Leto XLVD - št. 99 - CENA 80 SIT GLAS Kranj, petek, 16. decembra 1994 JANEZ 0S0JMK KANDIDAT ZA ŽUPANA KRANJA SODELUJMO NE DOVOLITE, DA 18. DECEMBRA DRUGI ODLOČIJO NAROČNIK: LDS KRANJ Gorenjska ^ Banka 9 W d.d. Kranj Banka d posluhom Preklic zbora delničarjev Gorenjske banke Gorenjsko banko bi rada kupila SKB V Gorenjski banki so odložili pretvorbo prednostnih v redne delnice banke, saj jim "nagaja" SKB banka Kranj, 15. decembra - Gorenjska banka je danes preklicala za 22. december sklicani zbor delničarjev, na katerem so nameravali prednostne delnice spremeniti v redne delnice in del rezerv v osnovni kapital banke. Pogodba o odkupu prednostnih delnic Nove Ljubljanske banke je bila novembra sicer podpisana, vendar SKB banka dvomi, da je bil posel pravilno izpeljan, v ozadju pa je njena želja po nakupu teh delnic. Upravni odbor Gorenjske banke je zato sklenil, m da z napovedano odločitvijo počakajo in delnicam ohranijo sedanji status. Gre za 51 odstotkov delnic, ki jih je v Gorenjski banki imela njena nek- milijonov nemških mark, posel pa ie bil sklenjen v višini 32 milijonov mark, kar pomeni, da je država oškodovana za 14 milijonov mark. V SKB dvomijo o pravilnosti posla danja mati, zdaj Nova Ljubljanska in zatrjujejo, da so strokovni argumen-banka, zaradi njene sanacije pa je z ti na njihovi strani, sklepamo pa lahko, njimi razpolagala Agencija za sanacijo da se sklicuje na določila zakona o gospodarskih družbah, ki delniškim družbam načeloma prepoveduje pridobivanje lastnih delnic, pozna pa seveda tudi izjeme. • M.V. eno bank. Zanje se poteguje SKB banka, ki je pripravljena plačati več kot delničarji Gorenjske banke, po besedah Cvetke Selškove SKB ponuja 46 V nedeljo drugi krog županskih volitev Finalisti upajo na zmago V nedeljo bomo župane dobili še v Kranju, 1 Naklem, na Bledu, v Radovljici, v Kranjski Gori, v Bohinju, v Škofji Loki, v Železnikih, v Tržiči, v Vodicah, Mengšu in v Kamniku, prav tako v dveh največjih mestih Ljubljani in Mariboru. Gregor je uspešno prestal operacijo srca Fant že stopa po bolniškem hodniku gorenjska Domači v Lešah željno pričakujejo najmlajšega člana družine in mamo. Tržič, 15. decembra - Šes-tinpolletni Gregor Valjavec iz Les v tržiški občini je moral a» zahtevno operacijo srca v *ujino zaradi prirojene napake. Sprva so jo morali preložiti zaradi težav z zobmi. "Po prihodu v London 4. decembra so Gregorja že naslednji dan pregledali v bolnišnici. Ugotovili so, da ima slabo zobovje, zato so mu odpulili več mlečnih zob in popravili tri stalne. Nato je z mamo prebil nekaj dni v Slovenskem domu, da je bil pripravljen za operacijo. Operirali so ga v soboto, 10. Računalniški inženiring, d.o.o. 48fidx2»66inTCL EPS0nSTMLUS800« LaserJet HP ML mi.9oo.oo 52900.00 109 900.00 ti x 11 'umi mi ti k m imu mi ■»'■ mi o ',1! hi-KzS- I Pil decembra. Kot so povedali zdravniki, je bil poseg uspešen. Že dan po operaciji se je Grega pogovarjal z mamo, sedaj pa naredi vsak dan kakšen korak več iz bolniške sobe po hodniku. To soboto ga bodo preselili spet v Slovenski dom, od koder naj bi se z mamo vrnila domov še pred božičnimi prazniki. Vsi ju težko pričakujemo! Zadovoljni smo, da je najhujše mimo. Obenem smo hvaležni vsem, ki so nam kakorkoli pomagali," je povedal Franc Valjavec, Gregorjev oče. • S. Saje 1994 Danes pismonoše prvi polovici naročnikov, v torek pa še drugim, z Gorenjskim glasom prinašajo tudi prilogo Gorenjska 1994. V njej smo strnili dogajanja v letu, ki se izteka, dodali zanimiv koledar in še marsikaj drugega. Kranj, 16. decembra • I Izvoljen bo tisti kandidat, I ki bo dobil več glasov. V I večini finalnih obračunov I bo napeto, saj je izid 1 drugega kroga ponavadi j nepredvidljiv, veliko pa P bo odvisno tudi od volilne udeležbe. Zato so razumljivi pozivi strank k čim večji udeležbi, predvsem v mestih, kjer je bila 4. decembra udeležba najslabša. Kandidati so tudi več ali manj povedali vse, kar so imeli in sedaj lahko do nedelje do 19. ure, ko se bodo zaprla volišča, čakajo in ugibajo o naklonjenosti volivcev. V Kranju gresta v drugi krog inž. Vitomir Gros in Janez Osojnik, v Naklem Ivan Štular in Janez Bartol, na Bledu Anton Pok-lukar in Vinko Gole, v Radovljici Zvone Prezelj in inž. Vladimir Černe, v Kranjski Gori Jože Kot- nik in Vojteh Budinek, v Bohinju dipl. inž. Franc Kramar in Ivo Cundrič, v Škofji Loki Igor Draksler in Alojz Bogataj, v Železnikih Alojz Čufer in dr. Jože Možgan, v Tržiču Pavel Rupar in Ivan Kapel, v Vodicah Anton Kokalj in Janez Podgoršek, v Mengšu Janez Per in Roman Kalušnik, v Kamniku pa Tone Smolnikar in Maksimiljan Lavrinc. Županov prav tako še nimajo v dveh največjih slovenskih mestih. V Ljubljani bo odločeno med dr. Dimitrijem Ruplom in dr. Francetom Bučarjem, v Mariboru pa med inž. Borisom Sovičem in dr. Alojzijem Krizmanom. Ker je tokrat postopek preštevanja enostavnejši in gre za manj volišč, bodo novi župani znani že v nedeljo okrog 20. ure. • J. Košnjek 06*1* 3I2«408.3I2»1I09.3!2«>i4i|5 °d8hH6h SAMOSTOJNI KANDIDAT ZA tVFANA ŠKOFJE LOK* LOJZE BOGATAJ "za LOKO,za vodovodne {Judi" MRAZ UNIČUJE, ANTIFRIZ VARUJE 486/40 že od 125,753,00 SIT ali 7,294,00 SIT mesečno ! T«l./Fax: 0*4/ 22 10 4* PETROL VOLILCEM SE ISKRENO ZAHVALJUJEM ZA IZKAZANO ZAUPANJE Neodvisni kandidat za župana občine Radovljica 2. togu VLADIMIR ČERNE ZAGOTAVLJAM VAM SVOJE IZKUŠNJE, ZNANJE, MODROST IN POŠTENOST KANDIDAT STRANK SLOVENSKE POMLADI ZA LOŠKEGA ŽUPANA SLS SKD ND IGOR DRAKSLER Naročnik: SKD, SLS Šk. Loka Modro je skočiti v Savo Na zahtevne tuje trge izvaža već kot 75% celotne proizvodnje. Nagrade Staneta Severja Škofla Loka - V Loškem gledališču bo v nedeljo, 18. decembra, ob 18. uri ie 24. podelitev nagrad sklada Staneta Severja. Podeljeni bosta dve nagradi za igralske doseike poklicnim igralcem, dvema študentoma igralske akademije in tri nagrade ljubiteljskim igralcem. Slovesni podelitvi bo sledila uprizoritev Strindbergove drame Gospodična Julija v izvedbi Slovenskega mladinskega gledališča iz Ljubljane v reiiji Eduarda Milerja; nastopajo Nataša Barbara Gračner, Pavle Ravnohrib in Maruša Oblak. • L. M. I Vašimi glasovi sle postavili temelje. Naprej gradimo skupaj. —I ^^7^—*/\ Vaš župan VITOMIR GROS Kdo bo novi zunanji minister Mojca Drčar - Murko sprejela kandidaturo Premier dr. Janez Drnovšek naj bi potrditev kandidata za zunanjega ministra predlagal že za decembrsko sejo državnega zbora. Po odstopu zunanjega ministra Lojzeta Peterleta je vodenje tega resorja prevzel predsednik vlade dr. Janez Drnovšek, vendar sme ob premierski to funkcijo opravljati največ tri mesece. Rok se izteka, zato je iskanje kandidata postalo zadnje dni intenzivnejše. Pred tem je premier zavrnil kandidata dr. Andreja Umeka, ki so ga predlagali krščanski demokrati, ki na osnovi koalicijske pogodbe med krščanskimi in liberalnimi demokrati "pokrivajo" ta resor. Ime novega kandidata pa naj bi bilo znano že ta teden in bi o novem zunanjem ministru lahko odločal državni zbor že na decembrski redni seji, ki se bo začela v ponedeljek. Kandidati za novega zunanjega ministra naj bi bili trije: slovenski veleposlanik v Združenih državah Amerike dr. Ernest Petrič, po rodu Tržičan, novinarka Dela Mojca Drčar -Murko in veleposlanik Slovenije v Nemčiji dr. Boris Frlec. Vse torej kaže, da bo zunanje ministrstvo po novem pripadlo liberalni demokraciji, krščanska demokracija pa naj bi v zameno dobila drug, prav tako pomemben resor. Slišati je, da bi bilo to ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj, ki ga vodi dr. Davorin Kračun. V sredo se je zvedelo, da ima med tremi kandidati največ možnosti novinarka Mojca Drčar - Murko. To je v sredo zvečer potrdil tudi premier Drnovšek in povedal, da je Drčarjeva v kandidaturo že pristala. • J. Košnjek Kaj bodo storili krščanski demokrati Slovenski krščanski demokrati, ki imajo po pogodbi z liberalno demokracijo zunanjepolitični resor v vladi, ponavljajo, da imajo ta resor še za svoj, in da bodo predlagali svojega kandidata za zunanjega ministra, o kakršnikoli zamenjavi resorjev pa so se pripravljeni pogajati z liberalno demokracijo. Premier dr. Janez Drnovšek pa je Slovenskim krščanskim demokratom poslal pismo, s katerim jih obvešča, da bo izbral zunanjega ministra ne glede na strankarsko pripadnost. V tem primeru ni dollan spoštovati koalicijsko pogodbo, saj je SKD predlagale kandidate, ki pa niso bili primerni, zato je sedaj izbira njegova. Kršili so koalicijsko pogodbo, saj je predvsem njihov predsednik in zunanji minister ravnal v nasprotju s sklepi vlade. Poziv na nedeljske volitve - V Ljubljani je bil v torek sestanek vodstva Liberalne demokracije Slovenije in nekaterih ministrov iz te stranke z novoizvoljenimi župani in županskimi kandidati LDS, ki gredo v nedeljski drugi krog volitev. Predsednik Drnovšek je čestital že izvoljenim županom in pozval volivce, naj gredo v nedeljo na volišča. LDS je pri volitvah županov dosegla boljši izid kot pri volitvah občinskih svetnikov. Ministra Boštjan Kovačič in Pavel Gantar sta opozorila, da LDS zagovarja regionalizem in policentrizem, in da imajo nove občine že osnutke novih občinskih statutov, v občinah pa naj bodo najprej posebno pozorni na prostorsko dokumentacijo. Kandidat za ljubljanskega župana dr. Dimitrij Rupel pa je opozoril na pomen sodelovanja novih občin in vlade in predlagal ustanovitev stalne konference županov slovenskih mest. OE ZDRAVSTVENI DOM RADOVLJICA objavlja prosto delovno mesto: ZDRAVNIKA SPLOŠNE MEDICINE V ZDRAVSTVENI ENOTI BOHINJ Od kandidatov pričakujemo, da izpolnjujejo naslednje pogoje: - da imajo diplomo medicinske fakultete, - opravljen strokovni izpit, - znanje slovenskega jezika Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po zaključku razpisa. Kandidati naj svoje vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: OE Zdravstveni dom Radovljica, Mladinska c. 1. 64260 Bled. IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA Državni zbor sprejel zakon o financiranju občin Preživetje občin je zagotovljeno Občine bodo dobile 30 odstotkov dohodnine, zadolževanje pa je sicer dovoljeno za vsa področja, ki so v pristojnosti občine, vendar omejeno, posebej za tiste, ki imajo stare dolgove. Ljubljana, 16. decembra - Zakon o financiranju občin, eden temeljnih zakonov za delovanje lokalne samouprave, je bil v sredo v državnem zboru sprejet. Ostal je praktično takšen, kot ga je predlagala vlada. Večino dopolnil je državni zbor zavrnil. Občinam bo ostalo 30 odstotkov dohodnine, državi pa 70 odstotkov. Predlog, da bi dobile občine vsaj 33 odstotkov, je padel, ker bi to terjalo uvedbo nekaterih novih davkov. Za nujne naloge bodo občine deležne tudi tako imenovane "državne izravnave" do 90 odstotkov povprečne porabe na prebivalca v Sloveniji, kar znaša po zadnjih podatkih 28.000 tolarjev. Predlog, da bi mestne občine dobile več, ker naj bi imele večje potrebe, je bil zavrnjen, najvnetejši zagovorniki privilegija mestnih občin Ea so bili predvsem poslanci s tajerskega. Obvezna proračunska rezerva občine bo morala znašati najmanj pol in največ dva odstotka vseh Erihodkov občine, občine pa odo imele več svobode pri zadolževanju. Lahko se bodo zadolževale za uresničevanje nalog na vseh področjih, ne samo pri infrastrukturi, kot je bilo prvotno predlagano, ki so v pristojnosti občine. Prehodno obdobje do popolne uveljavitve zakonodaje o lokalni samoupravi bo trajalo dve leti, v tem času pa naj bi bilo rešeno tudi vprašanje sedanjih delavcev v občinskih upravnih organih. Za zdaj še ni znano, koliko delavcev bo odveč, oziroma, koliko jih bo vzela državna uprave in koliko uprave novih občin. Za njihovo varnost bo skrbe- la država, rešiti pa bo treba tudi vprašanje dolgov, ki so si jih naprtile bivše občine. Šlo naj bi za 8 do 9 milijard tolarjev. Nad proračuni bodo bedeli župani. Denar se bo zbiral na enem računu, po ključu pa se bo delil med novostale občine. • J. Košnjek Kaj bodo dobile občine Finančni viri novih občin so znani. Za nujno porabo občine, kamor sodijo plače zaposlenih na občini in stroški delovanja občinske uprave, skrb za osnovne šole in vrtce, za zdravstvo in socialno varstvo, za varstvo okolja in varovanje pred naravnimi in drugimi nesrečami, za požarno varstvo, za raziskovalno dejavnost, kulturo in šport in za komunalno infrastrukturo (komunala, ceste, stanovanja, mrliškoogledna služba) bodo občine dobile 30 odstotkov na njenem območju pobrane dohodnine, davek na dediščine in darila, davek od dobitkov na igrah na srečo, davek od prometa nepremičnin in davek od igralnih avtomatov zunaj igralnic. Če tega denarja za uresničevanje nujnih nalog ne bo dovolj, bo pomagala država z izravnavo do 90 odstotkov povprečne porabe na prebivalca v Sloveniji. Država namenja prihodnje leto za izravnavo dobri dve milijardi tolarjev. Občine z državnim denarjem ne bodo smele plačevati starih dolgov in odškodnin, tudi razlaščencem, lahko pa računajo na pomoč države pri posameznih področjih, na primer pri cestah, kmetijstvu itd. Močno zadolženim občinam bo država vseeno pomagala. Za dodatno porabo pa bodo občine smele uporabiti davke na premoženje, ki jih bodo lahko povečale do petkrat glede na zakon, nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, prihodke uprave, prispevke za spremembo namembnosti kmetijskih in gozdnih površin ter razne pristojbine in takse, ki jih bodo določile občine. Iz predlogov zakonov Notarji junija Zakon o notariatu naj bi spremenili tako, da bi začel veljati 1. junija prihodnje leto in ne s prvim januarjem, kot predvideva zakon. Vseh 63 notarjev še ni imenovanih, prav tako še ni Notarske zbornice, ki bo organizirana, ko bo imenovanih prvih trideset notarjev. Tudi zakon o začasni ureditvi organizacije in pristojnosti občinskih sodnikov za prekrške in občinskih javnih pravobranilcev naj bi imel zača- sen značaj. Z novim letom bodo začele delovati nove občine in vse nimajo ne sodnikov za prekrške ne javnih pravobranilcev. Oboji naj bi delali naprej, sredi leta pa naj bi bila sprejeta ustrezna nova zakonodaja vključno s pravobranilci, ki imajo pri zaščiti družbene lastnine pred privatizacijo pomembno vlogo. Predlog zakona o zagotavljanju sredstev za zapiranje rudnikov rjavega premoga Zagorje, Senovo in Kanižarica predvideva, da bi po letu 1996 kopali rjavi premog samo še v rudnikih Trbovlje in Hrastnik, ob Velenju seveda, ta dva rudnika pa naj bi z milijonom ton izkopa oskrbovala termoelektrani Trbovlje in Ljubljana. Gre za občutno zmanjšanje izkopa, ki ga je Slovenija do Rok za zbiranje podpisov ne bo podaljšan Strele so udarjale v notranje ministrstvo Notranje ministrstvo zavrača očitke, da je oviralo zbiranje podpisov za referendum o dodatni razdelitvi lastninskih certifikatov, kar mu je očitalo 24 poslancev. Ljubljana, 16. decembra - Na torkovi izredni seji državnega zbora se po štirih uran razprave o domnevnih nepravilnostih pri zbiranju podpisov za referendum o dodatni razdelitvi lastninskih certifikatov ni zgodilo nič pretresljivega. Državni zbor je zavrnil zahtevo 24 poslancev, ki so jih zastopali Metka Karner - Lukač, Žare Preg-el in Marjan Poljšak, da se rok za zbiranje podpisov podaljša za 21 dni, notranje ministrstvo pa naj bi v 15 dneh izdelalo natančna navodila za zbiranje podpisov. Poslanci pa so sklenili, naj vlada in matični odbor državnega zbora ponovno proučita zakon o referendumu in ljudski iniciativi, ki nuj bi bil pomanjkljiv, za sprejem ali spremembo tega zakona pa je potrebna dvotretjinska večina. Predlagatelji obravnave domnevnih nepravilnosti so kritizirali vlado, državni zbor, predvsem pa notranje ministrstvo, da svojih uslužbencev na občinah niso podučili o poteku in namenu zbiranja podpisov, da so bili celo primeri oviranja, razen tega pa je predzadnji dan zbiranja, 21. oktobra, ko naj bi bila pred okenci prava gneča, odpovedal osrednji računalnik. Notranje ministrstvo in pozicijski poslanci pa so odgovarjali, da so napadi opozicije predvsem izgovor za neuspeh akcije (zbranih je bilo nekaj nad 20.000 podpisov), da delavci ministrstva niso politični agitatorji za zbiranje podpisov, in da so predstavniki predlagatelja zbiranja podpisov hoteli v nekaterih primerih kršiti zakon (podpisovanje v drugih, ne matičnih občinah) ter nastopali arogantno. Ministrstvo za notranje zadeve je v svojem odgovoru tudi napisalo, da je bila celotna medijska dejavnost predvolilna kampanja Slo venske ljudske stranke in opravičevanje za neuspešno akcijo. Napadi so bili grobi in tu omenjajo tudi (>rcdsednika Slovenske judske stranke Marjana Podobnika. Pobudniki za zbiranje podpisov ne bodo odnehali, ubrali bodo druga zakonita pota, so povedali na izredni seji državnega zbora Napovedana interpelacija o delu in odgovornosti notranjega ministra Andreja Stera je še vedno aktualna in je zanjo še čas, pravijo v Slovenski ljudski stranki, ki je bila pobudnica razprave o domnevnih nepravilnostih. • J. Košnjek leta 1988 pospeševala in je znašal že blizu dveh milijonov ton. Potem se je proizvodnja začela zmanjševati, sedaj pa naj bi se zapiranje tudi uradno začelo. Predlog dopolnitve komaj sprejetega zakona o računskem sodišču naj bi omogočil neprekinjen nadzor nad javno porabo. Ker bo računsko sodišče začelo z delom 1. julija prihodnje leto, bo do takrat te naloge opravljala Agencija Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje, v tretji obravnavi zakona o obrambi pa še n> dokončno razrešeno vprašanje pristojnosti vrhovnega poveljnika, kar je po ustavi predsednik republike, načelnika generalštaba, ministrstva za obrambo in vlade. • J. K. Državni zbor spet v ponedeljek Ljubljana, 16. decembra - Po v sredo končani izredni seji bo v ponedeljek, 19. decembra, 27-redna seja državnega zbora. Zaradi bližnjih praznikov je predlog dnevnega reda nekoliko krajši« vendar je predsednik Jožef Školč uvrstil na dnevni red vseeno 30 točk dnevnega reda. Po hitrem postopku naj bi sprejeli zakon 0 jamstvu Republike Slovenije najetje posojila za izgradnjo raz*' veplalne naprave na bloku 5 v termoelektrarni Šoštanj, spre' membo zakona o notariatu, *Pre' membo zakona o začasni uredit* organizacije in pristojnosti °"* činskih sodnikov za prekrške občinskih javnih pravobranilce* zakon o zapiranju rudnikov ''y gorje, Senovo in Kanižarica, spremenjen zakon o račuiiskcnJ sodišču in zakon o reproduktivD audio in video dejavnosti. DrŽaV ni zbor pa naj bi dokončno spreje nekatere zakone, ki so v tretj obravnavi. To so zakon 0 obra"1^ bi, zakon o veterinarstvu, zakon zdravstvenem varstvu rastlin* 9? kon o odlikovanjih, carinski z*J kon, zakon o meroslovju, zakon standardizaciji in zakon o tinstvu. Vsi drugi predlogi zasnov so v prvi ali drugi obravnav • J. K. g , * a g Uredniška pobtika: neodvisni nestrankarski politično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega svela: Ivan Bi/jak / Direktor in glavni urednik: Mark 1»1 - /V > Valjavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Stoian Saje, Darinka Sedei, Vilma Stanovnik Marija Volčjak (veto /•»Pl"1,n' . ,. • . . . , .. Danica Zavrl-Zlebir, Andrej Zalar, Štefan Zargi / Lektoriranje: Marjeta Vozli« / FotofraHia: Gorazd Sinik / Priprava la tisk: Media Art^ ^ Ustanovitelj in izdajatelj. ; ijrednHIVOi namenim-, oglasno Irtenje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 223-111, teleta*: 222-917 / Mali oglati: telefon: 223-444 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku, uradne ure-tSumicnn nodietic GORENJSKI GLAS vsak dan od 7 do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih Naročnina: trimeseCni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta /a mimo Irina naročnina 14<) Dl-M Oglasne storitve F" v-a&opiMiu puujv. j ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RM1 23/27-92), CENA IZVODA: 80,00 SIT KRANJ _----> JANEZ BARTOL KANDIDAT ZA ŽUPANA \\KIA ZA RAZCVET OBČINE NAKLO Želim, da se 16. decembra udeležite volitev v čimvečjem številu, ne dovolite, da v vašem imenu odločajo drugi. _____Naro6ntk:00 LDS Naklo S tem kuponom vam odobrimo 20% popusta AVTO VLEKA PREŠERN ggsgnPREŠERN JOŽE 64248 LESCE V Savska 36AT NON STOP MOBITEL:0609-610-633 POKLIKAR neodvisni kandidat za župana Bleda SKUPAJ BOMO ZMOGLI SPOŠTOVANE TRZICANKE IN CENJENI TRZICANI! HVALA ZA IZKAZANO ZAUPANJE. IVAN KAPEL KANDIDAT ZA ŽUPANA OBČINE TRŽIČ VABIM VAS, DA SE V NEDELJO 18. DECEMBRA, UDELEŽITE DRUGEGA KROGA \VLHEV GLASUJTE ZAME t Naroinlk aSD '** ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov ZDRUŽENA LISTA DOBRE VOLJE OBMOČNA ORGANIZACIJA ŠKOFJA LOKA SPOŠTOVANI! Za nami je prvi krog volitev za lupane in občinske svetnike. V območni organizaciji ZLSD smo z rezultati volitev zadovoljni, saj smo se od 5,15-odstotnega volilnega uspeha na drzavnozborskih volitvah v letu 1992 prebdi na 8,1-odstotni volilni uspeh v letošnjem letu. Tako imamo v vseh novih občinah 6 svetnikov. To so ljudje, ki imajo ugled, znanje in izkušnje. Prepričani smo, da bodo sooblikovali tako politiko lokalne skupnosti, ki se ne bo hranila s političnimi prepiri in ustvarjanjem afer, temveč zagotovila nova delovna mesta, zmanjšala socialne razlike, poskrbela za enake motnosti šolanja ne glede na socialno poreklo mladine in uveljavljala druga načela, za katere se naša stranka zavzema. V nedeljo, 18. decembra 1994, bo drugi krog volitev za župana v občinah Železniki in Škofji Loki. To bo dogodek, ki nam bo določil kvaliteto življenja za naslednja štiri leta. To je dogodek, ko sami odločamo, kdo bo vodil našo občino in zastopal naše interese. Je priložnost, da vsi, ki živimo od svojega dela in sadov dela, stopimo skupaj in se odločimo za pravega župana. Vsekakor bomo podprli tistega kandidata, ki se bo uprl vsakemu poskusu razbijanja sožitja med ljudmi, ki bo varoval enakopravnost pridobljenih pravic in dosežke socialne države. Skratka, gre za župana, ki bo izboljšal naš skupni jutri, ne samo peščici izbrancev, temveč vsem občanom. Neodvisni kandidat za župana občine Škofja Loka g. Lojze BOGATAJ - je nedvomno pravi človek za to nalogo. Z dosedanjim delom, znanjem in modrostjo je pridobil zaupanje in simpatijo ne samo v ZLSD, temveč tudi v širšem krogu občanov - volivcev. Zato gremo v nedeljo, 18. decembra, na volitve in velja dati glas g. LOJZETU BOGATAJU, neodvisnemu kandidatu za župana v Škofji Loki. V nedeljo nasvidenje na voliščih! NE PREPUŠČAJMO ODLOČITVE DRUGIM! Predsednik volilnega štaba: Sandi Bartol Predsednik: mag. Srečko Beričič Drage volivke, spoštovani volivci! Najlepša hvala za zaupanje, ki ste mi ga izkazali v prvem krogu volitev, število glasov, ki sem jih dobil, je dokaz, da sem na pravi poti. Na poti zaupanja, poštenega dogovora, sodelovanja in dobre volje. Nova občina Kranjska Gora ima vse možnosti, da postane vzor uspešnega turističnega razvoja, vzor podjetništva in sodelovanja. Samo tako bo lahko prijeten dom vsem nam in tistim, ki jih bomo sprejemali v goste. Tudi pri izvolitvi članov občinskega sveta ste kot volivci dokazali modrost odločanja, ker so v njem enakomerno zastopani vsi kraji nove občine. S sodelovanjem in prizadevanjem članov sveta za skupne cilje v korist vseh prebivalcev naše Doline, bomo dosegli, kar smo si zastavili. Sposobni smo in pošteni, pravi Gorenjci, ki jih ni strah novih izzivov. Če bom izvoljen za župana, bom razreševal naloge z veliko odgovornostjo in poštenostjo v korist vseh občanov, za delo ne bom zahteval nobenih denarnih nadomestil. Skromni začetni proračun nove občine bom namensko uporabljal v dobro občine, od Mojstrane do Rateč. Moje geslo: pošten dogovor in trdo delo sta porok, da Zgornjesavska dolina postane uspešna občina. Zato vas vabim, da se tudi 18. decembra odpravite na volišča in še enkrat volite z dobro voljo. Ker nisem član nobene stranke, želim, da se strankarske razprtije in podtikanja ne prenašajo na voljo in pošteno odločitev volivcev. Vaš kandidat za župana, RS. VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 95! dipl. ing. VITOMIR GROS v DRUGEM KROGU VOLITEV KANDIDAT STRANK SLOVENSKE POMLADI SDSS SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE SUvetiije narodni demokrati IN LISTE ZA NAPREDEK KRANJA SLS ZA KRANJSKEGA ZUPANA Zaradi napake v torkovi številki - zamenjali smo sliki županskih kandidatov - celoten tekst objavljamo še enkrat. Gospodoma Jožetu Kotniku in Vojtehu Budineku ter volivcem se opravičujemo. Uredništvo. Pred volitvami v Kranjski Gori: Jože Kotnik Pred volitvami v Kranjski Gori: Vojteh Budinek Nočem plačila, niti honorarja j Občini tudi dobiček od iger na srečo Kandidat za kranjskogorskega župana 47-letni Jože Kotnik je hotelir, samostojni podjetnik, neodvisni kandidat, ki ga podpira Združena lista socialnih demokratov. Kandidat za župana občine Kranjska Gora je Vojteh Budinek, upokojenec, kandidat Socialdemokratske stranke, Slovenske ljudske stranke in Slovenskih krščanskih demokratov. Zakaj ste kandidirali za župana? "Odločil sem se na prigovarjanje prijateljev, predvsem poslovnih, ki menijo, da bom kot župan lahko zastopal poslovne in gospodarske interese Zgornjesavske doline. Osebnih interesov nimam nobenih, saj me politika ne zanima. Če bom izvoljen, v vseh štirih letih nočem kot župan nobenega plačila, tudi honorarja ne; naj bo to moj prispevek k razvoju vse doline." Kaj mislite o protikandidatu - Vojtehu Budineku? "Zelo v redu je in kar se tiče protokolarnih zadev pri mednarodnih smučarskih tekmah sva prijatelja in dobro sodelujeva. Ima odlične zveze s smučarsko elito in je nezamenljiv pri vodenju priprav za olimpiado. Moja prednost pred njim pa je v tem, da sem bolj človek posla, da imam poslovno žilico, kot se reče." Kaj boste najprej storili, če boste izvoljeni? "Najprej je treba dobiti natančno sliko občine z vsemi analizami: koliko je nezaposlenih, koliko mladih družin, kakšni so stanovanjski problemi. Moje prve odločitve bodo šle v to smer, da se čimveč mladih zaposli, da se jim ponudijo krediti za ustanovitev podjetij. Sam vem iz lastnih izkušenj: še nobeden ni propadel, če je bil priden in je delal Predvsem mladim je treba dati več možnosti. Samo mimogrede: mladi so v tej dolini izredno neorganizirani. Dvajset let delam pri Smučarskem klubu, vanj sem povabil tudi Jureta Koširja in vsi člani, ki so v klubu odrasli, so uspeli v življenju. Mladim je treba kaj ponuditi - tudi kakšen zabaviščni prostor nekoliko stran od naselja. Naslednje, kar nas čaka, je turistična reorganizacija, ki se v republiki že pripravlja. Sem za ustanovitev profesionalne agencije, ki bi zajela vse turistične dejavnosti v dolini. Turistična taksa prehaja na občino, v Sloveniji pa se turistični kraji morajo povezovati in enotno promovirati." Bo Kranjska Gora bogata občina? Boste uvedli posebne davke? "Kranjska Gora ima vse možnosti, da postane bogata občina, a v to bo treba vložiti veliko truda. Mislim, da ni prava pot, če kdo razmišlja o uvedbi dodatnih davkov in in o tem, kako bi dodatno obdavčili podjetja, ki so tu. Najprej je podjetništvo treba razviti in ga spodbujati, ne pa ga onemogočati z dodatnimi davki. Podjetniki naj bi sporazumno združevali sredstva zato, da bi se oplemenitila, ne pa zato, da bi jih pobirala občina." Kranjska Gora je turistično razvita, v Mojstrani je popolno turistično mrtvilo, saj je še hotel v obupnem stanju. Kaj boste storili? "Res so velike razlike, tudi v primerjavi z Ratečani, a za oba kraja je to tudi prednost, saj nimata nobenih megalomanskih zgradb ali apartmajev za trg, kar dela toliko preglavic Kranjski Gori. Volivcem v Mojstrani sem osebno obljubil, da bo poskrbel, da se odpravi sramota s hotelom in čimprej odpre dobra restavracija. Če ne bo šlo drugače, bom v restavracijo v Mojstrani tudi sam financiral. Kajti restavracijo kraj mora imeti, če se hoče turistično razviti. Rateče pa morajo sodelovati in veliko bolj vplivati na Planico, saj se skoki dogajajo v Planici in ne v Ljubljani." Kakšna bo nova občinska uprava? "Če bom postal župan, zanesljivo ne bo nepotrebne birokracije. Zaposleni bodo le tisti in toliko, kolikor bo nujno potrebno. Prepričan sem, da bo marsikdo tako kot do zdaj volontersko veliko več naredil kot če bi bil zaposlen..." • D. Sedej OBČINA KRANJ: Janez Osojnik, kandidat za kranjskega župana v Zupan ne sme biti z nikomer skregan 55-Ietni direktor Gasilske reševalne službe iz Kranja Janez Osojnik, diplomirani pravnik, je v prvem krogu volitev za župana nove mestne občine Kranj dobil 17 odstotkov glasov. Je kandidat LDS. Kako ocenjujete svoj rezultat iz prvega kroga volitev? "Rezultat je pričakovan. Odstotek je na videz majhen, vendar je treba upoštevati, da jc šlo za blok volivcev, ki se je razdelil na štiri kandidate." Vaše mnenje o protikandidatu Vitomirju Grosu? "Grosa sem pobliže spoznal šele v volilni kampanji. Najin odnos je bil ves čas izjemno korekten." Kaj pričakujete od nedeljskih volitev? "Pričakujem, da se bodo doslej razdrobljeni volivci, ki so prej glasovali vsak za svojo stranko, opredelili zame, rezultat pa jc odvisen predvsem od volilne udeležbe." Kako boste sodelovali z mestnim svetom? "Lahko sodelujem z vsako od strank, ki so zastopane v mestnem svetu. To ie ena od mojih prednosti, ki izhaja predvsem iz dolgoletne prakse v gospodarstvu. lam sem sc prepričal, da se gospodarstvenik nikoli ne sme prepirati, ampak je treba dosegati sporazume, ki edini peljejo k cilju. Od tod tudi prepričanje, da si župan ne more privoščiti, da bi bil z nekom skregan. Večino članov mestnega sveta osebno poznam, menim, da jc velika večina zelo korektnih, sposobnih, razsodnih ljudi. Nekaj je med njimi tudi gospodarstvenikov. Predvsem si bodo razumeli, da je potreb no poiskati koristi Kranja." Boste profesionalni župan? "Če bom župan, bi bil rad neprofesionalni, vendar mislim, da za mesto z 51.000 prebivalci to ni mogoče oziroma bi bilo slabo. Bo v novi občini več ali manj denarja kot zdaj? "Realno ga bo manj. Glavni trg dobi nazaj vodnjak, v mestu manjkajo drevesa. Zoprno mi jc, da doslej nismo nič naredili s Prešernovim gajem in igriščem poleg njega. Kranj bi lahko imel vsaj tri velika otroška igrišča, zdru žena s parki." Kaj menite o nekdanjem domu JLA - v povezavi s knjižnico? "Tega se ne da povezati. V dom JLA bi lahko spravili kvečjemu študijsko knjižnico, s tem pa ne bi veliko rešili Dom ima lahko samo dve funkciji: čisto poslovno ali kombinirano z mladinsko. Podpiram drugo zamisel; v dom naj bi dali kranjski radio in televizijo, dvorane pa bi lahko uporabljali tudi za mla dinski klub. Z ministrstvom za obrambo ni težko doseči sporazuma, če ne postavljaš vprašanja, kdo bo vknjižen kot Kako bi polepšali mesto, ga lastnik. Zato je na potezi očistili, uredili promet, parkir- Kranj in ne ministrstvo. Štu anje? dijsko, otroško, osrednjo "Mesto je izjemno lepo, knjižnico in čitalnico bo treba škoda, da je program revitali spraviti na eno mesto, najbolj- zacije zastal pri zasebnih last- ša lokacija se mi kaže ob nikih. Njim bo treba ponuditi pomoč: načrte za obnove, ugodnejše kredite. Poiskati bo treba tudi način, kako bi mesto prali, ne pometali. Pro met in divje parkiranje bi omejil s fizičnimi zaporami Ko sem bil še direktor Projektivnega podjetja Kranj, smo ponudili idejo, da bi uredili parkirišča pod Slovens kim trgom in zemljiščem med gimnazijo ter Bežkovo vilo. Za Slovenski trg je idejni projekt ozelenitve izdelan. bodoči stavbi Fakultete za organizacijske vede na Zlatem polju. Kako gledate na kranjsko "podeželje"? "Mesto jc treba zaokrožili, mestne dobrine pa širiti iz ožjega središča navzven. Podeželju je treba ponuditi ko munalne storitve, dobre cestne povezave, podpirati otroško varstvo in osnovno šolstvo, vsaj za nižjo stopnjo." II. Jelovčan Zakaj ste se odločili kandidirati za župana? "Zato, ker mislim, da mora občino voditi nekdo, ki ima dovolj znanja v vodenju gospodarstva; sam sem 20 let vodil hotel Lek v Kranjski Gori, ki je bil dolga leta prvi po kvaliteti. Tudi zaradi sodelovanja s tujino, saj gredo vse zveze preko mene - bodisi sodelovanje z obmejnimi občinami ali z mednarodnimi turističnimi in športnimi organizacijami. A tudi zaradi znanja tujih jezikov, saj govorim gladko dva tuja in dva pogovorno. Domačin sem, lokalpatriot in vem, da ima naša dolina lepe možnosti." Kaj mislite o protikandidatu - Jožetu Kotniku? "Ocenjevali bodo volivci..." Kaj boste najprej storili, če boste izvoljeni? "Nujna bo organizacija občinske uprave in nasledstvo med občinama. Na jeseniški občini so bili že razgovori glede financ in kjer fizična delitev ne bo možna - stavbe, komunala - bo prišlo do finančne poravnave. Pereči problemi komunalne in turistične infrastrukture vse zgornjesavske doline so obnova sistema žičnic in delno umetno zasneževanje, saj bomo sicer ostali brez zimskih sezon in petičnega gosta, izgradnja prireditvene dvorane in ustanovitev skladov v občini za financiranje obnove jedrov vasi doline. Vsa dolina mora biti turistično bolj privlačna." Bo Kranjska Gora bogata občina? Boste uvedli nove davke? "Občini Kranjska Gora naj bi po izračunih pripadalo blizu 200 milijonov tolarjev na prebivalca za letos in je zatorej v dobrem finančnem položaju, saj je to 13 odstotkov nad republiškim povprečjem. Tu so še možni viri, kot so igre na srečo. HIT Casino v Kranjski Gori je tretji najuspešnejši Casino, ki nudi 120 delovnih mest. Na vsak način mora del dobička dobiti občina - kar bi zneslo okoli 2 milijona nemških mark letno. Ne vidim nobenih potreb za posebne davke, saj bi bila tu dodatna sredstva od iger na srečo, del koncesije od vode Julijane... Ne nazadnje se ukinja sklad stavbnih zemljišč, sredstva od nadomestil preidejo na novo občino. Kranjska Gora bo dobila kar precej davka od premoženja, saj je v Zgornje-savski dolini več kot tisoč počit-niških hiš ali lastniških apartmajev." Kranjska Gora je turistično razvita, v Mojstrani je popolno turistično mrtvilo, saj je še hotel v obupnem stanju. Kaj boste storili? "Mojstrana ima to smolo, da je spalno naselje Jesenic. Temu kraju bo treba posvetiti poseb no pozornost. Tam dobro del? Turistično društvo - za turistični razvoj pa bodo nujni ugodni krediti. Hotel pa je treba usposobiti s soglasjem lastnikov, saj je pod denacionalizacijo. In še nekaj: z vstopom v Evropo bodo kmetje imeli precejšen problem in s subvencijami kot v sosednji Avstriji jih bo treba obdržati na zemlji. V Ratečah pa bo treba razrešiti problem, ki ga ima agrarna skupnost z zemljo v Planici, ko se bo ustanovil zavod Planica. Moralo sc bo najti ustrezno razmerje pri soupravljanju." Kakšna bo nova občinska uprava? "Vsekakor bo treba zaposliti vsaj dva referenta, zlasti za gospodarjenje s prostorom, ker hočemo imeti absoluten vpliv na lokacijsko in drugo dokumentacijo. Kranjska Gora se mora razvijati v smeri družbenih penzionov, obrti in kmečkega turizma in sc zaščititi pred nekontroliranim prodorom tujega kapitala saj preti nevarnost, da bi zlasti Italijani pokupili dolino. Predvsem pa nc graditi apartmajev za trg..." • D. Scdej OBČINA KRANJ: Vitomir Gros, kandidat za kranjskega župana Računam na razumnost občinskih svetnikov Sedanji predsednik občinske skupščine Kranj, 52-letni diplomirani strojni inženir Vitomir Gros, je v prvem krogu volitev za župana nove mestne občine dobil kar 42,75 odstotka volilnih glasov. Kandidira s podporo skupine volivcev. Kako ocenjujete svoj rezultat iz prvega kroga? "Dobro. Hvala volivcem." Vaše mnenje o protikandidatu Janezu Osojmku? "Dobro, kot o večini ljudi." Kaj pričakujete od nedeljskih volitev? "Zmago. In spet zahvala volivcem." Kako boste sodelovali /. novim mestnim svetom? "Računam na razumnost občinskih svetnikov." Boste profesionalni župan? "Vsako delo opravljam pro fesionalno, to pa ne pomeni plača." Bo v občini več ali manj denarja kot zdaj? "Še ni dokončno znano." SEKRETARIAT ZA OBČO UPRAVO IN SPLOŠNE ZADEVE OBČINE JESENICE objavlja naslednji JAVNI RAZPIS ZA NABAVO OSEBNEGA VOZILA I. PREDMET RAZPISA je nabava osebnega vozila za potrebe lokalne skupnosti. II. Osebno vozilo naj ima prostornino motorja do 2000 cm3. III. V ponudbi mora biti navedena ocenjena vrednost in ponudba za odkup našega vozila R 21, letnik 1989, prevoženih 100 tisoč kilometrov. IV. Vrednost starega vozila mora biti všteta v kupnino novega vozila. V. Okvirna cena: 2.500.000 SIT. Kako bi polepšali mesto, ga očistili, uredili promet? "Nadaljevali bomo z začeti VI. Rok dobave, do pet dni po izbiri najugodnejšega ponudnika. VII. Ponudniki lahko dobijo dodatno informacije v času od dneva objave razpisa pa do dneva poteka roka za prijavo na razpis na Sekrotanatu za občo upravo in splošne zadeve Ob čine Jesenice vsak delavnik od 8. do 10. ure. VIII Merila za izbiro najugodnejšega ponudnika so: cene in plačilni pogoji - popusti, rok dobave, garancijska doba, reference in ostale ugodnosti, ki jih nudi ponudnik. Ponudbi mora biti predložen prospekt vozila. IX. Ponudbe morajo biti dane v zaprti kuverti, ki mora biti pravilno opremljena; imeti mora napis: "NE ODPIRAJ - JAVNI RAZPIS ZA NABAVO OSEBNEGA VOZI LA". Na kuverti mora biti nave den naslov ponudnika. X. Ponudbe je treba poslati v mi aktivnostmi in poskušal' narediti Kranj najbolj urej^' no mesto v Sloveniji. Trenutno jc po urejenosti tretje." Kaj menite o nekdanje«1! domu JLA - v povezavi s knjižnico? "Dom JLA je /gradila občina na občinskem zemljišču & menim, da bi ga morala diža-va občini vrniti. Približno t->^'' kot kasarno v Celju. Knjižnic je treba zgraditi na novo, p° normativih." Kako gledate na kraiu>k<> podeželje? "Razvoj med mestom in podeželjem mora biti skl*' den, za oba dela uravnot? žen." • u. Jelov©** roku 8 dni od dneva objave naslov: OBČINA JESENI«-^' ::.-kft in.it za občo upravo < splošne zadeve, Titova 64270 Jesenice. k XL Odpiranjeponudb bo v tor** "V ki 27. 12. 1994, ob 10. uri konferenčni sobi Skupščine o čine Jesenice, I. nadstropij Predstavniki ponudnikov, g bodo prisotni, morajo 'metlje seboj pooblastilo za zastopan • XII Ponudbe, ki ne bodo p"* pele pravočasno, ali pa m^°A0 pravilno opremljene, &o vrnjene. Ponudbe, ki ne b° vsebovale vseh elementov tey razpisa, bodo izločene « daljnje obravnave. ; 0 XIII. Ponudniki bodo obveščen" izidu javnega razpisa najkasnn v 10 dneh po odpiranju ponuu OBČINA JM^KSl Sekretari«! M ObČO »I'/" in splošne Stanislav Žagar, župan občine Medvode: Na kmetih pravijo: soseda poglej Medvode, 15. decembra - Samostojni in neodvisni kandidat za župana in sedanji predsednik občinske skupščine Ljubljana Šiška Stanislav Žagar je na volitvah 4. decembra že v prvem krogu dobil 59,77 odstotka glasov in bil tako izvoljen za župana občine Medvode. Na vprašanje, kako si zamišlja začetek v samostojni občini Medvode, je odgovoril: fesionalca za premoženjsko pravne zadeve, za finance in nekaj vodij za različne dejavnosti." V zadnjem mandatnem obdobju so bile v Medvodah začete (in nekatere tudi dokončane) pomembne investicije. Se bodo v novi občini nadaljevale? "Prepričan sem, da bomo z njimi nadaljevali. Dokončati bo treba most, gorenjski prikl-juek, šolo v Sori, športno dvorano.... Športna dvorana bo zame izziv, šola v Sori pa težavna naloga. Sicer pa naj še enkrat za vse, ki so me spraševali, poudarim, da si bom prizadeval, da ostanemo povezani z Ljubljano, kar pa Na kmetih pravno: soseda ^ ni ^ nJJmo Qziroma Poglej. Sicer pa se v teh dneh ne ^bomo gorenjska oDČina. dogaja da prihajajo odloki, Moj sl 6je ^ MOST in navodila, pravila, razlage M(jST 6bo ^bčina Medvode Dejansko pa bo na začetku tudj ihodnje . MOST aktualno odprtje žiro računa med GcTrenjskoJ in Ljublja. LPv,reie,tje do^en'h. stalu" no.-^A.žilar iarnm sklepov. Pričakujem pa tudi, da bodo nekatera določila morala biti podaljšanja iz dosedanjih odlokov. V življenju nasploh pa se ne bo nič spremenilo. Ni razloga za Oskrbljenost. V Medvodah smo bili na primer že do zdaj okrbovani z vodo, elektriko iz Kranja in nc vem, zakaj naj bi °ilo poslej drugače. Nadalje-vati bo treba z že začetimi •nvesticijami na komunalnem Področju. Najti pa bo treba Pfostor za uslužbence. Prostor Za občinsko upravo je zame Porncmbna stvar, saj si ne Znam predslavljati, da bi bile v občinski stavbi še kakšne ali različne firme in podobno." Kako velika bo po vašem "nnenju občinska uprava? Mislim, da bo štela kakšnih oeset ljudi. Imela naj bi pro- Predvolilna sporočila V občinski svet občine Medvode so bili izvoljeni: Janez Iskra, Jernej Petač, dr. Jože Duhovnik, Janez Šusteršič in Miro Debeljak (vsi SKD); Mitja Ljuben-šek, Janez Burgar, Anton Lah, Ljubo Jamni k (vsi SDSS); Aleksander Mrak, Peter Militarov, Matjaž Rozman in Ferdinand Trupej (vsi LDS); Alojz Izlakar in Dušan Brekič (oba ZLSD); Štefan Čeba-šek in Ivan Zerovnik (oba SLS): Emil Luštrik (SNS); Slavko Martinčevič (Zeleni); Vanja Debeljak, Roman Tehovnik, Blanka Rožanc (z Nestrankarskih list). RAZPIS Občinska volilna komisija Bohinj razpisuje na podlagi 3. odstavka 107. člena Zakona o lokalnih volitvah drugi krog volitev za župana Občine Bohinj, ki bo dne 18. decembra 1994. Kandidata sta: 1. FRANC KRAMAR rojen 22. 4. 1960, Bohinjska Bistrica, Jelovška 1, dipl. ing. lesarstva, samostojni podjetnik predlagatelj: Aleksandra Kramar in skupina volivcev 2. IVO CUNDRIČ rojen 11.2. 1947, Bohinjska Bistrica, Savska 12, dipl. ing. metalurgije, začasno čaka na delo predlagatelj: Irena Cundrič in skupina volivcev RAZPIS Občinska volilna komisija Bled razpisuje na podlagi 3. odstavka 107. člena Zakona o lokalnih volitvah drugi krog volitev za župana Občine Bled, ki bo dne 18. decembra 1994 Kandidata sta: 1. VINKO GOLC rojen 22. 4. 1929, Zasip, Jermanka 8, dipl. ing. metalurgije, upokojenec predlagatelj: Združena lista socialnih demokratov 2. ANTON POKLUKAR ^jen 12.12. 1956. Zgornje Gorje, Poljšica pri Gorjah 13, komercialni tehnik, obrtnik predlagatelj: Igor Jan in volivci Občinski odbor Socialdemokratske stranke Slovenije Tržič protestira zoper predvolilno ravnanje županskega kandidata Združene liste socialnih demokratov Ivana Kapla, ki izkorišča otroke in v tržiškem kinu vrti risanko Levji kralj in deli material ter naroča otrokom, koga naj volijo, ravnatelji osnovnih šol pa prekinjajo pouk za ogled risanke. Pri pomoči Gregcu sta ZLSD in LDS po tržiškem radiu tekmovali, kdo bo zbral več denarja za pomoč. O tem nameravajo obvestiti mednarodno javnost. Občinski odbor Liberalne demokracije Tržič pred dru- gim krogom volitev tržiškega župana izjavlja, da še naprej dosledno ostaja sredinska stranka in poziva k čim večji volilni udeležbi. Odbor popolnoma zaupa občanom Tržiča, ki bodo med dvcema kandidatoma izbrali najboljšega. Vsi na volitve, poziva Stane Vezjak za Antikomunistično legijo. Glasove je treba dati kandidatom strankam slovenske pomladi in ne komunistom. Glasovati je treba za Bučarja, Krizmana, Grosa, Rojca, Lucija, Marušiča in Konciljo. Prav tako je treba biti pozoren na pravilnost štetja glasov. GLAS Podpora Pavlu Ruparju Stranke SKD, SDSS, SLS, Zeleni Slovenije, SNS in Liberalna stranka občine Tržič so podpisale pogodbo o skupni podpori kandidatu za župana v drugem krogu, g. Pavlu Ruparju. Na tem sestanku je bila sklenjena tudi koalicija med zgoraj navedenimi strankami, sporoča predsednik SKD Tržič Janez Bečan. DRAGE VOLIVKE m VOLIVCI! Zahvaljujem se vam za zaupanje, ki ste mi ga izkazali na volitvah za župana Kranjska Gora. Zelo pomembno je, da se ponovno udeležimo volitev. Sam bom oddal glas za Jožeta Kotnika. ANTON POŽAR LDS, ZLSD, SNS Bohinjke in Bohinjci! V drugem krogu volitev za bohinjskega župana podpiramo neodvisnega kandidata g. FRANCA KRAMARJA. Pridružite se nam in storite to tudi vi! ZAKAJ? Njegovi pogledi na razvoj Bohinja so najbližji tistim, ki so vam jih v prvem krogu volitev predstavili naši kandidati. KAKO TO STORITI? Pojdite na volišča in oddajte svoj glas, ki ste ga v prvem krogu namenili našima kandidatkama, tokrat g. Kramarju! NAROČNIK: LDS, ZLSD IN SNS RADOVLJICA RAZPIS Občinska volilna komisija Radovljica razpisuje na podlagi 3. odstavka 107. člena Zakona o lokalnih volitvah drugi krog volitev za župana Občine Radovljica, ki bo dne 18. decembra 1994. Kandidata sta: 1. ZVONKO PREZELJ rojen 25. 