, zlasti še, ker je bilo pričakovati, da bo Dulles ubral že običajne strune na bolj ali manj oguljeno sovjetsko melodijo...
Zgodilo pa se je vendar nekoliko drugače: Dulles je prižel na dan s slej ko prej spretno diplomatsko potezo: privolil je v tisto, kar se je na prvi pogled zdelo nemogoče. da bo napravila ameriška diplomacija! Privolil je namreč v dnevni red, ki ga je predlagal Molotov, čeprav s pripombo, da naj bi ta predlog služil le kot »osnova za diskusijo.« V drugem delu svojega govora je Dulles sicer zavračal obtožbe sovjetskega zunanjega ministra proti ZDA, toda vtis prvega dela tega govora odtehta druga polooico...
»Osnova za diskusijo* je torej podana. Toda. koliko časa vaj traja ta razprava o dnevnem redu. ko je očitno, do je težko uskladiti težnje, ki jih ima sovjetska politka, z nameni ameriške svetovne strategije? Samo, da bi ta »diskusija« ne bila hudo dolga, morda celo tako »dolga*, da bi zmanjkalo časa za razpravo o poglavitnem vprašanju, zaradi katerega je prišlo do konference v Berlinu, se pravi — za nemški in avstrijski problem...
Posledice
kolonialnega
zatiranja
Maroški spor med Francijo in Španijo, ki se vse bolj zaostruje, je nedomno po eni strani posledica francoske kolonialne politike, po drugi pa sporazuma, ki so ga ZDA sklenile s Francom. Franco, ki se je tako rešil izolacije, je pričel izvajati svoje velikopotezne načrte, ki jih je ie dolgo snoval, a jih prav zaradi izoliranega položaja Španije ni mogel izvesti. Pri tem spretno izkorišča nezadovoljstvo. ki so ga med severnoafriškimi narodi izzvale francoske oblasti z zatiranjem njihove borbe za neodvisnost. Z zvito demagoško politiko si je pridobil tudi naklonjenost Arabske lige.
Popolnoma razumljivo je, da je to špansko spletkarjenje v Maroku in med arabskimi narodi izzvalo veliko zaskrbljenost v Parizu. Vendar pa kaže, da za Francijo tudi to ni bila zadostna lekcija in da namerava z nadaljevanjem svoje dosedanje kolonialne politike št dalje nuditi Francu argumente za njegovo propagando. Medtem ko ti Franco vedno bolj utrjuje videz »prijatelja* Maročanov in Arabcev sploh, ko se je pompozno Zahvalil maroškim plemenskim in vrrekim poglavarjem za vdanostno resolucijo, so Francozi v največji tajnosti in naglici odpeljali odstavljenega sultana Sidi Mohameda Ben Jusufa s Korzike proti Madagaskarju, kjer bi mu lažje omogočili »svobodnejše kretanje* m man’še nadzorstvo, de jansko pa zato, ker so se bali, da bi ga Španski Maročani »ugrabili*. — Francozi so verjetno s tem dejanjem naredili Francu samo uslugo, kajti nedvomno bo oddaljitev pregnanega sultana med maroškimi nacionalisti izzvala še večje ogorčenje, ki ga bodo znali izkoristiti španski propagandisti. S takimi dejani• Francija le omogoča, da španski komisar v Maroku general Valinn lahko izjavlja, da je resolucija plemenskih in verskih poglavarjev »samo odraz splošne žel’* Maročanov, da hi se ločili od ozračja terorizma, ki ga lahko pričakujejo od Francije*.
Medtem ko Francija v svojem sporu s Španijo uživa podporo Velike Britanije — kateri hoče Franco iztrgati Gibraltar — pa pariški dopisnik egiptovskega lista »A! Gamhurija* poroča, da »so "ZDA izrazile svoje nezadovoljstvo in opozorile Francijo proti morebitni prekinitvi diplomatskih stikov s Španijo*. Čeprav je malo veri*tno, da bi maroški spor, ki je že presegel okvir francosko-španskih odnosov, lahko povzročil resnejše posledice v odnosih med tremi zahodnimi velesilami, pa bodo vsekakor ZDA — kakor piše celo »N*sv York Times* — zaradi podž.iganja Francovih ambicij Z zvezo, ki so jo z njim sklenile, nosile del odgovornosti za posledice njegovih korakov.
Prvi nemir se polega
V Berlinu so prepričani, da začetek konference ne more biti vzrok za kakršno koli zaskrbljenost
Berlin, 26. Jan. Posebni dopisnik Tanjuga poroča: Za razliko od prvih ocen in komentarjev, ki smo jih slišali sinoči, gledajo danes v Berlinu na začetek konference mnogo bolj mirno. Poplah so povzročili v glavnem nekateri krogi, ki so označili govor Molotova za žaljiv in razlagali začetek konference kot vznemirljiv. Sodijo, da je ustvaril tako mnenje del ameriške delegacije. To mnenje so potem v nekoliko milejši obliki povzeli opazovalci zahod-nonemške vlade. Danes se vidi iz nekaterih časopisov, koliko so vplivali krogi, ki jim je bilo do tega, da bi ustvarili ozračje nerazpoloženja in celo napetosti. Večina zahodnonemških časopisov ln tisti del berlinskega tiska, ki Je blizu vladajočim krogom, so potrdili mnenje, da začetek berlinske konference ne daje upanja in da je zelo verjetno, da je konferenca že prvi dan zašla v slepo ulico. Tako so pisali tudi nekateri švicarski časopisi, od katerih je edino »Der Bund« ohranil upanje v možnost zbližanja.
Po preteku roči pa se je zapazilo, da se ameriška delegacija trudi, da bi prinesla več umirjenosti v razpoloženje in preprečila dramatizacijo, ki jo je povzročil drugi del delegacije.
V krogih, ki spremljajo delo konference, so prepričani, da začetek konference ne more biti vzrok za kakršno koli zaskrbljenost. Niti ena stran ni povedala kakih vznemirljivih novosti, ki bi dale slutiti nekako zaostrovanje, ln razen dosedanjih ni povzročila novih težav. Neumestno bi bilo pričakovati, sodijo v teb krogih, da se bodo dosedanja programska stališča spremenila. Obe strani prihajata na konferenco v glavnem s svo-limi dosedanjim) stališči, način pa, kako so bila le-ta izražena, ne daje povoda za zaključek, da se Je položaj zaostril ali poslabša' Potek konference bo pokazal, koliko so bile štiri velesile iskreno namenjene doseči sporazum.
Prevladuje prepričanje, da je za začetek konference značilen Molotovov govor, ki kaže nekatera znamenja ublažitve napetosti, ki že leta in leta vlada med Zahodom in Vzhodom. Molotov je predvsem črtal iz svojega slovarja vse ostre Izraze in žalitev v govoru ni bilo. Poleg tega je Molotov prvič popustil, ko je dejal, da mora priti do konference petih velesil, ln ni zahteval, da mora biti berlinska konferenca razširjena z udeležbo Kitajske.
Po vesteh lz zanesljivih virov bo Dullesov govor odločen, toda ne napadalen. V nobenem primeru he smemo pričakovati, da bi dal Dulles svojemu govoru poudarek, ki bi imel polemični značaj, še manj pa smemo danes popoldne pričakovati dvoboja med Dullesom ln Molotovom, kot so skušali sinoči dopovedovati nekateri krogi.
Tudi Fanfani vztraja pri 8. oktobra
Z notranjepolitičnim programom skuša pridobiti meščanske stranke in jih združiti v enoten proti-
komunističen blok
Rim, 26. jan. (Tanjug) Predsednik Italijanske vlade je danes najprej v skupščini, nato
leve opozicije je Fanfani predložil vrsto zakonskih predlogov glede zvišanja proizvodnje, gradnje stanovanj za široke
MNENJE
DRUGIH
o Berlinu
Atene Presse
pa v senatu obrazložil program množice, napredka kmetijske svoje vlade. Glede zunanje po- Proizvodnje, socialnega zavaro-litike je dejal, da Italija še ved- vanja, zaščite brezposelnih de-no smatra angloameriški sklep lavcev in napredka zaostalih od 8. oktobra kot obveznost za- Pokrajin. Dejal je, da bo vlada
veznikov do Italije Id upa, da sprovajala socia’ne reforme ln	new-_york	-
jo bodo ti spoštovali Nadalje ^krati branila privatno inicia-	Billig
•	. Razgovori o Berlinu predstav-
ljajo najoečjo preizkušnjo iiuceo od konca vojne do dane*. Sovjetski delegati ne bodo voljni odreči se svojim adutom o Evropi, če jim zahodne države ne bodo popustile 9 Aziji.	«
Pozornost vzbuiaioča večerja
Berlin, 26- jan. (AFP). Danes opoldne so se trije zahodni ministri zbrali na kosilu, ki ga je priredil ameriški minister John Foster Dulles. Kakor se je zvedelo, so na kosiilu govorili o stališču, ki so ga pozneje zavzele tri zahodne sile do predloga dnevnega reda konference, ki ga je dal včeraj sovjetski minister Molotov.
Po končani današnji drugi se*
Kitoiski je mesto zn konferenco mizo
Nemci so razočarani nad izidom prvo seje
London, 26. jsn. (AFP). — Današnji »Daily Express« svetuje, da bi bil zastopnik Kitajske navzoč na berlinski konferenci. Velika Britanija — piše časopis — bi moraJa uporabiti ve* svoj vpliv, da bi spravila Kitajsko za konferenčno mizo. Čeprav bi se lahko reklo, da bi povabilo Kitajske na konferenco pomenilo diplomatsko zmago te države, je po mnenju časopisa mnogo važnejše imeti pred očmi, da Sovjetska zveza, ki «na dolgo mejo v Aziji, ne bo pomagala utrditi miru v Evropi tako dolgo, dokler ne bo
videa a perspektive za rešitev razmer na Dailjnem vzhodu. Te rešitve pa si ni mogoče misliti brez Kitajske, zaključuje »Daily Express«.
Berlin, 26. jan. (DPA). Glavni nemški opazovalec v Berlinu Herbert Blankenborn je se-znanid davi ostale zahodnonem-ške predstavnike z razgovori, ki jih je imej z britanskim ministrom za zunanje zadeve Edenom. Nemški krogi so razočarani nad izidom prve seje, izražajo pa upanje, da se bodo gledišča med debato v posameznih točkah med seboj približala.
ji bo francoska delegacija gost na večerji sovjetskega ministra za zunanje zadeve. Opazila so, da so bili poleg vodje delegacije Bidaulta, veleposlanika v Moskvi Joxeja in generalnega sekretarja v ministrstvu za zunanje zadeve Parodyja povabljeni tudi francoski visoki komisar v Nemčiji Andrč Francois Pancet, načelnik oddelka ministrstva za evropske zadeve Sey-doux in st rokovna ak za sovjetska vprašanja pri francoski vladi Jean Laloy. To vljudnostno gesto na začetku konference takoj pc Molotovem govoru, v katerem se je posebno prizanesljivo izražal o Franciji, razlagajo kot nov dokaz, da hoče Sovjetska zveza ostati do Francije v posebnem odnosu-Berlin, 26. jan. (AFP). V Berlinu je vzbudilo veliko pozornost večerja, ki jo prireja sovjetski zunanji minister Molotov nocoj na čast francoskemu zunanjemu ministru Bidaultu in njegovim najbližjim sodelavcem, predvsem tudi zato, ker je pred dvemi dnevi britanski zunanji minister Anthony Eden povabil Molotova na večerjo prav za dames. Ko je najprej naglo sprejel vabilo, ga je Molotov kasneje odpovedal, tako da bo ta večerja šele v sredo-Verjetno želi Molotov na ta način izraziti svoje posebne simpatije do francoskega zunanjega ministra.
Razprava o programu se bo začela šele jutri popoldne, do-čim glasovanja o zaupnici ne pričakujejo pred začetkom prihodnjega tedna.
Pismo iz Nabrežine
Opis 25-letnega gospodarskega, političnega in narodnostnega zatiranja
Trst, 26. jan. (Tanjug) Prebivalci slovenske vasi Nabrežine, kjer živi okrog 2500 ljudi, so sestavili pismo, ki ga bodo poslali predsedniku FLRJ Titu. V pismu sporočajo:
»Hvaležni smo Vam, tovariš maršal, in hrabri jugoslovanski vojski za odločen nastop proti nezaslišano krivičnemu sklepu od 8. oktobra. Prepričani smo, da ti naši slovenski kraji po naravnih zakonih sodijo k naši matični socialistični domovini.*
V pismu, ki kroži te dni od ene nabrežinske hiše do druge in ga prebivalci podpisujejo, navajajo, da je bilo iz te vasi v partizanskih enotah 47 ljudi, čezmorskih brigadah 23, da je sovražnik ubil 4 aktiviste Osvobodilne fronte in da je bilo v nemških taboriščih 120 prebivalcev. Za narodnoosvobodilno borbo je dala ta slovenska vas 27 žrtev.
Ko opisuje nato podrobno zgodovino svoje vasi med fašistično vladavino, poudarjajo prebivalci Nabrežine v pismu, da je bilo pred prvo svetovno vojno tu 98% slovenskih prebivalcev, da je bil slovenski jezik povsod uradni jezik in da Je bilo v kamnolomih v vasi
zaposlenih okrog 3000 ljudi. Vas je imela tri prosvetna društva z dramskimi skupinami, zbori in mladinskimi orkestri in tri gospodarska združenja. Vse to je fašizem uničil. Samostojna uprava je bila ukinjena, slovenski jezik so pregnali iz javnega življenja in šol, raba pa je bila strogo prepovedana. Slovenske učitelje in železničarje so premeščali v južno Italijo, nekaterim pa se Je posrečilo zbežati v Jugoslavijo, Zemljepisna in rodbinska imena so z zakoni italijanizirali, slovenske pa odstranili celo z nagrobnih spomenikov. Politične organizacije so bile razpuščene, gospodarskim in kulturnim organizacijam pa so prepovedali delovanje. Zažgali so okrog 8000 knjig vaške knjižnice.
V pismu pravijo dalje prebivalci Nabrežine: »Mislili smo, da bodo naši bivši zavezniki odstranili fašistične zakone o nasilnem preimenovanju rodbinskih Imen, prepovedi rabe našega jezika itd. Toda vsi fašistični zakoni veljajo še danes. Naša občina je izobesila povsod dvojezične napise v naših vaseh, pa jih je policija spet odstranila, sklicujoč se na faši-
stične zakone. Naj novejše zgodovine Slovencev in vseh Jugoslovanskih narodov učitelji v šoli niti omeniti ne smejo našim otrokom. Občinski svetovalci so ’popolnoma odvisni od predsedstva cone, tako Imenovane »prefekture«, v kateri ni niti enega slovenskega zastopnika.
Po 25 letih gospodarskega, političnega in narodnostnega zatiranja, zaključuje pismo na predsednika Tita, nas hočejo po sklepu 8. oktobra že spet izročiti Italiji, ki sploh ne zna ravnati z narodnimi manjšinami. Z gotovostjo lahko napišemo, da nabrežinski domačini in tudi resnično demokratični Italijani ne žele, da bi se Italija vrnila v naše kraje. Prav zato so Nabrežinci tako hvaležni voditeljem jugoslovanskih narodov, ki so preprečili, da bi se bil ta peklenski načrt uresničil.
Fanfani
je govoril o odnosih Italije do Atlantskega pakta ln poudaril zvestobo temu paktu ter napovedal skorajšnjo ratifikacijo pogodbe o evropski obrambni skupnosti.
Notranjepolitična koncepcija Fanfanijevega programa pa stremi k združevanju meščanskih strank pod parolo enotnosti proti komunističnemu napredovanju. Fanfani je dejal, da brezposelnost, pomanjkanje socialne pravičnosti ln pravičnosti v davčnem sistemu predstavljajo osnovne slabosti, zaradi katerih napreduje komunizem in da se morajo zato vse parlamentarne skupine odločiti, če bo Italija raje branila demokracijo in svobodo, ali pa privolila na razredno diktaturo.
