četrtek. Coun (Za Nemčijo Ameriko in drugo t njo države G K.) — Posamezne številko bo piodaiajo ■ po 10 vinarjev. ■■ v pouK in zabavo. Spisi in dopisi so pošiljajo: Uredništvu .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulioa. Naročnina, reklamacije in in-sorati pa: Upravništvo »Domoljuba*, -Ljubljana, Kopitarjeva ulioa— Štev. 12. V Ljubljani, dne 23. marca 1916. Lsto XXIX. Odkod uspehi v kmetijstvu? Ker Nemčija izredno veliko pridela, ni čuda, da tudi v vojnem času vkljub temu, da je zaprta domala od celega sveta, z žitom, četudi nekoliko trdo, vendar pa za potrebe zadostno izhaja. Število živine se je zelo malo znižalo v vojnem času, pač pa moramo tudi tam priznavati, da je število mlade živine zelo veliko in da doraščene pitano klavne živine že primanjkuje. Prešičev se je lansko zimo poklalo 9 milijonov, da se je živež prihranil za ljudi, vendar je pa njihovo število zdaj že zopet skoraj na starem stališču. Za prehrano ljudstva ni nobene skrbi, pač na primanjkuje krmil, in ta skrb je edina, ki kali pogled v prihodnost. Taka je pravzaprav tudi pri nas, saj tudi v naši državi živež za ljudi v mnogo večji mori prihaja na trg nego krmila. Mleka primanjkuje, masti tudi in tudi z mesom je vedno bolj pičla pri nas in v Nemčiji; vse zavoljo pomanjkanja močnih krmil. Hvala Bogu, da so se ljudje hitro navadili prej splošno nenavadnih krmil. Sladkor in krvna krma sta že našla pot v naše kmečke hleve in svinjake, tako da bomo, četudi 11 kolrko pičlo, ohranili vendarle živine, da se bo z njo po srečno sklenjenem miru moglo iznova začeti umno (fospodarstvo. Skrb za krmila je v Nemčiji znatno večja nego pri nas, ker so lam ogromno množino močnih krmil najrazličnejših vrst kupovali v tujini, odkoder sedaj ne morejo mnogo dobiti. Število prešičev jc bilo na Nemškem znatno večje nego pri nas, in sicer v teli državi. Na Nemškem je nad 20 milijonov ljudi več nego v naši državi, in poleg tega se neprimerno več mesa poje nego pri nas. Leta 1910, od katerega časa sc je zavoljo boljših cen število govedi in prešičev precej zvišalo, se je naštelo v celi naši državi 9,160.609 goved in 6,432.080 prešičev. V Nemčiji so pa našteli 1912. lota 20,158.738 goved in 21,885.073 prešičev. Leta 1903 smo prodali 300.000 goved v tuje države; zadnja šlctev leta 1913 nam pove, da je šlo samo 55.000 goved iz naše države. Ob vojnem času potemtakem mi ložje vzdržimo svojo živino nego Nemci, toda vsled velike uporabe naše živine zlasti vsled tega, ker imajo milijoni naših vojakov predvsem mesno hrano, bo po vojski primerna nadomestitev delala več težav nego na Nemškem, ker je bilo število živine že samo na sebi komaj za domačo potrebo. Nemci imajo svoje izredne uspehe v poljedelstvu zato, ker se pri njih združuje vse, kar je treba za gospodarski napredek: Prvič izobrazba, in sicer splošna in strokovna. Že ljudske šole so temu primerno osnovane; nadaljevalnih poljedelskih šol, zimskih šol, kmetijski srednjih in višjih šol je vse polno, poleg njiii pa nešteto podrobnih tečajev. Poljedelstvo sloni na temeljitem znanju. — Drugič kapital. Nemec računa, in ko vidi, da se mu izplača, ne štedi z denarjem, marveč obrne ogromne vsote za to, da si kupi potrebnih gnojil, da si nabavi najraz-novrstnejših strojev, in da daleč v tujini, če treba tudi preko morja, kupuje krmila za svojo živino. Ve namreč, da iz nič ni nič, in sc ne ustraši tudi velike vsote, ako mu račun kaže, da se bo izplačalo vtakniti jo v kmetijsko gospodarstvo. Seveda je tam tudi za posojila kmetovalcem bolj preskrbljeno nego pri nas. Tega sicer ne smemo reči, da bi bilo razmerno v naši ožji domovini, kjer prebivamo Slovenci, manj kmetu namenjenih hranilnic, in posojilnic ne* go na Nemškem, toda kredit je pri nas; mnogo dražji. Tam namreč država z ogromnimi vsotami podpira kmetijsko posojilništvo in zadružništvo sploh, na toliko s podporami kakor s tem, da jim daje na razpolago denar po majhnih obrestih. Za zgled, koliko na Nemi škem več vtaknejo v zemljo, kakor pri nas, naj bodo zapisane tele številko: V Avstriji se je leta 1913 porabilo na 1 km5 114.2 kg kalija za gnojilo, na Ogrskem 18.8 kg, na Nemškem pa 1529.3 kg. Primerjajmo! Poleg imenovanih dveh reči, izobrazbe in kapitala, moramo imenovati še pridnost. Pri tem pa jc treba pripomniti, da na Nemškem, kakor smo že rekli, potrebujejo več stotisoč poljedelskih delavcev na leto; stojine in njihove plače so sorazmerno precej večje nego pri nas. Pregled po svetu. Avstro-ogrski poslanik na Portugalskem odpoklican. Ker je nastalo vojno stanje med našo zaveznico in Portugalsko, se je naročilo c. kr. poslaniku v Lizboni, naj zahteva potne liste in naj zapusti deželo. Obenem so se dostavile potrebne listine dunajskemu portugalskemu zastopniku. Vojske z Nemčijo se boje. Italijanski kralj sam se je baje izrazil, da nikakor ne kaže napovedovati vojske Nemčiji, kajti potem bi bila Italija prisiljena poslati velik del čet na francosko bojišče, kar pa je izključeno; kajti Italija ne sme zgrešiti svojega edinega smotra, da se namreč premaga Avstrija ter osvobodi zemlja, kjer bivajo Italijani. — Kako znajo Italijani »reševati« svojS, so že dovolj izpričali; najbolj 1' pa to izpričuje podrta Gorica. Kako si dalje žele italijansko govoreči avstrijski podaniki italijanske rešitve, kaže dejstvo, da so se begunci v Ljubljani norčevali iz ujetih Lahov, ki so izstopili na kolodvoru. Pri Verdunu sc odloči. Francoski finančni minister je v zbornici izjavil: »Živimo v odločilni uri; ves svet gleda na Ver-dun. Ljutost sovražnih napadov kaže, s kako nepotrpežljivostjo bi radi sovražniki dosegli uspeh, če bi bil le tudi začasen. Zgodovina bo zapisala obrambo Verduna med največje dogodke naše dežele. Brez optimizma se sme danes reči, da vidimo konec te vojske.« Srbski prestolonaslednik v Rimu, Dne 16. nuu-ca je bil princ Aleksander v Rimu. Sprejeli so ga z vsemi častmi. Prišel je baje tja v rodbinskih zadevah. Na španskem tudi vie. Govori se, da utegne tudi Španija opustiti nevtralnost ter se pridružiti osrednjima velesilama. Gre predvsem za Gibraltar, ki so ga Angleži pred stoletji vzeli, česar ponosni Španci niso nikdar preboleli; a tudi za to se potegujejo nekatere stranke, da bi Španija zasedla Portugalsko. — Bomo videli. Vrhovni povel'nik ruske zahodne bojne črte je postal general Evreth, ki je vodil umikanje ruske arma de. Načelnik generalnega štaba je general Mišncvič. Vstaja v Mehiki draži severnoameriške kroge, ki napovedujejo, da bodo Združene države nastopile s silo, če se bo vstaja nadaljevala. Doslej znaša število vstašev 23.000, ki razpolagajo z veliko množino orožja, municije in strojnih pušk. Denar, denar! Anglija je dovolila Portugalski 300 milijonov frankov posojila, za porabo zaplenjenih nemških parnikov ie pa plačala (Portugalski) 50 milijonov frankov. Svetovna v©*ska. Peta liitka ob Soči — za Italijane kilava. Nad .1000 laskih mrličev. Lahu pogum upade). — (»orica obstreljevana s težkimi kroglami. — Lep uspeli naših napadalnih čet v tolminskem in bovškem odseku. — Na rusko-nemškem bojišču krepki spopadi; ruske čete povsod odbite. — Zasedena ruska postojanka {>ri Tarnopolu, — Za-vratni napad na avstrijsko bolniško ladjo „Elektro". — Naši potopili pred Pračem francoskega torpeduega ruš i i ca. — Bojni ples pred Verdunom še ni končan. Neprestani boji letalcev. Štiri sovražni aeroplanl izbiti. — Napad na Miihlhausen in Metz. LAŠKO BOJIŠČE. Peta bitka ob Soči. Ob soški fronti so bili po dolgem odmoru /.opet hudi boji. Dolgo Časa jc trajalo, preden so si Italijani opomogli 2» in izpolnili vrzeli, ki so nastale vsled strašnih izgub v Četrti soški bitki. Zdi se, tla so sedaj nakupičili ob soški fronti ogromno število čet, ki so jili deloma vzeli tudi s tirolske fronte, kjer so operacije vsled debelega snega in plazov popolnoma onemogočene. Silovit artiljerijski ogenj se je pričel že 11. in 12. marca; nato so pa napadali Italijani z močnimi pehotnimi silami. Bili so pa povsod krvavo odbiti. Prvi dan pete soške bitke se jc končal s popolnim porazom Italijanov. Cadorna je prišel do prepričanja, da tudi peta laška ofenziva ne more predreti naših vrst ob Soči. Upamo, da bo italijanska sila imela kratko življenje, da pa bo enkrat naš končni odgovor usodepoln za Italijo. Plave, Podgora, Lešnik, Doberdob-ska piano i a, Sv. Mihael... to so znana imena krajev, ki so nanje namerili Italijani tudi v peti ofenzivi svoje cilje, topove in napade.......Segedinski polk številka 46 je pri Sv. Martinu (dne 13. marca) sedemkrat zaporedoma odbil navale italijanskega orožja. Ljuti so bili spopadi dne 14. marca na višini pri Podgori. V ročnem metežu so bile laške čete poražene. Nad 1GG0 laških mriieev. Nočni napad (14. marca), ki so z njim hoteli Lahi presenetiti naše čuvarje na prostoru jugozahodno od Sv. Martina, se iii ob-nesel, dasi je besnel poprej večurni topovski ogenj. Pri Sv. Martinu je obležalo nad 1000 mrtvih Lahov. Napadi zadnjih dni so se pričeli ravnotako, kakor ob prejšnjih velikih bojih: topovi so gromeli, da je bilo proza. Priprava s topovi Italijanom ni veliko pomagala. Njih pehota se je prepričala o tem že prve dni, ko je napadla. Po svoji stari navadi so zopet žrtvovali bataljone kar povrsti; pet do sedem navalov je sledilo; na.skakovale so vedno nove četo. Naša pehota v jarkih je morala krepko odbijati in je zopet dokazala svojo obrambno moč. Italijanska pehota je poizkušala povsod prodreti v naše postojanke na Dobr-dobslci visoki planoti in pri goriškem mostišču. Vse žrtve so pa ostale zaman. Prva dva dni so imeli Lahi že velikanske izgube na ljudeh posebno pred našimi postojankami ob robu visoko planote. Na Podgoro, kjer sc raztezajo laške črte najbližje Gorici, so izkrvaveli sovražni navali tudi zdaj. Posamezne oddelke, ki so vdrli do naših jarkov, so vrgli naši z bojem na nož in s puškinimi beti. Ob Soči se je zopet izkazalo junaštvo naših čet. To pot jim je hitno pogum upadel. Kratko poročilo generala Iloferja pove vse: »Italijani so s svojimi brezuspešnimi napadi na soški bojni črti prenehali. — Postojanke ob Soči so vse trdno v naši posesti.