2. 1951, Radovljica, Cankarjeva ulica 30, strojni tehnik, vodja DE Bled - Komunala predlagatelj: SDSS 2. VLADIMIR ČERNE rojen 11.7. 1935, Radovljica, Gradnikova cesa 14, dipl. ing. strojništva, predsednik Skupščine občine Radovl|ica predlagatelj: mag. Bernarda Podlipnik in skupina volivcev Nfljsciskovit ejšl nedlf ii storitev m Goreijskeis Tel.: 223-111 Fax:222-917 SKD, SDSS, SLS PODPIRAMO IVANA (JANEZA) ŠTULARJA za župana občine Naklo Vabimo vas, da se v nedeljo zagotovo udeležite volitev in glasujete za g. Štularja. Slovenski krščanski demokrati Škof j a Loka SKD Vsem Ločanom, ki so na volitvah glasovali za naše kandidate, se zahvaljujemo za zaupanje. Vabimo Vas, da se v nedeljo ponovno udeležite volitev in glasujete za skupnega kandidata strank slovenske pomladi IGORJA DRAKSLERJA. Obenem ste vabljeni na predvolilni shod, ki bo v petek, 16.12. 1994, ob 17. uri na Mestnem trgu. IN/I MERCATOR-PRESKRBA, Tržič, d.d. DAJE V NAJEM najboljšemu ponudniku del poslovnega prostora (zg. etaža) v objektu Balos 1-Tržič, ki je primeren za pisarniške prostore, mirno obrt ali storitveno dejavnost oziroma dejavnost, ki ni konkurenčna dejavnosti podjetja. Možna je razdelitev prostora več najemnikom. Podrobnejše informacije dobite na upravi podjetja, Tržič, Trg svobode 27 ali po telefonu 50-393. Pisne ponudbe sprejemamo v osmih dneh po objavi. Elektroinstalacije BIDOVEC vabi v novo trgovino z elektromaterialom, svetili in stikali. FIBI d.o.o., TRGOVINA Z ELEKTROMETERIALOM SLOVENIJA, 64000 KRANJ, C. I MAJA 65, TEL: + 386 64/331 553 64000 KRANJ, JURČIČEVA 2, TEL/FAKS + 386 64/224-223 Svetila Targetti, Osram, Prizma, Simes. Stikala domačih in tujih proizvajalcev elekt-omateriala. Ne čakajte na Božička, kajti ELBI prve tri kupce nagradi z lepimi nagradami! ►oleti skoraj največje kopa-išče v Sloveniji, pa nima ne jezera in ne morja." * Številnim Blejcem, še zlasti tistim, ki ne živijo od turizma, je ob konicah turizem tudi vsakodnevno breme. Kaj bi bilo treba storiti, da bi občani bolj zaživeli s turizmom? GOLC: "Blejci so eno Eriložnost zamudili že takrat, o se jim je ponujala izgradnja zdravstvene klinike, v kateri bi našlo zaposlitev okrog dvesto domačinov. Kdor je to preprečil, je naredil napako. Kot župan se bom tudi prizadeval, da Bled dobi visoko gostinsko turistično šolo." POKLUKAR: "Ob tem, da so cene nekoliko višje, domačine razjezijo predvsem malenkosti, problemčki. Ko gredo, denimo, v banko ali v trgovino, ne najdejo parkirišča ali morajo plačati parkirnino kot turisti. Nova občina bo tudi v takih in podobnih primerih morala bolj zaščititi domačine, občane." * Če bi imeli v rokah škarje in platno: ali bi gozdove na Pokljuki, Jelovici in Mezakli vrnili Cerkvi ali ne? GOLC: "Naša stranka zagovarja stališče, da gozdov ne bi vračali, še posebej ne tistih, ki so v Triglavskem narodnem parku. Če pa bi jih že vrnili, bi bilo zelo pomembno, da bi Gozdno gospodarstvo Bled lahko še naprej opravljalo v njih gozdarska dela." POKLUKAR: "Ker je slišati različne razlage o tem, kako jc Cerkev dobila gozdove, je težko oceniti, ali je upravičena do vrnitve v naravi ali ne. Ne glede na to, ali bodo gozdovi ostali državni ali bodo prešli v last Cerkve, morajo v njih dobiti delo domačini. Še bolje bi bilo, če bi jih država ali cerkev dala v upravljanje bližnjim kmetijam, ki imajo za normalno preživljanje premalo zemlje in dohodka." * Koliko ljudi bo zaposlovala nova občina? GOLC: "Ob tem, da je še veliko neznank, predvidevam, da bo občinska uprava štela 10 do 15 ljudi. Če bom izvoljen za župana, ne bom podpiral lenobe. Vsak bo dobil le tolikšno plačilo, kot si ga bo zaslužil." POKLUKAR: "Ker Še ni znano, kakšne pristojnosti bodo imele nove občine, je težko napovedati število zaposlenih. V upravi bo treba zgledno rešiti predvsem prostorsko urejanje." Anton Poklukar * Blejski prostor je zelo občutljiv, dragocen in podjetniško zanimiv. Bo nova občina lahko odločala o prostoru? GOLC: "Jaz se bom kot župan zelo prizadeval za to, da bomo o prostoru odločali na Bledu." POKLUKAR: "Oblast se meri po tem, koliko obvladuje prostor. Menim, da na Bledu nihče ne bi smel posegati v prostor brez soglasja kraja oz. občine; drža-va pa bi morala s strokovnimi ustanovami poskrbeti, da trenutni interesi ne bi nikdar prevladali nad dolgoročnimi. Primerov, ko se je na Bled posegalo brez soglasja kraja, je kar precej, med drugim to velja tudi za večkrat kritizirani trgovski center in za cestno vpadnico." * Kdo bo poleg volivcev, ki so vas podprli že v prvem krogu, v nedeljo še glasoval za vas? GOLC: "Jaz se nisem o tem dogovarjal z nobeno politično stranko." POKLUKAR: "Še vedno sem nestrankarski kandidat, saj se tudi pred drugom krogom volitev nobena politična stranka ni javno izrek-la, da me bo podprla. V razmerah, ko je političnih razprtij veliko, je to tudi moja prednost. Računam na podporo Liste za gospodarsko ekološki razvoj Bleda, Bohinjske Bele, Ribnega, Zasipa in Gorij ter na mlade in na mlajše, še zlasti na tiste, ki so prve volitve bojkotirali." • C. Zaplotnik Kandidata za bohinjskega župana FRANC KRAMAR in IVO CUNDRIČ "Postanimo dobri gospodarji Bohinja" Kramar: "Po volitvah je treba ljudi najprej pomiriti." Cundrič: "Del železniškega predora bi lahko namenili za enosmerno cestno povezavo s Primorsko." Bohinjska Bistrica • Volivci iz Bohinja bodo v nedeljo, v drugem krogu volitev, odločili, kdo bo prvi župan nove občine Bohinj: neodvisni kandidat, 34-Je t ni podjetnik Franc Kramar iz Bohinjske Bistrice ali njegov sovaščan, 47-letni Ivo Cundrič, ki ga v drugem krogu poleg SDSS in SLS podpira še SKD. Kandidatoma smo pred nedeljskim "merjenjem" ločeno postavili enaka vprašanja o nekaterih bohinjskih problemih. * Za začetek tole: katerim nalogam boste po izvolitvi dali prednost? KRAMAR: "Ker so volitve vedno velik stres za ljudi, se mi zdi pomembno, da ljudi najprej pomirimo. Vse moje delo in delo občinskega sveta bo usmerjeno k temu, da izboljšamo blagostanje, materialni položaj Bohinjcev in da ljudje, ki so bežali v industrijo zunaj Bohinja, spet najdejo perspektivo v turizmu. Veliko je treba narediti zlasti na področju komunalne in turistične infrastrukture. O tem, kaj bomo naredili najprej, pa ne bo odločal župan, ampak občinski svet." Franc Kramar CUNDRIČ: "Najprej bo treba Bohinj povezati v občino, organizirati občinsko upravo in zagotoviti ostale pogoje za delovanje občine. Če bom izvoljen, bom v občinski odbor kot izvršilni organ nove občine predlagal ljudi, ki aktivno delajo v krajevnih skupnostih, še zlasti v zgornji bohinjski dolini; predlagal pa bom tudi oblikovanje posameznih komisij. Potlej bo najpomembnejša naloga prometna in prostorska ureditev Bohinja, kar je tudi osnova za nadaljnji razvoj turizma. V času mandata želim spraviti v načrte ali morebiti tudi že uresničiti dve ideji. Prva je ta, da bi Bohinj povezali s turističnim zaledjem, z Baško grapo. Mostom na Soči, Novo Gorico in ostalo Primorsko. Obstajajo študije, da bi v bohinjskem (dvotimem) železniškem predoru en del namenili za enosmerno cesto. Druga moja želja je, da bi iz območja cerkve sv. Janeza, mostu, prireditvenega prostora Pod Skalco in hotela Jezero umaknili promet." * V Bohinju sta se v predvolilni kampanji oblikovali dve precej nasprotujoči si stališči: Bohinj Bohinjcem in Bohinj vsem Slovencem. Katero stališče vam je bližje? KRAMAR: "Jasno: Bohinj Bohinjcem! O Bohinju naj odločajo predvsem Bohinjci. To je tudi razlog, da sem se odločil za kandidaturo " CUNDRIČ: "Zagovarjam stališče Bohinj Bohinjcem. Postanimo dobri gospodarji Bohinja, imejmo pa odprta vrata in srce tudi za druge. To ni zapiranje Bohinja, ampak politika in gospodarjenje. Ivo Cundrič pri katerem bo glavno besedo imela občina Bohinj. Če ne bo tako, bodo Bohinjci (ob 600 lastnikih vikendov s 3.500 ležišči) postali v lastnem kraju drugorazredni občani." * Kaj je razlog za bohinjsko neenotnost in kaj boste storili za to, da bi Bohinjce spet "spravili skupaj"? KRAMAR: "Bohinjci so Eridni ljudje s trdno voljo. >o neenotnosti je prišlo zaradi različnih ekonomskih interesov, predvsem pa zato, ker so se nekateri poigrali s čustvi Bohinjcev." CUNDRIČ: "Neenotnost izvira iz tega, da jc bil Bohinj pred drugo svetovno vojno razdeljen na dve občini, po ukinitvi samostojne občine pa na štiri krajevne skupnosti, ki so se vsaka zase "cufale" za denar v Radovljici. K neenotnosti so prispevali tudi dogodki 1944. leta, v zadnjem času pa predvsem poskusi lastninjenja. Za občinsko enotnost bo zelo pomembno, če bodo v občinskem odboru zastopani člani vseh sedanjih krajevnih skupnosti." * Komu v Bohinju poleti dati prednost: penzionskemu gostu, kije prišel v Bohinj za teden, dva, ali enodnevnim obiskovalcem (kopalcem)? KRAMAR: "V Bohinju, predvsem V zgornji dolini, je treba razvijati okolju prijazen trajnostni turizem, kakršnega zagovarja tudi gospod Cvetek, v osrednjem delu pa moramo poskrbeti predvsem za zaščito obale jezera." CUNDRIČ: "Pen/ionski gostje naj imajo prednost' Čeprav so dobrodošli tudi enodnevni obiskovalci oz. kopalci, pa si ne moremo privoščiti, da bi večtisoč-glave množice dobesedno "okupirale" jezersko obalo." * Kakšno stališče bi kot Župan zagovarjali, če bi bil domači ali tuji investitor pripravljen v Bohinj vložiti, denimo, 50 milijonov mark? KRAMAR: "V se povsod Ko svetu vlada kapital. Če i sc le pojavil tak vlagatelj, bi najprej v državnih ustanovah preverili poreklo denarja, šele potlej bi ga sprejeli, vendar le pod določenimi OltriinJ pogoji in v soglasju s Triglavskim narodnim parkom." CUNDRIČ: "Načeloma ne bi odklonili nobenega vlagatelja, vendar bi ga sprejeli le pod pogoji, če bi pokazal dolgoročni interes, zagotovil domačinom določeno število novih delovnih mest, spoštoval ekološke in druge zahteve..." * Del Bohinja je v Triglavskem narodnem parku. Ste s sedanjo vlogo parka zadovoljni ali ne? KRAMAR: "To je strokovno vprašanje, ob katerem naj bi svoje povedali tudi Bohinjci, še zlasti tisti, ki se zaradi parka počutijo ogrožene." CUNDRIČ: "Pričakuj em, da bo park še zlasti na področjih, kjer gre za turistični razvoj, pokazal večjo prožnost. Ker se predvsem v urbanih naseljih in na območjih s turistično dejavnostjo ljudje zaradi parka počutijo omejene, nekateri že predlagajo, da bi mejo parka zožili." * Boste kot župan zagovarjali poletno pobiranje parkirnine, cestnine na planine Vogar, Voje in Blato...? KRAMAR: "Nedvomno! To je eden od ukrepov za ohranjanje naravnih danosti in za zaščito okolja." CUNDRIČ: "Vsekakor! Občina bo s tem nadaljevala. Pobiranje parkirnine ima dvojni namen: omejevanje parkiranja neposredno ob jezeru ter plačilo dodatnih stroškov odvoza komunalnih odpadkov, plačilo odškodnine kmetom za zemljišča... Polemika, ki se je lani poleti "vnela" o pobiranju parkirnine, je Bohinju Škodovala; vodili pa so jo le za to, da bi politično nekomu Škodovali" * Nova občina ima ne^f" tere pristojnosti tudi pri določanju davkov, prispevkov in taks. Bodo občani morali še več kot doslej prispevati za skupne potrebe, enako ali manj? KRAMAR: "Če bo občina imela dovolj svojega premoženja, in če ga bo znala pravilno ekonomsko uporabiti, potem bo sčasoma lahko zagotavljala denar za skupne potrebe iz teh virov in bo dolgoročno lahko davke celo zmanjšala." CUNDRIČ: "Javna poraba je že zdaj velika in sc še povečuje, vendar načeloma sedanje ravni ne bi smela preseči. Občina ima na to precej manjši vpliv kot drŽ-a; va, ki bo tudi morala začet« urejati ceste in drugo, kar jc v njeni pristojnosti." * Kdo bo zmagal na nedeljskih volitvah? KRAMAR: "Odločil' bodo Bohinjci, zmagal pa bo najboljši. Računam n.a podporo vseh slojev preW* valstva, še zlasti na mlade.' CUNDRIČ: "V drugeljj krogu me bodo poleg SDS/^ in SLS podprli še Slovenski krščanski demokrati, ki 90 kot lista dobili na volitvah 4. decembra največ glasov Če seštejem vse glasove, *L' teoretično račun izide v n\o}° korist; odločili pa bodo volivci, ki se bodo odločali tO0° izkušenostjo in mladostjo' • C Zaplotrn* Lojze Bogataj, neodvisni kandidat za župana Škofje Loke Alojzij Čufar, nestrankarski kandidat za župana občine Železniki Poiskati je potrebno skupno rešitev prometa 0 denarju bodo odločali župan in občinski možje Lojze Bogataj, 46-letni inženir strojništva, direktor Čevljarne Ratitovec se zavzema za to, da bi za Škofjo Loko našli celovito prometno rešitev, brez temeljitejših študij pa se ne bi smeli lotiti tudi Doma Partizana, niti prostora nekdanje vojašnice. Inž. Alojzij Čufar, 66-letni upokojeni direktor Čevljarne Ratitovec se zavzema za optimalno občinsko upravo in začetek reševanja izumrlih vasi pod Ratitovcem. Eden največjih doslej ne razrešenih problemov Škofje Loke je ureditev prometa. Ni urejena Kidričeva cesta -glavna škofjeloška vpadnica, kljub pripravljenosti države za vlaganje v obvoznico v Poljansko dolino, tudi to ni bilo pripravljeno. Kako bi se vi lotili razreševanja škofjeloških prometnih zagat ? "Najprej bi samo vprašanje razširil še na cesto v Selško dolino, ki predstavlja za samo prometno obremenitev mesta Še večji problem. Idealno bi bilo ta problem rešiti v skupni varianti s poljansko obvoznico, kar je nakazovala že ena od predhodnih študij prometne ureditve. Torej je potrebno pristopiti k ponovni analizi ponujenih rešitev, stroški izgradnje pa pri tem ne bi smeli biti odločujoči. V primeru, da skupne rešitve ne pridejo v poštev, je smotrno začeti z izgradnjo obvoznice v Poljansko dolino, možne načine rekonstrukcije Kidričeve ceste pa še proučiti. Morda pa se izkaže, da je možna izgradnja te ceste in ceste v Selško dolino v dveh nivojih, saj bi na tak način prišli do velikega števila podzemnih parkirnih prostorov na območju Titovega trg?, to pa bi to območje zelo razbremenilo." Dosedanja občin: « oblast 1« odkupila Dom P> tizana -nekdanii Sokolski dom in pripravila idejni projekt njegove preureditve v knjižnico. Se s temi načrti strinjale, boste ta projekt podprli naprej? "Če bi bil nekdanji Sokolski dom namenjen re >mo za mesta zelo slabo izkoriščen in kot tak tudi preveč odmaknjen od uporabnikov. Zato trdim, da bi boljšo lokacijo, kot jo sedaj knjižnica ima, težko našli. Pogrešam pa v Škofji Loki večio koncertno dvorano s pripadajočimi prostori, modernejšo kinodvorano, prostore za galerijo itd., za kar pa so ti prostori idealni. Seveda pa je pri takem razmišljanju potrebno obdelati celoten prostor Mestnega trga. Eden od pomembnih razlogov za tako namembnost je tudi možnost, da bi vse to veliko prispevalo k turistični ponudbi Škofje Loke." Eno najpomembnejših vprašanj bodočega razvoja mesta Škofja Loka ie prihodnja namembnost objektov in prostora nekdanje vojašnice. Kakšne so vaše vizije ob tem? "Zavedati se moramo, da jo sončna lega, najboljše klimatske razmere, bližina mestnega središča, kot tudi bližina mirnih sprehajališč in rekreacijskih površin v Gorajtah. Prostor je zato potrebno študijsko obdelati celovito in nikakor ne po delih. Trenutno ne vidim možnosti za takojšnjo dolgoročno opredelitev namembnosti tega prostora, sicer pa ni nujno, da ga pozida prav naša generacija. Seveda pa je potrebno obstoječe objekte in prostor že sedaj pametno izkoristiti in jih rešiti propadanja, da nam ne bodo v nadlego in kot zapuščeni v sramoto." Turizem lahko v občini Škofja Loka, ki je tako bogata s svojo naravno in kulturno dediščino, postane ena od strateških panog nadaljnjega razvoja. Kaj storiti, da se bo razvoj poudarjeno začel prav na tem področju? "Za razvoj turizma je potrebno najprej ustvariti pogoje. Seveda je potrebno začeti tam, kjer se bodo ob najmanjših stroških poznali večji rezultati. To pomeni, da bomo občino najprej morali očistiti nesnage in navlake, poskrbeli za cvetje na oknih, negovane zelenice in urejene parke. Predvsem pa da bomo med seboj in do drugih obiskovalcev postali prijaznejši. Večji problem predstavlja reševanje ekologije in prometnic, vsaj strokovno, vendar naj bi to imelo prednost. Umazanega in neurejenega okolja se namreč vsak izogiba. Sledi izgradnja pomembnejših turističnih objektov: kulturnih, športnih, bivalnih, rekreacijskih, itd., ter večja Predvolilna kampanja je bila v Železnikih že pred prvim krogom volitev kar dovolj razgreta. Ste imeli ena ke možnosti, da predstavite svoj program, v čem se vaš program bistveno razlikuje od programa tekmeca, kako ocenjujete politično kulturo, ki se je v tej kampanji pokazala? "Res da je bila predvolilna kampanja dovolj razgreta, vendar bolj enostransko. Lahko bi rekel, da je bila z moje strani slovensko kulturna, z nasprotne pa ameriško banalna, se pravi boksaj in brcaj nasprotnika, kolikor duša da, opisuj ga v ne vem kakšne politične strukture, o katerih nasprotnik nič ne ve. Jaz spoštujem poštene in korektne odnose, pa naj prihajajo iz leve ali desne, to se mi je vedno obrestovalo. Volilni program se da tudi kopirati, vendar z ozirom, da se že toliko let ukvarjam s krajevno problematiko, mi to ni treba počenjati. Za predstavitev sem imel iste možnosti, razen če izvzamem finančno podporo, ki jo je mojemu nasprotniku nudila znano "bogata" stranka SLS." Prav v teh dneh Državni zbor sprejema Zakon o financiranju občin, ki bo pomembno vplival na moč občin in možnosti nadaljnjega razvoja. Ga poznate, in kako ga ocenjujete konkretno za občino Železniki? "Nisem šc popolnoma seznanjen z dokončno verzijo Zakona o financiranju občin, vendar bo po predlogih sredstev več, več pa tudi obveznosti. S pametnim razporejanjem teh in pravilnim gospodarjenjem, optimalno občinsko upravo, bodo sredstva zadoščala za nadaljnji razvoj občine, za izvedbo nekaj zadev pa bo potreben daljši čas. O sredstvih občine bodo odločali občinski možje z županom na čelu. Seveda bodo morali upoštevati potrebe občanov na vseh področjih občine. Iz predloga je razvidno, da se bo občina Železniki delno pokrivala tudi iz državnega proračuna na račun 90-odstotnega limita o financiranju občin." Ena osrednjih točk programov kandidatov za župana je bila gradnja vrtca v Železnikih. Dosedanje občinska oblast zaradi nezadostnih priprav ni znala izkoristiti denarja, ki ga je država pripravila za to gradnjo. Se bo z vašim nastopom ta odnos spremenil in kako ? "Priprave na gradnjo vrtca so kljub zapletom v prejšnjih letih sedaj v teku. Odkupljeno je zemljišče, projekti za vrtec so v izdelavi. Občina Škofja Loka je to uspela urediti, kljub zapletom v zvezi s Eridobivanjem zemljišča. Inenja sem, da tudi ni kriva za zastoj gradnje vrtca, mogoče pa smo bili tudi v kraju premalo agresivni. Financiranje je dogovorjeno z Ministrstvom za šolstvo, in upamo, da prispevek ne bo manjši od polovice vrednosti investicije, preostalo pa bo naloga občine. Če bom izvoljen, bom to gradnjo vsekakor podprl." Prav novi občini Železniki bodo ostale štiri podratitovške vasi Zg. Danje, Zabrdo, Torka in Ravne, kjer je življenje že, ali pa skoraj povsem zamrlo. Kaj naj bi občina storila za to, da se tja življenje vrne, katera dejavnost bi po vašem mnenju omogočila v teh vaseh vsaj znosno življenje? " Kako vrniti življenje v te vasi je težko vprašanje. Najprej bo treba vrniti zemljo, Eoskrbeti za ceste, tako, da se o lahko obdelovalo polja in vzdrževalo objekte. Tiste in-tuziaste, ki bi se bili pripravljeni vrniti in obuditi domačije, je potrebno podpreti z ugodnimi krediti, dotacijami in davčnimi olajšavami. Te vasi bi morali povezati s cesto s Prtovčem, kar bi koristilo turistično planinski odprtosti, hkrati pa bi bile povezane med seboj in z dolino." • Š. Žargi predstavlja prostor nekdanje finančna vzpodbuda nosilcem knjižnico, se" mi zd' »a bi bil v°Ja§nice najlepšo lokacijo turizma in predvsem turistične tako dragocen prostor sredi mcsta Škofja Loka. Odlikuje ponudbe." • S. Žargi Igor Draksler, landidat SKD, SLS in ND za župana Škofje Loke Kultura iua v mojem programu važno mesto Igor Draksler, 34 letni gradbeni inženir, dosedanji predsednik občinske skupščine opozarja na realnost. Izgradnja obvoznice v Poljansko dolino je še odmaknjena, za razvoj turizma pa je najpomembnejša zasebna pobuda. Dr. Jože Možgan, kandidat za župana občine Železniki Srečen bom, če bodo zaplapolale pleničke Dr. Jože Možgan, 53-letni zdravnik specialist splošne medicine na zdravstveni postaji v Železnikih poudarja, da so v njegovem programu v ospredju ljudje. Eden največjih doslej nerazrešenih problemov Škofje Loke je ureditev prometa. Ni urejena Kidričeva cesta -glavna škofjeloška vpadnica, kljub pripravljenost države za vlaganje v obvoznico v Poljansko dolino, tudi to ni bilo pripravljeno. Kako bi se vi lo razreševanja škofjeloških pi umetnih zagat? 'O pripravljenost; države za vlaganje v obvoznico bi se dalo govoriti. Oh tem se postavlja vprašanje, ali si ob-yoznico res vsi želijo, ali pa jo »majo za argument ob vsakih volitvah. Predvsem je naša naloga, da pridemo do lokacijskega in gradbenega dovoljenja, zato jc potrebno stalno delo na projektu in zato jc ?otrebno na tem zaposliti loveka. Problem je prevelik, da bi bilo moč še odlašati. Zavedati se jc potrebno, da če ne bomo sami res.' težav z dovoljenji, nam tudi morebitni denar ne pomaga. Realno 8'edano, jc rešitev problema odmaknjena kar nekaj let v Prihodnost." Dosedanja občinska oblast odkupila Doma Partizana -nekdanji Sokolski dom in Pripravila idejni projekt nje-|ove preureditve v knjižnico, s temi načrti strinjate, boste ta projekt podprli naprej ? "Odkup Partizana, nekdanjega Sokolskega doma ocenju-jem kot dobro potezo občinske oblasti. Sama zasnova s knjižnico na Mestnem trgu mi je všeč, saj se s tem še več ljudi pritegne v stari del mesta. Problem knjižnice je potrebno reševati v zadovoljstvo ljudi in delavcev knjižnice in upoštevati kultur no varstvena načela. Kultura in s tem knjižnica imata v mojem programu važno mes-to.'* Eno najpomembnejših vprašanj bodočega razvoja mesta Škofla Loka ie prihodnja namembnost objektov in Erostora nekdanje vojašnice, [akšne so vaše vizije ob tem? "Prostor vojašnice je osrednji prostor, ki mora biti namenjen za centralne dejavnosti v škofji Loki. Prcdrago-cen je, in bilo bi nespametno, da bi ga nenačrtno pozidali, kot smo že mnoge dele mesta. Najprej bo potrebno izdelati program, kaj si v tem prostoru dejansko želimo in ga uskladiti z vsemi interesi, ki v mestu obstajajo. Čeprav razumem problem beguncev, je potrebno narediti vse, da se begunjski center v nekdanji kasarni zapre, saj v to okolje ne sodi." Turizem lahko v občini škofja Loka, ki je tako bogata s svojo naravno in kulturno dediščino, postane ena od strateških panog nadaljnjega razvoja. Kal storiti, da se bo razvoj poudari eno začel prav na tem področju . "Program prenove mesta je potrebno peljati v smeri oživljanja življenja v mestu s hkratnimi popravili stavb. Povezati kulturo in staro dediščino jc cilj, ki ga je potrebno zasledovati. Predvsem pričakujem več privatne pobude za prave gostinske lokale in tudi več zasebnih penzionov. Dokler pa tega ni, je potrebno pripeljati enodnevne goste iz okoliških centrov. Sploh pa mora mesto zaživeti za turizem." • š. Žargi Predvolilna kampanja je bila v Železnikih že pred prvim krogom volitev kar dovolj razgreta. Ste imeli enake možnosti, da predstavite svoj program, v čem se vaš program bistveno razlikuje od programa tekmeca, kako ocenjujete politično kulturo, ki se je v tej kampanji pokazala ? "Bistvena razlika med mojim tekmecem, gospodom Alojzijem Čufarjem in mano te v tem, da sem se vključil v :ampanjo kot kandidat za župana občine Železniki in ne za župana krajevne skupnosti. Moj tekmec je nestrankarski kandidat, kar je v političnem jeziku mrtev kandidat, ker nima podaljška parlamentarne države. Moj program temelji na dveh osnovnih izhodiščih: za boljšo kvaliteto življenja vseh občank in občanov v celostnem smislu, in odprtosti vse Selške doline navzven in navznoter. Moj program je torej celosten program za ljudi. Volilno kampanjo sem razumel kot prepričevanje in zahtevno strokovno opravilo, zato sem opravil seminar in preštudiral knjigo. Kampanjo so mi pomagali izvajati člani družine in najožji sodelavci v stranki SLS - podružnica Selška dolina. Nisem se hvalil na način, ki volivca odbija, ampak sem skušal na nevsiljiv način "zlesti pod kožo" volivca. Izkoristil sem predvsem napake mojega tekmeca, nikoli pa nisem nikogar žalil, še manj pa, da bi svojemu tekmecu karkoli podtikal. Želel sem celo pokazati, kakšna naj bo volilna kampanja. Moj tekmec mi je s svojo kampan-jo na "slovenski" način veliko pomagal, saj so tako moje prednosti prišle bolj do izraza. Veliko sem delal, spal zelo malo, in ves prosti čas posvetil cilju - zmagi strank slovenske pomladi in izvolitvi za župana. En cilj sem že dosegel, drugi čaka na uresničitev." Prav v teh dneh Državni zbor sprejema Zakon o financiranju občin, ki bo pomembno vplival na moč občin in možnosti nadaljnjega razvoja. Ga poznate, in kako ga ocenjujete konkretno za občino Železniki? "Zakonodajo dobro poznam in sem jo preštudiral v celoti. Za občino Železniki pomeni slabša varianta za 20 odstotkov manj sredstev kot doslej, boljša varianta pa bi omogočala uresničitev programov, ki smo jih obljubili. Upam, da bo visoko povprečje v mestih ugodno vplivalo na financiranje v takih občinah, kot so Železniki." Ena osrednjih točk programov kandidatov za župana je bila gradnja vrtca v Železnikih. Dosedanje občinska ob- last zaradi nezadostnih priprav ni znala izkoristiti denarja, ki ga je država pripravila za to gradnjo. Se bo z vašim nastopom ta odnos spremenil in kako? "Zgodovina gradnje vrtca v Železnikih mi je znana iz obdobja Skupnosti otroškega varstva v Škofji Loki. v Železnikih so dali prednost uresničitvi referendumskega programa za šolstvo, in vrtec je ostal program za prihodnost. Nikoli nisem prebral, da bi bila sredstva za izgradnjo vrtca na razpolago in da so ostala neizkoriščena. V vlogi župana bom izkoristil vsa dejansko razpoložljiva sredstva, ki bodo namenjena za občino Železniki." Prav novi občini Železniki bodo ostale štiri podratitovške vasi Zg. Danje, Zabrdo, Torka in Ravne, kjer je življenje že, ali pa skoraj povsem zamrlo. Kaj naj bi občina storila za to, da se tja življenje vrne, katera dejavnost bi po vašem mnenju omogočila v teh vaseh vsaj znosno življenje? "To vprašanje je zame ena največjih bolečin, ki jih doživljam v zvezi z bodočo občino. Zame bo največja sreča in velik županski dosežek, če bodo zaplapolale pleničke kot zastave znanilke novega življenja. Ti kraji so zelo lepi in v razvoju turizma pozimi in poleti vidim možnost za vrni tev življenja. Poleg tega lahko v teh krajih razvijamo določene kmetijske dejavnosti, kot je reja drobnice, in ob dodatnih dejavnostih, kot je čip-karstvo, bi bilo življenje znosno, š. Žargi Občina Vodice "Polovično" soočenje kandidatov l tik, 16. decembra - Pred nedeljskim drugim krogom, ko se javnih nastopih. Zato me v bosta v občini Vodice pomerila za župana kandidat SKD sredo in v četrtek (sinoči Anton Kokalj, ki je na volitvah 4. decembra, dobil 41,16 odstotka glasov, kandidat SLS Janez Podgoršek pa 37,79 odstotka, je bilo v domu KS Bukovica • Sinkov turn v Utiku v sredo zvečer soočenje z obema kandidatoma. četrtek so bili povabljeni na soočenje v domu KS krajani KS Vodic - op. p.) na soočenjih ne bo..." Kar precej krajanov iz tega dela nove občine Vodice s povezovalcem pogovora oziroma soočenja Andrejem Ža-larjem iz Gorenjskega glasa, pa je lahko zastavljalo vprašanja in pobude le kandidatu SLS Janezu Podgoršku. Drugega kandidata za župana namreč na pogovor ni bilo. Udeleženci, ki jih ni bilo ravno malo v dvorani, so slišali le (prebrano) pismeno obrazložitev kandidata Ko-kalja: "...Nisem proti predstavitvam kandidatov, nočem pa, da drugi odločajo o mojih Poleg reševanja komunalnih problemov (kanalizacija, vodovod), kako si zamišlja delovanje občine in gospodarski razvoj, je bilo v Utiku II največ vprašanj (in tudi I pobud) o vlogi krajevne * skupnosti v občini v prihodnje. Prevladalo je mnenje, da se v novi občini dosedanji tovrstni krajevni samoupravi ne bi želeli odpovedati, čemur je pritrdil tudi kandidat za župana Janez Podgoršek. - • Foto: L. Jeras OBČINA MENGEŠ: Županska kandidata Janez Per in Roman Kalušnik Janez Per: Izpeljati začeto delo Štiri enaka vprašanja smo zastavili kandidatoma za župana občine Mengeš Janezu Peru (SLS), ki je dobil 46,73 odstotka glasov in Romanu Kalušniku (LDS), ki so mu volivci v prvem krogu namenili 35,32 odstotka glasov. Iz podjetja Karo v Mengšu so nam sporočili, da zaradi preobliče dela Roman Kalušnik na vprašanja do zaključka redakcije ni mogel odgovoriti. Vprašanje: Kako si predstavljate začetek delovanja nove občine? Pen "Po opravljenih volitvah bo sklican nov občinski svet, ki bo moral sprejeti začasno veljavnost odlokov, ki veljajo v sedanji občini. V prehodnem obdobju - približno tri mesece, bi se organizirala občinska uprava, sprejet bi bil statut občine, pripravljen naj bi bil proračun in dogovorjena bi naj bila področja za funkcionarje občine na komunalnem področju. Obenem naj bi se člani sveta dogovorili za resorsko delo in z njim tudi začeli." Vprašanje: V sedanji krajevni skupnosti Mengeš je bilo v zadnjem obdobju začetih vrsto del na različnih področjih, ki so bila na neki način že zametek delovanja nove občine. Boste z njimi nadaljevali? Pen "Začeto delo je treba izpeljati do konca, seveda pa se odpirajo tudi nova področja, ki bodo še kako potrebna za dobro delovanje občine, kvaliteto samega kraja in dobro počutje občanov v njem. V preteklem mandatu smo se trudili, da ni bil noben od krajev prikrajšan pri razvoju. Topole: obnovljen vaški vodnjak, dve kužni znamenji, asfalt pred GD in ureditev javne razsvetljave; Loka: ureditev loške ceste, kanalizacija, regulacija struge Pšate z novo škrpo, pločnikom in ograjo, pridobitev zemljišča za športno igrišče, izgradnja dveh avtobusnih postajališč ter ureditev znamenja; Dobe-no: asfaltiranje ceste, dopolnitev hidrantnega omrežja in pridobitev državnega projek- Janez Per ta CRPOV; Mengeš: preureditev stare čistilne naprave, kanalizacija po Liparjevi in asfaltiranja v starem delu, tri avtobusna postajališča, vodni rezervoar na Govavici, preurejen spomenik padlim v 1. vojni, sanacija Staretovih grobnic, urediterv spomenika v Zalokah, s samoprispevkom zgrajen prizidek k šoli, obnovljene mrliške vežice, projekt pokopališča v izdelavi, kronika Mengeš in Trzin skozi čas, časopis Mengšan, grb in zasatava Mengša, celostna podoba (prospekt, maskota, simbol), Igre brez meja, začetek programa obrti, postavitev uličnih oznak, oživitev Mihaelovega sejma..." Vprašanje: Katere naloge bi za naprej še posebej izpostavili? Per: "Ohranjati je treba identiteto Mengša, si prizadevati za ohranitev in ureditev kulturnozgodovinskih spomenikov, razvijati pogoje za turizem, obrt, trgovino, pogoje za okolju prijazno industrijo in kmetijstvo. Poskrbeti je treba za infrastrukturo, za delo z mladimi, ne zanemarjati sociale in zdravstva, spodbujati kulturo, šport." Vprašanje: CRPOV je v Sloveniji široko zastavljena akcija. Kako opredeljujete Dobeno v tem programu? Per: "Dobeno je že zdaj pomembna izletniška točka s širokim zaledjem, lepimi sprehajalnimi potmi, dobro gostinsko in kmečko turistično ponudbo, urejeno infrastrukturo (voda, cesta, telefon). Pomemben delež imajo pri tem razvoju Doben-ci sami, dogovorjena pa je strokovna pomoč RZ Domžale. Oktobra je bilo Dobeno predstavljeno na sejmu Gos-tur v Mariboru, v pripravi pa sta tudi ponudbi v angleškem in nemškem jeziku. Program CRPOV bo še izboljšal turistično ponudbo, gospodarske pogoje v kraju in s tem zadovoljstvo obiskovalcev ter domačinov." • A. Žalar V občinski svet občine Megeš so bili izvoljeni: Janez Per (SLS), Milan Jenčič (SKD), Joief Paj-nič (SKD), Andrej Koželj (SLS), Franc Gregorc (SDSS), Roman Kalušnik (LDS), Janez Dimec (ZLSD), Franc Guna (SKD), Jožica Komatar (SLS), Branko Lipar (LDS), Franc Bergant (SLS), Alojzij Janežič (SDSS), Peter Gubane (LDS), Tatjana Sivec Strm še k (SKD), Primož Podlogar (SNS) in Franc Ručigaj (SIS). Predvolilna podtikanja v Tržiču Je podjetnik Rupar res med nezaposlenimi? Sam pravi, da smo vsi na seznamu zavoda za zaposlovanje; eni med zaposlenimi, drugi pa med brezposelnimi. Tržič, 15. decembra - Pavel Rupar zanika namigovanja o nepravilnostih na njegov račun, ki krožijo pred drugim krogom volitev za župana med ljudmi po Tržiču in celo po medijih. Pripisuje jih nasprotni strani in obenem omenja protest tržiške SDSS proti ravnanju Združene liste in njenega kandidata Ivana Kapla, ki deli otrokom propagandni material pred ogledom risanke. Telefonski klici in pismo zvestih bralcev (nepodpisanih pisem ne objavljamo) so bili povod za pogovor z županskim kandidatom Pavlom Ruparjem. Najprej je komentiral odzive na predstavitev v Gorenjskem glasu in vprašanje na Radiu Tržič, ali je res prijavljen na zavodu za zaposlovanje. "Na tržiškem radiu sem povedal, da sam plačujem socialno in zdravstveno zavarovanje. Kdo je prijavljen na zavodu na zaposlovanje in kdo ne, je tajen podatek. Sicer pa smo vsi na seznamu tega zavoda; eni med zaposlenimi in drugi med brezposelnimi! Pomembno je, da od nikogar - tudi od zavoda za zaposlovanje - ne dobivam nobene podpore. Ali res prodajam prostore svoje trgovine? Stavba ni moja, ampak je v najemu od podjetja Elektro Kranj. Torej, nikakor ne morem prodajati lokala! Če res ponujam prostore nekdanje restavracije Robinzon v Bistrici za zdravstveno ordinacijo? Taka ordinacija bi bila v Bistrici zelo potrebna; rad bi videl, če bi bila tam. O tem, kaj bo tam, bo odločal novi lastnik, saj je prostor delno že prodan. Ali bi župansko dolžnost opravljal poklicno in koliko svetnikov bo sploh profesionalcev, bo določal statut občine, ki še ni sprejet. Vsa vnaprejšnja namigovanja, kaj komu obljubljam, so zlonamerno podtikanje. Nobena zadeva, o katerih me sprašujete, ni resnična! Vse to izvira iz tabora nasprotnega kandidata, čeprav sam ne počenjam česa podobnega na njegov račun. Izreči moram celo oster protest, ki ga je sprejela naša stranka (SDSS, op. pisca) zaradi načina volilne kampanje Ivana Kapla in tržiškega odbora ZLSD. Otroke vabi k ogledu risanke Levji kralj, pred predstavo pa jim deli v tržiškem kinu propagandni material in naroča, koga naj starši volijo. Obsojamo tudi ravnatelje, ki dovolijo prekinjanje pouka za ogled risanke. Na izkoriščanje otrok v politične namene smo opozorili že pri akciji Pomoč Gregcu; kandidati iz ZLSD in LDS so javno tekmovali po Radiu Tržič, kdo bo prispeval več denarja, medtem ko so pobudniki akcije želeli ostati anonimni. O početju brez morale v volilni kampanji bomo obvestili tudi mednarodno javnost." • S. Saje Liberalna demokracija Slovenije v Škofji Loki Pričakujemo projektne koalicije Z rezultati v LDS niso zadovoljni in menijo, da so na to vplivale slovenske razmere. V drugem krogu bodo za župana podprli Lojzeta Bogataja. Škofja Loka, 15. decembra - Občinski odbor Liberalne demokracije Slovenije Škofje Loka se je med prvimi odzval na rezultate volitev v občinski svet in za župana. Povsod so pričakovali več, ocenjujejo pa, da so na glasovanje vplivale razmere v državi. To naj bi zlasti vplivalo na volilno udeležbo. So proti strankarskim koalicijam, pač pa za to, da se združijo sile na posameznih projektih. Na torkovi tiskovni konferenci občinskega odbora LDS Škofja Loka smo s strani strank slišali prvo oceno nedavnih lokalnih volitev. V LDS so piičakovali za svoje kandidate večjo podporo, izvolitev šestih svetnikov v 28-članski občinski svet pa ocenjujejo kot komaj zadovoljivo. Ker bodo tretja najštevilčnejša skupina svetnikov, njihova vloge ne bo zanemarljiva, v dobro razvoja Škofje Loke pa predlagajo, da se namesto vnaprejšnjih strankarskih koalicij, oblikujejo koalicije ob posameznih projektih. Skupino bo vodil Blaž Kavčič, ki bo kot podjetnik poleg tega pokrival tudi področje gospodarstva in malega gospodarstva, razdelili pa so med svetnike tudi druga področja: Jože Galof za delo krajevnih skupnosti, Jaka Koman za načrtovanje prostora, Marko Primožič za družbene dejavnosti - zlasti za šolstvo in šport, Vlado Vastel za komunalno in energetsko infrastrukturo in Andrej Novak za odnose do občanov in vprašanja mladine. Relativno skromen volilni uspeh LDS razlagajo z dejstvom, da so verjetno plačali ceno razmeram v Sloveniji, v katere je nekaterim uspelo vnesti brez števila afer, še neodgovorjenih dilem, kar vse vzbuja nezaupanje, neka teri volilci pa so to pripisali večinski stranki na oblasti. To je verjetno tudi, po mnenju LDS v Škofji Loki, vzrok za skromno volilno udeležbo, saj so mnogi volivci, ki so sredinsko opredeljeni, ob vseh nejasnostih, zbegani raje os tali doma. Vse to je seveda kritika dosedanje politike LDS, ki jo bo potrebno izboljšati na vseh ravneh, menijo pa. da je potrebno zlasti trende razvoja škofje Loke, kljub vsemu, preobrniti. Zatohlo politiko sedanje škofjeloške oblasti, ki se ozira predvsem v preteklost, menijo, pa usmeriti v prijaznejšo prihodnost. Neuspeh kandidata LDS Gorazda Krajnika za škofjeloškega župana so odkrito ocenili kot razočaranje, saj je imel po njihovem mnenju najboljši program. Volilna kampanja je sicer bila dokaj korektna, le pri plakatiranju je bilo pri SKD in SLS opaziti kar precejšnje nepravilnosti in nepošten odnos do dogo vorov o tem. V drugem krogu volitev za župana so se odločili podpreti neodvisnega kandidata Lojzeta Bogataja, za katerega ocenjujejo, da je sposoben prevzeti to zahtevno funkcijo in preokreniti razvoj Škofje Loke. Z boljšo volilno udeležbo bi volivci morali preprečiti, da namesto njih odločajo drugi. • S. Zargi Združena lista socialnih demokratov Škofja Loka Z volilnimi rezultati zadovoljni V občinah, ki bodo nastale iz občine Škofja Loka, dobili 6 mest svetnikov, volilni rezultat pa izboljšali za 3 odstotke. Škofja Loka, 15. decembra - Tudi v območni organi/.aciji ZLSD Škofja Loka so analizirali rezultate volitev in ugotovili, da se je delež volilcev, ki so glasovali za njihove kandidate povečal. V drugem krogu volitev za župana predlagajo, da podprejo dva neodvisna kandidata: Loj/etu Bogataja v Škofji Loki in Alojzija Čufarja v Železnikih. Ko so primerjali volilne rezultate zadnjih državnoz-borskih volitev z rezultati nedavnih lokalnih, so v območni organizaciji ZLSD Škofja Loka ugotovili, da se jim je delež glasov povečal ud dobrih 5 na dobrih K odsiot kov. V občinske svete novih štirih občin, ki bodo nastale i/ občine Škofja Loka, je bilo izvoljenih šest svetnikov. Ker so to ljudje z ugledom, so prepričani, da bodo pomemb no prispevali k oblikovanju lokalne politike, predvsem za ohranitev delovnih mest, odpravljanju socialnih razlik, /,i enake možnosti Šolanja in druga načela, za kalera sc-zavzema ta stranka Drugi krog volitev za župane v Škofji Loki in Železnikih se jim zdi izrednega pomena, saj sc bo odločalo o tem, ali bodo ti dve občini vodili ljudje, ki se bodo znah upreti poskusom razbijanji« sožitja med ljudmi in znah varovati pridobljene pravice ter dosežke socialne države. Novi župan ne sme skrbeti m za peščico izbrancev, pač pa za splošno dobro vseh občanov, in boljši skupni jutri. Zato predlagajo svojim volivcem, da podprejo v obeh občinah neodvisne kandidate: v Škofj1 Loki Loj/t-tu Bogataja ter v Železnikih Aloj/ija Čiifarj* Vabijo volivce, da se nedeljskih volitev udeleže v čim večjem Številu • š. Ž. IZ GORENJSKIH PARLAMENTOV Radovljiška skupščina je še zadnjič zasedala Lepo oblečeni odšli Da slovesno večerjo Župan Vladimir Čeme: "V skupščinski dvorani smo v štiriletnem mandatu presedeli dvesto ur. Za to smo si pa že zaslužili večerjo." Radovljica - Ko je predsednik radovljiške občinske skupščine Vladimir Černe v sredo končal zadnje zasedanje skupščinskih zborov, je povabil delegate v Grand hotel Toplice na Bled na slovesno večerjo ob koncu štiriletnega mandata. Delegati so ob skupščinskem slovesu prejeli še ličen koledar Cvetje s Kranjskega za leto 1995 in Mohorjev koledar, katerega precejšen del je posvečen Radovljici in radovljiškim obletnicam, potlej pa so se razšli: večina je odšla na večerjo v Toplice, nekateri pa (najprej) v bližnjo kinodvorano na javno tribuno, na kateri je prvak socialdemokratske stranke Janez Janša govoril o Sloveniji po lokalnih volitvah, skupni kandidat strank slovenske pomladi za radovljiškega župana Zvone Prezelj pa o svoji kandidaturi in o pogledih na razvoj nove radovljiške občine. Vera Štekar - Vidic direktorica muzejev Občinska skupščina je na zasedanju v sredo soglašala z imenovanjem višje kustosinje Vere Štekar - Vidic za direktorico Muzejev radovljiške občine. Dosedanja direktorica Maruša Avguštin se je upokojila. Zbori občinske skupščine so med drugim sprejeli osnutek odloka o preoblikovanju Alpskega letalskega centra v javni gospodarski zavod, s Eredlogom odloka pa se odo očitno ukvarjale že nove občine oz. njihovi občinski sveti. Izvršni svet, ki je v enem tednu prišel v javnost že s tretjo različico odloka (zadnji predlog so delegati dobili na skupščinske klopi), je sicer predlagal, da bi odlok sprejeli po hitrem postopku, najprej osnutek in potlej kot predlog, in da bi pred objavo v uradnem listu pridobili še soglasje ministrstva za promet in zveze, vendar se delegati zaradi nekaterih pripomb s takšnim postopkom niso strinjali. Člani ALC podpirajo preoblikovanje podjetja v javni gospodarski zavod in tudi to, da Občina Radovljica postane njegova ustanoviteljica, je dejal Andrej Čufer, sicer tudi član sveta ALC, in poudaril, da želijo s tem preprečiti lastninjenje in prehod ALC v roke nekaj posameznikov. Predlagal je, naj bi v odlok posebej zapisali, da pravice in obveznosti članov sekcij ALC (kot izvajalcev dejavnosti) ne izhajajo iz rednega delovnega razmerja, ampak iz evidence članstva. Z odlokom bi po njegovem mnenju morali določiti tudi lastninska razmerja oz. sestavo osnovnega kapitala zavoda, ki bo postal občinska last. Vojteh Kučina je pripomnil, da se nekateri požvižgajo na dogovor o jutranjem vzle-tanju in večernem pristajanju letal in "režimu" ob praznikih. Društvo za varstvo okolja dobiva vse več pritožb zaradi hrupa, ogroženi krajani pa ob tem že napovedujejo občinsko neposlušnost. Na dnevnem redu je bilo tudi več odlokov, ki zadevajo prostorsko urejanje. Skupščina je le za tri sprejela končne odločitve (poslovna cona Lesce - vzhod, dopolnitev družbenega plana v enoti Begunje in prostorsko ureditvene pogoje za Kropo), medtem ko bodo o pobudah za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč ter o prostorsko ureditvenih pogojih Radovljico in Begunje odločile že nove občine. Skupščina je z odlokom razglasila Oblo gorico in Volčji hrib za naravni spomenik. • C. Zaplotnik Izredni dogodki povzročili finančne težave Občina pomaga zdravstvu Organizacijska enota Zdravstveni dom Radovljica bo iz proračuna dobila devet milijonov tolarjev. Radovljica - Izvršni svet je na ponedeljkovi seji sklenil, da bo organizacijski enoti Zdravstveni dom Radovljica, ki združuje zdravstvene enote v Radovljici, na Bledu in v Bohinju, namenil iz proračuna devet milijonov tolarjev za nakup novega reševalnega avtomobila, za popravilo zdravstvenega doma na Bledu in za organizacijo dežurne službe v Bohinju. Kot sta na seji povedala predstavnika zdravstva, so za pomoč zaprosili zato, ker v Zdravstvenem domu Radovljica nimajo finančnih