V okviru borbe proti vplivu
Proslave indijskega državnega praznika
New Delhi, 26. jan. (Tanjug). Davi se je začela z mimohodom moderno opremljenih enot indijskih oboroženih sil proslava indijskega državnega praznika — Dneva republike. Slovesni mimohod so si ogledali poleg predsednika republike mnogi gosti, vlada in diplomatski zbor ter skoraj vsi prebivalci New Delhija.
Imenovan je perzijski veleposlanik v Londonu
Teheran, 26. jan. (AFP). — V Teheranu se je zvedelo, da je britanska vlada dala privolitev za novega perzijskega veleposlanika v Londonu. Za vodjo perzijskega diplomatskega predstavništva v Veliki Britaniji je bil imenovan Ali Seill, ki je bil na tem mestu tudi pred prekinitvijo diplomatskih stikov med Perzijo In Veliko Britanijo.
Nov načrt ZDA za obrambo Srednjega vzhoda
Beirut, 26. jan. (AFP). Predmet včerajšnjega razgovora med kraljem Saudske Arabije Ibn Saudom in jordanskim kraljem Huseinom je bila morebitna sklenitev zveze med Saudovo Arabijo in ZDA. To podrobnost je objavil danes časopis »Al Nahar« navajajoč, da je kralj Ibn Saud pri tem izrazil odločen odpor proti predlagani arabski konfederaciji. — Ameriško - saudska zveza bi bila nov načrt ZDA za obrambo Srednjega vzhoda. ZDA bi pozvale države Arabske lige, naj se pridružijo temu paktu, ki bi se povezal z Atlantskim paktom ter z Irakom, Perzijo in Pakistanom.
Uvod v tesnejše trgovinske zveze Velike Britanije z ZSSR
London, 26. jam. (Tanjug). Dames je odpotovala iz Londona v Moskvo skupina britanskih poslovnih ljudi, ki se bo z zastopniki sovjetskega ministrstva za trgovino pogajala za sklenitev več individualnih trgovinskih sporazumov. V skupini je 83 čdamov najmočnejše britanske trgovine.
V britanskih poslovnih krogih so splošno prepričani, da bo ta obisk koristil za razširitev trgovine med Vzhodom Im Zahodom, zlasti pa Veliko Britanijo in ZSSR, ki si jo žele tako Rusi kot Angleži Na seznamu izdelkov, ki jih Bodo Britanci pomudili, baje ni strateških potrebščin, pač pa razne električne naprave,. stroji, kapitalne dobrine, orodni »troji, stroji *a gozdno industrijo im graditev cest, televizijski aparati, telekomunikacijske naprave pi drugo. V Moskvi bo ostala britanska delegacija 15 dni. Ko se bo vračala domov, se bo ustavila tudj na Poljskem im se tudi s to državo pogovorila o trgovini.
Madrid, 26. Jam. (r). — Med Španijo im Portugalsko so se pričeli razgovori za sklenitev obrambne pogodbe. Vlado ZDA bodo o razgovorih sproti obveščali
>. . . Slabosti francoske diplomacija us — strah pred oborožitvijo Nemčije, naklonjenost francosko-sovjetski tvezi in utrujenost od predolge vojna v Indokini. Vsi ti činitelji dozdevno dajejo možnost sovjetskemu ministru Molotovu, da jih spretno izkoristi. .Vd srečo pa je Bidault preizkušen diplomat in je zato malo verjetnosti, da bi mogel Molotov omajati enotnost Zahoda. Francija jo ob ztrani ZDA in Velike Britanija in z iskrenostjo ter dobro voljo bodo mogle tri zahodne države preizkusiti prao* namena Sovjetska zveze . , .«
©ije JTett» gorfc Sitjnes
>. . . Izjavljajoč, da ni nobene zveze med Avstrijo in Korejo in tudi ne med Nemčijo in Kitajsko, je Bidault izključil vsako možnost, da bi mogli vpraianje Evropske obrambna skupnosti povezati z vprašanjem In-dokitajske N'a ta način je Bidauli o kali zadušil vsak morebitni poskus Soojetske zveze, da bi napeljala Francijo, da bi se v zamenjavo za mir v Indokini odrekla Evropski obrambni skupnosti. Če bo Francija vztrajala na tem odločnem stališču in če bo Zahod izšel iz te konference prav tako enoten, kakcr je bil, ko se je začela, potem bi ta pogajanja poslužila nekemu smotru tudi o primeru, če ne bi pripeljana do sporazuma . . .c
h V Tl: [EŠ jgOjgg DE U SftIE F ID TO C0NC0DH
£f_US FIGARO
sr
>. . . Začetek konference ne obeta veliko. Vtis, ki ga daje prva sejat je prej slab kakor dober. Trije zahodni ministri so se v svojih govorih vešče izognili vsakim napadom. Molotov pa se ni ravnal po njihovem primeru, terrr^eč je ponovil tradicionalne napade soojetske propagande na ZDA tez odklonil, da bi pristopil k proučevanju nemškega problema v konstruktivnem duhu . . .<
[ ilfranc-Tžreur Jj
>. . . Dullesova zahteva, da bi zaradi nemškega problema prevzel Bidault vodstvo operacij zahodnih dr-iao, je dobila veliko publiciteto v ZDA in naletela na širok odmev o nemškem tisku. Vse to pa je preveč prozorno in zaradi tega se nekateri opazovalci sprašujejo, Če ne gre morda za kakšno ponudbo Bidaultu, da bi kot prvi govornik imel govor, ki bi bil bolj angloameriški kakor pa francoski . . .«
ktfflmh
>. . . Vsi oni, ki so pričakovali, da bodo obnovo razgovorov med četvo-vico spremljal pomembna popuščanja, »o razočarani. Kljub temu pa se ne sme dovoliti, da bi prevladala utrujenost vri iskanju poti za sporazum med Vzhodom in Zahodom, temveč je treba hladno in vztrajno proučevati, do česa bo dovedel sovjetski predlog. Zaradi tega je nevarno Sovjetski zvezi postavljati kot predhodni pogoj za vsako zbližanje sprejem koncepcij, ki so zanjo prav tako nesprejemljive, kakor so nesprejemljive za Zahod tiste, ki jih je včeraj piedlozil Molotov . . .<
NOVICE V SLIKI
PO PRVIH AKORDIH: — Saj se ne Izplača začenjati, gospoda, spet ono staro Iz SL leta
Karikatura: M. ;
Zakon o amnestiji v coni A
Trst, 26. jan. (Tanjug). Po vesteh iz krajevnih časopisov angloameriška vojaška uprava ni hotela dovoliti, da bi sa veljavnost zakona o pomilostitvi razširila na cono A v obliki, kot velja ta zakon za Italijo. Po istih vesteh pa bo izdala poseben zakon o amnestiji, ki bo zajel večje število obsojencev kot italijanski, za katerega meni, da je za posebne razmere v coni A STO nepopoln. Ni še znano, v čem se bo zakon o pomilostitvi v coni A razlikoval od italijanskega.
Stockholm, 26. jan. (Tanjug). Kakor piše finski časopis »Hu-fudstadsbladet«, ki izhaja v švedskem jeziku, je norveški parlamentarni odbor za svobodni promet poslal priporočilo vsem nordijskim državam, naj uvedejo enotno področje potnih listov za Skandinavijo. Osebe vseh narodnosti bi lahko svobodno potovale iz ene nordijske države v drugo brez postopka, ki je v navadi za potne liste. Edino nadzorstvo bi meli obmejni organi nordijskih držav.
Kartum, 26. jan. (AFP). Major Šalah Salem, minister za nacionalno usmeritev, Id upravlja v vladi generala Nagiba hkrati tudi sudanske zadeve, ter vrhovni poveljnik egiptovskih oboroženih sil general Abdel Hakim Amer sta prispela danes v Kartum. Major Salem bo ostal še nekaj časa v Sudanu. V Kartumu se bo udeležil otvoritve egiptovske industrijske razstav«.
HANOI, M. Jan. (AFP). V fr hovih sil na utrjen položaj glavnega štaba fraoosko - Bao rala Glapa vedno bolj zožuje onemogočen in francoske sile in Dien Bien Fuj em. v voja Bien Fuja lahko nadaljeval v Na sliki: francosko - Bao Da
ancosklh vojaških krogih v Indo kini pričakujejo napad Ho Si Mln-pri Dien Bien Fuju v pokrajini Taj. Po izjavah predstavnika dajevih sil se obroč Ho Si Minbo vih divizij pod poveljstvom gene-okrog Dien Bien Fuja tako, da bo pristop k letališču kmalu ne bodo mogle več vzdrževati »zračnega mosta« med Hanoiem Skih krogih sicer menijo, da bi se tudi v tem primeru odpor Dien eč dni, ker ima tamkajšnja ganil zija za teden dni hrane ln streliva, jeve enote na položajih pri Dien Bien Fuju.
ViGKAJVRSTAH
LONDON, ZS. jan. (Tanjug). V London je vnovič prispel svetovalec ameriške vlade za petrolejska vprašanja Herbert Hoover mlajši, da bo nadaljeval razgovore z britanskim ministrstvom za zunanje zadeve in z anglo-perzijsko petrolejsko družbo o petrolejskem sporazumu. Dvakrat je bil že v Teheranu, kjer Je ugladll pot za pogajanja med Veliko Britanijo in Perzijo. Perzijska vlada je imenovala komisijo za petrolej, ki naj izdela predlog za razgovore.
LONDDN, 26. jan. (AFP). Zastopnik zunanjega ministrstva je izjavil danes, da prodaja Britanija Španiji orožje lz čisto trgov-■kih nagibov. Ko so ga vprašali za načela, po katerih prodaja Britanija orožje drugim državam, Je dejal, da so merila drugačna do držav Atlantskega pakta in drugačna do Španije.
LONDON, 2*. Jan. (Tanjug). Kakih 7.000 londonskih pristaniških delavcev ln prav toliko wallešklh livarjev Je sklenilo, da ne bodo več d ŽAll It* uro, prvi »d danes
naprej, drugi pa od 15. februarja dalje.
LONDON, 2«. jan. (Tanjug). Na današnji seji britanske vlade so proučili Izjavo ministra za vojsko Heada, ki jo bo prebral danes popoldne v Spodnjem domu o položaju v Keniji in britanskih metodah proti delovanju organizacije Mau-Mau. v britanskih političnih krogih pripisujejo tej seji velik pomen.
LONDON, 26. Jan. (Tanjug). Britansko veleposlaništvo v Madridu Je izročilo danes ipanski vladi drugi protest proti demonstracijam v Španiji. Britanska vlada opozarja Madrid, da španske oblasti niso skniale varovati britanskega premoženja pred demonstranti. Pred britanskim veleposlaništvom v Madridu je bila tri ure borba med policaji in demonstranti. Množica je vzklikala: »Varuj se, kraljica Elizabeta!« in metala kamenje na poslopje veleposlaništva ln vozila. — Računajo, da Je včerajšnje demonstracij« študentov organizirala	—
Danes so študenti zahtevali odstop generalnega direktorja varnostne službe ln ministra za notranje zadeve. Policija Je baje tudi danes streljala na demonstrante.
New York, 26. jam. (r). Danes prispe v ZDA predsednik Turčije Bayax. V zvezi z uje-govim prihodom poročajo ameriške agencije, da bo v kraitkem sklenjena obrambna pogodba med Turčijo in Pakistanom. Ta pogodba naj bi služila kot osnova za obrambno zvezo na Sred. njem vzhodu-
Tanger, 26. jan. (AFP). Odkar so se začele demonstracije v Tetuanu, zahtevajo španska oblasti posebno dovoljenje za pošiljanje francoskih časopisov v Tanger. To velja zlasti za časopise iz Maroka in Francije. Mogoče je, da bo Tanger ostal brez francoskih časopisov, kot se je že zgodilo včeraj.
Tiha, toda bogata dolina
Velik načrt Idrijskih rudarjev: doseči letno proizvodnjo 600 ton živega srebra - Nov izvozni stroj v jašku »Delo«, o katerem časopisi niso pisali - Nad 160 milijonov dinarjev za skupnost
Idrija s svojim rudnikom ži-Vega srebra vred je bogata, to-jla skrajno molčeča dolina. Idrijski rudarji delajo vztrajno tn trde že vsa leta po vojni. Oglase pa se ie redkokdaj, čeprav je bitka za živo srebro na vrhuncu: nad 100 ton ga dobe vsako leto več, kot so ga prva leta po vojni.
Sprejeli so veliko nalogo, doječi letno proizvodnjo okoli 600 ton živega srebra. Kdor se še Spominja lanskoletnih napovedi geologov, ki so rudniku in seveda tudi rudarjem skrajšali Življenjsko dobo na pičli dve leti, bo morda začuden. Lani so Idrijski rudarji računali, da bodo proizvedli 490 ton živega srebra, proizvodnja pa je bila za JO ton večja; 10 ton živega srebra je samo na videz nepo-tnebna količina. Upoštevati motamo, da stane jeklenka, ki Vsebuje 34.5 kg živega srebra od 160 do 172 dolarjev, to je po pariteti skoraj 50 tisočakov. Za lanskoletno proizvodnjo živega »rebra so morali idrijski rudarji nakopati približno 126 tisoč ton rude ki je romala skozi separacijo v topilnico. Ena tona fcvosrebme rude je vsebovala lani 0.43 odstotkov živega srebra. Letos imajo v planu 495 ton živega srebra, zato bodo morali nakopati 140 tisoč ton fude, kajti računajo z nižjim »ds+otkom srebra. To znižanje Vsebnosti živega srebra bo znašalo letos v idrijski živosrebrni rudi le 2 stotinki pri toni, toda Zaradi teh dveh stotink bodo morali nakopati kar 14 tisoč ton več rude. Zamislimo si, da znalk odstotek živega srebra v idrijski rudi še vedno 6 ab 7 od-ptotkov, kolikor je znašal pred desetletji. Koliko bogatejša bi bila idrijska grapa!
Četudi so idrijskemu rudniku jpapovedali smrt, se rudarji Vztrajno bore za nova nahajališča rude. Raziskali so okolico Idrije in Konomlje, razen tega pa imajo postavljeno vrtalno garnituro tudi v rovu. Globinska vrtanja niso edini pripomoček za raziskave, ker poznajo •— kot povsod — tudi takolme-povano jamsko sledenje; vsako leto izkopljejo okoli 3000 metrov rovov, iz katerih dobe — Če ne drugega — vsaj jalovino ra zasipanje. Vsa ta prizadeva-pja so poplačana s tem, da idrijski rudarji že nekaj let vedo; kljub rastoči proizvodnji, Imamo še vedno dovolj rude za paslednjih 15 let. Med tem svojim prizadevanjem pa vselej Upajo, da se bo ta številka kar naenkrat povečala. Toda zaenkrat morajo idrijski rudarji še vedno predelovati razmeroma bbožno rudo. Ta nuja je prav-raprav osnova za modernizacijo rudnika.
Ne da bi komu kaj povedali, brez večjih slovesnosti, so v Idrijskem rudniku lani 1. no-
vembra izroča v jašku »Delo* svojemu namenu nov izvozni stroj. Uvozili so ga iz ZDA. S tem strojem bodo v 8 urah lahko izvozih 400 ton živosrebme rude, zaenkrat izvozijo 250 ton. Stari izvozni stroj na parni pogon jo je pripeljal na svetlo največ 180 ton. Idrijčani, predvsem pa rudarji so najbolj ponosni na to da so stari izvozni stroj, ki je obratoval skoraj 5 desetletij sami zamenjali z novim in niso potrebovali nobene pomoči, niti od doma, kaj šele od zunaj. Kadaj govore v idrijskem rudniku o novem izvoznem stroju, se vselej posebno hvaležno spominjajo dela, ki sta ga vložila mojster — električar Mirko Božič in Janko Vončina, zato da je danes jašek »Delo« moderen jašek. Bitka za večjo proizvodnjo pa je na vrhuncu tudi v topilnici (sedanji izplen 89 %). Velika Špirekova peč je že gotova in jo suše. Ta peč je med vsemi nedvomno najbolj ekonomična, ker ima edina teoretično predpisane hladilne površine.
