Poštnina plačana v gotovini. Cena 25.— lir Spediz. in abb. post. I. gr. DEMOKRACIJA Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli 22-H. - tel. 62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-39 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta št. 18. CENA: posamezna številka L 25. — Naročnina: mesečno L, 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gorica štev. 9-18127 Leto VI. - Štev. 12 Trst - Gorica 21. marca 1952 Izhaja vsak petek Razpihovanje ognja | 20. marec in z njim četrta oblet nica nesrečne tristranske izjave je za nami. Kako naj se čudimo Italijanom, da so prišli na misel, da bi to obletnico prazriovali kot svoj u-speh? In kako naj si zamišljam o la »uspeh« brez sodelovanja tržaške kapitolinske trojice, ki jo tvorijo in predstavljajo Palutan, Santin in. Bartoli? Kako naj bi se v tem orkestru ne javljal tudi piškavi glas Enza Grazzinija, »strokovnjaka« za vprašanj a južne Tirolske in našega Primorja? Pričakovati je bilo torej treba nove italijanske ojenzive, cije smeri so dov01] jasne. Ekonomsko-poli-tična agencija iz Rima je ze zopet vrgta v svet domnevo, po katen ui morale oiti tržaške volitve istočasno z italijanskimi, in oo tej priliki naj bi tudi za Trsjt veljal zakon o vezanih listah. To naj bi — kot pravi »Corriere della Sera« od pet k a 14. t. m. — pomenilo »utrditev italijanskega stališča in italijanstvu Trsta«. Tako tolmačenje stvari ima za nas značaj dragocenega priznanja. Ni toliko važno, če bodo tržaške občinske volitve 25. maja ali. šel?/ junija. Važno pa je, da se morajo te tržaške občinske volitve pcf vztrajnem italijanskem prizadevanju izvršiti šele potem, ko bi sprejeli in izvršili obsežne predhodne ukrepe. V prvi volivcem treba zabičati v glavo, da. sta Trst in Italija eno in isto in da bi zatorej »glasovanje proti Italiji«, pomenilo toliko kot izdajo nad domovino, torej dalo povoda za osebne represalije proti vsem onim, ki bi izdajo zagrešili, in mi vemo, da v anagrafskem uradu obstojajo -seznami vseh oseb, »ki niso zadostile svojim vojaškim obvezam«. Pripra ve za volitve so povezane torej s prikrito pretnjo bodočih preganjanj. Temu se pridružuje zahteva po vezanih listah. Ta zahteva gre o- Za mirounimi golobi neiitralnostni noji Zahodni narodi so se končno zdramili in časi kremeljskih mirovnih limanic so za namij Svetovna javno mnenje, ki že mesece in mesece občuduje potrpežljivost zastopnikov Združenih narodov pri pogajanjih za premirje v ,Pan-Mun-Jonu, je sprejelo predlog severnokorejskih in kitajskih komunistov — naj bi Sovjetija kot »nevtralna velesila« sodelovala pri nadzorstvu pogojev o premirju s precejšnjo porcijo ironije. To bi po zdravi razsodnosti ljudi z zahodno miselnostjo pomenilo prav toliko, kakor postaviti kozla za varuha zeljnika. Vsiljevanje najnovejše sovjetske taktične maske, »nevtralnosti«, prav v vprašanje korejske vojne, izgleda na prvi pogled v resnici precej zabavno, mogoče tudi zato, ker je predlog padel v predpustnem času. In vendar leži v tej najnovejši kremeljski igri prikrit, zato pa do podrobnosti izdelan načrt, po načelu zakrinkavanja laži z navidezno resnico. Ta kremeljska pretkanjenost spada v vrsto taktične prevarantske politike Moskve, ki se tako živo uveljavlja tudi med zahodnimi partijskimi zaslužkarji, da zavzema tri četrtine vse aktivnosti komunističnih par-j tij. Ze pred časom se je Stalin sa-^7sT je*’tržaškim |mega sebe krstil za »vrhovnega zaščitnika miru«, sedaj je napočil ča» nove prekrstitve. Bržkone bodo že v prihodnjih tednih partijski zaslužkarji zamenjali »mirovne golobčke«, ki so svojo vlogo odigrali, »nevtralnostnimi noji«. Nič bi, namreč ne bilo lepšega za kremeljsko napadalno strategijo kot uvedba politike ptiča noja na vsem prednostnem prostoru morebitnega bodočega sovjetskega vpada proti Zahodu. 1 Preobračanje skozi stoletja zasidranih pojmov ■” njihovo točno na- lisprotje je priljubljena igra Krem; čitno za tem, da bi ustvarili edin- Pg ^ J ^ moskovsk; duhovnj al. stveno fronto italijanskega ireden- U ^ brazU1 ,boljševizem v tističnega nacionalizma. Lapredno »ljudsko demokracijo«, to Zato bi v primeru, da bi bila za- P neome en6 gospodovalnost iz- vezniška oblastva tako naivna, vprašati, če bi taka povezava listi pomenila zares utrditev italijanstvdf Trsta. Utrditi se more namreč samo tisto, kar obstoja. Ali tukaj vi dimo, da v ta obstoj sami ne verjamejo, kajti čemu bi se si cer tako ba,li tržaških volitev, dc\ jih odlagajo vsake tri mesece in da. jih povezujejo na izvestna »jamstva«, ki naj bi — kot pravijo -utrdila italijanstvo Trsta, ki pa naj bi v bistvu dokazovala obstoj nekega italijanstva, ki ga v stvari ni Da bi bila zavezniška oblastva tako prostodušna, kot bi italijanski nacionalisti želeli, pač ni verjetno. Saj niso zastonj tukaj v Trstu že skoro sedem let! Niti so generalu Wintertonu, čeprav ni še dolgo tukaj, mogli uiti globlji razlogi klicev »na pomoč« iredentističnih brane manišin^ na.dojjromno ljud-'sfc*o veSfiior S to komlnformislično [modrostjo je še vedno soglasen tudi iTito s svojo zadnjo trditvijo, da v ■njegovi državi 500.000 komunistov, Italijani [odloča o življenju in smrti 17 mili-j. |jonov Jugoslovanov in da je njego-, va diktatura v korist ljudstva, španska pa da je vse nekaj drugega. Posebno izvirna ni ta razlaga in močno diši po podobnih Zatrje-, vanjih pok. Hitlerja in Mussolinija, Kar je doslej skozi stoletja ver ljalo za nasilje, brutalno nasilje, je našlo v Stalinovem slovarju ideali no prispodobo svobode, in tudi to tolmačenje ima v Titu gorečega za-/ govornika. Pokopališki mir, ki ga je boljševizem prinesel velikemu, delu sveta in ki bi ga rad vsilil tu-j di ostalemu svetu, naj bi veljal kot resnični mir. Medtem pa se je beseda »mir« v boljševiškem propa- ]>alčkov. Da so stvari res take, nam I gan(jnem mlinu že povsem izrabila. ne nudi merila le poslednji Titot) predlog, ampak tudi in še posebno nosledicami vred. Zahodni narodi pa so se zdramili in časi kremeljskih limanic so za nami. Tudi najr novejša kremeljska vaba bo ostala brez plena. h Zveza svobodnih sindihatov in Jugoslavija Tajnik Ameriške zveze dela, ene od oben največjih ameriških delavskih organizacij, George Meany, je po vrnitvi od zadnje seje izvršnega odbora Mednarodne konfederacije svobodnih sindikatov izjavil, da bo njegova organizacija energično na< sproiovala vsaki pobudi za sprejem jugoslovanskih sindikatov V navedeno konfederacijo. »Predno iahko Tito računa na kakršno koli pomoč demokratičnih sindikalistov, mora izpustiti iz svojih ječ zaprte sindikaliste in ukiniti diktaturo komunistične stranke. Zahtevamo od Tita isto stvar kot od Franca.« Predstavniki Ameriške zveze de-* ia tudi ostro kritizirajo jugoslovanski sindikalizem, ki je v svoji mednarodni publikaciji objavil glavne toike Titovega govora na zadnjem kongresu Jugoslovanske zveze dela. Tito se ie pritoževal nad delavci, češ da mislijo predvsem na svoje lastne koristi in ne toliko za kolektivni interes in končno poudaril: »Sindikati morajo biti šola za so* cializem in pripravljati voditelje.... komunistične partije, ki vodi vse.« SOVJETSKA NEVTRALNOST. IZ RAJA Glasilo madžarske komunistične partije »Szabad Nep« poroča, da so si izmislili »duhovito novo idejo za pospešitev delavskega tekmovanja«. V čem naj bi bila ta »duhovitost«? V tekstilni tovarni v Kelenfoeldu je zvočnik tovarne objavil prihod zamudnika celi tovarni s sledečimi besedami: »Ta ;n ta, ki sabotira delo tovarne, je pravkar prispel.