« Po uvodnih kanona-dah dne 11. in 12, marca so jeli Lahi napadati v ponedeljek 13., ter nadaljevali napade z vso silovitostjo še dva dni; a Cadorna je kmalu uvidel, da zastonj žrtvuje nove in zopet nove bataljone. Nov peli poraz Lahov bo pač slabo vplival na itak že hladno razpoloženje italijanske javnosti. Pojemajoči boji. Prvotna sila italijanskih navalov se je hitro skrhala. 17. marca so poizkušale napadati laške čete le še pri Selcih. Tudi topovi niso dosegli več navadne mere. Več živahnosti je bilo ta dan pri BovcuinTol-m i n u ter v odseku Bela. Na severnem robu tolminskega mostišča so napadle naše čete, osvojile sovražno postojanko in ujele 449 Italijanov, med njimi 16 častnikov. Tudi dve strojni puški sta bili zaplenjeni. — Gorica je bila 18. marca zopet obstreljevana in sicer ? najtežjimi kroglami. Naše četo so tudi 18. marca uspešno nadaljevale napade pri tolminskem mostišču; prodrle so dalje čez cesto Selo—Čiginj in zahodno od Sv. Marije. Protinapadi sovražnika niso uspeli. Na južnem grebenu Mrzlega vrha je bilo ujetih še 283 Lahov. Na tirolski bojni črti so bili zmerni topovski boji zlasti na Monle Piano, na Col di Lana, pri Rivi in v Judikariji. VOJSKA 2 RUSI. »Times« poroča, da pričakujejo živahnejšega nastopa na ruskem bojišču. Vrše se premikanja na skrajnem nemškem levem krilu. Tudi Rusija je končala svoje priprave, pravi »Nova Reforma«, in tla prične na vseh bojiščih ofenzivo. Uspeh naših čet pri Tarnopolu. Zahodno od Tarnopola so vdrle naše čete v rusko prednjo postojanko, Ujele 68 mož te zaplenile 4 rcetalce min in eno strojno puško. Žival no delovanje topništva se je pričelo ob Dnjestru in ob besarabski bojni črti. Z veliko ljutostjo so se pričeli na nemško-ruski fronti boji na obeh straneh jezera Maroč in Tristviaiskcga jezera. Napadi Rusov so bili povsod odbiti. Pred nemškimi postojankami so našteli 9276 padlih Rusov. BALKAN. Na Balkanu je zdaj vse tiho. Listi poročajo, da odvažajo Francozi svoje čete izpred Soluna na Francosko. Čete se vkrcavajo ponoči. Med odposlanimi je veliko Mavrov iz Alžira in alpineov. NA MOF-IU. C. ki', mornariško poveljstvo naznanja: Neki sovražni podmorski čoln je 18. marca nedaleč od Šibcnika ob clobrcm razgledu in ko je svetilo solnce, brez vsakega, svarila lanciral našo bolniško ladjo »Elektro«. Enkrat jo je zadel in težko poškodoval. Utonil je 1 mornar, nevarno ranjeni sta dve sestri Rdečega križa. — Ilujše kršitve mednarodnega prava si na morju skoro ne moremo misliti. Neki naš podmorski čoln je isti dan pred Dračem torpediral francoski torpedni rušilec vrste »Fourclie«. Rušilec se je potopil v eni minuti. — Pri Kara Burnu (južno od Soluna, je v noči od 17. na 18. marca neki naš zrakoplov napadel ententino brodovje. FRANCOSKO BOJIŠČE. Trdovratno topniško dvobojevanje. Verdunska bitka je največji topovski Ivoboj sedanje vojske. V dokaz samo o, dr. je n. pr. na en francoski odsek v ivoli urah padlo okrog 100.000 krogel, lozdovi so deloma okleščeni do kore-lin. Nad 100.000 mož francoskih izgub. 20. dneh verdunske vojske so Fran-;ozi izgubili nad sto tisoč mož. — Postni so osobito boji v zraku; tekom nega tedna so nemški letalci sestrelili n uničili 12 sovražnih letal. Ostri spopadi so se vršili na celi mjni črti v Vogezih, Champagni in na landerskem. Pri Verdunu stvar ne gre ako naglo, kakor se je to godilo v do-edanjih napadih na trdnjave; napre-lovati se more le korakoma. Tudi je lilo potreba nekoliko odmora, da se iritogne v bližino potrebni napadalni cžki materijal. Odmor pri Verdunu je le mir pred iliarjem. Pričakuje se strašen napad icinške pehote, tako v bojazni napove-ujejo francoski časopisi. Nemci kljub obrežju zopet vrženi. Tudi se poroča, da so ruske čete, ki se gibljejo v Perziji, zasedle mesto Kcrind v Perziji, 200 km severnovzhodno od Bagdada. Tedenske norice. List s* ustavi s prihodnjo 13. štev. vsem naročnikom, ki dotlej ne boelo storili svoje dolžnosti kot naročniki-plačniki. Vsak, kdor se čuti prizadetega, naj nemudoma pošlje zaostalo naročnino. Smrtna kosa. Dne 14, marca ie umrl v bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiji č, g. Ivan Pelt, vpokojeni župnik hinjski. Rojen je bil v Ribnici, za mašnika posvečen leta 1889. R. i. p.! Prvo sv. obhajilo v deželnem dvorcu. Preteklo nedeljo je pristopil neki hrvatski vojak, ki se nahaja v rezervni bolnišnici Pri težki havbici. ivideznemu počitku vedno obstrelju-iVerdun, ki so ga oblasti zapustile, 'kateri listi že pišejo, da se je po tri-levnem počitku bitka pričela s po-ojeno silo. 32 zračnih bojev pri Verdunu. Poli' večjih in manjših prask ob doseda-ili postojankah, so se poskušali predalu letalci obeh vojskujočih se sil. oinSki letalci so obstreljevali osobito plodvorske naprave na progah Cler-[ont- Verdun in pa Iipinal- Lurs --'smil ter okolico Dijona. Francoski (f»lci so pa ogrožali Metz ter ranili, ■»'orna ubili nekaj oseb. Neko drugo la!,>o brodovje je priletelo nad Mtihl-usen in Naptheim. Nemci so izstre-štiri sovražne aeroplane. V Muhl-usenu je mrtvih 7, ranjenih 13 oseb. TURČIJA NA KAVKAZU. lvtrograjski listi naznanjajo, da so 11 Turki ob reki Kalapotamos in ob deželnega dvorca v Ljubljani, prvikrat k sv. obhajilu.i Pred vojsko se je nahajal od mladih nog nekje na Srbskem, in tako se je zgodilo, da je ostal brez verskega pouka in brez sv, obhajila. Zdaj so ga skrbne sestre usmiljenke same poučile in pripravile, in tako je s prižgano svečo v roki in s šopkom na prsih prejel prvikrat ves srečen in zadovoljen sv. obhajilo. f Dr. Anton Stare, Dne 15. marca je v Ljubljani zatisnil oči »ljudski zdravnik« dr. Ant. Stare, generalni štabni zdravnik v pokoju. Za smrt ga je lepo pripravil duhovni svetnik g. Simon Zupan, župnik na Ježici pri Ljubljani, ki sta si bila od nekdaj dobra prijatelja. Pokojni zdravnik ie bil ljudomi-lega značaja, usmiljenega srca, ter je vsakemu rad pomagal. Reveže je zastonj zdravil, dostikrat pa povrh še podpiral, Bog mu bodi plačniki Zemlja se je vsadila. Ob zadnjem potresu se je nad vasjo Breznica na Gorenjskem odtrgal velik plaz zemlje. Več stoti- soč kub. metrov gramoza se je pomaknilo naprej. Ena hiša je v nevarnosti. IV. avstrijsko vojno posojilo. V prvi polovici aprila se objavi razpis 4. avstrijskega vojnega posojila. Ob lepih uspehih' zavezniških armad bo brez dvoma tudi to posojilo dobro izpadlo. Denarja je med prebivalstvom dosti. Umrl je v Gradcu 16. marca nekdanji deželni predsednik vojvodine Kranjske — baron Andrej W i n k 1 e r. Dosegel je starost 91 let. Povzpel se je bil od preprostega uradnika do tako častnega mesta. Kot deželni predsednik je bival na Kranjskem 13 let. Zadnji čas — pred vojsko — je bival v Tolminu. Plaz ;e zasul v Bohinju v Ukancu 40 oseb. Nova imena so dobile goriške ulice. Namesto imen, ki naj bi pričala po želji Lahonov italijanski značaj mesta, so se obnovila zopet stara nazivanja, deloma so se pa porabila imena, ki spominjajo na domačo starejšo in novejšo zgodovino. Razne novice. Važni posveti. Dne 12. in 13. marca so se vršila na Dunaju velika zborovanja, katerih se je udeležilo obilo zastopnikov raznih strank in svetovnih nazi-ranj. K posvetu je prišl osebno tudi dunajski kardinal dr. Piffl in nekaj ministrov. Zborovanje je vodil dunajski župan. To zborovanje je bilo prvi poizkus, da spravi vse različne Nemce do skupnega obravnavanja najvažnejših vprašanj. Govorilo se je o važnih socialnih vprašanjih: nazadovanju rojstev, jeti-ki, varstvu dojencev, spolnih boleznih in vojnih domovih. Najresnejša je bila zadeva spojnih bolezni in boja proti nečistosti. Od katoliške strani so sc izpre-govorile jasne in odločne besede, da te ljudske kuge ne bomo ozdravili, ako se ne začne odkrit hoj proti nenravnosti. Samo enega prenovitelja imamo in ta je Kristus. Krepke so bile tudi besede za svetost zakona in družine. — Dokler se ne bodo upoštevale in izpolnjevale božje zapovedi, dokler ne bodo odpravili gotovih tvornic in prepovedali gotovih inseratov po židovskih listih, bodo vsa taka posvetovanja — brez uspeha. Pajka jc treba ugonobiti, ne samo pajčevine pometati. Potres. V hrvatskem Primorju, kjer je bilo središče zadnjega potresa, je povzročena škoda deloma jako občutna. Človeških žrtev sicer ni bilo, pač pa je razdejanih, porušenih in razpoče-nih hiš silno veliko. V občini Grižane je potres porušil 110 hiš, 120 pa močno zrahljal; v Bribiru je poškodovanih okrog 900 poslopij, uničenih 12. — Na Reki je prizadetih 26 hiš. — V Senju so našteli 40 potresnih sunkov. Plaz je popolnoma razdejal in odnesel dom na Vršiču. Pastirski