V razsežen sklep priprav, da bi v nekaj letih dosegli letno proizvodnjo 600 ton živega srebra, spada še vrsig drugih modernizacij. Vseh ne moremo naštevati. Preveč jih je. Toda žičnico, ki jo bodo začeli postavljati letos, moramo omeniti. Ta bo znatno spremenila podobo Idrije okrog rudnika. Ozkotrač-na rudniška železnica bo zginila z ozkih cest Za transport rude od jame skozi separacijo do topilnice skrbi sedaj 96 delavcev, potlej drugo leto enkrat jih bo za isto delo potrebnih 1« še šestnajst.
Ko začno v Idriji govoriti o sredstvih, ki so jih dali okraju, idrijski mestni občini ter oko-hškim vasem, se samo še bolj čudiš, kako da ta bogatija tako zelo molči o svoji vlogi, ki jo
ima ▼ življenju tamkajšnje skupnosti. Za lanskoletne investicije so idrijski rudarji porabili okrog 235 milijonov dinarjev. Razen tega so dali skupnosti 120 milijonov dinarjev, ki sta sijih razdehla med seboj okrajni ljudski odbor v Tolminu in idrijska mestna občina. Iz sklada za samostojno razpolaganje
pa so dali lani okraju še posebej znatno vsoto 20 milijonov dinarjev, mestu 10 milijonov. Spodnji Idriji, od koder je mnogo rudarjev, pa 5 milijonov dinarjev. Pri tem nismo omenili številnih drugih sredstev, ki so jih dali idrijski rudarji za razne potrebe komune, niti nismo omenili 10 milijonskega posojila za obnovitev mlina na Slapii Vsi ti milijoni niti niso tako važni.
Pomembnejši je nedvomno občutek, ki se je začenjal opri-
To samo koristi napredku turizma
Zadnji čas »o se pojavil v lahko pričakujemo, da bodo tori-Ljubljani propagandni letaki, ki stične usluge postale kvalitetnejše, opozarjajo turistično javnost in raznovrstne.
delovne ljudi, da pričenja v Ljub- Novo podjetje se bo — tako ljami z delom novo turistično pod- ' vsaj kaže že v začetku — pričelo «-*— — —»-u- z—:— resneje baviti z akcijami izletniškega turizma. Avtobusni smučarska izleti na Polževo pomenijo njegovo prvo tako akcijo.
(y)
jeeje. Gre za vafcttto smučarjem, da se udeležijo njegovih stalnih izletov, ki jih prireja na prüjnbdje-no POLŽEVO. V čemu je stvar? V javnosti se pojavlja nov turistični biro — drago turistično podjetje, ki je nastalo iz nekdanjega turističnega orada na Miklošičevi cestu
Delo drugega turističnega podjetja v Ljubljani je nadvse potrebno. Že dalj časa je bilo opažati potrebo po ustanovitvi takega
Savinjski hmeljarji so se odločili
Te dni so se končali izredni občni zbori v vseh kmetijskih zadrugah Savinjske doline. Tu so na pobudo hmeljarjev samih
podjetja. Delo dveh turističnih rešili vprašanje deležev ter
podjetij v Ljubljani bo v mnogo-čem izboljšalo dosedanje delo na področju turizma. Novo podjetje se bo v glavnem bavilo s posli
jamstva za kreditiranje reprodukcijskega materiala za hmeljarstvo. Na vseh občnih zborih so se savinjski hmeljarji odlo-
HU JE TAKSNA ZLORABI STANOVANJSKEGA PROSTORA DOPUSTNA?
S svojo ženo stanujem v ba-kaki »Megrada« nasproti hiše št. 28 v Brejčevi utici v Šiški. Baraka kazi vso okolico in jo morajo sedaj podreti, jaz pa te bom znašel z ženo'na cesti.
Že leta 1952 sem. prosil stanovanjski urad za dodelitev drugega stanovanja, ker je »stanovanje« v razpadajoči baraki vse prej kot človeku primemo. Stanovanjski urad mi je res tudi dodelil stanovanje 9 sobo in kuhinjo v Zalokarjevi ulici št. 11, v katerem ima tov. Janez Kovač shranjeno mizarsko orodje in razno drugo šaro. Tov. Kovač se je proti temni pritožil in tudi uspel. Čeprav ima tov. Kovač celo pritlično stanovanje, sestoječe iz štirih sob in dveh kuhinj Z vsemi ostalimi pritiklinami in so tam le tri osebe, je proti temu, da bi dobil jaz sobo in kuhinjo, ki je v podpritličju. Ko je na njegovo pritožbo prišla komisija ogledovati te kletne prostore, je tov. Kovač tako manipuliral, da jih je prikazal kot za stanovanje neprimerne. Vodno pipo je zakril In nanosil pred okno kuhinje drva, da so bili prostori temni. Pred vrati je bilo prej suho, on pa je polil vse prostore z vodo, da so izgledali vlažni. Res je višja stanovanjska komisija njegovi pritožbi ugodila z utemeljitvijo, da v teh prostorih ni vode in da so tudi vlažni.
V resnici pa temu ni tako! V teh prostorih je bila nekoč pekama, pozneje pa so bili preurejeni v stanovanje. Soba in kuhinja imata tla, štedilnik v kuhinji pa je zidan in Obložen s ploščicami.
Da ti prostori niso vlažni, dokazuje tudi tp, da ima tov. Kovač v njih shranjeno svoje orodje, ki ga sedaj kot šofer ne potrebuje t» celo stranke £x sosednih hiš imajo v teh
domačega turizma. Upravičeno čili, da bodo deleže plačevali na
število sadik po 1 do S dinarjev. Ta odločitev je različna tako, kakor so pač različne potrebe kmetijskih zadrug po kreditih. Glede na to odločitev, so bili primeri, da so nekateri proizvajalci hmelja plačali tudi po 18.000 dinarjev deležev ter se izrekli glede na ta znesek tudi za desetkratno jamstvo!
M. B.
umdnßtvu
prostorih spravljen krompir.
Mislim, da je spričo hude stiske za stanovanja nedopustna taka zloraba vseskozi primernih in uporabnih stanovanjskih prostorov. Zato apeliram na stanovanjsko skupnost, ki bo imela sedaj odločati tudi o pravilnem izkoriščanju stanovanjskih prostorov, da mi končno dodeli to stanovanje v uporabo, ker bova sicer z ženo ostala na cesti. Pripominjam še, da sem zaposlen pri PTT v Ljubljani ter da sna oba z ženo gluhonema.	Srečko Žuljan
68.7 milijonov kwh električne energije v Avstrijo
Iz Slovenije je bilo lani izvoženih v Avstrijo 68.7 milijonov kWh električne energije. Leto pred tem je ta naša republika izvozila le 55.1 milijonov kWh. Izvoz gre iz HC Dravograd, in sicer na osnovi sporazuma, ki je bil sklenjen konec leta 1952.
C
-rr

'„••mjufm. w.jt .A I"-
KCLICBNl BAIfiliEDI
D
jemaü rudarjev, posebno članov delavskega sveta in upravnega odbora, občutek ki bi ga lahko suho in skopo povedali a naslednjimi besedami:	»Treh»
bo gledati, kaj bodo naredili 8 sredstvi, zasluženimi v naših jamah.« Idrijski rudar je veljak v tej bogati grapi in dosti rev-, nejšem okraju. Zdaj se menijo,
Kulturno življenje v Beogradu
Od našega posebnega dopisnika
da bodo za sredstva, ki jih bodo dajali v bodoče, zahtevali prednacrte in predračune. To je dober domislek, ki bo še povečal kontrolo nad družbenim premoženjem, obenem pa bo delavec, ki trdo dela v idrijskih jamah, lahko vsak čas dejal: »Dajte, pohitite še vi, saj smo morali za denar, ki smo ga dali, prekleto pljuniti v roke«.
Idrijski rudnik je danes še vedno tretji na svetu. Živo srebro, ki ga dobivajo tukaj, kupujejo največ ZDA, Anglija, Švica, Avstrija, švedska in druge države. V zadnjem času je vse pomembnejši uvoznik našega živega srebra tudi Zahodna Nemčija. Štiri petine idrijskega živega srebra izvažamo, ena petina pa ostane doma. Prav prijetno je slišati, da se idrijski rudnik tudi glede načina trgovanja in prodaje uvršča med pomembnejše na svetu. Zaenkrat imajo konsignacijsko skladišče v Londonu. Teh skladišč, ki bodo še bolj približali potrošnikom tudi manjše količina jugoslovanskega živega srebra, pa nameravajo odpreti še več.	Z. K.
Gospodarske
vesti
V	drugi polovici lanskega leta je Zahodna Nemčija uvozila 840 tisoč ton pšenice (drugo polletje 1952 1,29 milijonov ton), 20.000 ton rži (143.000 ton), 110 tisoč ton koruze (39 tisoč 400 ton) ter 32 tisoč ton ječmena (790.000 ton).
Po statističnih podatkih je Imela Danska v začetku letošnjega leta 4 milijone in 433 tisoč prašičev. To je približno 550 tisoč prašičev več kot jih je imela v začetku predlanskega leta.
V	prvih desetih mesecih lani je Zahodna Nemčija uvozila 36.403 tone svinjskega mesa, medtem ko ga je v istem razdobju leta 1952. uvozila samo 19.826 ton. Največ svinjskega mesa so izvozile v Zahodno Nemčijo: ZDA (15.967 ton), Francija, Belgija in Holandska. Poljska je izvozila v Zah. Nemčijo največ živih prašičev, in sicer 94.509, Danska 65.218, Madžarska pa 31 tisoč 695 itd.
Beograjsko kulturno življenja je bilo zadnji mesec v znamenju dramskih in opernih premier, umetniških jubilejev in glasbenih ter baletnih gostovanj.
V	Jugoslovanskem dramskem gledališču so uprizorili Ibsenovega »Jona Gabriela Borkmana« v Tahhoferjevi režiji. Po vojni so Ibsena v naših gledališčih in še posebno v Beogradu zelo malo igrali, pa je za stvar vladalo pred premiero veliko zanimanja Toda po premieri je čutilo občinstvo nekakšno razočaranje, posebno tisto starejše občinstvo, in tudi kritika ni dela sprejela bolj«. Gledališki kritik Eli Finci je nekje zapisal: »S predstave ,Jana Gabriela Borkmana’ odhaja človek mračnega razpoloženja. Veliki glasnik idej, ob katerih je nekoč rasla intelektualna Evropa, učinkuje danes že po malem zastarelo. Njegov idejni svet nam je tuj, njegova poezija je čudna. Celo izobražena publika, ki je teko iz srca sprejela »Antigono«, »Kralja Leara« in »Jegora Buličova«, do Ibsena ne bo mogla imeti tistega pristnega odnosa, ki je nujno potreben za eksistenco gledališča... Naslovno vlogo je igral Milivoje Živanovič. Njegov lik je bil Izklesan iz enega kosa... V izrazu nenavadno silne individualne volje, ki se uveljavlja vsem zaprekam navkljub in brez vsakršnih skrupulov, je bil Živanovič nenadkriljiv. Toda Ibsenov Borkman ni samo to... Po besedah kritika Sigurda Hesta je tudi »podoba človeka, ki se je umaknil iz življenjskega boja, da bi se predal meglam iluzije. Te druge, prav tako bistvene plati Milivoje Živanovič ni dovolj poudaril...«
Nič manj zanimanja ni zbudila tudi druga beograjska premiera, »Globoko modro morje« sodobnega angleškega pisca Terencea Rattiguna. Tokrat je občinstvo odšlo s premiere zadovoljno, kritika pa je očitala režiserju Borzanu preveč svobodno interpretacijo. Glavno vlogo je igrala Nevenka Urbanova in doživela pri občinstvu in kritiki uspeh, kakršnega ne pomnimo. Če gledam njeno vlogo neodvisno od lika, kakor si ga je predstavljal avtor, jo mimo lahko prištejem med redke, skoraj Izjemne stvaritve na odru beograjskega Narodnega gledališča.
V	Beograjskem dramskem gledališču so uprizorili Shakespearovo »Ukročeno trmoglavko«.
Ta mesec Je büo nekaj pomembnih jubilejev. Štiridesetletnico svojega umetniškega delovanja je proslavil prvak beograjske drame Voja Jovanovič. Nastopil je v Stankovičev! »Koštani« in doživel od občinstva, ki je do kraja napolnilo gledališče, izredne ovacije. Klavirski pedagog Emil Hajek je slavil 50-letnico svojega dela. Enak Jubilej praznuje tvorec naše politične karikature Pjer Križanič. Treba je še omeniti priprave za 150 obletnico Prve srbske vstaje.
V	beograjskem glasbenem življenju so hali najvažnejši dogodki gostovanje baletne skupine Janine Charrat iz Pariza, ki je dosegla izredno lep uspeh pri občinstvu in kritiki, dalje gostovanje pianista Ken-dalla Taylora iz Londona in dirigenta Eleazara de Carvalho iz Brazilije, Id je dirigiral komornemu orkestru radia Beograd, ter Filokteta Ekono-
midesa iz Grčije Za Ekonomi-desa je vladalo posebno zanimanje, publika in kritika sta ga lepo sprejeli. Pozornost je zbudil koncert orkestra Doma JLA s solistom Dankom Stani-savljevičem. Posebno je ugajala Soštakovičeva Prva simfonija, ki jo je dirigiral Oskar Danon. Lep je bil koncert mojstrov XVIL in XVIII. stoletja, na katerem so kot solisti nastopili Nikola Cvejič in njegovi učenci Najvišji dosežek domačih glasbenikov je bil koncert beograjske filharmonije s sodelovanjem umetniškega ansambla JLA. Dirigiral je Krešimir Baranovič, na sporedu pa je bil Honnegerjev »Kralj David«. Poslušalstvo je koncert sprejelo z velikim navdušenjem, prav tako kritika. Stalni glasbeni kritik »Politike« je med drugim zapisal: »Dirigent Krešimir Baranovič je interpretiral Honnegerje-vega »Kralja Davida« z bogatim izkustvom zrelega dirigenta oper, simfonij in oratorijev, z nenavadno zanesljivostjo, z veliko sugestivno silo ter z globokim posegom v poetično in muzikalno vsebino... Mešani zbor umetniškega ansambla JLA dobiva vse bolj fizionomijo pravega oratorijskega zbora ... Orkester Beograjske filharmonije* ki je bil vsekakor najpomembnejši del velikega in zamotanega izvajalskega aparata, je dosegel visoko stopnjo simfoničnega muziciranja...« Občinstvo je lepo sprejelo tudi koncert, ki je prikazal razvoj srbskega samospeva in pri katerem sta med drugimi sodelovala dirigent Predrag Miloševič in prvak beograjske opere Žarko Cvejič.
V Beogradu je balo več razstav, med njimi razstava grških slikarjev v Umetniškem paviljonu in razstava grafik Rika Debenjaka v dvorani Grafičnega kolektiva.
O grški razstavi pravi kri-» tik Pavle Vasič: »Ta razstavi kaže, kako v naši neposredni bližini, v Grčiji, obstoja in se razvija umetnost, ki ima poleg onega, kar je v sodobni umetnosti splošnega in skupnega, ša specifično obeležiš mediteranskega duha: jasnost in preprostost Mi smo o njej malo vedeli. Prav je, da jo spoznamo, in zato nam je ta razstava dobrodošla.
Grafike Rika Debenjaka j» sprejel Beograd z veliko pozornostjo. Druga številk» »Književnih novin«, katerih: ponovno izhajanje je tudi dogodek tega meseca, je prinesla na uvodnem mesecu poročilo o Debenjakovi razstavi, ki ga je napisal Stojan Celič. Med drugim pravi: »Zdi se nam, da je Debenjak od svojih prvih povojnih del s tematiko težkih dni prišel z analizo idejnih in formalnih problemov do miselno določnejših grafičnih listov, ki so zamenjali prejšnji tematsko omejeni opus. Obzorja so širša, sposobnost nahajanja vrednot v predmetih bolj izoblikovana.«
Na leposlovnem področju s» je pojavilo nekaj zanimivih domačih del, še več pa prevodov. Največ se govori in piš» o »Zli pomladi« Mihajla La-liča in »Velikih otrokih« Antonija Isakoviča.