« Da bi bilo delavčevo ponižanje in zadrega še večja, silijo delavca, da svoje slabo vedenje še opraviči po istem zvočniku, ki ga je najprej javno ponižal. Svetovna vest ne počiva Katinski zločin, ni zamrl. Nič ni tako skrito, {da ne bi postalo očitol mem morda še več, če upoštevamo, si proti nam«; sila, ki na eni strada' w današnjem mednarodnem po- ni z bičem naganja sopotnike na ložaju tudi Tito ne izvrši ničesar svoj partijski voz in ki na drugi brez dogovora in da se je bil Vele- strani neizprosno in z vsem! sred-bit mudil najprej dalj časa v Wa stvi trebi svoje nasprotnike, prav shingtonu in je šele nato odšel » ta sila danes poveličuje nevtralnim ter da je ameriški tisk Titov nost, to je sredino, kot vzor in ka-predlog pozdravil kot konstruktiv- Uipot svetovne politike. To ni več no delo. Francoski tisk je šel pa še ironija, to je dovršeni cinizem azi-korak dalje in je dal razumeti, da jatskega kova ali pa izredno beda-sovražno stališče italijanskega ti- sto podcenjevanje razsodnosti veči-ska še dolgo ne pomeni, da bi bilo ne zemeljskih prebivalcev. italijansko javno mišljenje proti tr- v Italiji razglaša moskovski pri-žaški neodvisnosti. Nasprotno sodi- ganjač Palmiro Togliatti že nekaj la »Le Monde« in »Figaro«: mnogo časa sem blagoslove nove nevtral-je Italijanov, ki smatrajo Trst za nosti. Protizavezniška, atlantski po-obremenitveno obvezo na rovaš na- godbi povsem tuja politika, tako cionalističnemu molohu, zaradi če- pravi Togliatti, bi Apeninski polo-sar bi bilo dokaj prikladneje, otre tok pripeljala v mirno zatišje in bi sti se te obveze. Italiji zajamčila večni mir. Verjet- In končno ne smemo pozabiti, da no bo tudi pariška kominformistič-bi priključitev Trsta k Italiji same, na ekspozitura že v kratkem pogrete otežila sklenitev mirovne pogod- | la isto modrost po naročilu Moskve Značilno je vsekakor najnovejše zanimanje Moskve nad nevtralnostjo Skandinavije. Ko je pred ča som finski predsednik vlade Kek-konen pozval skandinavske države naj svojo politiko usmerijo k preizkušenim ciljem nevtralnosti, je prva zaploskala Moskva. Celo v Švici, ki je naravnost klasična dežela nevtralnosti, ni Moskva našla dovolj nevtralnostne dremavosti. Tako je moral dolgoletni generalni tajnik švicarske KP be z Avstrijo in da taka otežitev posebno sedaj ne more biti v namerah zahodnih zaveznikov, ki — tudi če bi že iz naravnost nerazumljive udobnosti Trst hoteli dati Italiji — ne mo-rejo biti več gluhi in slepi glede na nevarne reperkusi-. je, ki bi jih tak ukrep mogel iz zvati za politično ureditev nove Evrope. Zato je dokaj verjetno, da bo italijanska nacionalistična gonja tudi tokrat ostala brez uspeha. Zopet je aktualna pesem »lase pur |Leon Nicole pobrati šila in kopita che i canti e i subi«, ali topot proti ker se v. nevtralnostnem .uspavanju italijanstvu Albanca Dominika Ros- Švice ni izkazal kot dovolj spreten setti-Skanderja! 1 Ihipnotizer. Uradno poročilo KP » Prednjak poljskega ljudstva. « Tak napis nosi trak najvišjega odlikovanja, ki ga komunistična poljska republika pripenja na prsa svojih izvoljencev. To odlikovanje nosi tudi sovjetski maršal Konstan-, tin Rokosovsky, ki ga je pred leti Stalin postavil za generalnega guvernerja v Varšavi. Prednjak poljskega ljudstva! To je isti maršal Rokosovsky, današnji vojni minister poljske sovjetske republike, ki je v poletju 1. 1944 z1 rdečo 'armado toliko časa okleval pred Varšavo, dokler junaška odporniška armada generala Bora ni povsem izkrvavela. Rdeči maršal je takrat prejel iz Kremlja strogo povelje, da v nobenem primeru ne priskoči na pomoč junaškim varšavskim uporniškim borcem za svobodo, ki je štela nad 40.000 mož, Stalin je hotel t£ko Poljsko, v kateri bi poljske narodne odporniške, CL0UEH0L3UBH0ST KP-STO Sekretar KiP STO, Vittorio Vida-i li, je — kakor poroča »Delo« — naslovil vsem tržaškim političnim strankam posebno pismo, v katerem navaja ukrepe v obrambo »bratov v coni B«, ki so naslednji: a) Možnost vrnitve v cono B vseh v Jugoslavijo deportiranih prebivalcev; b) Možnost vrnitve v cono B vseh beguncev s primerno garancijo za človeške pogoje življenja; c) Svoboda obstoja in delova-, nja za politične stranke in gibanja v coni B; č) Svobodo mišljenja, besede in sestajanja; d) Svobodo vere in obredov; e) Svobodo tiska glede tiskanja in širjenja. Verjetno bi v Trstu težko našli poštenega človeka, ki ne bi soglašal s temi predlogi, če bi ne nosili podpisa sekretarja KP. Prepričani pa smo, da bi te predloge z zavezanimi očmi, kljub podpisu Vidalija. sprejeli vsi Tržačani, če bi jih Vittorio Vidali najprej naslovil na poglavarje »ljudskih demokracij« na oni strani železne zavese in bi jih ti ne samo sprejeli, pač pa doka-, zali, da jih tudi izvajajo. Zato bi nujno priporočili sekretarju KIP, naj najprej doseže izpol nitev tega osnovnega pogoja, ker bodo v nasprotnem primeru Tržačani smatrali Vidalijeve napore kot zakasnelo pustno potegavščino, ki je bogato zabeljena * kremeljskim Cinizmom dn vše prevei diši po podobnih propagandnih podvigih, ki so uvod boljševiških spomladanskih ofenziv. Da je temu tako, potrjuje ista številka »Dela« na prvi strani, ki pravi dobesedno: »Obenem s titov-ci je treba razkrinkati tudi tako imenovane » indipendentiste « ter slovenske nacionaliste vseh struj, ki danes odkrito podpirajo sleparski predlog (Titov predlog glede, rešitve tržaškega vprašanja, op. u red.), prikazujoč ga kot »rešitev tržaškega vprašanja«. Odgovor tako imenovanih indi-pendentistov in slovenskih nacionalistov vseh struj si je potemtakem, Vidali kar sam sestavil in s tem. enim in drugim prihranil nepotrebno pisarijo. Naloga odietnihev g LRS V posebno mučnem položaju je star kader jugoslovanskih odvetnikov v današnji Jugoslaviji. Naloga odvetnika ni več ščititi posameznika, ampak interes skupnosti, pa čeprav pri tem njegov klient trpi »Jedro naloge današnjih odvetnikov v L R Sloveniji je, da pomagajo graditi nov socialistični družabn red in obenem pomagajo odstranje vati vse ovire, ki jih socialistične mu razvoju na pot postavlja pre magani razredni sovražnik.« (Iz »Slovenskega poročevalca«> skupine bile tako razredčene, da ne bi predstavljale nikake resne ovire za sovjetizacijo Poljske. Predigra te žaloigre ob vratih poljske prestolnice se je odigrala s tragedijo v Katinu. Tu in tam je Kremelj sledil načelnemu cilju: Iztrebljenje poljske vodilne politične plasti. V Katinu je bil udar naper-, jen proti poljskemu častniškemu, zboru, ki gf je sestavljalo v glavnem poljsko razumništvo. Ko je v, jeseni 1. 1939 rdeča armada padla Poljski v hrbet v skupnem zavezništvu s Hitlerjevimi napadalci, je, rdeča armada — po lastnih uradnih vojnih poročilih — zajela 23Q tisoč poljskih vojakov, med njimi okrog 15 tisoč častnikov. Ti čast-) niki so bili najprej izbrani v treh posebnih taboriščih, kasneje pa neznano kam premeščeni. Od tedaj pa vse do 13. aprila 1943 je usoda teh častnikov ostala neznana. 