rezerv, s katerimi bi lahko odpravili Posledice, nastale ob izred nih dogodkih. Med take dogodke štejejo hudo prometno nesrečo, v kateri so povsem uničili reševalno vozilo. Ker vso amortizacijo namenjajo za odplačilo rentgenskega aparata, ne morejo sami nabaviti novega avtomobila (stal bi 140.000 mark) in so občino zaprosili za tri milijone tolarjev finančne pomoči. Drug problem je v zdravstvenem domu na Bledu. Ko sc je pred dvema meseca v kleti zamašila kanalizacija in odtok meteorne vode, je vlaga zajela zidove (odpada omet) in električno napeljavo, tako da jc delo v teh prostorih (fizioterapija) že postalo nevarno. Popravilo oi po oceni zidarskega mojstra Pelka stalo 4,3 mili- jona tolarjev, a tudi to je zalogaj, ki ga zdravstvo ne zmore samo in je za pomoč zaprosilo občino. Težave so tudi s financiranjem nujne medicinske pomoči v Bohinju. V Radovljici in na Bledu je ob delavnikih od 20. do 7. ure dežurna služba z zdravnikom in medicinsko sestro, v Bohinju s stalno pripravljenostjo zdravnika in sestre, ob nedeljah in praznikih pa v enaki zasedbi 24 ur na dan. Podnevi prevzamejo nujne primere splošne ambulante v vseh treh zdravstvenih enotah, celotno območje občine pa pokriva urgentna reševalna služba Bled z reanimobilom, šoferjem in spremljevalcem. Takšna organiziranost dežurne službe finančno ni pokrita, saj jim Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije glede na svoje normative ne prizna še plačila za "pol" zdravnika in za eno medicinsko sestro, kar znese najmanj 400.000 tolarjev na mesec. Za dodatne sredstva so zaprosili turistično gospodarstvo Bohinja, ministrstvo za gospodarske dejavnosti in tudi krajevno skupnost, vendar brez uspeha. Ker v zdravstveni enoti menijo, da bi bila ukinitev dežurne službe v Bohinju po strokovni plati in glede na turistične potrebe slaba poteza, so se v enoti odločili, da zaprosijo za pomoč še svojega ustanovitelja, občino Radovljica oz. njen izvršni svet, ki jc na ponedeljkovi seji za probleme zdravstva pokazal precej razumevanja. • C. Zaplotnik LDS upa na boljšo volilno udeležbo Koalicije se bodo sklepale po volitvah Kranj, 16. decembra - Če bo udeležba ljudi na nedeljskih japanskih volitvah vsai 65- do 70-odstotna, imata oba Kandidata LDS, Jane/. Osojnik v Kranju in Janez Bartol v Naklem, realne možnosti za izvolitev. Zato je volilna propaganda kranjskega odbora LDS usmerjena predvsem v Privabite v ljudi na volišča. Sicer pa so v stranki, kot so oba njihova kandidata realne jkjali na torkovi novinarski M>nferenci, z izkupičkom vo-utcv 4. decembra sorazmerno zadovoljni. V novem mestnem svetu kranjske občine s<) dobili sedem mandatov, v klanske m in šenčurskem Svctu po tri, v cerkljanskem ,n preddvorskem pa po dva. v drugi krog županskih voli-Y'v gresta dva njihova kandi data; Janez Osojnik v Kranju ln Line/ Bartol v Naklem V Kranju ima LDS volivce Ptedvscm v velikih urbanih n,ls,i)ih, kot so Vodovodni «olp, Zla to polje in Planina, )('' je stranka i decembra *>oila okrog 30 odstotkov glasov Če bo udeležba voliv-Cv to nedeljo boljša, imata možnosti za izvolitev. To velja tako za Naklo, kjer jc Janez Bartol v prvem krogu le malenkostno zaostal za krščanskim demokratom Ivanom Štularjem, kot tudi za Kranj, kjer je Vitomir Gros sicer močno prehitel vse druge štiri kandidate, tudi Janeza Osojnika. V stranki na tihem upajo, da bo prav Osojnik pobral večino glasov "odpadlih" kandidatov. Na novinarski konferenci stranke sta se predstavila tudi oba županska kandida ta. Janez Bartol je dejal, da bo ena prvih nalog, ki se ji bo posvetil kot novi naklanski župan, delitev premoženja stare kranjske občine Pove dal je tudi, da je bilo v naklanski občini v predvolilnem boju več nizkih udarcev, med drugim naj bi bil kršen volilni molk v dveh cerkvah, potrgani plakati, razen plakatov krščanskih demokratov, član SKD pa naj bi ljudi strašil tudi z visokimi davki, ki da jih bo uvedel Bartol, če bo izvoljen za župana. Janez Osojnik je, nasprotno, dejal, da je bila volilna kampanja med vsemi petimi županskimi kandidati v Kranju zelo kor ektna. Kranj je po njegovem mesto prikrite revščine, zato bo ena prvih nalog mestnega sveta sprejetje programa za oživitev kranjskega gospodarstva. S katerimi strankami bodo člani LDS v novih občinskih svetih sklepali koalicije, bo postalo bolj jasno po volitvah prihodnji teden. Stranka je odprta za vse druge, bržčas pa bo veliko odvisno od tega, kdo bo izvoljen za župana. • H. Jelovčan Izgnanci se bodo sestali Kranj - Predsednik kranjske organizacije društva i/.gnanccv Slovenije Tone Kristan vabi vse predsednike krajevnih organizacij z Gorenjskega na skupni sestanek v sredo, 21. decembra, ob štirih popoldne. Tema pogovora bo proslava 50. obletnice vrnitve izgnancev v domovino. Delovna konferenca kranjske organizacije pa bo 4. januarja. Vprašanja poslancev v tržiški skupščini Kdo je lastnik zadružnega doma v Krizah Nekdanji zadružni dom postaja razvalina, prenos objekta v last občine pa še ni urejen. Tržič, 14. decembra - Na zadnjem zasedanju zborov tržiške skupščine pred tednom dni so poslanci sprožili kar nekaj vprašanj okrog problemov, ki so ze dolgo nerešeni. Ker se mandat sedanjemu vodstvu izteka, se bo z njihovim reševanjem ukvarjala še nova vlada. Vseeno je skupščina sprejela nekaj obvezujočih sklepov. Vprašanje nekdanjega zadružnega doma v Križah, ki je ostal po preselitvi kmetijske zadruge prazen, so poslanci obravnavali večkrat. Nazadnje so že pred približno letom dni sklenili, naj bi lastništvo objekta prenesli na tržiško občino. Doslej se to še ni zgodilo, vodstvo KS Križe pa je tokrat posredovalo zahtevo, da stavbe ne sme nihče v nobenem primeru prodati. Gre namreč za objekt, ki so ga v preteklosti zgradili krajani s skupnim delom in vložkom. Ker med sejo ni znal nihče točno odgovoriti, Eod kakšnimi pogoji je do-ila kmetijska zadruga v zamenjavo za dom objekt in zemljišče nekdanje vojašnice v Križah, je predsednik skupščine Peter Smuk zahteval razjasnitev zadeve čimprej po seji. Tako naj bi poiskali cenitev obeh zgradb, ugotovili morebitno razliko in se dogovorili za prenos lastništva nekdanje zadružne stavbe na občino Tržič. Kaj bo v njej v prihodnje, bo odločal že novi občinski svet. Tudi vprašanje predstavnika KS Križe, kaj je s sofinanciranjem izgradnje mrliških vežic, ni dobilo končnega odgovora. Občina je namreč odobrila krajevni skupnosti 1 milijon tolarjev, Križani pa sprašujejo, kdo bo poravnal približno 4 milijone SIT razlike za izgradnjo stavbe. To zanima tudi SGP Tržič, ki je vežice spravilo pod streho, a računa še ni plačal nihče. Da bi bila stvar še bolj zapletena, ni jasna niti usoda presežka denarja za izgradnjo telefonije, ki naj bi ga kriška in sosednje krajevne skupnosti vložili v dokončanje vežic. Razpletanje niti iz tega zavozlanega klobčiča se bo gotovo nadaljevalo še v novem občinskem vodstvu, ki bo moralo doreči tudi vprašanje sofinanciranja dokončne izgradnje mrliških vežic v Križah. Vežice bodo namreč služile za slovo od ranjkih iz več krajevnih skupnosti občine. Na odgovor bodo morali počakati tudi v KS Lom, kjer krajevi proračun bremeni prispevek 139 tisočakov za ureditev kanalizacije in asfaltiranje ceste v Sla-parski vasi, kar naj bi poravnala občina. Pravi plaz vprašanj je sprožila še poslanka Sitarjeva s Kranjske ceste v Tržiču, kjer je zaradi drsenja terena ogroženih več hiš, izvršni svet pa se je odločil le za sofinanciranje sanacije plazu pod eno stavbo. Zadnje vprašanje je Jože Šparovec iz Pristave povezal kar z reševanjem osebnega problema; zaradi zavrnje-nene prošnje za postavitev brunarice na svojem zemljišču v vasi Gozd je spraševal, kdaj bo na voljo ureditveni načrt za to naselje. • S. Saje Presežek denarja najprej za cesto Tržič, 14. decembra - Na zasedanju tržiške skupščine so med drugim sprejeli tudi finančno poročilo Sklada stavbnih zemljišč občine Tržič. Iz njega je razvidno, da je sklad do 18. novembra 1994 imel 44,6 milijona prihodkov, kar je 90 odstotkov načrtovane vsote za letošnje leto. Ker je pri odhodkih razmerje še ugodnejše - s 34,5 milijona tolarjev so dosegli le 70 odstotkov načrtovane porabe, znaša pozitivna razlika 10,1 milijona tolarjev. Po predlogu upravnega odbora sklada bodo 5,5 milijona tolarjev namenili za izgradnjo ceste Pristava - Križe, če bo enak del denarja za rekonstrukcijo prispevala tudi republika. Občinsko predsedstvo pa je še predlagalo, naj bi presežek zbranega denarja v skladu porabili vsaj za delno poplačilo odškodnin za odvzeta zemljišča ob izgradnji vrste cest v občini. Ker ni v proračunu že več let denarja za take namene, se je namreč nabralo za približno 15 milijonov tolarjev zahtevkov za odškodnine po odvzemu zemljišč. • S. Saje Združena lista socialnih demokratov Škofja Loka Z volilnimi rezultati zadovoljni V občinah, ki bodo nastale iz občine Škofja Loka, dobili 6 mest svetnikov, volilni rezultat pa izboljšali za 3 odstotke. Škofja Loka, 15. decembra - Tudi v območni organizaciji ZLSD Škofja Loka so analizirali rezultate volitev in ugotovili, da se jc delež volilcev, ki so glasovali za njihove kandidate povečal. V drugem krogu volitev za župana predlagajo, da podprejo dva neodvisna kandidata: Lojzeta Bogataja v Škofji Loki in Alojzija Čufarja v Železnikih. Ko so primerjali volilne rezultate zadnjih državnozborskih volitev z rezultati nedavnih lokalnih, so v območni organizaciji ZLSD Škofja Loka ugotovili, da se jim je delež glasov povečal od dobrih 5 na dobrih 8 odstotkov. V občinske svete novih štirih občin, ki bodo nastale iz občine Škofja Loka, je bilo izvoljenih šest svetnikov. Ker so to ljudje z ugledom, so prepričani, da bodo pomembno prispevali k oblikovanju lokalne politike, predvsem za ohranitev delovnih mest, odpravljanju socialnih razlik, za enake možnosti šolanja in druga načela, za katera se zavzema ta stranka. Drugi krog volitev za župane v Škofji Loki in Železnikih se jim zdi izrednega pomena, saj se bo odločalo o tem, ali bodo ti dve občini vodili ljudje, ki se bodo znali upreti poskusom razbijanja sožitja med ljudmi in znali varovati pridobljene pravice ter dosežke socialne države. Novi župan ne sme skrbeti le za peščico izbrancev, pač pa za splošno dobro vseh občanov, in boljši skupni jutri. Zato predlagajo svojim volivcem, da podprejo v obeh občinah neodvisne kandidate: v Škofji Loki Lojzeta Bogataja ter v Železnikih Alojzija Čufarja. Vabijo volivce, da se nedeljskih volitev udeleže v čim večjem številu. • š. Ž. Pomisleki Največkrat in najbolj pogosto zastavljeno vprašanje v zadnjem času na različnih predstavitvah kandidatov za župane ali predlaganju kandidatov za občinske svetnike je bilo prav gotovo, kaj bo v prihodnje s krajevnimi skupnostmi. Da na novo oblikujemo lokalno samoupravo se v načelu nenazadnje vsi strinjamo. Kakšna bo in kako bomo z njo lahko gospodarili, se bo slej ko prej pokazalo. Če nam ne bo povleči, lahko marsikje pričakujemo uresničitev zakonske možnosti, da takšno (določeno) skupno občinsko življenje pač "ne deluje" in se bo treba zato drugače odločiti. Čeprav nove oziroma prve izvoljene župane in že izvoljene občinske svetnike na samem začetku čaka veliko dela in se bodo najbrž marsikje "na veliko" ukvarjali s prostorskimi, finančnimi oziroma proračunskimi in kadrovskimi vprašanji, ne gre že na samem začetku pozabiti, da dosedanja lokalna samouprava, še posebej pogosto zelo dejavna in učinkovita v podeželskih krajevnih skupnostih ni bila umišljena muha enodnevnica. Skozi delo, uresničevanje želja, potreb in predvsem s skupno pripravljenostjo se je iz leta v leto, iz obdobja v srednjeročno obdobje, več kot potrjevala in praviloma redko kje le samo potrdila. Zato zaskrbljenost, ki se kaže skozi številna tako in drugače zastavljena vprašanja, kako bo z njihovimi krajevnimi skupnostmi v prihodnje, ne gre "jemati z levo roko". V bodočih občinskih statutih velja to vprašanje (brez pomislekov) skrbno in podrobno opredeliti. A. Žalar Mladi v prometu Kranj - Avto-moto društvo Kranj ima v svoji redni dejavnosti tudi izobraževanje mladih in vzgojo v cestnem prometu. Spomladi so za učencemsrednjih šol v Kranju skupaj s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pripravili strokovno razlago. V torek, 6. decembra, pa so takšno učno uro s strokovno razlago ponovili za učence obutvene, tekstilne in gumarske šole v Kranju, v Kinu Center so jim skupaj s Svetom za preventivo in vzgojo v prometu občine Kranj prikazali poleg razlage o nevarnostih in žrtvah v prometu v Sloveniji, med katerimi je tudi nemalo mladih, tudi filme o gradnji Karavanškega predora, hitro oziroma prehitri vožnji, o avtomobilu oziroma tovarni Volvo in motoristih v prometu. Mentorji in vodstva šol so tudi tokrat srečanje in strokovno razlago ocenili s pohvalo. Zato bosta AMD Kranj in Svet za [>revetivo in vzgojo v cestnem prometu s to obliko vzgoje prihodnje eto nadaljevala. • A. Ž. Mcdi Sumi Trgovina z zdravili In sanitetnim materialom d.o.o. pomožna zdravilna sredstva ortopedski pripomočki nogavice proti krčnim žilam program inkontinence Kidričeva 47a. 64000 Kranj, tel./fax: 064/21 87 87 NUDIMO VAM: MERILCE KRVNEGA TLAKA od 9.300 SIT do 17.500 SIT Merilniki imajo ATEST in so umerjeni! KADI ZA MASAŽO NOG velika 10.900 SIT i I mala 14.900 SIT e suha in vodna masaža e zračna z mehurčki e vodo ohranja toplo Električni In ročni masažni aparati grelni aparati, infrardeče luči Želimo vam vesele božične in novoletne praznike DELOVNI ČAS: 8-19, SOBOTA 8-12 Praznik KS Velesovo MESARUA KONC PODREBER 24 NAKLO ITEL. 064/48-693 • DELOVNI ČAS: TOREK, SREDA Četrtek, petek: 608. DO i 2. ^>) IN OD 1 4. DO 1 8. URE SOBOTA OD 8. DO 1 2. URE PONEDELJEK ZAPRTO ZAČENJA SE ČAS KOUN, ŽE SEDAJ PA VAM NUDIMO ODLIČNE SVEŽE PEČENICE, KRVAVICE, DOMAČE KLOBASE, VSE NAREJENO PO STAREM DOMAČEM RECEPTU. POLEG SVEŽEGA MESA IN DOBROT PA DOBITE PRI NAS ŽE TRADICIONALNO PRIUUBUENE IN POZNANE IZDELKE IZ DOMAČE PRFKAJEVALNICE. ČE HOČETE IMETI KAJ DOBREGA V LONCU ~ STOPITE H KONCU Več kot uresničeni programi V nedeljo bodo odprli še Dom vaščanov v Praprotni Polici. Velesovo, 15. decembra - V krajevni skupnosti Velesovo so v minulem mandatnem obdobju ne le uresničili, marveč nekajkrat presegli pred štirimi leti začrtani program, za katerega so se takrat dogovorili na zboru krajanov. Predsednik krajevne skupnosti Velesovo in sedanji župan občine Cerklje Franc Cebulj je pred dnevi v pogovoru ob pripravi posebne številke časopisa, ki bo izšla še letos, poudaril, da so s skupnimi močmi v krajevni skupnosti na vseh področjih dejavnosti več kot samo uresničili dogovore in programe. Ena takšnih akcij, ki so jo pred kratkim sklenili in bodo z njo proslavili tudi letošnje praznovanje krajevnega praznika, je tudi Dom vaščanov v Praprotni Polici. V krajevni skupnosti so namreč ta teden na programu različne športne prireditve, v nedeljo po jutranji maši ob 8. uri pa bo slovesna otvoritev Doma vaščanov. Dom, ki so ga zgradili krajani sami ob podpori krajevne skupnosti, bodo slovesno odprli ob 9. uri. Sicer pa so letos v krajevni skupnosti Velesovo uspešno uresničevali tudi nekatere druge akcije iz letošnjega programa na področju komunalne infrastrukture. Tako so asfaltirali številne krajevne ceste na območju krajevne skupnosti, obnovili so javno razsvetljavo, dokončali dela in Franc Cebulj: Več kot le uresničeni programi. ureditev okolice s parkirišči pri mrliških vežicah, v teku pa je še vedno velika akcija za ureditev parkirišč v Adergasu. Gasilci v Velesovem pa so letos obnovili dom. A. Žalar Obnovljen zvonik v Vogljah Voglje, decembra - V začetku meseca je bila v Vogljah slovesnost ob obnovitvi zvonika na podružnični cerkvi. Lani 23. oktobra je zvonik poškodovala strela. Takrat je naredila precej škode tudi na strehi, zakristiji, pogorele so jaslice, bandera in ožgani so bili mašni plašči. Zvonik so potem takoj popravili, v celoti obnovili pa so ga letos jeseni. Novi sta lesena strešna konstrukcija in bakrena kritina. Dela je vodil posebni gradbeni odbor, njihova vrednost pa je 2,5 milijona tolarjev. Tesarska dela je izvajal mojster Janez Smrekar iz Kresnic, kleparska pa Jože Groznik iz Šmartna pri Litiji. Brezplačno je les razrezal domačin Marko Pušavec, zvo- Dela na obnovljenem zvoniku so vredna 2,5 milijona tolarjev. nik pa je prepleskal Janez Smrekar iz Kresnic. Na slovesnosti se je predsednik krajevne skupnosti Voglje Marjan Zerovnik zahvalil vsem izvajalcem, ki so Obnova cerkve v Olševku Olševek Na članek, kije bil minuli mesec objavljen o delu in dejavnostih v krajevni skupnosti Olševek - Hotemaže, so se oglasili v gradbenem odboru za obnovo cerkve v Olševku. Ugotavljajo, da so bili stroški za obnovo precej večji. Res je, da je bilo pred dvema letoma iz natečaja v občini namenjenega del denarja za obnovo, vendar ta sredstva kljub podpori oziroma izdatni pomoči vaščanov niso bila dovolj. Za vsa letos opravljena dela (obnova strehe, zid okrog pokopališča, asfaltiranje dostopnih poti, kanalizacija) pa krajevna skupnost ni uspela zagotoviti nobenega dodatnega denarja. Tako ostaja poravnava teh računov še naprej skrb gradbenega odbora in ključarja. Zato je prav, poudarjajo v gradbenem odboru, da vaščani to vedo, in da s prispevki ter pomočjo skušajo še naprej pomagati pri poravnavi računov. sodelovali pri obnovi, ša posebej pa gradbenemu odboru, Francu ličarju, ključarjema, upokojenemu vogijanskemu župniku Antonu Coparju in njegovi sestri Micki, občini Kranj za finančna sredstva ter vsem darovalcev v krajev ni skupnosti Voglje. Blagoslovitev zvonika je opravil šenčurski župnik Ciril IsteniČ. Vogljanske gospodinje pa so na slovesnosti postregle Z dobrotami, nastopil pa je tudi domači mešani cerkveni pevski /bor, ki ga vodi Ivanka Lipar. KRATKE GORENJSKE Srečanje starejših krajanov v Mengšu Mengeš - "Tudi jesen življenja je lahko lepa, dokler smo zdravi. Lahko delamo, kar nas veseli. Ko smo hodili v službo, se marsičemu nismo mogli posvetiti. Tudi razvedriti se je treba, zato pridite na naše srečanje." Tako je na tradicionalno srečanje najstarejše krajane krajevne skupnosti in bodoče občine Mengeš povabil sedan ji predsednik sveta KS, ki so mu že do zdaj krajani rekli kar župan, Janez Per. Srečanje bo jutri, 17. decembra, opoldne v avli osnovne šole v Mengšu. • A. Ž. Uspeh Sonca na Lipovem vrhu Preddvor - Komedija z naslovom Sonce na Lipovem vrhu, ki jo je letos po ustvar talnem premoru napisal Slavko Prezelj iz Preddvora, predstavila pa jo je že doma in tudi v gosteh igralska skupina iz Preddvora, je do zdaj doživela neverjeten uspeh. Mladi igralci so povsod, kjer so se predstavili z njo, napolnili dvorane. Zato so se odločili, da bodo komedijo o novih občinah jutri, 17. decembra, ob 19.30 še tretjič ponovili na domačem odru v Preddvoru. Gost predstave pa bo tokrat prvi domači župan nove občine Miroslav Zadni kar. Sicer pa igralska skupina vabi vse ljudi dobre volje, da si danes (petek) od 18. do 20. ure v Kulturnem domu rezervirajo vstopnice za jutrišnjo predstavo. • A. Ž. Božični koncert v Mesnici Besniea Ob izredno delov nem in programsko pestrem letošnjem letu v Turističnem društvu Besniea, bo društvo ob koncu leta pripravilo še eno prireditev. Jutri (sobota) ob 19.30 bo namreč v dvorani Gasilskega doma v Spodnji Besnici Božični koncert, na katerega vabijo vse, ki si želijo, da jih pesem in umet- niška beseda popeljeta v globine srca. V programu bosta nastopila mezzosopranistka Jožica Kališnik in v igranju na citre Miha Dolžan. Program bo sestavljen iz narodnih, najlepših Avscnikovih, Božičnih in Marijinih pesni' ter večno lepih melodij. A. *>• Uspel kuharski tečaj - turistični delavci v Preddvoru so se DO dolg'*1 letih, pravzaprav ne pomnijo, kdaj ie bil zadnjikrat, letos odločili. dj» organizirajo začetni kuharski tečaj. Veliko zanimanje je bilo /""J' udeleženke pa so bile tudi I Visokega, Milj, Predoselj in seveda * območja ID Preddvor. Tečaj je vodila poznana in priznana učitelj1'!' kuhanja Zalka Jovanovič. Minuli teden ob zaključku so se dogovoril': da bodo prihodnje leto organiziranje tega tečaja najbrž spet v kij u«-*1 V program. - A. Z. PRITOŽNO KNJIGO, PROSIM Začaran krog Že več kot štirinajst dni si tajnik v krajevni skupnosti Vodovodni stolp v Kranju Konrad Pavli prizadeva, da bi odgovorni počistili severni del naselja v Vodovodnem stolpu. Pravi, da je pojasnilo iz Komunale, da imajo le šest pometačev, ki vsega dela ne zmorejo, da bi naselje počistili s strojem, ki so ga lani nabavili, pa bi bil to prevelik strošek. Skratka, pometačev ni dovolj, stroj pa čaka, da bo za čiščenje oziroma njegovo obratovanje več denarja. S tem pa, kot pravi Konrad Pavli "začaran krog" še ni sklenjen.Občina namreč pojasnjuje, da Komunali za tovrstno dejavnost dajej denar, v Komunali pa odgovar- jajo, da z njim ne zmorejo pokriti vseh stroškov. Primer pa ni osamljen. Zato ni čudno, da se stvari počasi premaknejo šele, Če pride do prijave na inšpekcijo, ali če nekomu prekipi in se odloči v podobnih primerih za objavo v časopisu. "Pa ni nič drugače tudi z odvozom posebnih odpadkov. Dinos oziroma Surovina imata zabojnike za papir, steklo. Čeprav je dogovorjeno, da jih redno odvažajo, ko so napolnjeni, se največkrat dogaja, da jih je treba nekajkrat poklicati po telefonu, da pridejo ponje in jih zamenjajo s praznimi." Morda je rešitev iz "začar anega kroga", da v krajevni skupnosti vnesejo v tajniška opravila (ali s posebno zadol žitvijo svojega dežurnega) tudi pregled zabojnikov, skrb za red in čistočo..., račun za to delo pa potem pošljejo noo blaščenim upravljalccm ali pa terjajo poravnavo iz proraČu na. • A. Ž. Ocrnjena in kruta pravica Že dobrih štirinajst dni je tega oziroma natačno 30. novembra so se v Češnjevku v krajevni skupnosti Velesovo na pobudo predsednika Franca Čehulja sestali popoldne krajani v Domu vaščanov. Blizu 4(1 jih je bilo in nihče ni oporekal povabilu na tračanje. Nasprotno! Vsi so podprli pobudo, du se primer, ki se zdaj dogaja pri enem od krajanov, skuša vendarle razrešiti. Zadeva je bila že pred časom po poti pravice (na sodišču) (raz)rešena. Venda' zdaj šikaniranje takratne f» šitve kruto občuti mlada dru žina. Sosedje oziro'1''1 krajanim se zgražajo. k;,|c(' lastnik, ki mu je bilo pred pritojeno imetje, uveljav') pridobljeno pravico o lastni' vu. Namesto da bi mu (*'". odstveno) pomagal, ali rl1 vsaj ne bi nagajal, je ravn obratno. Domačija, v katt>r živi mlada družina, ozirom3 okolica hiše je "zaradi nera zumljivega uveljavljanja Pr';( vice nad lastništvom", ki bf i (tako menijo v kiaju) vc'laL le enkrat preveritii i* S najbolj podobna razdejanj ZatO so sosedje o/.iionia k'' jam s predsednikom < ebulj* odločeni, da bodo, če ne šlo druga ganje lastništva P»,s',im"/,|.., k.i m način, kako uveljaV'Jj. pred leti dano pravico, vZ6 sami v toke. y„ Šilihovi in Miheličevi o smrti svojih sinov Gregorjeva in Gašperjeva smrt še nista pojasnjeni Gregor Šilih iz Slovenj Gradca in Gašper Mihelič iz Podbrezij, mlada fanta, ki sta (po mnenju staršev) umrla zaradi napak zdravnikov, nimata pokoja. Ljubljana, 13. decembra - Od smrti Gregorja Šiliha je minilo poldrugo leto, od Gašperjeve pol leta, a vzroki zanju se vedno niso pojasnjeni. "Vedenje o smrti naših bližnjih nam ne bo v uteho, vendar človeka ponižuje in žali, da mu ovire na njegovi poti do resnice postavljajo prav medicinski in pravni in drugi strokovnjaki," sta zapisala očeta Ivan Šilih in Stane Mihe lic. Ta teden sta v Cankarjevem domu v Ljubljani sklicala tiskovno konferenco, da bi javnost brez sovraštva in maščevalnosti seznanila z ovirami na poti do resnice. Starši pred poldrugim letom umrlega Gregorja Šiliha iz Slovenj Gradca so spet natanko opisali dogodke v zvezi s sinovo smrtjo. Lani je bil po prvomajskih praznikih sprejet v bolnišnici v domačem kraju, ker je imel težave zaradi alergije. Dežurna zdravnica mu je dala injekcijo, že čez nekaj minut pa so ga morali zaradi hude reakcije odpeljati na intenzivno nego. Že po dobri uri so zdravniki ooupali, češ da je fant klinično mrtev. Na zahtevo staršev so ga prepeljali v Klinični center v Ljubljano, kjer je 19. maja umrl. Starši so za sinovo smrt okrivili dežurno zdravnico, ki je Gregorja sprejela v bolnišnici v Slovenj Gradcu, češ da je pri zdravljenju storila strokovno napako. Sprožili so preiskovalni postopek, vendar je bil ta zaradi pomanjkanja dokazov ustavljen. Starši so avgusta letos zahtevali obnovo postopka, vendar so hudo razočarani, ker se zadeva nikamor ne premakne. Oporekajo tudi veljavnosti obdukcije, ker ji ni prisostvoval preiskovalni sodnik. Tragedija v Kranjski noči Zgodbo o tragični smrti Gašperja Miheliča iz Podbrezij naši bralci že poznajo, saj je polnila časopisne stolpce pred slabega pol leta. Naj ponovimo: 18-letni Gašper se je 29. julija s prijateljico mudil na Kranjski noči, kjer sta ga pretepla dva vrstnika. O tem je bila obveščena policija, ki je poklicala reševalno vozilo in to je ranjenega fanta odpeljalo v dežurno ambulanto kranjskega zdravstvenega doma. Tam ga je dežurna zdravnica pregledala kar v reševalnem avtomobilu, vendar je že čez nekaj trenutkov poklicala policijo, češ da je agresiven in ovira pregled. Z "marico" so ga nato odpeljali na policijo, kjer naj bi ob ugotovitvi zdravnice, da ni zdravstvenih ovir za pripor, ostal 12 ur. Starša sta se takoj, ko ju je Gašperjeva prijateljica Jana obvestila o dogodku, oglasila na policiji, da bi sina odpeljala, saj ju je njegovo stanje hudo skrbelo. Toda na policiji sta slišala le to, da je fant pijan in agresiven, če pa ju skrbijo površinske praske, ga bo zjutraj na policiji pregledala dežurna zdravnica in bo potem odpuščen. Zjutraj sta sina sama odpeljala s policije v dežurno ambulanto, kjer tudi druga zdravnica ni ugotovila kaj hujšega kot zlom nosu, ga zaradi tega napotila na slikanje in izstavila napotnico za operacijo nosu v Ljubljani. Na materino prošnjo, naj mu vendarle slikajo še glavo, se niso odzvali. Starši so Gašperja sami odpeljali v Klinični center v Ljubljano, kjer je bil najprej sprejet na otolaringološki kliniki. Po operaciji nosu je zdravnik posumil, da utegne biti nekaj narobe z glavo. Šele tedaj so ga slikali in ugotovili poškodbo možganov, bele v Ljubljani so ustregli tudi zahtevi staršev, naj Gašperju odvzamejo kri, saj so morali doslej od zdravnikov in sester poslušati moralne nauke, češ da imajo sina, ki pije, ponočuje in morda jemlje mamila. In šele po tem izvidu so Gašperja obravnavali kot pacienta. Agonija pri iskanju resnice 17. avgusta je Gašper umrl, starši pa so že prej zahtevali preiskavo o ravnanju zdravnikov in policije v usodni Kranjski noči. Konec avgusta sta se komisiji obeh ministrstev vendarle oglasili pri družini Mihelič (potem ko je bilo objavljeno javno pismo staršev, in ko so to izrecno zahtevali) in začeli preiskovati. Na kranjskem sodišču sta stekla dva postopka: zoper oba mladoletnika, ki sta Gašperja pretepla na Kranjski noči, tožilstvo pa vodi postopek zoper neznanega storilca. Medtem pa so se Miheličevi spet oglasili v javnem pismu, nezadovoljni z zapisnikom komisije, ki je preiskovala postopke policistov, razočarani, ker niso dobili niti obdukcijskega poročila, medtem ko se je to že pojavilo v javnosti. Kasneje so tudi izvedeli, da je bil obdukcijski izvid nejasen, in da naj bi imel Gašer poleg obtolčenih možganov tudi krvni strdek, ki je onemogočal zdravljenje. In Miheličevi so spet polni dvomov. Zakaj Miheličevi spet javno razgaljajo svojo stisko? Stane Mihelič je na torkovi tiskovni konferenci dejal, da ne iz sovraštva ali maščevalnosti, temveč zato, ker hočejo resnico. To pa naj zapečati sodišče. Oba očeta sta tudi poudarila, da ob smrti svojih sinov kritično sodijo o ravnanju posameznih zdravnikov, ne pa o zdravstvu kot celoti. Pričakujejo, da se krivda razjasni, in da se zdravstvo ne bo več skrivalo pod kolektivno odgovornostjo. • D. Z. Žlebir Minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber o šolskih zakonih Šola naj bo brez politike Škofja Loka, 15. decembra - Tri osnovne šole v novi občini Skofja Loka in aktivno Društvo prijateljev mladine so povabili »a javno razpravo o novi šolski zakonodaji ministra za šolstvo dr. Slavka (>ahra, ki je kar temeljito obrazložil novosti, ki jih J[upravljajo. V razpravi pa jc bilo največ vprašanj o inant iranju zasebnih šol ter pravilniku o napredovanju učiteljev, saj je bila publika pretežno iz teh vrst. Med šestimi zakoni, ki nanovo urejajo naš izobraže-valni sistem, je največ novosti prav pri osnovni šoli, saj gre na drugih stopnjah izobraževanja bolj za popravljanje napak iz že sorazmerno stare zakonodaje, ter predvsem odpiranje možnosti konkur cnce, je uvodoma poudaril dr. Gaber. Zc pri vrtcih naj bi se ponudba zlasti vzgojnoi-zobraževalnih oblik popestri 'a. višja izobrazba tako vzgojiteljic kot dosedanjih varuhinj pa zagotovila višji ^zgojnoizobraževalni standard. Po osnovni šoli pa naj W relativno malo sprememb d°zivcla gimnazija, ki naj ostane stabilen steber sredn ]c8a izobraževanja, medtem *o sc v drugih srednjih šolah °dpirajo možnosti priprave na maturo ter s tem možnost Vls»koŠolskcga študija. Druga tn°>-nost je zaključni izpit, ki P°rneni, da se lahko tak dijak )Tlsc na višje stiokovne šole. k| So prav tako novost, ('e bo jzražen poseben interes, se anko ponovno uvede vajenII 0 šolo. kar pomeni vračanje lako imenovanega dualizma (dvojnosti) v sistem, če pa se ° občina (torej tudi nova) Si,,11a Odločila ustanavljati P°same/.no šolo btez soglasja ' države, pa bo morala zanjo Kjptevljati tudi denai Pre °di med šolami med osnov 1(1 "i Medni,, šolo. tei štednjo *«lo in univei/o naj bi bili po uvedbi sistema zunanjega preverjanja znanj brez dodatnih sprejemnih izpitov, pač pa bodo srednje šole in univerze izbirale na osnovi doseženih uspehov na šolo (interna ocena) ter uspehov eksternih preverjanj. ()srednja tema večera je bila osnovna šola, ki naj bi se za otroke začela eno leto preje in trajala 9 let. Razdeljena bo na tri triletja (triade), povsem nanovo pa naj bi bili pripravljeni tudi programi Pri tem naj bi sedanje programe posameznih predmetov zlasti temeljito očistili in s tem dosegli določeno razbremenitev tako pouka v šoli, kot zlasti še tistega dela učencev, ki ga morajo opraviti doma. Pri pouku naj bi s tem dosegli možnost, da se zopet uči, in nc le podaja snov, kot doslej. Prvo triletje naj bi učencem pripravilo prijazen, mehak vstop v šolo, ocene bi bile le opisne, razen resnično redkih izjem naj ne bi bilo ponavljanj. V drugem triletju se bodo učenci že v četrtem razredu srečali s poukom tujega jezika, ocena DOdO že kombinirane: opisne m številčne, medtem ko naj bi bila značilnost zadnjega tri-letja različnost (dileiciuiia nost) pouka Učenci naj bi lahko izbuali pri nekaterih predmetih tazlične nivoje zahtev nosli. i/bitali pa bi lahko tudi nekaj predmetov Med njimi naj bi bil tudi najbolj sporni pouk o etiki in religijah, ki ga je potrebno razumeti povsem drugače kot verouk ali druge oblike konfesije. Pri tem jc minister posebej poudaril, da konfesiji in politiki v javnih šolah ne bo prostora. Med vsako od triad bo izvedeno zunanje preverjanje znanja, s tem da bo med prvo in drugo povsem brez posledic za učenca, učitelja in šolo, ob zaključku pa bodo, kot že omenjeno tako pridobljene ocene s polovično težo določale končni uspeh ter s tem možnosti za nadaljevanje šolanja. Na veliko število vprašanj, nekatera so bila zastavljena tudi precej nestrpno, je minister dr. Slavko (iaber izčrpno odgovarjal. Nov način osnov nošolskega izobraževanja naj bi začeli poskusno na nekaterih šolah leta 1997, v vseh šolah pa leta 2(XX). Priprave so sc že začele, tako strokovne, kot tudi prostorske (Ministrstvo za šolstvo je drugi največji investitor v Sloveniji!), učitelji pa si bodo morali pridobiti za pouk v tem sistemu tudi posebne certifikate, ki jih bodo podeljevale posebne komisije. Leta 2000 bo žal generacija otrok manjša za dobro petino (preko 6000 učencev manj) zato si s prostori in kadri niti ne obetajo posebnih težav. Proces zniževanja števila učencev je že v teku, vendar bi ne bilo smo-terno, če bi segli pod norama-tiv 26 učencev na oddelek. Za prvo triletje naj bi zagotovili po eno in pol učiteljico na oddelek, vse za to, da bi bil vstop šolo za otroke čim manj boleč. Na pomislek o skrajševanju otroštva, prezgodnjem preobremenjevanju učencev pa se je minister odzval s trditvijo, da so starši z vrtci, tečaji jezikov, glasbenimi šolami m drugimi oblikami izobraževanja predšolskih otrok v Sloveniji že izbrali, kaj si želijo in pričakujejo, predlagani sistem, nc samo za osnovno šolo, pa je le posnemanje izkušenj iz razvitih družb. Popolnoma bo država finančno pokrivala javne šole in zasebne šole s koncesijo, le del programa pa pri privatnih šolan. V slednjih bodo verouk in druge dejavnosti tudi dovoljene. • S. Žargi Šola v Gorjah skozi čas Gorje, 16. decembra Trideset let je minilo, kar so v Gorjah zgradili sedanjo šolo. Obletnico so proslavili s številnimi prireditvami. Tako so včeraj popoldne v šoli pripravili nastop folklorne skupine KUD Bled, moškega pevskega zbora iz Gorij, odprli razstavo šola v Gorjah skozi čas in ia/stavo barvnih fotografij na temo (iorenjska krajina. Predvajali so tudi barvne diapozitive Francija I erjana Danes popoldne ob 16. uri pa bodo predstavili še knjižico Šola v (ioi|ah sko/i čas 1'iedsta vitev bodo spremljali nastopi pevke Sonje Zupan, Blejskega plesnega studia, otroškega pevskega zbora iz domače šole, recitatorji pa obetajo otroški recital / glasbeno spremljavo Sindikat CGIL iz Torina begunskemu centru v Škofji Loki Že četrta pošiljka pomoči Škofja Loka, decembra - Pomoč beguncem se zadnje čase občutno zmanjšuje, zato so bili v begunskem centru v Škofji Loki tembolj veseli vsebine dveh kamionov, ki je prispela od italijanskih sindikatov CGIL iz Torina. To je bila njihova že četrta pošiljka. Poleg škofjeloškega pa oskrbujejo se štiri begunske centre na Hrvaškem. Tokrat so poslali dodatno opremo za kuhinjo, ki so jo begunskemu centru darovali že lani, pa zdravila, oblačila, obutev in prehrambene izdelke. Kot pravijo pri Rdečem križu v Škofji Loki, italijanski sindikalisti od vseh donatorjev pošiljajo najbolj uporabno pomoč. V navadi je namreč, da povprašajo po potrebah, preden jo začno zbirati, nato pa se držijo spiska, ki jim ga predložijo. Italijanski sindikalisti v gosteh v begunskem centru v Škofji Loki. Foto: A. Boc Minuli teden so bili ob sprejemu njihove pomoči navzoči tudi predstavniki vladnega urada za begunce. Donatorjem so pojasnili, zakaj še vedno ni montirana kuhinja, ki so jo Italijani darovali zato, da bi si v begunskem centru lahko sami pripravljali hrano. Raje jo bodo namreč postavili v Tolminu, saj bo tamkajšnji begunski center odprt dlje kot škofjeloški. Slednji, ki ima ta čas 500 beguncev, je med slovenskimi centri deveti največji. Gostje iz Italije so se strinjali, češ da je najpomembneje, da podarjena kuhinja služi svojemu namenu. • D. Ž. Tradicionalno novoletno snidenje Kranj, 16. decembra - Društvo za pomoč duševno prizadetim iz Kranja spet vabi svoje člane, sponzorje in prijatelje društva na tradicionalno novoletno snidenje, ki bo prihodnji teden, 22. decembra, oo 15. uri, v telovadnici osnovne šole Helena Puhar v Kranju. Na srečanju jih bo zabaval ansambel Nagelj, otroke pa obdaril dedek Mraz. Društvo za pomoč duševno prizadetim se ob tej priložnosti zahvaljuje podjetjem, obrtnikom, posameznikom ter občli-nama Kranj in Tržič, ki so v minulih dveh letih pomagali pri uresničevanju programa društva. Sporočamo vam, da smo ponovno odprli VILO PREŠEREN! V prijetnem vzdušju, ob dobri hrani in izbranih pijačah si lahko ogledate prodajno razstavo akademskega slikarja Junja kravcova. VILA PREŠEREN (tik ob Blejskem jezeru) je odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 12. do 23. ure, za skupine so možni posebni popusti! ŽELIMO VAM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN OBILO SREČE IN ZDRAVJA V LETU 1995! Pričakujemo vaS obisk! 4k 64260 Bled, Kidričeva 1, tel. 386 64 741 608, fax: 386 64 77 850 j s t i PODARIM DOBIM * 103 ŽREBANJA VSAK DAN NA TVS 2 * IZIDI ŽREBANJ TUDI V GORENJSKEM GLASU! * PRODAJA KARTIC V MALOOGLASNI SLUŽBI GORENJSKEGA GLASA V KRANJU, ZOISOVA 1 KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V beli in modri dvorani gradu Kieselstein je odprta prodajna razstava prazničnih aranžmajev Hane šumrada.V vseh prostorih pritličja Mestne hiše je odprta etnološka razstava Spomeniki kmečkega stavbarstva na Gorenjskem ob sredah ob 16. uri vodi po razstavi avtorica Anka Novak. V mali renesančni dvorani je na ogled izbor slik Rudolfa Arha na temo gorenjskih kmečkih stavb. V galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava ob 150 -letnici Prešernove Zdravljice. V galeriji Šenk v Britofu razstavlja akad. slikarka Klementina Golijo. V galeriji Pungert je odprta prodajna razstava slik akad slikarja Bonija Ceha. JESENICE - V galeriji Kosove graščine je odprta novoletna prodajna razstava. V bistroju Želva razstavlja akrile France Berce. V pizzeriji Ajdna v Žirovnici so na ogled akrili Marka Rolca. V pizzeriji Bistr'ca v Mojstrani pa so na ogled fotografije z odprav v Himalajo in Ande avtorja Janeza Dovžana. BEGUNJE - V galeriji Avsenik so na ogled Gasparijeve razglednice iz zbirke Marjana Marinška. RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše je na ogled razstava ilustracij akad. slikarke Marije Lucije Stupice. V galeriji Pasaža radovljiške graščine je na ogled pregledna fotografska razstava Fotografskega društva Radovljica. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Fara je na ogled slikarska razstava Božična ograja akad. slikarke Maje Šubic. V galeriji Ivana Groharja razstavlja slike Irena Romih. Stalne zbirke Loškega muzeja so na ogled le ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure, med tednom pa po dogovoru z upravo muzeja. V galeriji Loškega gradu je na ogled razstava fotografij Janeza Pipana. V okroglem stolpu je na ogled razstava Partizansko šolstvo na Gorenjskem. V mini galeriji občine Škofja Loka razstavljajo svoje risbe cicibani iz vrtca Pedenjped. V Mali galeriji Žigonove hiše razstavljajo risbe cicibani iz vrtca Najdihojca. V galeriji ZKO-Knjižnica je na ogled razstava ilustracij svetopisemskih prilik akad. slikarke Maje Šubic TRŽIČ - V Kurnikovi hiši je odprta razstava O vinu ob svetem Martinu. VOJAŠNICA - HRAM KULTURE Rudno polje na Pokljuki Minulo soboto je bila v vojašnici na Rudnem polju na Pokljuki večja slovesnost ob otvoritvi Triglavske slikarsko-kiparske galerije. V njej bo stalna razstava del slikarjev in kiparjev, ki so in bodo sodelovali na slikarsko - kiparskih taborih na Pokljuki ob vsakokratnem pohodu borcev in mladine na Triglav. Dosedaj sta bila organizirana dva takšna umetniška tabora, leta 1992 in 1994, na katerih je sodelovalo 77 likovnikov in je ob koncu predstavilo okrog 150 del. Del teh umetnin, 18 plastik in 63 slik, ki so ostale last organizatorjev, je dobilo stalni razstavni prostor v galeriji vojašnice na Rudnem polju, nekaj kiparskih del pa bodo spomladi razstavili na prostem. Razstavo je odprl brigadir Janez Kavar z željo, da bi jo iz leta v leto dopolnjevali z novimi in novimi umetninami tako, da bo njihova vojašnica postala pravi hram kulture. V kulturnem programu je pa nastopil oktet LIP Bled. • Foto: D. Dolenc OSMI ZVEZEK ENCIKLOPEDIJE SLOVENIJE Na gradu Krotnberk pri Novi Gorici je Založba Mladinska knjiga v sredo zvečer predstavila nov, že osmi zvezek Enciklopedije Slovenije. Predstavitve, ki so jo imenitno Jiripravili v sodelovanju z Goriškim muzejem, Kulturnim omom in Goriško knjižnico Franceta Bevka, se je udeležil tudi minister za kulturo Sergij Pelhan. Z novim zvezkom se izhajanje tega za nacionalno kulturo nadvse pomembnega knjižnega projekta zaokroža na dve tretjini. Do konca tega tisočletja naj bi izšle namreč Še štiri knjige, najverjetneje pa še pet. Osmi zvezek enciklopedije se začenja z geslom nos- in prinaša na prvem mestu informacijo o Antonu Nosanu, zaključuje pa se z geslom pli-, plinovod. Sicer pa je v zvezku s 416 stranmi tokrat kar 978 gesel, od tega pol stvarnih in pol biografskih. Gradivo za osmi zvezek je pnspevalo 472 piscev, k temu je treba dodati še avtorje, ki so prispevali slikovno in ponazarjalno gradivo, od fotografij, arhivskega gradiva, risb, zemljevidov in grafikonov. Med biografskimi gesli v najnovejšem zvezku je posebna pozornost namenjena Jožetu Plečniku seveda v skladu z arhitektovim pomenom. Med gesli, ki se nanašajo na šolstvo, so posebej izčrpno obdelana gesla, kot so osnovna šola, pedagogika pegdagoško časopisje; starejša in najnovejša politična zgodovina pa je zajeta v geslih - odbor za varstvo človekovih pravic, Orjuna, osamosvojitev Slovenije, panslavi zem itd. . . , . Nemalo zadreg - zaradi sprejetja novega zakona o občinah je sestavljalcem tokratnega zvezka prineslo geslo občina, saj je bilo besedilo v tiskarni še pred sprejemom zakona. Najnovejše stanje - nove občine ie razrešeno z grafično prilogo na koncu zvezka. • Lea Mencinger Jolanda Tičar NEŽNA SKRB ZA MODRO VRTNICO Trboje - "Res sem imela srečo, da sem prišla poučevat v Trboje. Tu imajo namreč poleg nogometa zelo radi tudi gledališče. Tudi jaz imam rada gledališče, predvsem otroško gledališče. Vsaka umetniška predstava v Trbojah je praznik, ki se vedno znova ponovi na gostovanjih. Z gledališčem je prepojen pouk in prosti čas." Tale podnaslov je povzet po zapisu Jolande Tičar v knjižici Dober dan, Trboje, ki so jo pripravili v šolskem letu 1994/ 94 učenci 3. in 4. razredov OŠ Stane Žagar, delovna enota Trboje pod mentorskim vodstvom Tičarjeve. Pravzaprav je tu komaj kaj še dodati, vse je napisano, morda le še nekaj podrobnosti, ki lahko bolje predstavijo delo majhne šole na obrobju Kranja, kjer so znali elemente gledališča povezati s šolskim delom tako imenitno, da vse skupaj kaže kar na inovacijo. Seveda ne otroci ne Jolanda Tičar ne mislijo, da so kaj posebnega. Ko Je v začetku decembra letos Tičarjeva prejela malo Prešernovo plaketo občine Kranj za delo s šolskim amaterskim gledališčem, je priznanje prinesla otrokom na šolo, v otroško šolsko gledališ Šolska gledališka skupina Trboje v predstavi Deklica vžigalicami, 1992/93 /začelo se je pred petimi leti, ko so praznovali stoto obletnico trbojske šole in obletnico ko skupino z imenom Modra kulturnega društva. Šolska gle režiji so nastopili kar stotride-setkrat, tudi čez meje so pogledali. Skratka pravi gledališki boom. Nekaj tega Tudi. V to skupino se lahko vstopa tudi brez talenta. Prav vsi do zadnjega so "modra vrtnica". Uspešno jo gojijo že peto leto. Vsi hočejo igrati in če bi Tičarjeva in Rovškova fizično zmogli, bi vsak razred imel svojo predstavo, morda še dve. Če bi bile vse tako uspešne, kot je bila predstava po Andersenovi pravljici Ima vedno prav, ko so gostovali po gorenjskih šolah (v dveh mesecih triintrideset ponovitev!), potem bi morda samo še igrali in nič drugega. Pa ne bi bilo nič kaj narobe: otroci z gledališčem pri pouku postajajo namreč samozavestnejši, znajo bolje komunicirati z drugimi, znajo poslušati in govoriti, so skratka tudi boljši učenci. No, da se gledališče imenitno obnese v šolskem učnem in vzgojnem procesu so že zdavnaj spoznali v drugih deželah, na primer v Franciji, Rusiji, kjer ga imajo kot obvezen vrtnica. dališka skupina je takrat pod odmeva ie pripomoglo, da se "Pravzaprav je priznanje vodstvom Brede Rovšek pri- je gledališka ideja vsadila tudi predmet dobila naša skupina, otrokom pravila igrico Modra vrtnica v trbojsko šolo in pognala v "Gledališka vzgoja bi mora- pripada priznanje, jaz sem ga Kristine Brenkove. Ime so Modro vrtnico."Zanima me la biti na nižji stopnji tudi pri šla samo iskat," pravi Tičarje- obdržali in najbrž se jih še predvsem otroško gledališče, nas obvezen predmet, še pose- va, ki ima pač tudi srečo, da je dobro spominjajo na vseh vse drugo me težko prepriča, bej zato, ker je premalo ur na šoli skupaj s kolegico Bredo najpomembnejših srečanjih Razmišljala sem, da bi lahko slovenskega jezika. Ko sem Rovšek (tudi z imenitno igrals- otroških gledaliških skupin po šolsko gledališče postalo tudi imela priložnost svoj projekt ko preteklostjo), nič manj vsej Sloveniji, ko so nastopali z šolski projekt, da ne nastaja v integracijo vzgojnih predmetov zagreto za delo z drugo star- Modro vrtnico, Petrom Moml- šolskem krožku, pač pa pri predstaviti drugim pedagoškim eišo šolsko gledališko skupino, jačem, Deklico z vžigalicami, pouku. Raziskovala sem meto- delavcem v Portorožu, so ga V kraju, kjer je nekdanja gle- Ima vedno prav, To niso čar- do dramatizacije na razredni lepo sprejeli. Zanimanje je dališka tradicija (trbojsko kul- ovnice, BonbonČokoslavija in stopnji, celo moja diplomska celo tolikšno, da se dogovarja- turno društvo je staro več kot Sijaj, sijaj, sončece. naloga je bila s tem povezana; mo, kako bi se študenti z petinsedemdeset let) še močno Tičarjeva ni prišla na trbojs- iz te preprostejše dramatizacije ljubljanske in mariborske ped- prisotna v zavesti krajanov, saj so nekdaj na domačem odru uprizarjali predstave eno za drugo. Zdaj tega ni več, mar- ko šolo brez gledaliških izkušenj. Pred leti se je znašla kot koreografinja v gledališki skupini Lojzeta Domajnka v Pre- sem razvila gledališko metodo, ki povezuje glasbeni pouk (učili smo se songe), likovni pouk (naredili smo sceno, agoške akademije prihajali k nam v Trboje seznanjat, kako princip umetniSkosti vpletamo v pouk pri nas. Ali pa recimo v sikdo pa včasih tudi naglas reče, šernovem gledališču, nato pa je kostume, rekvizite), in sploh Radovljici Bračičeva in StuŠ kako dobro bi bilo gledališče z bila "zraven", ko je nastalo vse vzgojne predmete, celo kova, od njiju sem se ogromno odraslimi ponovno oživiti. Zato Gledališče čez cesto, kjer se je matematiko, da ne govorim naučila, pa tudi drugje so pa tembolj naklonjeno gledajo ukvarjala z nastajanjem otroš- seveda o slovenskem jeziku: mentorice, ki jim gre takšno vsi na šolo, kjer se njihovi otroci kih predstav. Z Zgodbo o celotna predstava je lahko delo sijajno od rok, resda v igrajo gledališče. neprijetnem obisku v njeni nastala pri pouku. Tako je krožkih, a vendarle," ne skriva Otroška premiera v jeseniškem Gledališču Tone Čufar VSE RAZEN HOTELA Jeseniška igralka Bernarda Gašperčič je v okviru Male nastal Peter MomljaČ in druge predstave, pri katerih je sodeloval ves razred, prav vsi so bili vključeni, zato je bilo to tudi pedagoško uspešno," je povedala Tičarjeva. Nastopali so tudi taki, ki si veselja nad delom, ki ga opravlja Jolanda Tičar. Veselje pa deli z vsemi otroki, ki so kdaj okusili čarobnost gledališča. Za vse, ki so nastopali v vseh petih predstavah, so pred kratkim v kulturnem društvu pred drugimi sploh nc bi upali pripravili majhno slovesnost in spregovoriti, zdaj pa so naenk- jim podelili spominke - svilene gledališke šole, ki je od septembra potekala v Gledališču Tone rat "igrali", naravno spontano, robčke z vezeno modro vrtni-Cufar, s skupino otrok pripravila predstavo Vse razen hotela kot to znajo otroci. Terapija? co. • Lea Mencinger avtorice Jakobine Bračic. Projekt Male gledališke šole je __* zanimiv, gledališču omogoča, da si pridobi in vzgoji gledaiški podmladek, otrokom in staršem pa daje dodatno možnost udejstvovanja in uvejavljanja. Ko govorimo o prvi predstavi jeseniške Male gledališke šole, pa moramo biti tudi kritični: besedilo Jakobine Bračič je zelo kratko in vse buje kar nekaj nerealističnih situacij, ki predstavi zmanjšujejo prepričljivost in koherentnost. Takšna je situacija osnovnega zapleta, v katerem otroci na svojem zaključnem izletu v obmorskem mestu ne najdejo hotela, v katerem so rezervirali sobe, pa zato pre-spijo kar v parku. Težko verjamem, da se razredničarka, ki spremlja otroke, ne bi obrnila na pristojne avtoritete in ne bi vztrajala pri tem, da otroci nekje v mestu dobijo možnost prenočitve. Če pa se takšni primeri zares dogajajo, potem je do tovrstne neodgovornosti treba zavzeti kritično in ne humorno stališče. Drugo nerealno situacijo pa najdemo v zaključku predstave, ki se dogaja v naslednjem stoletju, v katerem so ljudje nenavadno dobri in zreli njihova življenja 8a potekajo brez vojn in kon-iktov, še celo denar jim ni več potreben. Kot se zelo pogosto dogaja z uprizoritvami prekratkih tekstov, je tudi v predstavo Vse razen hotela vključenih veliko pevskih in plesnih vložkov, ki pa so predogli, zaradi česar NOVA ŠTEVILKA BORCA Najnovejša številka revije Borec je v celoti posvečena 50. obletnici nastanka enot Narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije* ki so bile v letih od 1943 do 1945 ustanovljene v tedanji ZSSR« Skoraj polovica jc bila Slovencev. V več prispevkih so objavljena predstava izgublja ritem in intenzivnost. Otroci so sicer pevske, plesne in druge situa- . - . , . cije zaigrali dobro, z dobršno doslej prikrita zgodovinska dejstva o bojni poti Slocvcncev skoz« mero resnosti in samodiscipline. Vloge so jim bile domače in ne pretežke, saj so igrali sebe, dejansko so poustvarjali svoje vsakodnevne družinske in šolske situacije. Zanje in za njihove starše je bila uprizoritev gotovo prijetna in razburljiva dogodivščina, odrasli ustvarjalci predstav Male gleda- drtigo svetovno vojno. "Največ Slovencev v uniformi med drugo svetovno vojno jc bilo v uniformah okupatorskih armad", tako začenjata uvodni članek/ naslovom V senci mednarodne diplomacije avtorja Jože Dcžman B« Janez Želc/.nik. Najnovejša številka Borca, revije za zgodovino, literaturo in antropologijo je v celoti posvečena temi Od vzhodne fronte do Slovenije oziroma Slovencem v enotah NOVJ, ustanovljenih v ZSSR. Več avtorjev je predstavilo delovanje odborov ten enot in njihova prizadevanja za izhod iz anonimnosti, diplomatska liške Šole pa bodo moralfsvoje razmerja, moštva teh enot, kronologijo delovanja enot, Uj*» delo z mladino še domisliti in v imenovano 2. pehotno brigado, veziste, letalec, ranjence, goćoo nekaterih pogledih tudi korigir- na P'hala ter spominske zapise in pesmi. Kot posebna priloga so ati. • Mitjam Novak objavljene priredbe dnevnikov 1. pehotne brigade ter fotografije AGENCIJA TIK - TAK, d.o.o. in (MMMOKU GLAS pripravljata GLASOVO PREJO a pisateljem DRAGOM JANČARJEM Vodil jo bo JAROSLAV SKRUŠNY DOMAČIN GLASOVE PREJE BO PENZION ZAPLATA TUPALIČE Glasova preja bo v četrtek. 22. decembra 1994, ob 19. url v zgornji dvorani gostišča Zaplata v Tupaličah. Tema: PREDSTAVITEV KNJIGE AUSBURG Draga Jančarja, za katero je pisatelj prejel najvišje evropsko priznanje za leto 1994. Na predstavitvi sodelujejo tudi: igralca Pavel Rakovec In Kondl Plžorn, ki bosta prebrala odlomka iz knjige in tudi uprizarjata predstavo ZALEZUJOČ GODOTA Draga Jančarja, operna pevka Sablra Hajdarovlć, ki bo zapela nekaj arij. Vablfanl! je zaupanje! 90.000 pravim za vsakega od Slovencev, ki ste nam že zaupali svoj certifikat. Vsem se za izkazano zaupanje zahvaljujem in verjamem, da bomo izpolnili Vaša pričakovanja. Vpis pa se zaključuje. Zato k vpisu vabim tudi Vas, ki tega do sedaj še niste storili. Naša vpisna mesta najdete v vseh poslovalnicah družbenikov Nacionalne finančne družbe: v Abanki, zavarovalnici Adriatic, Banki Celje, Gorenjski banki in Dolenjski banki. Nacionalna Finančna Družba Telefon: 061 131 03 55 Bližajoči decembrski prazniki so obenem priložnost, da Vam zaželim lepe praznike ter /r/r /-9.9J/ Ljubo doma... Predpraznični obiski dedka Mraza od 19. cU 24. med tednom od 16. do 18. ure., v soboto od 9. do 11. ure. Pestra ponudba novoletnih okraskov, umetnih in svežih novoletnih jelk (od 50 cm do 300 cm) ter božičnih zvezd. %ima je, totema, Je ni, dedek Utna/fr faz 6nef tfoiii lam ya malčki &od& o4ićAa/i, mcc fzfaeli ut 4e fiMlad&ali. Stanič itd* jeiko- U Ornati, yi pad lefofo roser i Informacije o Vibroserju lahko dobite po telefonu (061)1291 794. S ključi do uspeha Otvoritev novih prostorov in razširitev poslovanja nekega podjetja je ponavadi pravi razlog za proslavljanje, hkrati pa zagotovo najzanesljivejši znak, da imamo opravka z dobrim in uspešnim podjetjem. In, ko nam pride na uho, da se je nekaj kot samostojno obrt in v kiosku za kranjsko blagovnico Globus odprla prvo poslovalnico. Kvaliteta in natančnost pri opravljanju storitev sta ime Radikovič uveljavila po vsej Sloveniji in tudi na Hrvaškem. Obseg poslovanja se je večal, podobnega pred nekaj dnevi dogajalo pri družini Radikovič na Kebetovi 8 v Kranju, takrat smo lahko prepričani, da bomo v knjigo zgodb o uspehu pod poglavje Radikovič spet lahko zapisali nekaj novih strani. Njihova zgodba se je pravzaprav začela že pred 24 leti, ko sta se Franc in Zalka Radikovič odločila za ključarstvo iz enega kioska so zrasli trije in leta 1987 so postali ekskluzivni zastopniki podjetja VVinkhaus za Slovenijo. Nenehna širitev poslovanja, sodelovati so začeli tudi z drugimi tujimi podjetji, ki se ukvarjajo z izdelovanjem zapiralnih in varnostnih sistemov, trezorjev... (Burg, Rottner...), je zahtevala tudi širitev tako poslovnih kot delavniških prostorov. Poslovalnica II, kot ji Radikovičevi sami pravijo, na Kebetovi 8 je svoja vrata odprla pred slabimi štirimi leti. Število aktivnih sodelavcev se je povečalo na pet, dobro ime podjetja je privabljalo vedno nove in nove stranke, naročil je bilo iz dneva v dan več. No, o dobrem imenu največ povedo njihove reference, ki so več kot odlične. Tako so prav Radikovičevi poskrbeli za vzpostavitev zapiralnih in varnostnih sistemov v vseh enotah PTT na območju Gorenjske in čez sto objektih na ljubljanskem poštnem območju, v vseh poslovalnicah SKB banke, v objektih Petrola na Gorenjskem, na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, v poslovni stavbi Lek Ljubljana, v objektih na ploščadi pred Karavanškim predorom, v kranjski Zavarovalnici Triglav, v UNZ Kranj, Radio Kranj... Svojo dejavnost združujejo v dveh delovnih organizacijah v Radikovič, d.o.o., ki skrbi za uvoz in veleprodajo, in v podjetju Radikovič ključi, ki se ukvarja s ključarskimi storitvami, montažo in projektiranjem mehanskih varnostnih sistemov... Redno se udeležujejo pomladanskega sejma Securitv v Ljubljani in so tudi soustanovitelji Zbornice poklicnih varnostnih služb Slovenije. Pred kratkim so postali tudi ekskluzivni zastopniki nemškega podjetja Eff eff, ki slovi po električnih ključavnicah, motornih ključavnicah in po kontroli dostopa. V sodelovanju z omenjenim podjetjem pa vam bo podjetje Radikovič izdelalo tudi popoln sistem kontrole dostopa do vašega objekta. In če se vrnemo na začetek, pred kratkim so dosedanje kapacitete v poslovalnici II razširili z novimi poslovnimi prostori, delavnico in skladiščem, njihova ekipa sodelavcev pa se je povečala na enajst redno zaposlenih. V dveh, treh letih nameravajo postaviti proizvodno halo v okviru podjetja VVinkhaus, in če pozorno pogledate kolektiv Radikovič, ki je oni dan požiral našemu fotografu, boste prepričani, da jim bo uspelo. GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Zanimiva akcija spodbujanja kakovosti v Domelu Železniki Domelove ure kakovosti Zaposleni so sami izbrali devet najprizadevnejših, zlato uro kakovosti pa je prejel Marjan Benedičič Železniki, 13. decembra - Za nas teče čas drugače, saj ure ne tik-takajo, temveč bijejo KA-KO-VOST, pravijo v Domelu v Železnikih, kjer so mednarodni certifikat kakovosti ISO 9001, ki so ga kot ena prvih slovenskih tovarn prejeli že pred dvema letoma, nadgradili s tekmovanjem za ure kakovosti. Zaposleni so v devetih skupinah izbrali najprizadev-nejše in jim podelili ure kakovosti, največ glasov v večini skupin pa je dobil Marjan Benedičič, ki je prejel zlato uro kakovosti. Zlato uro kakovosti je prejel Marjan Benedičič. Drugod po svetu poznajo različne oblike nagrajevanja prizadevnega dela, pri nas še niso v navadi, predvsem pa nikjer še niso certifikata kakovosti ISO 9001 nadgradili z akcijo motiviranja zaposle- nih. Mednarodni standardi namreč zahtevajo odgovornost vseh zaposlenih, nobena papirnata varovalka pa ni sposobna stoodstotno zagotoviti uresničevanja predpisanega- V Domelu so firmo razdelili na devet glasovalnih skupin, na tri v obdelovalnici, tri v montaži in tri v režijskih službah. Vsak delavec je prejel glasovalni lsitek, s katerim je glasoval za nekoga iz svoje skupine in za nekoga, ki se mu zdi najzaslužnejši za dvig kakovosti v celotni firmi, slednji je bil lahko iz katerekoli skupine. Tako so dobili najprizadcvnejša v vsaki skupini in najprizadevnejšega v celotnem podjetju. S primerno motivacijo vseh zaposlenih želimo doseči premik v zavesti, da je kakovost resnično potrebna, saj se moramo vsi zavedati, da je slab izdelek strošek, da lahko izgubimo kupca, ki dobi slab izdelek, če izgubimo kupca pa izgubimo dohodek, delo in našo prihodnost. Akcija "Zasluži si uro kakovosti" je Ure kakovosti so prejeli Janez Marguč, Slavka Rozman, Jože Egart, Boštjan Benedičič, Danijel Kokalj, Simon Thaler, Cvetka Koblar, Iztok Mohorič in Miran Cerin. na začetku, morda je vsi še niso vzeli resno, vendar pa tudi zaradi nje že vsi več govorimo o kakovosti, je na slovesni podelitvi dejal direktor Tone Rakovec. Prvi izbor je prav zanimiv, saj so bili med nagrajenci dolgoletni delavci Domela, pa tudi zelo mladi, saj je najmlajši nagrajenec Janez Marguč zaposlen šele dve leti. Najstarejši pa je Marjan Benedičič, ki je bil izbran za najbolj prizadevnega v vsej tovarni in prav njegov izbor je nemara najboljši dokaz, da so zaposleni akcijo vzeli re- sno. Marjan Benedičič je namreč v Domelu zaposlen že 34 let in pol, spominja se torej začetkov, ko so še peš prihajali na delo in veliko delali tudi udarniško. Postopoma je napredoval in zdaj je samostojni tehnolog v montaži. Sam nam je dejal, da je v tovarni še veliko takšnih, ki zuslužijo priznanje, vendar pa so nam drugi nagrajenci hiteli zatrjevat, da ga zaradi izjemno prizadevnega dela resnično zasluži. • M. V. Tržiška Modena spet polno zaposlena Dovolj naročil, a premalo šivilj V skoraj 70-članskem kolektivu je visok odstotek menjave delavcev največji problem, še posebej zaradi odhoda dobrih šivilj. Ir/ič, 14. decembra - Iskanje novih strokovno usposobljenih delavk je ob zmanjševanju stroškov poslovanja v ospredju kratkoročnih ukrepov novega vodstva. Kot je povedal mag. Ciril Sitar, ki je prevzel direktorsko dolžnost maja letos, imajo sedaj dovolj naročil za pol leta vnaprej. Ker približno tri četrtine proizvodnje izvažajo, bi radi tam več zaslužili z zahtevnejšimi izdelki. Izboljšanja poslovnih rezultatov si seveda ne obetajo če/ noč. "Vodenje podjetja Modena voz, premalo pa trži doma. rVžič sem prevzel maja 1994. Izvoz je sicer nujen, žal pa je Že ob svojem prihodu sem se velik razkorak med naraščan-zavedal dolgoletnih težav v jem stroškov in tečaja tuje tekstilni industriji Te raz- valute. Taka situacija gotovo mere niso zaobšle niti Mod postavlja v nezavidljiv polo-cne, ki je naletela na žaj tudi naše podjetje," ugo-probleme pri prodaji tako tavlja magister organi-doma kot na tujem, Dejstvo /;itijskih znanosti Ciril Sitar jc, da jc konfekcijska indus- za Modeno. trija zaradi prevelikih zmogljivosti precej vezana na tako Qb zunanjih Imenovane dodelavne posle, - nolrjmfe težave lo je v tem trenutku zasilni 1C ""»anjt iez«m izhod, ki pa ne daje zadovol- "Podjetje ima zaposlenih jivega izplena. Modena je blizu 70 ljudi, število se tudi preveč usmerjena v iz- nenehno spreminja zaradi Javna prodaja delnic Fructala Ljubljana, 15. decembra - Po uspešnem internem in notranjem odkupu je eden vodilnih slovenskih proizvajalcev V živilski industiji I-ructal iz Ajdovščine danes prišel tudi z javno prodajo svojih delnic. V podjetju, katerega vrednost je bila ocenjena na nekaj manj kot dve milijardi in pol so 40-OditOtni delež prenesli na sklade, 20 odstotkov podjetja so lastninili z internim in 7-odstotnim z notranjim odkupom, 33-OdstOtni delež pa je namenjen javni prodaji delnic. Skupna vrednost delnic v javni prodaji znaša 7K6 milijonov in pol, njihova prodaja pa poteka na 16 vpisnih mestih do 11 januarja prihodnjega leta. I.etos je bilo /a l-ructal uspešno leto, saj so po načrtih stekle priprave na lastninsko preoblikovanje. Poleg tega se je povečal i/.vo/. podjetja na 13 milijonov dolarjev, 583 milijonov tolarjev pa so namenili investicijam v tehnologijo, med katerimi je treba posebej omeniti novo vrsto stekleničke 2a sokove s "tvvist -off" varnostnim pokrovčkom. Vodilo podjetja še naprej ostaja kvaliteta, posebej zahteve po proizvodnji zdrave prehrane, kjer se že lahko pohvalijo z Uspehi, saj njihovi sokovi i/, programa Naomi in Sunnv dav Potijo Enak varovalnega živila • Uroš Špchar nenormalno visoke fluktuacije, kar povzroča tudi težave pri vodenju proizvodnje. V preteklosti je odšel iz podjetja predvsem ključni strokovni kader, to so šivilje. Takoj bi zaposlili še nekaj kvalificiranih šivilj, vendar jih kljub Prizadevanju ni moč najti, lače so v tržiškem gospodarstvu res nekoliko nižje kot drugod, vendar pri nas presegamo povprečje brutto izplačil v tekstilni industriji in z izhodiščno plačo dosegamo tudi kolektivno pogodbo. Očitno je to za tak kader še premalo vabljivo, zato bo treba bolje nagraditi ključne delavce. Naročil iz tujine imamo ta trenutek dovolj, celo več od proizvodnih zmogljivosti. Ker je ozko grlo predvsem naša šivalnica, iščemo še .nove partnerje na Gorenjskem in drugod za šivanje. Za izvoz so namenjene tri četrtine proizvodnje; od tega delamo največ za Nemčijo, nekaj je bilo poslov za ZDA, cenovno pa nismo bili sprejemljivi za Italijane. Obenem drži, da je bilo premalo zaključenih poslov za domači trg, za kolekcijo jesen - zima. Ker je prodaja izrazito sezonska, smo v okviru sprejetih ukrepov za boljše poslovanje določili tudi prizadevanja za boljšo prodajo na domačem trgu. Zato smo nekoliko okrepili prodajno službo, ki ugotavlja precejšen interes za naše izdelke tudi po Sloveniji," opisuje direktor Sitar prizadevanja kolektiva. Izboljšanja ne bo čez noč "Ukrepi za izboljšanje poslovanja so predvsem razvojno naravnani, zato ne morejo dati rezultatov takoj. Na kratek rok si prizadevamo še naprej zmanjšati stroške in zagotoviti dovolj ljudi za izpolnitev naročil. Če bomo hoteli doseči večjo konkurenčnost, bo nujna ob modernizaciji proizvodnje tudi usposobitev delavcev za izdelavo zahtevnejših in bolje plačanih izdelkov. Ta trenutek delamo izključno žensko konfekcijo, v prihodnosti pa se bo treba ozreti še k drugačnim izdelkom. Naša prodajalna na Deteljici nam z dobro prodajo rešuje sprotno likvidnost, zato nameravamo širiti lastno prodajno mrežo. Sedaj se torej Mode na nahaja na prelomnici, ki podjetje še ločuje od dobrega poslovanja, vendar je Z učinki sprejetih ukrepov moč pričakovati finančno izboljšanje šele po prvi polovici naslednjega leta," napoveduje Ciril Sitar izhod iz sedanje krize. • S. Saje Slovenska naftna družba Petrol v letu 1994 Letos rekordna prodaja naftnih derivatov Ljubljana, 14. decembra - Slovenska naftna družba Petrol je letos prodala rekordnih 1.750.000 ton naftnih derivatov, kar predstavlja okoli 13-odstotno povečanje. Velik del prometa predstavlja tudi dopolnilni prodajni program, ki so ga začeli v zadnjih leti intenzivno uvajati na svoje bencinske servise. Poleg oživljanja gospodarstva in povečanega števila bencinskih servisov, Petrolovci razlog za povečano prodajo naftnih derivatov vidijo tudi v relativno nizkih cenah, ki jih tako kot tudi davek in prodajno maržo, predpisuje država. Petrol ima v Sloveniji 263 bencinskih servisov, številne med njimi so letos obnovili, za obnovo pa so porabili kar 44 milijonov nemških mark. V prihodnjem letu Petrol čaka še obnova skladišč, kjer bodo enoplaščne rezervoarje zamenjali z dvoplaščnimi, kar bo tudi prispevek k ekologiji. Med ekološka prizadevanja sodi tudi prvi avtobus, ki ga bo namesto plinskega olja poganjal zemeljski plin. Ekobus so s tehnologijo, ki so jo prinesli iz Nove Zelandije, razvili skupaj z Ljubljanskim potniškim prometom. Petrol je v celot pripravljen na privatizacijo, v kratkem pa bodo Agenciji za privatizacijo oddali program lastninskega preoblikovanja. Poleg 15,7-odstotnega deleža, ki ga ima država in deležev, ki so namenjeni skladom in internemu odkupu, bo najmamj tretjina Petrola namenjena tudi javni prodaji, s katero naj bi predvidoma začeli spomladi. Dopolnitev Petrolove dejavnosti predastavlja tudi prevzem sanacije rafinerije Nafta Lendava, ki je že marca letos prenehala z delovanjem, s podpisom pogodbe z Vlado Republike Slovenije pa je Petrol postal 55-odstotni lastnik in ponovno vzpostavil proizvodnjo. Petrol ima za prihodnje leto še precej drugih načrtov tako v Sloveniji kot tudi pri povezovanju s tujimi partnerji pri prodoru na tuje trge, poleg proizvodnje in prodaje naftnih derivatov ter dopolnilnega asortimana pa se pogovarjajo tudi o zastopništvu na področju avtomobilskega programa. • M.G. LESNA INDUSTRIJA IN OBJEKTI ŠKOFJA LOKA, p.o. razpisuje po sklepu delavskega sveta in v skladu z določili statuta delovno mesto DIREKTORJA za štiriletni mandat Kandidati morajo za to delovno mesto poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje: - da ima visokošolsko izobrazbo tehniške, ekonomske ali družboslovne smeri - da ima 5 let delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih delih - da ima organizacijske sposobnosti, kar dokaže z delovnimi uspehi na dosedanjih zaposlitvah - da predloži delovni program, iz katerega je razviden njegov organizacijski pristop k vodenju poslovanja in razvoju podjetja Kandidate vabimo, da pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: LIO Lesna industrija in objekti Škofja Loka, Kidričeva c. 56 z oznako "ZA RAZPIS". Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po končanem postopku. DUŠAN JERALA VIRMAŠE 70, ŠKOFJA LOKA tel.: 064/631-240 POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK cM NA ŠTIRIH KOLESIH Pravljični sejem za najmlajše Letos v Sloveniji 900 suzukijev Podjetje Suzuki VVolf in partnerji, ki je ob koncu lanskega poletja prevzelo zastopništvo za japonski Suzuki, je od začetka leta do konca novembra prodalo 824 novih avtomobilov, kar jih je med prodajalci japonskih avtomobilov postavilo na prvo mesto. Med prodajalci japonskih vozil to pomeni 35-odstotni tržni delež, na slovenskem trgu pa 2,5 odstotka celotne prodaje. Letos so se pri podjetju Suzuki VVolf m partnerji pretežno posvetili razvoju in opremljanju prodajno servisne mreže ter šolanju prodajalcev in serviserjev. Podobno prodajno številko pričakujejo tudi v prihodnjem letu, ko se obeta tudi nekaj sprememb pri modelih. Najzanimivejša bo vsekakor prihod novega modela suzuki alto, ki je bil premierno predstavljen na letošnjem ženevskem avtomobilskem salonu. Gre za majhen avtomobil z 1,0- litrskim štirivaljnim motorjem, ki bo pri nas naprodaj spomladi, vendar se še ne ve, po kakšni ceni. Za terensko vitaro je Suzuki namenil nov 2,0-litrski V6 motor, med izboljšano opremo pa sta tudi zračna varnostna vreča za voznika in zavorni sistem ABS. Prihodnje leto pri Suzukiju pripravljajo še en nov model, imenovan baleno. Ta avtomobil sodi v višji razred kot model swift, za sedaj pa je znano samo to, da ga bodo opremljali z 1,3-. 1,6- in 1,8-litrskim motorjem. Na sliki: spomladanska novost suzuki alto. • M. G. Najhitrejši avtomobili v Ljubljani Organizacijski odbor pod taktirko enega najboljših slovenskih dirkačev Matjaža Tomljeta pripravlja od 16. do 23. decembra zanimivo avtomobilsko razstavo Salon najhitrejših avtomobilov sveta. V hali B ljubljanskega Gospodarskega razstavišča bodo od petka med drugim na ogled tudi štirje dirkalniki Formule 1, avtomobili Formule Indy in Formule 3, številni prototipi in dirkalni avtomobili slovenskega državnega prvenstva. Salon bo obiskalo tudi nekaj visokih tujih gostov, med njimi skoraj zagotovo Niki Lauda in Gerhard Berger, za obiskovalce pa so organizatorji pripravili tudi nagradne igre. Salon najhitrejših avtomobilov bo odprt vsak dan od 9. do 19. ure, vstopnina pa je 500 tolarjev. • M. G. ^1 |_wfolfne ^^"^ trgovina in servis d.o.o. Kranj: Bleivveisova št. 10, tel.: 064/216-563,211-553 URADNI PRODAJAIEC VOZEL ® onna # @ rtAOOio Vas vabi na novoletni Gorenjski sejem) kjer vam predstavlja evropski avto leta PUNTO v vseh izvedbah. Poleg tega bogata ponudba DODATNE OPREME. V soboto in nedeljo bodo prvič predstavili tudi FIAT COUPE. ZA VSE KUPCE DO NOVEGA LETA TUDI DARIL/) PO IZBIRI. ® aaaa #® --- PIAOOIO V 064/221-533, 216-563 Y.C.C. Stara cesta 2S, 64000 Kranj RABLJENA VOZILA V ZALOGI! 1. MAZDA 626/2 Oi/5 vrat; Letnik: 2. MAZDA 626/2 0i/5 vrat; Letnik: 3 MAZDA 323F/1 6i; Letnik. 4. MAZDA 323F/1.6i; Letnik: 5. MAZDA 323/1 3i/4 vrata; Letnik: 6. MAZDA 121; Letnik: 7. MAZDA 626/2.5I/V6; Letnik 8. SUBARU LEONE/1.6; Letnik: 9. MITSUBISHI LANCER 1.5 QLX Letnik: 1993; 1992; 1994: 1991; 1990; 1993; 1993; 1990; 1988; Cena: Cena: Cena: Cena: Cena: Cena: Cena: Cena: Cena: 29 500. 28.000. 26.000. 17.000. 13.800, 17.000, 40.500, 11.500, 11.000. DEM DEM DEM DEM DEM DEM DEM DEM DEM 10 MAZDA XEDOS 6/1 6i; Letnik:1993; Cena: 37.000 DEM 11 MAZDA XEDOS 9/2.5i / V6; Letnik: 1994; /preizkusno vozilo/ Cena po dogovoru VSA VOZILA MAZDA IMAJO GARANCIJO! ZA VSA VOZILA JE MOŽEN KREDIT AU LEASINGI OGLED VOZIL NA PPC GORENJSKI SEJEM KRANJ! Informacije: MAZDA Y.C.C, d.o.o., Stara c. 25, Kranj (GORENJSKI SEJEM KRANJ) vsak dan od 9.30 do 17 00; tel.: 064/221-626; 064/214-766 Kranj, 16. decembra - Danes se bo odpri sejem Veseli december, ki naj bi veljal kot lepo darilo Ljubljanskega sejma vsem, ki v prednovoletnih dneh obiskujejo slovensko prestolnico. Sejem bo na Gospodarskem razstavišču odprt vse do 30. decembra, namenjen pa tako malčkom kot malo večjim. Predvsem za otroke je program zelo mamljiv, saj se bo kletna etaža hale B za daljši čas spremenila v otroško igralnico. Lutkovne skupine bodo pričarale lutkovne igrice, prišli bodo »uski klovni, pravljičar in čarovnik, pa tudi Pilova Meta in Robert. V deželi igrač bodo otroci sestavljali največji mozaik na svetu iz žebljičkov, na voljo bo veliko igrač, ne bodo manjkala tekmovanja, tu pa bo še ogromen McDonaldsov napihnjen grad. Za vsak dan so pripravljeni promocijski koncerti ansamblov Šukar, Pop Design, Agropop, zapel bo priljubljeni Vlado Kreslin, Mia ŽnidariČ in še kdo. Tisti, ki se radi zabavajo, se bodo lahko ustavili v zabavnem in zabaviščnem parku. Vsak dan bo obiskovalce sejma obiskal Božiček ali dedek Mraz, kar za otroke pomeni dodatno draž. Povejmo še, da je vstopnina bolj simbolična, za otroke do 14. leta pa je ne bo. • Š. Vidic Zagrebški velesejem o načrtih Ljubljana, 15. decembra - Predstavniki Zagrebškega vele-sejma so na današnji tiskovni konferenci predstavili načrt dela te poslovne organizacije v prihodnjem letu. Predstavljeni program obsega kar 29 različnih sejemskih prireditev, po pričakovanjih prirediteljev pa bodo prav vse zanimive tudi za slovenska podjetja, saj je hrvaški trg eden pomembnejših slovenskih izvoznih trgov. • U.Š. Slovesna podelitev diplom na Brdu Kranj, 15. decembra • V Centru Brdo bodo danes, v petek, 16. decembra, podelili diplome udeležencem pettedenskega seminarja "Vodenje poslovnih procesov". Poleg dveh mednarodnih programov MBA, ki ju je letos zaključilo 34 udeležencev, so imeli tudi dva pettedenska seminarja "vodenje poslovnih procesov", seminar v angleškem jeziku je obiskovalo 27 udeležencev, seminar v nemškem jeziku pa 14 udeležencev. Center Brdo je letos organizial 56 seminarjev (387 seminarskih dni), sodelovalo je 1.353 udeležencev, kar je približno polovico več kot lan. Od leta 1986, odkar je center uvedel sodobno usposabljanje managerjev, se je tam izobraževalo 11.300 slušateljev. Posebnost letošnjega programa je bila poletna šola manage-rstva, ki je vključila 43 mladih diplomantov, ki jih zanima management. Za posamezna podjetja in mednarodne organizacije so pripravili 18 seminarjev. Zelo dobro sta bila obiskana dva posebna seminarja "Kako poslovati z Nemčijo" in "Management v kulturi", ki je bil prvi te vrste v Sloveniji. Avtom arket h magazin ■■■■ vsak pitak pri vatam prodajalcu v »\\ vš \ji s IVv JI M • TEST: FORD M0NDE01.8CU TURNIER "^AŠTIRIH KOLESIH BMW TOURNING SERUE 3TOR0 TOURNEO •SATEUTSKA NAVIGACIJA V AVTOMOBILIH "SPORT PREGLED SEZONE POKALNIH TEKMOVANJ •NAGRADNA IGRA ZA NOVf NAROČNIKE "BREZPLAČNI M Al1 OGLASI "NAGRADNA KRIŽANKA 3Hi * "~ ' rnuAtirtj HAMN0 Nov avtosalon podjetja Avtomarket Podjetje Avtomarket iz Črnuč pri Ljubljani, v teh dneh praznuje svojo peto obletnico poslovanja. Ob tej priložnosti so slovesno odprli tudi nov avtosalon na Dunajski cesti 421, v katerem bodo prodajali vozila Honda, Lada, Tovota, Renault, Suzuki, Subaru, Opel, Rover ter Volksvvagen in Audi Poleg gotovinskega plačila omogočajo tudi nakup na kredit ali leasmg, vedno pa imajo v zalogi tudi pestro ponudbo rabljenih avtomobilov vseh znamk. MEŠETAR Cene kmetijskih in gozdnih zemljišč V škofjeloški občini je za kvadratni meter njive (ali intenzivnega sadovnjaka) prvega bonitetnega razreda treba odšteti 397 tolarjev, za njivo drugega razreda 357 tolarjev in za njivo tretjega razreda 318 tolarjev. Njiva četrtega razreda je po 278 tolarjev, petega po 238 tolarjev, šestega po 198, sedmega 159 in njiva osmega razreda po 119 tolarjev. Poglejmo še v radovljiško občino! Pašnik prvega bonitetnega razreda stane 127 tolarjev za kvadratni meter, pašnik drugega razreda 109 tolarjev, tretjega 91 tolarjev in pašnik četrtega razreda 73 tolarjev. Peti razred je po 55 tolarjev, šesti po 36 in sedmi po 18 tolarjev za kvadratni meter. In koliko je treba odšteti za gozdno zemljišče? Prvi bonitetni razred - 116 tolarjev za kvadratni meter, drugi - 98 tolarjev, tretji - 80, četrti -55, peti - 44, šesti - 29 in sedmi razred - 15 tolarjev za kvadratni meter. Cene, ki jih navajamo, so le okvirne ali izhodiščne, sicer pa so odvisne še od ponudbe in povpraševanja, lege, oddaljenosti in dostopnosti parcele ter od drugih ekonomskih vplivov. Pri nakupu gozda je k ceni zemljišča treba prišteti še vrednost lesne zaloge. Cene na telefonskem odzivniku Na avtomatskem telefonskem odzivniku 98-23 se poleg kmetijskih nasvetov, ki jih pripravljajo v Kmetijskem zavodu Ljubljana, neprekinjeno, podnevi in ponoči "vrtijo" tudi cene sadja in vrtnin, ki veljajo pri prodaji na debelo. Poglejmo, kakšne so bile cene v torek, 13. decembra! krompir hruške korenček zelena kislo zelje kisla repa cvetača čebula špinača 30 90 - 100 60 - 70 150 80 - 90 100 120 - 150 60 - 75 160 - 180 jabolka * peteršilj 1 solata endivija zelje v glavah ' repa * ohrovt * radič " česen * por 45 - 65 180 - 200 100 40 - 45 40 - 50 80 100 - 120 155 - 180 150 Kdaj so odprta sejmišča Ker je čas kolin in kupčij s prašiči že nastopil, je prav, da ponovno opozorimo, kdaj so odprti prašičji sejmi na Gorenjskem, v njeni okolici in drugje v Sloveniji. Prašičji sejem v Cerkljah je vsak prvi in tretji ponedeljek v mesecu, v Kamniku je podoben sejem vsak drugi torek v mesecu, pri gostilni Mokar na Igu pri Ljubljani, kjer poleg prašičev ponujajo tudi govedo, vsako sredo, v Šentjerneju vsako drugo soboto v mesecu, v Turnišču vsak četrtek... Cene hlodovine V tržiški kmetijsko gozdarski zadrugi odkupujejo smrekovo hlodovino prve kategorije po 9.100 tolarjev za kubični centimeter, hlodovino druge kategorije po 7.300 tolarjev in hlodovino tretje kategorije po 5.200 tolarjev za kubični meter. NAJVEČJI URADNI PRODAJALEC ZA mobitel CARRYPHON B.FORTF. B.CLASS MAX0N B.DELTA 1840 1840 3940 2440 3040 DEM DEM DEM DEM DEM NOVA P.E. V KRANJU KOROŠKA 26. OZ. KIDRIČEVA 6. b. ( pri amzs oz. bencinski črpalki) PRVIH 10 KUPCEV DVOMESEČNA NAROCNI BREZPLAČNO VMNI m d.o.o. d.o.o. MOBILNA TELEFONIJA P.E. KRANJ UGODNI PLAČILNI POGOJI DEMO APARATI TEL: 064/225 - 060/ 225 • 061 AVT§§AL§N AVT§§AL§N KALCIT d.O.O. Kranj, C.Talcev 69 tel.: 064/331 013 m DAEWOO SUZUKI KALCIT d.o.o. Kranj, C.Talcev 69 tel: 064/331 013 UGODNE PREDNOVOLETNE KREDIT^JflSING °d83 Pričakujemo vas! 8% DECEMBRSKO v soboto od 8.30 do 11.00. ZNIŽANJE CEN KREDIT - LEflSINCj k- VREME Vremenoslovci nam za konec tedna napovedujejo suho in mrzlo vreme. LUNINE SPREMEMBE Ker bo v nedeljo polna luna nastopila ob 3.17, bo po Herschlovem vremenskem ključu sneg in vihar. Wm ODLGAT Ej, M se mi mudi * GLASBA POLEPŠA TRENUTKE V BOLNIŠNICI Znano je, da v Ameriki in Nemčiji obstajajo klinike, na katerih pri zdravljenju uspešno uporabljajo glasbene terapije. Pri nas takšne klinike sicer še ni, strinjajo pa se vsi zdravniki, da glasba pozitivno vpliva na počutje in razpoloženje pacientov. December je mesec obdarovanj in praznovanj. Delček tega utripa ie vrsto leto zapored vnaša skupina Moped show v hemato-onkološki oddelek Pediatrične klinike v Ljubljani. Otroci z medicinskim osebjem te bolnišnice so kot velika družina. Kljub težavam, ki jim jih povzroča njihovo mlado življenje, so dobro razpoloženi, prepevajo, se učijo, ustvarjajo svoj časopis... Najbolj pa so veseli obiskov tistih, ki se ukvarjajo z igro, petjem... Veliko ansamblov, igralcev je z njimi preživelo veselo urico. Nekaj utripa iz omenjene bolnišnice vam bo prinesla jutrišnja oddaja Glasba je življenje, v kateri se bomo pogovarjali tudi z dr. Majdo Benedik Dolničar, ki nam bo povedala, koliko in na kakšen način se mali pacienti vključujejo v svet glasbe. Oddaja bo jutri (v soboto) ob 12. uri na 96 MHz Radia Triglav/ Pa še ena gorenjska iz zobozdravstvene ambulante. Gorenjec pri zobozdravniku. z°b*r pove Gorenjcu, da mu mora izpuliti zob. - Koliko bo to stalo? • Pet tisočakov! - Pet jurjev za pet sekund dela?! • Ce želite, vam ga lahko pulim celo uro. Ja, res... Zato bomo danes mal bolj speed varianta. Designovci so očitno vaši ljubljeni in pol ni čudno, da veste vse od njih. Največ še Nataša iz Bleda, ki je pravilno ugotovila, da je komad ŠKDM posledica poletnega obiska Toneta in Matjaža v Turčiji. Kratica lahko pove marsikaj od šekardobremrhe do šeklobasodajmama, no uno mrho pa bi lahko zamenjali tudi z mačkico Iz Radolce. Torej uganili ste vsi, žal pa smo morali izžrebat enega, eno .... ki Je tokrat Andreja Sodnik, Šiika 1, Preddvor. Cool. počak na dopis pol pa le po nagrado. TOP 3 1. Spomin iz pajčevine, hmm Turčije - P.D. 2. Sedem irskih noči -Šifko 3. Na licu... Čuki NOVOSTI Torej. M People - Bizarre Fruit pa Marička Carey -Merry Christmas. Pol pa še domače zadeve. Čuki - Na licu bela solza (gorje seveda tudi Vsepovsod ljubezen, no Love Is Ali Around, a ne). Bombe - Metafizične Svinje, pa kaseta uspešnic založbe Helidon (Lovšin, Magnifico...). Mimogrede -če niste kupili vstopnic za koncert Balaševiča v Mariboru jih tudi ne boste -razprodano. IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 160: Kateri slovenski band je predelal komad od Wet wet wet Love Is Ali Around? Lahko pa razmišljate tudi v smer današnjega dodatnega vprašanja, ki se glasi: Zakva se men mudi? Evo rime. Rešitve čakamo do srede. 21. decembra, uuu hmal bo nov let, v uredništvo Gorenjskga Glasa, pripis "Jodlmokrgator". Tako, ker se mi full... saj veste kva, bom kar zaključil. Na vsa vprašanja vam odgovorim naslednjič, namreč to ne gre na hitrco. Ne zamerit pa čav... IGL + nkurence. In uredništvo našega časopisa bi ne bilo "gorenjsko", če *' ne bi ob tej prilotnosti zastavilo takegale vprašanja: Ali znamo Gorenja od tega tudi kaj iztržiti? Kako da ne, bi odgovorila moja, v teh rečeh povsem "laična" malenkost. Mar ne vidite? Tisti, ki ta tekmovanja organizirajo in na njih sodelujejo, so v glavnem Profesionalci. Plačanci torej. V svoj posel so z raznimi akcijami "Še više bomo šli!" (Podarim dobim, npr.) pritegnili še celo množico amaterjev. Na smučarijo je navezan dobršen del posla nekaterih gorenjskih podjetij (Elan, Alpina...), z belimi lovorikami se kitijo naši politiki po svoje pa si jih natika tudi vsa tista mnoiica, ki vso reč spremlja pred TV ekrani, mnotica, ki zimo še vedno raje (kot na snegu) preiivlja na zapečkih, v zatohlih krčmah in v plesnih dvoranah. -Smučati znamo, tekmovalce gledati in se z njimi ponašati takisto. Vedno več jih je, ki znajo vso reč tržiti; če v tem še niso najboljši, bodo kmalu. Kaj nam torej v tem oziru sploh še manjka?! SNEGA! Smučarji in kompanija se potemtakem te znajdejo, trtno in drugače. Ko bi se še drugi vsaj priblitno toliko, potem bi bila Gorenjska še višje, še bolj gor vzeta, kot je. Mnogo jih je v tej deteli, ki bi lahko in morali stremeti navzgor, "na višino": gospodarstveniki k višjim dobičkom, politiki na višjo raven politične kulture in profesionalnosti, kulturniki k preseganju gorenjske provincialnosti. Bela karavana pa dosti višje, kot ie je, pravzaprav ne more. V našem časopisu (GG, 9. dec.) je na naslovni strani članek, ki napoveduje, da se svetovni pokal vendarle začenja, nadnaslov pa se glasi dobesedno takole: "V Planici so spet premagali naravo". Sledi pohvala prizadevnih organizatorjev in ugotovitev, da je planiška "trenutno edina usposobljena skakalnica v Srednji Evropi". Klobuk dol, ni kaj. A ne zamerite, če podvomim v smisel tega početja. Kaj pomaga vse to umetno zasneievanje, če naravni sneg ne bo več padal? In če je vrh tega treba z buldoierji riti po Tamarju, da se lahko vozi sneg v Planico, gorska pobočja po Sloveniji pa spreminja v industrijske ski-poligone. V Švici so umetno dosneievanje, ki je ekološko nadvse sporno, te prepovedali. Pri nas (one)snetujemo s polno paro. Vodo bi radi speljali iz globoke Kokre na visoki Krvavec. Zakaj? Da bo lahko spomladi tekla nazaj v dolino? - Bi se Badjura navduševal tudi nad takšno, protinaravno usmeritvijo zimskega športa in turizma? Je naravo sploh mogoče premagati? Ne pozabimo, da se od višine rado zvrti. In kdor visoko leta... Miha Naglic GORENJSKI GLAS / »trun 19 / Kranj. 16. decembra 1994 Šport za turizem V svet ste ponesli ime domovine "Slovencem si ponos in mit postala, ko je bila zgrajena mojstrovina, Bloudka in Rozmana, ki jima domovina, v njunih Časih truda ni priznala, čeprav bila prav njuna je zasluga, da si odprla nove nam širine, v svet ime ponesla domovine, kot ga doslej še ni nobena druga, "je v eni od svojih pesmi o Planici zapisal dolgoletni planiški zanesenjak in eden od številnih članov Organizacijskega odbora Niko Križanec, ki mu je prireditev pod Poncami vzbudila pesniško žilico. Planica je postala slovenska romarska pot, Planica je v letih skokov postala ime, ki ga poznajo ljudje širom sveta, kot poznajo Kranjsko Goro in Maribor..