list kardinala Merciera, ki je bil tiskan brez dovoljenja ondotne cenzure, pride v sodnijsko zasledovanje. — Nemški guverner je pisal obenem kardinalu prijazno, a odločno pismo, ki mu v njem očita politično hujskanje ter opozarja, naj v bodoče s takim delom ne pride več v ospredje. Nesreča v municijski tvornici. V Wollersdorfu sta se pripetili nedavno dve mali nesreči vsled eksplozije razstrelilnih kapic. V dotičnem oddelku so je, žal, ponesrečilo enkrat pet, drugič štiri osebe. Vse druge zlobno zavite novice o velikih požarih in razstrelbah so pretirane in izmišljene. Benetke pod vodo. Ob zadnjem deževju je po lepih spomladnih dnevih nastopil občuten mraz v severni Italiji. Snežilo je, s hribov so se valili plazovi. V Benetkah je morje preplavilo trg Sv. Marka in sosedeje ulice. Odstop francoskega vojnega ministra? Predsednik Poincare je izpočetka zavrnil prošnjo vojnega ministra Gallieniia za odstop, ker se je bal, da bi moralo odstopiti celotno ministrstvo. Slednjič se ie le vdal. Za vojnega ministra bo imenovan general Joffre. En dan 102 zračna boja. 8. marca jc bilo v okolici Verduna dobrih sto letalskih spopadov. Francozi so pri tem izgubili 8 aeroplanov, Nemci nobenega. Knkor pajk, ki spretno splete mrežo, ki vanjo lovi muhe in mušice, tak je tudi Anglež. Razpel je svoje mreže po celem svetu, ter hoče, da bi mu vsi služili; vojskovanje mu pa nič kaj ne diši. Poprej so se udeležili vojne razni plemiči in velikaši, ker so služili »domovini« kot visokoplačani častniki, in. pa nižji sloji, ki so bili kot vojaki plačani. Zdaj je teh zmanjkalo. Naredili so postavo, da morajo na vojsko vsi ne-oženjeni. Kaj storiti? Ženili so se, da je bilo kar smešno. — Vlada naredi postavo, da morajo tudi oženjeni na fronto. Kaj sedaj? Shode prirejajo in ugovarjajo. Panamski prekop no zopet otvorjen 15. aprila ; voziti bodo smele tudi velike ladje. Pojav na luni. Na večer pred zadnjim potresom so opazovali v nekaterih krajih blizu goriške fronte — kakor piše solkanski župnik č. g. J. Rejec — nenavaden pojav na luni. Okrog lune je bil velik kolobar (soj ali svit); preko tega soja do srede luninega kroga je bilo videti neki svetlobni žarek v podobi meča in sicer v smeri, kakor se je drugo jutro zemlja tresla. Ta pojav jc trajal dober četrt ure. — Poročevalec pristavi, naj bi zvezdoslovci pojasnili to vsekako zanimivo prikazen. Vojaške novice. Naš prestolonaslednik — podmaršal, Nj, veličanstvo cesar Franc Jožef I. je imenoval Nj. c. in kr. visokost nadvojvodo Karla Franc Jožefa za podmaršala in vice-admirala. Nabori letnika 1898 se bodo vršili v obeh državah monarhije v času med 14. aprilom in 3. majem. Slovenski topničarji so se povrnili, kakor posnemamo iz raznih dopisov, po-četkom marca z galipolskega polotoka v turško prestolico — Carigrad. Kam jo bodo krenili z velikimi možnarji, še ni znano. Pojasnilo zaradi podpor in vzdrževal-nin. Nekateri so članke, ki so bili zadnji čas po listih o zvišanju podpor, napačno razumeli. Zato nadlegujejo okrajna glavarstva, ki so z delom že itak preobložena, z nepotrebnimi prošnjami. Podpora se ne zviša vsakemu, ki z dosedanjo podporo težko izhaja. Za osebo nad osem let staro se dovoli podpore 1 K 05 v, če gostuje, in 70 v, če ima svojo hišo; za otroke pod 8 leti pa polovica od onih dveh vsot. Višja podpora se sploh ne dovoljuje, pač pa se najvišja celotna podpora iz gotovih vzrokov večkrat skrči. Pod žc označenimi pogoji se se.iaj pošiljajo lahko vzorci na te-le vojne in etapne pošte: 6, 10, 12, 13, 14, 15, 17, 19/11, 20, 22, 22/11, 23, 24, 26, 27, 28, 29, 30, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 47, 48, 50, 51, 52, 53, 54, 56, 57, 61, 62, 63, 64, 65, 66. 68, 69, 70, 71, 72, 73, 74, 75, 78, 79, 81,. 83, 84, 85, 86, 87, 88, 89, 91, 92, 93, 94, 95, 98, 100, 101, 102, 103, 104, 105, 106, 109, 110, 111, 112, 113, 115, 116, 116/111, 118, 119, 123, 125, 126, 127, 128, 132, 136, 137, 139, 141, 142, 144, 146, 148, 149, 150, 151, 156, 157, 162, 163, 164, 172, 173, 184, 176, 179, 180, 182, 183, 184, 185, 186, 189, 200, 202, 204, 206, 207, 208, 209, 210, 212, 213, 214, 215, 216, 217, 218, 219, 220, 221, 222, 223, 224, 225, 226, 227, 229, 230, 231, 233, 235, 236, 241, 251, 253, 254, 256, 257, 258, 264, 265, 271, 274, 301, 302, 303, 304, 305, 306, 307, 309, 310; 311, 312, 313, 314, 316, 320, 321, 322, 323, 325, 326, 327, 328, 329, 330, 331, 337, 338, 339, 341, 350, 351, 352, 353, 354, 355, 501, 502, 503, 505, 507, 600, 601, 602, 603, 604, 605, 606, 607, 608, 609, 610, 611, 612, 613, 614, 615, 630 in Sarajevo. Glavar Črnegore. Za guvernerja v Čmigori je imenoval naš cesar podmaršala Viktorja Webra, osvojitelja Lovčena. Postrezite! Pogreša se že 11 mesecev vojak Jožef Mihelič iz Plužne pri Tolminu. Služil je pri 55. pp., 5. maršk. Poizveduje in stroške povrne njegova žena Marija Mihelič, Riegersdorf št. 17, Koroško. — Že poldrugo leto se ni oglasil Feliks Moder (27. pp., 9. komp.). Če kdo kaj ve o njem, naj blagovoli sporočiti njegovi ženi Justini Moder, Toplice, p. Zagorje ob Savi. — Pogreša se infanlerist Alojzij Pokove c od pp. št. 17, I. b., 2. stot. Zadnjikrat je pisal iz Galicije septembra 1914. Če bi kdo kaj vedel o njem, naj blagovoli naznaniti materi Mariji Po-kovec, Dolganoga, p. Kresnice. Stroški se povrnejo. Veliko veselje je bilo ta dan v družini Jožefa Pritekelj v Gradežu pri Turjaku, ko se je po 11 mesecih zglasil iz ruskega ujetništva sin A 1 o j z i j Pritekelj. — Oglasil se je iz ruskega ujetništva Janez Likar iz Vodiu (Col na Vipavskem). Nahaja sc v Asa Balasosk^ gu-bernija Ufcr. Ujet je bil marca -1915. .Zadnjič je pisal ravno pred enim letom. Iz koroških žametov pošiljajo fantje vsem vojakom, ki se bo- re zoper izdajalskege. Laha, dalje bralcem »Domoljuba«, vrhniškim in vipavskim dekletom — srčne pozdrave: Franc Nu:s-dorfer — Slap pri V pavi; Lovrenc Filipič — Horjulj; Anton Gitnik — Ligojna; Ivar Knapič — Verd; Ivai Goropečnik — Do brova; Jožef Klančar — Veliki Visolnik: Ignac Mahko.vič — Janče; Franc Kaste!i( — Grosuplje; Jožef Škarabot — Šempas Franc Tomažič in Anton Raspor — Vrh polie ori Vipavi. pošiljajo z južnega bojišča pozdiave vsem čitateljeni in čila-teljicam »Domoljuba«. — Podpisani so sle deči Alojzij Kambič, Franc Muc Jus. Plut iz Lokvice; Anton Hanzelj, Ign Kifnar, Jos. Jenič, Janez Ružič iz Metli ke; Jos. Žnidaršič, Jos. Lončarič, Mar Vraničar, Jos. Matjašič iz Rosalnic; Juri Mužar, Jos. Matjašič iz Božakova; Mar Javor, Ivan Bajuk, Martin Bajuk iz Rado vice; Janez Jakša, Anton Jakša iz Gra daca; Leop. Zupančič, Mat. Pezdirc, Leop Papež, Leop. Kmetič, Janko Doltar, Leop Jerman iz Črnomlja; Janez Butalja, Antoi Grahek, Feliks Hlebec iz Petrove vasi Matija Skrinjar, Anton Šuklje. Jos. ludnii iz Črešnovca. Nemški mornariški admiral odstopil Admiral pl. Tirpitz se je poslovil od s\o jega mesta. Njegov naslednik admiral pl Capelle je bil mnogo let takorekoč desn; roka Tirpitzeva, bo torej deloval v zmLIt svojega predriko: nadaljeval bo povodni vojsko po znani napovedi nevtralnim dr žavam. Amerika. Zbornica zastopnikov Zje dinjenih držav je pooblastila predsednika da sme pomnožiti redno armado do 12( tisoč mož. — Vojna uprava je naiočila pol-tretji milijon pušk in granat. Dopisi. Iz Žabnice pri Škofji Loki. Dobrodcl na predstava na korist vojnim invalidni! v nedeljo, dne 12. t. m., popoldne sc jc iz vršila naravnost sijajno. Ne vemo, ali na bolj pahvalimo požrtvovalnost šolske vo diteljice gdčne. Ivanke Cegnar, ali dovr šenost igranja in petja. V imenu vojnih in validov, katerim je predstava donesla či stega 100 K, hvala prisrčna in domovin ska! Mimogrede bodi omenjeno, da je naša gospodična šolska voditeljica v palrio-tične namene neumorno delavna in požr tvovalna. — Potres smo čutili v nedeljo 12. t. m., zjutraj ob 4. uri 20 minut. Sme< od zahoda proti vzhodu. Dolenjavas pri Ribnici. Pred meseci je bila tu ustanovljena lesna z a d r u g j za tukajšnji okoliš. Pečala se je pred\sd z dobavljanjem drv, ki je z njimi oskrN vala vojno bolnišnico v Ribnici; odpošiljal1 jih je pa tudi v Zagreb in v Ljubljano. Zadruga vrlo dobro napreduje. Vodi jo njen ustanovitelj poslanec Škuij. — Odkar smo uredili društveno dvorano, je društveno življenje močno napredovalo. Zadnji čas smo priredili dve dobrodelni predstavi petjem in deklatnacijami. Poleg naših vr lih fantov iz Marijine družbe, ki so os«; beli zanimivo igro so nas presenetili m3" šolski dečki. Čisti donesek se je obrnil v prid goriškim beguncem (60 K) in za oslepele vojake (50 K). Semič, V nedeljo, dne 12. t, m,, je imelo naše izobraževalno društvo občni zbor. Društvo kljub neugodnemu času ne spi. Priredilo je predpustoin dve igri, katerih čisti dobiček je poslalo za deželni zavod za slepe; znašal je pri igri fantov 52 K, pri igri deklet 178 K. V odmorih so nas zabavali tamburaši, ki se še vedno pridno vadijo. Seveda vojska tudi našemu društvu ni prizanesla. Godba na pihala mara počivati, ker je večina njenih članov in tudi kapelnik v vojski. Bog varuj in privedi nazaj zdrave vse dobre fante! Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: liiha niča Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, za katere jamči dežela Kranjska, in jih obrestuje po 43/*°/o brez kakega odbitka. Uradno uro cd 8. zjutraj io 1. popoldne. Glejj inserat! feApl Ustck p^raj Kletev divjega lovca. (Povest. — O. — J. C.) (Dalje.) Drugi dan je že prišla sodno-zdrav-niška komisija, potrdila smrt logarja Voj-čiča in odredila njegov pokop; ostalo je še glavno delo oblasti: poiskati požigalca in ubijalca, — oba nedvomno v eni osebi. Preiskava se je začela in iz vsega, kar so povedali vaščani, se je dognalo, da je zažgal in logarja umoril divji lovec Joža. Milan sam ni mogel s svojim pričevanjem stvari nič razjasniti. Pripovedoval je, kako je šel na dvorišče, da zapre vrata, ki jih jc požigalec pustil odprta; — kar mu pogled obvisi na strešnem robu, ki je že na vso moč gorel. Bil je kakor iz sebe, klical očeta in ljudi; spominja se samo tega, da je hipoma počila od nekje puška in se je oče zgrudil brez besede na tla. Orožnikom ni preostajalo drugega, nego da so se podali iskat zločinca v gozd, Wer sc je prav gotovo skrival. Hudodelstvo je tako razdražilo celo vas, da so se 7- orožniki tudi vaški fantje napotili zasledovat hudobneža. Že drugi dan pretlpoldnem se je čulo iz gozda silno vpitje, ki je spravilo vso vas pokoncu. Na stezi proti vasi se prikaže vsem tale prizor: Pred orožniki, ki so se njih bajoneti bliskali v zlatem solncu, je stopal Joža, uklenjen z verigo, zmršenih las, mrklega obraza in divjega pogleda. Za orožniki je stopala hrupno in šumno cela tropa vaške mladine; nekateri starejši so psoval" zločinca, ki je nemo korakal pred orožniki, kakor stroj brez krvi. Ko pridejo v vas, izbruhne med vaščani prava sveta jeza v vsej moči; ogorčenje med množico je rastlo s tako silo, da so morali orožniki miriti in ljudi odganjati, da bi se ljudska strast sama ne maščevala nad ubijalcem in požigalcem. Orožniki so mirili spočetka z besedami; a ko je bila vsaka beseda zaman in je bilo življenje hudodelca v nevarnosti, so prijeli za orožje in zapretili, da nastopijo z ostrino, če se množica ne razkropi. Ljudstvo se je slednjič pomirilo in spremljalo s stisnjenimi pestmi in z ostrimi besedami ničvredneža, ki so ga odpeljali orožniki na vozu v mesto — pred sodišče. * * * Joža je preiskovalnemu sodniku iz-prva tajil; toda veščemu strokovnjaku se je hitro posrečilo, da ga je spravil v razna protislovja, in da je Joža slednjič skoro porogljivo izjavil: »Da, zažgal sem in ubil sem ga jaz, da maščujem svojega prijatelja.« »Toda taka maščevanja niso navadna v naših krajih,« reče sodnik; »zraven pa tudi kaznovanje ni prepuščeno posamezniku, marveč tistim, ki so za to postavljeni.« »To me nič ne briga. Zaklel sem se, da se bom krvavo maščeval nad starcem; — svojo prisego sem izpolnil, in vi me obesite, če me hočete, ne menim se nič za to.« »In vam ni žal?« »Žal?« se zasmeje s peklenskim smehom ubijalec, »zakaj, čemu bi mi neki bilo žal? Ali je bilo njemu žal ubiti človeka, čigar žena je bila z eno nogo skoraj že v grobu in čigar štirje otroci so vpili lačni po hiši ?<- »To je dniga stvar,« reče sodnik strogo. »Rajni logar se je moral v nujni samoobrambi poslužiti svojega orožja.« »To mi je vseeno; jaz sem hotel maščevati svojega tovariša,« reče zločinec kljubovalno. »Ne, niste smeli, ker to je proti božji, naravni in proti cesarski postavi,« reče sodnik strogo, »Preziram le zakone, ki z ene strani dovoljujejo ljudi streljati kot žival, z druge pa zabranjujejo maščevanje na takih krvo-lokih.« Ta skrajna osornost hudodelca je uve-rila sodnika, da ima opraviti s trdovratnim zločincem, ki z njim pravica ne sme imeti nobenega usmiljenja. Čez nekaj tednov je bila glavna razprava proti divjemu lovcu Joži, ki jc bil obložen radi požiga in zavratnega umora. Sodišče ga je obsodilo na smrt na vešalih, ki je bila potem potoni najvišje milosti iz- premenjena v dosmrtno ječo, * * * Zares, težka nesreča je zadela Vojči-čevo družino Čez noč so postali reveži — skoraj brez vsega. Ker je bila hiša lesena, je zgorela do temelja, in samo požrtvovalnosti sosedov se je posrečilo, da so v neverjetni naglici izpraznili vso hišo. Tako so rešili vse, kar se je nahajalo v njej. Prvo pomoč je dobila nesrečna družina pri starem gospodu župniku, ki je poklical Ano in Milana v svoje župnišče, do-* kler si ne zgradita nove hišice in si ne uredita novega doma. Samo vsled Milanove delavnosti in dobrodušnosti vaščanov, ki so bili priljubljenemu mladeniču krepke in železne volje v vsem na roke, je bilo mogoče, da se je v kratkem času sezidala na istem mestu hišica, ki je bila skoraj še lepša od prve. Ni še preteklo leto dni. ko je Milan zopet gospodaril v lični hišici. V svoji novi domačiji je razvil Milan izredno delavnost; trudil se je z vso vnemo od rane zore do poznega mraka, samo da si zopet odpomore, da ne bo treba njegovi materi na stare dni stradali. K njegovi delavnosti mu je prav dobro došla tudi delna očetova pokojnina. Ni bilo veliko, a bil je stalen in gotov priboljšek, ki se je dalo z njim vsaki mesec stalno razpolagati. In tako je potekalo njegovo življenje v delu in marljivosti; — žilava narava človeka je krepko kljubovala nemili usodi. Stara Ana, videč svojega sina, kako se trudi v potu svojega obraza za dom, je rekla cesto solznih oči; »Oh Milan, kako sem srečna s teboj!« Ta pohvala je bila za dobrega sina zadostno plačilo. Tako ;e bil srečen ob lakih besedah, da bi bil najraje skočil k starki in poljubil njeno od skrbi in bolečin rnzora-no čelo, »Srečna sem, dragi Milan, srečna; toda to me boli, da ti ne morem tako pomagati, kakor bi ti kaka mlajša gospodinja.« »Pojdite, mama, pojdite; vi ste še za dve drugi,« reče Milan v smehu, držeč se, kakor bi je ne razumel. »E, Milan, lahko se je tebi šalili, ko si še mlad; od mene stare se je pa sir.eh že poslovil,« vzdihne Ana in začne urejati lonce po ognjišču. Večkrat se je razpredel med njima tak razgovor; — toda Milan je obrnil besede vedno na drugo, kakor bi mu ne bilo všeč, če je mati sprožila to stvar. Starka se je včasih tudi resno razvnela zaradi tega; toda Milan jo je znal tako razorožiti, da se je slednjič še sama smejala z njim. Nekega dne zvečer je bila pa Ana nekam nenavadno resna Ko sta povečerjala, reče Ana. resno: »Koruzo bo treba okopali jutri.« »Da, čas bo, mati.« »Koliko težakov bo treba?« »Kake štiri poleg mene,« reče Milan mirno. »Potehi pride košnja na vrsto.« »Da, košnja; pa huda bo letos, kajti trave že davno niso bile tako goste in velike, kot letos.« »Hvala Bogu!« »Koliko koscev bomo pa najeli?« »Jih bo težko dobiti toliko, da bi en dan pokosili.« (Dalje prih.) Slike in črtice z bojišč. Vesclost gineva ... Pismo, ki ga je poslal starejšina »Danice« g. Lovro Sušnik svojemu bratu Jožefu na Breznico št. 2. pri Škofji Loki. Sarajevo, dne 27. februarja 1916. Dragi Jože! Hvala Ti lepa za karto! Vesel sem je bil, čeprav so bile novice, ki mi jih sporočaš, maloštevilne. Posebej sem Ti še hvaležen za Pavletov naslov; želel sem mu že pisati. O sebi Ti ne vem posebnega poročati. Zanimalo Te bo le, da sem postal nedavno tega nadporočnik; mogoče že veš iz Slovenca. Kaj ne, če bo vojska še dolgo trajala, postanem še general, — Gre mi primeroma dobro. Zdrav sem, hvala Bogu, in tudi sicer oii ničesar ne manjka. Kaj bo z mojim dopustom, še sedaj nič ne vem. Moram počakati, da se drugi zvrste, potem bom že videl. Na vsak način se boni potrudil, kakor si lahljo mislite, da pridem prejkoprej domov, da se po dolgem in težkem času spet enkrat vidimo. Kako si že želim tistega dneva! Najbrže bo med tem minila zima in ž njo zopet leto, kar se nismo videli. Na novo bo prišla cvetoča pomlad, ki je zaljšala moj lanski dopust in poviševala j mojo dobro voljo, ljubezniva in smehljajoča kakor deva, ki podaja ženinu roko v slovo, v težko, mogoče večno slovo, pa mu noče greniti zadnjega trenutka, temveč mu želi olajšati žalosti polno srce. Z lanskim poletjem sem izgubil tudi jaz doberšen kos svoje vigredi in ko pride novi maj, moja ve-selost ne bo več tako razposajena. O širne poljane poljske, vam sem ostavil svojo zdravo mladost; naj vam bo v srečo in blagoslov! Da si mi zdrav, da so mi zdravi vsi i domači! Tvoj brat Lovro. V najini sredi se je -nahajal korporal Rudolf s srebrno svetinjo na junaških prsih. Tudi ta se je strinjal z najinimi nazori. »Silno ljubim veselje,« je pričel zamišljeno razkladati, »najljubša zabava mi je bila nekdaj ples. A zapela je druga godba in moral sem na bojno plesišče v snežene Karpate. Noge, ki so se sukale nekdaj ob zvokih harmonike, so mi hudo ozeble; slutil sem, da ne ostane brez zlih posledic. In takrat sem napravil sklep, da me, ako ozdravim, ne izvabi nobena godba več na plesišče. Ozeblina je pojenjala, a sklep nosim še vedno neizpremenjen v svojem srcu.« V moji sobi je bival vojak, ki sem ga zaradi amputacije hotel pomilovati, a me je odločno zavrnil: »Izgubil sem roko, pa je ni škoda. Z njo sem udaril svojo mater in pozneje ženo, ki me je svarila, naj opustim popivanje.