13. aprila pa je nacistični radio objavil, da so nemške zasedbene čete odkrile v gozdu pri Katinu, ne daleč od Smolenska množične grobove trupel v poljskih častniških u-* niformah. Radio je zatrjeval, da so jih Sovjeti likvidirali. Od tega časa dalje je postal Katin strahoten pojem največjega zločinstva, obenem pa izraz največ-, je tragedije poljskega naroda. Ob Katinu se je razvila napihnjena propagandna ofenziva dveh nasil-niških strahovlad, nacistične in boljševiške, ki sta se medsebojno obtoževali tega strašnega zločina, Za Goebbelsa je bil Katin zlata ja ma. S Katinom je poskušal odvra-, čati svetovno javno mnenje od neštetih nacističnih zločinov, ki ji'1 je režim opravljal doma, posebno pa v zasedenih področjih. Mesece in mesece je nacistični propagandni stroj obratoval s polno paro. Vprašanje je, če ni tedai Goebbels vendarle govoril resnice! Sovjeti so vsekakor upravičeno računali s tem. da svetovno iavno mnenje Goebbelsovi propagandni kuhinji ničesar ne veriame. Pri lažnivcu tudi resnica izgubi sleherno vrednost, o čemer se naši kominformi-sti tudi v Trstu lahko prepričajo. V prilog Sovietiii je govorilo dejstvo, da je Hitler porinil Sovietiio ne stran zahodnih demokracij, ki so smatrale za svoio dolžnost, da imele v Nuernbergu lepo priliko, da katinsko skrivnost osvetlijo. Sodišču je bilo na razpolago ODSirno dokumentarno poročno poljske begunske vlade, vendar so sodniki vse) dokazno gradivo enostavno odklonili. Katinski zločin so odložili in v obsodbah ga niti z besedico niso omenjali. Mogoče je obdolženec takrat sedel med sodniki... Nuerber-ška pravičnost je vsekakor dožive-, ia strahoten poraz. Katinski zločin pa s tem ni zamrl. 'Nič ni tako skrito, da ne bi postalo očito! Svetovna vest se je pričela čedalje glasneje oglašati. Siriti so se pričele govorice o neobjavljenem dokaznem gradivu, ki naj bi bilo spravljeno v jekleni!^ blagajnah ameriškega vojnega ministrstva. Demokratična zavest v ZDA je zahtevala izročitev »strogo tajnih« dokazil o katinskem zločinu. Nekaj let so zahtevke zaman trkale na vrata ameriškega vojnega ministrstva. Končno je bivši a-meriški veleposlanik v Varšavi, Arthur Bliss Lane, dosegel v ameriškem kongresu imenovanje posebne komisije, ki naj bi katinski zločin nepristransko razčistila. Pred časom je komisija pričela z obravnavami in zasliševanji. Povabila je na preiskavo tudi Sovjetsko zvezo, ki pa se povabilu ni odzvala, kar gotovo ni dokaz njene morebitne nedolžnosti. Razkritja so v komunističnem tisku izzvala naročeno ogorčenje, proteste, obrekovanja in klevete, protidokazov pa nobenih. Edino izjemo smo zasledili v komunističnem »Delu«, ki razpolaga v svojem uredniškem štabu z mičurinskimi sadjarji in botaniki svetovnega slovesa. Prepričani smo bili, da jih bodo poslali pred washingtonskq preiskovalno komisijo. Pa tudi iz le moke ni bilo kruha. Komisija :e je odločila, da bo odpotovala v Evropo in zaslišala posamezne pričo v Londonu, Parizu, 2enevi in Berlinu. Mogoče se bo ustavila tudi v uredništvu komunističnega »Dela d> prav dobro, medtem ko so Italijani v Jugoslaviji ogroženi. Pri tem pa italijanski tisk pozablja na ugotovitve samega »Bollettino di le-gislazione scolastica comparata«, ki ga izdaja prosvetno ministrstvo v Rimu, iz katerih izhaja, da se godi, kar se tiče šole, Italijanom v Jugoslaviji zelo dobro! Rimska agencija »Ansa« pa trdi, da imamo Slovenci v Gorici samo dva občinska svetovalca na osemintrideset italijanskih. Ta trditev je, lažniva, ker slovenskih svetovalcev, v Gorici je šest (reci in piši šest) pri vsem pritisku na slovensko manjšino! Morda pa »Ansa« sliši iz goriškega gradu samo dva glasova, med katerimi je še najglasnejši tisti od našega g. Bratuža!... Slovesno ustoličenje novega nodšhofa V nedeljo 16. marca popoldne je bilo slovesno ustoličenje sedanjega goriškega nadškofa mons. Ambrosi-ja. 'Na meji škofije ob reki Idrijci pri Krminu so ga ob treh popoldne sprejeli predstavniki cerkvene, vojaške In civilne oblasti iz Gorice., V veličastnem sprevodu raznih mo-* tornih vozil so krenili po glavni cesti proti Gorici. Vse vasi so bile v prazničnem razpoloženju; ljudstvo se je gnetlo ob poti in z navdušenjem sprejelo novega Pastirja, ki je bil vidno ginjen nad tako prisrčnim sprejemom. Bil je s kor o v zadregi, ker v svoji skromnosti ni niti sanjal, da ga bo Gorica tako veličastno sprejela. j V svojem prvem uradnem govoru v goriški stolnici je zopet po-1 udaril željo, da bi bili vsi njegovi verniki eno. Rekel je, da ne pozna razlike med velikimi in mali- mi, med pripadniki ene ali druge skupine. Poudaril je tudi, da v me7 jah njegove škofije žive Slovenci; za katere bo prav tako oče, pri katerem bodo tudi slovenski verniki našli razumevanje, pomoč in lju? bežen. V tem smislu je odločen delovati v tej škofiji za ceno lastne-j ga življenja. Vsi Slovenci toplo pozdravljamo svojega novega Pastirja in mu že7 Iimo, da bi se njegovi veliki načrti za srečo ljudstva v celoti uresničili in da bi užival veliko sreče in u-spehov tudi med svojimi slovenskimi verniki! IZJAVA Glede na proces proti nekaterim duhovnikom, ki je v Tolminu in na katerem se vpleta tudi SDZ iz Gorice in moje ime, izjavljam pred vsem svetom in pred živim Bogom, da niti jaz niti SDZ nista in nimata kaj opraviti v zadevi ter da so vse obtožbe glede tega gola izmišljotina. Gorica, 19. marca 1952 Dr. Avgust SFILIGOJ Prireditev n. R.,.Borita" V soboto zvečer 15. t. m. je Akademski klub »Gorica« v režiji dr. Marjana Breganta priredil recita-cijski ciklus »Zemlja slovenska, nebeški cvet...«. Prekrasne slike iz narave našega slovenskega sveta in dobro podane recitacije, ki so se skladale z raznimi motivi, so z dvojno silo učinkovale na poslušalce. In vsako srce je vzdrhtelo ob čarobni lepoti slovenske zemlje. Marsikdo se je ob teh prizorih vrnil v raj otroških let, ko je brezskrbno in še nezavestno užival lepoto življenja v naravi, doma pri mamici in očetu, 'pri bratcih in sestrah, na polju, na vaškem trgu, pri ovčicah, na planinah, ob Soči. Slišati domače zvonove po letih odsotnosti, je kakor slišati materin glas, kot je zvenel v naših otroških letih! Iz vsebine podanih recitacij pa naslov prireditve (»Zemlja slovenska, nebeški cvet...«) ne odgovarja popolnoma. Pričakovali smo, da se bomo naužili prave neskaljene lepote, ki bi v nas rodilo veselje in zaupanje v življenje. Prevladoval pa je otožni ton v vseh recitacijah, ki so bile tako kontrast z naravno lepoto naše zemlje, ki ni tragična in obupna, pač pa taka, da vliva človeku, ki pride v njen objem, veselja in poguma za vztrajnost v težkem vsakdanjem boju! Katoliškemu glasu Goriški Slovenci se na žalost moramo tudi pod demokrščansko vla do v Italiji boriti ob vsakem koraku za priznanje svojih pravic. In ker nam svetna oblast te pravicq krati, njej pa sledi prepogosto Režiranje Slovencev od strani mnogih italijanskih duhovnikov s prozornim namenom, da bi izbrisali vsako sled o Slovencih na tem ozemlju, kjer živimo ne kot priseljenci ampak kot avtohtono prebivalstvo, pričakujemo po vsem božjem in cerkvenem zakonu, da nas najvišji krajevni predstavnik Cerkve vselej in povsod tudi v javrtosti prizna. Zgodilo pa se je, da so italijan ski duhovniki na Goriškem že v nedeljo 3. marca t. I. čitali vernikom prvi pastirski list novega nadškofa. Tudi italijanski tisk je o tem poročal! In dobili smo v roke celotno italijansko besedilo tega pisma. Ugotovili smo tako, da »v tem pismu pa niti z besedico ne omeni slovenskih vernikov«. To ugotovitev smo na željo nekaterih slovenskih vernikov objavili v »Demokraciji« od 7. t. m. Tega dne popoldne, ko je »Demokracija« že bila v razprodaji, smo izvedeli, da je pastirsko pismo ti-skanu tudi v slovenskem jeziku, ki Kdaj bo rešil pokrajinski odbor priziv liste s „Čebelico“ v Sovodnjah? Po smrti občinskega svetovalca g Ambroža Petejana smo čitali, da zasede njegovo mesto v občinskem svetu g. Roman Caudek, in naš ob-j činski svet je tudi sprejel ta sklep. Toda prefektura je sklep zavrnila, češ da zakon predvideva izpolnitev prostega mesta le v občinah, ki i-majo nad deset tisoč prebivalcev. Zakon je pač zakon in-naše ljudstvo se mu seveda mora pokoriti, čeprav dobro razume, da je tak zakon, ki dela razliko med manjšimi in večjimi občinami, popolnoma zgrešen in nedemokratičen, kakor tudi je zgrešen in nedemokratičen zakon, ki dovoljuje denarne podpore samo mestnim občinam in ne tudi podeželskim. Prav v torek 18, t. m. je n. pr. ministrski svet odobril dva zakona, ki nakazujeta občinama Neapelj in Rim skupaj nad devet milijard lir podpore. Poleg tega poročajo italijanski listi, da misli vlada nakazati rimski občini trajno po tri milijarde lir podpore na leto! ( (Pokrajinski upravni odbor pri goriški prefekturi pa še do danes ni rešil priziva kandidatov liste s »čebelico« zaradi njihove neizvolitve v občinski svet, čeprav so dobili legalno število glasov na lanskih volitvah. Ta priziv so kandidatje vložili že lani meseca septembra. , Cas je že, da se pokrajinski u-pravni odbor odloči v zadevi, ker si sicer javnost ustvari mnenje, da pfiživa namenoma noče rtšiti:rZa-kaj pa, ali ni zakon enak za vse? RADIO TRST Vedno aktualnejše postaja vpra-) .