Po nedavnem sestanku plenuma Centralnega komiteja Zveze komunistov o primeril Milovana Djilasa, na katerem je bilo n„iogo govora tudi g) reviji »Nova misel« ter o skupini književnikov, ki se je zbirala okrog nje, so začele »Književne novine« s svojo drugo številko objavljati komentarje. Objavile so članek »Dostojanstvo književnika« izpod peresa glavnega urednika Ta-nasija Mladenoviča, ki meni, da ne gre v tem primeru samo za politični, temveč tudi za globok moralni pröbtafc.
Siniša P»S&8vič. '
O Akademskem
pevskem zbora
Marca 1954 bo preteklo že 8 tet obstoja in živahnega delovanja pevskega zbora študentov ljubljanske Univerze in visokih šol, ki se je sprva imenoval Študentski pevski zbor, sedaj pa je zasluženo prevzel ime Akademski pevski zbor kot edini dedič tradicije znanega Maroltovega Akademskega pevskega zbora. Zaradi kvalitete izvajanja svojih programov, zaradi ljubezni in spoštovanja do slovenske pesmi in končno zaradi samega sestava zbora, v katerem je sedaj poleg študentov Še večje število akademsko izobraženih pevcev in pevk* je sedanji naziv zbora popolnoma upravičen. Zbori vodi vsa leta nadvse požrtvovalni zborovodja Radovan Gobec, ki ima pri svojem delu velike objektivne težave. Med temi je največja ovira stalno menjavanje članstva* Po odhodu diplomiranih študentov na svoja službena mesta prihajajo v zbor vselej novi člani, amaterji brez vsakih večjih izkušenj.
Zborova na j več j a pomembnost biri koncertnega programa. Ze več let izvaja APZ stilne koncerte, s katerimi seznanja poslušalce z izbranimi, zaokroženimi ciklusi slovenskih ali pa jugoslovanskih ljudskih ali umetnih zborovskih skladb. Pri tem se sporedi bolj naslanjajo na ljudsko pesem, ki jo naši ljudje vse premalo poznajo in ljubijo ali pa se zadovoljujejo z njenimi iznakaženimi priredbami. Izredno zanimanje je zbudil spored treh ženitovanjskih obredij:	koroške
ohceti, dolenjskega ženitovanja in prleškega gostiivanja, s katerim je zbor počastil spomin svojega velikega vzornika, pokojnega folklorista Franceta Marolta. Se sedaj sprejema APZ vabila za gostovanja.* Medtem ko je ljub-
ljansko občinstvo dokaj hladno sprejelo ta stilni koncert, so bili poslušalci v Celju, Mariboru, Ptuju, v Škofji Loki in Kranju navdušeni. Izredno uspelo je bilo tudi zborovo zadnje gostovanje v Dobrepoljah, v Kočevju in v Ribnici
Iz pregleda zborovih turnej pp Sloveniji in celo izven njenih meja razberemo drugo največjo pomembnost tega kolektiva. To' je želja po posredovanju in približevanju lepe pesmi najširšemu krogu poslušalcev. Razumljivo je, da je vsakokratna koncertna turneja združena z velikimi izdatki. Vendar je vprašanje denarja za zbor važno le do tiste meje, kier se začne in konča vprašanje zbo-rovega obstoja in delovanja sploh. Tako je n. pr. lansko leto izredno kritično finančno stanje resno ogrožalo obstoj zbora. Ni bilo gostovanj in ne vsakoletnega počitniškega študija. Letos se jo položaj nekoliko izboljšal in sicer po zaslugi nekaterih zelo uve-devnih ustanov, ki so zbor podprle. S posebno hvaležnostjo so pevci sprejeli denarno darilo Okrajnega ljudskega odbora Kočevje, ki so ga dobili kot nekakšno priznanje za svoj obisk v tem delu Slovenije.
Mnogo bi laho napisali o delu in o uspehih, o težavah in o načrtih APZ.
V marcu bo zbor izvedel v Ljubljani svoj novi spored - koncert slovenskih balad, ki obsega šest zahtevnih zborovskih skladb. Pevci se nanj pridno pripravljajo, da bi ta razgibani in požrtvovalni kolektiv pevcev in pevk dosegel pri svojem nadaljnjem delu čim več uspeha, pri izvedbi svojega novega koncertnega sporeda pa čim več pozornosti ih priznanja.	-■*
IZ TUJINE
Film v Egiptu
Kako doseči dvig prirastka v naših gozdovih
Nekatere misli 1* razprave ing. Antona Kneza na nedeljskem posvetovanju o gospodarjenju z lesom
Ohranitev gozdov in dviganje lesnega prirastka zahteva Čimprejšnje uravnoteženje izkoriščanja gozdov z njihovo proizvodno zmogljivostjo. Za dosego tega ravnotežja bi bilo treba povečati proizvodnjo lesa v gozdu in racionalizirati porabo lesa pri potrošnikih.
Za povečanje proizvodnje lesa so bile nakazane naslednje poti. Povečanje prirastka v aktivnih gozdovih, pogozdi-tev gozdnih goličav in golosekov, spopolnitev preredkih nasadov in melioracija degradiranih gozdov ter gojitev hitro rastočih drevesnih vrst.
V naši republiki je najvažnejša naloga količinski in kakovostni dvig prirastka. To vprašanje ni osnovno samo za gospodarstvo, temveč za celotno družbo, ki potrebuje velike količine lesa, bilo v obliki gozdnih sortimentov, bilo v obliki lesne surovine za industrijsko predelavo. Znano je, da je prirastek v slovenskih gozdovih prenizek in da bi lahko-dali naši gozdovi-pri
danih ekoliških pogojih mnogo večji prirastek. Povečanje prirastka lahko dosežemo z intenziviranjem gozdnega gospodarstva, t. j. z opuščanjem ekstenzivnosti, ki vlada v mnogih področjih Slovenije.
Intenziviranje gozdnega gospodarstva lahko dosežemo samo z izgradnjo dovolj goste cestne mreže. V svetovnem merilu slovenski gozdovi niso odprti za intenzivno gospodarenje, posebno če upoštevamo, da prevladuje v naših gozdovih kot gospodarska oblika gojitve prebiralni gozd.
Petletka je izgradila za spravilo lesa med drugimi prometnimi sredstvi tudi veliko število žičnic. Te žičnice niso gozda odprle trajno, ampak so mn pustile pečat tipične ekstenzivnosti. Mnoge od teh žičnic so že izrabljene, odnosno bodo izrabljene v prihodnjih letih. Gozdarstvo je že, odnosno bo v prihodnjih letih prišlo v položaj, da obnovi žičnice, ki omogočajo prevoz lesa, če tudi je ta prevoz drag, neracionalen tn vezan na veliko izgubo lesa v obliki pobotnine in kala, ali pa da žičnice dokončno
opusti in se loti izgradnje cestne mreže.
Gospodarstvo bo lahko dvignilo prirastek samo z intenzivnim prebiranjem v prebiralnih gozdovih in z intenzivnim izkoriščanjem vmesnih donosov, z eno besedo intenziviranjem celotnega gozdnega gospodarstva, za kar so pa potrebne gozdne ceste.
Navajam konkreten primer Savinjskih Alp, kjer je Inštitut za gozdarstvo in lesno industrijo LRS ugotovil, da je v področjih, ki jih žičnice niso mogle odpreti in so ostali neizkoriščeni, propadlo (odmrlo, se posušilo) 14.7%- lesa od mase 310 m3 na ha. Od odmrle mase je bilo sposobno za hlodovino 15%, a za jamski in celulozni les 85%.
Za intenziviranje, katerega osnova je izgradnja gozdnih cest, je potrebno gozdarstvu zagotoviti potrebne investicije. Gostoto cestne mreže smatra sodobno in napredno gozdarstvo kot glavni pogoj za prehod k višjim oblikam gospodarenja. Kot trajno odprt gozd za prebiralno gospodarjenje smatrajo strokovnjaki organizacije FAO gozdno področje, ki ima v ravnem terenu na 100 ha 6.5 km cest, zmerno nagnjenem terenu 3.5 km in v strmem terenu 2 km cest oziroma drugih trajnih naprav.
V LRS znaša gostota gozdne cestne mreže 0.6—0.7 km na ha. V zgornjem in spodnjem savinjskem področju z
98.000	ha gozdov znaša gostota cestne mreže na 100 ha n. pr. komaj 0.13 km. V ostali Evropi znaša ta gostota 3 do 5 km na 100 ha. Glede gozdnih cest so naši gozdovi torej zelo zaostali in bomo morali zgraditi v prihodnjih letih veliko število cest, če želimo povečati proizvodnjo lesa, odstraniti neracionalno izkoriščanje gozdov in zadostiti potrebam potrošnikov lesa.
Pri dodeljevanju investicij gozdarstvu naj se ne upošteva samo ozki moment rentabilnosti. Naši gozdni fondi so mnogo nižji od normalnih. Zaradi tega je tudi prirastek izpod normale. Obstoječi gozdni fondi in prirastek bodo redkokje utemeljili rentabilnost gozdnih cest. Za ekonomsko utemeljitev novih gozdnih cest nam mnogokje manjkajo lesne mase, ki smo jih izkoristili. Zato moramo pri gradnji novih gozdnih cest upoštevati navedene činitelje, prekoračiti ozek pojem rentabilnosti cest in upoštevati tudi vse one činitelje, ki jih ni mogoče izraziti številčno.
Brez cest ni sodobne gojitve gozdov, ni povečanja prirastka, brez njih ni možno z gozdom gospodariti.
V zadnjih časih je naše časopisje polno člankov o Egiptu, o političnih problemih te dežele, o generalu Nagibu in o Sudanu. Zato bo brez dvoma interesantno zvedeti tudi nekaj o egipčanski filmski produkciji tn o filmu v Egiptu sploh.
Egipt je prav važno tržišče za filmsko industrijo. Saj ima preko 300 kinodvoran in kupuje letno nad 500 filmov v inozemstvu, čeprav tudi domača filmska industrija letno vrže na trg do 50 filmov.
Nad polovico kinodvoran je
Kairu in Aleksandriji, kjer je tudi center kulturnega in trgovskega življenja. Filmi domače proizvodnje krožijo po podeželju in provincialnih mestih, a samo delno še v predmestjih Aleksandrije in Kaira. V teh dveh glavnih mestih namreč vrtijo večinoma tuje filme — ameriške, angleške, francoske in italijanske, z arabskimi in francoskimi podnaslovi.
Egipčanski filmi, ki krožijo po deželi, so po vsebini precej podobni ameriškim »cotoboy-skim« filmom, seveda z arabsko problematiko.
Amerikanci so preplovili egipčansko tržišče in zaradi tega se posebno države z manjšo filmsko produkcijo zelo težko plasirajo. Edino Grki so uspeli, ker imajo v Aleksandriji in Kairu velike grške emigrantske kolonije, ki raz-
polagajo tudi z lastnimi kinodvoranami. Delno so uspeli tudi Turki, ker so njihovi filmi v mnogem podobni egipčanskim — po vsebini in po načinu izražanja.
Egipčani imajo zelo razvita koprodukcijo. Njihova filmska podjetja sodelujejo z ameriškimi, italijanskimi, turškimi in grškimi producenti. Njihova filmska industrija je še mlada in prav zaradi tega je opremljena z najmodernejšimi aparati in rekviziti. (Kakor na primer »Misr-Film«, njihovo največje filmsko podjetje, ali zMilas-Film«, ki proizvaja letno po 6 filmov in ima poleg tega. v rokah velik del distributivne mreže). Njihovi ateljeji so večji od naših, na pr. od Košutnjaka v Beograda, in tudi tehnično bolje opremljeni.
Verjetno bodo v Egiptu letos poleg »Nevjere« gledali še naš film *Sofka«. Oba filma sta bila s simpatijami sprejela v Egiptu. Zelo težko pa se je našim filmskim podjetjem kosati s tako močno konkurenco drugih držav, ki so se tam že dobro vsidrale. V. V.
Ktlor Ijieht slovensfčo Injifln je naročnik »Prešerno*'-'družbe*
MEDVEDEK NEEWA
Po J. O. Curwoodu — Riše Miki Muster
64.
Bilo je sredi dopoldneva. Neewa se še vedno ni ganil in Miki se je na smrt dolgočasil, ^bo je bilo brez oblačka. Že pred dobro uro je bil Chailoner zakrmaril iz jezera v reko, ki je tekla proti jugu. Tod še ni bil vozil, zato je moral nenehnp paziti na brzice in druga presenečenja. Voda je bila čedalje bolj deroča. .Nenadoma je zaslišal globok enakomeren šum, ki je naznanjal nevarnost.
na
65.
Ko je zavil okrog ovinka, je zagledal divje vrtinčevje. Hitro je pregledal položaj. Brzica je drla med navpično steno na eni strani in gozdom na drugi. Takoj je uvidel, da se mora držati gozdnatega brega, čeprav mn je bil v tem trenutku nasproti. Zato je zaokrenil čoln v ostrem kotu in začel na vso moč veslati. Mogoče bo dosegel nasproti breg, še preden ga zgrabi najnevarnejši tok.
-J. S., Laško.
VPRAŠANJ K: Od leta 1905 do 1920 ste bili zaposleni kot delavec, od leta 1920 itaiie do upoko-j.rvfc p\ kot nameščenec c.z. uslužbenec. Ker ste bili po Uredbi o urediti vi mezd m plač delavcev la nameščencev iz lcta1315 uvrščeni v skupino III3, Vam je bila pokojnina prevedena z uvrstitvijo : IX. pokojninski razred. Ali bi ^ am šla kot visoko kvalificiranemu delavcu pokojnina Vlil. pok. iazieda?
ODGOVOR: Iz Vašega dopisa izhaja. da Vam je bila glede na to, ker ste bili pred L oktobrom it?tl po omenjeni ureabi iz leta 1945 uvrščeni kot nameščenec v skupino III/3 (samostojni pomoč-r n in ker se Vam je priznala ropopolna srednješolska izobrazba '' razr. srednje šole), prevedena r--jšnja pokojnina na podlagi predpisa tč. 1-2 Odločbe o razvrstitvi uživalcev pokojnin (Ur.
I.	FLRJ št. 4752) po čl. 10-b pre-vedbene uredbe in sicer po osno-\\ IX. pokojninskega razreda. Ta odločba je po našem mnenju pravilna, ker ste bili ob uookojitvi r>-:meščenec oz. uslužbenec in ne delavec. Čl. 52 prevedbene ured-b po katerem se uživalcem pokojnin. ki so bili vsaj 10 let delavci. pa so bili nato pri prevedbi v nazive in na plače po predpisih o olačah iz leta 1947 in 1948 prevedeni za uslužbence in kot taki unokoieni. odmeri, če je to zanje uaodn^e, pri prevedbi po tej uredbi nova pokojnina tako, da s#* razvrstijo v pokojninski razred glede na svojo strokovno izobrazbo in delovno dobo po 9. čl.
■ redbe (kot delavci) — pa v Vašem primeru ne pride v poštev, ker niste bili nrevedenl za n«duž-benca po predpisih iz leta 1947 oz. 1948, amoak cte bHi nameščenec že od leta 1920 dalje.
L. K., Ljubljana, Brankova.
VPRAŠANJE:	Vprašate ali in
od kdaj so zvišane pristojbine za dimnikarske usluge. Zasebni dimnikar je za tromesečje oktober-december 1953 pobiral v Vašem okolišu višjo pristojbino za ometanje štedilnikov. Niste slišali do-sedaj, da bi bila tarifa povišana.
ODGOVOR:	Glede dimnikarske
tarife je bilo objavljeno že pojasnilo v Gospodarskem vestniku Šc. 5 iz leta 1952, da niti dimnikarska zadruga niti zasebni dimnikarji niso upravičeni samovoljno zvišati tarife. Zaenkrat velja še vedno tarifa za dimnikarska dela, ki je bila objavljena v 5 številki vestnika organov za cene iz leta 1950.