**, pa morda v zadnjem času še Bohinj in Pokljuko. To so kraji, ki vsako leto vsaj za dan ali dva postanejo "središče1* sveta, iz katerih gre slika v pet, deset, dvajset in več držav. Tako mnogi Slovenci, pa najsi bo gospodarstveniki, politiki, aH zgolj popotniki, ki hodijo po svetu, ugotavljajo, da marsikdo komajda ve za Slovenijo, mnogi pa vedo za Planico in Kranjsko Goro. Če nam ne bi ponagajala zelena zima, bi tudi v letošnjem decembru, v pičlih štirinajstih dneh, na Gorenjskem imeli kar Štiri velike tekme svetovnega pokala: teke v Bohinju, skoke v Planici, biatlonske tekme na Pokljuki in tekmi svetovnega pokala alpskih smučarjev v Kranjski Gori Kar štirinajst dni bi po Gorenjskem hodili tuji novinarji, ki bi v svet s sliko in besedo poročali o Sloveniji... o deželi nekje blizu Avstrije in Italije, ki kandidira za olimpijske igre treh dežel in ne o deželi bivše Jugoslavije. Toplo vreme nam je te dni ze "vzelo" dve prireditvi, skoke v Planici so organizatorji izpeljali z veliko truda, te dni se v Kranjski Gori "borijo** še za smučarska tekmovanja. Ime Slovenije, Gorenjske, bo spet na prvih straneh časopisov, v prvih vesteh športnih poročil. In kako bodo vso to najcenejšo reklamo izrabili naši turistični delavci? Bodo zadovoljni, da bodo imeli nekaj dni polne hotele v Kranjski Gori in morda na Bledu ali pa bo trud številnih organizatorjev pomenil le novo zadovoljstvo Športnikov, imena gorenjskih turističnih krajev pa bodo do drugega leta postala zgolj spomin na smučarska tekmovanja? V. Stanovnik Gorenjsko ureja uredniški odbor zgodovinar Jože Dežman, sociolog Emil Milan Pintar, filozof Miha Naglic, novinarja Marija Volčjak in Miran šubic in odgovorna urednica Leopoldina Bogataj. Fotografija: Gorazd Šinik N E R V U N E R V U Miro Mulej Lojze Gorjanc Slovenija tudi prek športa postaja "normalna" država Mnogi kraji posvetu so se v turizmu uveljavili z organizacijo športnih prireditev in tudi gorenjska smučarska središča mnogi tujci poznajo po tekmah svetovnega pokala. Žal pa pozitivnega predznaka takšne promocije ne znamo vedno izkoristiti. Še do prek kratkim je bilo ime Slovenije v tujini tisto, ki je vzbujalo dvom in odvračalo turiste. Danes mnogi ravno športnikom in prirediteljem tekmovanj pri nas priznavajo, da so veliko naredili za promocijo Slovenije. Kako razmišljate vi, kot turistični delavec, tajnik turističnega društva Bled in kot predsednik OK Bohinj? "Dejstvo je, da so športne prireditve velika promocija Slovenije, dejstvo pa je tudi, da se še vedno zgodi, da prideš v tujino, in ko poveš, da si iz Slovenije, mnogi še ne vedo, ali je to bivša Sovjetska zveza ali Jugoslavija ali kaj drugega.... V času po vojni v Sloveniji se je sicer marsikaj spremenilo, vendar pa se Slovenija, če hoče prodajati svoje turistične storitve, mora promovirati, kar pomeni pojavljati v medijih po vsem svetu. O Sloveniji se mora slišati, treba jo je videti. Brezplačno priti v medije pa pomeni, da mora biti vojska, naravna katastrofa, poseben politični ali gospodarski uspeh. Mi nimamo ne prvega ne drugega, pri politiki imamo zaradi odnosov z Italijo negativen predznak, počasi pa prodira gospodarstvo. Nekaj posebnega pri tem pa so športne prireditve svetovnega merila in sodelovanje v skupnih programih Evrovizije. Kajti o Sloveniji se govori, piše. In to s pozitivnim predznakom." Športne prireditve se nerade "selijo", ne dobi jih vsakdo in organizatorji jih tudi ne "izpustijo" kar tako iz rok? "Nikomur ni posebna težava organizirati velike športne prireditve, vendar pa jo je težko dobiti, če nimaš v tistem športu dobrih domačih tekmovalcev, kolikor toliko dobrih rezultatov. Mi jih imamo in tako lahko pridobimo največje prireditve. Ko jih dobimo, pa je pomembno, da poleg brezhibne prireditve, poskrbimo, da novinarji izvedo kaj več o naši državi, kot da poročajo zgolj s tekmovališča. Tako se kar naenkrat piše o Gorenjski, o Sloveniji tudi izven koncepta nekega tekmovanja. Naprimer ob tekmi na Vitrancu poročajo tudi o tem, kakšna je Kranjska Gora, kaj se v njej lahko počne, kako je urejen stari del mesta.....S tem pa se doseže, da je ime Slovenije v svetu nekaj normalnega, ni povezano z vojno in ostanki Jugoslavije, ampak z deželo, kjer poteka normalno življenje, kjer ljudje Živijo čisto normalno, kjer so lepi kraji, dobri organizatorji tekmovanj, dobri športniki. Asociacija imena Slovenija se povezuje z normalnimi življenjskimi stvarmi, svet Slovenijo spreje ma kot normalno deželo. Ko potem gremo v svet prodajat počitnice na Bledu, v Kranjski Gori, v Bohinju,... se že ve, da je to dežela, kjer je normalno življenje. Včasih nas sicer kdo še postrani gleda, vendar pa je vsako leto bolje. Kliub temu da se ob prireditvah slišijo imena krajev. Slovenije^a se včasih zdi, da bTTuHsliČni delavci, gospodarstveniki in vsi drugi lahko bolje izrabili tako poceni reklamo prek medijev. "Na vsak način se reklama še ne izkorišča toliko, kot bi se lahko. Glavni vzrok pa je, da se vsa Slovenija "bojuje sama s seboj", če omenim le privatizacijo, prestrukturiranje, politiko,... namesto, da bi vsi tisti, ki so na vodilnih delovnih mestih razmišljali, kako bi zaslužili. Preokupacija naše mentalitete je trenutno politika, to pa je napaka, ki nas tepe, saj razmišljamo le, kdo bo župan, kdo bo svetnik, kje bo občina, kako se bomo privatizirali, nihče pa ne razmišlja, kako bi denar, ki ga že zaslužimo ali bi ga lahko, čimpametneje vložili v pametno strategijo razvoja tako zaselka kot kraja, regije in države. S tega stališča športne prireditve niso dovolj izkoriščene. Je pa res, da morajo turistični kraji svoje ime "graditi" več let." Organizacija tekme svetovnega pokala je tudi strošek. Se ta po tekmi v večini primerov povrne? "Strošek se organizatorjem izide. Kakšnih 20 do 30 odstotkov ga gre res v Sloveniji iz "žepa v žep", ostalo pa je denar iz tujine. Čeprav, če bi morali vse plačati, če ne bi bilo prostovoljnega dela, se neposredni stroški najbrž ne bi pokrili. Na vsak način pa ima država od vsake prireditve korist, več se zasluži, kot stane. Ob tem pa je pomembno poudartiti tudi to, da se prireditve "dopolnjujejo". Vprašanje je, ali bi obstala samo Kranjska Gora brez Planice, Bohinja, Pokljuke, Maribora..... najbrž bi imela večje težave postati tako pomembna, kot je. Če bi bil naprimer sedajle decembra na Gorenjskem sneg, bi imeli s tekaško, bia-tlonsko, skakalno in tekmo alpskih smučarjev že pravo "malo olimpiado". V štirinajstih dneh na štiridesetih kilometrih štiri tekme svetovne ga pokala - tega nima nobena država na svetu. To je svojevrsten fenomen. In zato so nas Italijani in Avstrijci tudi sprejeli medse, da se skupaj borimo za zimske olimpijske igre. Saj ni rečeno, da kdaj bodo, je pa veliko, da se govori o kandidaturi. In s tem bomo spet lažje pridobili nove tekme svetovnega pokala. Vse je povezano eno z drugim. " GORENJSKI GLAS / stran 20 /16, decembra 1994 Celo politiki priznajo, da so športniki velika reklama Kranjčan Lojze Gorjanc, ki sije tekmovalne, trenerske in sodniške izkušnje vrsto let nabiral doma in tujini, ter tudi letos kot direktor naših nordijskih disciplin poskrbel, da je slovenski nordijski ski pool dobil prepotrebne sponzorje za delo, se zaveda, da brez popularizacije športa in športnikov ni več mogoče delati. Na Gorenjskem naj bi bile v mesecu decembru kar štiri športne prireditve tekem svetovnega pokala. Bohinjske teke in pokljuško tekmo svetovnega pokala v biatlonu je bilo žal treba odpovedati, kljub pomanjkanju snega pa bi radi izpeljali čimveč prireditev. "Znano je, da se vse dežele, posebno pa turistični kraji po vsem svetu, borijo za organizacijo tekmovanj svetovnega ranga, naj si bo v skokih, biatlonu, v tekih ali v alpskih disciplinah. Ob tem je pomembno predvsem to, da se z določenim športom ukvarja čimveč ljudi, zato so teki in alpsko smučanje v prednosti. Industrija ima v tem primeru namreč še večji interes, ker si s tem povečuje prodajo. Zato so tudi v krajih, kjer imajo to industrijo, še toliko bolj zainteresirani, da so tekme svetovnega pokala v njihovi bližini. Prenosi tekem svetovnega pokala so po vsem svetu, to pa je izredno velika reklama." Ne le smučarske industrije določene drjave, tudi turizma? "Prenos tekme, naprimer smučarskih skokov iz Planice, po različnih državah, je najcenejša reklama naših krajev, Slovenije. Če bi namreč hoteli neko deželo, njene turistične kraje, promovirati na dvajsetih televizijskih hišah, od južne Amerike do Skandinavije, z nekim enournim programom, bi bilo to nemogoče. Je pa to mogoče ob organizaciji tekme svetovnega pokala. Mnoge dežele to izrabijo tako, da vmes med prenosom, med odmori, pripravijo krajši promocijski film o deželi in o kraju. To pa je dobra reklama, ki se opazi in s katero se domiselno privabi turiste. Mislim, da je Slovenija v današnjem času dežela, za Od leta 1987, ko je Poljak Piotr katero turizem je perspektiva, in ki bi Fijas v naši Planici poletel 194 metrov, tekme svetovnega pokala, ki jih je pri nas so vsi privrženci smučarskih poletov kar nekaj, morala znati izkoristiti." ugibali, kdaj bo presežena nova magič- na meja, polet človeka prek 200 Imate občutek, da naši turistični delavci metrov. In tako kot se je naša Planica Že zadosti izkoriščajo to možnost rekla- za vedno vpisala v zgodovino kot kraj, miranja ? kjer je človek leta 1936 prvič poletel "li/I i j x . .xii prek 100 metrov, se je v zgodovino Ivlislim, da tmajo naši turistični delav- r . • , . ji i t uSZt *uM i-... _ 1 poletov vpisala tudi kot kraj, kjer je a res veliko možnost tovrstne promocije, {|fa rvif preseiena (Ulljava 200 meda pa jih premalo izkoristijo. I ako bi lahko ^ ^ q pfj~ 20Q ^ 17. marca letos objavile prav vse pomembnejše svetovne agencije. Eden izmed planiških zanesenjakov in dolgoletni član OK Planice Niko Križanec, pa je tem dogodku (poletu prek 200 metrov) posvetil zbirko pesmi, ki jo je simbolično poimenoval "Zmagala si Planica". Iz kot je v uvodu zapisal generalni sekretar OK Planica Ljubo Jasnič je zbirka zrasla iz hrepenenja, iz tihe želje uspeti, zmagati, pa tudi iz moči povedati svetu, da smo kljub majhnosti veliki! Naj ml avtor ne zameri, da sem za predstavitev njegove zbirke izbrala pesem po svoji presoji.... kajti vse so nekaj posebnega. Planica, ti si naš ponos, resnica; kraj, kjer se pot utira domišljije. Med vsemi si edino ti kranjica, saj prvič svet polete tu odkrije. Zdaj se ponavlja zgodba od začetka Pripadla zopet tebi je pravica do krone, saj strla si ovir napredka spone, da odšla je v svet novica: "Za gorami v Sloveniji neznani, kjer so junaki dolgih letov zbrani, napočil končno Veliki je dati. ko mejo magično premagati /<• rrun\ enkratno m :a večno, kol nekoč sto Bradi, zdaj dveuodevet Norvf}"" več naredili ob prenosih tekmovanj, prav tako pa bi se dalo še bolje izkoristiti prisotnost tujih novinarjev, ki ob teh priložnostih množično pridejo k nam. Kljub vsemu pa lahko še enkrat zatrdim, da je ravno s športniki in s prenosi tekem svetovnih pokalov z Gorenjskega in drugod po Sloveniji, Slovenija kot nova država dobila največjo reklamo v svetu. To je neizpodbitno, to priznavajo tudi naši politiki in gospodarstvniki, ki hodijo po svetu. Marsikje, kamor pridejo, jih poznajo po Planici, po Kranjski Gori in pa po naših najboljših tekmovalcih." INTERVJU Boštjan Gasser Imamo srečo, ker se nam rojevajo "zvezde" Bojan Križaj, Elan, Kranjska Gora, Planica, Bohinj, so besede, pri katerih najprej pomislimo na smučanje, naj si bo na alpsko, teke ali skoke. Toda to niso le besede, na katere smo ponosni Gorenjci in Slovenci, temveč nas po teh in še nekaterih podobnih (v zadnjem času predvsem Jure Košir) poznajo po svetu. Boštjan Gasser, ki kot vodja Elanove tekmovalne službe precej časa preživi v tujini, se tam hitreje znajde, če pove, da prihaja iz dežele, kjer sta Kranjska Gora in Maribor, kot če se predstavi, da prihaja iz Slovenije. Kljub temu da je smučanja zlasti zadnje zelene zime malce v krizi, pa je prirediti tekmo svetovnega pokala za vsak smučarski kraj še vedno velika Želja. Čemu? "Mislim, da se pri nas večina ljudi, domačinov, verjetno sploh ne zaveda, koliko tekma svetovnega pokala, pa najsi bodo to teki, skoki ali alpsko smučanje, pomeni v svetu, kako odmevna je. Sam precej hodim po svetu in lahko povem kak primer. Naprimer, ko čakaš na letališču v New Yorku in te kdo vpraša, od kod si. Poveš, da iz Slovenije in te takoj pobara, če je to tam, kjer je Kranjska Gora. Ko govoriš o Bledu, ga naprimer ne poznajo, poznajo pa Maribor in Kranjsko Goro. To pa zato, ker so po svetu že vrsto let prenosi tekem svetovnega pokala alpskih smučarjev in smučark, kar ljudje seveda vidijo in vedo, da se tam nekaj dogaja. Zato mislim, da so prireditelji tekem svetovnega pokala zelo poznani po svetu in hkrati tudi promovirajo državo. Če povem še en primer. V Švici je gotovo petnajst, dvajset mondenih smučar-kih centrov, kot sta St. Moritz, Davos,... Za Vevsonnaz do pred nekaj let sploh nismo vedeli, kje je. Ko smo šli prvič na tekmo, sploh nismo znali priti tja. Danes pa je Vevsonnaz ostal vsem ljudem v svetu "v ušesih", poznajo ga vsi smučarji. In to samo zato, ker je bila tam tekma svetovnega Mitja Kune in Boštjan Gasser na letošnjih olimpijskih igrah v Lillehammerju, kjer so naši smučarji s tremi medaljami na najlepši način promovirali Slovenijo. televizijske in radijske komentatorje, in če beremo časopise, se zelo veliko poudarja, od kod prihaja smučar, iz katere države, katerega kraja. Zato je prav gotovo, da so naši smučarji za nas velika promocija v dar jaz ocenjujem, da ne samo zaradi svojih rezultatov, pač pa tudi zato, ker je "primerno zvezdniški", govori tuje jezike, se pogovarja z vsakim." smuči tako velika, da je to edina možnost potrditve kvalitete smuči. Vedeli smo, da Stenmark, Križaj, Svetova.... niso večni, in da je treba pridobiti mlade tekmovalce. Dejstvo je, da v trenutku, ko se umakneš iz tekmovalnega športa, pa poti nazaj ni več. Lahko pa rečem, da so se težave Elana, njegov bankrot, med smučarji najbolj poznale v Sloveniji. Bankroti so v tujini čisto normalna zadeva. V tem času, ko je bankrotiral Elan je bankrotiral Kaesstle, Tvrolia, San Marco... Vendar to se v tujini zgodi čez noč. Ljudje v tovarni ostanejo isti, lastnik se zamenja. Pri nas pa se je o Elanu toliko govorilo, da je bila blagovna znamka Elana toliko oblatena, da domači smučarji niso več verjeli..... V tem času smo pač izgubili tekmovalce, ki so danes svetovne veljave. Dovžanova, Pretnarjeva, Korenova, to so vse smučarke, ki so do leta 1990 smučale z Elanovimi smučkami. Nato so vse zamenjale smuči. Sedaj pa je težko in vprašanje, ali sploh pamentno - ker je Slovenija pač po številu smučarjev za Elan majhna država -da dobimo domače smučarke. Nekatere smo letos imeli na testu, najdlje so potekali dogovori s Hrovatovo, nato se je izkazalo, da bo za to potrebno preveč denarja in odločili smo se, da raje pridobimo avstrijske in norveške smučarke, ki so v špici svetovnega pokala. To nam je tudi uspelo." Elanu so pred leti zaupali Stenmark in večina drugih smučarjev na čelu z Bojanom Krilajem, danes mu bolj zaupajo tuji šampioni, na čelu z Norvežanom Furushetom. Ko reporterji predstavljajo smučarja, Ne^teri smučarski_ kraJj f° P,™V ko povedo, od kod je, o njegovih pokala. Zato mislim, da jc za Slovenijo, ki rabi promocijo, zelo pomembno, da se nekaj dogaja, da je pri nas kakršnakoli že tekma svetovnega pokala, ki je seveda prenašana po televiziji, ki gre v svet, v pet, deset ali več držav..." Vsak prireditelj pa je še Ptmosen, če se posebej lahko pohvali tudi z dopiačim smučarjem, ki tudi sicer po svetu dela reklamo za svojo državo. "Seveda so pri tem pomembni tud smučarji. Če naprimer poslušamo tuje svetu. Ob tem pa je treba tudi reči, da imamo strašno srečo, saj se nam iz generacije v generacijo enostavno "rojevajo ZvezdeM, Velikokrat direktor naših alpskih reprezentanc Fone Vogrinc poudarja, da pač nismo smučarska velesila, ker spričo majhnosti ne moremo biti, vendar pa za Križajem pride Košir,... za njim pa bo prav gotovo nekdo drug. In tako nikoli ne "pademo" v anonimnost in naši smučarji, ter seveda tudi smučarke, za Slovenijo v svetu naredijo ogromno promocije. Če v tem trenutku pogledamo samo Jureta Koširja, ki je eden najbolj popularnih smučarjev sveta.... Vcn- uspehih, je v ospredju zanimanja tudi smučka, na kateri vozi. Naši tekmovalci so dolgo propagirali tudi naš slovenski proizvod smučko Klan in še danes so nekako povezani Kranjska Gora -Križaj - Elan...., čeprav se naši smučarji in smučarke odločajo tudi za tuje materiale. Kot vodja Elanove tekmovalne ekipe ste doživljali različna obdobja tega podjetja, ki kljub vsem krizam v smučarji ostaja svetovno znana smučka, ki jo nosijo mnogi najboljši tekmovalci in tekmovalke. "Mislim, da se je era Elanove blagovne znamke začela s Stenmarkom. To je bila takrat ena največjih "sreč", namreč dejstvo, da je bil ta smučar tako popularen, in da je tolikokrat zmagal. Verjetno, da bi se brez Stenmarka Elan v svetu ne mogel uveljaviti tako, kot se je. Bil je le 20 let v svetovnem pokalu, od tega je 84-krat zmagal, dobil je olimpijske kolajne, kolajne svetovnih prvenstev. Na njegov račun se je dalo pridobiti tudi druge smučarje. Takrat je bil marketing že toliko razvit, da je postajalo jasno, da je treba ob njem v določenih državah dobiti tudi druge dobre tekmovalce, ki so postajali nacionalni idoli. In če smo pač hoteli v določenih državah po Stenmarku uveljavljati Elanovo blagovno znamko, smo morali pridobiti domače smučarje. Jasno pa je tudi postajalo, daje konkurenca med proizvajalci zaradi tekem svetovnega pokala veliko pridobili na popularnosti, z večjim obiskom pa so znali poskrbeti tudi za več infrastrukture, privabiti več turistov. Kje mislite, daje pri tem naprimer naša Kranjska Gora? "To pa je sedaj že drug aspekt, v katerega se nikoli nisem prida vmešaval. In če bom govoril o tem, bom gotovo tudi kritiziral. Kajti jasno je, da v Kranjski Gori na tem področju absolutno ni bilo dovolj narejenega. Če pogledamo samo kranjskogorske žičnice, so tako stare, da bi bile skorajda za v antikvariat. Sedežnica, ki recimo vozi na Vitranc, je stara najmanj dvajset let. Ne vem pa, kako je s kranjskogorskimi hoteli. Ali so zato kaj bolj polni ali ne.... Če pa povem zadnji letošnji primer, primer Tigne-sa, pa je jasno, da tekma svetovnega pokla pomeni enkratno reklamo. V Tignesu so namreč v trenutku, ko so "potrdili" tekmo, startali s propagandno kampanjo, ki je potekala po vsem svetu z enostavno parolo "Smo edini kraj v Evropi, kjer je moč smučati". Se pravi, že pred tekmo in med njo so izkoristili možnost, da so vabili goste. In že takoj so imeli naval... naprimer šest tisoč snovvborderjev. To pa je že nekaj. Hotelirji so zadovoljni, žičničarji imajo kaj ponuditi in to je reklama, kot bi si jo lahko samo želeli. Sicer nisem poznavalec, vendar mislim, da bi Kranjska Gora, ki je v svetu res poznana, lahko za turizem naredila veliko več." GLASOVA GORENJSKA RAZISKAVA Športniki (ne pa politiki) nas promovirajo V torek m predvčerajšnjim smo zavrteli telefonske številke 197 naključno izbranih Gorenjk in Gorenjcev z območja vv-li I') novih DOlenjskih občin m Dom/al lUdi tokrat smo namreč na temo "Odprtih strani ('otenjska'" opravili kiatko javnomnenjsko raziskavo, v kateri jc sodelovalo 165 vprašanih (101 Gorenjka in 64 ^»oienjeev, večidel s siednjeSolsko izobrazbo in v st«rosti med M) in 65 let). Marsikdo, ki smo ga Povprašali o gorenjskem odnosu do zimskih Športov, n;>ni je odgovoril s posebnim veseljem in pripombo, da Jc končno ena anketa, ki ni vezana na volitve. V odgovorih nu anketo smo dobili potrditev, d u mi Gorenjskem 90 odstotkov prebivalcev redno (52 odstotkov) ali vsaj občasno (3H odstotkov) spremlja tekmovanja v zimskih športih. Le desetina vprašanih je odgovorila, da nikoli ne spremlja teh tekmovanj. Nekoliko drugače je glede obiskov Gorenjk in Gorenjcev na domačih in tujih prizoriščih športnih tekmovanj. Rednih obiskovalcev je le 4 odstotke od sodelujočih v anketi, občasnih pa 30 odstotkov. Dve tretjini Gorenjk in Gorenjcev spremlja tekmovanja "od doma" preko medijev (TV, radio, časopisi). Na vprašanje o tem, kako je s promocijo Gorenjske in Slovenije, je petina sodelujočih povedala, da o tem ne premišljuje Kar tri četrtine anketiranih je športnikom dalo priznanje za poromoeijo naše domovine (in le 4 odstotki politikom) Podrobnosti so razvidne iz preglednice vprašanj, odgovorov, absolutnih številk in odstotkov: 62 8>2L H % redno Mi *premljate tekmovanja alpekih »mučarjev, tmutarjrev tekaiev, *»» rv'W Lx biatloncev in ekakalcev, 3)MERKUR GROS-M Pojutrišnjem so finalne lokalne volitve županov v dveh tretjinah občin, kjer v prvem krogu na Miklavževo nedeljo župani niso bili izvoljeni. Kdo koga na tokratnih volitvah podpira, se ve. Kranjski županski kandidat Vitomir Gros seveda pri volitvah nima nikakršne zveze z uglednim trgovskim podjetjem Merkur, kot bi morda kak zlobnež utegnil sklepati iz priloženega oglasa! VSAK VAŠ LAS JE VREDEN POSEBNE NEGE studio yV ■ - ...IN MI SE TEGA ZAVEDAMO KOREN NADA, MOŠKI IN ŽENSKI FRIZERSKI SALON. C. SVOBODE 10. BLED. TEL064/76 524 Za nagrade je tokrat Ireb določil: Julko JAZBEC, Rečiška 59, Bled; Marijo ZUPAN, Gorjuše 65, Bohinjska Bistrica; Milano RIJAVEC, Javorniško nabrežje 4, Jesenice; Marijo MURIČ, Gradnikova 42, Radovljica in Marijo VIDMAR, Pionirska pot 1, Žiri. LOB s Hrušice in EDMUND POŽGAJ iz Kranja. Glasujete lahko danes v štirih kontaktnih oddajah štirih gorenjskih radijskih postaj, ali pa z dopisnico na naš naslov Gorenjski glas, 64000 Kranj. Gorenjko ali Gorenjca meseca novembra izbiramo prav do zadnjega dneva v decembru, zato je nekaj časa za Vaš glas še ostalo. Vendar -večkrat ko glasujete, več je možnosti, da Vas izžrebamo za nagradko v vrednosti 1.000 SIT. KRATKE GORENJSKE V Gorenji vasi je začela s proizvodnjo tovarna čipsa. Ocvrte krompirjeve lističe tržijo pod blagovno znamko "Hrust", tovarniški tekoči trak ga proizvede 150 kg na uro oziroma 230 do 280 ton letno. V podjetju Chippv, ki je lastnik tovarne čipsa v Gorenji vasi, predvidevajo dobro prodajo novega izdelka. Na tak način so gorenjsko krompirjevsko javnost vznemirili s člankom v Gospodarskem vestniku minuli četrtek. Seveda tovarna ni v novi občini Gorenja vas - Poljane oziroma ni na Gorenjskem, temveč v Gorenji vasi na Dravskem polju. Seveda še vedno drži, da mešano kranjsko podjetje Sločips, d.o.o., še vedno računa na odlični tržni prodor gorenjskega Čipsa iz nove kranjske tovarne in topogledno so "Hrustu" iz Gorenje vasi urice tržne uspešnosti odmerjene na kratko. Prva tekma smučarjev skakalcev minuli konec tedna v Planici je minila brez kakšnih tragičnih zapletov, kot se je žal zgodilo na finalu minule skakalne sezone. Organizatorji so se - kot vsakič v Planici - izkazali in napravili nemogoče. Ob tem, ko so v okolici planiške skakalnice nabirali teloh in mačice, se je 92-metrski objekt belil v lepem sončnem vremenu, pokrit s kompaktnim snegom, ki so ga pravočasno (ob pičlem decembrskem mrazku) pripravili in je vzdržal kljub deževnemu četrtku dan pred uradnim treningom. Zlobneži sedaj širijo popolnoma nepreverjene vesti, da so pristojne službe v Planici na licu mesta dosledno obračunale s tremi predrznimi štirinožci. Menda so lizali sneg... EnJGA BODE IN BOŽA Wlefi\ Potem ko bomo pojutrišnjem izvolili še drugo in tretjo tretjino županov za nove občine, bo nova lokalna samouprava kompletna. Saj so predvčerajšnjim poslanke in poslanci sprejeli tudi zakon o financiranju občin in vse bo na svojem mestu. BjHBj .Sicer bodo porodni problemi pri "ulaufanju" novih občin hudi in veliki, ampak vsak začetek je težak. Hflffl Recimo v novi občini Gorenja vas • Poljane: ko so že skoraj začeli montirati novo občinsko tablo na dom TVD Partizan, kjer naj bi bil županov sedež, so osuplo ugotovili, da v tej državi obstaja asociacija z imenom športna unija Slovenije, ki je zemljiškoknjižni lastnik niihitvega z udarniškimi akcijami zgrajenega domu Partizan, ffi/flŽl V tolažbo Razjarnikovim il Gorenje vasi: isti štos je tudi v drugih občinah (da so namreč domovi TVD 1'artizana, oziroma prejšnje Sokolnice ah Sokolski domovi, last Športne unije), le da bodo to te ugotovitve prišli še kasneje kot občinarji v Gorenji vasi-Hfltfi) Velika pridobitev nove lokalne samouprave s 147 slovenskimi občinami bodo tudi neslutene možnosti za pobratenja med občinami. O tem, da je "ta prava" občina, ki kaj daje nase, pobratena z vsaj dvema občinama v državi tU vsaj tremi občinami v drugih državah, se pač ve ĐBM l'rVl. ejga predlog je silovito blizu resnici: pobratili naj bi se občini Ljubljana in Bohinj. V Bohinju je tako ali tako tričetrt vikendov v lasti Ljubljančanov, v Ljubljani pa bo novi župan rojen Bohinjec WttK^Če bo seveda pojutrišnjem Za ljubljanskega župana izvoljen partizan + demokrat prof. dr-Bučai lSt&FA Iržiškega finalista v županskem paru Ivana Kapla se je ta teden prijelo ime "levji kralj". Na njegovo širokosrčno ponudbo tržiškim nadebudnežem, da si tOStOtv ogledajo novi Disnevev hit (risanko z enakim naslov omlsc K odzvalo za pet polnih dvoran mladih obiskovalcev. IgJJjSi Mladež, ki ie uživala ob gledanju Levjega kralja na tržiškem filmskem platnu v Cankarjevem domu, je menila, da je silna škoda, ker volitve županov niso vsak mesec WRfi] še vedno rii znano, zakaj so kar naenkrat najbolj prihljunljene tarče avtomobilskih tatov postale - rdeče lade. V začetku tedna so tatovi "olastnmili" v gorenjski metropoli kar dve BBBfl rVM n< več tako, kot je bilo: svojčas so najbolj kradli gojJe^TTaj je pa standard tako padel, da so tudi lade dobre mJM ^er snio minulo nedeljo v Vinski Gori dobili najlepšo Slovenko 94 (kije Mariborčanka iz Maribora) in ker imamo Že od prej Miss Slovenije 94 (ki je Ljubljančanka i: Ljubljane), iebilsknijn' čas, da tudi Gorenjska odn$si kakššn naslov, BBBB 1° r uspelo 18 letni Kranjčunkt Dinki Jogič, ki je postala Miss Alpe Adria 94. Ejga, a mo a nismo' MttfA TVS 1 9.40 Otroški program 10.10 Tedenski izbor 10.10 Znanje za znanje, Učite se z nami 10.35 Mož, ki je preveč vedel, ameriški film 12.30 Športni pregled 13.00 Poročila 14.35 Umetniški večer, ponovitev 15.35 Obzorja duha 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program: Hroš- čosned: Nora dirka, ameriška nanizanka 17.35 Moja dežela - lepa, urejena in čista, posnetek s Ruja 18.45 ABC - ITD, TV igrica 19.30 TV dnevnik 20.05 Middlemarch, angleška nadaljevanka 21.05 Televizijska konferenca 22.00 TV dnevnik 22.35 Sova: Shovv Jackieja Tho- masa, ameriška nanizanka 23.00 Oljkov dvorec, francoska nadaljevanka TVS 2 13.00 Euronevvs 14.40 Zrcalo tedna 15.00 Nedeljskih 60 16.00 Poglej me! 16.45 Sova, ponovitev 18.45 TV avtomagazin 19.10 Podarim dobim 19.20 Sedma steza 20.05 Gospodarska oddaja: 10000 obratov 20.55 Tri ljubezni, švedska nadaljevanka 21.50 Studio City 22.45 Evropska noč jazza: Nocoj iz Budimpešte HTV 1 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Šolski program 11.30 Marianna in vesela druščina, nadaljevanka 12.00 poročila 12.05 Emparatriz, nadaljevanka 12.50 Kramer proti Kramenu. ameriški barvni film n? -L. So,ski program 15.30 «er2r' pr°9ram 16.05 Modul 8 16.30 Poročila 16.40 Učimo se o Hrvaški 17.10 Tistega leta 17.45 Hrvaška danes... 18.00 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.30 TV dnevnik 20.10 Kositrno srce, hrvaška drama 21.15 Hrvaška in svet 22.05 Hrvaška skupnost, dokumentarna oddaja 22.35 Sli ka na sliko 23.15 Balet 0.10 Poročila 0.15 Sanje brez meja HTV 2 18.00 TV koledar 18.10 Vrnitev domov, ponovitev nadaljevanke 18.55 Hali Roach predstavlja, ameriška čb nanizanka 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Arena 21.15 Murphy Brovvn, humoristična nanizanka 21.45 Dokaz krivde, nanizanka 22.40 Umori, ameriška nanizanka KANALA 7.00 Borza dela 12.00 Na velikem platnu 12.15 Luč svetlobe, ponovitev 13.05 Helena 13.50 Novoletne čestitke 14.00 Tržaška novoletna ponudba 14.05 Najhitrejši avtomobili sveta, reportaža 14.05 Pozitiv f, ponovitev 14.45 Spot tedna 16.00 Na velikem platnu 16.55 Zdrava Video glava, ponovitev 17.50 •ropska vročica, ameriška nanizanka 18.45 TV bazar 19.00 Poročila 19.10 Luč svetlobe, genska nadaljevanka 20.00 Alica v glasbeni deželi 20.40 u«žurna lekarna, španska nani *anka 21.15 Poročila 21.20 No voletne čestitke 21.25 Tržaška novoletna ponudba 21.30 Najhitrejši avtomobili sveta 21.40 Mesto angelov, ameriški barvni uuirn 23.20 Ameriških deset *3 50 Spot tedna 23.55 Na velikem platnu 0.25 CMT AVSTRIJA 1 Očarljiva Jeannie, ponovi-°v 9 3o Blagoslovljena dvi '°-15 Leteči zdravniki 11.00 ~[*d na Tirolskem, ponovitev [»•rnškega filma 12.30 čudovite ll'ke iz živalskega sveta 13.00 ~as v sliki 13.10 Harrv m Hen-aJrsonovi 13.10 Pes / družino * 00 ||0,iCa s jdnmi pestmi /♦•50 Soundcheck, ponovitev ls°0 Otroški program 17.00 12.50 HTV 1 KRAMER PROTI KRAMERJU Ameriški barvni film; igrajo: Dustin Hoffman, Mervt Streep, Justin Henrv Teda Kramerja, uspešnega propagandista, ki se domov vrne z veselo novico, čaka prijetno presenečenje. Žena Joanna se je naveličala tega, daJe njeno življenje vezano na druge ljudi. Vloga žene, matere in hčere jo je pripeljala v popolno odvisnost in v brezup. Zato seJe odloČila, da bo zapustila moža in sedemletnega sina Billyja. fed le s težavo uskladi svoje poklicno Življenje z novimi gospodinjskimi in starševskimi nalogami. Mali Billv ga sprva odklanja, kmalu pa postane njun odnos prisrčen, prijateljski in zavezniški. Billy na mamo skoraj pozabi. Toda nekega dne se Joanna spet pojavi. Premislila sije in hoče Biltvja spet zase. Če ne bo šlo zlepa, bo vložila tožbo. Mini čas v sliki 17.10 Seaquest 18.00 Čas v sliki 18.30 Halo, stric doktor 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Športna arena 21.07 Pogledi od strani 21.15 Zdravniki 22.45 Obešenčev zaklad, ameriški vestem 0.10 Sodnik, imeno-va šerif, francoska politična srhljivka 2.00 Videostrani/Tisoč mojstrovin AVSTRIJA 2 8.00 Vremenska panorama 9.30 Borza dela 10.15 Klub za se-niorje 11.00 Sporni primeri 12.00 Poklici 13.00 Pravica do ljubezni 13.25 Don Camillo in Peppone, italijansko-francoska komedija 15.05 VVurlitzer 16.10 teleshop-ing 16.15 Moč strasti 17.00 Luč v temi 17.30 Lipova ulica 18.00 Naš hrupni dom 18.30 Srček 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Anna-Maria - ženska gre svojo pot, nemška serija 21.07 Notranjepolitično poročilo 22.00 Čas v sliki - večerni studio 22.35 Govorimo o filmu 23.05 ušesni strojnik 1.00 Powaqquatsi, ameriški dokumentarni film 1.05 Videostrani/Umetniki za boljši jutri TELE-TV KRANJ 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 Prometna varnsot na gorenjskih cestah, športni konec tedna 19.30 Iz arhiva: Utrip Kranja 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 Dežela igrarije 20.30 Promocija knjige Dušana Mravljeta: Neskončne ceste 21.25 EPP blok - 3, Danes na videostraneh 21.30 Skriti gost v studiu (v živo) 23.00 Državno prvenstvo v košarki - Triglav Kranj SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! TV ŽELEZNIKI Vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 16.00, 18.00, 19.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 19.00 V Gardalandu - potopisno oddajo pripravil J. Marenk 20.00 Kulturni utrip - oddaja LOKATV 20.50 Brez komentarja R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 10.40 Infonnacija zaposlovanje 12.30 Osmrtnice -zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 14.30 Točke, metri, sekunde 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Juke box 19.30 do 24.00 Večerni program - Ti, jaz in najin otrok R TRŽIČ Oddajamo od 16. do 19. ure z oddajnika Kovor na UKV 95 Mhz ter SV 1584 Khz in z oddajnika Grad na UKV 88,9 Mhz. R JESENICE 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.30 Novice 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 13.00 Športni pregled 13.30 Gorenjci na cestah 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače viže 17.00 Zimzelene melodije 18.00 čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf R ŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima sovjo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Zelene melodije 8.30 Novoletna voščila 13.30 Morda niste slišali 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutn 15.30 RA Slovenija 16.00 Novoletna voščila 17.00 Servisne informacije 17.30 Novosti na knjižnih policah 18.00 Novoletna voščila 19.00 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz LJUBLJANA: 105.1 MHz 5.00 Jutranji program - vodi Saša Gerdej 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.35 Vremenska napoved 8.00 Dopoldne na RGL vodi Mile Jovanovič 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 Novice BBC 12.15 Novinarjev gost 13.00 3 x 1 -glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.30 Hello again 15.00 Popoldne z Blanko M. Koželj 15.15 RGL komentira in obvešča 14.45 RGL poslušajo študenti 16.10 Spoznajmo se 16.25 Nagradna uganka 16.55 LOTO 17.00 Anketa 17.15 Novice 17.55 špeckahla 18.15 Minute za zdravje 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Ballantmes, glasbeni kviz 21.00 Modni bla bla-Carmen Cestnik 22.00 Srše-niada 1.00 Technomania - D. J. ALF 2.00 Satelit FITNES STUDIO SAVNA • SOLARIJ li 22-11-33 00PRT VSAK DAN od pon. do pat. od 9.- 22.30 sob od 10. 21.. nsd. od 9.-11,30 in od 15 19 NOVO • 3. OKTOBRA OB 17. URI PRIČETEK OTROŠKE AEROBIKE FITNES • AEROBIKA KINO CENTER amer. druž. kom. ČUDEŽ NA 34. ULICI ob 16. in 18. uri, prem. amer. kom. VIKEND PRI BEHNIJU 2 ob 20. uri STORŽIČ po "FILM ART FESTU": NEKOČ SO BILI BOJEVNIKI ob 16, 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. ns. LEVJI KRALJ ob 16. in 18. uri, amer. pust. knm RUBY CAIRO ob 20. uri TRŽIČ akcij, kom RESNIČNE LAŽI ob 17.30 tn 20 uri LOKA TV ŠPORTNI PREGLED ob 20. un, TEDENSKI PREGLED DOGODKOV, ponovitev ob 20.30 uri, IZ SATELITSKE PRODUKCIJE ob 21. uri TVS 1 8.25 VVaitapu. TV nadaljevanka 8.50 Kamniti Pigmalion, dokumentarna oddaja 9.55 TV avtomagazin 10.20 Šarada, ameriški film 12.15 Sedma steza 13.00 Poročila 14.05 Sobotna noč, ponovitev 16.15 Mostovi 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program: Arabela, češka nadaljevanka; Oscar Junior; Moja enciklopedija živali: Kenguru 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 Lingo, TV igrica 19.13 Otroci otrokom za praznike 19.30 TV dnevnik 19.56 Šport 20.05 Razjarnikovi v prometu, TV nadaljevanka 20.30 Nor na reklame: Prikazi -Najtrpežnejši, 9. oddaja 21.00 Osmi dan 22.00 TV dnevnik 22.45 Sova: 22.45 Z eno nogo v grobu, angleška nanizanka 23.15 Oljkov dvorec, francoska nadaljevanka TVS 2 10.50 Val d'lsere: Svetovni pokal v alpskem smučanju, supervele-slalom (ž), prenos 13.00 Euronevvs 15.10 List in cvet, 5. oddaja: : Drevesa 15.40 Kar-aoke, razvedrilna oddaja TV Koper - Capodistria 16.40 Sova, ponovitev 18.00 Lastninjenje -pravica do deleža, ponovitev izobraževalne oddaje 18.10 Iz življenja za življenje 18.25 Svetovni pokal v alpskem smučanju, superveleslalom (ž), posnetek iz Val d'lsera 19.10 Podarim dobim 19.20 Videošpon 20.05 Gore in ljudje 20.55 Roka ročka 21.45 Lepa dolina, valižanska drama 23.20 Svet poroča HTV 1 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 šolski program 11.30 Ekologija 11.30 Marianna in vesela druščina, nadaljevanka 12.00 Poročila 12.05 Emparatnz 12.50 Hobsonova odločitev, ameriški barvni film 14.30 Šolski program 15.30 Otroška oddaja 16.30 Poročila 16.40 Zrin, dokumentarna oddaja 17.10 Pogled skozi okno 17.45 Hrvaška danes 18.00 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Hrvaška in kmečka stranka 21.00 TV parlament 22.50 Slika na sliko 23.30 Narava v človeških rokah, dokumentarna serija 0.15 Poročila 0.20 Sanje brez meja HTV 2 17.15 TV koledar 17.25 TV koledar 17.25 Dokaz krivde, ponovitev nanizanke 18.15Arena, ponovitev 19.30 TV dnevnik 20.10 2,4 otroka, humoristična nanizanke 21.35 Sestre, serija 22.30 Cro festival KANALA 12.00 Na velikem platnu 12.20 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 13.10 Alica v glasbeni deželi 13.50 Novoletne čestitke 13.55 Tržaška novoletna ponudba 14.00 Najhitrejši avtomobili sveta, reportaža 14.10 Videoi-gralnica 14.40 Spot tedna 14.45 CMT 15.20 Spot tedna 15.25 Na velikem platnu 15.45 Elizije -družba Jezusova 16.25 Dežurna lekarna, španska nanizanka 16.55 Mesto Angelov, ponovitev ameriškega barvnega filma 18.45 TV bazar 19.00 Poročila 19.10 Luč svetlobe 20.00 Ro-deo, glasbena oddaja 20.40 Mesto kot Alice, ameriška nadaljevanka 21.40 Novoletne čestitke 21.45 Tržaška novoletna ponudba 21.50 Najhitrejši avtomobili sveta 22.00 Karma 22.50 poročila 23.00 Upravljanje, dokumentarna serija 23.30 Spot tedna 23.35 Na velikem platnu 23.55 CMT filma 12.30 Lepota Češke 13.00 Čas v sliki 13.10 Harrv in Hen-dersonovi 13.35 Pes z družino 14.00 Trojica s štirimi pestmi 14.45 Akvarij, podvodni balet 15.00Otroški program 17.00Mini čas v sliki 17.10Seaquest DSV 18.00Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Halo, stric doktor, 3. del 19.22 Znanost 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Hunter 21.15 Pogledi od strani 21.20lzdana ljubezen 21.45 Majhen umor, ameriška TV kriminalka 0.25 Čas v sliki 0.30 Srečno novo leto, francosko-italijanski film 2.20 Videostrani/ Tisoč mojstrovin AVSTRIJA 2 8.00 Vremenska panorama 9.00 čas v sliki 9.05 Mi, ponovitev 9.30 Dobrodošli v Avstriji 9.55 Športna arena 10.40 Alpsko smučanje - svetovni pokal, superveleslalom (ž); iz Morzina; Superveleslalom (m), iz Bad Kleinkirchna 13.25 Don Camillo-va vrnitev, italijansko-francoski film 15.10 VVurlitzer 16.10 Tele-shoping 16.15 Moč strasti 17.00 Luč v temi 17.30 Orientacija 18.00 Naš hrupni dom 18.30 Tista stvar je, kviz 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Ocenaska odiseja 21.10 Dva na poti po Avstriji 21.55 Novo v kinu 22.00 Čas v sliki 22.30 Ambo terno 22.40 Druga republika v kabaretu 23.15 Fannv in Alexander, nadaljevanka 0.55 MacGvver 2.25 Videostrani/1000 mojstrovin TELE-TV KRANJ 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok -1 19.10 Odštek 11: Dihamo skozi Kranj (v živo) 19.55 Iz arhiva: Utrip Kranja 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 Utrip Kranja 20.25 Dežela igrarije 20.40 LOKALNE VOLITVE '94 -Kako smo volili župana 20.55 EPP blok - 3, Danes na videos-taneh 21.00 Iz vasi v vas: Dober dan, Trboje 22.30 Iz sveta glasbe: Skupina Magnet 23.30 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! TV ŽELEZNIKI Vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 16.00, 18.00, 29.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 19.00 Video boom 40 - ponovitev glasbene oddaje 20.00 Otvoritev obnovljenih orgel v cerkvi pri Sv. Frančiščku - 2. del 20.50 Brez komentarja R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema 10.40 Informacije - zaposlovanje 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi RS 17.00 Na vrtiljaku z Romano 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program AVSTRIJA 1 9.05 Naš hrupni dom, ponovitev 9.30 Blagoslovljena dvojica 10.15 Leteči zdravniki, svstrals ka serija 11.00 Jessica m severni jelen, ponovitev ameriškega TV R TRŽIČ 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 8.45 Filmska uganka 9.00 Horoskop 10.30 Novice 10.45 Njej -oddaja Branke Kraner 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 13.00 Novice v narodnozabavni glasbi 14.00 Meiod:ja tedna/ popoldne z Bracom Korenom 14.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače viže 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf Oddajamo od 16. do 19. ure na frekvencah UKV 95 Mhz in SV 1584 Khz iz Kovorja ter UKV 88.9 MHz iz Tržiča. R JESENICE 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica R ŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Countrv glasba 8.30 Novoletna voščila 10.00 Servisne informacije 11.00 Novoletna voščila 13.30 Morda niste slišali 13.45 Osmrtnice 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Novoletna voščila 17.00 Novice 17.30 Vaš bančni svetovalec 18.00 Novoletna voščila 19.00 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-UUBLJANA: 105,1 MHz- 5.00 Jutranji program - vodi Irena Ulčar 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne na RGL vodi Jelena Stepanovič 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes v Ljubljani 10.15 Novice 11.00 Anketa 11.45 Borza znanja 12.00 BBC novice 12.15 Novinarjev gost 13.00 3x1 - glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.30 Pop informacije 15.00 Popoldanski program z Jožefom Logarjem 15.15 RGL komentira in obvešča 15.45 Zdenka Kahne svetuje 16.10 Spoznajmo se 16.25 Nagradna uganka 17.00 Bančne informacije LB 17.15 Novice 17.55 Špeckahla 18.15 Okrogla miza - tema tedna 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Labirint znanja 21.30 Avstralska letvica 22.00 Moj gost - vodi Mile Jovanovič 23.00 Egostvle - Ines Kokalj 2.00 Satelit 21.45 TVS 2 LEPA DOLINA Valižanska drama V Južnem VValesu vladajo brezposelnost, malo-dušje in nacionalna nastrpnost. Hiša Kovina Daviesa, rudarja, ki je brez zaposlitve, je v plamenih. Gre za nesrečo ali je Kevin nalašč podtaknil ogenj, da bi dobil zavarovalnino? S Kevinom gre navzdol: postane breme zase in za družino. Tudi njegova Sian, ki dela v premogovniškem muzeju, se vse bolj veže na privlačnega Nahuela. Leta je prišel iz Patagonije v Vales, da bi napisal knjigo o domovini svojih staršev; kot veČina iz valižanska kolonije v Argentini govori le vali-žansko in špansko ter je začuden, ko opazi, da v Valesu večina govori angleško. Sian je dobra pnavajalka, medtem ko je Kevin vse bolj odrinjen... radio triglav MHz KINO CENTER amer. druž kom. ČUDEŽ NA 34. ULICI ob 16. in 18. uri, amer. kom. VIKEND PRI BERNIJU 2 ob 20. un STORŽIČ po "FILM ART FESTU": KRALJICA MARGOT ob 17. in 20. uri ŽELEZAR Danes zaprto! TIGER BOHINJSKA BISTRICA amer. akcij, film RESNIČNE LAŽI ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. kom. TRIJE LOPOVI IN POTEPIN ob 18. m 20. uri LOKA TV ŠKOFJELOŠKI KULTURNI UTRIP ob 20. uri, ŠPORTNI PREGLED, ponovitev ob 20.30 uri, NEDELJSKA REPORTAŽA, ponovitev ob 21. uri Ta veseli dan ali Guinness iz Sodčka Pozdravljeni. Sem Janez Korenjček, danes zagotovo najsrečnejši človek na svetu. Že zgodaj zjutraj sem izvedel, da bom postal novi občinski svetnik, opoldne je hčerka rodila dvojčke, ko je nekaj čez tretjo tena nasmejana prišla iz službe, sem vedel, da bo trinajsta plača, najmlajši je iz šole prinesel petico iz matematike, tastu so končno s servisa pripeljali televizor, pes je nehal šepati in... kot nalašč, da ta veseli dan zaključimo s slavnostno večerjo. Tako, ki bo nekaj posebnega. Hmmm... slišal sem, da so te dni v Bitnjah pri Kranju odprli "Pivnico Sodček", kjer ne strežejo samo svetovno znanih znamk piva, ampak pripravljajo tudi odlično domačo in pa tisto, malo drugačno hrano. A kako smo jo našli, to čudovito pivnico? Pelješ se od Kranja proti B itn jam in škofji Loki, mimo Save ter Iskre in v onem ovinku s križiščem zaviješ desno proti Straiišču Pelješ se samo deset metrov, saj je takoj pri "telegrafštangi" potrebno zaviti levo, po klančku navzdol, mimo samopostrežne trgovine, Renaultovega servisa, kjer se držite desne, čez mostiček in pogled se odpre na... kaj? Na "Pivnico Sodček" seveda, sicer pa je od "telegrafštange" naprej vse označeno. To so tiste table z zelenim sodčkom, vam rečem, ne morete zgrešit'. In že smo sedeli za mizo desno od "šanka". Kaiser, svetlo in temno, Heineken, Guinness, vsa piva seveda točena iz soda. Odločil sem se kar za slednjega, tast je hotel poskusiti vsa vrhunska vina slovenskih vinarjev zasebnikov, žena je izbirala med likerji in koktejli, mali pa je "tankal" brezalkoholne pijače. Tatarski biftek po receptu Žepkove Tince, je naročal tast. Za predjed, je dejal. Domače mesne jedi, celo budelj ali prata, pa polpeti, pestra ponudba pivskih klobas, piščančjega mesa, pa tistega na žaru, "kombinacija sodček" s kremenateljcem na žaru, mesnim svaljkom polnjenim s kajmakom, džuvečem, rižem in kajmakom, pa "mesna rolada", svinjsko meso, polnjeno z mletim mesom, puranom in hrenovko, in "gurmanski krožnik" z mesnimi kroglicami, puranovim mesom v sirovi in gobovi omaki, "kmečka pojedina", pa domače priloge, sladko zelje, svaljki, ajdovi žganci, polenta, sirovi štruklji... In kako naj potem človek naroči večerjo? Mi smo jo, no, pa pojedli smo jo tudi in še pehtranovo, pa makovo potico po vrhu. Vedno prijazna gospa Gorjančeva Eva mi je potrdila, da je telefonska številka "Pivnice Sodček", na katero lahko rezervirate mizo ali pa kar posebno sobo za deset do dvanajst oseb (uuu, ta je šele tista taprava...), res (064) 312 ■ 501, in da imajo vsak dan, razen ob ponedeljkih, odprto od 9. do 23. ure. Posebno zanimivo, da bo ob petkih in sobotah, ko bo v pivnici tudi živa glasba, naj bo to citrar, harmonikar ali pa kar lajnar. Ja, mi Korenjčkovi smo si "Pivnico Sodček", pravzaprav poslovno hišo, kjer ima svoje prostore tudi računalniška firma Abakus, in jih bosta nekoč imela še tiskarna in zobozdravnik, dobro zapomnili. Že smo si rezervirali nekaj miz za prednovoletne zabave. Tast za svoje upokojence, jaz za poslovne partnerje, žena se vsako leto dobi z nekdanjimi sošolkami, hčerka pa bo pripeljala prijateljico iz porodnišnice. Saj veste, skupaj hujšata in "solata za vitke", ki jo imajo v "Pivnici Sodček" bo kot nalašč za njiju. Dvakrat po natanko 1466 rešitev v bobnu! Včeraj ob 8. uri, ko je tričlanska komisija bralcev Gorenjskega glasa opravila javni Žrebanji prispelih rešitev dveh nagradnih Križank (eno smo pripravili v sodelovanju s pokroviteljem SDSS • Socialdemokratsko stranko Slovenije, drugo pa s Prodajalnima DONA TrŽiČ A Radovljica), člani komisije skorajda niso mogli verjeti: obakrat so našteli natanko po 1466 rešitev) In med 1466 kuponi z vpisano rešitvijo VERJAMEMO V SLOVENIJO, kije bilo geslo križanke SDSS, je žreb nameniul nagrade naslednjim šestim reševalcem: I. nagrado 15.000 SIT prejme Tomaž ULČAR, Sebenje 41 (Zasip), Bled; 2. nagrado v znesku 7.000 SIT prejme Jože T1RINGER, Šmarjetna Gora 2, Kranj; 3. nagrado v znesku 5.000 SIT prejme Zvone ORSON, Titova 45, Jesenice (vse tri nagrade prispeva SDSS); 4. - 6. nagrado v vrednosti po 2.000 tolarjev prejmejo Marija BREN-KUŠ, Sp. Besniea 15; Mira VRENKO, Partizanska 47, Škofja Loka in Nina OBID, Bokalova 15, Jesenice. Nagrade (trikrat nakup v nagradni vrednosti v eni od Prodajaln DONA v Tržiču ah v Radovljici) prejmejo: 1. Stanislava ŠOBER, Kranjska 34, tržič (v vrednosti 8.000 SIT); 2. Rok KOVACIC, Kajuhova 14, Bled (vvrednosti 6.000 SIT) in 3. Borut SLAPR, Pot na lisice 9, Bled (\ vrednosti 4.000 SIT). NMagrade v vrednosti po 2.000 SIT pa; Vika LOGAR, Bleivveisova 6; Andrej JAGODIC. Cesta talcev 27 in Mario GUGGI, Gogalova 6 - vsi trije: pošta Kranj. Nagradno geslo (in hkrati nrednovoletno sporočilo) obeh PRODAJALN DONA ie.CE NE VESTE, KAJ BI KUPILI - PRIDITE K NAM, MI TO IMAMO. Kje? V DONI na Trgu svobode 33 v JHitu ali v Radovljici na Prešernovi 4. Nagradna križanka PIVNICA SODČEK Zgornje Bitnje Današnjo križanko smo pripravili s PIVNICO SODČEK iz Zgornjih Bitenj pri Kranju, ki že 14 dni razveseljuje ljubitelje piva in dobre kuhinje. Za nagrade razpisujemo: gostinske storitve v vrednosti 8.000 SIT, 6.000 SIT in 4.000 SIT, tri nagrade v vrednosti 2.000 SIT pa prispeva Gorenjski glas. Geslo sestavljeno iz črk na oštevilčenih poljih nam na dopisnicah pošljite na naslov: Gorenjski glas, Zoisova 1, 64000 Kranj do četrtka, 22. decembra, do 8. ure, ko bo komisijsko žrebanje. Rešitve lahko oddate tudi v Turističnih društvih Cerklje, Jesenice, Bohinj, Radovljica, Škojfia Loka, Tržič, Dovje -Mojstrana ali Kranjska Gora. Lahko pa jh oddate tudi v naši malooglasni službi v avli poslovne stavbe na Zoisovi 1. Za vse, ki so spregledali predstavitev PIVNICE SODČEK prejšnji petek v Gorenjskem glasu, jo še enkrat objavljamo! PIVNICA SODČEK DUŠIK VISOKA POSODA ZA SADJE ALI PIŠKOTE IRAI KA 0ARDNER polopica z MADA-BASKARJA PERZ1JEC LETOPIS 26 13 DINOZAVER KRAJŠE 40 IZOLACIJA TOMAŽ TEPČEK TTWTT DNEVI RIM KOt.ECAR.JA PR RENA V ŠVICI ZAVADLAV ULRICH Nt RNS1 19 \A\M »Al *4 49 LUNIN SIJ NAZIV STARO-5LOVAN SLOV M A TEMATIK PUBLIC IVAN TOM SAWYER ST IME ZA TAJSKO 1 1/ NAGRADNA KRIŽANKA NAVADA 4$ IME IN PRIIMEK NEKD. DAN FILMSKE IGRALKE NEKD IZR PRFDS 90LDA K MAJ 1'MI OPATIJI IVO BAN GLAVNI &TEVN* 10 38 MORSKO PLAVAJOČE RASTUNJE SL. IGR. SEVER KAREL JRJUJ&, 31 SPOJINE au< MAKA 39 34 PR BAL HAŠKEGA JEZERA IGRALEC MINEO 36 PRIPRAVA ZA REZAN JE LEDU 24 12 VIKTOR SARDENKO NAJVIŠJI VRH V BOLIVIJI M. ajsa KAMENA DOBA SL SLIKAR MAKSIM 22 PROSTO« ZAHRANJ. VINA 45 SESTAVIL F. KALAN OLIVER HARDY KEM. KfMINI 25 TfRTv GR POD ZEMLJU PAPEŽEVO POKRIVALO INSERA1 ODTIS STOPALA 43 POTOMEC BELIH IN ČRNIH STARŠEV _LQCJJL SL. PESNIK KLOPČIĆ VOJAŠKI PREMIK NAZAJ 16" 28 VRSTA SOCVETJA SILICIJ JANEZ LESENA FIGURA POLINEZIJSKEGA BOZANST 14 23 15 TANČICA PAJČOLAN RIM HIŠNI , . Ififi 87 37 JADRANSKI OTOK NEMŠKI TEOLOG BRUN VERSKA IOČINA UU6EZ Batu 20 42 33 "ii GRAM BOŽO ŠKERLJ ZlTNA PLESEN ERICH NOLDE SL IGR 35 FlEMENT SEKANJA 36" H HOBfRT Al IMAM I FIGURA PRI '■,! rVORN 29 HOL SLIKAR AERT VAN DER 11 ZADNJCA M0Z0L-jAVOST j: POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK Dogovor je že podpisalo 31 od 34 članic združenja bank Banke so za znižanje pasivnih obresti Kranj, 15. decembra - Večina slovenskih bank je že sprejela dogovor o znižanju pasivnih obrestnih mer, zato bo združenje bank dogovor nemudoma priglasilo vladnemu uradu za varstvo konkurence, z njim pa se strinja Banka Slovenije. Dogovor je doslej sprejelo že 31 bank od 34, pristop pa je že najavila še ena. Z dogovorom banke določajo najvišje možne obrestne mere za vloge občanov in podjetij, rešujejo torej problem, na katerega so makroekonomisti, tudi tuji, opozarjali Že nekaj časa. Dogovor pravi, da lahko banke pri vlogah na tekočem računu priznavajo največ 60 odstotkov, pri vlogah na žiro računih pa 30 odstotkov revalorizacije oziroma velikega R. Pri vezavah denarja do 30 dni so realne obresti lahko največ 2-odstotne, pri vezavah do enega leta največ 8-odstotne in pri vezavah nad enim letom 10-odstotne, dodati pa je seveda potrebno revalorizacijo oziroma devizno klavzulo. Če bo z dogovorom soglašal tudi vladni urad za konkurenco, bo veljal za vse banke, v združenju pa pričakujejo, da ga bodo upoštevale tudi hranilnice. Kršitve bodo ugotavljali v združenju bank, kazni pa bodo znašale od tri do deset milijonov tolarjev. Poslovanje v skladu s sporazumom pa bo nadzorovala Banka Slovenije. Če se vladni urad za konkurenco z dogovorom ne bi strinjal, banke pa bi ga kljub temu uresničevale, bi jih lahko doletela kazen, ki bi znašala najmanj tri milijone tolarjev. Seveda pa je moč pričakovati, da bo urad dal soglasje, saj je vlada že junija sprejela ukrepe za znižanje pasivnih obrestnih mer. Takšni dogovori pa tudi drugod po svetu niso nič nenavadnega. Združene izkušnje za boljši jutri Ljubljana, decembra • Ljubljansko podjetje za razvoj programske opreme Hermes Softlab je s podjetjem IDOM iz Ženeve ustanovilo podjetje IDOM HSL, le-to pa ie podpisalo pogodbo z ameriškim podjetjem SSA za prenos integriranega poslovnega sistema BPCS v slovensko gospodarstvo, predvsem v bančništvo in industrijo. Gre za omogočanje zaposlenim v nekem podjetju, da delujejo usklajeno. BPCS (Business Planning and Control Svstem) je pomemben za področja računovodstva, financ, prodaje, marketinga, spremljanja proizvodnih sredstev, pregledovanja podatkov. Vsi paketi tega sistema delujejo zelo usklajeno na različnih tipih računalnikov, ki so tudi lahko na različnih lokacijah posameznih enot poslovnega sistema. Bistveno je, da se vpeljujejo svetovno znane rešitve, in da jih je moč uresničevati. Hermes Softlab je pri nas zelo znano softversko podjetje za razvoj programske opreme pri računalniških sistemih, ludi IDOM je eno vodilnih podjetij na področju uvajanja integriranih poslovnih sistemov v industriji in bančništvu. 