šanje »Združene Evrope«, o katerem razpravljajo evropski politiki na mednarodnih sestankih in kot se zdi predstavlja edino možno re-, šitev za bolehno v neprestanih vojnah krvavečo Evropo. Zamisel je zdrava in vredna vsakega truda in napora, da bi se že končno uresni-( čila. Največja ovira pri rešitvi tega vprašanja, ki je za Evropo življenji skega pomena, bodo gotovo pretirani, zagrizeni nacionalizmi, nujni sad nacističnih in fašističnih teorij in dejanj. Ce te ovire ne bo mogoče prekoračiti, se bo Evropa prej ali slej zopet znašla v krvavem smrt-, nem plesu tretje svetovne vojne. Ta problem je posebne važnosti za nas, ki živimo kot manjšina v objemu številčno neprimerno močnejšega naroda, ki žal gleda z nerazumevanjem in nezaupanjem na slovensko manjšino v svojih mejah, in ki še vedno pohlepno sanja o priključitvi slovenske zemlje. To Stanje priča, kako smo še daleč od, ideala »Združene Evrope«! Se bolj žalostno je pa dejstvo, da so kulturne ustanove v službi starih idej ozkosrčnega nacionalizma, ki ne pozna drugega kot sebe in svo-| jo »kulturo«. Tipični primer je Ra- pici v Slovenski Benečiji oktobra 1950. V soboto 22. t. m. ob 8.30 zvečer ponovi Akademski klub »Gorica« v Gorici na Placuti štev. 10-1 recitacijski ciklus Zemlja slovenska, nebeški cvet... Priporočamo obilno udeležbo na tej p o m e m b n i prireditvi! Staoka v Tržiču V petek 14. t. m. so delavci tukajšnjih ladjedelnic stavkali od 10. do 12. ure, ker je vodstvo delodajalcev odbilo vse njihove zahteve za povišanje plače in druge! Kmečke delavske zadruge v Jugoslaviji » Socialistična « Jugoslavija ima vedno večje težave s kmečkimi zadrugami. Znan je pojav splošnega pobega iz teh zadrug po preteku obveznih treh let. Prav tako je tudi znano, da se zadružniki na splošno premalo posvečajo skupnemu delu in gojijo z vso vdanostjo in ljubeznijo tisto ped zemlje, ki jo imenujejo -»ohišnico«, na kateri se čutijo samostojne gospodarje. Iz te zemlje dobijo sorazmerno ogromno več kot iz ostale zadružne zemlje, katero skupno obdelujejo. To dejstvo-jasno dokazuje, da je uvajanje kmetov v zadruge gospodarsko popolnoma zgrešeno in da ne bo moglo nikdar doprinesti tistih sadov, ki jih nudi svobodno obdelovanje lastne zemlje. Država ima s tem velikansko škodo, katero pa iz političnih razlogov hote ali nehote prenaša. Boji se namreč samostojnega. kmeta in zato ga hoče ali zlepa ali zgrda stlačiti v zadruge, pa čeprav jo to ogromno stane. Same majhen primer izgube, ki jo ima država pri teh zadrugah, ki so boli ali manj vse pasivne: v Dalmaciji je vsem zadruga brisala dolgove v višini 70 odst., kar iznese 286 milijonov din; samo. zadrugi v Medani je registrirala 15 odst. za prodane blago v kmečkih bonih* za kar jf, ta zadruga prejela 1.200.000 bonov (poleg rednega odplačila pridelkov — vsak bon velja 4 din). To sta samo dva primera, ki zgovorno pričata, koliko, žrtvuje država, da o-hrani pri življenju te kmečke zadruge! Kar se je zgodilo v Dalmaciji in Medani, se ponavlja po vsej državi v isti ali še večji,, meri. Kljub temu ostanejo zadruge pasivne in bo prej ali slej Jugoslavija, ki je vedno izvažala svoje kmečke pridelke, na tem področju popolnoma odvisna od tujine, ker kmet -zadružnik ne bo nikdar delal s tisto vnema in požrtvovalnostjo ka-, kor samostojni kmet.... Z00 revežev no Shofovem hosilu •Na praznik sv. Jožefa je goriški nadškof povabil na kosilo 200 revežev iz vseh mestnih župnij. Osebno je prisostvoval temu kosilu in imel ob tej priliki tudi primeren nagovor na povabljence. S to priliko je ponovno potrdil glas, ki je pred njim prišel iz njegove prejšnje škofije, da so mu za-) puščeni in siromašni najbolj pri srcu in da je za njega rešitev social-! Potujoči trgovci Z novo odredbo je določen urnik potujočih trgovcev, ki predvideva in določa isti delovni čas kot za o~ stale trgovce. Izjemo delajo le potujoči trgovci s sadjem in sladoledom. Služkinje v Anglijo V začetku tega tedna je bila zopet na goriškem Uradu za delo any gleška komisija, ki je zbirala de-* lavke oziroma pomočnice za razna hišna dela pri angleških družinah. Delovni pogoji so vedno isti: 2 funta šterlinga na teden čiste plače poleg hrane in stanovanja; en dan V tednu popolnoma prost in petnajstdnevni dopust na leto. Potni stroški gredo sedaj v breme delodajalca. Koristi prostega pasn... SAIFOG (Soc. An. Fonderie Go-riziane) je znižala delo od 48 n^ 24 ur tedensko... Nujen poziv usmiljenim srcem I Ze lani smo se obrnili na u-smiljena srca in prosili denarni prispevek za pomoč nesrečnemu mlademu dekletu, ki trpi v ječi zaradi svojega plemenitega značaja. S prispevki, ki smo jih nabrali, smo mlademu dekletu mnogo pripomogli, za kar se je najlepše zahvalila. Ker pa smo prispevke že izčrpali in je dekle še vedno v istem položaju, zopet prosimo za nujno pomoč. Prispevke sprejemata pisarna dr. Avgusta Sfiligoja v Gorici, ul. Garibaldi 9, in tiskarna »Adria« v Tratiu, ul. S. Anastasio 1-c. Ime dekleta objavimo, ko mu bo vrnjena svoboda. ZA POMOČ MLADEMU DEKLETU SO PRISPEVALI: G. Leštan................... 300 lir g. Perin Jožef............ 1300 » N. N. iz Benetk 1000 » N. N. iz Benetk 500 » N. N. iz Gorice 500 » Druž. Košuta iz Gorice 500 » N. N., učit.-ca iz Gorice 500 » N. N., Solkansko polje v Gorici................. 500 » N. N. iz Trbiža 500 » g. Bernik Franc 500 » g. Leštan še................ 300 » N. N., učit.-ca Gorice 500 » M. S 500 » Roman P..................... 200 » g.a Čargo Marija .... 200 » g. M. G. iz Gorice . . 600 » g. D. Fortunat iz Gorice 500 » g. Mavrič F. - Chieri . . 200 » g.a Vulč Flora - Švica . 400 » N. N........................ 500 » gospod Tence Kristjan, Sv. Križ................. 200 » g.a Šinigoj Dora - Švica 500 » gospod Tence Dominik. Sv. Križ................ 1000 » g.a Ivančič Ana vd. Uršič - Gorica............... 100 » Vsem n a j I e p * a hvala! GOSPODARSTVO Prispeva za ttmetoualce v Trsta Področno kmetijsko nadzorništvo sporoča, da so v teku naslednje pobude: 1. V A L I L N A JAJCA PO POLOVIČNI CENI: Dokler se v ta namen stavljena vsota ne izčrpa, se nadaljuje z razdeljevanjem valilnih jajc prvovrst-, nih pasem po polovični ceni (predvsem bele livornske in pa Rhood Island). Prizadeti kmetovalci se lahko naročijo pri gori navedenem uradu:, ob naročitvi pa morajo dati na račun 50 lir za vsako jajce. 