Otem smo že pisali v našem listu pod poglavjem '•Vprašanja *n odgovori«. O tem je bilo pisano tudi v Ljudski pravici št. 8 z dne
II.	januarja t. L (II. izdaja). Dimnikarstvo ni zgolj obrtna dejav-nos% temveč je hkrati tudi služba v javnem interesu. Zato je bila izdana uredba o ureditvi in opravljanju dimnikarske službe, ki je bila objavljena v 21. številki Urad-rega lista LRS iz leta 1950. Koristnik zgradbe oz. prostorov mora dopustiti dimnikarju ometanje dimnih odvodov in kurilnih naprav in mu ometanje plačati. Prav zaradi tega pa se moja dimnikar ravnati po odobreni tarifi, v? jo predpiše okrajni (mestni) ljudski odbor.
Umrl je naš France! 1
Za vedno nas je zapustil naš dragi in požrtvovalni tovariš France Lukežič. Rojen je bil 2. oktobra 1894 v preprosti družinici idrijskega rudarja in že v rani mladosti vzgajan v proletarskem duhu. Po končani šoli je bil nameščen v fina eni stroki 32 let. Ob vestnem in požrtvovalnem delu si je zaslužil pokojnino, vendar tudi še po tem ni miroval. Zanemarjal tudi vi dela na terenu in v raznih organizacijah. Kot referent za razdeljevanje kart je opravljal svoje čelo z največjo natančnostjo. Pri prostovoljnem, delu je bil France med prvimi, ki se ni ustrašil lopate in krampa. V socialističnem duhu je vzgojil tudi svojih pet otrok in jim preskrbel kruh. Ko bi pa moral uživati srečo in uspeh svojega dela, se je umaknil za vedno.
Pogreb nepozabnega tovariša bo 27. januarja ob 15. uri X Zal.	Tone
Prekoračenje odobrene tarife po dimnikarju pa predstavlja kaznivo dejanje po 227. čl. kazenskega zakonika.
J. K., Šoštanj.
VPRAŠANJE:	V letu 1953 ste
bili primorani obnoviti fasado in streho svoje dvostanovanjske hiše, v kateri so tudi poslovni prostori. Plačali ste v gotovini skoraj 200.000 din. Stanovanjskemu fondu ste prenehali plačevati, ker so Vam izjavili, da bi Vam posodili Vaš del že vplačanega zneska, ako bi imeli vse račune plačane po banki. Sedaj Vam grozijo s kaznijo, ako ne plačate vse za nazaj. Prej ste plačevali po 3500 din mesečno. Kako naj se ubranite plačila?
ODGOVOR: Po čl. 4. Uredbe o zvišanju najemnin za stanovanjske in poslovne prostore (Ur. 1. FLRJ Št. 54-52) so prispevka v Sklad za vzdrževanje hiš bili oproščeni lastniki zasebnih hiš za tiste stanovanjske in poslovne prostore v svoji hiši, v katerih sami stanujejo, ali pa jih uporabljajo za izvrševanje svoje poslovne dejavnosti.
Če ste obnovili fasado In streho svoje hiše in če ni dan primer, ki smo ga navedli zgoraj, niste oproščeni prispevka v Sklad in se ne morete ubraniti plačila. Računali Vam bodo 12V* obresti, če ne boste redno plačevali. Plačilo v sklad za vzdrževanje hiš ni prepuščeno volji lastnikov, temveč je določeno z zakonito uredbo, ki sama določa, kdo je oproščen ‘ prispevka.
M. S., P.
VPRAŠANJE: Kakšne so minimalne tarifne postavke uslužbencev po uredbi o delitvi sklada za plače in o zaslužkih delavcev in uslužbencev gospodarskih podjetij in v katerem uradnem listu je ta uredba objavljena?
ODGOVOR: V čl. 15 navedene Uredbe, ki je bila objavljena v Uradnem listu FLRJ št. 11-53, je predpisano, da tarifne postavke za ugotavljanje zaslužkov, ki jih določa tarifni pravilnik podjetja, ne smejo biti za uslužbence nižje od tehle minimalnih zneskov: za uslužbence, ki opravljajo: dela, za katera se zahteva višja strokovna izobrazba 230.— din dnevno ali 6.000.— din mesečno, dela, za katera se zahteva srednja strokovna izobrazba 192.— din dnevno ali 5.000.— din mesečno, dela, za katera se zahteva nižja strokovna izobrazba 165.— din dnevno ali 4.2000.— din mesečno, pomožna dela 146.— din dnevno ali 3.800.— din mesečno.
Sp nekaj...
Smrtna nesreča v rudniku Trbovlje
V petek, 22. t. m. ob 7. url 30 minut se je smrtno ponesrečil rudar Rudolf Sotenšek, stari 52 let, zaposlen v rudniku Trbovlje — zahodni obrat. Imenovani je zjutraj prišel na delo in z razstrelitvijo pripravil odkop. Ko pa je po razstrelitvi zapustil delovišče po 28 metrov dolgi lestvi, je z lestve omahnil v globino in se ubil.
Požar v Dobrovniku
Na gospodarskem poslopju L. F. iz Dobrovnika v murskosoboškem okraju je pretekli ponedeljek izbruhnil požar, ki se je razširil na sosednje poslopje. Skupna škoda znaša 800.000 dinarjev. Komisija je mnenja, da je bil ogenj podtaknjen.
12 BELE KRÄJIKE
Mladina v Lokvah pri Črnomlju je v zimskih mesecih zelo razgibala kulturno-prosvetno življenje. Mladinci in mladinke so naštudirali in uprizorili za Novo leto NušiČevo dramo »Pokojnik«. Igra je bila v osnovni šoli na Lokvah. Vsi igralci so se dobro vživeli v svoje vloge, čeprav so nekateri stopili prvič na oder. Dramo «o uprizorili tudi v osnovni Šoli v Dragatušu in v poslopju semi ške gimnazije. Predstav se je udeležilo m nošo ljudi, tako da so bili prireditveni prostori nabito polni. Mladi igralci so sklenili, da bodo igro uprizorili tudi na drugih šolah v Beli krajini.
66.
Prav v tem trenutku je prišel Miki na nesrečno misel, da bi še enkrat poskusil srečo pri Neewui S prijaznim renčanjem je iztegnil svojo nerodno tačico in dregnil medvedka v smrček. Nato je poskusil še z drugo — in zadel Neewa v oko. To je bilo preveč. Neewa je planil in se zagnal v psa. Tedaj pa se je tudi v temu prebudil hudiček in objestno se je spustil v boj.
Od danes dalje bodo v prodaji
vstopnice za uprizoritev »Seviljskega brivca« v nedeljo 31. t. m. ob 19.30, ki bo kot jubilejna predstava v proslavo 50-letnice umetniškega delovanja mojstra Julija Betetta. Slavljenec bo nastopil v vlogi učitelja glasbe Don Bazilija.
Spored I. večera gostovanja prvakov pariškega baleta Janine Charrat obsega naslednje točke: Brahms: Pas de trois royal, Chopin:	Ballade, Čajkovski: Oiseau
bleu, Thiriet: Heracles — pas de deux, Čajkovski: Cygne noir, Weber: Spectre de la rose, Grieg: Concerto.
n. večer ima naslednji spored: Berlioz: Marche hongroise, Pug-ny: Pas de auatre, Čajkovski: Casse noisette, Glazunov: Flexions de neige, Weber; Spectre de la rose, Minkus:	Don Quichotte,
Adam: Giselle. — Nastopajo: Janine Charrat, Jean Bernard Leomine, Rene Bon, Xenia Palley, Peter Van Dijk, Helene Trailine, Maria Friš. Koreografi so: Janine Charrat, Dolin, Aleks Volinin, Fokin, Petipa in Coralli. Spremlja operni orkester SNG. Dirigent Daniel Stirn.
V umetniškem programu bo na sobotnem Novinarskem plesu nastopil tudi Ladko Korošec, priljubljeni basist ljubljanske Opere.
[
Dnevne vesti
Društvo za domačo obrt v Črnomlju bo ob zaključku tečajev priredilo v osnovni šoli razstavo. Razstavljali bodo vezenine, pletenine in podobne predmete, ki so jih izdelale tečajnice. Razstava bo od 28. do 31. januarja. Ne pozabite si ogledati lepih izdelkov pridnih Crnomaljkl
J. K.
KOLEDAR
Sreda, 27. januarja: Janez, Sava.
Četrtek, 28. januarja:	Drago,
Julijan.
•
Danes je obletnica rojstva genialnega skladatelja Wolfganga Amadeusa Mozarta. Rodil se je 27. I. 1756. Mozart tvori, s Hayd-noen in Beethovnom trojico najslavnejših komponistov »dunajske klasične šole«. Ustvarjal ie vsestransko in napisal vsega 226 del. Ljubitelji glasbe prav gotovo poznate Mozartove opere »Figarova svatba«, »Don Juan«, »Beg iz Se-raja« in »Čarobna piščal«. Za življenja Mozart ni bil priznan in je umrl v veliki revščini. Njegova dela so šele kasneje zaživela po vsem svetu.
•
27.	I. 1828 se je rodil ruski naturalistični pisatelj — satirik Mihail Saltikov — Ščedrin. v. svojih satiričnih romanih in povestih je bičal gnile ruske socialne in politične razmere sredi 19. stoletja. Njegovo najbolj obsežno in najbolj znano delo je družinski roman »Gospoda Golovljovi«.
*
Na današnji dan leta 1901 je umrl v Milanu skladatelj Giuseppe Verdi. Ze v zgodnji mladosti je kazal nenavadno nadarjenost za glasbo. Zložil je 27 oper, ki dokazujejo izredne melodijske iznajdljivosti, dramatsko moč in svobodomiselnost. Svetoven sloves je dosegel z operami starega stila »Rigoletto«, »Trovatore« in »Tra-viata«. Z »Don Carlosom« in »Aido« pa je zapustil stari stil in ustvaril nov tip opere, kot so »Otelio«, »Falstaff«, »Ernani« in »Moč usode«. Znamenit je tudi Verdijev »Requiem«.
*
28.	I. 1S43 so brigade Toneta Tomšiča, Matije Gubca in Ivana Cankarja prešle na hrvatsko ozemlje z namenom, da bi vpadle v hrbet nemš:.im in ustaškim enotam, ki so v januarju začele veliko četrto ofenzivo proti osrednji jugoslovanski partizanski vojski.
*
Zahvala kirurgični kliniki Splošne bolnice Ljubljana. Zahvaljujem se vsem zdravnikom, sestram In strežnemu osebju. — Posebna zahvala dr. Benediku Martinu za uspešno operacijo in dr. Breskvarju. — Blatnik Fani, Ljubljana.
Vse diplomirane ekonomiste vabimo. da se udeleže prijateljskega razgovora v sredo, ob 17. uri na Ekonomski fakulteti.
PUTNIKOV motorni vlak vozi v nedeljo. 31. januarja v Planico Nabavite vozne karte samo pri PUTNIK-U!
Posavski akademski klub (okraj Krško) ima v četrtek, 28. jan. ob 20. uri na Univerzi 77-1 obvezen sestanek Bodite točni» _ Odbor.
Biološka sekcija Prirodoslovnega društva sklicuje sestanek svojih članov v petek 29. jan. ob 18. uri v balkonski dvorani Univerze. Pomenili se bomo o bodočem delu in izvolili nov upravni odbor., Pridite vsi!
Zveza rezervnih oficirjev terena Rožna dolina Vabi svoje člane na sestanek, ki bo danes 27. Jan. ob 19. uri v prostorih Glavnega odbora Ljudske tehnike. Lepi pot številka 6.
BSPERANTO, mednarodni jezik modernega človeka se lahko in hitro naučite v našem dopisnem tečaju. Ako nam pošljete znamko za poštnino, Vam pošljemo brezplačno na ogled prvo lekcijo. — Zveza esperantistov Slovenije, Ljubljana, Miklošičeva 7/1.
Občni zbor pd Univerza bo danes ob 19.30 v predavalnici na Grabnu. Vabljeni!
Gospodinjske pomočnice! Dne 28. januarja ob 20. uri se vrši občni zbor v Križevniški 2. isti dan se vpisuje za popust na železnici. — Odbor.
»SODOBNO GOSPODINJSTVO«
je mesečnik, ki ga bo začel izdajati Zavod za napredek gospodinjstva v Ljubljani. — List bo obravnaval vsa vprašanja iz področja družinskih in skupnih gospodinjstev, prav posebej pa napredek gospodinjstev v kmečkih predelih. — Prijave za list pošiljajte na naslov:	Zavod za napredek
gospodinjstva, Ljubljana, Erjavčeva c. 12. Naš telefon 20-540. Osebne prijave možne dnevno isto tam od 7. do 18. ure. Pohitite s prijavami, da boste upoštevani že pri prvi številki. Letna naročnina din 300.--.
GOSPODINJE, TOLE VELJA
VAM: Kranjski tovarni mila je uspelo zagotoviti za celotno produkcijo OVEN mila zadostne količine maščob, katere že prihajajo direktno iz prekomorskih dežel, t. j. kokosovo olje iz Singapura na Daljnjem vzhodu, loj pa iz velikih ameriških klavnic. Te direktno importirane maščobe so najboljše jamstvo za izborno kvaliteto OVEN mila, katerega že uporabljajo tisoči slovenskih gospodinj, ki ga kar ne morejo prehvaliti.
Kot Je znano, je OVEN milo izdelano prav nalašč tako, da pere brez posebnega truda in s svojo obilno, nežno peno varuje perilo pred trganjem. Te odlike OVEN mila bood gotovo zadovoljile tudi Vas, saj že dolgo iščete milo, s katerim bi bile v vsakem oziru zadovoljne, ali ne? Za navadno pranje vzemite OVEN pralno milo, za finejše perilo pa terpentinovo OVEN milo. Pri Vašem trgovcu pa zahtevajte izrecno znamko OVEN!
Planinski ples priredi planinsko društvo Ljubljana—matica v soboto, 30. januarja. Vstopnice v društveni pisarni, Miklošičeva 17.
Knjigo HIPNOTIZEM — SUGESTIJA dobite v vsaki knjigami in kiosku
Po britju zaščiti vašo kožo najbolje krema »POUR VOUS«. Dobite Jo povsod.
Pozor! Najboljše pedlkirajo v kopališču, Miklošičeva 20. Obiščite naši
GT.KOdLfSČ E
OPERA
Sreda, 27. Jan.: Zaprto.
Četrtek, 2S. jan. ob 19.30: Massenet: »Werther«. Gostovanje Rudolfa Franela. Red A.
Petek, 29. Jan.: Zaprto.
Sobota, 30. jan. ob 19.30: Gounod: »Faust«. Izven m za podeželje. Nedelja. 31. jan. ob 19.30: Rossini: «Seviljski brivec«. Proslava 50-letnice umetniškega delovanja Julija Betetta. Izven.
DRAMA
Sreda, 27. Jan. ob 20: Huxley: »Giocondln nasmeh«. Zaključena predstava za sindikata Univerze in TVS.
Četrtek, 28. jan. ob 20: Huxley: »Giocondln nasmeh«. Red B. Petek, 29. jan. ob 20: Hochwälder: »Javni tožilec«. Red T dramski. Sobota, 30. jan. ob 20: Huxley: »Giocondin nasmeh«. Red H. Nedelja, 31. jan. ob 15: Shaw: »Pygmalion«, izven in za podeželje. (Elizo igra Duša Počkajeva, Higginsa Stane Potokar.).
. Ob 20: Huxley: »Giocondin nasmeh«. Izven in za podeželje.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Sreda, 27, jan. ob 20: J. B. Priestley, »Cas in Conwayevi«. Izven. (Alan — Saša Miklavc).
Četrtek, 28. jan. ob 20: Vilharjeve šaioigre — Večer v čitalnici. Izven.