'Tudi v vzhodnoevropskih bankah in podjetjih si je že utrdilo sloves. Je pridruženi član podjetja Deloitte Touche Tohmatsu, ki je eno vodilnih svetovnih podjetij za revizijo, računovodstvo, za poslovno in davčno poslovanje, prav tako v Vzhodni Evropi. SSA podjetje pa z informacijskimi poslovnimi rešitvami ponuja svojim strankam primerjalno prednost v svetovnem merilu. • S. Vidic BORZNI KOMENTAR Prednovoletni čas, v katerega smo z vso naglico vstopili, očitno še ni dosegel dogajanj na borzi. Borzni indeks, ki se je v petek, 9. decembra, dvignil za celih 71 indeksnih točk in tako pristal na nivoju 1.464, je nato drsel navzdol do nivoja 1.430,40 in se očitno v četrtek ustalil na približno istem nivoju. Spremembe, ki jih je napovedala v začetku leta sprejeta zakonodaja s področja vrednostnih papirjev, in ki se jim morajo prilagoditi akterji na sekundarnem trgu - borzno posredniške družbe m družbe za upravljanje, pa visijo v zraku in pritiskajo na čimprejšnjo prilagoditev novim razmeram. Tako v zadnjem času lahko spremljamo v dnevnem časopisju objave o prenehanju delovanja nekaterih vzajemnih skladov, ki se do konca leta ne bodo uspeli organizirati po novih zakonskih določilih. Stroge zakonske določbe in velika mera nejasnosti, ki se pojavlja ob poskusu izvajanja določil v praksi, ter pomanjkanje oz. celo krčenje ponudbe tovrstnih instrumentov na kapitalnem trgu, nakazuje na to, da je sicer zakonodajalec želel postaviti pravne temelje investiranja v sklade, ki v tujini delujejo že vrsto let, pri nas pa se uveljavljajo zadnji dve leti, da pa je močno zožil manevrski prostor in konkurenčne prednosti posameznega sklada. Kaj vzajemni sklad po definiciji pravzaprav je? Vzajemni sklad je premoženje, ki se oblikuje za janvo zbiranje denarnih sredstev ter investiranje tako zbranih sredstev v prenosljive vrednostne papirje po načelu omejevanja razpršitve tveganja. Ker je razpršenost zagotovljena z naložbami v različne dolgoročne dolžniške in lastniške vrednostne papirje domačih in tujih izdajateljev, v kratkoročne vrednostne papirje in likvidna sredstva, predstavlja tovrstna naložba za marsikoga sicer pasivno, a z vidika fteganja, zelo minimizirano soočanje z dogajanjem na trgu vrednostnih papirjev. Pričakovati je, da bodo tako vzajemni skladi kot kasneje tudi privatizacijski skladi predstavljali enega pomembnih zbiralcev prostih denarnih sredstev in njihovega plasiranja na trg vrednostnih papirjev ter se uveljavili kot alternativa klasičnim oblikam varčevanja. Vse družbe za upravljanje, ki po zakonu edino lahko upravljajo vzajemne sklade, morajo do konca letošnjega leta objaviti prospekte za javno ponudbo investicijskih kuponov in na ta način seznaniti investitorje o delovanju sklada in pravilih upravljanja. Za sedaj je jasno, da bodo ob koncu letošnjega leta ali pa so že prenehali poslovati naslednji vzajemni skladi: Darko in Phoenix (Kompas Fintrade), Deus (Verilas), Gazela (Intertimex), Golf (Factor), Mistral (Start), Herman Celjski (Celjska borzna hiša) bo posloval tudi v letu 1995. Upravljala ga bo družba Proficia-Dadas, kako pa bo s skladi Breza in Hrast (IMB) pa še ni oblikovana končna odločitev. Tako se bo tečajnica dnevno objavljenih vrednosti točk posameznih vzajemnih skladov do konca leta skrčiča najmanj za šest skladov. Če smo prejšnji leden zapisali, da se je na prosti trg z dnem 7.12. uvrstila nova delnica Razvojne družbe Ljubljana, lahko za ta teden povemo, da se bo seznamu 17 delnic, od katerih se s 15 trguje na prostem trgu Ljubljanske borze, priključila še ena nova delnica Gre za navadno delnico na prinosnika Hmezad Banke d.d. iz Žalca. Začetek kotacije je 16. 12., nominalna vrednost delnice je 14.000 tolarjev. Jamstveni kapital izdajatelja znaša po stanju na dan 30. 9. 1994 1,122 mlrd sit, število vseh izdanih delnic je 37.998, od tega 25.000 rednih na prinosnika. Borzni posrednik: Hermina Krt KOLIKO JE VREDEN TOLAR —1 N MCLTNI/TRODAJtf NAKUFNmODAJM j Ntf □*l/ffiODA!N'l MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 100 ITI A BANKA (Kranj, Tržič) 78.55 81.40 11,08 11,52 7,51 AVAL Bled, Kranjska gora 80,35 80.50 11,38 11,45 7,65 BANKA CREDfTANSTALT d.d. Lj 80,10 80,90 11,30 11,50 7,70 CORA Kranj 80,30 80,70 11,36 11,46 7,75 EROS (Stari M&yr), Kranj 80,30 80,60 11,35 11,45 7,75 GEOSS Medvode 80.40 80,60 11.37 11,45 7,75 GORENJSKA BANKA (vse enote) 78,80 81,55 10,97 11,59 7.52 HRANILNICA LON, d.d.Kranj 80,20 80,59 11,33 11,40 7,50 HDAtržnica Ljubljana 80,20 80,45 11,37 11,43 7,67 ILIRIKA Jesenice 79,80 80.80 11,17 11,37 7,65 INVESTSkof|aLoka 80,20 80,50 11,37 11,43 7,62 LEMA Kranj 80,40 80,90 11.35 11,45 7,70 MKELStražisče 80,30 80,80 11,33 11.45 7,72 PBS d.d. (na vseh poštah) 78,40 80,40 10,80 11,38 7,22 SHFStov. hren. in pos. Kranj 80,30 80,70 11,35 11,40 7,70 SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka) 79,45 80,55 10,80 11,55 7,57 SLOGA Kranj 79.50 80,40 11.10 11,40 7,50 SLOVENIJATURIST Boh. Bistrica 78,80 - 10,97 - 7,52 SLOVENUATURtST Jesenice 79,60 80,70 11.17 11,37 7,65 ŠUMKranj 80,40 80,60 11,37 11,45 7,75 TALON Žel. postaja Trata, Šk. Loka 80,25 80,65 11,35 11,45 7,80 TALONZg. Bitnje 80,25 80,65 11,35 11,45 7,80 TENTOURS DomlaJe 80,20 80,90 11,35 11,55 7,60 UBK d.d. Škofja Loka 80.00 81,10 11,25 11,47 7,70 WILFAN Kranj 80,30 80,60 11,36 11,42 7,80 VVILFAN Radovljica, Grajski dvor 80,30 80.60 11,35 11,41 7,75 ZORI Kamnik 7,94 7,85 8,00 7,85 7,85 7.85 8,03 7,85 7,85 7,90 7,85 7.90 7,95 7,77 7,85 7,97 7,90 7,90 7,85 7,90 7.90 7,90 7,90 7.90 7.89 MENJALNICA WILFAN Vaš najboljši partner pri menjavi deviz Vpisovanje certifikatov 7.30 - 12.00, 13.00 - 18.00, sobota 8.00 - 12.00 ter na vseh enotah poštel Kranj. Koroika c. 2. 064/211-644 L|ubl|*na. Slovenska c 54. 061/133-11-55 ni podatkov POVPREČNI TEČAJ 79.91 80,73 11,25 11.45 7,65 7 90 Prt Šparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 11,30 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah. P.E. KRANJ, Delavski dom tel.: 064/211-387 P.E. RADOVLJICA, Hotel Grajski dvor tel.: 064/714-013 HALO, HALO TELEFON TRADE Panasonic atestirane digitalne telefonske centrale z ISDN, žični in brezžični telefoni, telefaxi Vse kar potrebujete STovanje v ni sami napravi! telefax KX-F2230B/S Tri Avtor i.-u. u i . CM topnik Matsushite Electric Japan telefon trade Uprava KRANJ, Oprešnikova 88,64000 Kranj, tel 064 331-111; fax: 064 331-114 Poslovalnica TELEFON Ljubljana. Brilejeva 12, tel 1ax 061 1590 232 Poslovalnica TELEFON Kranj Ljubljanska 1. tel .1ax 064 222 150 V Ljubljani je na Brilejevi 12 že 5 let odprta trgovina in servis Telefon trade, Gorenjci pa smo se z njo spoznali v zadnjih treh letih, odkar ima svoje prodajne prostore za hotelom Jelen. So zastopnik za Matshushito Electrick za Slovenijo, katere najbolj znana blagovna znamka je Panasonic. Sicer pa je Matshushita Electrick največji svetovni proizvajalec elektro in elektro-mehanskih delov za medicinsko opremo, opremo letališč, železnic in druge avdio in video opreme ter telekomunikacijskih sistemov. V zadnjih dveh letih je Telefon trade -trgovina in servis pridobil veliko A-testov za prodajo Panasonicovih artiklov v svojih trgvinah in tako lahko izbiramo skoraj med celotno ponudbo telekomunikacijske opreme enega največjih proizvajalcev tovrstnih naprav na svetu. V trgovini v Kranju in Ljubljani imajo pestro ponudbo A-testiranih žičnih telefonskih aparatov, brezžičnih 900 MhZ, seveda prav tako Atestirane, telefakse na termoaktivni in navadni papir z inkjet in laser tehnologijo. Med telefaksi sta trenutno najbolj popularna Panansonic KX-F230BX/S in KX-F130BX/S v beli in črni barvi, ki poleg telefaksa vključujeta tudi telefon in avtomatski telefonski odzivnik. Pri telefonskih centralah lahko izbiramo med 5 A-testiranimi. Najnovejši sta Panasonic KX-TD1232BX/S in EMSS336/S, obe pa podpirata ISDN tehnologijo. Vsi, ki so v Telefon tradeu zaposleni, izhajajo iz stroke in imajo dolgoletne izkušnje na področjih telekomunikacijskih sistemov. Tako lahko poleg sveto-vanja, prodaje in montaže telekomunikacijske opreme nudijo tudi Telefon trade trgovina in servis zaposli TAJNICO z vsaj 5 let delovnih izkušenj, znanjem tujega jezika, po možnosti angleškega In pasivnim znanjem dr'a na računalniku. in KOMERCIALISTE s predznanjem s področja telekomunikacij, poznavanjem dela na računalniku, zaželeno pa je tudi znanje tujih jezikov. Ponudbe pošljite na Telefon trade, Oprešnikova 88, 64000 Kranj. celoten servis, in sicer tako za opremo, ki je bila kupljena pri njih, kakor tudi drugod. V novoletnem času svojim strankam ponujajo 5-odstotni popust za telefakse modelov KF-F230BX/S, 2230BX/S, 130BX/S in KX-F130BX/S. Trgovina v Ljubljani je odprta od 10. do 18. ure, v Kranju pa od 9. do 13. in od 16. do 19. ure. Ker pa je zaradi hitrega porasta prodaje v zadnjih letih trgovina za hotelom Jelen postala premajhna, so se odločili, da se bodo skupaj s poslovnimi prostori preselili na Žagar-jevo 27, to je v stavbo Gozdnega gospodarstva Kranj. Otvoritev predvidevajo za januar, predvsem trgovina pa bo sodobno opremljena z možnostjo preizkusa oziroma demonstracije delovanja celotne opreme. Uporabniki central Telefon tradea so med drugim ministrstva za finance, za pravosodje, za kulturo, šolstvo In šport, notranje zadeve, Republiška uprava za telekomunikacije, Republiška carinska uprava, SKB banka, Gozdno fospodarstvo, Alpetour, veliko tevilo srednjih in osnovnih šol ter zasebnih podjetij. KMETIJSTVO GORENJSKI GLAS • 26. STRAN UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Petek, 16. decembra 1994 Državni sekretar Ivan Obal med kmetijskimi tehniki in inženirji Prihodnje leto več za prirejo mesa? Za neposredna državna plačila kmetom bodo pogoji izpolnjeni tedaj, ko bo Slovenija imela velike presežke hrane. Podbrezje - Državni sekretar v ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ivan Obal se je v sredo v gostilni Pri Slavki v Podbrezjah pogovarjal z gorenjskimi kmetijskimi tehniki in inženirji (na njihovem občnem zboru društva) o uresničevanju strategije razvoja kmetijstva v Sloveniji. Kot smo slišali, so prizadevanja ministrstva že nekoliko pripomogla k urejanju razmer v kmetijstvu, se vedno pa je veliko problemov, ki jezijo kmete, kmetijske svetovalce, strokovnjake pa tudi odgovorne v ministrstvu. "Vsaka kmetijska politika, ki se ne prizadeva za boljši dohodek kmetov, je slaba," je dejal državni sekretar Ivan Obal in poudaril, da v Sloveniji že nekaj časa ni več glavni kmetijski cilj pridelati čimveč hrane, ampak je v ospredju vprašanje, kako kmetu zagotoviti dohodek, ki bo primerljiv z dohodkom drugih slojev prebivalstva. Ko je po razpadu jugoslovanskega trga slovensko kmetijstvo izgubilo velik del trga, je liberalna kmetijska politika dopustila velik uvoz, ki je povzročil, da so bila skladišča naenkrat natrpana z mlečnimi izdelki, z mesom, z vinom in ostalimi kmetijskimi pridelki in izdelki. Ko je potlej le prevladalo spoznanje, da kmetu ni mogoče zagotoviti dohodka, če svojih pridelkov ne more prodati, je parlament sprejel zakon, ki kmetijskemu ministrstvu omogoča zaščito domače pridelave pred uvozom poceni kmetijskih pri- delkov in izdelkov, v katerih delež državnih subvencij predstavlja tudi 50 do 70 odstotkov cene. Zaščita domače pridelave je po zatrjevanju državnega sekretarja Ivana Obala šele v letošnjem drugem polletju pokazala svoje rezultate. Za kmete je pomemben tudi vladni sklep, da morajo odkupne cene kmetijskih pridelkov zaradi zaostanka v preteklosti letos "poskočiti" bolj kot inflacija oz. da se morajo realno povečati. To nekaterim ne ugaja in Številni ne vedo za prepoved klanja telet Mag. Jurij Kumer, vodja gorenjske kmetijske svetovalne službe, je dejal, da bi driava lahko začela z neposrednimi plačili kmetom za ohranjanje poseljenosti, negovanje krajine in za druge nekmetijske naloge vsaj v ogroženih območjih. Če bo država s tem predolgo čakala, se lahko zgodi, da na teh območjih ne bo več kmetov, ki bi takšna plačila lahko sprejemali. Viktor Frelih, direktor nakelske zadruge, je menil, da bi morali kmetom bolj zaupati in da jih pri pridobivanju regresov in drugih proračunskih podpor ne bi smeli preveč obremenjevati z raznimi dokazili. Marjan Roblek, direktor kranjske Sloge, se je razveselil tega, da so tudi na ministrstvu spoznali, kako pomembno je za kmeta organizirano zadružništvo. Franci Pavlin, svetovalec za živinorejo v gorenjski kmetijski svetovalni službi, je dejal, da številni kmetje in tudi mesarji ne vedo, da pri nas velja odtok o prepovedi klanja telet. Odlok se ne spoštuje, je poudaril in navedel podatek, da Je bilo letos v Sloveniji uradno zaklanih nekaj manj kot tri tisoč telet, poleg tega pa še nekajkrat toliko na črno. Mag. Peter Kunstelj, vodja selekcijske službe v ŽVZG Kranj, se ni strinjal, da bi klanje (prelahkih) telet preprečili z uredbo in kaznovanjem; po njegovem mnenju je to mogoče preprečiti le s pravimi cenovnimi razmerji. skušajo predvsem zaradi cen svežega mesa in sirov dokazati, da so cene previsoke in da kmetijstvo najbolj spodbuja inflacijo. To ni res, je dejal državni sekretar in za primer navedel, da se je odkupna cena prašičev med lanskim in letošnjim decembrom povečala za 22 odstotkov, medtem ko so drobnoprodajne cene svinjskega mesa v tem času "porasle" od 37 do 40 odstotkov. Ne bogata zadruga, ampak bogat kmet Ob načelu, da je kmetu treba zagotoviti dohodek predvsem z odkupnimi cenami kmetijskih pridelkov, je po oceni državnega sekretarja glavni problem trženje, prodaja. Slabo je, da številni kmetje predvsem zaradi slabih izkušenj iz preteklosti ne verjamejo v zadruge in v načela klasičnega zadružništva (to ima za cilj bogatega kmeta, ne pa bogate zadruge), in da na trgu nastopajo posamezno ali kot podjetniki. Naloga ministrstva ni zagotavljanje prodaje, ampak ustvarjanje pogojev. Na ministrstvu zato že pripravljajo nekatere nove uredbe, s katerimi bodo "posegli" na kmetijski trg, še zlasti na trg sadja in vrtnin, ki je najbolj neurejen. Kmetijski denar za cerkve - to pa že ne! Ko je državni sekretar Ivan Obal govoril o državnih subvencijah v kmetijstvu, je dejal, da v ministrstvu zelo resno razmišljajo o tem, da bi prihodnje leto bistveno boli kot letos in v preteklih letih s subvencijami spodbujali govedorejo, še zlasti prirejo mesa. O neposrednih plačilih kmetom, kakršne že poznajo v nekaterih alpskih državah, tudi razmišljajo, vendar bodo za to po mnenju Ivana Obala izpolnjeni pogoji šele tedaj, ko bomo imeli velike presežke hrane. Neposredna plačila bi sicer lahko uvedli kot plačilo kmetom za negovanje krajine, a tudi za to bi bilo treba prej sprejeti poseben zakon Državni sekretar je zavrnil očitke, zapisane v enem od slovenskih dnevnikov, češ da se kmetijski denar, namenjen za projekte CRPOV (celostni razvoj podeželja m obnova vasi) porablja tudi /a obnovo cerkva in kapelic. • C. Zaplotnik Zgodba o krompirju t^e imajo LDS-ovci zgodbo o uspehu, imajo gorenjski kmetje - "krompirjevci" svojo zgodbo o krompirju - zgodbo, ki nekatere pretresa, drugi se ob njej le nasmihajo. Vsi, ki vsaj malo spremljajo kmetijsko dogajanje na Gorenjskem, se dobro spominjajo, kakšne težave so imeli pridelovalci krompirja s prodajo lanske letine. Še v letošnjih zgodnjih spomladanskih dneh ga je bilo samo v zadružnih skladiščih in na kmečkih podih na Gorenjskem več tisoč ton. In šele potlej, ko mu je ie močno gorelo pod nogami, se je začela (raz)prodaja pod geslom: samo da gre izpred nog, ne glede na ceno. Kmetje so si lanske sitnosti pri prodaji dobro zapomnili. Ko je tudi letos krompir kar dobro obrodil, so ga nekateri v strahu, da se "zgodba o krompirju" ne bi ponovila, hiteli prodajat in spuščat ceno. Prodajali so ga tudi po štirinajst, petnajst tolarjev za kilogram, včasih še ceneje. A zgodba o letošnji letini je, žal, precej drugačna od lanske. Ker je predvsem v vzhodni Evropi letos krompir slabše obrodil, so ga slovenski pridelovalci precej prodali na tuje; ob tem pa ga je na domačem trgu že začelo primanjkovati. Večje povpraševanje je dvignilo tudi ceno, ki se zdaj le pri prodaji na debelo suče okrog trideset tolarjev za kilogram. Cena je še enkrat višja kot pred dvema mesecema. J a, jal Če bi kmetje to le vedeli... • C. Z. Predavanje Pravilna izbira mešanic škofja Loka - Govedorejsko društvo Škofja Loka in kmetijska svetovalna služba pripravljata v sodelovanju s tovarno Lek iz Ljubljane v ponedeljek, 19. decembra, ob 9 uri v sejni sobi kmetijsko gozdarske zadruge Škofja Loka na Spodnjem trgu aktualno predavanje o pravilni izbiri mineralno vitaminskih mešanic in uporabi Lekovih zdravil (brez recepta) v živinoreji. Predavala bosta Lekova strokovnjaka dipl. ing. Tone Sovinšek in veterinar mag. Janez Bohinc, ki bosta , predstavila tudi nekatere novosti v sestavi mineralnih i Mešanic in vrsto zdravil za živali. • C. Z. QVII tudi za traktorje in kmetijsko mehanizacijo QMI teflonska zaščita vitalnih delov avtomobilskega motorja je enako kot pri avtomobilih uporaben tudi v kmetijstvu. Traktorji in drugi kmetijski stroji so v večini primerov opremljeni z dizelskimi agregati. Tudi pri njih sredstvo za zaščito motorjev QMI, narejeno na osnovi teflonskih vlaken (teflon je poznan kot najbolj spolzka snov), omogoča bistveno lažji zagon motorja, lepši tek in zato tudi boljšo kompresijo. Učinki so vidni tudi pri znatno zmanjšani porabi olja, posebej pri dizelskih motorjih pa tudi manj saj v izpuhu. QMI, ki ga po navodilih enostavno doziramo pri menjavi motornega olja, zagotavlja tudi do 90 odstotkov manjšo obrabo motornih delov, tako da se življenjska doba kmetijske mehanizacije opazno podaljša. PTFE (teflonska) _ZAŠČITA MOTORJEV "HMOU SMUKA SNOV POZMM uMOT QMI vam nudi: - enostavno doziranje ob menjavi olja - do 160.000 km zaščite - do 90% manjšo obrabo motorja • povprečno 7,3% večjo moč motorja - povprečno 5% manjšo porabo goriva - zaščito pri hladnem zagonu VERTIGO d.o.o., Mestni trg 27, Škofja Loka tel./fax: 064/623-087 Občni zbor društva kmetijskih inženirjev in tehnikov Pridobili plug za tekmovanje oračev Podbrezje - Člani društva kmetijskih inženirjev in tehnikov Gorenjske so se v sredo zbrali na občnem zboru v gostilni Pri Slavki v Podbrezjah. Na zboru so se najprej z državnim sekretarjem v ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo Ivanom Obalom pogovarjali o uresničevanju strategije razvoja slovenskega kmetijstva, potlej pa so poslušali poročila o dosedanjem delu, sc dogovorili za program dejavnosti v prihodnjem letu in za predsednika ponovno izvolili Jane/a Kerganta, sicer vodjo KŽK-jevega posestva Trata pri Škofji Loki Društvo je v preteklem mandatu pripravilo strokovna izleta na Bavarsko in v Italijo, praktični prikaz obrezovanja sadnega drevja ter predavanja o zavarovanju v kmetijstvu, o varstvu rastlin, o prehrani goved in o boleznih živali. Letos je pridobilo plug, primeren za oranje na tekmovanjih oračev, po dveh letih praznine pa je letos na njivi šolskega posestva v Strahinju spet pripravilo gorenjsko tekmovanje v oranju Nekateri člani so sodelovali tudi pri postavitvi proge za poučevanje tiaktoi istov. • C. Z. Kmečka pokojnina 16.855 tolarjev Ljubljana - Upravni odbor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je pred nedavnim sklenil, da se starostna oz družinska pokojnina kmetov, odmerjena po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, določi na novo, m da od 1. septembra dalje znaša 16.855 tolarjev Kmetje so poračun za september in oktober prejeli ob novemhiskem izplačilu. Upravni odbor je še sklenil, da se tudi preživnine, določene po zakonu o preživninskem varstvu kmetov, določijo na novo in darso od 1 septembra dalje višje za 3,5 odstotka. Iudi v tem primeru so kmetje razliko prejeli ob novembrskem izplačilu. • CZ. Letos že 181 steklih živali Kranj 1\> podatkih Zavoda /a zdravstveno varstvo Kranj so letos do konca novembra na Gorenjskem odkrili 181 steklih živali, od tega 67 v kranjski občini, 53 v škofjeloški, 33 v jeseniški, 20 v radovljiški in osem v tržiški občini. San»o novembra so na Gorenjskem odkrili sedemnajst s steklin0 okuženih živali (same lisice), od tega petnajst v kranjski občini in dve v škofjeloški. • C. Z. Posledice sprememb v gozdarstvu Na Gorenjskem 95 presežnih delavcev Kranj - Po podatkih ministrstva za delo, družine in socialne zadeve je v 27 gozdnih gospodarstvih oz. gozdarskih zadrugah v Sloveniji ugotovljenih 309 trajno presežnih delavcev, ki so ostali brez delu /uradi posledic sprejetja zakonov o denacionalizaciji, o gozdovih ter o skladu kmetijskih /emljisi iti gozdov. Ministrstvo je na podlagi že sklenjenih pogodb financiralo razreševanje 663 trajno presežnih delavcev in je za to zagotovilo 475 milijonov tolarjev Kei vsi delavci ie nimajo dokončnih sklepov o prenehanju delovnega razmerja, bo treba za 139 delavcev zagotoviti prihodnje leto v državnem proračunu še približno 15*» milijonov tolarjev. V blejskem gozdnem gospodarstvu je (brez invalidov) 22 trajno presežnih delavcev. Ministrstvo je letos na podlagi sklenjenih pogodb zagotovilo denai /a odpravnino 16 delavcev, za šesterico pa ga bo prihodnje leto. V kranjskem gozdnem gospodarstvu jc 73 trajno presežnih delavcev za 63 je ministrstvo zagotovilo denar žc v letošnjem proračunu, za deseterico pa ga bo prihodnje leto. • C. Z- IND0V,d.d. m in d O V o«. MALOPRODAJNA TRGOVINA « Ljubljana, Poljanska 95 Nič ni boljšega od domače hrane, sploh, če gre za klobase, salame, krvavice in drug«* podolgovate dobrote. Ce ste sam svoj mojster ali imate za soseda mesarja, s pripravo mesnih dobrot res ne bo težav. Kljub temu pa brez pravih izvrstnih CREV, začimb in mesarskega pribora le ne bo šlo. . ..... ___.. In če k temu dodamo še naše stoletne izkušnje, bo nakup v naši trgovini na Poljanski 95 v Ljubljani več kot užitek INDOV gubljana za pravi oku» domačih kolin JL 1 UREJA; Vilma Stanovnik Kranjski bazen bodo vendarle slovesno odprli 14. januarja drugo leto V VODO ŽE ČEZ NEKAJ DNI Po že kar mukotrpnem čakanju športnikov, predvsem plavalcev in vaterpolistov, bo Kranj, Gorenjska in Slovenija prihodnji mesec dobila nov olimpijski bazen - Gradnja je stala 15 milijonov mark, izkop se je začel septembra leta 1988, otvoritev pa je bila načrtovana za december 1992 • Bolje dve leti kasneje, kot nikoli! Kranj, 15. decembra - "Počasi se vendarle uresničuje sen kranjskih plavalcev in vaterpolistov. Tehnični prevzem olimpijskega bazena je opravljen, sedaj poteka še prenos bazena z investitorja (Rudisa) na lastnika, to je občino Kranj, in nato na Športno zvezo Kranj. To naj bi se zgodilo najkasneje v začetku prihodnjega leta, takrat pa bo tudi že vse pripravljeno za slovesno odprtje bazena, ki bo 14. januarja ob 16. uri," je na torkovi tiskovni konferenci Plavalnega kluba Triglav povedal predsednik Gradbenega odbora in Športne zveze Kranj Slavko Brinovec. Športniki, ki so v zadnjem času najbolj občutili dejstvo, da v Kranju in okolici ni bilo bazena (septembra so zaprli še manjšega v Savskem logu), se že nekaj časa prevažajo od Ljubljane do Bleda in Železnikov, tako da so mnogi, predvsem mladi plavalci, na treningih že obupovali in obupali. Neskladja so se začela tudi med starši plavalcev in trenerji, tako da so imeli v upravi PK Triglav jeseni pravi pretres. "Po odhodu bratov Petrič je kranjsko plavanje začelo nazadovati, začela so se razhajanja, klub je iz leta v leto lezel v sivino. Bilo je vrsto problemov, najhuje pa jc bilo na področju strokovnega dela. Zato smo se odločili za korenito prnovo. Odrekli smo se dvema trenerjema, dobili pa smo novega sodelavca, ki ima modernejši pristop do dela in mednarodne izkušnje. Ne glede na finančne težave sedaj optimistično gledamo V prihodnost kluba, k čimur pa bo prav gotovo pripomogel tudi olimpijski bazen tukaj v Kranju," je povedal predsednik Upravnega odbora PK Triglava Jože Anto-lin. Kljub temu da je zaradi nesoglasij v klubu dalo prošnje za izpisnice osem plavalcev in plavalk (vsi so jih tudi dobili), pa si že v novi sezoni obetajo ponoven vzpon in uspehe."Pomembno je, da se vrne zaupanje med klubom in starši plavalcev in pa seveda, da se mladim omogoči delo, treningi. Z odprtjem novega bazena bo vse lažje in zato računamo, da bi uspehi morali priti že v novi sezoni. Ne sicer še spomladi, poleti pa že, " je med drugim dejal Rado Mladeno-vič. Seveda pa bazen ne bo služil le plavalcem in vaterpolistom (tudi ti že nestrpno čakajo, da bodo skočili v "domačo" vodo), ampak bo odprt tudi šolarjem, vojakom, pa tudi rekreaciji. Poleg velikega olimpijskega bazena dimenzij 50 x 25 metrov je zgrajen tudi manjši šolski bazen dimenzij 16 x 8 metrov, ki bo služil predvsem PADALSTVO KAR 223 KILOMETRE ZA NOVAKA Skorja Lok«, 15.decembra -Včeraj je iz eden naših najboljših jadralnih padalcev Tone Svojšak domov poslal vest, da je majhna slovenska odprava v Južni Afriki dosegla nov lep uspeh. Marko Novak je namreč dosegel svetovni rekord, 223 kilometre, v letu na določen cilj. Naši jadralni padalci, poleg Marka in Toneta, je v Afriki še Domen Slana, so na pol odiH 2. decembra, vendar v začetku niso imeli sreče / vremenom, saj so imeli prehud veter Ione Svojšak je naredil nekaj uspešnih poletov s tandemom, kot pričakujejo naši jadralni padalci, pa bodo te dni, ko se je vreme umirilo, še priložnosti za dolge lete. Domov se vrnejo 23. decembra. • v. stanovnik VABILA, PRIREDITVE Svarunov spominski odbojkarski turnir - Društvo Parti/an Skolja Lok.i n, ( >k leimo I ubnik bosta t<> nedeljo, 18. decembra, 2 začetkom ob 10. uri, organizirala sedaj že tradicionalni Svarunov spommski odbojkaiski turnir. Tekmovanje bo na osnovni šoli vetka (iolaij.i na Trati pri Škofji Loki, na njem p;« bodo sodelovale ekipe: O K. ('rnuče (lanski zmagovalci), Šl) Bor Trst, OK Inglav Kranj m OK Termo - I.ubnik Škofja Loka. Pokrovitelj turnirja je I/, skupščine občine Škofja Loka, v imenu pokrovitelja Demš Tvspo/dravi1 in »"mir odprl predsednik Vincencij Odbojkarski pored - V zadnjem krogu jesenskega dela Prvenstva gostujejo odboj karji H Proma v Ljutomeru. V 1A DOL /a ženske jutri gostuje pri Klima Comcrcu /gornja Savinjska (OS Bled ob 17. un), v moški konkurenci 1B DOL pa Pn Minolti Bledu gostuje zadnjeuvrščeni SIP Šempeter (OŠ Bled * 19. uri) Igralke Š< M Inglava so že med tednom gostovale v Ljubljani Odhojkarji Termo Lubnika se bodo jutri ob 17. uri v OŠ l>etei Kavčič pomerili s Pionirjem 2 Žužemberk, igralke L'I Proma Pa čaka težko gostovanje pn vodilnem Čibralu v Ljutomeru. V 3. DOL igrajo doma Bled II : Portorož (OŠ Radovljica ob 16.30 Triglav : Mokromv i si) Planina ob 14. uri). Bohinj : Pan Kovinat (OŠ B T. in i oh IX. uri). Pn ženskah pa doma igrajo: Bl«-*d II Pu.in (O.s lili-d ob 14.15), Bohinj : Mehanizmi Kropa LOS B.Bistri« i ob I - uri) in l ingo Šenčur : Julči Vita. II (OŠ Šenčur ob 16 uri) • K. M. Kamiznotninkt boiiČHO - novoletni turnir v Križah - I o ,u'dcl)o, |N decemhi.i bo Namiznotemški klub Križe že četrtič °rgam/iial mednarodni božično - novoletni turnir za mladinke in fnhidiiii e. /a u mi/.um se bo med seboj poincnlo okoli KX) 'Bralcev in igralk i/ Slovenije, Italije, Avstrije, Nemčije in '"vaške Pniediti v iboi.mi OŠ Križe se bo /ačela ob 9. un dopoldne. • V. S. Skupščina /Vh Invlavt reinu - la ponedeljek. 19, decctnhia.se "()do na letni volilni skupščini NK Triglava Creinc /brali n°goiiKtaši, piisi.1 ši m nogometni delavci. Klub je v tem letu ,,,lMa| / \ u klubov m se uspel organizacijsko P°Mavih na novi' novi, picdlugani odbor, pa naj bi zagotovil Materialne pogo|(' <'•' zagon kranjskega nogometa Skupščina Sc ho /ačela ob 1K un s sobi 14 SO Kram • V. S. v Vesrlr boiiinš potiinicc za osnovnošolce - Pri športni zvezi v ^r'iii)u bodo tudi med bližnjimi božičnimi počitnicami poskrbeli, pa mladim m bo dolgčas Organizirana vadba (poleg otiok M je *hko Udeležijo tudi staiši) bo potekala vsak dan od ponedeljska j*° petka v Jportni dvorani lam bo moč igtati badminton, hokej v dvoiani. dog.iMM i'. •>,-'■ m.iisik.u zanimivega Oigam/uana Vadha bo vsak dan i■ I fl 'o do |(). ure, vsi, ki bi radi sodelovali pa Pridite v ponedeljek ob 8.1 5 uri. • V.S. Predsedik gradbenega odbora in Športne zveze Kranja Slavko Brinovec je v torek novinarjem ter predstavnikom plavalnega in vaterpolo kluba že pokazal bazen. Voda je bila že dovolj topla za kopanje. Slika: L. Jeras najmlajšim (načrtovana je celo Šola plavanja za dojenčke). Vstopnina za rekreacijo bo predvidoma od 300 do 500 tolarjev. Zaposleni (teh naj bi bilo v začetku 12) bodo morali svoje plače zaslužiti z dejavnostjo ob bazenu, stroške energije in kanalizacije pa naj bi pokrili občina oziroma država. Januarja bo odprt le bazen, v treh mesecih pa naj bi dobil tudi končno podobo in dodatno ponudbo. Kranjski plavalci in vaterpolisti pa naj bi novi bazen v dogovoru i Športno zvezo "preizkusili" že prihodnji teden. Voda v njem ima trenutno že okoli 25 stopinj in jo še segrevajo. • V. Stanovnik K©tflRKfl Košarkarji igrajo 13. krog DERBI JUTRI V KRANJU Kranj, 16. decembra - Ta konec tedna bodo košarkarji in košarkarice ponovno igrali redni krog, najbolj zanimivo pa bo v Kranju, kjer se bosta pomerili dnigouvrščena ekipa Kovinotehne Savinjska Polzela in domači Triglav. Ekipa iz Polzele je vsekakor izkušenejša in kvalitetnejša ekipa kot močno pomlajeni Triglav, pa vendar se Kranjčani (trenutno za Kovinotchno na lestvici zaostajajo le za točko) nc predajajo. "Izkoristili bomo prednost domačega igrišča, podporo publike in če nam bo ob strani stala še sreča, lahko tekmo odločimo v svojo korist," pravi pred jutrišnjim derbijem trener Triglavnov Martin Gorene, ki tudi tokrat računa na izkušnje Džina, Tadiča, Šubica, Jerasa in Prevodnika ter na "polet" Lojka, Eržena in Hafnerja. Prvič bo v ekipi tudi Miki Vukič, kar bo vsekakor spodbuda za Triglavane. Tekma v dvorani na Planini se bo jutri, v soboto, začela ob 20. uri, sodnika Rems in Sabljanič pa tokrat prihajata iz Ljubljane. Ostali pari 13. kroga so: Satex Maribor - Rogaška, Postojna - Helios Domžale, Smclt Olimpija KM Ilirija, Litostroj -Kraški Zidar in Koper BWC Maribor. V A2 slovenski košarkarski ligi bodo igralci Loka kave v domači dvorani na Podnu gostili ekipo Klektre. Ločani so po porazu v 12. krogu z ekipo Dallas Slivnice 99:91 (41:43) trenutno na sedmem mestu lestvice / IS točkami, ekipa Llektre na 9. mestu pa jih ima 15. Jutrišnja tekma v dvorani na Podnu se bo začela ob 20. uri. V 13. krogu v I. ženski SKL igralke Odeje Marmorja jutri gostujejo v Celju pri Z.KK Celju. Na domačem igrišču pa bodo v B moški ligi -zahod v Radovljici igralci Didakte gostili ekipo Unika ITI. Tekma sc bo v OŠ A.T.I.inharla začela ob 18.30 uri. • V. Stanovnik kej mtm cmitrmiE REPREZENTANCA PRVIČ V KRANJU Kranj, 16. decembra - Potem ko so hokejisti zaključili prvi del letošnjega državnega prvenstva, so začeli z meddižavnimi nastopi. Ogrevanje je bila prva tekma v Tivoliju, ki jo je v torek naša reprezentanca odigrala s tujci, ki igrajo v naši ligi Zmagali so tuji hokejisti / rezultatom 5:3 (1:2, 1:0, 3:1). Po Hpsonovem turnirju, ki bo konec tedna v Ljubljani, se bo naša reprezentanca predstavila še v Kranju. Mednarodna prijateljska tekma med reprezentancama Slovenije in Ka/ahstana bo v ponedeljek, 19 decembra, ob 18. un. V ponedeljek, 19. decembra, in v torek, 20. decembra, pa bo v Kranju tudi turnir mladinskih ekip. Ob 9. uri v ponedeljek bosta igrali ekipi Čeških Budjejovic in Beloiusije, v torek ob 18 uii pa Belorusi in Britisch Columbija i/ Kanade. Vstopnine na ti tekmi ne bo. Mednarodne tekme v Kranju na s tem ne bodo končane, saj sc bo že v sredo, 21. decembra, ekipa Iriglava na domačem ledu pomerila / ekipo Chimika i/ Rusije. • V. S. USPEH ZUPANOVE V SNOVVBOARDU Naklo, 15. decembra - Naša najboljša tekmovalka v snovvboardu Barbara Zupan i/. Nakla je na pivem paralelnem slalomu letošnega VVorld Pro Toura Mednaiodne Snovvboaid zveze ISF dosegla lep rezultat Po kvalifikacijah se je uvrstila med 16. najboljših, v diugem nastopu pa jc nato padla. Iako jc bila na koncu šestnajsta, kar pa je Že lep uspeh in napoved novih. • V. S. ŠAHOVSKA LIGA KRANJ K tanj, 15. decembra - Izidi 3 Žabmca II Sava 1:3, Zabmca I. 3:1, Gumar Vod stolp 0:2,5, Lmeko prost Po 3 krogu vodi Centei s 6 točkami in M,5 zmagami pi rti Zabnuo I 6 (8), 3. Vod. stolp 4 (7), 4 Primskovo 4 (6,5). 5 Sava 1 (S), o Zabmca II 2 (6.5), 7 Mančka 2 (4,5), 8. Emekp 2 (3,5), 9. Gumar 1 (2), 10. Naklo 0 (3), 11 AdergasO(O) • Lado Grataslat n kroga: Adcigas Maiička 0:4, Primskovo 1:1. < entei Naklo V SOBOTO NADALJEVANJE DRŽAVNEGA PRVENSTVA Kranj, 14. decembra - Jutri, 17. decembra, se po enotedenski pavzi nadaljuje prvenstvo v državni ligi. Tokrat si na program bolj zanimiva srečanja kot v prvem krogu, saj so po razporedu sami pravi "derbiji". V Trstu se bosta srečali najboljši ekipi v državi, to bo dvoboj dveh ekip, ki sta prejšnji vikend nastopali v evropskih pokalih, Micom Kopra in Triglava. V Mariboru bosta kar dve srečanji, saj v Kranju bazen še ni končan in bo Kranj 90 kot "domačin" gostil okrepljeno Okolje s tremi Hrvati in hrvaškim trenerjem. Pred tem srečanjem pa bo pravi Štajerski "derbi" med Probanko in Neptunom. V tekmi v Trstu je vsekakor favorit Micom Koper, ki ima v svojih vrstah tri tujce in so se dodobro ogreli na treh mednarodnih turnirjih. Triglav, ki je najmlajša ekipa letošnjega prvenstva, pripravlja ekipo, ki se bo v pravi luči pokazala čez kaki dve leti. V mariborskih tekmah pa toliko. V prvi tekmi Probanka - Neptun je velik favorit Probanka z dvema tujcema, odličnim Kollijem v vratih in dirigentom Rukavino. Tudi drugo srečanje bo zanimivo, saj Okolje v Mariboru vodi tri nove -neznane hrvaške igralce in trenerja Tonkoviča iz Reke. Razpored: Trst ob 20.30 uri Micom Koper - Triglav, Maribor ob 20.00 uri Probanka-Neptun, Maribor ob 21.00 uri Kranj 90 -Okolje. • Jože Marinček TRIGLAVANI SO NABIRALI IZKUŠNJE Kranj, 14. decembra - V ponedeljek so iz norveškega Katvvika domov pripotovali vaterpolisti Triglava. Tam so se udeležili osmine finala evropskega pokalnega tekmovanja, na katerem so poleg Triglavanov sodelovali še ekipa Vasasa iz Madžarske, CSK -ja iz Rusije in domači AZC Alphen. Triglavani so bili najmlajši klub na turnirju (v povprečju stari dobrih 17 let), in čeprav so vse tekme izgubili, niso razočarali. Predvsem pa so si nabrali bogate mednarodne izkušnje, ki jih bodo potrebovali v državnem prvenstvu. "Že pred odhodom sem rekel, da bo vsak poraz z manj kot desetimi goli razlike za nas uspeh. Fantom se je poznalo, da so imeli slabe pogoje za trening, saj še nismo mogli vaditi v kranjskem bazenu. Kljub temu da smo bili kondicijsko dobro pripravljeni, pa je zatajil tehnično taktični del igre. Izkazala se je zlasti "mlada garda" na čelu z Matjažem Homovcem in Tadejem Peranovičem," je po prihodu domov povedal trener Rado Čermelj. Rezultati Triglava: AZC : Triglav 5:19 (0:6, 1:5, 2:5, 2:3), Vasas : Triglav 25:4 (4:1, 5:2, 10:0, 6:1), Triglav : CSK 2:18 (0:4, 1:3, 1:6, 0:5). Končni vrstni red: 1. Vasas, 2. AZS, 3. CSK, 4. Triglav. • J.Marinček nijtiNjE KRANJČANI TRETJI suni V soboto in nedeljo je na kegljiščih v Cerknici in Postojni potekalo državno ekipno juniorsko prvenstvo za leto 1994. Po dveh dneh zanimivih nastopov so dobro izkoristili prednost domačih igrišč igralci Bresta in osvojili naslov državnih prvakov s 5366 podrtimi keglji, pred ekipo Gradiš Norika s 5.179 podrtimi keglji. Odlično 3. mesto so osvojili mladi kegljavci KK Triglav v postavi Zaje, Dežman P., Žvanut B. in Kavčič z 5.162 podrtimi keglji. Na dvodnevnem tekmovanju se je z najboljšim izidom 925 podrtih kegljev izkazal Kranjčan Gorazd Kavčič. Že v soboto, dne 17. 12., in nedeljo, dne 18. 12., ob 9. uri, pa se začne nastop na državnem prvenstvu za leto 1995 in to na kegljiščih v Kranju in na Jesenicah • J. Lužan ŠPORTNA ZVEZA KRANJ Partizanska 37, 64000 KRANJ Strokovna služba na podlagi sklepa 21. redne seje predsedstva športne zveze Kranj in 35. člena Pravil športne zveze Kranj, objavlja JAVNI NATEČAJ za oddajo v najem objekta Zimsko kopališče Kranj, Stara c. 25 a, Krani. Objekt je v družbeni lasti, imetnica pravice uporabe je Športna zveza Kranj. Zemljišče je zavedeno pod vlož. št. 1726, k.o. Kranj, pare. št. 444/5 in obsega naslednje površine: - stavba zimsko kopališče v izmeri 882 m2 - dvorišče v izmeri 208 m2 - zelenica v izmeri 414 m2 Celoten kompleks se bo oddal v najem najboljšemu ponudniku za dobo 3 let z možnostjo podaljšanja najema, pod naslednjimi pogoji: 1. na razpisu lahko sodelujejo vse pravne in civilno-pravne osebe s sedežem v Republiki Sloveniji; 2. osnovna namembnost objekta se z oddajo novemu koristniku ne spreminja in je lahko samo športno-rekreativnega značaja; 3. ponudba mora obsegati naslednje elemente: - elaborat, predviden za športno rekreativno dejavnost, - projekt predvidene adaptacije objekta za potrebe nove športno-rekreativne dejavnosti, - finančno konstrukcijo realizacije z viri financiranja, - cenovno ponudbo letnega (mesečnega) najema, - reference o dosedanjem delu v športno-rekreativnih aktivnostih; - dokazilo o registraciji za izvajanje športno-rekreativnih dejavnosti. Vse dodatne informacije (ogled objekta) se dobijo na tel. št. 064/211 176, 211-235. Pisne ponudbe v zapečatenih ovojnicah z oznako "ZIMSKI BAZEN - PONUDBA" se bodo sprejemale na naslov: ŠPORTNA ZVEZA KRANJ, Partizanska 37, Kranj v roku 30 dni od dneva objave. NOVO PEKARNA "ZEVNIK" Ljubljanska c. 36 a, Kranj (na Orehku) Prodajalna odprta od 5. do 11. ure, Te!.: 332-336 IZDELKI IZ KRUŠNE PEČU SLOVENSlsA KNJIGA Vse znanje v eni knjigi • knjiga za vsako družino SVETOVNA USPEŠNICA Izvirnik je pripravilo 180 mednarodno priznanih strokovnjakov, slovensko izdajo pa so dopolnili vrhunski domači strokovnjaki. Format 26x30 cm, 760 strani, 1500 barvnih ilustracij, izide maja 1995 Priporočamo, da knjigo naročite pri naših zastopnikih. Zaposlimo zastopnike za predstavitve knjige na terenu. Pokličite: 061 443 915 alples POHIŠTVO, d.o.o. ŽELEZNIKI je pripravil RAZPRODAJO ELEMENTOV OPUŠČENIH PROGRAMOV, ki bo jutri, v soboto, 17. decembra, od 7. do 10. ure v prostorih podjetja Alples Pohištvo, d.o.o. CENE SO UGODNE! SREDNJA TRGOVSKA ŠOLA KRANJ, Župančičeva 22 razpisuje prosto delovno mesto UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA za določen čas Prijave z dokazili o izpolnjevanju z zakonom določenih pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razpisa. O izbiri vas bomo obvestili v 8 dneh po razpisnem roku. VERIGA, d.o.o., LESCE objavlja prosto delovno mesto /. PROGRAMER L - INFORMATIK II. PROGRAMER II. I. Pogoj: dokončana visoka šola za organizacijo dela - smer računalništvo ali druga visoka šola tehniške oz. ekonomske usmeritve z znanjem informatike Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s 6-mesečnim poskusnim delom. II. Pogoj: dokončana višja šola za organizacijo dela - smer računalništvo ali druga višja šola tehniške oz. ekonomske usmeritve z znanjem informatike Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim delom. Kandidati naj vložijo pisne prijave s kratkim življenjepisom v 8 dneh po objavi na naslov: VERIGA, d.o.o., Lesce, kadrovska službs AlpsKd c. 43. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po preteku prijavnega roka. SKB - nepremičnine & leasing d.o.o. PRODAJA POSLOVNIH PROSTOROV Pritličje objekta na Alpski c. 62, Lesce: - Trgovina 216 m.2 s kletjo 187 m2 - Skladišče 142 m2 - Pisarne 73 m2 - Parkirišče 1.411 m2 Atraktivna lokacija s tradicijo tik ob glavni cesti Lesce - Bled. Prodajamo celoto ah po delih. Vse zainteresirane kupce vabimo na organiziran ogled prostorov, ki bo v petek. 16.12.1994, od 8. do 14. ure. Prosimo za predhodno najavo po telefonu: 061-1311-275 ali fax 061-1321-202. Ponudbe zainteresiranih kupcev pa pričakujemo do 20. 12. 