2. MOČNA KRMILA PO POLOVIČNI CENI: V ponedeljek 17. t. m. so se pri-če]a izdajati nakazila za posebno mešanico močnih krmil za krave molznice, ki jo je sestavilo Kmetijsko nadzorništvo. Rejci krav molznic lahko dvignejo nakazila v imenovanem uradu. Razdeljevanje se bo vršilo v propagandne namene po znižani ceni. 3. SEMENSKI KROMPIR: V četrtek 20. A. m. so se tudi začela izdajati nakazila za semenski krompir po znižani ceni. Ker razpolaga Nadzorništvo samo s 500 stoti, bodo zadnji naročniki po sili izločeni. 4. VELJAVNOST NAKAZIL VEČNE IN TRILETNE DETELJE: Rok ze dvig nakazil večne in triletne detelje po znižani ceni zapade 20. t. m. Po tem datumu se bodo nedvig-njene količine razdelile drugim prosilcem. •Za vse imenovane pobude se je obrniti na Kmetijsko nadzorništvo v ulici Ghega štev. 6-1 vsak dan od 8.30 do 12.30 ure. Nabava sadnih drevesc v Girici Kmetje, ki so naročili sadna drevesca, naj jih čimprej dvignejo pri Pokrajinskem kmetijskem nadzor-ništvu v Gorici, ker je sedaj skrajni čas za saditev. Let6 VI. - Štev*.' 11 satira ati sabotaža ? V preteklem januarju je objavil poljski satirični tedniK »Szpilki« članek Z naslovom »Svobodna Anglija«. KIjud temu, da ječi Poljska pod sovjetsko - komunističnim jarmom, je gotovo še mnogo Poljakov, ki znajo še misliti z lastno .glavo, in ti so si pri čitanju verjetno mislili, da bi bil ‘mnogo primernejši naslov članka »Svobodna Poljska«. Ce so čitatelji tednika »Szpilki« v članku jiamesto imen »Anglija« in »Združene države«, kate-| re pisec članka obrekuje, čitali »Poljska« in »Sovjetska zveza«, so prav lahko ugotovili, da je članek mnogo bliže resnici, kot je to nameraval doseči člankar s svojo verzijo. Poskusimo torej napraviti to zamenjavo imen v tem članku. Članek opisuje izmišljeni )?ogo-vor, ki se vrši v vlaku med »človekom z drugega planeta« in »v črno oblečenem Angležem«. Ce zamenjamo samo imena dežel in postavimo Poljaka namesto Angleža; se glasi tretji odstavek članka takole: »Čudno je .— je nadaljeval človek z drugega planeta —, da govorijo časopisi, ko pišejo o »svobodnem svetu«, tudi o deželi, ki se imenuje Sovjetska zveza, v kateri je zaprtih mnogo ljudi, ki niso zakrivili nobenega zločina, ampak so se samo zanimali za stvari, ki jih drugi smatrajo za nesovjetske, in kjer živijo ljudje, ki terorizirajo ■druge samo zaradi tega, ker so ti drugih misli kot oni. Opazil sem tudi, da so Sovjeti zasužnjili go-, spodarstvo vseh drugih držav »svobodnega sveta«....« Tu pripominja članek, da je začel postajati možu v črnem ovrat-, nik nekam preozek; zato je snel ovratnik in odgovoril, da je njegova država ponosna na svojo tradicijo svobode. »Da — izjavi človek iz drugega planeta —* opazil sem to; kakšen, pa je resničen jpoložaj? Ali je bila vaša dežela na primer v letu 1951, svobodna?« slHm, — odgovori mož v črnem in gleda v zadregi skozi okno. Sovjetski general je vrhovni poveljnik naših oboroženih sil . .. sovjetski gospodarski'kontrolor vodi našo in^ dustrijo in nam dodeljuje suro vine....«^1 :l>‘ *Aha ... in vojaki ter letalc], ki jih vidim s sovjetskimi znaki na,; ramenu, — ali so morda tudi 'ti tu, da pomagajo vzdrževati tradicije svobode, o katerih ste govorili?« »Mogoče niso tu prav zaradi te-, ga, ampak zato, ker se toliko govori o vojni.« »Oh, torej grozi kdo Poljski z napadom?« »Hm, tega ne bi prav mogel reči.« »Meni se zdi — reče nato človek z drugega planeta —, da med temi četami in okupacijsko vojsko ni nobene razlike.« Tako dobesedno je popisan ta razgovor. Prav čudno je, da se razgovor po verziji »Szpilkov« nadaljuje z vprašanji angleškega poti nika glede delovnih prilik v Angliji in glede pomanjkanja surovin, ki naj bi nastalo zaradi ameriških nakupov v letu 1951. Ce spet po-t stavimo »Sovjetsko zvezo« namesto »Združenih držav«, se članek nadaljuje takole: »Vidim, da delajo tovarne za o-rožje preko normalnega delovnega časa in slišim, da so lani prisilili ijudi, ki so hoteli delati v drugih industrijah, da izdelujejo topove, tanke in bombe....« »Oh, Sovjetska zveza nam vedno pošilja surovine za oboroževalno o-j premo; prepoveduje nam samo kupovati surovine za izdelovanje predmetov vsakdanje potrebe.« Ko je postal poljski sopotnik nekam potrt, je človek z drugega pla-j neta končno izjavil: »Jaz seveda -vem, da se poljski narod bori za zopetno pridobitev svobode, ki mu jo je vzela Sovjetska zveza.... In vem tudi, da bo narod končno zmagal, kajti naroc} zmaga vedno. Povejte mi pa vseeno, prosim, če je leta 1951 na Poljskem še ostalo kaj od svobode?« »Oh, pa da, — odgovori mož v črnem nekam pobito — imamo svobodo, da lahko izvajamo ukaze Moskve.« p Tako se konča razgovor. Ce bi ne mislili, da ie urednik »Szpilkov« popolnoma zvest Moskvi, bi paq morali biti prepričani, da predstavlja članek neko vrsto »sabotaže« v poljskem humorističnem tisku. Saj gotovo vsi Poljaki med drugim dobro vedo, da je vrhovni poveljnik poljske armade — sovjetski general Rokosovski. (Maurice Manning) — - Dl M O m C I J A OvTilHi «3. ZIMSKO JUTRO NA BLEDU Delauski raj na Poljskem Kaj čudna govorica komunistov, samo njim samim razumljiv jezik, v katerem se nepoklicani zelo težko znajde! Kadar govorijo o svobodi, mislijo na usužnjevanje, kadar govorijo o demokraciji, imajo pred seboj državo, ki jo vodi in u-strahuje tajna policija. Svoboda vere -jim pomeni — vzeti veri vse pravice, svobod« umetnosti — narekovati umetniku, kaj naj piše in kako, da bo to koristilo režimu. Največja ironija našega časa pa je komunistična oznaka svobode dela; v komunističnih državah vlada svoboda dela, pravijo, a mislijo na suženjska taborišča delavcev. Odkar so na Poljskem komunisti | komunistične partije, »Tribuna Ro-prevzeli vlado svoje roke, je pri- I botnicza«. čela njihova agit-propaganda praviti pravljico o »raju delovnega ljudstva«, v katerem užiyajo vsi, državljani, moški in ženske, tako pri delu kakor pri zabavi večje u-godnosti in pravice kakor »izmoz-gavano« ljudstvo v »propadajočih« kapitalističnih državah. Prazno bi bilo misliti, da si komunisti sami res mislijo, da je to paradiž, čemur oni tako pravijo. Sami prav dobro razumejo, v kakšnem »paradižu« živijo njihovi tovariši sodržavljani. Dokaz za to je pred nedavnim prineslo glasilo poljske Njeflušev Gorski venec •V pretekle-m letu so Črnogorci proslavili z izrednimi slavnostmi stoletnica .SjRKti velikega črnogorskega vladike Petra II. Petroviča Njegoša, ki si je s svojim neumornim delom na političnem in narodnem polju res pridobil velike zasluge. Vendar bi njegovo ime ne zaslovelo po vsem kulturnem svetu, če bi ne bil ustvaril Gorskega vi-jenca, to je umetnine, ki je po svoji veličini ne samo jugoslovanskega, pač pa tudi vsečloveškega svetovnega pomena. Gorski vijenac je veličastna pesnitev o junaški borbi črnogorskega ljudstva za ohranitev vseh človeku najdražjih vrednot, in sicer domovine, časti, svobode in vere, ki jih je skozi več stoletij stalno ogražala turška napadalnost. Snov so pesniku nudili slavni, a krvavi dogodki leta 1702, tistega usodnega leta za zgodovino Črne gore, ko je bil tedanji vladika Danilo primoran, da se je poslužil orožja proti lastnim bratom, ki so se potur-čili, da bi tako preprečil nadaljnje širjenje turške vere med Črnogorce in s tem onemogočil Turkom, da bi se z zvijačo polastili še svobodne Crnogore. Ce bi tedaj poturčeni Črnogorci zavladali v deželi, bi ves narod izgubil istočasno z vero tudi svobodo, ugasnila bi še zadnja iskrfe svo- NOVICE z VIDEMSKEGA Ka su se zabili na „italia-nissime Valli del Natisone“? Veliku škodu je nardiu sneg letos u Benečiji. Se more reje, di take škode ju nje tarpela naša dažela od dolgo časa, od konca XIX. stoletja, kadar u Sentlenartski dolin uoda je bla nesla puno hiš an use puoje vederbala. U tistim času (bli smo okrog leta 1890) je pri nas u Benečiji bla žej Italija an u Sv^ Petre Slovenov je kraljavo neki: »Regio Commissario« italijanske u-lade. Kadar so šli h njemo župani od občin, katere njeso ble poškodvane, za di se bo interesiro za buoge ljudi Sentlenartske doline, je. odgovoru: »Io devo pensare ad altre cose in questo momento e pertanto an-datevene!