« Vso pozornost in sočutje pa mi je zbujal mlad vojak, ki je v vojnem spopadu izgubil obe nogi. Kakor otroka so ga prena- Vo.v.ki g i pripovedujejo ... Zimsko soince se je hladno oziralo skozi okna v bolniške sobe na ranjene in onemogle vojake, razgovarjajoče se o zanimivih doživljajih. Marsikaj so že prestali ti junaki; ta je izgubil roko, drugi nogo, tretji kaže polzaceljeno rano, a še jim polje po žilah junaška kri, in zavest, da so se hrabro borili, jim širi srce. V takih trenutkih pojenjajo telesne slabosti, težave, rane in bolesti so za hip pozabljene. Večkrat ta ali oni utihne ter se po-grezne v morje preteklosti. Dni premišlja, ki so minili in na tihem briše solze ... Spomni sc mladosti, ki je kakor ovenela cvetka v hladnem pomladnem jutru; predočijo se mu leta, zapravljena in zavožena, slična težkemu vozu v blatnem močvirju. Sramuje se samega sebe, tajno ugiblje in snuje načrte za boljšo bodočnost .., Sedela sva skupaj z vojakom z lepe Gorenjske, Govorila sva o razliki med nekdaj in sedaj ter zadela slednjič na ponoče-vanje. Tovariš se je globoko zamislil, nato pa slovesno vzkliknil: »O, če mi bo dano, da še enkrat pridem na Gorenjsko v prijazni Šenčur, kako vse drugače hočem živeti. Niti minute ne maram porabiti več za ponočevanje, krokanje in brezkoristno sha-janje po zaduhlih pivnicah.« šali strežaji, toda sam ni tarnal, niti zdiho-val. Gnala me je radovednost, da bi nekoliko globlje pogledal v njegovo življenje, kar se mi pa ni posrečilo. »Svojih tajnosti ne razkrivam,« se je odločno izrazil. »Kar me je zadelo, me ne tare toliko, ker smatram za kazen.« Povedano mi je bilo dovolj. Mladenič trpi, a vdano prenaša, ve-doč, da mu je napočil plačilni dan. »Nesrečna doba,« zdihujejo ljudje več ali manj upravičeno. A uprav ti težki časi so že mnoge izmodrili ter jih privedli izkušene do spoznanja na pravo pot. Limbarski. To so izkušnje ...! Vojak Anton Dolanc iz Dol pri Litiji opisuje svoje doživljaje: Dragi starši! V začetku Vas lepo pozdravim kakor tudi druge domače. Naznanim Vam, da sem zopet ranjen v levo nogo in v bolnišnici na Dunaju. V tem pismu Vam hočem nakratko opisali svoje doživ- ljaje iz časa, ko sem žel drugič v fronto. Ko sem se odpeljal iz Judenburga v Galicijo, med vožnjo ni bilo nič posebnega. Blizu Črnovic smo čakali šest dni. Dne 23, oktobra pride nenadno povelje: Pripravite se! Odrinemo nad Taljana! Zvečer smo odkorakali na postajo Z. Tam smo prenočili kar na prostem. Bilo je jako mrzlo. Ko sem se prebudil, je bila en palcc debela slana na meni. Ob 10. uri srno sc vsedli na vlak ter rekli; Z Bogom Galicija in Bukovina! Mi se ne vrnemo več nazaj. Odpeljali smo se proti Kranjski, bili srno zelo veseli, peli smo in vriskali. Zdelo se je nam, kakor bi se peljali domov; pa zelo smo se varali, kajti čakali so nas grozni boji. Dne 28. oktobra smo izstopili v Volčji Dragi ter se podali v neko vas pri Gorici. Tu smo ostali dva dni. Zvečer drugega dne smo odkorakali ter prišli v Gorico, Tu smo ostali; celo noč so grmeli topovi. Dne 1. novembra pride povelje, da odrinemo tudi mi v bojno črto. Ko smo šli črez Sočo, Vojaki popravljajo osvojeno srbsko opirališče. so nas Lahi že pozdravljali z granatami in minami. Kmalu smo bili na Kalvariji. Tam se je začel boj, kakršnega še nisem videl in ga ne bom več. Grmeli so topovi vseh kalibrov, da se je zemlja tresla; padale so granate kakor toča. Na vsako ped. zemlje je padla granata. Ne morem Vam popisati, kako strašen je bil boi, Lahi so hoteli tukaj na vsak način prodreti. Cele kupe trupel je že ležalo pred našimi okopi, pa še vedno so se valile sveže čete proli nam; a vsi njihovi napori so bili zastonj. Padali so kakor muhe pred našimi topovi, bajoneti in ročnimi granatami. Boj je trajal cel dan in vso noč in bil vedno Iju-tejši. Takrat sem mislil, cla ne bom nikdar več videl domačega kraja. Na vernih dtts dan je bilo klanje najljutejše; šele proli dnevu je nekoliko odjenjalo, nakar so nas nadomestili Dalmatinci. Proti večeru smo šli v Gorico in tam prenočili. Drugi dan smo odšli v Št. Peter, kjer smo ostali štiri dni. Imeli smo mašo, drugače smo bili prosti. Popoldne 7, novembra smo se zopet vrnili na Kalvarijo. Sedaj je bilo nekoliko boljše, a padale so granate, mine in šrapneli, da je bilo groza. Pred nami in za nami je bilo veliko ranjenih. Marsikdo izmed mojih prijateljev je padel, a mene, hvala Bogu, ni zadelo nikdar. Tu smo bili štiri dni brez spanja in menaže; morila nas je posebno žeja, ker nismo nikjer mogli dobiti pitne vode. Stati smo morali do pasu v vodi in blatu; spodaj so bili pa mrliči. Takrat sem mislil, da ostanem v blatu; nobene noge nisem mogel prestaviti. Končno sem ob strani vendar splezal ven. Ponoči 11, novembra so prišle zopet druge čete na naše mesto, kajti dalj nismo mogli vdržati. Bili smo vsi zelo izmučeni, 12. novembra pridemo v Št. P. Prvi dan ni mogel skoraj nobeden hoditi. Pozneje smo pa le okrevali in smo bili zopet čvrsti Janezi. Počivali smo štiri dni, nato pa še tri dni v neki vasi v ozadju. Toda treba je bilo zopet odkorakati na fronto, in sicer na Oslavje. Tu je bilo nekoliko boljše; smo bili vsaj na suhem. Vztrajali smo na tem mestu en cel teden. Strašno je zopet pokalo. Dne 27. novembra so začele tudi v naš strelski jarek padati granate; pet jih je padlo ravno tam, kjer sem bil jaz, pa na srečo ni nobena eksplodirala. Ostal sem nepoškodovan. Neka druga se je razpočila komaj en meter za mano, a mene tudi ni nič zadela. Dne 28. zvečer smo dobili nadomestilo; odšli smo skozi G .. .v Št. Peter, a ostali smo tukaj komaj dva dni in morali zopet na Oslavje, kjer so nas čakali novi boji. Takoj prvi večer sem bil ranjen v levo nogo v stopalo tudi jaz; zadela me je granata, Lezel sem na obvezališče, pa me zadene krogla od šrapnela v gleženj leve noge. Zdaj me je pa prav pošteno bolelo. Upam, da kmalu ozdravim; takrat bom pa izdajalskim Lahom prav pošteno vrnil, Kajne, dragi starši, koliko morajo vojaki prestati! Prepričan sem, da me jc gotovo Marija varovala, saj berete iz časopisov, kako vojaki zaupajo na Marijino pomoč. Upam, da pridem kaj domov, preden bom šel tretjič med bojne viharje. Mnogo pozdravov Vam pošilja Vaš sin Anton Dolanc, Zdaj in prej. — Voščilo za god. Ljuba moja mati! V začetku Vas lepo pozdravim in Vam voščim vesel godovni dan — na praznik Matere božje, Bog daj, da bi zanaprej svoj god obhajali bolj srečno, kakor letos; Bog daj, da bi bila čez leto zopet vsa družina doma zbrana. Upam, da nam bo ljuba Marija izprosila to srečo in pa milost končnega miru. Prosite tudi Vi Marijo v ta namen, tudi jaz molim k Mariji; svojega patrona in angela variha nikdar ne pozabim. Ljuba mati! Odkrito povem: Zdaj bi rad šel večkrat v svetišče, da bi počastil Marijo, pa mi ni mogoče. Spominjam se večkrat Vaših besed, ko ste me svarili, naj grem v cerkev ,,, Ako me Marija obvaruje, da pridem še kdaj domov, bom pač dobro vedel, kako se živi... Imam pa trdno upanje, da še pridem domov. Zadnjič sem prosil Marijo, naj bi vsaj za en dan prišel domov, da bi se vpisal v Marijino družbo, pa sem bil takoj uslišan. In sedaj, kadar vzamem kapo z glave ter zagledam svetinjo Matere božje, pa se mi srce takoj razveseli. Ljuba mati! Odkar sem pripel svetinjo na kapo, sem kar zmeraj veselega srca, četudi se mi kdaj hudo godi. To si pa mislim, ljuba mati, da je ta pokora kazen za greh. Kadar mi je prav hudo, pa se zmislim na križanega Zveličar-ja, ki je imel še hujšo vojsko, da je nas odrešil; toda Kristus je trpel za nas vse, mi pa trpimo vsak zase, za svoje napake . .. Zaradi rnene nikar ne žalujte, rajši molite za zdravje in srečno zmago. Ljuba mati! V boj grem, pa me prav nič srce ne boli, saj me zmiraj navdaja zavest, da pridem še domov. Za god Vam ne morem drugega dati, kakor to pismo in obljubo, da se Vas bom tudi jaz spominjal v molitvi. Pozdrav vsem skupaj. Na svidenje! Josip Honikman, 17. pp,, 4. k. Vdatiosi. Vojak Urh Kersnik je pisal svoji sestri na Jezerskem, ko je odhajal drugič na bojišče: Ljuba sestra! Obiščem Te s temi vrsticami. Najprej Te lepo pozdravim in Ti naznanim, da se zopet poslavljam od tega kraja. Približal se je zopet čas, ko bom moral prijeti za puško in odriniti v boj. Prav rad grem, tudi rad dam svoje življenje za domovino; pa vendar, ko se spomnim na dom, mi je hudo, ker bom moral zapustiti svojo družino in mater in Tebe, ljuba sestra! Zdaj nič ne vem, kod me bo vodila roka božja; želim, da bi me pripeljala na dom, med domače, ali pa med tiste, ki se veselijo neminljive sleče v večnosti. — Sedaj pa, ljuba sestra, priporočam sebe in oba brata Tebi in vsem domačim. Nikar ne pozabite name pri molitvi. Moli tudi kak očenaš za Tvoje hčerke nčeta. Ko Ti pa hčerka bolj odraste, spomni ji umrlega očeta, da bo vedela, zakaj in kdaj je dal življenje za blagor domovine. Nikdar ga ne bo videla; toda imejta ga obe v blagem spominu, saj so ga nebeščani sprejeli v svojo sredine. Bog daj, da bi nas doletela ta sreča! Pozdrav vsem. Na veselo svidenje, če Bog da. Našim vojakom. Pozdravljeni, pozdravljeni boditj nam junaki vsi, ki bran'te dom preljubljeni pred krutimi sovražniki. Pozdrav pošilja vsak od nas, pri vas smo v duhu vsaki čas. Od slednjo naše koče izročamo pozdrave vroče. Krvava igra tarn besni, človeških žrtev še želi. Kdaj konec bo morije? Kdaj žar miru zašije? .V tem ognju naš vojak stoji, za domovino krvavi; za domovino in cesarja, za mile Avstrije vladarja. Zato pa hvala tisočkrat za trud ti bodi, zvest' junak! Za zmage te slavimo, še to-le poprosimo: Domovju vsekdar bodi zvest, četudi boj bi bil let šest. Srce ohrani si pošteno, poštenost svojo neskaljeno! Slovenka iz V, v< Vprašanje in odgovor. Kdaj se boste povrnili, hrabri fantje in možje — na domove osamljene? Vidimo se kmalu že? Vaša srca vsa potrta — polna so pričakovanj; pridite, da uresniči . dan se naših