1994 na naslov: SKB - Nepremičnine & Leasing, d.o.o., Slovenska 54, Ljubljana. feiRa TOMŠIČEVA 16, Kranj (STARI DEL MESTNEGA JEDRA) OBLAČILA ZA MOČNEJŠE POSTAVE del. čas od 9. do 12. ure 15. do 19. ure sobota od 9. do 12. ure Naša specializirana trgovina z ženskimi oblačili vam nudi konfekcijo od št. 44 - 54 znanih slovenskih proizvajalcev. V mesecu decembru so vam na izbiro tudi oblačila za slovesnejše priložnosti. NOVOLETNI POPUST- 10 % VABLJENE V LINO - TRGOVINO ZA PRAVE ŽENSKE. p. o. KRANJ SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ - LABORE TEL 064/223-276, 211-225 RENAULT popust na posamezne modele staro za novo ugodni krediti na 4 leta brez pologa testne vožnje novoletno darilo PRI FIATU VAS OBDARUJEMO VSAK DAN V DECEMBRU! Tipo. FIAT TIPO je avtomobil, ki v srbi :dru:ufe nu/boljtc lastnosti. Sodobno :asnovan motor mu daje 'ivahnost in tcmpeianit•nt, dodatna bočna zasCita varuje voznika in potnike \otranjost vas razvaja • udobjem, kakršnega nudijo le italijanski avtomobili, njegova cena pa navdaja konkurenco ( zavisti/o. \i lahko 'elite več? Prav gotovo! Vsi, ki se boste odločili zanj v mesecu decembru, boste dobili POSEBNO DARU O POVRNILI VAM komo stroški OBVEZNEGA ZAVAROVANJA iU r\ vam homo PODARILI KVALITETEN KVTORADIO KENV/OOD Oglasite se čimprej pri najbližjem pooblaščenem proda/uli u II \ K)Y T. prodajne mreZe v Sloveniji! Darilna ponudba velja za vse modele HAT TIPO in HAT TIMPRA. anaa temperamentna tehnologija COSMOS Liubllorvo 06I/J43 141 AUTODUTA l|ut)l| 'mi Vili 06.1/461 ISO KO IDEAl MontKK 042/27 t37 POtOVClC Moilbo« 062/411 7»» FANCUR*I*| Dot* 064/174 100 ADRIA AUTO N Gotica 063/124*81 AVlOHUSKop«! 064/34 421 AVi' mini o, m, 044/211 U3 LAJTt* DotofOvn* 069/7» 014 Auto Makar SWgn» 7Hujimo UH 0*1 18*271 Dašnica 14, Železniki tel. 064/67-063 064/67-400 fax 064/67-400 UGODNA PRAZNIČNA PONUDBA 5-LETNA GARANCIJA! NOVO! SODOBEN IN ZDRAV NAČIN PRIPRAVE HRANE NAŠE PRIHODNOSTI PEČICA NA VROČI ZRAK TURBO GRILL 2000 Art. št. 5200 EKSKLUZIVNO! V najkrajšem času, z manj energije in maščob, brez dodatne vode, omogoča pripravo zdrave in okusne hrane. Posebej jo priporočamo za dietno kuhinjo. Omogoča pripravo več vrst jedi hkrati, vonjave se ne mešajo, hrana pa obdrži naravno aromo in okus. Peče kot klasična pečica, cvre kot friteza, vendar brez olja, duši, kuha, odtaljuje in segreva krožnike tako hitro kot mikrovalovna pečica, če želite, bo hrana tudi hrustljavo zapečena. Zmore vse. Čiščenje pečice je zelo enostavno in preprosto. Zmogljivost 1100 W, temperatura od 65 do 250 stopinj C, čas nastavite od 3 - 60 minut, prostornina 101, teža 7,3 kg, premer 33 cm, višina 33,5 cm. Pečica je na električni pogon in samostojno stoji na delovnem pultu. CENA: ^550^1T- 25.490,00 SIT POSODA EUROSTAR 2000 Z 10-LETNO GARANCIJO! |S| LAHKO JE TUDI ČUDOVITO DARILO! *f«T vMfc in el9-Srr- 520,00 SIT SREDNJA Art. št. 5214 dimenzije 24 x 34 x 26 cm, vzdržljivost 150 kg CENA:-»6*iee-3Tr 820,00 STT 2.650,00 SIT SEKUALNI VALJ Art. št. 5204 ki hkrati mečka zrezke, za sekljanje čebule in peteršilja pa je naravnost odličen. CENA: ULUijQO-erT 1.450,00 SIT VELIKA Art. št. 5213 dimenzije 42 x 35 x 26 cm, vzdržljivost 200 kg CENA:_lJ)98TQ0-etT" 930,00 SIT SET ZA PANIRANJE Art. št. 5211 Vsebuje tri plastične posode in je zelo praktičen. CENA:A35^0-Srr 370,00 SIT MINERAL DEO LEPO DARILO! Art. št. 5221 Popolnoma naravni kristalni kamen - deodorant, ki ga bodo veseli predvsem tisti z občutljivo kožo. Rešil vas bo neprijetnega vonja po potu za ves dan. CENA:_L3flOT430-9IT 1.180,00 SIT SUPER! ČISTILNA PLOŠČA NOVOI Ari. št. 5218 Krpa, ki je več kot to. Je krpa za suho in mokro čiščenje, goba za poliranje in omelo za prah. Predvsem se vam pri vsakodnevnem čiščenju ne bo potrebno sklanjati, da bi bila vaša tla bleščeče čista. Krpo lahko perete. Dobavljamo jo z ročajem. Dimenzije: 15 x 45 cm. CENA-^zzfiOtOe-err 2.350,00 sit BIO MILO CLEAN FIX Art. št. 5219 Je nežno, pa vendar izredno učinkovito čistilo madežev z manjših površin. Ne pušča robov. Idealno za čiščenje športnih copat. Z njim očistite madeže od krvi, sadja, kave, barv, rje, katrana, olja,... Nepremagljiv je za lanena, bombažna in sintetična oblačila, za usnjeno obutev, za pletenine, pa tudi za preproge, blazine, avtolak in domače živali. CENA:.640f09-8tT- 540,00 SIT Možnost nakupa in ogleda tudi na Kranjskem novoletnem sejmu. NAROČANJE IZDELKOV IN INFORMACIJE Naročila sprejemamo na telefonski Številki: 064/67-063 in 064/67-400 fe*. 064/67-400 Naročate lahko vsak delavnik od 8. do '8. ure m ob sobotah od 8. do 12. ure, pa s pnloženo naročilnico. NAČIN PLAČILA ^8 bi bilo plačevanje čimbolj enostav-"°. smo pripravili y§j možnih načinov plačila. Izbente za vas najbolj primerja m na naročilnici natančno izpolnite zahtevane podatke. - plačilo ob prevzemu blaga - nad 10.000,00 SIT-možnost plačila na 3 obroke (s čeki) brez obresti - nad 6.000,00 SIT- možnost plačila na 2 obroka (s čeki) brez obresti - z virmanom - ob tako/šn/em plačilu 5 % popusta - minimalna vrednost nakupa /e neomejena DOSTAVA NAROČENEGA BLAGA Naročeno blago vam bomo dostavili na dom ali poslali po pošti, praviloma na/kasneje v desetih -M- dneh od dneva naročila. Vaš delež pri PTT stroških znaša 280,00 SIT, razliko khjemo mi. Pn osebni dostavi na dom pa plačate le 500,00 SIT. Pošta od vrnjenih kupnin zaračunava provizijo GARANCIJA IN VARNOST Predstavljeni izdelki imajo potrebne ateste, garancije, ustrezna navodila v slovenskem jeziku in deklaracije ter zagotovljen servis v našem podjetju. Dobava blaga je zagotovljena, dokler je v zalogi. ->C- Kat. št.: Artikel: Ime in priimek: Ulica in hišna št.:_ Poštna št in kraj:_ Podpis: Mladinska »lica 2, prostori bivšega VINO - PIVO (za kinom CENTER) tel.: 064/222-455 od 16>^y§^|^ P6||ybia ŽENSKA PUHOVKA PARKA s kapuco vel.: 36-46 surovo belo in lila barva Puhovke na zadrgo. Zunanja slran iz čistega bombaža 370'g?™ov 10.990 PUHOVKA v koleri vam bo tudi v nojhoujsem mrazu čudovito toplo. Zunanja stran iz tistega bombaža. Polnilo 3G0g puno. *™ 9.490 ŽENSKE BUNDE PARKE s kapuco vel.: 36 46 bordo, siva, modra, surovo bela, turkizna 8.950 DEKLIŠKE BUNDE 1014 m 5.900 OTROŠKE BUNDE 4 81H 4 FANTOVSKE JAKNE ™ 3.900 PUHOVKA zunanja stran in podlaga sta iz 65% poliestra in 35% bombaža, vel.: 50-56 surovo bela barva 6.900 MOŠKE BUNDE zunanja stran in podlaga sta iz čistega bombaža. Veliko barv in modelov, vel.: M - XI 8.950 NOVA PONUDBA BLAGOVNICI? GOllENC Kartica Club GORENC Kartica Club GORENC Kartica Club GORENC V želji, da bogato izbiro konfekcije po ugodnih cenah se bolj približamo kupcem po najkonkurenčnejših cenah v vsem letu In za vse blago, nudimo vsem starim in novim kupcem možnost nakupovanja z DODATNIM 10% POPUSTOM pri vsakokratnem nakupu in za vse blago v naši blagovnici GORENC. Ob prvem nakupu pri nas boste prejeli KARTICO Club GORENC ali pa izpolnite kupon in jo vam bomo poslali po pošti. NE PREZRITE IN NE ZAMUDITE I SOBOTA, 1 7. DECEMBER ODPRTO OD 8. 19. ■ter- Priporoča se trgovsko podjetje STORŽIČ, d.o.o., tel.: 064/222 455 »GORENC , ČE IZPOLMin TA KUPON, PRIDOBITI PRAVICO POSTATI ČLAN KLUBA GORENC Z VSEMI UGODNOSTMI NAKUPOVANJA S PREDLOŽITVIJO TEGA IZPOLNJENEGA KUPONA IMATE MOŽNOSTI DO BREZPOGOJNEGA 10% POPUSTA PRI VSEH NAKUPIH V BLAGOVNICI GORENC IME:- PRIIMEK: ULICA: KRAJ: ZAPOSLEN: 99 KOMENTAR MANJ LDS, VEC SLOVENIJE Jože IV o\>tik Približuje se Že drugi krog volitev, toda še vedno nimamo dokončnih in uradnih rezultatov prvega kroga volitev. To zgovorno kaže, da smo še precej oddaljeni od evropskih držav, v katerih so neuradni rezultati lokalnih volitev ponavadi znani v že nedeljo zvečer, uradni in seveda dokončni rezultati pa najkasneje v torek. Zato je razumljivo, da se je razpasla prava manija različnih razlag rezultatov prvega kroga volitev. V tem so najbolj dejavni poraženci, predvsem LDS in SNS. Politiki LDS razlagajo svoj poraz v stilu znane šale o razliki med optimistom in pesimistom. Optimist pravi, da je kozarec napol poln, pesimist pa trdi, da je kozarec napol prazen. Zato v LDS trdijo, kot je rekel njihov generalni tajnik Gregor Golobic, da so največji poraženec med poraženci, ker je LDS izgubila v primerjavi z volitvami leta 1992 samo dobrih šest odstotkov. Toda večina komentatorjev je popolnoma spregledala, da so se marca letos priključili k LDS še Bavčarjevi demokrati, Zakljevi socialisti in Tancigovi Zeleni. V novo LDS so se združili, ker so računali, da bo tako okreplje- na LDS dobila glasove vseh štirih strank. Sedaj je LDS izgubila, ne le glasove vseh treh priključenih strank, ampak je izgubila še svojih šest odstotkov. V primerjavi z volitvami decembra 1992 je sedanja LDS izgubila po številu odanih glasov dobro polovico do skoraj dve tretjini glasov, kar je brezdvoma katastrofalen poraz. To je posledica številnih afer, katerih glavni akterji so bili politiki LDS. Zato gre ravno v tem iskati razloge za uspeh drugih strank. Največji uspeh so dosegli Janševi socialdemokrati, ki so dobili kar štirikrat več glasov kot leta 1992 in krščanski demokrati, ki so celo prehiteli LDS. Socialdemokrati so bili izredno uspešni na Gorenjskem. Komentatorji enostavno ne znajo razloliti uspeha Peterletove stranke. Verjetno so njihovi volivci vse, tudi upravičene kritike na njihov račun, razumeli drugače. Največ so krščanski demokrati dobili v novih, primestnih in podeželskih občinah, medtem ko so slabše rezultate dosegli v mestih. Združena lista je obdržala priblilno enako število glasov, kot leta 1992, medtem ko je pridobila tudi Ljudska stranka. Katastrofo je dotivel tudi Zmago Jelinčič, ker se zdi, da so ga volivci spregledali. Vendar pa ne gre pozabiti, da je v nekaterih mestih, kjer je večje število Neslovencev (kot na primer na Jesenicah), kljub temu dobil deset odstotkov, kot leta 1992. V večjih mestih, kot so npr. Kranj, Maribor in Ljubljana, pa samo od treh do petih odstotkov. Na podeželju pa skoraj nič, kar pomeni, da bo Jelinčičeva stranka po naslednjih volitvah izginila. Zadnje volitve so pokazale, da se je s temi tretjimi volitvami po letu 1990 politični prostor bolj določno profiliraj, saj je samo pet strank doseglo rezutate nad deset odstotkov, ostale pa so dobile samo drobtinice. LDS, ZL in SKD so zaradi velikega poraza LDS zbrale manj kot petdeset odstotkov glasov, kar pomeni, da ne bi imele več niti enostavne večine v parlamentu, seveda, če bi bile volitve v državni zbor. Volilno telo se je premaknilo na desno. Volilna udeležba je bila za slovenske razmere relativno nizka, ker so bili ljudje siti vseh kolobocij z novimi občinami, ki so še danes mrtvorojeno dete brez denarja, prostorov in kadrov. Župane v novih občinah čaka trdo delo. Od amnezije do amnestije i\farko Jenšterle Zaporniki iz kazensko po-pravnega doma na Dobu, ki so začeli gladovno stavko, so le tako "nore" zadeve v Sloveniji postavili čisto na glavo. Kavno v času, ko se slovenska demokracija preverja s pomočjo lokalnih volitev, hočejo svoje interese urediti na drugačen način, z izsiljevanjem in postavljanjem nasprotnika pred delikatno vlogo ravnanja ob gladovni stavki. Odveč je ponovno opozarjati na razvrednotenje gladovne stavke, saj je očitno slovenska politika zanjo te zdavnaj dala zeleno luč in je tako postala eno od številnih sredstev pritiska na vladajočo garnituro. Kako tudi ne, če celo donedavni zunanji minister grozi Z njo, kot da ravno on ne bi imel na voljo številnih drugih motnosti političnega vpliva. Kaznjenci z Doba so glede tega v primerjavi s Peterletom seveda v veliko bolj neugodnem pololaju. Tako vsesplošno igranje z gladovno stavko je bilo navsezadnje pričakovati. Ko pa so na ta način najprej svoje zahteve postavljali znani protestni ki iz Cankarjevega doma, potem pa še omenjeni Peterle, da o Dušanu C un jaku sploh ne govorimo. Zdaj se vsem skupaj njihov recept vrača v svoji najbolj grobi obliki. Ko pogledamo zahteve zapornikov iz Doba, hitro ugotovimo, da si ne 1 rlijo ničesar drugega razen prostosti. Ne gre za to, da bi zahtevali pravico do svojega mišljenja ali izboljšanja razmer v zaporih Ne, jetniki hočejo splošno amnestijo, pri tem pa jim njihovi gladovni predhodniki pomagajo z vse bolj razširjeno amnezijo. Zgleda, da so te vsi pozabili, kako se po svetu ljudje za tako skrajne oblike protesta odločajo v veliko hujših razmerah od naših. Navsezadnje, zakaj se v Sloveniji sploh gremo naporne demokracije in zapletenih volitev, če so stvari rešljive enostavneje. Ko nam nekaj ne bo všeč, bomo enostavno začeli gladovno stavkati, pa naj bo to zaradi šikaniranja na delovnem mestu ali zaradi nezadovoljstva s politiko predsednika drtave. Ob vsem tem nikakor ne moremo prezreti dejstva, da imajo zaporniki z Doba vsak dan priloinost spremljati skorumipranost slovenske politike, pa si verjetno mislijo, zakaj bi vendar oni morali zaradi svojih grehov sedeti po zaporih, če pa vrh lahko nemoteno krade in se skriva za medstrankarskimi dogovori ali pa kar za poslansko imuniteto. V tem oziru je res nepravično, če na primer nekdo, ki je drlavni denar porabil za svoje osebne stvari ali financiranje stranke še naprej utiva na prostosti, tisti, ki so ga ujeli pri vlomu v stanovanje pa prestaja kazen za svoje in tuje grehe. Slovenska politika je po prvih demokratičnih volitvah tal prehitro pokopala vsa načela poštenega obnašanja in nedvomno je v vsesplošnem razočaranju nad njo mogoče iskati tudi odgovor na to, zakaj je bila udelelba na zadnjih volitvah tako pičla. Stranke si vsaka posebej prištevajo odsotne volivce in izmišljajo teorije, s katerimi dokazujejo zmago, v bistvu pa je na tokratnih volitvah prišlo do velikega poraza demokracije, saj ljudje nikomur več ne verjamejo. Splošna amnestija, ki jo zahtevajo zaporniki, je absurdna le zaradi vse večjega kriminala, ki ga je mogoče zaslediti Z vsakodnevnim spremljanjem mnotičnih medijev. Policija na domovih odkriva prav arzenale oroija, številni borci za našo samostojnost pa so po koncu vojne enostavno orolje pozabili vrniti. Ob vsem tem o trgovini z oroljem ter s tem povezanimi aferami sploh nima več smisla govoriti, saj "je jasno, da krivcev nikoli ne bo mogoče najti. Slovenska majhnost ima za politiko to prednost,da vsi bolj ali manj poznajo grehe svojih nasprotnikov (čistih takoni), le - te pa potem uporabljajo v strankarskem kupčevanju. In če si to lahko privoščijo glavne politične stranke, potem si zaporniki mislijo, zakaj ne bi na enak način reagirali še oni. Strankam in oblasti ne morejo ponuditi drugega, razen svoje usode, pa so se zato odločili, da z gladovno stavko opozorijo nase, potem pa pritegnejo politike, ki naj začnejo kupčevati z njihovimi livljenji. Problem je precej hitreje rešljiv, če se ga spoliti-zira. Zato ni prav nič čudno, če ob vrsti bolj ali manj ustreznih političnih sogovornikov zahtevajo tudi pogovor z Zmagom Jelinčičem. Zapornikom se ob gladovni stavki dobro zavedajo, da v vsej igri nimajo česa zgubiti, saj so navsezadnje le za rešetkami, lahko pa celo prt* de jo na drugo stran. Kdo bo načelnik? Vine Bešter V senci postavljanja lokalne samouprave in v vmesnem času lupanskih volilnih krogov se v Sloveniji nič kaj glasno, pravzaprav sila potiho in v zelo kratkih časovnih rokih, oblikuje vrh drlavne uprave. V mislih imamo novo orgnaiziranost, ki bo, kot je znano, po novem razdeljena na upravne enote. Bitka za načelnike teh enot se je v kadrovskem smislu zaključila preteklo soboto, ko je potekel petdnevni rok, ko je bilo motno oddati prijavo. Naši viri trdijo, da so v Ljubljano za načelnika upravne enote Kranj priromale štiri prijave. Gre za četverico, ki je tačas vsa zaposlena v stavbi kranjskega parlamenta, točneje gre za dva sedanja občinska ministra Tavčarja in Javornika, pomočnika občinskega ministra Goloreja ter (praktično) načelnika gorenjskih inšpekcijskih slulb Ferbarja. Prav slednji je na svoj način najbolj zanimiv, saj sodi v tisti sklop "kranjskega drulinskega debla", o katerem smo pred časom na tem mestu le pisali. Gre za sorodstvene vezi (je bil to poglaviten razlog za njegovo namestitev na sedanje mesto?) s Petrom Oreharjem, predsednikom kranjske vlade, ki to funkcijo od 1. decembra naprej opravlja ljubiteljsko, saj je svojo delovno knjilico prenesel v Ljubljano. Pravzaprav je to po naših podatkih storil dva dni po svojem polomu na lupanskih volitvah... Zgodba s predvidenim novim načelnikom kranjske upravne enote je skozi "dobro obveščene kroge" zanimiva toliko bolj, ker je še pretekli petek nenapisano veljalo, da bo kandidiral tudi Karel Erjavec, občinski minister za kader, kar bi glede na njegovo telo znotraj SKD oziroma dobro poznanstvo z notranjim ministrom Andrejem Šter-o m, predlagateljem načelniških imen, pomnilo, da bi bili vsi ostali sotekmeci Zgolj v okras. Pa se je slednjič očitno premislil, mimogrede -slišati je, da se tudi on seli v Ljubljano in sicer v kabinet ombudsmana Bizjaka, tako da je po naših podatkih prijavljena le prej omenjena četverica, med katero, če gledamo skozi strankarsko optiko, najdemo tri simpati-zerje SKD. Pretekle dni je bilo v drugih kranjskih političnih strankah dokaj vroče, saj so (pepozno) ugotovili, da se jim igra z načelnikom ni sešla. Edina motnost nekateri vidijo v tem, da se vztraja na ponovitvi razpisa za Kranj, ker naj nihče od četverice, po tem viru, ne bi izpolnjeval vseh zahtevanih pogojev. Je torej motno, da je le danes povsem jasno ime tako novega kranjskega lupana kot načelnika upravne enote? PREJELI SMO Poštenost in pravičnost g. Grosa Pismo pod gornjim naslovom, katerega pisec je Darko Vrana in drugi nepodpisani, je najlepši dokaz nivoja njihovega uma. Kljub vsemu pleteničenju in izgovarjanju je vsakomur, ki pismo prebere, jasno, čemu je napisano v predvolilnem času. Da ste nasprotniki skupine, ki jo omenjate in nasprotniki SHP Kranj je mnogim jasno te brez tokratnega vašega pisma. S tem pismom pa ste g. Gorsu napravili neprecenljivo uslugo, kajti pokazali ste svoje politično nasprotovanje svojemu lupanu. Nikdar v prihodnje ne boste mogli očitati g. Grosu, kar ste do sedaj radi počeli, vaše pomoči pri ponovni izvolitvi za lupana. Za to uslugo se vam bo gotovo sam zahvalil. O ostalih marnjah pa vam sporočamo sledeče. S svojim prvim blatenjem hranilnice ste jo spravili v občutljiv pololaj. Edino skrb za njen ugled in zaupanje komitentov, sta nas zadrievala v odgovarjanju na vaša blatenja. Sedaj pa vam lahko sporočimo, da te zdavnaj vaša prizadevanja nimajo več nikakršnega vpliva na naše komitente, ker se je vaša lajna izpela. To nam daje motnost, da bomo v prihodnje vsako vaše neosnovano škodovanje SHP Kranj sodno preganjali. Tako le teče sodni postopek za krivo ovadbo proti nekaterim iz vaše skupine. Neosnovanost vaše kazenske prijave je nam reč ugotovilo Temeljno javno totilstvo v Kranju. Nt nam jasno, čemu se skupi niča privatnikov razburja zaradi prijave kranjskih podjetij SDK zaradi preverjanja last ninjenja. Kranjska podjetja bodo šla tako čista v privatizacijo. Tega ne zamerijo g. (irosu več niti v vodstvih podjetij, še manj pa delavci, kar so jasno pokazali v prvem krogu komunalnih volitev. Zal nam je, da nekateri še vedno ne razlikujejo med kreditom in depozitom SHP Kranj od nobene driavne institucije ni dobila posojilu V skupini imate tudi ekon<< mista. Ta bi te lahko vedel. ,1a med finančnimi organi z a< mi transakcije teče/o mi osno vi depozitov m da depoziti mSO zavarovani z elementi, ki veljajo za kredite S H I' v/ ite>e v čast in prišteva pridobitev teh plasmajev v zasluge hranilnice pri lajšanju finančnih bremen gorenjskim obrtnikom in podjetnikom. Pridobili smo jih pod enakimi in jih plasirali pod dogovorjenimi pogoji, kot ostale finančne institucije po drugih slovenskih regijah. Le za plasmaje po 7,5 odstotka smo pokazali večjo pripravljenost od drugih. Krediti, dodeljeni na osnovi teh sredstev, namreč kreditojemalcev niso smeli stati več kot 11,5 odstotka. Takih plasmajev smo prejeli skoraj polovico od skupne vsote, ki ne znaša 126,631 milijona STT, ampak 117 milijonov STT (točen znesek je 117.132.566,90 STT). Ta znesek je potrdila tudi nova v. d. direktorica sklada g. Cvetka Tinaver. V dobro gorenjskemu drobnemu gospodarstvu, pričakujemo tudi v prihodnje enako plodno sodelovanje s Skladom za razvoj drobnega gospodarstva. Glede nagrade pa le toliko Zelo slabi obrtniki in podjetniki ste, če v takem času, kot ga je trtvoval g. Gros in drugi za ustanovitev in vodenje SHP Kranj, niste zaslutili toliko, kot je znašala naša nagrada. V prihodnjem letu nas čaka dokapitalizacija hranilnice. K sodelovanju bodo povabljeni vsi soustanovitelji m komitenti, ki so pokazali pripravljenost za tvorno sodelovanje. Kranj, dne 14. 12. 1994 za SHP Kranj Peter Smuk, dipl. ing. P. S.: Poleg študijskih let sem Še petnajst let delal v Kranju I ore j bi bil skoraj upravičen do volilne pravne Oba kan didata poznam. Prepričan sam, da mi sošolec g. Osojnik ne bo zameril, če povem, da bi volil g. Grosa. Kranj in Gorenjska rabita takega vod jo. To lahko z gotovostjo potrdim po štiriletnem delu v okviru sodelovanja gorenjskih občin Predsednik SO Iržič Peter Smuk, dipl. iiijj. Poštenost in pravičnost g. Grosa Verjamem, da v prispevkom "PošttnOSt m j>ia\icnost i; Grosa' g Darko Urana m uredništvu Gorenjskega glasa znani podjusniki niso imeli namena politizirati Izkoristi li pa so predvolilno razpolo lenje, da bi škodovali svojemu (bivšemu) strankarskemu kolegu, ki kandidira za lupana občine Kranj. V razvlečenem tekstu je očitna maščevalnost zaradi domnevnih nepravilnosti, s katerimi naj bi bili prizadeti interesi avtorjev prispevka, ki ga je privoščljivo objavil Gorenjs-kianlas. Da je to res, da gre res za neko maščevnaje, je razvidno le iz samega prispevka, kjer piše, da je It večkrat objavljeno v Gorenjskem glasu, kako so bili "grdo prineseni okoli". Ce smo to le brali in če to vemo, res ni potrebe, da se to objavlja "večkrat". Čeprav je razumljiv namen avtorjev: škodovati g. Grosu kot kandidatu za lupana, ni razumljivo, kakšna barabija se mu očita. Zapisali so, da ji "nekaj vedel" in da ni nit storil "kljub našim javrurti opozorilom". Ce bi šlo res za nepravilnosti in nepoštenost, o postopku pregona ne bi odločal lupan, temveč pristojne slulbe: SDK, UN/, tožilstvo, inšpekcije. Zato je takšno pisanje navadno osir-anje, ki si ga v izbranem času privoščijo ulaljenci brez prx' devka politični. Cveta Cuderman Kranj, Kalinškova 13 AVTO ŠOLA ing. HUMAR ORGANIZIRA TEČAJE CESTNOPROMETNIH PREDPISOV v kranjski gimnaziji začetek tečaja PONEDELJEK 19. dectmbn 1994, ob 18. url. VOZILI BOSTE NA SODOBNIH VOZILIH R5, GOLF in motornem kolesu YAMAHA Marnji gospoda Urane Na dolg in nepovezan članek g. Urane odgovarjam kratko. Omenjeni članek je v volilnem času pač podla volilna propaganda, ki mi želi vzeti dobro ime. Še zlasti, ker nobena trditev v članku ni resnična. Podobnih napadov sem pač deležen pred vsakimi volitvami, ker nekaterim ni do urejanja razmer v naši domovini in ker so navajeni ribariti v kalnem. Kljub temu s spoštovanjem! VITOMIR GROS, dipl. inž. kranjski župan Ustavite laži Odgovor gospe Kati Kos V svojem pismu dne 25. novembra 1994 navajate, da poznate probleme GKZ Srednja vas v Bohinju bolj iz pripovedovanja sorodnikov in ker je tako pripovedovanje lahko tudi zelo subjektivno obarvano, vam bom strategijo in cilje naše zadruge bolj objektivno in stvarno predstavil še z naše strani. Zgodovino GKZ Srednja vas v Bohinju pravite, da dobro poznate, potem vam tudi ne bo novo dejstvo, da je bila GKZ tipična organizacija bivšega samoupravnega socialističnega sistema, kjer so prevladovali dogovorna ekonomija, pokrivanje izgub in prelivanje dohodka iz ene dejavnosti v drugo, s ciljem ohraniti in vzdrževati politični sistem in gospodarsko strukturo, ki ni bila usklajena z resničnimi interesi proizvodnje, kmetijstva in okolja. Ta model gospodarjenja je na žalost mnogim vam podobnim ljudem, propadel. Nikogar ni bilo več, ki bi k« financiral. Nemogoče je bilo vzdrževati nerentabilne programe na račun pozitivnih oz. sirarno, mizarstvo in preveliko upravo na račun Žage, klavnice in trgovine. Zato je Upravni odbor GKZ leta 1993 sprejel sanacijski program z jasno strategijo, da nobena dejavnost ne sme biti deficitna. Za GKZ se je torej začel čas očiščevanja programov in prilagajanja tržnim potrebam. V okviru sanacijskega programa, smo dejavnosti GKZ reševali po naslednjih načelih: - ohranjanje produktivnih delovnih mest - povečanje proizvodnje - skrb za razvoj kmetijstva Sledili so ukrepi za prilagajanje proizvodnje obstoječim možnostim, iskali smo rešitve posodabljanja proizvodnje, pripravljali investicijske programe in elaborate za vse obrate: sirarno, klavnico in lesni obrat. V okviru Slovenije smo se povezovali z vsemi možnimi ustanovami, od občine, raznih ministrstev in inštitutov, do bank. Kakšni so po enem letu rezultati sanacije? Lahko ugotovimo, da smo pretežni del ciljev sanacije uresničili, saj je pri vseh obratih tekoče poslovnej pozitivno. Število produktivnih delovnih mest (prej je bilo veliko neproduktivnih), se stalno povečuje in tako tudi proizvodnja. Ponovno smo vzpostavili blagovno znamko in ime Bohinja ter pridobili zaupanje pri ljudeh, zlasti pri članih zadruge. Obrat - sirarno smo dali v najem in s pomočjo avstrijskih strokovnjakov je bohinjski sir ponovno pridobil na kvaliteti in imagu ter postal zelo iskano blago, oddajalci mleka so zadovoljni, saj dobijo mleko redno plačano vsakega 15. v mesecu. To pa je največja motivacija za kmeta za rejo živine in s tem ohranjanje hribovskega kmetijstva. Odkupljeno živino kmetom plačujemo tedensko in to po najvišjih možnih cenah. Pri odkupu hlodovine pa plačilne roke usklajujejo glede na gospo- Dovolite, da Vam prisluhnemo Posebna novoletna ponudba POSOJILO S FIKSNO OBRESTNO MERO KJE? V Gorenjski banki d.d. Kranj KDO? Vsi odplačilno sposobni občani, zaposleni za nedoločen čas, upokojenci in obrtniki OBRESTNA MERA? Krn + 13% letno ODPLAČILNA DOBA? 6 mesecev Gorenjska y*Banka /i.mk.i .< f>o.dubom darske pogoje in finančne možnosti. Mizarska delavnica seda) proizvaja kvalitetno pohištvo iz masivnega bora, za domači in tuji trg. Potrebno je bilo organizacijsko preoblikovanje in z januarjem 1995 bomo ustanovili mešano podjetje ORGA LES Pohištvo Bohinj d.o.o., kjer bodo lastniki tudi zaposleni in zadruga. Firma predvideva glede na velika naročila, povečanje števila zaposlenih. Z novim letom bomo razširii tudi trgovsko mrežo, nazaj bomo prevzeli Diskont z Živili v upravni stavbi, ki ga je vodstvo pred leti dalo v najem Mercatorju. Največje spremembe pa so nastale na upravi, saj smo število zaposlenih več kot razpolovili. Moram pa poudariti, da na cesti ni ostal nihče, vse smo uredili s prerazporeditvami ali z možnostjo upokojitve oz. sporazumno prekinitvijo delovnega razmerja. Tudi plačilni sistem smo bistveno spremenili, plače delavcev so direktno odvisne od ustvarjenega prometa oz. doseženega akorda. Vse te spremembe imajo na zaposlene in na okolje, v katerem živimo, pozitivne in negativne učinke. Marsikdo teh sprememb ne more dojeti in prenesti, kar je razumljivo, saj se to prej ni dogajalo. Zato tarnanje in upiranje spremembam, ne more biti pot k boljšemu gospodarjenju, temveč je to lahko samo kvalitetnejše in produktivnejše delo ter upoštvanje realnosti časa. Ravno to, gospa Kati pa v vašem pismu manjka. Informacije vaših "prijateljev" v Bohinju so enostranske in bi bilo glede na žaljivke v vašem pismu najbolj umestno, da se srečava na sodišču. Pa lepo pozdravljeni! Direktor zadruge: Mirko Smukavec, dip. ing. Javni protest Samostojna poslanska skupina (SPS) naslavlja javni protest proti neodgovornim storilcem, ki so izvedli grob in nasilen poseg v nezavarovano naravo konec prejšnjega tedna pod Tolsto Košuto (2134 m) v gorski verigi nad Jelendolom. Goseničar je, preden se je lotil širitve kolovoza, razril travnato rušo na pašniku v dolžini približno 300 m. Posledica širitve v dolžini 1500 m so Že sedaj tako rekoč nepopravljive tudi za večmetrski pas nad (posip) in pod (nasip) kolovozom, ki jih bo prvo večje deževje še stopnjevalo. Strojnik gozdnega gospodarstva je poseg opravil na prošnjo tržiških radioamaterjev, ki nameravajo na Košuti postaviti brunarico, ki bi jo uporabljali za lažje vzpostavljanje zvez. Ker od odgovornih, tako pri Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, kot tudi od odgovornih za prostor na tržiški občini, ni bilo izdano nikakršno pisno soglasje za kakršenkoli tovrsten poseg v naravo, SPS zahteva od pristojnih inšpekcijskih služb, da raziščejo, sankcionirajo in izdajo ustrezno obvezujočo odredbo za sanacijo, če je le-ta sploh še mogoča. Bili bi pa zelo veseli, če bi dobili javni demanti, baje utemeljenih govoric, da izgradnjo brunarice podpira tudi Ministrstvo za obrambo, predvsem zaradi zvez in mejne lokacije. V nobenem primeru se ne bi mogli strinjati s tem, da so tovrstni nasilni posegi v naravo v interesu obrambne sposobnosti Republike Slovenije. Za Samostojno poslansko skupino (SPS): Brane Eržen Kdo voli predsednika Dne 22. novembra 1994 ste v vašem časopisu objavili "Javno pismo Turistični zvezi Slovenije pod naslovom Kdo voli predsednika", ki ga je za turistično društvo Preddvor podpisal Miroslav Zad-nikar v imenu upravnega odbora društva. Ker so v članku nekatere enostranske in netočne trditve, posredujemo informacijo z željo, da bo javnost objektivno obveščena. 1. Trditev, da turistična društva niso imela priložnost sodelovati pri predlaganju kandidatov za vodstva Turis- HIFI kotiček 3 Večina mnenj o HI Fl aparaturah je osnovana na moči ojačevalnikov in zvočnih omaric. Toda, čimvečja moč in s tem povezana glasnost poslušanja glasbe, nimata nobene zveze s kvalite to reprodukcije glasbe. Včasih so imeli ogromne zvočne omarice z velikim izkoristkom, ki so jih poganjali ojačevalniki majhnih moči Danes pa je trend manjših zvočnih omaric, ki jih lažje postavite v bivalne prostore, kvalitetni ojačevalniki s transistorji pa tudi niso tako dragi. Pred petdesetimi leti, je lahko en večji bas zvočnik, stal toliko kot en avto Zato moramo danes, ko izbiramo HI Fl sistem in med drugim tudi moč zvočnih omaric in ojačeval nikov, to upoštevati Toda izbira je bolj enostavna, kot si mislite. Pomembno je, da bo izbrana kombinacija igrala dovolj naglas za vaše potrebe. Tako priporočam za večino avdiofilsko zastavljenih sistemov, integrirani ojačevalnik moči 30 W kot je Rotel RA 930 Sposoben je poganjati zvočne omarice s povprečnim izkoristkom v tudi precej veliki dnevni sobi dovolj naglas, za normalno poslušanje glasbe. Ta je lahko uporabljena angleška zvočna omarica JPW model Sonata, ki vsakogar, ki jo je slišal, prepriča s svojo nevtralnostjo in muzikalnostjo. Za tiste z malce večjim navdihom glasnosti in poudarkom na prostorski stereo sliki pa priporočam model P1. Za večje prostore in malce glasnejše poslušanje priporočam francoske zvočne omarice JM lab-Focal, ki imajo dober izkoristek ob polnem preciznem stereo zvoku, ki zapolni prostor z glasbo. To je model Symbol 1 ter 2. Če pa bi želeli povečati kontrolo zvoka in s tem boljšo reprodukcijo glasbe, pa bi uporabili malce močnejši in boljtl ojačevalnik npr HA 935 ali celo 60 W po kanalu: RA 970. Za najbolj zahtevne poslušalce, pa pride upoštev kombinacija predojačevalnika in končne močnostne stopnje RC/RB 970 firme Rotel Seveda, če želite slišati vse te razlike, morate za to imeti možnost. Zato priporočam obisk v HI Fl salonu firme KAT, d.o.o., Hotemaže 1 /A v smeri Preddvora (tel : 064 433911 vsak dan od 15. do 18. ure ali pa v ADS demo salonu v Zabnici (064/311-845), kjer se lahko dogovorile za demo poslušanje aparatur. • F. K. KAT, d.o.o.: tel. 064-43391 fax: 064-43388 PRIHODNJIČ: IZVORI GLASBE tične zveze Slovenije in da niso bila obveščena o sklicu skupščine Turistične zveze Slovenije ne drži. Že 12. maja 1994 in kasneje še nekajkrat smo s posebnim pismom zaprosili vsa turistična društva, da nam posredujejo predloge za vse vodilne funkcije v Turistični zvezi Slovenije, za člane izvršnega odbora in predsednike raznih komisij, posebej pa še za predsednika Turistične zveze Slovenije. Od mnogih turističnih društev smo prejeli kar 73 različnih kadrovskih predlogov, žal od Preddvora ne. O sklicu skupščine Turistične zveze Slovenije pa je bila javnost posebej obveščena. 2. Za predsednika Turistične zveze Slovenije sta bila samo dva predloga, vendar je drugi kandidat na lastno željo odstopil in kot edini kandidat je ostal dr. Marjan Rožič, ki je bil na skupščini soglasno potrjen za predsednika za naslednje mandatno obdobje. 3. V zvezi Z organizacijo "Kmečke ohceti" pa naslednje: Po prekinitvi "Ohceti v Ljubljani" je začelo "Kmečko ohcet" organizirati turistično društvo Kandrše v sodelovanju z zasebnim gostincem Vidrgarjem. Po dveh zaporednih "ohcetih" pri Vidrgarju, so na enako idejo prišli tudi pri turističnemu društvu Preddvor. Predstavniki društva so se oglasili pri Turistični zvezi Slovenije in nas seznanili z namero, da bi tudi oni organizirali "Kmečko ohcet". Na zvezi smo idejo podprli in obljubili, da bomo pomagali, kjerkoli bo mogoče, žal pa Turistična zveza Slovenije, zaradi lastnega neurejenega finansiranja nima sredstev, da bi prireditev tudi finančno podprla. Predstavniki turističnega društva Preddvor so naš položaj razumeli in zatrjevali, da od nas ne pričakujejo finančne pomoči. Želeli so, tako kot že prej turistično društvo Kandrše, da bi Turistična zveza Slovenije razglasila "Preddvorsko ohcet" kot naslednico "Ljubljanske ohceti". Tako enemu kot drugemu smo razložili, da Turistična zveza Slovenije ni In na koncu še o izvolitvi dr. Rožiča za predsednika Turistične zveze Slovenije. Vsa društva, tako tudi Preddvor, so imela možnost predlagati druge "boljše" kandidate. Pisno smo jih večkrat opozorili, da nam predložijo svoje predloge in mnenja, pa žal tega nekatera niso storila. Ravno nasprotno, kandidaturo Rožiča so podprla mnoga društva s svojimi pisnimi izjavami, med drugimi tudi: Ljubljanska turistična zveza, Mariborska turistična zveza, Gorenjska turistična zveza, Pomurska turistična zveza, Celjska turistična zveza itd. Na skupščini je od 86 delegatov predlaganih iz občinskih ali regijskih turističnih zvez, sodelovalo 78 delegatov in dr. Marjan Rožič je bil soglasno izvoljen za predsednika. Kot smo že omenili, so delegate po dogovorjenem ključu izbrale občinske ali regijske turistične zveze, zakaj turistično društvo Preddvor ni imelo svojega delegata, nam ni znano. Za Turistično zvezo Slovenije Glavni tajnik: Alojz Šoster Odvetnici Marji Polak V SPOMIN Vsi, ki smo ji bili blizu, smo se bali za njeno življenje, vkljub upanju, da se ji bo obrnilo na bolje. V nedeljo, 27. novembra, je zaspala. Ko sva nekaj dni, preden je umrla, nazadnje govorila, je kazala še zanimanje za povsem posvetne stvari, očitno že spravljena s seboj in pripravljena za sprejem pri Njem, ki nam je dal Življenje. Seveda je čutila, da se poslavlja, saj nam je skrb zanjo mogla brati iz oči vseh, ki smo jo imeli radi in smo jo obiskovali. In prevzela me je njena lastnost, ki ji jo skoraj zavidam. Tako mirno in bolj vedrih kot žalostnih lic, ki so bila od bolezni Že upadla, je sprejemala svojo usodo. Na kraju sem imel občutek, da sem tolažbe potreben bolj jaz kot ona, ki se poslavlja od tega sveta. Ko razmišljam, kaj ji je dajalo moč, da je svoje zemeljsko nehanje sprejemala tako vdano in neprizadeto, sem si našel odgovor. To je bjla moč vere, moč v Dobro, ki premaguje zlo. Milost, ki ni dana vsakomur in zaradi katere se verni človek lažje poslovi od tega sveta, kot tisti, ki ne veruje v Boga. Na svet je prišla 5. marca 1926. Z ljubečo materjo in teto je živela v Stražišču pri Kranju, kjer je hodila v osnovno šolo. Kot pridna in nadarjena učenka je nato obiskovala gimnazijo v Kranju, kje je leta 1946 opravila tudi zrelostni izpit. Leta 1951 je diplomirala na ljubljanski Pravni fakulteti. Po enem letu upravne službe v Mariboru je leta 1953 postala koncepientka pri ljubljanski odvetnici Ljubi Prener, znani po njenem oporečništvu do oblasti. Leta 1958 je odprla odvetniško pisarno v Škofji Loki. Od tedaj in do njene upokojitve leta 1982 sva se srečevala malone vsak teden. Največkrat kot poklicna nasprotnika, braneča koristi vsak svoje stranke, kakor pač to zahteva odvetniški poklic. Čeprav pikra v medsebojnih poklicnih spopadih tudi z drugimi kolegi, pa je v vsaki zadevi dajala prednost intelektualni poštenosti, ki je sicer vedno manj spoštovana vrednota v našem pravosodju. To njeno lastnost smo, poleg njenega pravnega znanja in izostrenega pravnega čuta, njeni prijatelji in kolegi najbolj cenili. Pri zadnjem pogovoru z njo je najino skupno, bolj žalostno kot spodbudno, bilo spoznanje, da se pri imenovanju sodnikov s stalnim mandatom sploh ni dajalo pomena intelektualni poštenosti kot temelju nepristranosti, ki bi morala biti za sodnike, ki odločajo o človekovih razmerjih in usodah, še bolj spoštovana etična kategorija kot pri drugih pravnikih, tožilcih, odvetnikih. V najinem zaupnem pogovoru sva obravnavala tudi nekatere kričeče primere kršitve te zapovedi na sodiščih, na kar opozarja veliki, pred kratkim umrli filozof Kari C. Popper, v svoji Novi etiki. Seveda je najin zadnji pogovor tudi nanesel na narodno spravo in na večer v poletju 1988, ko se je v istem njenem prostoru v Ljubljani na Stritarjevi ulici, kjer je nekaj dni zatem umrla, vpričo nekaj zanesenjakov rodilo gibanje za narodno spravo. Kot zvesti zagovornici pravičnosti in prizadevni članici našega gibanja ji v imenu vseh Združenih ob Lipi sprave, v imenu gorenjskih odvetnikov in v svojem imenu izrekam priznanje in zahvalo za njeno, za stiske ljudi čuteče srce in mehke dlani. Kranj, 6. decembra 1994 Stanislav Klep, odvetnik, Kranj ČREVARSTVO MAJER MESARJI, GOSTINCI, TRGOVCI... Črevarstvo M a jer vam nudi po ugodnih cenah: - vse vrste (uvoženih) kalibriranih naravnih črev - umetne ovitke - mrežice - aditive iz programa TKI Hrastnik - nože Dick, Tukan (Solingen) - za trgovine vse vrste vakuumsko pakiranih naravnih črev (paketi po 10, 25, 50 m) čreva in vse ostalo lahko dobite v maloprodajni trgovini v Ihanu, Goričica 1C, Ihan, Domžale, fax in tel.: 061/722-263 in v času od 4. 11. 1994 do 15. 2. 1995 na ljubljanski tržnici. V Ihanu pa od 1. 11. 1994 naprej dobite tudi vse, kar potrebujete za koline. Se priporočamo! OBČINA ŠKOFJA LOKA IZVRŠNI SVET Komisija za oddajo poslovnih prostorov PONOVNO RAZPISUJE zbiranje pisnih ponudb za najem poslovnih prostorov in nepremičnin VOJAŠNICE NA PARTIZANSKI CESTI V ŠKOFJI LOKI OBJEKT ŠT. 3 - garaže - hangerji skupne površine 701 m2. Prostori so namenjeni za skladišča, prodajna skladišča, depoje, garaže za tovorna vozila, avtobuse in počitniške prikolice. OBJEKT ŠT. 6 - hlev skupne površine 744 m2 Prostori so namenjeni za skladišča, prodajna skladišča, depoje, garaže za osebna vozila. OBJEKT ŠT. 9 - pisarne skupne površine 306 m2 Prostori so namenjeni za pisarne, predstavništva in druge vzporedne gospodarske in družbene dejavnosti. OBJEKT ŠT. 23 - skladišče skupne površine 196 m2 Prostori so namenjeni za skladišča, prodajna skladišča. Prednost pri najemu bodo imele profitno gospodarske dejavnosti. Objekte - poslovne prostore oddajamo za določen čas in •kar 5 let. Ponudb« naj vsebuje: - navedbo objekta - poslovnega prostora, ki ga želi ponudnik najeti, - navedbo dejavnosti s programom - višino mesečne najemnine za m2 poslovnega prostora, ki jo je ponudnik pripravljen plačevati. Najemnik mora ob oddaji ponudbe plačati kavcijo v višini 2-mesečne najemnine na žiro račun št. 51510-630-50017 -Proračun Občine Škofja Loka, ki služi kot jamstvo za resnost ponudbe. Kavcija*se poračuna v najemnini. Ce ponudnik odstopi od ponudbe, mu kavcija zapade. Najemnik mora najete prostore urediti z lastnimi sredstvi. Po izteku najemne pogodbe najemnik ni upravičen do povračila vloženih sredstev v nepremičnine, če s pogodbo ne bo drugače dogovorjeno. Dodatna pojasnila dobite na Občini škofja Loka, g. Bizjak tel. 624-190 ali g. Hoff tel. 620-381. Ponudbe sprejemamo 15 dni po objavi v zaprtih ovojnicah z vidno oznako NE ODPIRAJ - PONUDBA ZA POSLOVNI PROSTOR VOJAŠNICA na naslov: Občina škofja Loka, Sekretariat za prostor in okolje, škofja Loka, Komisija za poslovne prostore. Ponudnike bomo o izbiri pisno obvestili najkasneje v 30 dneh po pregledu ponudb. Bled, d.o.o., Kumerdejeva 18, BLED TEL064/78-170, FAX:064/76-525 za gostince, za obrtnike, trgovce podjetnike (tudi črtna koda) (tudi vodje poslovnih knjig) in za dom RAČUNALNIŠKA IN PROGRAMERSKA OPREMA mira stavbno in pohištveno mizarstvo, p.o. Radovljica, Šercerjeva 22 tel.064/715-036, fax:064/715-862 MIRA stavbno in pohištveno mizarstvo Radovljica razpisuje prosta delovna mesta: 1. DIREKTORJA PODJETJA Pogoji: - da ima najmanj V. ali VI. stopnjo izobrazbe ekonomske, organizacijske ali lesarske smeri, - da ima s V. stopnjo pet, s VI. stopnjo pa štiri leta delovnih izkušenj v poklicu, - da pasivno obvlada nemški in angleški jezik - predložitev zamisli razvoja podjetja. 2. VODJE PRIPRAVE DELA Pogoji: - najmanj V. ali VI. stopnja izobrazbe lesarske smeri, - da ima najmanj 3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih, - da ima organizacijske in vodstvene sposobnosti. 3. RAČUNOVODJE PODJETJA Pogoji: - da ima najmanj V. ali VI. stopnjo izobrazbe ekonomske-finančne smeri, - da ima s V. stopnjo 4 leta, s VI. stopnjo pa najmanj 3 leta delovnih izkušenj v računovodstvu. Mandat traja 4 leta. Kandidati naj pisne vloge z vsemi dokazili v 15 dneh po objavi razpisa pošljejo na naslov: MIRA, Mizarstvo Radovljica, Šercerjeva 22. ************** GLOBUS tel.: 214-151 POSEBNA PONUDBA PO PREDPRfiZNIČNIH CENflH električni sušilnik za perilo do 5 kg, z vgrajenim senzorjem in dvojno nastavitvijo. HOOVER globinski sesalniki, od 800 do 1400 VV !> MERKUR Najslajših 5% je vaših! Ob 25-letnici industrijske proizvodnje vozil Renault v Sloveniji prodajamo vsem svojim kupcem 5% popusta za vozila Renault 5 in Clio, izdelana v Revozu. Ponudba velja do 1. novembra do 31. decembra 1994 za vsa vozila vplačana, in prevzeta v salonih Renault do konca leta. Za vsakega kupca presenečenje! C.J.FInžgar/a 2% Primožič Tel.: 064/861-570 Fax.: 064/861-571 RENAULT TEČEJO ZADNJE MINUTE ZA MENJAVO AVTO GUM! Obrnili ste poslednji list na koledarju. Pri avtoopremi Boltez na čas ne utegnemo misliti: že od oktobra dalje vneto menjujemo zimske gume. Vendar bomo tudi za zamudnike našli čas. Lahko se najavite po telefonu ali pa preprosto pridete. Medtem, ko bomo vašega jeklenega konjička preoblačili v spodobno zimsko obutev, se boste vi na toplem krepčali z odlično kavico. To pa še ni vse: naša hiša ne gosti samo s toplim napitkom, temveč tudi z brezplačnim pranjem vašega avtomobila. Pohitite: izrežite kupon in se poooočasi zapeljite k nam. Posebne ugodnosti boste deležni samo do 31.12. tega leta! tCUKL SEMPERIT (S) P.S.: Naj vas opozorimo ie na izredno bogato ponudbo avtomobilskih gum pri nas. Na voljo imamo prek 400 modelov gum svetovno znanih proizvajalcev, med njimi Sava, Semperit, Michelin in Goodvear, tako da boste gotovo našli kaj primernega svojim " In iepu. Da ne govorimo o kavici, s katero postrežemo ob nakupu. BOLTEZ AVTOOPREMA Staneta Žagarja 58 c, Kranj, tel.: 064/ 331 662, 331-639 MICHELIN Petek, 16. decembra 1994 OGLASI GORENJSKI GLAS • 33. STRAN HALS, HALS, GORENJSKI GLAS HALS, HAL 2, GORENJSKI GLAS Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do 12. ure dan pred izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. OBNOVA KADI TEL: 064/66-052 AVTOŠOLA B in B TEL.: 064/22-55-22 IZPIT ZA TOVORNJAK EMAJLIRANJE kopalnih in tuš kadi s kvalitetnim materialom, brez demontaže. Garancija 2 leti. Tel.: 064/66-052 Točno to, kar želite! Tečaj CPP se začne v ponedeljek, 19. decembra, ob 9. uri dopoldne in ob 18. uri popoldne. Z novim vozilom IVECO v Avtošoli B in B. Tel.: 064/22-55-22 Rizzerija ORLI Nov zimski delovni čas: vsak dan od 15. do 24., sobota od 12. do TENETIŠE tel' 46-198 "^'i3 °^ ^ ^° ^'Z2e a krušne peči, ocvrti lignji, solate, sladice. SILVESTROVANJE RONO SENČILA ROLETARSTVO N O G R A Š E K ZA NOSEČNICE in DOJENČKE VE RIT AS Izposojevalnica poročnih oblačil AVTOŠOLA "VIC* - MLADI VOZNIK REVOKTRADE Kidričeva 2, Kranj Tel 212-367, 211-142 TV - HIFI - VIDEO SAMSUNG SAMSUNG SAMSUNG SAMSUNG SAMSUNG PRODAJA 12 OBROKOV 20 % Popusta za takojšnje plačilo REVOK TRADE REVOK TRADE SILVESTROVANJE v /adruinem domu na Primskovem od 31.12. do 2.1. 