« Sli so župani, sami nar-dil komitat an nosil okrog prispevke za poplavane. Skoda, ki je tisti čas tarpela Sentlenartska dolina, je bla okrog 200.000 lir — kakor do-nes 500 milijonu lir. Usi Benečani muorejo vjedet, Icuo je italijanska ulada u tistim času pomala naši dažel. G»r na 200.000 lir Italijani so bli dal 1.000 lir. Tuo smo tjel povje-dat za pokazat, de Italijani so zme-ran taki. Dones, ki sneg je nardiu u naši dažel na stuojke milijonov lir škode, Italijani kaj su dal? 150 tisoč lir usaki občin, anpak tega denarja nje blo zadost še za ceste preorati Kaj so se zabil u Vidme an u Rime na »italianissime Valil del Natisone«? Kje so dones om. Caron, kolonel Olivieri, general Morra an druži? Oni se lepo grejejo u gorkih sobah, anpak u 'Rečanjeh majhani o- troc tarpjo mras -an lakut! U zadnjih čašah, kadar je bla poplava u Padski dolin, on. Caron, kolonel Olivieri in general Morra so hitro zagnal po naših dolinah an gorah alpinske kamjone, za di boju zbral »in nome della Patria« kjek blaga za padske saruote. Usi Benečani so dal kjek, anpak dones, ki oni so bli poškodvani, o-bedan Italijan se na zmisne na nje! Na »italianissime Valli . . . « se zmislijo on. Caron, kolonel Olivieri an Kalabrež general Morra, samo kadar so volitve, kadar tiste tri osebe se boijo zgubit dobre jasla, u katerih zlo žgrejo. Vejo naj usi Benečani, duo so tiste tri osebe; vejo naj tisti Benečani, ki lakut tarpijo, di on. Caron ima okrog 500.000 lir na mesec; de kolonel Olivieri an general Morra imata usak tri štipendije na mesec. Zato te tri osebe se na zmislijo dones na Benečijo, zakaj previc dobro «toijo! Oni se boju zmisnil na naše sarote samo kadar bojo imel trebo u »italianissime Valli del Natisone« oglasu, kateri im boju par-pustil zmeran jest u tistih dobrih, jaslah, l^i dones imajo. MAJHANE NOVICE POTBENESEC: Nje dugo od tega ki na italijanski skupščini (parla7 mentu) su govoril ob brituf u Čarnim varhu. Obljubu je biu u Istin) času neki ministro, de u kratkim boju pošljal denar za čarnivarskj britof popravt, Previc časa je pre- šlu an obedan se na spominja vic na to stvar! Kuo je tuo? Do zda smo vedli, de u Rime se na intere-sirajo za žive Slovence, zdaj pa vemo, de tud za martve ih na nič briga. SAVODNJA: Na varhu Matajurja je bla edan čas edna majhana cerkvica, ki s čašam je bla porušana To cerkvico so bli zgradil beneški Slovenci zadnje čase XIX. stoletjav Bi ne blo slabo, de se spet uparli naši Slovenui an zgradil to cerkvico. CEDAT: U Cedade so velike tovarne od cementa, u katerih delaju sa mo Furlani al meridionalci. Ce gre kajšan Slovenec prašat službe, ga hitro odženjo. Zakaj pa? Ka se na spominjajo gospodi gospodari od ti-| stih tovarni, di uso opoku za cement ju kopaju u Benečiji? Zato bi ne blo slabo odprijet urata od tovarni tud Slovencam. DREKA: Spet se parporočmo us jem čitateljam, de se boju zmislii na tisto družino iz naše občine, katera je zgubila dvje osebe u časo zadnjega snega. Ta družina nje i-mela obednega pomagila od Italijanu an či ji ne bomu pomal mi Slovenci, obedan se na bo zmisnu na njo! PRAIPUTNA: U naši občin je puno šol, anpak previc su ih nastavil I talijani u sobe, u katerih otroc ne' majo sape an luč. U edni vas so djel šolu u edan listnjak (kljet), za-) kaj njeso ušafal druge sobe. Kujsa so se zabil, de smo u severni Italiji. Urednik od šole je mislo, de smo u Kalabriji, kjer praseta, ljudi je an kakoše živijo usi skupaj. SRIJEDWJE: Sneg gre sproč an sa-i mo dones videnlo, kajšno škodu je on naredu. Pogledamo po gozdeh an videmu, de use varhe je polo' milu. Troštamo se, de ta nesreeja se na bo vic uaroila u našu daželu bode, ki so jo Črnogorci tako ljubosumno čuvali v upanju, da bo nekdaj nastal iz nje mogočen plamen, ki bi zajel vse narode, ki trpe krivico in nasilje, da bi »tririo-štvu upognili tilnik in privedli ga pravice znamenju*. Gorski vijenac je po svoji vsebini ep, ki pa ima to posebnost, da je spesnjen v obliki drame, kajti sestoji iz raznih prizorov, ki prikazujejo poleg glavnega dogodka o pokolju poturčencev še druge dogodke, ki z glavnim nimajo nobene zveze. Med temi prizori je najznačilnejši tisti, v katerem vojvoda Draško, ki je bil v Benetkah, pripoveduje, kako je tam. iDruga posebnost Gorskega vijenca so kola, ki bi jih lahko primerjali z zborom grških tragedij. Medtem ko so zbori v grški drami lirskega značaja, gre v Gorskem vijencu za epske vloške, ki v kronološki zaporednosti opevajo najznačilnejše dogodke črnogorske in srbske zgodovine. Poglejmo sedaj na kratko vsebino glavnih prizorov Gorskega vijenca. Ker število poturčencev vedno bolj narašča, se o binkoštih leta 1702 zberejo glavarji na Lovče-nu, da bi se posvetovali, kako bi se jih rešili. Toda posvet se zaključi, ne da bi kaj sklenili. O malem Šmarnu se zato glavarji ponovno zberejo na posvet, a takrat na Cetinju. Vladika Danilo se po dolgem premišljevanju odloči za boj proti nekrstom. Vendar pa hoče še enkrat poskusiti, če bi se dalo urediti si»r brez prelivanja krvi. Ker po-turčenci zavrnejo vladikine predloge, glavarji krenejo v cerkev, si obljubijo zvestobo in prisežejo, da se bodo bili z odpadniki. S prisego je storjen sklep, za katerega so se toliko potegovali. Od usodnega sklepa so minili trije meseci in pol. Božični dan je. Pred Cetinjem se sliši streljanje. Vladika Danilo po-jezdi tja, da bi videl, kaj je. Javijo mu, da je cetinjsko In čeklisko pleme očiščeno vsega, kar je bilo turškega. Ob tej novici se vladika razveseli in vzklikne: >Blagor meni, o sokoli moji! Blagor meni, o svoboda zlata, danes zopet si nam zmagoslavno. iz pradedov naJfh grobov vstala!* Pc teh krvavih dogodkih se borba nadaljuje. Na novega leta dan pa lz vse Crne gore prihajajo vesti o končni in popolni zmagi nad po- turčenci. B. Članek, ki ga imamo v mislih, je ena tistih »samokritik«, ki se od časa do časa pojavljajo v komunističnem tisku in jih je treba imeti za posebne vrste tolažilno propagando. Omenjena kritika se nanaša na razmere v enem poljskih delavskih »hotelov« in »delavskih domov«, ki naj bi skrbelo zanje U-pravno vodstvo delavskih ustanov. Kakšni so ti »hoteli« za delavce, kakšne razmere vladajo v njihovem komunističnem »raju«? »Tribuna Robotnicza« ne štedi z resnico in ne prikriva ničesar. »V teh hotelih in delavskih domovih nihče ne spoštuje družabnih in zdravstvenih pravil«, ugotavlja kritik v začetku. Ena »baraka-hotel« že odkar poj-mijo ni bila popravljena. Skozi streho prihajajo sončni žarki, dež in sneg; nihče je ne popravlja. Na spalnih prostorih gospodarijo stenice in življenje v »hotelu« je že zdavnaj postalo neznosno. Slama v posteljah ni bila zamenjena že več kot eno leto. Posteljnino redko kdaj menjujejo. Nihče ne skrbi za bri sače ali še celo za odeje, tako da ie perilo delavcev bolj maže od umazanih rjuh in kooov kot od telesa.« »Tla so strahovito umazana«, pravi dalje omenjeni kritik. »iZa mize in klopi se ne zmeni nihče in jih morajo delavci sami pomivati. O-mar ni in ko odhajajo delavci na delo, obesijo obleke po žebljih, o-stale svoje stvari pa poskrijejo pod blazinami.