srečnih sanj' Čaka deca, pričakuje truma mater in žena; koliko spolzelo zdaj je za vas bridkih že solza! Pridite, da spet zasine domom sreča mirnih let! Pridite, da zaživeli bomo raj družinski spet. XXX Ljubi otročiči naši, naše matere, žene! Kakor vi — mi hrepenimo; vaše — naše so želje. Ena ura ne poteče, bodi bridka, lahka nam, da bi misli koprnečih duš ne pohitele k vam. Kmalu, kmalu — potrpite —> zopet pridemo domov; kmalu, prej ne, kakor strta sila bo sovražnikov. Upajmo, da skoraj pride svidenja slovesni čas; potrpimo in molimo, da bo Bog se vsmilil nas, JožefMohor, invalid. Gospodarske vesti. GOSPODARSKI IN TRŽNI PREGLED. Ko so kmetje februarja oddajali predivo, je marsikdo menil, da je premalo dobil, ter povpraševal, če _ jo cena predivu določena. Trgovsko ministrstvo je z odlokom z dne 15. septembra 1915 uredilo prodajo prediva in do- 62 ločilo najvišje cene. Začasno se je ustanovila centrala v Trautenau-vu na Češkem, kamor se je imelo oddajati vse blago. Najvišje cene, ki se plačajo na oddajni postaji, so: Za posebno blago, v tovarnah vtrto: Ia. 270 K, Ila. 220 K, lila. 180 K za 1 cj. Tega prediva pri nas ni. Prav bi pa bilo, da bi mislili v krajih, kjer je veliko prediva, na take umetne sušilnice, ker je predivo potem veliko več vredno. Predivo, s trli-cami napravljeno: izbrano blago, ki ga v tovarni ni treba več čistiti, 270 K, drugače 220 K. Sicer pa: Ia. 200 K, Ila. 180 K, lila. 160 K. Za vezavo se sme porabili le predivo. Angleška vlada je začela že pozimi leta 1914 sama kupovati pšenico, seveda le na skrivnem. Neka tvrdka je pokupila toliko pšenice v raznih krajih, da so trgovci kmalu spoznali vladno roko, ker ne more noben trgovec take množine prodati. V Livor-poolu, kjer je za Angleško glavna žitna trgovina, ie nastalo grozno razburjenje. Odkar je vlada pšenico nakupovala, se je cena dvignila za 8 K pri 100 kg. Na glavnem zboru zveze žilnih trgovcev so bili vsi mnenja, da, še nikdar ni bilo take zmešnjave v žitni trgovini. Od vlade so zahtevali čisto določni odgovor, ali se vlada peča s to trgovino ali ne. Po raznih izgovorih je vlada slednjič priznala, da trguje. Trgovci so vladi take povedali, da je lani spomladi sklenila opustiti to kupčijo. Svoje žito je prodala maja in junija. Cene so padle vsled obilnega žita za 8 kron pri 100 kg. Koliko milijonov jc imela vlada izgubo, ni mogel nihče izvedeti. Meseca novembra leta 1915 je trgovski minister izročil to zadevo kmetijskemu. Vprašali so razna društva in strokovnjake za svet. Vsi so od-svetovali; toda vlada jo še isti mesec naznanila v zbornici, da bo žito zopet kupovala. Cena se je hitro dvignila zopet za 8 kron, pozneje še za 8 kron. Zelo velike množine je vlada nakupila v Argontiniji, v Kanadi in v Avstraliji. Skoro gotovo se boji letos slabe letine ali hujše pomorske vojske. Angleži so v žitni kupčiji Romune pošteno potegnili. Kupili so tam 8 milijonov q pšenice, plačali le eno tretjino pod pogojem, da prodajalci na svojo odgovornost na blago pazijo in ohranijo plenico do konca vojske. Takrat, jo bodo vzeli in ostanek plačali. — Na ta način ne bodo Romuni kmalu prišli do svojega denarja, žito bodo pa molji končali. Romunski trgovci so prav veliko pšenice pokupili na Južnem Ruskem. Vsled tega nakupa se jc vrednost rublja zelo dvignila, kakor vselej, čc pride tuj denar v deželo. Domneva se, da hočejo romunski trgovci to pšenico z lepim dobičkom nam in Nemcem • prodati. Ruska vlada je pa to pripustila, da kmetom pomore in podpre svojo valuto, to se pravi, da bi prišel ruski denar do večje vrednosti. Angleška je vsem domačim ladjam dovolila odjadrati le pod gotovimi pogoji iz domačih pristanišč. Vsaka ladja, ki je vozila v Ameriko ali Argentinijo, se je 52 morala zavezati, da bo nazaj nekaj žita pripeljala. Zaradi te omejitve morske trgovine pa zaslužijo nevtralne ladje, ki jim angleška vlada ne more ničesar ukazati, vedno več. Pred kratkim je bila kazenska obravnava v Gradcu proti • agentu Hermanu Miring, ki je iz Nemčije doma, in je bil pri nas že 15 mesecev zaprt ter obsojen, da zapusti Avstrijo. Po izbruhu vojske se je pod drugim imenom priklatil v Avstrijo in posredoval pri kupčijah s kožami in usnjem. Zapravljal je tako, da ga je začela sodnija zasledovali. Sodnijsko so dognali, da ima ta človek, ki leta 1914 ni imel toliko, da bi stanovanje plačal, 150.000 K premoženja. Sam pa je priznal, da premore čez 500.000 K. Ko je bil sodnik presenečen, je rekel: »Kaj, meni hočete to očitati! Naštejem vam lahko takoj cel lucat imen samih beračev pred vojsko, ki so zdaj le pri kupčiji z usnjem milijonarji postali.« — Zaradi napačne zgla-sitve je bil obsojen na 6 tednov in izročen nemškim oblastem, kor se je odtegnil vojaščini. Bolgari pravijo, da imajo živil za več let zadosti. Nemcem so prodali 50 milijonov kilogramov turščice, to je pet, tisoč vagonov, nam pa 700.000 ok volne. Ena oka je 1.2 kg. K r m i 1 a so zelo draga postala. Letos bo kazalo nasaditi veliko buč in solnčnili rož, da bomo imeli doma olje za solato in krmo za živino. Buče poznate. Ni pa povsod znano, da je olje iz peček prav dobro za vse jedi, za katero se rabi laško ol je. Toda kako bomo zdrobili in oželi pečke? V nekaterih krajih so imeli navado, da so laneno seme kar v stopali štrli in potem stisnili. Zdaj imamo zadosti stiskalnic doma. Čemu bi dajali denar tujim bogatinom! še vso premalo je pa znana solnčna roža, ki daje dobro jedilno ol je, pa tudi olje za milo in firnež. Stisnjeni ostanki so za žival več vredni kakor lanene tropine, katere imajo 28 odstotkov beljakovin in 112 krmilnih jednot; tropine solnčnih rož pa 32.8 odstotka beljakovin in 125 krmilnih jednot. Na sto in sto jih lahko nasejete ali še boljše nasadite po krompirju in turščici. Če ne maraš sam doma »pre-sa(i«: jih boš prav lahko dobro prodal. Solnčne rože bi na dobri njivi veliko več donesle kakor žito. Lahko jih zasadiš tudi kot lopo ograjo okrog njive. Goved jo bilo dne 13. t. m. na Dunaju 3570. Plačevali so voli: Ia ."MO— 300 - 332, IITa. 272-284, krave *w0 320. Cena je šla zaradi velike množino nekoliko nazaj. Prešičev je bilo 14. t. m. 0723. Debeli prešiči so so podražili za 20-25 vin. pri 1 kg Plačevali so jih 510 520 prve vrste. Srednje in stare 5 K. - Prešiče za meso: Ia. 430 460, Ila. 390 -424, I Ila. 330 -386 K za 100 kg. — Mesarji so hoteli cene pritisniti. Lastniki se niso vdali, ker po vedeli, kako primanjkuje masti in tako so šle cene kvišku. Pri nas je velika nevarnost, da bi marsikaterega zapeljale visoke cene in bi prodal nezrelo žival. Primerilo se jc tudi, da na vse načine silijo k prodaji, ponuja'jo 3.50—4 K. Če je pa žival prodana, potem pa groze s tožbo, če se jim ne vrne, kar je čez najvišjo ceno. XXX Preskrba z jarim semenskim žitom in fižolom. Zavod za promet z žitom poroča: C. kr. poljedelsko ministrstvo je določilo, da se izvrši preskrba s semenskim žitom v glavnem po »Zavodu za promet z žitom ob času vojne«. Žitni zavod bo razdeljeval jaro semensko žito potom svojih komisijo-narjev. Vsak komisijonar bo oddajal žito tistim občinam, ki spadajo v njegov komisijski rajon. Kmetovalec pa mora dobiti semensko žito le, če se izkaže s tozadevnim potrdilom svojega županstva, da žito res potrebuje. Županstva morajo izstavljati ta potrdila vestno in po tehtnem preudarku ter smejo dati potrdila samo onim, ki v resnici nimajo sami dovolj žita. Župani so dolžni voditi o izdanih potrdilih poseben sezna-mek, ki se bo pozneje predložil okrajnim glavarstvom. Nekaj vagonov semenskega žita s Češkega in Nižjeavstrijskega so dobile tudi c. kr. kmetijska družba v Ljubljani, njena podružnica v Kočevju in Gospodarska zveza v Ljubljani. Te tri korpora-cije bodo oddajale semensko žito istotako le proti potrdilom županstev, in ne smejo županstva nikomur izdati potrdila dvakrat, ker bi se sicer utegnila zgoditi zloraba. Žitni zavod bo oddajal deloma domače (kranjsko), deloma tuje žito; druge omenjene tri korporacije bodo oddajale le tuje žito. Zadostno preskrbljena bo naša dežela z jarim ječmenom in pšenico. Manj imamo na razpolago ovsa in se bomo morali deloma zadovoljiti z romunskim. Prav nič pa ni jare rži. in bodo morali kmetovalci obsejati njive namesto z ržjo, z drugim žitom. Dovolj bo tudi ajde in koruze. — Kmetovalci, ki potrebujejo semensko žito, naj se torej takoj zglase pri svojih županstvih, v kolikor tega še niso storili. Tudi radi fižola naj se kmetovalci čimpreje zglase pri svojih županstvih. Naj se navede, kdo ga hoče kuDiti za seme in kdo hoče zamenjati svoj fižol za »Ribenčana« iz ribniške doline. Pripomnimo še, da bo koruzo, ki se bo sejala za zeleno krmo, oddajala »Centrala za krmila«, oziroma nje zastopnica za Kranjsko: »Gospodarska zveza v Ljubljani«. — Zavod za promet z žitom ob času vojne, podružnica v Ljubljani. X X X Iz seje c. kr. kmetijske družbe dne 16. marca 1916. Podpredsednik dr, L a m p e se v toplih besedah spominja pokojnega predsednika družbe, komercijalnega svetnika Frana P o v š e t a. Pogojnik, ki je bil izvoljen v glavni odbor družbe leta 1886, od leta 1897 podpredsednik in od leta 1908 predsednik, ki je torej trideset let deloval v glavnem odboru, si je za c. kr. kmetijsko družbo kranjsko pridobil neminljivih zaslug. Vse, kar se je za povzdigo kmetijskega stanu v naši deželi v tej dobi storilo, je ozko zvezano z njegovim imenom, C. kr, kmetijska družba mu bo za vse čase hranila hvaležen in časten spomin in bo tudi v bodoče delovala v njegovem zmislu. Dalje poroča podpredsednik o sklepih, ki so se storili pri zborovanju predsednikov c. kr. kmetijskih družb in deželnih kulturnih svetov na Dunaju glede na sedanji in prihodnji položaj kmetijstva v naši državi. Nato se je vršil razgovor o praznovanju 150letnice c. kr. kmetijske družbe za Kranjsko. Odobril se je družbeni računski zaključek z bilanco za leto 1915. Odobrila se je akcija za razdelitev modre galice med kranjske vinogradnike. Sklenilo se je nabaviti po možnosti potrebna semena, zlasti semenski krompir. Glede nekaterih maksimalnih cen se na-rede vioge na oblasti. Na predlog poslanca Hladnika se sklene letos obrniti pozornost tudi na lan in se bo skušalo dobiti za člane laneno seme. Storili so se še razni sklepi glede pomoči kmetom pri letošnjem pomladnem delu. XXX Kave ne bo zmanjkalo. Tako trde listi, ki objavljajo, da je v Nemčiji tega blaga dovolj. Samo v Antvverpnu so ga bili nemški vojaki zaplenili 130.000 vreč. En del baje pošljejo tudi v Avstrijo. XXX Usnje ni več zaseženo. Armadno višje poveljstvo je zasego in omejitev prometa z usnjem razveljavilo. 