Slovensko narodno gledališče lz Trsta bo gostovalo v Mestnem gledališču od sobote 6. do petka 12. februarja, v teh dneh bo deset uprizoritev Cankarjeve farse »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski«. Prve tri predstave bodo izven abonmaja, naslednje pa so namenjene našim abonentom, vendar bo tudi pri teh del vstopnic v prodaji. To predstavo, katere premiera je bila nedavno v tržaškem Avditoriju, je pripravil Jože Babic. Sodelujejo Štefka Drolčeva (Jaeinta), Miha Baloh (Peter), Rado Nafcerst (Zlodej), v ostalih vlogah pa skoraj vsi vidnejši člani tržaškega ansambla. Vstopnice bodo v prodaji od ponedeljka 1. februarja dalje pri blagajni v Gledališki pasaži.
SENTJAK OBSKO GLEDALIŠČE Ljubljana — Mestni dom Petek, 29. Jan. ob 18: Škufca: »Trnuljčica«. Pravljična Igra z godbo petjem in plesom. Popoldanska predstava.
Vstopnice so v prodaji od četrtka dalje pri blagajni v Mestnem domu. Rezerviranje vstopnic teL št. 20-923.
MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE — Marionete Levstikov (Šentjakobski) trg Sreda, 27. Jan. ob 17: Food »Čarobne gosli«.
Petek, 29. jan. ob 17:	Kuret:
»Obuti maček«.
Sobota, 30. Jan. ob 17: Malik »Žogica Marogica« (dvestotič).
Ob 20.30: Kuret »Obuti maček«. Za odrasle.
ROČNE LUTKE Resljeva cesta 28 Četrtek, 28. jan. ob 17: Stemmle: Čarovni klobuk«.
Nedelja, Sl. jan. ob 17: Karsch: »Težave Peteršlljčkove mame«. Prodaja vstopnic za vse predstave od 11. do 12.30 pri blagajni Mestnega gledališča v Gledališki pasaži in pol ure pred predstavo pri gledaliških blagajnah.
MALA GALERIJA 100 let razvoja industrijskega »Stola« ob 50-letnicl obstoja tovarne »Stol«, Kamnik. Razstava je odprta od 9. do 12. in od 16. do 19. ure.
i'ffi't* M4.V./4
Rezervne oficirje — intendante
— Zgornje in Spodnje Šiške vabimo, da se udeležijo predavanja ki bo v Gasilski ul. št. 5 (Sp. Šiška) 28. t. m. ob 18. uri. — Pododbor Sp. in Zg. Šiška.
Rez. oficirji »Oskar Kovačič« (Stara Ljubljana, Frule, Krim)! V četrtek 28. t. m. ob 17. url na Starem trgu 34 obvezno predavanje.
Slovenska akademija znanosti in umetnosti vabi na javno znanstveno predavanje, ki Je namenjeno širšim krogom. 28. januarja t L ob 18. nri bo predaval v dvorani SAZU prof. dr. Mihajlo Rostohar, predstojnik Psihološkega inštituta univerze. Tema: Razvoj predstavljivosti pri otrocih, odraslih in umetnikih.
Otološka sekcija bo imela redni sekcijski sestanek 29. januarja ob 19 .uri v predavalnici Interne klinike Ljubljana. — Terne: dr. Hri-barr »Nenadna oglušitev«; dr. Var-šek: »Kongenitalna stenoza poži-ralnika-kazuistika«; dr. Podreber-iek: »Disfagia v zvezi s skleroder-m!o«; dr. Vidmar: »Ezofagus in alergija«. — Prikazana bosta tudi dva barvna filma: Rehabilitacija govora pri laringektomiranih. — Obolenja ušesa, nosa In grla. — Člani sekcije in ostali kolegi vabljeni.
RADIO
Dnevni spored za sredo,
dne 27. januarja 1954
Poročila:	5.35, 6.3», 7.25, 12.30,
15.00, 17.00, 19.00 in 22.00.
7.00 Odgovori gospodinjam; 12.00 Opoldanski koncert; 13.00 Z obiskov pri pionirjih; 13.15 Za zabavo in oddih igrajo zabavni ansambli; 14.20 Kulturni pregled — Obzornik ln Socialistična misel; 14.30 Radijske reklame; 14.40 Umetne ln narodne pesmi poje moški zbor »France Prešern« iz Kranja p. v. Petra Liparja; 15.30’ Mount Everest — reportaža: 18.00 Inozemski solisti: Ginther Radhuber, Blalso Calame, ^uetor Ponse in Tatjana Orloff v Radiu Ljubljana; 17.10 Ljubljanski komorni zbor, narodni solisti in ansambli bodo peli ln igrali slovenske narodne pesmi; 17.50 Zdravstveni nasveti; 18.00 Nekaj vedrih zabavnih skladb; 18.30 Zunanje politični feljton: Perspektive malega kmečkega gospodarstva v Franciji: 18.45 Stare in nove melodije na klavirju Igra Mojmir Sepe; 19.00 Radijski dnevnik in objave; 20.00 Radijska Igra — Aleksander Marodič: Bedniki; 21.00 Večerni orkestralni spored; 22.15 Igra Fen-y Souvan s svojim kvintetom, poje Ivp Robič; 22.35 »Modemi plesni orkestri« — Woody Herman; 23.00 do
24.00	Oddaja Radia Jugoslavija za tujino na valu 327,1 m
Dnevni spored za četrtek,
dne 23. januarja 1954
5.35 do 5.45 Poročila; 6.15 Katn bomo šli na izlet?; 6.30 do 6.40 Poročila; 7.00 Za gospodinje; 7.25 do 7.30 Poročila; 12.30 Poročila; 23.00 Govorna oddaja; 13.50 Športno predavanje — Nevarnosti visokogorskega smučanja; 14.00 Pesmi jugoslovanskih narodov; 15.00 Poročila; 15.30 Cicibanom — dober dani; 15.45 Glasba za cicibane;
17.00	Poročila; 17.30 do 17.40 Oddaja za žene; 18.20 Novosti v literaturi — Koča Racin: v kamnolomu; 18.40 Koncert violinista Petra Toškova pri klavirju Marjan Lipovšek; 20.00 Domače aktualnosti; 22.10 Koncert slovenskih narodnih in umetnih pesmi v izvedbi naših najboljših zborov;
21.00	Ciklus Beethovnovih simfonij — Simfonija št. 4 v B-duru op. 60 (z razlago); 22.00 Poročila; 22.35 Operetne melodije; 23.00 do 24.09 Oddaja Radia Jugoslavija za tujino na valu 327,1 m (prenos iz Zagreba).
	
run rta
Strt od Izgube naše dobre mame, nas Je po hudem trpljenju zapustil še naš dobri ata
JOŽE ČUDEN
posestnik iz Dragomera 20.
Pogreb bo v četrtek 28. jan. ob 9. dopoldne v -Dragomeru.— Žalujoči otroci in ostalo sorodstvo.
Po težki mučni bolezni nas Je nenadoma zapustil naš dragi mož, očim, brat, stric
ALOJZ BATISTIČ
Pogreb bo 27. t. m. ob 16. url Izpred pokop, na Viču. Do pogreba leži v Jožefovi mrl. vežici na Zalah. — Žalujoči: žena Ivanka, otroci: Milena, Zvonka, por. Cizelj. Mira poročena Klobučar ln sorodstvo. — Ljubljana, Gorica, Tržič, Buenos Aires.
Naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da nas je nenadoma zapustila po dolgoletni bolezni v 64. letu starosti naša predraga žena, mama in babica
URSULA MIKLAVEC, rej. Grum K večnemu počitku jo bomo spremili v četrtek. 28. t. m. iz hiše žalosti, Podmolnik 15, na pokopališče v Sostrem. Podmolnik, Ljubljana, Rim. — Žalujoče družine: Miklavec, Dimnik, Završnik, Spinetti in ostalo sorodstvo.
Vsem prijateljem ln znancem naznanjamo žalostno vest da nas je zapustila naša ljubljena mama, stara mama
URSULA PRETNAR roj. Kocjančič
Pogreb bo v četrtek ob 10. url na pokopališče v St. Vidu. — Žalujoči: mož, sin Jože z družino, hčerki Francka, ter Mlel z družino ln ostalo sorodstvo. — V rimarje, Rečica, Polšlea.
Napustio nas Je za uvek naš ljubljeni muž, otac 1 ded
SLAVKO ŠMID direktor pivare n penziji.
Pogreb dragog pokojnika Je u četvrtak, 28 I. ob 15. lz Krištofove kapelice. — Užaloščene Porodice: Smld, Jezernik. Pavlovič London, Popovič Beograd, Lubac Hamilton, Canada.
W1M OfiT.Al«l
ADMINISTRATIVNO MOC s manjem strojepisja, lahko tudi začetnico, sprejme manjše trgovsko podjetje v Ljubljani. Nastop službe takoj. Ponudbe v ogl. oddelek pod »Deljen delovni čas«. 1152-1 ABONENTE SPREJMEM na dobro domačo brano. Poceni. Naslov v ogl. oddelku.	1138-2
— rje im bil tako dolgo? Delal
lem pač nadura!
DRUGI PRIMER
Dva pravkar nastavljena angleška sodnika sta se peljala v avtomobilu prehitro po mestnih ulicah Singapura. Oba je zapisal policaj in sta morala naslednjega dne obser diti drug drugega. V prvi razpravi je mlajši sodnik obsodil starejšega na globo 5 rupij, v drugi razpravi pa je starejši sodnik obsodil mlajšega na globo 50 rupij. Mlajši je bil zaradi tega ogorčen, preden pa je mogel kaj reči, je slišal naslednjo utemeljitev starej* šega sodnika: »To je bR danes še drugi primer in je zato potrebna strožja kazen*.
KINO
»UNION«: franc, film »Prijateljic« noči«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. Mladini izpod 16 let vstop prepovedan!
»KOMUNA«: nem. film »Vabljive zvezde«. Tednik. Filmske novosti št. 4. FTedstave ob 16, 18 in 20.
»SOCA«: amer. film »Williamsova karabinka«. Brez tednika. Predstave ob 16, 18 in 20.
»SLOGA«: amer. film »Williams®» va karabinka«. Tednik. Predstave ob 16.30, 18.30 in 20.30, Prodaja vstopnic v vseh štirih kinematografih od 10. do 11. ter od 15. dalje.
»SISKA«; amer. film »Kraljevi brivec«. Tednik: Filmske novosti 52. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15. dalje.
V četrtek isti spored.
»TRIGLAV«: angleški barvni film »Bagdadski tatič«. Tednik: Filmske novosti 49. Predstavi ob 18 ln 20. Prodaja vstopnic od 17. dalje, v četrtek isti spored. — Zadnjikrat.
»LITOSTROJ«: ital. film »Mlin na Padu«. Predstava samo ob 19.30. 27. L jugoslov. film »Sinji galeb«. Predstavi ob 17 in 1Š.30. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom.
CELJE »UNION«: amer. film »Williamsova karabinka«.
CELJE »DOM«: amer. film »To j« moj sin«.
BLED:	ameriški film »Roseana
Mc Cov«.
KAMNIK: francoski film »Pravna identiteta«.
NOV.p MESTO »KRKA«: Švicarski film »Štirje v džipu«. 27. X. isti spored.
ŽALEC: 27. I. amer. film »Štirje v džipu« ob 17 in 19.30.
KNJIGOVODJO za vodstvo občanskih gospodarskih podjetij sprejmemo takoj. Pismene ponudbe * navedbo zadnjih zaposlitev poslati Občinskemu LO Šmarje pri Jelšah.
1042-1
KNJIGOVODJO, izvežbuno moč, po možnosti bilauciata, sprejmemo. — Plaža po tarifnem pravilniku. Naslov v ogl. oddelku.	1116-1
GRADSENT TEHNIK z operativno prakso išče zaposlitev. Ponudbe podružnici SP Maribor pod »Družinsko stanovanje«.	1115-1
GOSP. POMOČNICO, dobro kuharico, iščem k 3-člauski družini
* OL.V.HJ aa » — *	•	_
odraslih. Je lahko upokojenka-Zglasiti se po 17. uri. Skale, Tavčarjeva 2-III.	1153-1
1 TEHNOLOGA 'za alkoholne pijače) in 1 enologa (za vinarstvo) takoj sprejme tvornica v S kopi ju. Ponudbe pošljite:	»Biserka«, Zagreb, Marinko vicev a 7.	1113-1
AGRONOME (inž. in tehnike) s prakso sprejme v službo OLO Kranj, in sicer 1 za ekonomsko planski sektor OLO in več za državna posestva. Ponudbe z obširnim življenjepisom in opisom dosedanjega službovanja je vložiti do 5. februarja 1954 na: Okrajni ljudski odbor Kranj — Tajništvo.
1144-1
MOČAN ČEVLJARSKI ŠIVALNI STROJ za tapetniška dela kupimo. SAP — Ljubljana.	1154-5
KUPIM malo rabljeno kuhinjflfeo pohištvo. Pismene ponudbe v ogl. oddelek z navedbe cene pod »Poceni«.
1143-5
NOVO HIŠO pTodam. — Simončič F rane, Latkova vas 38, Prebold.
1147-7
LOKAL ZA MALO OBRT takoj oddam. Naslov t ogl. odd. 1156-8 VELIKO NAGRADO dobi, kdor mi da prazno sobo, sončno, posebni vhod, za takoj. Ponudbe pod »Pariz« v ogl. oddelek.	1134-9
IŠČEM opremljeno sobo, po možnosti v centru. Ponudbe pod »Soliden« v ogl. oddelek.	1153-9
PREKLICUJEM neresnične besede, ki sem jih izrekel proti Stampetu Alojziju. Škoflek Avgust, Celje.
1146-11
KOŽUH ANTON, Sv. Florjan, izjavljam. da so vse vesti v zveri z menoj in Arhar Marinko, Sv. Petra hrib, neresnične. Kdor bo še nadalje raznašaj take vesti, bom proti njemu nastopil sodnijskim potom — Kožuh Anton. 1158-11 NAGRADO DAM za skromno sobico v Ljubljani. Ponudbe pod »Takoj« v ogl. oddelek.	1160-9
1 S Ä P - LJUBLJANA
sprejme takoj v službo:
1.	kvalificirane avtokleparje — kleparje;
2.	strojne in stavbne kljnčavničarje;
3.	priučenega mehanika;
4.	več priučenih delavcev za karoserijska dela;
5.	vajenca za ličarsko obrt;
Plača po tarifnem pravilniku.
SÄP - Ljubljana
•*«••• ••••#• «•—•«•*	••»*••••■ »•..•»«. »*MtM«4 •»••«M«, »«M	»•..«»••	••»•••§. «•»•«Mt« ••••»•>•• •«■•••••• •«•.«•••• ■••••«•
j v Am
»••»•»•• ••••• *••••• «•*•••••• «•*•••
sojo»a SO JANUARJA ob 20£
Velik maškaradni ples PISARN), KIDRIČEVA 9. Š.O. Odred
Dve koncesiji dveh glavnih nasprotnikov
Previden optimizem opazovalcev na berlinski konferenci — Čeprav so razlike v stališčih velike, vseeno pričakujejo, da bosta obe strani postopno popuščali
Berlin, 26. jan. Posebni dopisnik Tanjuga poroča: V današnjem tovoru, ki ta je imel takoj po govoru ameriškega ministra Dullesa, je sovjetski minister za zunanje zadeve Molotov predložil, naj bi maja ali junija t. 1. sklicali konferenco petih. Ta predlog je podal Molotov v obliki resolucije, ki so jo podelili ostalim delegacijam, o kateri pa danes še niso razpravljali.
no informacijah iz ameriških Virov je Molotov v svojem govoru ponovno poudaril, da je rešitev nemškega problema možna le rta temelju potsdamskega spo-tasucna. Molotov je odklonil kot Ge&snovano, argumentacijo, s katero je danes Dulles opravičeval negativno stališče ZDA do priznanja Kitajske in njenega sodelovanja v pogajanjih velikih držav. Prav tako je dejal, da Severna Koreja ni izvršila agresije in da tudi Kitajska ni sodelovala v ni-karkšni agresiji. Molotov je ponovil vse argumente, ki jih je podal včeraj v svojem predlogu o sklicanju konference petih veli-kih držav.