« »V umivalnicah — vse umazano in zasmrajeno. Od štirih umivalnikov, ki so v prostoru, je samo eden uporaben. Smrad, ki prihaja iz školjk zaradi slabe kanalizacije, se širi in zastruplja ozračje po vsem poslopju.« »Hotelska kuhinja nima sploh ni-kakega kuriva — nadaljuje omenjeni kritik. In ker tudi pozimi ni bile kurjave za peči v sobah, so delavci kurili z lesom, ki so ga trgali od postelj.« Seveda pa ni to »taborišče-hotel« edino te vrste. Kaj še! Kritik navaja drugo tako prenočevališče pri Katowicah, kjer menjajo posteljnino po dvakrat na mesec. Tamkajšnja kuhinja deluje samo opoldne, zjutraj in zvečer pa ne. Tudi tukaj je vse strahotno zanemarjeno in u-mazano. »Partijske organizacije in delavski sindikati so se vrgli le na produkcijo, pri tem so pa popolnoma zanemarili skrb za . izboljšanje pogojev delavskega življenja. Delavci morajo često na delo lačni in neprespani.« In to je stvarna slika komunističnega »raja«. V tem »raju« mora živeti delavec v propadajočih barakah, iz katerih smrdi umazanija in nesnaga, kjer ni kurjave pozimi, kjer ni primerne hrane, ne zadostne obleke. 'Ni čudno torej, če poljski delavci sovražijo ta »raj« in si želijo priti v »pekel« nekomunističnih držav. £)b obletnici Stvarnosti S četrtim zvezkom, t. j. s šesto številko, jfe zaključen prvi letnik Stvarnosti, ki jo izdaja konzorcij »Stvarnosti« v Trstu in urejujejo Vili Hajdnik, Janko Jež ter Borut Žerjav. Sedaj, ko imamo cel letnik pred sabo, lahko ugotovimo, da je »neodvisna slovenska revija« res zanimiva: na njenih straneh najdemo poleg drugega tudi mnogo snovi, ki nas sili v premišljanje. V Uvodni besedi je napisano: »Čutimo potrebo, da začnemo v tej reviji s procesom čiščenja pojmov duhovni in idejni zmedi na Slovenskem.... S to revijo bi radi v prvi vrsti pomagali rešiti to duhovno krizo v slovenskem človeku in ga osvoboditi političnih kompleksov ter ga iztrgati iz današnje duhovne osamelosti.« Nimam namena, da bi se spuščal v podrobno kritiko. V svojem dosedanjem delu je revija vestno sledila postavljenim si nalogam in jih bolj ali manj dosledno tudi izvrševala. Kdo izmed zamejskih Slovencev ni z velikim pridom prebral Hajd-nikov Pregled povojnega slovenskega slovstva? Saj nam tu tik ob meji ni dostopna vsa proizvodnja matičnih duševnih delavcev. Zaradi tega je ta pregled v tem trenutku tem dragocenejši. ■Dabinovičev Trst in njegovo zaledje ter Državnopravni položaj S. T.O.-ja sta dva prepotrebna prispevka k tržaški stvarnosti. Zal, da, je v prvem vse preveč tiskovnih pogreškov in nerodnosti! Ježev Ljubljanski jezuitski kolegij .. . je lep prispevek k naši kulturni zgodovini. V tej zvezi bi nam Slovencem privoščil še koga, ki bi s strastjo brskal po arhivih, kajti kdo ve, kaj nam še hrani Videm. Čedad, Padova in še kak drug znameniti kraj. Jezova Sodobna slovenska problematika pušča doslej občutek »ki-ce; pričakujem, da nam poda jasno sliko v nadaljevanju, ki ga čakam z nestrpnim zanimanjem. Zdi se mi, da so prevodi posrečeno izbrani, dobro prevedeni ter da se podajajo skladno naši stvarnosti, Razgledi, čeprav so včasih Jedki, in objektivne Ocene vredno dopof-njujejo stremljenje uredništva. Zapiski pa postajajo vedno bolj posrečena kronika tržaškega kulturnega življenja, čeprav manjka v njih mnogočesa, predvsem pa poročil iz gledališkega življenja. Morda bi med Zapiski lahko našlo mesta tudi snovanje, delo in udejstvovanje slovenske emigracije po vsem širnem svetu. ŠIRITE Demokracijo neodvisno slovensko glasilo na TržaSkem in GoriSkem VeEerne pismi Pod tem naslovom je izdal sodelavec Stvarnosti Dimitrije Jeruc, zbirko pesmi, in sicer v Belgiji, kjer študira umetnostno zgodovino. Jeruc je izdal svojo prvo pesniško zbirko 1. 1946 v Eboliju v ci-klostilni izdaji. L. 1947 je izšla njegova druga zbirka Samotne poti Zbirka Večernih pesmi je izšla v samozaložbi, v tisku. Jeruc pripravlja še nove tri pesniške zbirke. (Naročila naslovite na: Jeruc Di■ mitrije, Avenue Bčonier 6, Ressel 10, Louvain, Belglgue. Pesmi raznih avtorjev in Hajd-nikov roman »Smrt v pomladi« dajejo reviji pestrejši videz in nas tolažijo, kajti — »še pojejo se tod slovenske pesmi«! V primorskem zamejstvu smq lahko zadovoljni, da imamo to revijo, ki si je nadela tako odgovor-; no nalogo. Kdo izmed nas se še m spraševal, kje naj, v tej zmedi, ki jo je prinesla komaj zaključena preteklost, poišče zgodovinskega stika in priključitve. V neki meri nam na to vprašanje skuša odgovoriti Stvarnost. Mi cenimo prizadevanja Stvarnosti v kolikor goji svobodo duha in se trudi za našo kulturo ter njeno izgradnjo. Želeli bi, fia bi vršila »proces čiščenja« v naši slovenski miselnosti in da bi njen vpliv segal tudi v matični narod. Pri nas v slovenskem zamejstvu so v tem trenutku podani pogoji, če so sploh kje podani, da nastane prava domovinska umetnost in znanost, ne v smislu šolske samozadon voljnosti, ki se pred prekipevanjem sil matičnega naroda umakne užaljena v svoj lastni kot. Želimo Stvarnosti, da postane prepotrebno dopolnilo oni duhovni proizvodnji, ki je v nevarnosti, da izgubi vse svoje vrednote v samem planiranju »kolosalnega«, da ohrani vso svojo slovensko svežost in ostane hladilno duševno zdravilo — napram vsej prenapeti modrosti današnjih problemov. Naj nam Stvarnost pomaga vdihavati svežejii zrak, kot ga dihamo iz »dirigiranih« in »planiranih« revij današnje proizvodnje. Čeprav ne moremo sprejeti dobesedno vsega, kar Stvarnost napiše (n. pr. B. H. Tragična zmota, E. Kocbek Strah in pogum - V. Beli-čič), vendar nas tudi take navidezno negativne plati vodijo v intenzivno razmišljanje in dovedejo do pozitivnega zaključka. Za uspešen proces razčiščevanje je tudi tak način koristen in ploden. V novem letu bo Stvarnost izhajala kot zbornik. Naj bi zbornik izhajal čim večkrat na leto, da bo čimprej »raztrgana miselna pajče-vina, v katero nas je zapredla preteklost...« — Rt Stran 5. DEMOKRACIJA Leto VI. - Stev. (J VESTI s TRŽAŠKEGA Demo krščanska človekoltub n ost Demokratičnost in krščanstvo tržaških demokrščanov smo'že z vseh strani osvetlili. Morda pa le ne bi bilo napačno, ko bi posegli nekoliko še v etične plasti njihove prav-»e in fizične osebnosti. Pri tem mislimo v glavnem na njihov čut človekoljubnosti, ki je najtesneje zvezan z osnovnim kr-, .ščanskim naukom o ljubezni do bližnjega. Povod za tako razmišljanje narr, je dal sam župan tržaških ireden7 listov Bartoli na predzadnji občinski seji. Q poteku seje smo izvedeli iz krajevnih časopisov, v glavnem iz »Corriere di Trieste« in »Primor-i skega dnevnika«, kajti »Giornale di Trieste« se je v skladu s svojo ljubeznijo do resnice previdno o-gnil kočljivi zadevi in jo enostavno zamolčal. Pripomniti moramo, de se mestnih sej ne udeležujemo več, odkar so vsi indipendentistič-ni in slovenski svetovalci iz znanih razlogov zapustili mestno zbornico. Zares nismo kos zapletenim, razpravam o visoki politiki in mednarodni diplomaciji med iredentisti in kominformisti, ki se z dovr-•eno dialektiko sučejo okoli primernejšega načina izvedbe »boljše, rešitve« glede tržaškega vprašanja... Kominformistična svetovalka La-, vra Weisz je predlagala, naj bi se tudi tržaška občina pridružila človekoljubni podporni akciji v korist prebivalstvu Slovenije in Beneške Slovenije, ki so ga snežni plazovi tako kruto prizadeli. Demokrščan-ski župan tržaških iredentistov Bar-; toli je v vidni zadregi v zelo kratkem času opravil izpraševanje svoje katoliške, demokratične in de-mokrščanske vesti ter odgovoril, da ni primerno in umestno, da bi se tržaška občina udeležila podporne akcije v korist ponesrečenega slo-} venskega prebivalstva, in to iz več razlogov, v