6ospodarsha Zveza v Ljiiani ima v zalogi sledeča krmila: surovi sladkor v vrečah po 100 kg š K 48'—. Orehove tropine (cele) v ploščah po K 34— in zmlate a K 87-— za ICO kg brez \ reč. Sezainove tropine po K 84 — brez vreč. Olupite sladkorne pese v balah in vrečah po 50 kg K 53— za 100 kg brez vreč. Krvno kiafo, drobno in debelozrnato v vrečah po 50 kg po 48-— za 100 kg, (vreča všteta). Tudi konopliene in rapsove tropine dobi v kratkem! Poljedelci! Naročajte pri Gospodarski zvezi semena za jaro pšenico, jeeren, rž, oves, ajdo, fižol, semenski krompir, domačo in nemško deteljo, grašico iu druga travna semena Modro galico G. Z. bo radi enotnosti v poraz-deljevanju na vinogradnike v smislu medsebojnega tozadevnega dogovora oddajala Kmetijska družba. Kmetovalci! 1'reskrbite si od Gospodarsko zveze kajnito, kalijevo sol, 8% kalijev, 18—20% mineralni in kostni superiostat, mešana gnojila, zlasti 14°/0 žlindro, ki se dobi v papirnatih vrečah po 50 kg za K 10'— it 100 kg z vrečo vred. Naročniki naj dostavljajo lastne vrečo franko naš naslov, sicer se naročila ne bodo mogla izvršiti, ker železnica v papirnatih vrečah blaga no sprejema. Dobi se tudi v platnenih vrečah po 13-20 K i\ 100 kg z vrečo vred. Gospodarska zveza pa nakupuje ludi po naj-ngodnejših cenah koruzne storže, ajdove, prosene in druge pleve. Tedenska pratika. Petek, 24. marca: Sv. nadangel Gabriel. — Sv. Klara iz Rimini. (t 1326.) — Sv. mladenčck Simon iz Trienla, muč. (t 1475.) Sobota, 25. marca: Oznanjenje Marijino. Skrivnost včlovečenja Sina božjega. — Sv. Irenej iz Sirmija. — Sv. opat Hermeland. Nedelja, 26. marca (III. postna — brezimna): Bore se evangelij, ki opisuje, kako jo izgnal Jezus hudiča iz mutca. — Sv. Emanuel, mučenec. — Sv. Ludger, škof. (t 809.) Ponedeljek, 27. marca: Sv. Janez Egiptovski, puščavnik. (f 394.) — Sv. Janez Dam., spoz. — Sv Ru-pert, škof. Torek, 28. m a r c a : Sv. Janez Kajii- stran, spozn. Sreda, 29. m a r c a : Sv. Ciril, škof. — Sv. Avgusta, dev. in muč. — Sv. Jonas in tov., muč. (t 326.) Č e t r t e k , 30. m a r c a : Sv. Angela F., vdova. - Sv. Amadej, spozn. — Sv. Janez Klimak, (f 605.) Vremenski rek: Če Gabriela dan zmrzuje, nato več slana ne škoduje. Solnce vzhaja ob 5. uri 51 m. — Zahaja ob 6 u. 26 m. Luna. Zadnji krajec dne 26. marca ob 5 u. 22 m zvečer. Sv. Janez Klimak. (t 580.) Častitljivi samotar je dobil pridevek »Klimak« vsled tega, ker je spisal lepo knjigo z latinskim naslovom Kli-maks, kar pomeni — lestvico (nebeško). V tej knjigi je sestavil raznovrstne nauke in nasvete, kako se doseže kar največja stopnja krščanske popolnosti. Učil in poudarjal je zlasti pravilo, ki je tudi danes velikega pomena za vse po popolnosti hrepeneče osebe: da je namreč treba z vso resnobo zatreti posamezne napake, da se je treba boriti zoper slabost, ki se je hočemo iznebiti, toliko časa, dokler ni zatrta. V 16. letu se je podal Janez na goro Sinajsko, kjer so imeli pobožni redovniki velik samostan. Štiri leta je bival ondi kot novinec ter se odlikoval v molčečnosti, revščini, pokorščini in pokori. V molitev se je velikokrat tako zatopil, da se je zdelo, kakor bi bil mrtev. Silno zgovoren je bil že od narave, a znal se jo tako krotiti, da je bil zgled molčečnosti. Njegov dušni voditelj mu je zaradi tega svetoval, naj si izvoli še večjo samoto ob vznožju Sinajske gore. Ko je bil star 75 let, je postal opat vseh on-dotnih samostanov. Njegova knjiga »Nebeška lestvica« obsega več zanimivih zgodbic, ki jih je zapisal svojim učencem in tovarišem za pouk. Tako n. pr. pripoveduje o nekem samostanskem kuharju iz Egipta, da je pri vseh svojih opravilih jokal; mislil si je namreč, da streže ne ljudem, ampak Bogu v osebah njegovih služabnikov. — Kadar je stal pri ognju, si je mislil, da vidi ogenj, v katerem bodo nespokorjeni in trdovratni grešniki vekomaj goreli. — V dotični samostan je bil sprejet neki odličen meščan iz Alek-sandrije; postavili so ga za vratarja.. Dobil je pa ta ukaz, da mora vsakega človeka, ki vstopi, klečo pozdraviti in prositi: »Imejte usmiljenje z menoj in molite zame, kajti moja duša je omadeževana z nevarnimi gobami«. SedemMe* je ta bivši meščan na ta način delal očitno pokoro, potem pa umrl blažene smrti. Kašelj nastane vsled prehlajenja sluznic v grlu. Mrzlo sluznico so posebno vsprejomljivo za v zraku se nahajajoče bolezenske kali in tako nastane kašelj, včasih tudi kaka hujša bolezen. Če si pa prizadevamo, da grlo hitro raz-grejemo, se lahko odpoiriore temu zlu. Kot izborilo sredstvo priporočamo v ta nameri Fel-lerja antiseptični fluid iz razstlinskih zelišč zn. „Elzn-fluid". Z izpiranjem grla in vratu s tem fluidom so oživi kroženje krvi po sluznicah in preskrbi grlu zopet potrebno gorkoto. Vsled antiseptičnega učinka „Elza-fluida" so zaeno uničijo bolezenske kali. Pri boleznih vratu so priporoča, masirati vrat tudi zunaj z „Elza-fluidom". 12 steklenic tega priznanega doni!> čega zdravila stane na vse strani 6 kron poštnine prosto, edino pristno le pri lekarnarju E.V. Fcllcr, Stubica, Elzatrg št. 16 (Hrvatska). — Istočasno so lahko liaroče tudi Fellerjcve odvajajoče rabarbarslce krogljice zn. „Elza kro-gljice", 0 škatljic poštnino prosto 4 1( 40 v. Te krogljico točno in hitro učinkujejo. Zelo priljubljeno je postalo v zadnjem času tudi neko sredstvo zoper kurja očesa, to je Fcllerjev tu-ristovski objiž v kartonih po t krono in 2 kroni. ______(-v P-) lo in ono. Vače. V ujetništvu jo umrl dno 9. januarja 1916, v nedeljo zjutraj, na italijanskem otoku Asinara, severozahodno od Sardinije, dobri in vobče spoštovani trgovec in posestnik Franc Hribar iz Vidrge. Jeseni so ga Srbi ujeli ob Savi, ga tirali v Albanijo ter ga v Valoni izročili Italijanom, ki so ga z drugimi vred po morju prepeljali tja do Asinare, kjer ga je smrt rešila nadaljnega pomanjkanja in bridkosti srbsko-italijanskega ujetništva. Bil je veren mož, odločen naš somiljenik, zvest naročnik »Domoljuba«, vsakemu dober in blag,, od vseh znancev obžalovan. Z neumornim trudom in pridnostjo si je .pridobil svoje imetje ko* dober gospodar in skrbni oče. Priporočamo ga v molitev in blag spomin. — Na občnem zboru naše kmetijske podružnice dne 19. marca se je sklenilo, da se kmetijski vrt obdela po navodilu sadjarskega nadzornika g. Humeka. Člani naj pri tajniku skupno naročajo semena in gnojila, istotako naj se vsak pri tajniku zglasi, kdor bi želel nasveta ali posredovanja od Kmetijsko družbe. xxx Vojne zvijače. V sedanji vojski smo imeli priliko občudovati raznovrstne zvijače v vojni taktiki; kolikokrat je odločilno vplivala na izid in uspeh pri posameznih podjetjih uprav vojna pretkanost, ki je sovražnika ali premotila, ali zavedla na napačno sled, ali pa odvrnila njegovo pozornost od najvažnejše točke, — Ruske oblegovalce Przemysla so strašili še celo s svetimi podobami. V neki decemberski noči so naši pred utrdbami skrivaj postavili velikansk transparent (prozorna papirnata slika, ki se v ozadju razsvetli, da postane vidna), na katerem je bila naslikana Iv pravoslavnem slogu Mati božja z Jezus-,čekom. Ko se je bližal ruski naskok, so razsvetlili transparent z žarometom. Čudodelna przemyslska Mati božja je bila znana Rusom že iz mirnih časov, in lahko si je predstavljati strah preprostih ruskih vojakov, ko se jim je kar naenkrat ponoči prikazala. Vest o tem dogodku, ki ga niso znali razložiti, se je raznesla dalje in dalje, Iz zaseženih vojaških pisem so naši izvedeli, kako silno je ta prikazen vplivala na Ruse. Več mesecev pozneje je neki ruski vojak trepetaje od groze pripovedoval v Rzeszovem o »močni Materi božji«, ki varuje Przemysl in je zapovedala ruskim na-skakujočim silam, naj se ustavijo. Izplačal jih je, »Reichspost« poroča: V dunajsko kavarno pred cerkvijo sv, Flo-rijt.na na Wiednerci sta prišla dva črno-.vojnika ter si naročila čaj. Pri sosednji mizi sta v družbi nekih žensk sedela tudi 'dva 16- do 17letna mladiča, ki sta se kričavo zabavala tako, da so bili gosti vzne-.voljeni. Zabavljala sta čez samostane in posebej čez redovnice. Naenkrat se vzdigne eden izmed dveh vojakov, junak po postavi, se postavi pred družbo, zraste, da je bil še večji videti, ter reče mladeniču, ki je bil najbolj drzen: »Vi še nič niste, vi še nič nimate, vi še prav nič ne razumete, pa se znašate nad redovnicami, ki so najbolj požrtvovalne strežnice naših ranjencev. Še eno besedo, pa vam pripeljem eno gorko za ušesa ter vas izročim stražniku!