Poleg Dullesa in Bidanlta je tudi angleški minister Eden sprejel predlog sovjetskega dnevnega reda. Kakor pa je poudaril predstavnik ameriške delegacije, to soglasje nikakor ne prejudicira rešitev problemov, ki so na dnevnem redu.
Berlin. 27. jan. Posebni dopisnik Tanjuga javlja:	Tako
Dulles kakor Molotov sta danes odiložno vztrajala na svojih principielnih stališčih, vendar, Dulles je privolil v dnevni red, ki ga je predložil Molotov, Molotov pa je predložil, naj bi do konference petih prišilo maja sil junija in ni zahteval, naj bi se neposredno razširila konferenca štirih. To sta dve koncesiji obeh glavnih nasprotnikov na berlinski konferenci. To je hkrati tudi dejstvo, ki govoo-j samo za sebe. Neuklonljivo stališče ZDA in Sovjetske zveze v prineipelnih vprašanjih vsekakor vzbuja skrbi, vendar pa opazovalci poudarjajo, da se pri tem ne sme pozabiti, da sta tu še dva činitelja — Francija in Velika Britanija — katerih besede bodo prav gotovo velikega pomena. Poudarjajo, da imata Francija in Velika Brita-
nija drugačno stališče do Kitajske kakor ZDA in da lahko zaradi tega pomirljivo vplivata
na ameriško-sovjetska nasprotja glede Kitajske. Konec koncev, menijo, nobena stran ne želi nadaljnjega zaostrevanja položaja in je zato mogoče pričakovati, da bosta obe strani, čeprav morda po dolgem oklevanju, postopno vseeno popuščali. Prevladuje mnenje, da bo potek celotne konference težaven, da pa, vsaj zasedaj, ni treba pričakovati usodnih zapletov ali morebitne prekinitve razgovorov. Vseeno pa se ne sme pozabiti, da so razlike v stališčih zelo globoke in da bo potrebno veliko naporov in veliko časa, da bi se izgladile, pri čemer pa niso izključena niti neljuba presenečenja.
Dunaj intervenira Dunaj, 26. jan. (Tanjug). V dunajskih diplomatskih krogih se je zvedeelo, da je avstrijski ambasador v Rimu Schwarzenberg uradno intervenirtl v italijanskem zunanjem ministrstvu, da bi prišlo do rešitve položaja na južnem Tirolskem. Po istih informacijah je italijanska vlada tokrat pokazala naklonjenost za razpravo o spornih vprašanjih, ki so se v zadnjem času še posebno zaostrila, ker Italija ni spoštovala italijansko-avstrijskeega sporazuma.
PRVENSTVO LRS V SMUČANJU
V Kočevju-teki in skoki...
BRUSELJ, 26. jan. (AFP). V spremstvu minisfrfTza zunanje zadeve Stefanopulosa bo prispel jutri v Bruselj predsednik grške vlade Papagos. V Belgiji bo do 1. februarja.
Fanfanljev progra tujimi vplivi
Rimski parlament bo začel danes razpravljati o usodi Fanfanijeve vlade
Rim, 26. jan. (Tanjug). Iz osnovnih točk današnjega Fan-fanijevega govor.a so italijanski politični krogi že povlekli prve zaključke. Fanfanijeva programska koncepcija je pokazala, da je sprejel nasvete Vatikana im ameriškega predstavnika, naj začne z najSori za ustvaritev enotnega »protikomunističnega bloka«, ki bi zedinil vse meščanske stranke. Da je Fanfaru zgradil svoj program res na teh vplivih, se vidi
tud; iz njegovih zunanjepolitičnih točk, v katerih je sprejel koncept atlantske in evrope-istične organizacije brez kakršnih koli rezerve, ki so jih postavljale dosedanje italijanske vlade. V ožjem okviru socialnoekonomskih re'form je Fanfani ostail dosleden svoji levi krščan-skodemokratski struji tako imenovane »demokratične inciati-vec ter je v svojem programu poudaril, da je samo leva orientacija glede socialnih reform
Samo manifestacija sovjetske taktike
V Bonnu menijo, da uvodni govor Molotova ne pomeni končnega sovjetskega stališča
pot, ki lahko omogoči zaščito pozicij italijanskih meščanskih strank, v prvi vrst; klerikalne krščanskodemokratske vladne stranke.
Nocoj so se sestale ose parlamentarne skupine, da bi določile svoje stališče do none vlade glede na njen program. Predstavniki KP Italije so močno prizadeti zaradi odkritih besed, s katerimi je Fanfani govoril o njih, ko jih je označil za zastopnike ideologije neke tuje sile. Nenni-jevi socialisti, ki so obljubljali Fanfani ju abstinenco, če bi sprejel' njihove zahteve, predvsem na zunanjepolitičnem področju, so sedaj o nerodnem položaju zaradi ostreča napada, ki ga je Fanfani uperil na njihove informbiro iške zaveznike. Kljub socialnim reformam, ki jih predlaga Fanfani, je socialdemokratska stranka za sedaj negativno reagirala. poudarjajoč v prvi vrsti, da Fanfani ni zadovoljil njenih zahtev glede reforme volilnega zakona. Republikanci in liberali so se izrazili dokaj ugodno, medtem ko so monarhisti in neofašisti zelo rezervirani. Vse kaže, da bo morala Fanfanijeva vlada, če ji bo uspelo obdržati se. računati na abstinenco monarhistov. Jutri se bo v parlamentu začela splošna politična razprava o vladnem programu.
Kočevje, zgodovinsko mesto ia naše narodnoosvobodilne vojne, bo v soboto in nedeljo prizorišče letošnjega republiškega prvenstva v smučarskih tekih in skokih.
Prireditveni odbor, ki mu predseduje agilni predsednik TVD Partizan Tine Lah iz Kočevja, je prevzel nase dobršen del organizacije,^ prav tako pa poskrbel tudi za številne goste, med katerimi bo nastopilo tudi precej naših najboljših v teh dveh smučarskih disciplinah. Razen teh bodo prišli v Kočevje tudi tekači in skakalci I., II. in III. zveznega razreda ter prvaki vseh slovenskih smučarskih pod z vez.
Proge, ki so zdaj tik pred dovr-šitvijo, bodo izpeljane v dolžini 2, 5, 10 in 15 km po Mestnem logu, mimo Mozlja, po partizanskih kurirskih poteh in ob vznožju Fridrih-Štajma do cilja v Kočevju. Z udeležbo naših najboljših skakalcev bo v soboto, 29. jan., ob 19.50 uri slavnostno odprta tudi kočevska smučarska skakalnica s kritično točko okrog 45 metrov, ki je zgrajena po načrtih našega graditelja inž. Bloudka.
Kakor prebivalstvo Loškega potoka, ki leži blizu Blok in kjer je tekla zibelka slovenskega smucarstva, bo tudi Kočevje sprejelo tekmovalce nadvse prisrčno in z odprtimi rokami. Te pomembna prireditev, ki bo prvič v zgodovini našega smličarstva
na Kočevskem, naj pokaže nove poti za razvoj te športne panoge tudi v tem delu Slovenije, obenem pa oaj zaneti v mladem rodu naših smučarjev še ogenj vztrajnosti in poguma, ki sta prvi pogoj za dosego uspehov tudi na belih poljanah.
Po vseh pripravah sodeč bo kočevska prireditev na snegu vredna drugih z enakim naslovom po bolj znanih in z organizacijo bolj udomačenih smučarskih postojankah.
... v Idriji in nad Kranjem pa smuk in slalom
Poleg tekmovanja v Kočevju bodo v okviru prvenstva Slovenije tudi tekme v Idriji in na smučiščih Jošta pri Kranju. Spored je razporejen takole:
KOČEVJE — sobota, 30. t. m, — ob 9.50 teki, ob 14 skoki za mladince; nedelja, 31. t. m. — ob 9.50 štafeta 4X10 km člani in 3X5 km mladinci; ob 10 skoki za kombinacijo, ob 13 skoki za člane.
IDRIJA — alpsko prvenstvo mladincev in mladink. V soboto ob 13 veleslalom, v nedeljo ob 10.30 slalom.
KRANJ — alpsko prvenstvo za člane in članice. V soboto ob 11 smuk, v nedeljo ob 10.30 slalom.
Še nekaj v premislek
Ko<t je razvidno iz sporeda, bo letošnje tekmovanje za prvenstvo Slovenije na treh krajih, kjer se bo zbrala domala vsa naša smučarska elita. V Kočevju bodo nastopili najboljši tekači in skakalci, kočevski športniki m funkcionarji so se resno lotili vseh priprav, tako da bo prireditev prav gotovo uspela.
ZENSKE?
Na Joštu bodo zbrani vsi alpski smučarji, razen poškodovanega Muleja, medtem ko uas posebej zanima, koliko se bo tamkaj zbralo žensk. Znano je namreč, da na dosedanjih tekmovanjih ženskega naraščaja ni bilo dosti, pri čemer 9e ne moremo otresti misli, da le-tem smu-
0 razmerah v klubu za konjski šport Ljubljana
Bonn, 26. jan. (AFP). Kljub »tihemu razočaranju« verujejo v političnih krogih Bonna, da včerajšnji govor Molotova ne pomeni končnega sovjetskega stališča, ampak da predstavlja le manifestacijo sovjetske taktike pogajanj. V istih krogih
Ugađa© poročilo, ki esI za objavo
London, 26. jati. (Tanjug). V izjavi o Keniji, ki jo je dal danes v Spodnji zbornici, je britanski minister za vojsko Anthony Head poudaril, da so neutemeljene obtožbe o neodgovornih m nečloveških postopkih britanskih čet v Keniji. Iz poročila anketne komisije — je dejal — je razvidno, da je samo v dveh primerih prišlo do resnih disciplinskih prekrškov. V obeh primerih nadaljujejo preiskavo in kolikor bo to potrebno, bodo storjeni ustrezajoči disciplinski ukrepi.
Head je poudaril, da y anketi ni prav nič takega, kar bi mo-
V PÜ Si A «Ü
AMÄN, 25. jan. (AFP). Ameriško veleposlaništvo v Amanu (Jordan) Je danes objavilo, da bo cd 27. do 29. januarja v Amanu sestanem šefov ameriških diplomatskih misij v državah Srednjega vzhoda. Zadnji sestanek ameriških diplomatov na Srednjem vzhodu je bil avugsta 1353 v Kairu.
KAIRO, 35. jan. (Reuter). Z ©krepitvijo svojih pomorskih enot v zalivu Akabe je Egtfpt okrepil pomorsko blokado Izraela. Na jugu Sinajskega poTotoka, ob vhodu v zaliv Akabe, pa so namestili pove obalske baterije z daljno-
V RF.:iue
Napoved za sredo, dne 27. januarja 1354: Sa nadalje suho. pretežno lepo vreme z delno oblačnostjo. Temperatura se bistveno ne bo spremenila.
gl o omajati zaupanje Spodnje zbornice v ravnanje britanske vojske. Na vprašanje laburističnega poslanca Shinwella pa je Head odgovoril, da poročila anketne komisije ne bodo objavili, ker predstavlja vojaški dokument.
menijo, da bo Molotov v naslednjih dneh preciziraj stališče svoje vlade.
Berlin, 27. jan. Posebni dopisnik Tanjuga poroča: Uradni opazovalec socialnodemokratske stranke na berlinski konferenci je nocoj izjavil, da Dullesov govor ni zatemnil upanja za nadaljnje razgovore. Zgodovinski del Dullesovega govora s kritičnimi opombami, ki jih je naslovil na Molotova, predstavlja pravzaprav — po njegovem mnenju — samo reagiranje na včerajšnje izjave Molotova. Odločilnega pomena pa je pripravljenost, ki jo je Dulles poudaril ob koncu svojega govora, da sprejme sovjetski predlng dnevnega reda. postavljajoč o ozadje svoje lastne težnje. da bi tako moglo brez vsakega odlašanja pričeti praktično delo konference. S tem je bil dan prispevek k razčiščevanju političnega vzdušja, je dejal Herbert Wehner, socialno-demokrotski poslanec in predsednik nemškega parlamentarnega odbora za vsenemška vprašanja, ki je uradni socialnodemokratski opazovalec na berlinski konferenci.
s p o
35 skakalcev v Guncljah
Šentvid, 26. jan. Ob udeležbi 35 skakalcev, od tega 19 članov in 16 mladincev, predvsem iz ljubljanskih društev, so bile danes na odlično prirejeni 40-nietrski skakalnici v Gunoljah nad Šentvidom meddruštvene skakalne tekme. Med udeleženci sta bila tudi naša vidnejša predstavnika te smučarske discipline Rogelj in Gorišek, ki pa sta se morala zaradi padcev zadovoljiti s slabšima mestoma, Rogelj s četrtim, Gorišek pa celo z desetim. Skakalnica je bila glede priprav v rokah tekmovalcev samih in je bila zato urejena vzorno.
Podrobni rezultata so bili takile: člani — 1. Podlogar (Žel.) 202.2 (35,5,	56,5), 2. Gašperšič (Kropa)
199 (36, 37), 3. Šuster 187.2 (34,5, 54),
4.	Rogelj 185.9 36, 58), 5. Braz (vsi trije Enotnost) 185.6 (33, 34) itd.
mladinci: 1. Rojina 'Ilirija) 183.5 (53, 33,5), 2. Oman (E) 181.2 (31.5, 52), 3. Korenčan (Ločan) 178 (32, 32) itd.	H.
Na pobudo Bldaulia
Danes, ko gremo vzporedno z razvojem socializma v vseh panogah gospodarstva za tem, da se tudi v športu uvedejo demokratični in socialistični odnosi, moramo žal ugotoviti nečastno izjemo. Klub za konjski šport »Ljubljana« v tem pogledu plove proti toku, ki je potegnil za seboj ves jugoslovanski šport. Upravni odbor kluba, ki ga »vodi« (čeprav ni predsednik), Jože Škofič, kaže, da o teh problemih ne razmišlja veliko. Odnosi, ki vladajo tam, bi bili vredni fevdalizma, nikakor pa ne današnje stvarnosti in so po naših zakonih tudi kaznivi.
Odnos Škofiča do članov kluba bi lahko označili kot monopolistično despotstvo, saj se vede tako, kot da bi bil lastnik kluba, člani kluba pa so glede jahanja odvisni od njegove milosti. Zlasti negativen pa je njegov odnos do tovarišic v klubu, do katerih skuša uveljaviti svoj vpliv. Takih primerov je bilo več.
Kritike ne prenese ln tudi ne dovoljuje. Dva izmed inštruktorjev, ki sta bila izšolana na lanskoletnem tečaju Zveze za konjski šport Slovenije, sta bila iz kluba izključena samo zato, ker je eden od njiju razmere v klbuu in početje Škofiča konstruktivno kritiziral in o tem deloma obvestil tudi predsednika kluba, ki zaradi prezaposlenosti o razmerah v klubu ni bil na tekočem, drugi pa zato, ker je bil na podlagi lažnih dokazov »kriv«, dasi mu je vse te »dokaze« uspelo ovreči.
Vse to naj služi le kot bežen prikaz »demokratičnih« odnosov v tem klubu. Upravni odbor je vedel, ali bi vsaj moral za vse to vedeti, prav za nemoralen odnos
BERLIN, 26. januarja. (Reuter). Omenjajoč dnevni red, ki ga Je predložil sovjetski minister Molotov, je predstavnik britanske delegacije izjavil, da so zahodne države sklenile sprejeti ta predlog na pobudo francoskega zunanjega
% H &

metnimi topovi. Egipt smatra, da sodi vhod v zaliv Akabe k egiptovskim teritorialnim vodam, medtem ko ZDA, Velika Britanija in druge zahodne države niso tega mnenja.
PEKING, 26. jan. (r) Pekinški radio je nocoj poročal, da so Severnokorejci in Kitajci privolili, da sprejmejo 325 Južnokorejcev, 21 Američanov in enega Britanca, ki so jih svoječasno zajeli, a so po sklenitvi premirja odklonili repatriacijo. Ti ujetniki so sedaj v nekem taborišču v nevtralni coni Koreje.