glavnem, ker ne gre za Tržačane, ampak za Slovence, ki nimajo s »par« tržaških Slovencev ničesar skupnega, razen jezika itd. itd. Ne bomo razpravljali o »par« tržaških Slovencih in njihovemu pomenu v našem javnem življenju, ker bi to bilo za visoko politično čeno zatajila dejstvo, da so tudi tržaški Slovenci prispevali v veliki meri kakor tudi jugoslovanska vlada sama za poplavljence v Ita--liji. Oba naj vesta, da je to grdo in nečloveško ravnanje, za kar naj jih bo sram pred Bogom in pred ljudmi! Gospod tajnik v Dolini naj se zaveda, kako globoko je užalil s tem svojim sebičnim ravnanjem vsq slovensko javnost in tako odkrito pokazal sovraštvo do svojega tako trpečega in izmučenega naroda. Naj se malo vpraša in pomisli, kje in od koga živi on, njegova dva si-, nova in nevesta, od koga prejemajo vsi mesečne plače! Ali niso to žulji slovenskih ljudi, ki z davki plačujejo in krijejo stroške dolinske občine? Veseli nas, da se je kljub tajnikovemu nasprotovanju akcija izvršila v sporazumu med vsemi tremi strankami in zaključila s prav dobrim uspehom. S tem je naše ljudstvo ponovno pokazalo svoje brat-, sko povezanost in ljubezen ter iz-j polnilo človečansko dolžnost do o-nih nesrečnih bratov onstran meje. Naj bo to najboljši in jasen odgo-, vor g. tajniku vseh njegovih občanov, od katerih naj se nauči člove7 čanskega usmiljenja in plemenitost^ do svojega bližnjega, posebno takrat, ko postane žrtev nesreče. Dolinčan deljevanje obsodb bivšega posebnega sodišča za zaščito države in italijanskih sodišč, vprašanje razdeljevanja raznih še vedno veljavnih zakonov iz dobe fašizma, vprašanje povračila škode, povzročene Slovencem na gospodarskem in kul? turnem področju po prvi svetovni vojni itd. G. maj. Kellett je vzel na znanje, da nastopa delegacija v imenu vseh tržaških Slovencev, in je zagotovi!, da bo g. gen. Whitela\vu po njegovem izrecnem naročilu podrobno poročal o vprašanju slovenskega o-j srednjega kulturnega doma in o o-stalih iznešenih vprašanjih, nakar bo g. general sprejel delegacijo na osebni razgovor. Slovsnsfta služba božja pri Sy. Antonu ne bo ukinjena Ker so se razširile vesti, d? bo na podlagi narodnostnega popisa, ki ga vršijo župnijski organi pri Sv. Antonu Novem, ukipjena slovenska služba božja, sta se javila pretekli teden predsednik Slovenske demokratske zveze dr. Josip A-gneletto in predsednik Slovenske krščanske socialne zveze inž. Mi-' lan Sosič pri župniku mons. Gregu. Uvodoma je mons. Grego sicer priznal, da obstoji namen ukinitve slovenske službe božje, če bi se pri narodnostnem popisu izkazalo, da je nezadostno število župljanov prijavilo slovenski jezik kot občevalni jezik; vendar je upošteval dejstvo, da ni priznavanje občevalnega jo zika merodajno za ugotavljanje narodnostnega stanja, saj so celo državna oblastva opustila ta kriterij pri zadnjem ljudskem štetju na Tržaškem, in obljubil, da ne bo ukinil slovenske službe božje. Kljub temu se pa bo župno poizvedovanje o narodnostnem stanju v župniji še dalje izvajalo, in to izključno zaradi ugotovljenih cer-, kvenih potreb. Na koncu bi radi pribili, da zahajajo k slovenski službi k Sv. Antonu Novemu tudi slovenski verniki iz sosednjih mestnih župnij) (n. pr.: ulica Del Roneo, ulica Ros-setti, ulica S. Anastasio, staro me-j sto, Sv. Anton Stari itd.), kjer ni slovenske službe božje, čeprav so jo slovenski verniki že nešteto-, krat, a doslej vedno zaman, zahte-, vali od pristojnih cerkvenih krogov. Seja širšega odbora SDZ V nedeljo 16. t. m. je bila VIII. re-dna seja širšega odbora SDZ za STO. Predsednik dr. Josip Agneletto je poročal o delovanju izvršnega odbora v obrambo koristi tržaških Slovencev, v. glavnem s prizadevanjem, da bi se rešilo vprašanje državljanstva in zaposlitve našega prebivalstva v duhu določil mirovne pogodbe. Prikazal je tudi delo SDZ na šolskem polju. Pri poročanju o razvoju tako' imenovanega tržaškega vprašanja je pribil ne-, omajno privrženost Slovenske demokratske zveze načelom mirovne pogodbe in Svobodnemu tržaškem;’, ozemlju. Odbor je nato odobril razpored občnih zborov raznih krajevnih organizacij, ki bodo v teku tega me-, sca in aprila. Pri obravnavanju volilnih zadev, je odbor izrekel zahtevo vseh de, mokratičnih tržaških Slovencev po spoštovanju proporrčnega volilnega sistema in obsodil stremljenje !-• redentističnih krogov po uvedbi večinskega sistema. lavna tožba Poveljnik urada za upravo imo-vine TRUST-a sporoča, da bo 25. marca 1952 dražba ostankov. Predmete, ki bodo na prodaj, si zainteresirani ponudniki lahko ogledajo do 24. marca 1952 vsak dan od 8, do 17. ure v skladišču št. 15 v Sta- Radio Trst II 306,1 m ali 980 kc-sek NEDELJA, 23. marca: 9.00 Kmetijska oddaja. — 11.30 Oddaja za najmlajše - ANICA ISCE ZLATE ČEVELJČKE. — 13.00 Glasba po željah. — 18.00 Iz delavskega, sveta. — 19.00 Iz filmskega sveta. 21.00 Književnost in umetnost. —. 22.00 Verdi: DON CARLOS - prvo dej. PONEDELJEK, 24. marca: 13.00 Kulturni obzornik. — 19.00 Mamica pripoveduje. — 21.00 Koncert sopranistke Rožice Kozem. 21.30 Verdi: DON CARLOS - 2. in 3. dej. TOREK, 25. marca: 13.00 Glasba po željah. — 19.00 Angleščina po radiu - 24. lekc. — 20.02 Koncert violinista Dobronyja. — 20.30 Aktualnosti. — 21.00 Dramatizirana povest.—22.00 Verdi: DON CARLOS - 4. dej. SREDA, 26. marca: 13.00 Dobrony-jev salonski kvintet. — 13.30 Kulturni obzornik. — 19.00 Zdravniški vedež. — 20.30 Sola in vzgoja. 21.00 Vokalni kvartet. 22.00 Prokofjev: Koncert za violino in or-kestjr. ČETRTEK, 27. marca: 13.40 Popoldanski koncert. — 18.15 Glasbeno predavanje. — 19.00 SIoven~ ščina za Slovence — 21.00 Radijski oder - Sacha Guitry: POTOVANJE V NEBESA, igra v treh dej., nato Plesna glasba. PETEK, 28. marca: 13.00 Glasba p Ulica Torrebianca *t. 29 - Tel. 64-78 Ne izgubljajte dragocenega (asa, ko si lahko za majhen denar o-skrbite vse potrebno! ri luki v Trstu. Za dovoljenje za vstop na področje Stare luke se morajo obrniti na ameriški kontrolni urad, vhod št. 9, Stara luka. Blago bo prodano na podlagi ponudb v zacečatenih zalepkah. Te zalepke bodo javno odprli 25. marca 1952 ob 9. uri v skladišču št. 15, Stara luka. Trst. f Dr. Just Pertot Pretekli teden je umrl v Zagrebu naš tržaški rojak, zdravnik dr. Just Pertot. ki ie starejšim Tržačanom znan kot kremenit narodnjak in agilen sodelavec bivše »Edinosti«. O pokojnikovi osebnosti objavir mo članek prihodnjič. URARNA UL. ROMA 19 ZLATARNA HIŠNO POMOCNICO, VAJENO VSEGA DELA, ISCE BOLJŠA TRIČLANSKA DRUŽINA. - Naslov v upravi lista. Odgovorni urednik: dr. Janko Jež Tiska: tiskarna »Adria«, d. d. v Trstu Mi _ _ „ ; i Deske smre- l!ar,i! I Kmetovalci f snoue <„ tT. podjetnilu » trame in par- kete nudi najugodneje TEL. CflL§-" 00441 TRST V|at» Sonnino, 2 4 Lovci pozor/ Kune belice Hune zlatice kupuje po najoišjih dnevnih cenah « HrznarstBO fllasha TRST, ul. S. LazzarolM. tsl.SBSB Velika izbira vseh vrst kuhalnikov in štedilnikov na plin, tekoči plin, elektriko, les in premog, najboljšik znamk - Električne hladilnice inhladil-nice na led - Najlepši darilni predmeti, servisi iz porcelana, umetniške keramike, stekla in kristala Prvovrstni posrebreni pribor in z nerjavečega jekla-Ose za gostilne, bare, dom in kuhinjo pri tvrdki Plačilne olajšave KERŽE TRST - Trg Sv. Ivana I (Piazza S. Giovanni) - Tel. 50-19 VELIKA IZBIR A, PO ZARES KONKURENČNIH CENAH ! LASTNA DELAVNICA. KUPIM IN ZAMENJAM ZLATO, SREBRO IN DRAGULJE. Hlagazzini dei Corso TRST - Corso I VeSika izbira vzorcev in barv / / Elegantnih damskih pomladnih plaščev iz čiste volne po 19.000 lir