« — Vse je bilo tiho. Čez par minut sta mlada gospodiča plačala račun in sta se brez besede odstranila. Najnovejše z bojišč. Napad na Anglijo. Oddelek nemškega zračnega brodovja je dne 19. marca popoldne prijadral nad Angleško. Zrakoplovci so obstreljevali z bombami razne vojaške naprave v mestih Dover, Deal, Ramsgate. Sovražni letalci so jih skušali motiti, a brez uspeha. Učinek bomb je bil očividen. Vsa letala so se povrnila v dobrem stanju. Trda jim prede. Italijanom so naši dne il9. marca zažgali postojanke pred južnim 'delom višine Podgore. Ponoči so zapodili sovražnika iz nekega jarka pred Pevmo. Pri tolminskem mostišču trajajo boji dalje; število ujetih Lahov se je povišalo na 925, >— Več laških napadov na Mrzlem vrhu in na Krnu so naše čete zrušile, — Na Rom-ibonu so Lahi izgubili eno postojanko in '145 mož, ki so ujeti. Dobre knjige. Slovensko - nemški razgovori v novi pomnoženi izdaji. Ravnokar je izšel nov natis druzega dela »Nemščine brez učitelja«, Četudi je zelo spopolnjen in pomnožen, se prodajna cena ni dvignila in velja Samo 1 K 20 vin. Knjižica je namenjena v prvi vrsti samoukom, katerim izborno služi, vendar se rabi mnogokrat tudi v šolah kot pomožna knjiga za praktične konver-zacije in je to jasen dokaz za veliko po-»rabnost teh razgovorov. Tudi prvi del Nemščine, ki obsega slovnico, velja 1 K 20 vin. — Katoliška Bukvarna 32 Dr. Jeršetove Šmarnice, »Kraljica vojnih trum«, ki so današnjemu času umerjene, bodo že v nekaj dneh dotiskane. To v vednost mnogim, ki vprašujejo, če jih bodo zaradi obstoječih razmer prejeli pravočasno, Le kdor jih še ni naročil, naj to takoj stori, ker pošta večkrat ne more redno poslovati. — Katoliška Bukvarna. Pravice vpoklicancev v vojno službovanje in njih družin do vzdrževalnin (preživnin, državnih prispevkov k preživljanju), podpor in preskrbnin. Cena s poštnino 60 vin. Založila Katoliška Bukvarna v Ljubljani, — Družine vpoklicanih v vojaško službovanje, dalje vojni invalidi in drugi najdejo v tej knjižici točno obrazloženo, kaj jim gre po postavi na preskrbninah, podporah itd. Kdor se čuti v kateremkoli oziru prikrajšanega, ga knjižica pouči, kaj mu je storiti, kako mu je narediti prošnje itd., da doseže to, kar mu postava prizna. Knjižica je torej velikega praktičnega pomena. Večna molitev z navadnim tiskom v zelo priročni obliki je izšla v zalogi Katoliške Bukvarne v Ljubljani. Ta željno pričakovani molitvenik se za časa vojske dobi samo v vezavi z rdečo obrezo. Molitvenik je mogoče vezati le v omejenem številu, zato naj bi se za časa vojske v velikih množinah ne naročal. Tudi se založništvo ne veže, da bo moglo vsakemu naročilu takoj ugoditi; zgodilo pa se bo kakor hitro bodo dopuščale razmere. Molitvenik tudi nima stalne prodajne cene; današnja cena znaša 3 K. Ko bo razprodano prvo število, ki jc sedaj naročeno v knjigoveznici, se bo cena dvignila v takem razmerju, kakor se bodo dvignile do takrat cene knjigoveške-mu materialu. Po vojski, ko se uredijo razmere in padejo cene surovinam, se oo določila molitveniku stalna cena, ki bo nižja od današnje.__ ' LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Gradec, 15. marca : 62. 72. 56. 29. 74. Line, 18. marca: 25. 74. 49. 2. 24 SKRIVALNICA. Kje je popotnik? Išče se 733 kovaški pomočnik ea vozove in kmetijsko orodje. Nastop tnkoj — plača po dogovoru. 1'onudbe na Fr. Peternel, ŽtrJ nad Školjo Loko. H^i>n/)Q za kolarsk° obrt sprejme UCdlCo Franc Krašovec, 728 kolarski mojster na Vrhniki. Enega ali dva irkouašha učenca-m z vso hrano in stanovanjem sprejme Mihael Wels kovaški moj. v Ljubljani. Konju Ska ulica 13. Šartljeva moka HSKin W bres vsakih kart! IMuHl Samo pri meni se dobi fina šartljova moka, znamka „HASIN". Samo en zavitek rabite za en šartelj, brez da bi potrebovali kaj sladkorja, kvasa aH drugih reči. En zavitek stane samo |f> Po pošti se pošilja samo po pov- ' zetju in najmanj 3 zavitke. Oe se pošlje denar naprej, se ovoj ne zaračuna. Pojasnila o vporabi ae pritože. Naročite obratno pri razpošitjainici šartljeve moke znamka „HASIN" Ivan Urek, Ljubljana Mestni trg 13, Pod Trančo, — prej v Borovljah. Proti okuženju se moramo sedaj tembolj varovati, ker nastopajo razne nalezljive bolezni, kot: škrlatica, ošpice, koze, kolera. logar z večjo močjo. Racli tega pa vporabljajle povsod, kjer nastopajo take bolezni, dobro razkuževalno sredstvo, ki bi moralo biti pri roki v vsaki hiši. Najbolj priljubljeno rrzkuževalno sredstvo sedanjosti je glisom razis-kavanj na zavodih prof. Loffierja, Liebreicha, Proskauerja di Vestea, Vasa, Pfeifferja, Vertuna,Pertikai. dr. LYSOFOR M ki je brez duha, nestrupen in cenen in naprodaj v vsaki lekarni in drožeriji v izvirnih steklenicah (zelene barve) za 1 krono. Učinek Lysoforma je točen in zanesljiv, vsled česar ga mnogi zdravniki priporočajo za razkuževanje bolniških postelj, za umivanje ran, oteklin, za antiseptične obvezo in za izpiranja. I,ysoformovo milo je fino, prijetno, čisto toaletno milo, ki vsebuje Lysoform in učinkuje antiseptično. Prenese jo najobčutljivejša koža, tudi pri otrocih in dojenčkih. To milo stori kožo mehko in prožno in jako prijetno diši. Enkraten poskus Vas bo prepričal in bodete naprej rabili vedno samo to milo, ki je draga samo na videz, v rabi je pa jako cena, kor je dolgo v rabi. Kos stane K 160. Lysoform s poprovo meto je močna, antiseptična ustna voda, ki odstrani hitro in zanesljivo slab duh ust, boli zobe in jih ohranja. Rabi se iahko po zdravniškem navodilu tudi pri katarih vratu, kašlju in nahodu za grgranje. Zadošča nekaj kapljic na kozarec vode. Izvirna steklenica stane K 1-60 in jo na prodaj v vsaki lekarni in drožeriji. — Zanimivo knjigo pošlje zastonj in prosto poštnine vsakomu „Gesundheit und Oesinlektion" kemik HUBMANN, referent, Lysoformovih tovaren. 615 DUNAJ, XX, Petraschgasse 4. Dr. Keleti & Muranyi, Lpformove tovarne, kemična tovarna, lljpest. m Prsne bolezni, oslovski kašelj, naduha., Kdo naj jemlje Sirolin ? 9P influencs. 1. Vsak, ki trpi na frajnem ka.šlju. lažje je obvaroval se bolezni.nego ja zdraviti, ž- Osebe s kroničnim kadrom bronhijev, ki s Sirolinorn ozdrave 3. Vadušljivi .katerim Sirolin mafno olehča naduho i». Skrofuzni otroci,pri katerih učinkuje Sirolin i ugodnim vspebom na splošni počufek. IjlBBBHealj Se cfoO/ v rseh lekarnah /(., jerzabinko. slivovko, konjaka K 100; 3 stekl K 4'50; 0 stoki. K 7*60; 12 stoki. K 13*50 frank o po povzetju. No moro se skaziti! Pristen lo pri jtais g r o lic mu, iso Ilirov zdrave pile Jan Grolieh, osvežujočo, dobro in žejo gasočo si lahko vsak sam priredi z malimi stroški V zalogi so snovi za: ananas, jabolčnih, grenadine, maiinovco, poprova meta, mu-šlcateleo, pomorancuik, dišeča perla, vlanjeveo. Skaziti so no more. Snovi z n.itnnč. navodilom stanejo \\ l '60 frank o po povzetju. Na 5 takih porcij dodr.m 1 povrhu. drožerija pri angela, BRNO 98, Morava. za MS8 Dclavci vnaitarudokopih in potro-lojskih rafinerijah nc postanejo nikoli plošasti. Jaz sem najci-stojši petrolej predelal v kosme-tikum za laso in dosegel z njim najlepšo uspoho pri redkih laseh in pri izj adanii las. Dobiva so samo v moji drožeriji v Brnu. Stekl. sta no K t* ; « atokienio K 6*60; 12 ste'\l K 10*—. Poštnina K 1-05 do K 1*16. Manj kot 2 steklenici so po pošti no pošilja. GROUCH, rirožerija pri angelu, Brno 98, Morava. svetlo in sive lp„eo in brade za trajno tomno pobarva i btoklonica s poštnine vred K 2*30. Rytiye! JV"0W živo pordeči ble-la lica. fn^gE^^ iy Učinek jo čudovit. Iste- klenica s poštnino vred K 2*15. Povzetje 35 v več. Naslov za naročila t JAN GROLICH, drožerija pri angelu, Brno 98. Morava. Korertjevo seme najboljše domaČe 1 1 po 70 v; pri odjemu 10 1 h GO v in nad 30 1 h 55 v 1 1; velikanska pesa za krmo 1 po 70 v — razpošilja 609 Franc Oblak Sv. Gregor, pošta Ortnek. Diomonii m režije slekla .jjj±.za steklarjo in domačo rabo. nn Št. 1 za steklo v oknih K 2 40. — Št. 2 za nov. mečno steklo K 3*60. Št. .1 za vso vrsto brušenega stekla K 6*60. — Št.. 4 za močno brušeno steklo, neobdelano, m za zrcala K 8 -. Povzetje 35 vin več. Za reclno in solidno blago jamči |9N ^PAlirlt drožerija pri angelu, idil OIICBlf BRNO 98, Morava. 500 kron v zlatu čo no odstrani krema Grolioh z zraven spadajočim milom vso solnčne pege, maroge, solnčne opekline, ogrco, obrazno rdečico itd. in no ohrani kožo mladostno svožo in nežno. Cona K 3*16 s poštnino vred. 8 norčije stanejo K 8*30, 0 porcij K 15*65. Vso broz kakih nad oljnih stroškov. Naslov /a naročila JAN GROLICH, drožerija pri angelu, Brno 98, Morava. Varite doma p6r>reizkuŠoneinnavodilu. Snovi za 25 litrov piva fl 50 znmaški 2 K( poštnina 84 viri.; na pet takih porcij so ena navrže in pošlje poštnine prosto. NaroČite toroj za več tovarišev. JAN GROLICH, drožerija pri angelu, Brno 93, Morav:. Stanje vlog čez 23 milijonov ki*on. LJUDSKA registrovana zadruga z neomejeno zavezo 6 LJubljana. Miklošičeva cesta štev. 6, pritličje, v las e E lilsi nasproti Letela ..Unioi«" u iraiiu»ti