NEV YORK, 26. jan. (AFP). Predsednik turške republike Celal Bay ar je prispel danes z ladjo »Mauritania« v New York. Po prihodu je Bay ar izjavil, da je njegov obisk prvenstveno prijateljski In da mu je smoter še bolj okrepiti zveze med njegovo državo in ZDA.
ministra Bidanlta. Po njegovih besedah predstavlja sporazum o dnevnem redu koristno stvar, čeprav bi trije zahodni ministri raje imeli drugačen dnevni red.
Predstavnik ameriške delegacije pa je izjavil, da meni, da bo go-vorii Molotov na jutrišnjem sestanku o meflittffcßni napetosti ter o svojem predlogu za sklicanje konference petih držav. Odgovarjajoč na vprašanja, je izjavil, da zasedaj niso izdelani nobeni načrti za posebne sestanke, na katerih bi Molotov in Dulleš razpravljala o vprašanju atomske energije.
KAIRO, 26. jan. Predsednik marokanske stranke »Istiklal« Alal El Fast je obtožil Španijo, da želi razbiti enotnost »tisočletnega še-rifskega carstva« in ustanoviti separatno ter »nominalno neodvisno« marokansko državo pod svojim nadzorstvom. El Fasi je dalje dejal, da je »Istiklal« skupaj z mohamedansko	reformistično
stranko španskega Maroka in nacionalnim gibanjem mednarodnega področja Tangerja za »svobodni in neodvisni Maroko«, združen pod suverenostjo »legitimnega sultana« Mohameda Ben Jusufa, ki so ga včeraj prepeljali s Korsike na Madagaskar.
:
35 erst
najbolj Izbranih likerjev ter drugih alkoh^Jnih in brezalkoholnih pijač je za »Atomsko kabino« na Novinarskem plesu — 30. januarja pripravil
»F LORE S« —
sadnolikerski kombinat Šempeter pri Gorici — destilerija Ajdovščina.
• •
153 let od smrti enega prvih zmagovalcev nad Triglavom.
Danes pred 153 leti (27. januarja 1801) je umrl Lovrenc Willomitzer, priseljenec iz Erdeljskega, ki je bil kot »padar« nameščen v starodavnih Zoisovih fužinah v Logu pri Stari fužini in čigar ime je neločljivo povezano z osvojitvijo Triglava. Willomitzer je v družbi^ še treh domačinov, po domače »Kosa«, »velikega Jurjovca« in »Rožiča«, pristopil na deviško teme Velikega Triglava. To je bilo 26. avgusta 1778 v jasnem vremenu in brez vetra z znosnim mrazom; na vrhu so ostali dve uri. Poklicno ime Willomitzerja se je oprijelo tudi njegove hiše, kjer zdaj gospodari eden njegovih prapravnukov.
tov. Škofiča do tovarišic, o katerem šušljajo celo najmlajši člani. Zaradi »svobodne« kritike v Klubu seveda o tem nihče ne upa niti ziniti.
■Naloga upravnega odbora je torej, da skrbno prouči razmere v svojih vrstah iz katerih je treba izločiti vse škodljive ljudi. Kolikor pa to ne bi zaleglo, pa mora vse nezdrave razmere obravnavati občni zbor kluba!	(čk)
PRVENSTVO SLOVENIJE
V HOKEJU
Ljubljana : Kladivar 13:3 (5:1, 5:2, 3:0)
Ljubljana, 26. jan. Po tekmi % Brežicami, ki jo je Ljubljana odločila v svojo korist, z visokim rezultatom 19:0 (5:0, 8:0, 5:0) so se Ljubljačnani danes srečali a Kladivarj etn iz Celja.
Sam začetek igre je obetal zanimivo borbo, saj je bil v začetku rezultat neodločen i:l. Kasneje pa so Ljubljančani po zaslugi odličnega Aljančiča zvišali rezultat kar na 5:1. Aljančič je danes s svojo igro pokazal, da je še vedno eden najboljših hokejistov Jugoslavije, čeprav je v začetku letošnje sezone izjavil, da bo šel v pokoj.
Kljub visokemu porazu lahko rečemo, da so Celjani presenetili z borbeno igro. Ljubljana, ki je nastopila danes oslabljena, to pot ji je manjal še Janežič, ki se je poškodoval v Brežicah, je Dokazala, da bo, če se bo udeležila državnega prvenstva v Beogradu, kar resni tekmec za prvo mesto. Seveda se bodo morali igralci malo potruditi in pokazati več smisla za skupno igro.
Celjani, ki so v zadnjem času dosegli nekaj uspehov, so pokazali, da imajo smisel za hokej, toda opazili smo, da so brez pravega tehničnega vodstva. Gole za Ljubljano so dali Aljančič 3, Prosenc 4, Čuček 3, Ošaben l in ing. Muršič 3, za Kladivarja pa Jenko 2 in Uršič 1. Sodila sta Pogačnik in Gorše.
PAPIRNIC AR ČETRTI
Ljubljana, 26. jan. v Vevčah je bila danes odločilna tekma zS četrto mesto najboljših moštev v Sloveniji. Papirničar je igral dobro in porazil Partizana iz Brežic 4:0 (0:0, 1:0, 3:0). Gole za zmagovalce so dali: Grum 2 ter Bezlaj in Dornik po 1. Sodila sta Pogorelec in Lombar.
Ob zaključku lista smo prejeli iz tajništva HK Ljubljane poročilo, da zaradi tehničnih zaprek hokejske ekipe Zell am See v četrtek ne bo v Ljubljano. Zaradi tega pa bo v petek mednarodna tekma med igralci ATUS iz Graza in domačo Ljubljano. — Tekma bo ob 20. uri na drsališču pod Cekinovim gradom.
Carski klubi ne posvečajo dovolj pozornosti in sploh zapostavljajo ženski smučarski šport.
NARAŠČAJ?
Posebnega pomena pa bo nedvomno mladinsko tekmovanje v Idriji, kamor bi morali odpotovati naši alpski strokovnjaki in trenerji, da bi na kraju samem ugotovili, kakšno j« pravzaprav stanje med mladinci. Kaže, da so naši najmlajši prepuščeni samim sebi in da smučarske ped-zveze (in tudi zveza) nimajo kdo ve kakšnega pregleda nad njimi. Tokrat se smučarskim strokovnjakom ponuja priložnost, da v množici tekmovalcev sami izberejo najbolj nadarjene tekmovalce, ki naj jim nato omogočijo nadaljnjo redno vadbo. Treba je namreč vedeti, da naši alpski vozači z mednarodnim slovesom ne bodo mogli večno uspešno tekmovati doma in v tujini in ca jim je prav zaradi tega treba priskrbeti vsaj enakovredne naslednike.
Kakor smo zvedeli, smo dobili za mladinska tekmovanja v inozemstvu že nekaj povabil, toda kako naj sestavimo dovolj dobro ekipo, če pa niti ne vemo, kakšne moči imamo. Vsekakor je to boleča točka v našem smučarskem športu in ji bo *re-ba čim prej usmeriti vso skrb, da ne bo morda nekoč treba slišati bridko resnico, da so nas prehiteli še bližnji sosedi, kar nazadnje ne bi bilo nič čudnega, če ne bomo začeli resneje misliti na naraščaj.
Vsekakor bo ta nedelja dala zgovoren odgovor, kako so posamezne podzveze delale do sedaj ...
Odhod udeležencev republiškega prvenstva v Idriji bo v petek z avtobusom izpred avtobusne postaje ob 9.50 ari.
MT v \mm
Seja tehničnega odbora S K Enotnosti bc drevi ob 20 v klubskih prostorih. Obvezno za člane, učitelje in tehnično osebje. — V četrtek, 28. t. m., ob 18 pa bo sestanek vseh tekmovalcev republiškega prvenstva.
Hokejisti »Zagreba« so premagali v Grazu istoimenski klub 8:1.
V nedeljo bo na Bledu konjski skikjöring in moto-skikjöring, prihodnjo nedeljo pa bo moto-skik/Öring na zamrznjenem jezeru. Za obe prireditvi je že zdaj veliko zanimanje.
Blejski kegljači na ledu se pripravljajo. V dneh od 5. do 7. februarja bo v GA-PA evropsko prvenstvo v kegljanju na ledu, za katerega se pripravljajo tudi hkd^ki kegljači.
Prijateljska nogometna tekma med ligaškim moštvom Odreda in ekipo ljubljanske garnizije bo jutri ob 15 na stadionu Odreda.
Samo še nekaj sedeže? za sobotni Novinarski ples je reflektantom na razpolago ? pisarni Novinarskega drušiva Slovenije, Ljubljana, Gosposka 12. Zglasite se med 3. in 6. uro popoldne po vabila in vstopnice!
Ali se res
ne IzpSača?
Ni vsak človek gmpodarski strokovnjak, toda malo jih je, ki so notorično skregani z zdravo logiko.
V Ljubljani imamo Inštitut za športno medicino. Ze nekaj let orje nesebično in požrtvovalno ta institucija trdo ledino in vse bolj se uveljavlja med športniki mišljenje, da je prepotrebna za zdrav razvoj našega športa.
Inštitut za športno medicino je v času svojega obstoja navezal široke stike z inozemstvom, tako da je njegovo delo res strokovno in moderno.
Inštitut prireja vsako leto seminarje, ki jih obišče kakih sto naših in inozemskih zdravnikov. Na teh seminarjih se izmenjavajo misli, metode dela, začrtaoajo se programi zu bodoče delo itd.
Do tu je ose prav in v redu.
Za seminar je treba najti primerno mesto. Po zdravi logiki ne gre take stvari prirejati v sosedovem seniku ali pod vedrim nebom (posebno pozimi je to teže) in tako je inštitut zaprosil upravo doma >Janeza Porente< v Kranjski gori, če bi bil pripravljen sprejeti za čas od 12. do 14. marca pod svojo streho sto zdravnikov, od tega 20 inozemcev. Namen je jasen. Dom je reprezentančen, ima tako obširno obednico, da ne bo stiske za predavanja, je blizu Planice, kjer bo takrat proslava 20-letnice, skratka ima vse pogoje za izvedbo tega seminarja.
Tu pa se zdrava logika neha in prične se >gospodarstvo*. Uprava hotela je namreč odgovorila inštitutu nekako takole: >Dragi zdravniki, da bi se nastanili tri dni pri nas. se nam nikakor NE IZPLAČA. Treba je prati rjuhe, tu je postrežba in še sto in slo vzrokov, skratka ne izplača se n&m.< (Menda bi, če bi imel hotel psa čuvaja, zaračunali v stroške tudi obrabo njegovih glasilk, kadar bi oblajal goste.)
Začudeno se sprašujejo vsi tisti, ki ne vedo, kako se takemu gospodarjenju služi, kje je tu zdrava logika, da o pospeševanju tujskega prometa ne govorimo. Na vse to bi menda vedela dati odgovor samo uprava doma yjaneza Porente« o Kranjski gori.
Na koncu pa še ntekaj. Tudi zavod za socialno zavaroi anje je spoznal potrebo, da se izvede tak seminar, ter je inštitutu obljubil, da v teh dneh ne bo poslal tja svojih zavarovancev.
Ali se torej res ne izplača?
M.	H.
r/ / <t GEJ
cIsl
KUPČIJA
S SMUTIO
Sunkovito je dvignil glavo. »Hotel sem vas vprašati, gospa,« je dejal oprezno, »ali ste v zadnjem času morda kaj čuli o svojem
v o
m ožu r c
jm/L ut . •*.
Ana ga je strme pogledala. Spet se je polastila groza. »Moj mož?« je zajecljala. »Kaj hočete reči? Ali —? Ne razumem vas prav.«
Biel se je zmedel. Ana Mastockova se je obnašala, kakor da še ničesar ne ve. Prešinila ga je grozna misel. Morda Mastock še sploh ni dospel do svoje hiše? Ali se mu je kaj zgodilo? Potem je bil zdaj skrajni čas, da Ani Mastockovi vse pojasnil
»Mislim, da vam moram to podrobneje razložiti —« je začel.
Še preden je izgovoril do kraja, je nenadoma nekaj zaropotalo nad njima. Enkrat — dvakrat — trikrat.
Biel, ki je ves čas gledal v svoj klobuk, se je zmedeno ozrl v Ana. Kaj je bilo to?
Biel se je prestrašil.
Obraz Ane Mastcckove je postal rumenkastobel in koničast kakor obraz mrliča. Njene oči so strmele v Biela, kakor da vidijo nekaj groznega. V grlu jo je dušilo. Komaj je spregovorila: »Podane — prosim — zgoraj. Kaj je bilo to —?«
Biel se je ob pogledu na Ano ves zmedel. Oklevajoč je zapustil sobo in šel po stopnicah navzgor. Zgoraj je zadržal korak. Popadel ga je strah. Neodločno je šel po dolgem hodniku.
Nenadoma je obstal. "Videl je, kako se podstrešna vrata odpirajo. Ves prestrašen se je obrnil. Toda še preden je mogel zbežati, je zaslišal za seboj tih glas: »Biel!«
Spet se je okrenil: med vrati, ki so bila zdaj na stežaj odprta, je stal tujec s košato, razkuštrano brado.
Ne, to ni bil tujec. Bil je Aleksander Mastock.
Biel ga je prestrašeno pogledal.
Mastock je bil torej tu.
Toda zakaj se je njegova žena vedla tako čudno?
Ko je zinil, da bi vprašal, je Mastock položil prst na usta in mu pomignil, naj stopi bliže.
Obotavljajoč se, se mu je bil približal.
Mastock ga je potegnil v podstrešno izbo. »Biel,« je šepnil, »poprej sem jaz potrkal. Moji ženi ne smete ničesar povedatil Pod nobenim pogojem! Premislil sem si.«
Biel ga je nejeverno pogledal. »Ali hočete reči, da vaša žena še ničesar ne ve?« je vrprašal hripavo.
Mastock ni odgovoril. Preden je mogel Biel še kaj vprašati, ga je potisnil k vratom. »Pojdite! Recite, da niste mogli ničesar najti in da je vse v redu. Drevi pridem k vam in vam vse pojasnim.«
Biel je hotel še nekaj reči, toda Mastock ga je izrinil iz izbe: »Pojdite, sicer naju žena še zaloti!«
Tedaj je Biel odšel.
Ana je stala v sobi ob peči. Svoje ozke, lepe roke je pritiskala oa ploščice in z dolgimi prsti živčno bobnala po vroči opeki. Od
časa do časa se je stresla, kakor da jo zebe.
Biel je previdno zaprl vrata za seboj. »Preiskal sem vsa podstrešje,« je dejal.
»In?« je vprašala boječe.
Skomignil je z rameni. »Vse je v redu. Zakaj ste me pravzaprav poslali gor?«
Pogledala ga je, kakor da je blazen. Biel je le težko prenašal njen pogled. Toda premagal se je.
»Mislila sem,« je rekla negotovo, »da sem slišala neko trkanje. Menda sem se zmotila. Ali pa — ste tudi vi kaj slišali?«
Biel se je delal, kot da ne razume: »Kaj? — Kaj naj bi bil slišal?«
Ana Mastockova si je s slabotno, ganljivo kretnjo pritisnila roko na prsi. »Trkanje —,« je dejala s skoraj neslišnim glasom.
»Trkanje?« je ponovil Biel s ponarejenim začudenjem. Odločno je stresel z glavo. »Nikakršnega trkanja nisem slišal.«
NičesaT ni odgovorila.
Biel je bil zadovoljen, da ga ni vprašala, čemu je sploh prišel. Izkoristil priliko in se poslovil.
XIII.
Ko je Ana ostala sama, je sedla k peči. Bielovo nerazumljivo ve<Ienje jo je spet pomirilo. Biel ni ničesar slišal!
Torej sploh ni trkalo.
Biel ni bil udeležen pri zadevi. Ce bi bil kaj slišal, bi ji gotovo pritrdil.
Torej se je motila in si samo nekaj domišlja. To je pomenilo, da so bili vsi prejšnji dogodki le plod njene domišljije in da je bil njen strah preteklih dni in noči brez vsake osnove.