95 na Češkem - Jihlava, 220 DEM. Jereb, d.o.o., tel.: 621-773, 682-562 Lamelne in plise zavese, žaluzije 16, 25, 35 in zunanje 50, 65 in 80 mm, rolete, plastične in aluminijaste IZDELUJEMO in MONTIRAMO. Naše izdelke si lahko ogledate v našem razstavnem prostoru -Mavsarjeva c. 46, Notranje Gorice. Razna OBLAČILA za nosečnice in dojenčke. Boutique ORHIDEJA, Tomšičeva 23, Kranj (nasproti gradu Kieselstein) V Sloveniji najcenejša izposoja poročnih oblačil zadnjih modnih trendov, dodatki, konfeti, vabila. Jenkova 1, Kranj, tel.: 312-207 Vpis kandidatov B, C, E in D kategorije! Novi naslov: Kidričeva 6 (bivši Dijaški dom), tel.: 064/213-160 BTV 37 cm POLOG. BTV 37 cm, TTX POLOG: BTV51cm,TTX POLOG: BTV 63 cm, TTX POLOG: BTV 63 cm, TTX, stereo POLOG: BTV 72 cm, TTX, stereo POLOG: VCR 2 glavi, VPS POLOG. VCR 4 glave, VPS POLOG: VCR 4 glave, HIFI stereo POLOG: HIFI stoip MAX 335 2x20W POLOG: HIFI stolp MAX 360 2 x 40 W POLOG: HIFI stolp MAX 460 2 x 60 W POLOG: HIFI stolp MAX 477 2x60W POLOG: HIFI stolp SCM 8100 2 x 40 W POLOG: HIFI stolp SCM 9100 2 x 60 W POLOG RADIOKASETOF RCD 1230, CD POLOG 15.630 in 11 16.858 in 11 20.000 in 11 33.000 in 11 40.700 in 11 42.000 in 11 17.300 in 11 20.000 in 11 25.483 in 11 19.815 in 11 22.300 in 11 31.256 in 11 35.296 in 11 18.800 in 11 31.500 in 11 9.300 in 11 x po 3.310 SIT x po 3.576 SIT x po 4.257 SIT x po 7.024 SIT x po 8.634 SIT x po 8.939 SIT x po 3.674 SIT x po 4.340 SIT x po 5.406 SIT x po 4.200 SIT x po 4.738 SIT x po 6.630 SIT x po 7.487 SIT x po 3.998 SIT x po 6.691 SIT x po 1.971 SIT 31. 12. 94 ob 20. uri. Igra ansambel BRATOV POUANŠEK. Aperitiv, hladna večerja. Predprodaja rezervacij v trgovini ŽIVILA v Zadružnem domu na Primskovem in po tel.: 242-528, 41-345 NAKUPOVALNI i ZLE T PALMANOVA, 20. 12., MADŽARSKA 064/712-247, 715-249 LENTI, 22. 12. Rozman, tel.: A K U MULA T O R J I Po zelo ugodnih cenah Vam nudimo vse tipe AKUMULATORJEV REZ. DELI POPRAVILA traktorjev J & B COM, d. o. o. Kranj, Kalinškova S Tel/fax: 24-25-13 Teli 32-84-62 VESNA, Nudimo Vam brezplačno montažo, servis in menjavo antifriza. Možnost plačila na dva čeka. KLASJE, d.o.o., C. na Klanec 9, Kranj, tel.: 064/331-375 Zelo ugodno računalniki 486/40 že od 125.900 SIT, 486/66 že od 149 900 SIL Računalniki DTK, monitorji SAMATRON 14", 15", 17" (MPR II), tiskalniki FUJITSU in EPSON. Tel.: 24-25-13, 32-84-62 DRSALKE BAUER KOLESA SCOTT ŠKRAT Tavčarjeva 53, Kranj (Za Prešernovim gled.) PRALNICA PERILA ('ABOB, tel.: 310-678 Histro MATJAŽ Prešernova 16, Kranj JHi 064/222 430 avtošola /Mm s*i<>IJA LOKA Tel; 064/631-729 *MZANJE IN NAKUP na več čekov Drsalke BAUER, CCM, BOTAS, ROCES; v decembru drsalke Bauer 20 9.400 SIT - pri nakupu novih drsalk brušenje brezplačno -hokejske palice COOPER, TITAN, MONTREAL, ARTIS - palica SnlrKn'650 S,T' ArtU 1450 5,1 " kolesa SC0TT- HOOGER BOOGER, SCHVVINN - treking, gorska in cestna kolesa - V decembru kolo SCOTT SAN FRANCISCO M treking (Snimano deli, 21 prestav) 46.000 SIT - servis koles: za vsa popravila in lakiranje okvirjev v decembru in januarju 25 % popusta VALY ŽAGAR, Kokrica, Betonova 16/a, Kranj, tel.: 215-750 Ugodna ponudba metrskih volnenih pletenin in novoletnega blaga z uvoza. Cena samo 2 900 SIT/kg (v kg cca 2-5 m). Se priporoča trgovina z metrskim blagom Tel.: 222-013 Peremo hotelsko, pekarsko, gostinsko, osebno perilo. Notranje čiščenje avtomobilov pri Avtopralnici Boltez. Največja ponudba točenega piva na Gorenjskem. Točimo Union, Maiinšek ter Heineken ter slavno temno irsko pivo Guinness Vabljeni vsak dan od 8. do 24., sobota od 8. do 14. ter od 18. do 24., nedelja, od 17. do 24. ure. Avtošola Zveze šoferjev in avtomehanikov Škofja Loka obvešča vse kandidate Škofje Loke in kandidate Selske doline, da imajo v mesecu decembru posebne ugodnosti pri praktični vožnji. Jeans Leviš 501 original 8690 SIT, Sexes, Diesel, Joop 3990 SIT; puliji 3290 SIT, termovelurji 4690 SIT, bunde Brugi 8500 SIT; ženske bluze že od 2990 SIT; pasovi: Diesel, Mustang, ElCampero QUEEN, Cankarjeva 12, Kranj KOVINOTEHNA * KMEČKI STROJI PC STARI DVOR Kidričeva 26 Tel: 632-106 Akcijska ponudba po ugodnih cenah, ALU lestve, ročna in električna orodja, npr. kovček orodja (100 kosov) samo 6.990, barvni TV Vovager 51 cm/TTX 48.990, oljni gorilec Joannes AZ-3 54.000, črpalka Grunfos 1" 9.990, jedilni pribor (49 kosov) 9.990, parni 'ikalniki Molinex že od 4.733 dalje. V torek, 20.12., vam bomo med 10. in 17. uro prikazali delovanje sesekljalnikov in paličnih mešainikov Mulinex. VABLJENI! UGODNE CENE! TELEVIZORJI GORENJE Barvni TV: 51 cm TTX od 49.405 SIT, 55 cm TTX od 58.346 SIT, 63 cm TTX stereo od 79.940 SIT, 70 cm TTX stereo od 84.969 SIT Satelitske antene z montažo od 36.000 SIT dalje. Vse na 3 obroke ali 5 % popusta za takojšnje plačilo. Orbiter, d.o.o., Oprešnikova 82, Kranj; del. čas: od 9. do 16. ure; tel.: 064/331-184 NOVO! NOVO! Kozmetični salon BARBI Dorfarje 48 Tel: 632-109, 621-950 Trgovina KAJ A Kranj, Likozarjeva 15 Tel: 064/331-353 NO 9. Zadružni dom Primskovo in na Likozarjevi ul STENSKE IN TALNE OBLOGE FORTUNA DOM TEL: 064/681-234 Vsak PONEDEUEK od 11. 11. 1994 dalje PEKS-ovi izdelki CENEJE Tekstilna trgovina CVETKA, tel: 225-162 PREHRAMBENI IZDELKI znamke i(BAULP( PUROLI, d.0.0. Tekstilna proizvodnja in prodaja Polica 19, Naklo BODY - SLIM LINE - LIMFNA DRENAŽA Hitro odstranjevanje neljubih maščobnih oblog na bokih, okoli pasu, na trebuhu in na stegnih. Nega obraza, pedikura (tudi na domu), depilacija. Novoletna ponudba - nakup do 31. 12. 94 lahko poravnate s čeki z zamikom na 15. 1. 95. Vabljeni! Otroške pižame = 999 SIT, otroške bunde = 2599 SIT. ženske bunde parke = 4999 SIT, moške bunde - 5999 SIT, flanela srajce = 1299 SIT. In še in še poceni proizvodov v BOŽIČNO - NOVOLETNI AKCIJSKI PRODAJI. M: Pestra izbira keramičnih ploščic, sanitarne keramike, mešalnih pip, toplih podov, itisonov, trave ter talne in stenske plute. V MESECU DECEMBRU VAM NUDIJO 10 % NOVOLETNI GOTOVINSKI POPUST NAD 10.000,00 SIT. Fortuna DOM, Gorenja vas 77, tel.: 064/681-234. Loški hlebec beli 130 SIT, loški hlebec polbeli 126 SIT, krem kocka 105 SIT, krem kocki pakirani 220 SIT. KRUH IN SLAŠČICE IZ NAJBOLJŠE MOKE, TO JE PEKS IZ ŠKOFJE LOKE! Trgovina CVETKA Vam nudi oblačila za vso družino. Do 31. poslujemo po sistemu: vzameš takoj, plačaš 15. 1. 95. 12. TRGOVINAM, BIFEJEM, HOTELOM nudimo izbor priznanih slaščic po ugodnih grosističnih cenah. FLORIS, d.o.o., Štefetova 2, Kranj, tel.: 064/217-583, od 8. do 12. in od 15. do 18. ure Zelo ugodne cene za vse izdelke iz lastne proizvodnje, kot so termovelur, brezrokavniki, bunde, trenirke, srajce, ž. bluze, jakne... Možnost plačila na več čekov, zamik plačila ter 5 % popust za gotovino. Obiščite nas in se prepričajte! Tel.: 064/47-499 V najem oddamo skladiščne prostore na Kolodvorski cesti 1 v Kranju,ob železniški postaji. Skladiščni prostori so visoki 3,5 m in pozimi ogrevani. Primerni so za hrambo blaga, za trgovinske lokale, mirno obrt ali proizvodnjo, storitveno dejavnost. Pokličite nas po telefonu, da vam bomo lahko postregli s podrobnejšimi informacijami. Telefon: (064) 266-500. IVA IfeCET? i CIU IN ČAS POTOVANJA, i j PRIJAVI •! DATUM j B ODHODA j CENA j PREVOZ J J GOSTINSKE i STORITVE fopis 1 POTOVANJA i GRČIJA i SIOVFNIJATURIST, Kranj, 1 TEL 211-Mi j >.n ||350EM { BUS j FOiriH/JOH IS SIIV. VEČERJO I PATRAS, DELFE, ATENE, i PIREJ,SUNION..... KIM IN FIRENCE SlOVENIJATUtIST, Kranj, TEL: 211 »46 30.12. I tS" "i OGLED UMA I nsupnu I insiENE Trgovski Center Pro Cpmmerc Staneta Žagarja 35,6400Kranj, Tel: 064/241-450, Fax.: 0641241-452 VE JLIKA B 0 Zaman iščete Božička in Dedka Mraza v Kranju in okolici, pa tudi pred vami se ne skrivata, ampak z veseljem kupujeta darila v Trgovskem Centru na Primskovem, saj vesta, da bosta vse, kar potrebujeta dobila pri nas. In kaj kupujeta? w 9 Vžigalnike samo 45 SIT Ženske nogavice samo 79 SIT Novoletne okraske od 125 SIT dalje Spodnje perilo od 150 SIT dalje Otroške rokavice samo 250 SIT Otroške pliš igračke od 250 SIT dalje Sp. del trenirke za otroke samo 590 SIT Jogi rjuhe samo 690 SIT Jeans hlače, črne, Winky samo 990 SIT Otroške trenirke od 1.190 SIT dalje Sp. del trenirke za odrasle samo 1.190 SIT Moška flanela srajca samo 1.390 SIT Trenirke za odrasle samo 1.790 SIT Jeans hlače, modre, Wranglersamo 1.990 SIT Moške in ženske bunde od 3.990 SIT dalje Puhovke samo 6.990 SIT ,5^b VELIKA IZBIRA IGRAČ C/ VSE TO IN ŠE MNOGO VEČ sem vse ceneje kupila, le tri čeke napisala in zadovoljna odšla. Bom novico razširila in Vas povabila v trgovino, kjer se vse dobi, pridite še Vi! GLASOV KAŽIPOT a Razstave Prireditve Folklora • Folklorna skupina iz Bohinjske Bistrice vabi jutri, v soboto, ob 19. uri na prireditev ob 40-letnici skupine v domu Joža Ažmana v Boh. Bistrici. »»»»»»»»»»»»It Vaša naša matineja Jesenice • V Gledališču Toneta Čufarja bo v nedeljo, 18. decembra, ob 10. uri bo na sporedu letošnja zadnja Vaša naša matineja. Predstavili se bodo najmlajši plesalci plesne skupine Step by step iz Kranja. Prišel bo tudi dedek z novo uganko, nagradil bo najboljšo risbico, ne bo manjkalo tudi tortic in risanja. »»»»»»»»»»»»» Predstavitev knjige Tržič - V knjižnici dr. Toneta Pretnarja bodo danes, v petek, ob 18.30 predstavil1 knjigo pravljic Marije Cvetek z naslovom Naš oča so včas zapodval. Knjigo bodo poleg avtorice predstavili se igralka in pevka Milena Grm, dr. Marko Terseglav, etnolog, na citre bo igral Marjan Zupančič. »»»»»»»»»»»»» Večerni pogovor Radovljica • V knjižnici A. T. Linharta bo v torek, 20. decembra, ob 19.30 pogovor s pesnikom Tonetom Pavčkom ob njegovi knjigi esejev Čas duše, čas telesa, ki je izšla pri založbi Mihelač. »»»»»»»»»»»»» Dedek Mraz za invalidne otroke Podbrezje - Danes ob 11. dopoldne bo v pizzeriji Tineta Der-mastje v Podbrezjah dedek Mraz. Pogostil in obdaril bo otroke in mladostnike iz varstveno delovnega centra osnovne šole Helene Puhar iz Kranja. Prireditev pripravljajo Tine Dermastja, Marjan Murko iz Radia Tržič, Okrepčevalnica Pvac iz Tržiča in Gorenjski glas. »»»»»»»»»»»»» Hrana je zdravje Kokrica - Jutri, v soboto, bo ob 17. uri v osnovni šoli na Kokrici čajanka. G. Ica Sitarovasnik bo povedala, kaj misli o hrani in prehranjevanju, o zdravju in bolezni in energijah, ki jih rabimo za življenje. »»»»»»»»»»»»» Planinsko-kulturni večer Kranj - Planinsko društvo Kranj ob 95-letnici planinstva v Kranju vabi danes, v petek, ob 18. uri v Kino center na Planinsko-kulturni večer s koncertom Slovenskega okteta. Brezplačne vstopnice lahko dobite v pisarni društv Obvestila Božje znamenje na sedlu Davovec Trzin - PD Onger Trzin bo bo obnovilo leseno božje znamenje na sedlu Davovec. Ker pa nimajo podatkov, kdaj in zakaj je bilo znamenje postavljeno, vabijo vse, ki bi o znamenju karkoli vedeli naj pišejo ali pokličejo Aleksandra Cičerova, Bergantova 1, Trzin, 61234 Mengeš, tel.: 061/722-709. Veseli bodo tudi stare slike ali razglednice, na kateri je Krvavec ali vasi pod njim. »»»»»»»»»»»»» Občni zbor Jutri v soboto, 17. decembra, Društvo vojaških vojnih invalidov, mobiliziranih v nemško vojsko vabi na občni zbor društva, ki bo ob 10. uri v dvorani Domu kulture v Žalcu. »»»»»»»»»»»»» Ponudba videokaset Kranj - Društvo upokojencev Kranj je v okviru svojih dejavnosti posnelo več videokaset (srečanja, podelitve priznanj, prireditve, razstave, izleti). Kasete lahko naročite v pisarni društva, telefon 221-874 ali pri g. Tonetu černilcu, tel.; 48-062. Koncerti Božični koncerti Jesenice • Ženski pevski zbor Milko škoberne Jesenice bo v nedeljo, 18. decembra, Izvedel Božično kantato v cerkvi v Lescah. Koncert bodo ponovili v sredo, 21. decembra, tudi na Koroški Beli, 23. decembra, ob 19.30 pa v Gledališču Tone čutar na Jesenicah. Novoletni koncert Reteče - V nedeljo, 18. decembra, ob 16. uri bo v Kulturnem domu v Retečah 5. novoletni koncert, ki ga prireja KUD Janko Kermelj Reteče. Nastopil bo kvartet Spev iz škofje Loke in osnovnošolska in starejša tamburaška skupina Bisernica. »»»»»»»»»»»»» Pevski koncert škofja Loka - V kapeli škofjeloškega gradu bo jutri, v soboto, ob 20. uri koncert mešanega pevskega zbora Artes liberales pod vodstvom Matjaža Barbo. Program koncerta obsega dela Bacha, Lagkhnerja, Scanattija in drugo. »»»»»»»»»»»»» Novoletni koncert Lesce, Radovljica • V avli OŠ F.S. Fibnžgarja v Lescah bo jutri, v soboto, ob 19.30 novoletni koncert Pihalnega orkestra Lesce pod vodstvom Dušana Mlakarja. Na koncertu bo nastopil tudi mešani pevski zbor A.T. Linhart pod vodstvom Petra škerjanca. Koncert bodo ponovili tudi v nedeljo, 18. decembra, ob 19.30 v avli OS A.T. Linharta v Radovljici. »»»»»»»»»»»»» Koledva 94 Kropa - V nedeljo, 18. decembra, ob 16. uri bo v domu kulture v Kropi tradicionalna prireditev Koledva, na kateri bodo sodelovali Moški zbor Kropa pod vodstvom Egija Gašperšiča, solisti Zlata in Dragiša Ognjanovič, Mojca in Damjan Ristič, pianistka Tina Gaš-peršič in septet izvir z Brezij z gostjami. »»»»»»»»»»»»» Novoletni koncert Podnart - V Domu kulture bo jutri, v soboto, ob 18.30 novoletni koncert, na katerem bosta nastio-pila Mešani pevski zbor Sele z avstrijske Koroške pod vodstvom dirigenta mag. Huberta Verdela in domači Moški komorni pevski zbor Podnart pod vodstvom Egija Gašperšiča. Program obsega tako adventne pesmi in slovenske narodne ter božične pesmi evropskih narodov. Pevce iz Podnarta bo spremljala na klavirju prof. Jožica Potočnik, »»»»»»»»»t »»»*»» »t »t Koncert bratov Zupan Tržič • Jutri, v soboto, ob 18.30 bo v Jožefovi dvorani letni koncert kvinteta bratov Zupan. V prvem delu bodo peli pesmi starejših slovenskih avtorjev, v drugem pa pesmi za predbožični čas. Kot gosti večera se bodo predstavili pevci kvinteta Pueri Cantorum. Po koncertu bodo predstavili tudi diapozitive Daniela Zupana na temo narava, Tržič z okolico in pomembni dogodki v župniji Tržič. Koncert je pripravila ZKO Tržič. »»»»»»»»»»»»» Koncert v galeriji Begunje - V galeriji Avsenik bo jutri, v soboto, ob 18. uri nastopil trio Viribus unitis, ki ga sestavljajo. Tomaž Lorenz, violina, Jerko Novak, kitara, Franc Žibert, harmonika. Program koncerta obseaa dela Goloba, Lipovška. Šivica, Ramovša, Fiale in Felda. »»»»»»»»»»»»» Praznični koncert Kamnik - V Srednji šoli Rudolfa Maistra bo danes, v petek, ob 20. uri koncert Mestne godbe Kamnik pod vodstvom dirigenta Francija Lipičnika. »»»»»»»»»»»»» Novoletni koncert Železniki - KUD France Koblar Železniki vabi krajane Železnikov in okolice na novoletni koncert, ki bo v petek, 23. decembra, ob 19.30 uri v kulturnem domu v Železnikih. Nastopili bodo MePZ Domel, harmonikaši Niko, citrarka in recitatorii. »»»»»»»»»»»»» Z mladimi pevsi v novo leto Breznica - Dramska skupina Julka Dolžan organizira v petek, 16. decembra, ob 19. uri v dvorani na Breznici nastop mladih glasbenih talentov Alenke Resman, Monike Frčei in Aleša Vovka. Gostja bo Marija Hočevar, ki je na Prvem glasu Gorenjske na Bledu osvojila 2. nagrado občinstva. Mladi obiskovalci pa bodo kot karaoke lahko zapeli na odru. Skupinska razstava Jesenice - V razstavnem salonu Dolik bodo danes, v petek, ob 18. uri odprli skupinsko razstavo likovnih del članov društva Relik-Dadas iz Trbovelj. V kulturnem programu bosta nastopila mezzosopranistka Melita Jelen in pianist Primož Kerštanj. »»»»»»»»»»»»» Razstava v Kovaškem muzeju Kropa - V nedeljo, 18. decembra, ob 17.30 bodo v Kovaškem muzeju v Kropi odprli razstavo z naslovom Naši kraji in ljudje, na kateri se s slikami, plastikami in reliefi predstavlja Eva Gašperšič. »»»»»»»»»»»»» Razstava v galeriji Bevisa Kranj - V ponedeljek, 19. decembra, ob 19. uri bodo v prostorih galerije Bevisa, Koroška c. 47 odprli razstavo olj in akvarelov Franceta Slane. Uvodni nagovor bo imel dr. Nace Sumi, v glasbenem programu bo nastopil ansambel kljunastih flavt Glasbene šole Kranj Camerata Carniola. »»»»»»»»»»»»» Jaslice in adventni venčki Kamnik - Župnijski urad Sela pri Kamniku vabi na ogled razstave Jaslice in adventni venčki razodevajo Jezusovo rojstvo, ki bo odprta od nedelje do torka, od 11. do 16. ure v Marijinem kulturnem domu na Selih pri Kamniku. »»»»»»»»»»»»» Gledališče E3 Premiera nove komedije Kranj - V Prešernovem gledališču bodo jutri, v soboto, ob 19.30 Bremierno uprizorili komedijo J-lortimer-B. Cooke Kadar mačke ni doma v režiji Primoža Beblerja. Nastopajo: Pavel Rakovec, Bernarda Oman, Matjaž Višnar, Stanislava Bonisegna, Tine Oman, luna Ornik in Tanja Dimitrievska. Pre" dstavo bodo v torek, 20. decem-bra, ob 19.30 ponovili za abonma diiaAki 2. »zven in konto. »»»»»»»»»»»»» Ponovitev satire o Svejku škofja Loka - Na Loškem odru bodo danes, v petek, ob 1930 ponovili satirično komedijo Igorja Torkarja Vstajenje Jožefa švejka, v režiji Marjana Bevka - za izven. »»»»»»»»»»»»» Lutkovna matineja Kranj - V Ragtime klubu, Sejmišče 2, bo jutri, v soboto, ob 10. Studio Animas predstavil lgrlC° Pisan vrtiljak (s presenečenjem)- Predavanja M Življenjska odpornost Cerklje - V veroučni učilnici v Cerkljah bo jutri, v soboto, ob 19. uri zadnje predavanje v okviru adventnlh verkih večerov. Angelca Žerovnik bo predavala na temo: O žrvljenskl odpornosti. GORENJSKA OD TORKA DO PETKA AMZS - N« AMZS so od torka do petka na ccstih opravili 12 vlek in 4 pomoči. Najdlje so se tokrat peljali v Celovec. GASILCI - Kranjski gasilci so gasili požar dimnikov na stanovanjskih hišah na Srednji Beli 30 m Vodopivčcvi 19, rese vab osebno vozilo, ki je ohvisclo nad previsom na Visokem, iz jez« med lenetisami in Strahinjcrn pa so reševali tudi ribe, kajti popustila jc pregrada in je odteklo veoiko vode. Okvaro so sanirali, tako da imajo nje sedaj zopet svoj domek. N Jesenicah so gasilci dvakra1 prepeljali ponesrečenca oz. boi-nika l rcJilnim avtomobilom » bolnišnico, enkrat iz železarne in enkrat iz zdravstvenega GORENJSKI DOJENČKI • Ni Gorenjskem se je od torK» do danes rodilo 21 dojenčkov, v Kranju sc je rodilo kar 16 otro* in ena mamica bo Eu nekaj o n s seboj domov opeljala kar dve majčkeni Stručki. Počasi je pj' Slo že kar v navado, da so deCg v Številčni premoči Tokrat se ]» je rodilo 11, med njimi je ni najtežji 4.311 gramov, mJ deklic, najlažja je ob rojstvu tehtala 2500 gramov. Na Jesenicah ie jc tokrat rodilo vec deklic, in sicer 4, med kateri*" je najtežja tehtala 3.950 gramov in najlažja 2310 gramov. N* svet pa sta na Jesenicah pri)° kala tudi dva fantka. , URGENCA • V SploSni bolnišnici Jesenice so v teh dneh w kirurgiji poskrbeli za 85 boini^ kov, na peditriji za 22, n internem oddelku za 47 in n» ginekologiji za 27 bolnic _^ A»*l# DOBJtof \O37AmTK0 ANTENSKE NAPRAVE LUKEŽ prodaja«servis»montaža •svetovanje GLAVNI TRG 22, KRANJ, TEL: 064/224 500 i TV »prejemniki: ELEKTRONIKA PHILIPS IMOK1A GKUfHMC GoldStar I SAT sistemi: PEACE, NOKIA, LA SAT, ELEKTRONIKA 1 PRVIČ V SLOVENIJI ZAKONITO VIC PROGRAMSKI PAKET KODIRANIH PROGRAMOV ItlumlHiim Do n« bost« priiH v podobno sltuocljo, kol zgoraj na sliki, srn posvetujte najprej z nami I fllMNil I FILMNET PODNAPISI V SLOVENSKEM JEZIKU DELOVNI ČAS OD 8. D012. IN OD 15. D018. URE, SOBOTA OD 8. D012. URE. Vabljeni na veselo silvestrovanje v Gostišče Kazina na Jezerskem, kjer boste pričakali Novo leto ob izbrani silvestrski večerji in prijetni glasbi ansambla "BLED", ter v tradicionalno prijetni družbi. INFORMACIJE in REZERVACIJE na telefonsko Številko 064-44-007 in 064-44-071. MALI OGLASI ® 223-444 DISCOIEKA Ugodno prodam manje na sekularju. PROGO za ža- • 47-149 27774 Prodam HAVBO za sušenje las nič rabljeno in kuhinjsko tuš cevke. »213-828 pipo 3 27781 DANES PO 21.URI BRE1NDI (Zelene oči) Prodam 420 I HLADILNI BAZEN za mleko. Podbrezje 67 27815 Prodamo parno konvekcijsko PEČ. fritezo 12 I, cisterno za jedilno olje 500 kg in zamrzovalno skrinjo. »331-8 1 4 278» Na štiri čeke prodam novo PEČ na Olje. »51-960 27943 Prodam HLADILNI BAZEN Alta Laval 100 I. «0601/77-283 2 rtu Prodam novo barvno TELEVIZIJO. »41-72 5 279S6 Prodam C igrice, modul za 200 DEM 201 64. kasetnik, jovstika. «329-irtH MALI OGLASI IZ NASLEDNJE ŠTEVILKE Poceni prodam PUHALNIK BURJA komplet z elektromotorjem in cevmi. «802-087 28011 YUGO 55.1. 85. reg do 5/95, zaradi °dhoda v tujino, zelo ugodno progah; m 401 393 flZZERUA ORLI redno zaposli KV NATAKARICO Inf. OSEBNO V PIZ 2ERUI ORLI APARATI STROJI PANASONIC telefaxi. teletom tajnice in telefonski* centrale SERVIS TELEFONSKIH APARATOV. «632 P8___IH>j Prodam FAX PANASONIC KX F 60 z odzivnikom, cena 1000 DEM. «874- 153 780« t ORGANIZIRAMO ZDRAVNIŠKE PREGLEDE Kranj-Jaka Pucija 9. Planina III, tel.: 064/324 - 471 Prodam mleko «46-07 potopni HLADILNIK za 28013 Prodam snežni PLUG, dolžine 1.80 m. • 872-116 2802« Poceni prodam barvno TV COLOR El 63 ekran. «212-403_tsom Prodam OLJNI RADIJATOR 3000 VV. 200 DEM. Gavnč, Golnik 46 2B040 Ste te kdaj stlvestrovali v drutbi jzraSčaka in dvornega spremstva v kostumih iz 17 stoletja7 Doživite to razkole na prvem 'Rala grajskem" silvestrovanju na Blijskem uradu DrulbO vam bo delal %rasčak Z dvornim spremstvom, za vzduije 17 stoletja pa bo skrbela dramska skupina Pripravljamo pester program in Ugotavljamo vrhunski i:hor jedi in pijač. Hrano in pijačo bo izbral gost kuhinje mednarodni kuharski mojster Jure Kapelar če telite pretivett na/daljio noč v kostumih. \te vljudno vabljeni Cena silvestrovanja je !0V<)0 SIT. Informacije in rezervacije tel 064 741 264. 741 2*5, 741 607 C3 Panasonic SEFMS Z ORK^NALNJMI DBJ POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA SlOVENuO TELEFON TOOOV1NA - SFRV1S Upf«v» tel 064 222 888 hu 064 222 867 UUBUANA. tet/fan: 061 1690232 KRANJ. tel/foK 064 722 IGO Prodam TRAČNO ZAGO 600 in kotno ZAGO "štucarka". «733-144 Prodam malo rabljen ŠIVALNI STROJ, tuje znamke: Elna 240. Kepic, Sr. vas 57, Šenčur 2eo«3 Prodam MOTORNO ZAGO HUS-OUARNA 162, dobro ohranjeno. «55-115 28075 Prodam HLADILNIK mieka HM 1 + 1, letnik 1992. »66-802 280*3 Prodam TRAKTOR IMT 539 del.ur. Puštal 19, Škofja Loka 1050 28006 Prodam dve BLAGAJNI registrski, brezhibni! »332-154 28099 ©OHII WMMJSSl regulacijska oprema, > montaža, meritve, servis EOEH Kranj d.o.o. 43 408 4A 331 482 Prodam ŠTEDILNIK (2p+4e) ter kuhinjske elemente. »325-011 2S10B Ugodno prodam GLASBENI STOLP NESCO »82-103 28112 Prodam gospodinjski OVVERLOK, 4-nitni, skoraj nov, malo rabljen. Andreja, »312-282 28114 Za 25000 SIT prodam ETAŽNO PEČ 23 KW rabljeno eno sezono. »216- 716 28118 TRANSPORTNI TRAK, valj, sortirnik krompirja prodam z 10% popustom do 24.12.94 »328-238 28121 TARUP STROJ z uničevanje krompirjeve cime prodam s 10 % popustom do 24.12.94. »328-238 28122 Zelo 30RE dan od 10. do 19. ure ugodno prodam BARVNI TV GORENJE KORAL »328-166, vsak Prodam hidravlični CEPILEC za drva. »633-203 28196 Prodam STRU2NICO Prvomajska TNP 160 In poljski izruvač krompirja. Voglje, Krakovska 12, Šenčur 28129 Prodam rabljen FOTOKOPIRNI STROJ in dva pralna stroja. »332 001_281» Prodam motor za pralni stroj » 421-374 28136 Prodam RADIATOR 120 x 45 cm. « 421-374 26137 Prodam ZAMAR. Naslov v oglasnem oddelku. 28141 Prodam barvni TELEVIZOR Gorenje « 064/78-942 26184 9170 FERLACH HAUPTPLATZ13 SPOCM TEL 0043/4227/3249 FAX 0043/4227/3491 BOSCH ThjUCita GRUNFOS črpalke, kroglični ventili, termostati, HERZ ventili, oljni gorilci THVSSEN, ST1HL -HOMEUTE - ALKO motorne žage, verige za vse vrste motornih žag, KARCHER visokotlačni čtstitec, SHARP - TEXAS računalniki, AVTORADIJI, ZVOČNIKI. RAKETE - PETARDE, ZA NOVO UET£0 ZAHVALJUJEMO SE CENJENIM KUPCEM IZ SLOVENIJE ZA NAKUPE. ŽELIMO VAM VESELE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO. TUDI V LETU 1995 SE VESELIMO VAŠEGA OBISKA Prodam 150 literski HLADILNI BAZEN za mleko. O 211-094 28I6S Prodam OJAČEVALEC za kitaro in avto jačevalec. «57-977 28170 Ugodno prodam nov kuppersbusch. «65-377_28181 Zelo ugodno prodam nov ŠTEDILNIK TOBI širina 40, nič rabljen. «241-501 28127 Prodam CIRKULAR. Kokri ca Golniška 53, 28201 Prodam HLADILNIK 250 trda goriva. «49-270 in PEČ na 26216 Prodam "50 kg TEHTNICO deci-malko z utežmi. Servirni voziček za strežbo v gostinski dejavnosti /zložljiv), zračni knakar z avtomatiko in rezkar manjši .0211-668 28295 Prodam trajnožarečo PEČ, bojler 10 I, enoročajno pipo Armal. «77-740 28311 HLADILNIK 185 I s zamrzovalnikom 64 I, prodam. «622-630 28314 Prodam PC 286 5MB RAM, mono-kromatski monitor, cena po dogovoru. « 323-121 28344 Prodam SMREKOVE PLOHE d. 6,5 cm in krajnike za ograjo. Brane, Dovje 10, Mojstrana 28054 OPAŽ, 650 SIT z dostavo, smrekov suh, I. klasa. «0609/622-700 28066 Ugodno prodam cementno strešno OPEKO folc. »328-858 2b£nik< hi - m komponent in 9u8round bistbma. ODPRTO 00 e.h OO It .h IN OD 15.h DO IV h OB SOBOTAH OD e.h DO 11.h V BLIŽINI GLEDALIŠČA Cankarjeva 5. Kranj tal.: 222-055 KAJ BO V HOTELU JELOVICA NA BLEDU V SOBOTO, 17. DECEMBRA, OB 20. URI? ODBOJKARSKI PLES z odbojkarskim srečelovom in ansamblom Mozaik. Prisrčno vas vabijo odbojkarice & odbojkarji OK Bled. SEJEM RABLJENE ZIMSKO ŠPORTNE OPREME RADOVLJICA, telovadnica ŠD, Gorenjska cesta 26 DANES, 16. 12., od 15. - 19. ure JUTRI, 17. 12., od 9.-19. ure NEDELJA, 18. 12., od 9.-14. ure VABLJENI! SK RADOVLJICA V poslovnem centru škofja Loka pod ugodnimi pogoji oddamo v najem S^NVEST ŠKOFJA LOKA I SODOBNE POSLOVNE PROSTORE - PISARNI v velikosti 16 od 37 m2 LOKAINVEST, d.o.o., ŠKOFJA LOKA Titov trg 3a, telefon: 064/624-079 TRUDE Janeza FINZGARJA 5 JGSGNICG SALON GOSTINSKE OPREME Telefon: 064/83-389 PONIIHRA TFTiiMA' kozarec - keuh 0,21 95 sit rVMUUDM ILUiiH. KOZAREC - KONJAK 119 SIT TRGOVINA S POHIŠTVOM, SP BESNEČA St, TiL: 064/403871 POHIŠTVO BELA TEHNIKA ORTOPEDSKE VZMETNICE ii JELOVICA lesna industrija, p.o. Kidričeva 58, škofja Loka išče novega sodelavca za delovno mesto VODENJE PRODAJE IN NABAVE PRIMARNE PROIZVODNJE Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje: - visoka strokovna izobrazba lesarske oz. druge ustrezne smeri nad 48 mesecev ustreznih delovnih izkušenj aktivno znanje enega tujega jezika Delovno razmerje z izbranim kandidatom bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 6-mesečnim poskusnim delom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega dela naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov Jelovica Ll, p.o., škofja Loka, Kidričeva 58, kadrovska služba. Dodatne informacije dobite po telefonu 064/6130, int. 236. FITNES STUDIO S22-11-33 SAVNA • SOLAR1J ODPRT VSAK DAN od pon do pet od 9 - 22.30 sob. od 10.- 21., ned. od 9-11,30 in od 15 -19. • NOVO • JOGA OB TORKIH IN PETKIH FITNES • AEROBIKA sobota: 8. -12.« KRANJ, JAKA FIATIŠE131 20% -30% BOŽIČNO - JVO VOLETM POPUST OTROŠKIH, ŽENSKIH MOŠKIH BUND Vsem cenjenim kupcem se zahvaljujemo za zaupanje,obenem vam želimo vesel BOŽIČ ter srečno in zdravo NOVO LETO Ko podirate senik, staro hišo, čebelnjak ali hlev, ne zavrzite starih desk, kajti mi vam jih odkupimo. Dolžina desk od 2 m naprej, debelina od 2-6 cm, odkupna cena 5000 SIT/kubik dostavljeno na Bled. Vse informacije v popoldanskem in večernem času na ©064/77-675 in 061/50-541_27858 Stare razglednice, plakae, pošto, zemljevide, značke, slike fotografije, KUPIM. ©45-655_27974 Kupim staro in starinsko pohištvo lahko v slabem stanju. ©45-655 Kupim star komat okrašen z znaš-kami Zg. savska dolina. ©45-655 27976 Kupim ohranjeno otroško STAJICO. ©41-037 27985 Kupim do 14 dni starega BIKCA. © 731-592 28001 Ugodno kupim otroški avtosedež, hojico in stajico. ©061/611-52728045 Kupim prednji nakladač za traktor TV. 30 KM. ©65-154 28073 Kupim suhe smrekove PLOHE. ©061/841-043 28081 Kupim tračni brusilni stroj. ©66-026, popoldan 28089 Kupim enobrazdni plug in cirkular za žaganje drva. ©65-144 2809c Kupim otroško CHICCO STOLČEK in stolček TRIP TRAP. ©47-61828134 Kupim lepe hruškove DESKE. © 331-613 28160 Kupim suh 2AGAN LES oreh, češnje, jesen, lipe po cca 95 m3. ©731-178 28198 Odkupujemo hlodovino macesna, bukve, jesena, javora, hruške, češnje, oreha, lipe, jelše in topola. SVELC, d.o.o., Sp. Vetemo ©58-094 28213 Kupujemo suh hrastov in kostanjev žagan les, debeline 50 in 25 mm in suh smrekov žagan les I. klase debeline 80,70,50 in 25 mm. Obrtno podjetje Kranj. ©242-061 28279 Kupim SALONITNE PLOŠČE, strešne 8 valjne. O 43-114 28358 LOKALI DISCOTEKO PRIMADONO damo v najem ©45-481 2736» TRGOVSKI LOKAL na Deteljici oddamo v najem z obveznim odkupom opreme. Šifra: DETELJICA 28119 PISARNE ogrevane v izmeri 100 m2, cena 1m2/10 DEM, oddamo ali prodamo. ©22-40-30 28187 SKLADIŠČE 100 m2 Primskovo za 500 DEM mesečno oddamo. ©221- 060 28191 V Hotemažah ugodno oddam v najem 27 m2 prostora ob glavni cesti. ©222-056 ?s?oe Manjši lokal v centru Kranja oddamo z odkupom inventarja. ©215-033 28266 Oddamo poslovni prostor 57 m2, pritličje, primeren za različne dejavnosti in trgovski lokal 30 m2. MIKE &CO., d.O.O, 216-544 28284 Naiememo in kupimo hišo ali parcelo ob cesti Kranja Ljubljana-Škofja Loka MIKE & Co do o., 216-544 28286 Oddam poslovne ali skladiščne prostore 140 m2 ali manj v bližini Šenčurja ©46-447 2B3ie PRI KRANJU na dobri lokaciji prodamo večji nedokončan poslov -nostanovanjski objekt APRON, 0 331-292 2633' oltarno coTim«tc« C. 1. MAJA 5, Kranj, tik ob vhodu, oz. izhodu centra mesta POMIVALNI STROJI najnižji; mm m izredno ugoden NAKUP V DECEMBRU model 7800 7 programov. blokadi proti poplavi, najlišji, možnost namestitve pod delovno ploščo model 7400 iste funkcije brez blokade cena na gotovino cena na 6 čekov cena na 10 čekov - 8% popust 84.630 SIT 91.990 SIT 94.566 SIT 78.190 SIT 84.990 SIT 87.369 SIT V TRGOVINI IN NA SEJMU ŠE DODATEN POPUST ODPRTO od 9. do 19. ure, sobota od 9. do 12. ure, tel.: 064/331-552 PONUDBA TEDNA: v centru mesta Kranja oddamo v najem v 3. nadstropju obnovljene poslovne prostore 120 m2 s centralnim ogrevanjem in telefonom, primerno za pisarniško ali podobno dejavnost, možnost delitve v dve enote, (fazni biroji, agencije, ipd. ), K3 KERN Kranj, d.o.o. Komenskega 7. Q 221-353 28356 PONUDBA TEDNA: nudimo najem 700 m2 skladiščno proizvodnega prostora v Kranju po 5 DEM/m2, vse v pritlični etaži. K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7. © 221-353 28357 POSLOVNI PROSTOR z odkupom opreme v Šenčurju, ugodno prodam.© 327-089 28360 KOLESA Ugodno prodam DIRKALNO KOLO LEGNANO, rdeč. ©47-149 27773 Prodam GORSKO KOLO na 21 prestav za 300 DEM. ©53-594 28039 SCOTT MONTANA, oprema snimano 500 LX, letnik 7/93, prodam. ©801-121 28251 Ugodno prodam manjši motor Crosser Italija Jett. ©691-995 28293 BT 50, lepo ohranjen, registriran, prodam. ©212-273 26316 ZADRUŽNI DOM PRIMSKOVO IN NA Ll KOZ AR J EVI CESTI OBVESTILA Enodnevni nakupovalni izlet na Madžarsko s kombijem. ©49-442 26987_ Enodnevni nakupovalni izlet v Pal-manovo in Portogruaro s kombijem. Q49-442 26989 Vabljeni na veselo silvestrovanje v Gostišče "KAZINA" na Jezerskem, kjer boste pričakali Novo leto ob izbrani silvestrski večerji in prijetni glasbi ansambla "BLED" ter v tradicionalno prijetni družbi. Informacije in rezervacije na telefonski številki 064-44-007 in 064-44-071. OSTALO OBVESTILO Pisanje Marte Ovin "žene" in matere dveh sinov po časopisih je podlo in nizkotno dejanje brez primere. Se bolj pa preseneča objava takega bolnega pisanja v tisku. Nisem za pranje družinskega perila po časopisih. To niso pravila igre - tega se ne grem. Ne hvala! Žal pa Marta Ovin kategorično zavrača kakršnokoli zdravljenje, članek, objavljen v petek, dne 9. decembra, pa v celoti predajam svojemu odvetniku Marjan Ovin LITOŽELEZNO KAD in TUŠ kad 150x70 in 75x90. ©312-322 2/866 Prodam ročni VOZIČEK (kimpeš) gumi kolesa na ležajih, 200 DEM. ©41-878 27967 Dva hrastova SODA 120 litrerska primerna za vino ali mošt, prodam. ©696-032 27963 Naprodai 500 leposlovnih knjig. ©731-516 27988 Prodam lepe neokvinene GOBELINE (cene zelo ugodne). ©323-131 ?7989 Ugoden nakup BOŽIČNIH SMREKIC. ©242-686 2809/ Poceni prodam LESENO A LESTEV, viš. 2,5 m, novo. ©225-733 28128 radio GLAS ljubljane ^ 99,5 MHz, 100,2 MHz, 104,8 MHz Veseli DECEMBER '94 na Jesenicah BOŽIČNO - NOVOLETNI SEJEM 15. - 18. 12. '94 - program za otroke, - ponudbe na stojnicah, - zabavne igre, - Speedv in Gogi, - veselje in zabava. Za gostinstvo skrbi: KAVA BAR "NEBESA"! Informacije: TD Jesenice: 064/81 -974 DESIGN, d.o.o., 064/860-006 ZOOM OBJEKTIV Sigma 75-300 APO nov, avtotelekonvertor 3 x HOJA. 0 311-494 ?8i4o Prodam FIGURICE za Božične jaslice 0218-062 ?B24o ŽEtfcZNL SODE /a nafto prodam cena 600 SIT 0633-752 28320 PRIDELKI ZDENKA OHLVK u\ MIIMHSMI i \ imoN t'. lak.. 11.1,še 17, 64000 Kranj, leL 1064/331-579 Vsem svojim strankam želimo SREČNO In USPEŠNO NOVO LETO 1995! Prodam DOMAČE OLIVNO OLJE. dostava po dogovoru 0066/70-806 Prodam večjo količino krmilnega KORENJA. Tupaliče 1, Preddvor 0 45-457 28000 Ugodno prodam VINO Metliška črnina m belo vino m*ršano kraljevina in laški nzling Oboje vinorodni okoliš Bela Kraiina 077-990 26ow ProdHm domač SADJEVEC 950 »738- .,.......„ OBLAČILA Prodam krzneno |akno št. 46 za 50 DEM. Stare, Svetmova 8 b, Jesenice 2797« Prodam poročno OBLEKO St 41 42 0 725 803 27984 Zelo ugodno prodam NOVOLETNO OBLEKO št. 40 «682-720, zvečer 28041 ženske BARETE dvojne dobite «715-050 28106 Prodam PUHOVKO vijolične barve It 52 za 8000 SIT 041 918 28212 OTR. OPREMA Otroški STOLČKI z mizico naproda|. 057-313 27997 Prodam otroški avtomobilski sedež do 5 let, dobro ohranjen 067-184 Prodam neškropljena JABOLKA. 045 225 28104 Prodam SENO, O TAVO tudi i/ kozolca. 0 422-617 7aiia Prodam svež ŠPEH od prašiča, krmljenega z domačo krmo. 0311 618_28231 Prodam suho KORUZO v zni|u 0 061/823-653 HM POSESTI V bližini Kranja na mirnem kra|u, takoj oddam v na|em neopremljeno HIŠO (cen. kur na olt« m telefon) šifra: SLOVENSKA DRUŽINA 2M04 VIKEND s 5200 m2 zeml|i»č,i m TENIS igriščem pn Starem vrbu nad šk Loko. prodam 0242-133 77561 Prodam GOZD blizu Kranja, rast gozda mladi kjtSVOl 0 46-735 29020 Prodam dvostanovanjsko HIŠO, komplet izdelano, v okolici Krania 0 403-871 popoldne hi , Produm TRI PARCTLE MF. ŠANEGA GOZDA KO Zg Gorje In Bled. «57 841 ..„.„.,, Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO 500 m2 nad Trstenikom Orli. 0214-927 28072 Prodam ali menjam vrstno hišo, III. faza. 066-076, zvečer 28092 Opremljeno novo HIŠO na Gorenjskem prodamo. MINEX, d.o.o., 0212-073 28145 Zazidljivo parcelo na Gorenjskem kupim. ©730-555 28158 MIKE & Co. d.o.o. - NEPREMIČNINE - prodaja, nakup, menjava, najem vseh vrst nepremičnin. ©216-544 28282 Prodamo zazidljivo PARCELO v Britofu 750 m2 in v Škofji Loki parcelo 600 m2 z gradbenim dovoljenjem. MIKE & Co.d.o.o., ©216-544 282»)_ KUPUJEMO, PRODAJAMO, NAJEMAMO, ODDAJAMO - LOKALE, PARCELE, HIŠE, STANOVANJA. ©064/211-106 2637? Pri TRŽIČU prodamo atraktivno gradbeno parcelo z dokumentacijo, 700 m2. APRON, © 331-292, 331- 366 2833» Novejšo atrijsko hišo na večji parceli prodamo v Radovljici in klasično gradnjo v Kranju, starejšo z nadomestno gradnjo pri KRANJU, enodružinsko v Šenčurju in drug«' APRON, « 331 292, 331 366 2833» m GARAŽE: prodamo več garaž v Kran|u. K3 KERN Kranj, d 0.0.. Komenskega 7. tt 221-353 Mgl PONUDBA TEDNA prodamo polovico hiše v Predosljah, cena i* 55.000 DEM, K3 KERN Kranj, d.o.o.. Komenskega 7. 0 221 353 VAŠ PARKIRNI PROSTOR V KRANJU VAS ČAKA NA GLOBUSU n ... .{ a -j 120 SIT JE MANJ A V TV IN RADIJSKI PROGRAMI NASTAVLJENI KANALI ZA ASTRO ID '•\K\\( IJ A. OBROKI m £{V$M Z MONTAŽO SAMO OOW * SISTEMI ZA VEĆ STRANK* ,___•VRTLJIVI SISTEMI* SAT-VRHC)VNIK ak.ix>ka. iioi)K&iC' iaa 1 KI.: 0A4 633-425 PRIREDITVE Glasbo za ohceti In zabjtve nud> JRIO BON3AI ©421-498 „9,3 KVARTET-trio- igra za ohceti, v lokalih, prosti smo se 1.1.95, za novo leto. O731-015 ?»ur/ pLES v domu KS Stražišče, sobota 17 12 94.. vstopnine ni' VABLJENI! DUO KARINA igra na zabavah, porokah in v lokalih. Q225-724 Janez 28168 V restavraciji VINTGAR je še nekaj prostih mest za SILVESTROVANJE! Cene ugodne, živa glasba! ©725- 050 28298 KAVA BAR NA JEZERSKI C. 93 A V KRANJU PRIREJA V PETEK. SOBOTO TER NEDELJO BAILEYS PARTY ČAKAJO VAS PRIJETNE NAGRADE t Res v domu KS Stražišče, jutr^p^ota, 1/Vf2.94, /vstopnineTii! POSLOVNI STIKI TRGOVCI! Nudimo vam ugoden nakup tekstila iz uvoza. Pokličite! ©213-728 od 8. do 12. ure 28225 Prodaja VŽIGALNIKOV, svinčnikov, koledarčkov itd. z vašim tiskom. ©730-715 27205 TRGOVCI! Po grosističnih cenah vam nudimo tekstil iz uvoza. Tel.: 213-728, od 8. do 13. ure GOTOVINSKA POSOJILA GARANCIJA ČEKI TR MAVRICA, d.o.o, Tel.064/221-110 *k 221-114 % RAZNO PRODAM Prodam več|o količino BUKOVIH DRV, cepl|enih ali v hlodih. Možnost plačila na dva čeka. ©56-063 m 58- 05 2 27749 Prodam 2 PEČI na kurilno olje, rabljem in FIKUS s 170. listi © 216-524 po 20. uri 27 789 Prodam suha mešana DRVA in BUTARE ©422-112_27013 Prodam TROSED s fotelji, kavč, 4 nove tapecirane STOLE, starejši Šivalni stroj v kovčku. © 325- 291__??9 JEK0VEC /Lffi PETER 44^4 Senlfino 27 pri Golniku^eLtoil)« 57 889 Strojimo in prodajamo razne vrste kož ter šivamo krznene preproge po naročilu delovni čas: vsakdan: 6*1340ure,sob.:9*12ure pon., čet.: tudi od 16-18 ure Popravila in preventivni pregledi plinskih štedilnikov - kontrola izgorevanja. 057-695 20300 GOSPODINJE POZOR! Vaš servis gospodinjskih aparatov za Goren-jesko ©57-695 20301 Nudim prevoze do 5000 kg. ©324-634 ?»302 Vodim poslovne knjige za Dodiet-nike, posameznike in obrtnike. «691 991 28306 Izdelava PODSTREŠNIH STANO VANJE z izolaciio, polaganje stropnih in stenskih oblog ter izdelava različnlhz vrst lesenih stropov. ©422 1 9 3 78315 ČISTILNI SERVIS MU OD vam nudi čiščenje prostorov, sedežnih garnitur, stekel, tapisonov, premaznih talnih oblog, knstalizaciia ali premaz marmorja ©326-325 28376 Pozdravim z BIOENERGIJO. 0 51- 52 1 2*33« Discon storitve ČIŠČENJE IN VZDRŽEVANJE POSLOVNIH PROSTOROV, HIŠ, STANOVANJ. KOMBI PREVOZI, SEUTVE, MONTAŽA DISTRIBUCIJA Tel.: 064/682-101 STANOVANJA Prodam garsonjero na Drulovki s pohištvom ali brez 0 332 645 7eoi4 V škofji Loki naiameva neopremljeno 2 sobno stanovanje, po možnosti s telefonskim priključkom z mesečno najemnino od 200 300 DEM, ter z možnostjo kasnejšega odkupa 0891 279, 860 050, 622 882 28ioo Men|am trosobno STANOVANJE za hišo ali prodam Begunje, 0/33 150 TEHNIČNA TRGOVINA TV - VIDEO - HI-FI - KAMERE SIEMENS a i ura MIDI STOLP DUAL 2X30 W 58.550 SIT DUAL 2X50 W 84.550 SIT SIEMENS ST.TTX55cm 87.550 SIT SIEMENS ST.TTC 63 cm 127.550 SIT SIEMENS RADiOBUDILKE 3 900 SIT SIEMENS RADI0KASET0F0NI0D 8.550 SIT MINI STOLPI AIWA OD 54.550 SIT 54.550 SIT ►. POSEBNA PONUDBA ^ 8ET S 500 VIDEOIGRAMA ZA SAM017.850 SIT E VODOPfVČEVA 17 MOHORJEV KLANEC KRANJ TEL: 064/214 788 ODPRTO OD 10h - 12h IN OD 16h - 1Sh, OB SOBOTAH 9h-12h Prodam enosobno STANOVANJE 42 m2, Planina II. ©324-245 28252 Kranj - prodamo lepo urejeno 1 -ss v nizkem bloku, 48 m2, CK, balkon. MIKE&Co.d.o.o., ©2 1 6-54 4 28280 Prodamo 2-ss, 49 m2 brez CK, 3-ss, 67 m2 s CK, 3-ss, 82,50 m2 s CK, 2+2, 96 m2 s CK. MIKE&Co.d.o.o., ©216-544 28281 Oddamo sobo opremljeno, možnost kuhanja s souporabo sanitarij in telefona. Smledniška 35, 2 vhod, »331-603 28286 Prodam 2 sobno stan. + 2 kabineta in dvosobno stanovanje. Vseljiva takoj. 0331-604 28306 Prodam 2 sobno STANOVANJE 62 m2, cena po dogovoru. 0327-336 20310 V Kranju Planina III. prodamo 2,5 sobno STANOVANJE 75 m2. 0329- 44 7 28330 KUPIMO garsonjero ali enosobno stanovanje v KRANJU, ŠK. LOKI, RADOVLJICI ali BLEDU. APRON, 0 331-366,331-292 28333 Na Gorenjskem najamemo stanovanje aii stanovanjske hiše. PRIPRAVIMO POGODBO, PROVIZIJO PLAČA NAJEMNIK. APRON, © 331-292 28334 PONUDBA TEDNA: pri Vodovodnem stolpu v Kranju prodamo stanovanje 49 m2 brez centralnega ogrevanje za 45.000 DEM. K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7, O 221-35 3 28350 PONUDBA TEDNA: enosobno stanovanje 52 m2 na Planini prodamo ali menjamo za manjše v Sortijevi, K3 KERN Kranj, d.o.o.. Komenskega 7, © 221-353 28351 PONUDBA TEDNA: ugodno prodamo 3 sobno stanovanje na Jesenicah, možnost plačila na več obrokov. K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7, © 221-35 3 78352 VARSTVO Varstvo za 19 mesečno deklico na našem domu, iščemo. ©41-109 20015 VOZILA DELI AVTOODPAD - odkup, Yugo, Lada, Škoda, tudi novi deli. Muhovec, d.o.o., Radovljica Đ 7 1 5-60 1 24817 CITROEN - AVTOODPAD. rabljeni in novi rezervni deli ter odkup avtomobilov za Avtoodpad ©692-194 77521 Poceni prodam za avto ŠKODA prtljažnik za smuči in prtljago. ©311-353 28031 Ugodno prodam dva avtoprttjažnika. ©47-250 28065 Prodam dve zimski GUMI 135/13, skoraj novi ©324 897 28O66 Prodam po delih VISA CLUB, letnik 1982. ©52-158_28O80 Predam ZIMSKE GUME na platiščih za R 4 Ovsenek Zvirče 31 70om ?Wo) PEČJAK Tel.:064/731-409 onrj=^ rcwHi\ n?av,vdseau POSLOVALNICA:Tel.:064/731-409 VOZILA ! Češnjlca 24, Podnart POZOR ■ NOVA TEL. ŠTEVILKA! R 18 - voznikova vrata - 100 DEm, prtljažnik, Z 750 - novo zadnjo steno - 50 DEM, 101 servo, zavorni boben -90 DEM, prodam. © 311-494 28139 Prodam novo dvoosno aluminijasto AVTOPRIKOLICO. «421-576 2822? Za viličarja prodam cilinder za hidravlični volan in razdelilni ventil (3 členski). ©421-219, popoldan 28271 Prodam zadnje luči in žaromete za TAM 4500. ©403-615 28287 VOZILA NAKUPOVALNI izlet enodnevni na Madžarsko s kombijem. ©49-442 28988 NAKUPOVALNI IZLET v Palmanovo in Portogruaro enodnevni s kombijem. ©49-442 26990 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1986, cena 1800 DEM. ©218-570 27395 Prodam ŠKODO FORMAN GLX, letnik 9/93, prvi lastnik, dodatna oprema. ©331-068 od 9. do 15. ure delavnik 27864 = SUBARU® \\ HYunooi \\ ROVER Prodaja po sistemu staro za novo Nakup vojril na kredit ali leasing Odkupujemo in Srodajamo I jena vozila JANEZ KADIVEC Pipanov« 46, Šenčur Tel.: 0&4/41-B73 ---5XJ? Kupim OPEL KADETT letnik 1989/ 90. prvi lastnik. 0 332-706 27877 Prodam R 9, letnik 1983, rdeč. zelo ohranjen, garažiran. ©326-694 27968 Prodam JUGO 45 AX, letnik 1987, 70.000 km, reg. do 9/95. cena 2300 DEM. ©733-064 27901 GOLF diesel, letnik 1982, prodam lai menjam za Kadetta, od I. 81 do 83. ©325-107 27968 Prodam JUGO 45, letnik 1986. ©224-761 27970 ŠKODA FAVORIT LX, letnik 1993, prodam ali menjam za JUGO 55. Pratljačič, Na plavžu 69, Železniki 27971 Prodam ALFO 33 1,7 S, 16 V, letnik 1993, 137 KM, črna, oprema zelena deteljica. ©325-253 27977 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1983. Grubar, Smokuč 31 27993 Prodam TOYOTA COROLLA 1.3 DX, letnik 1987, dodatna oprema, reg. do 7/1995. tt 421-481_27995 Prodam YUGO bele barve, letnik 1982, reg. do 4/1995 in oranžni YUGO letnik 1985, reg. do 7/1995, oba zelo dobro ohranjena. Đ 53-062 27998 Prodam YUGO KORAL 60, letnik 12/ 1989. S 323-558 27999 Prodam JUGO 45, letnik 1986, reg. do konec marca 95. ©471-365 28005 MERCEDES 260 E, ugodno prodam. ©730-2 1 2 28006 Prodam karambolirano Z 101, letnik 1985, celo ali po delih. 0403-275 20007_ Kupim R 4, letnik 1985-1987. ©41-222 28010 Prodam ohranjenega GOLFA diesel, vreden ogleda. ©46-735_28019 Prodam AUDI 100 GLS, letnik 1977, za 3200 DEM Brezovnik. Alpska 13, Bled, 0741-542_28023 R 4 GTL letnik 1984, prodam za 1.600 DEM. 0 312-470 popoldne 20020 Ugodno prodam YUGO 45, letnik 1985. 0 47-157 20027 Prodam FORD FIESTA 1.3 CLX, letnik 1993. 0 323-995 po 15. uri 28030 Prodam osebni avto UNIS JETTA, 1987, karamboliran. Zupan, Lancovo 81, Radovljica_28032 Ugodno prodam GOLF JXD, letnik 11/88 in JUGO 45, letnik 1986. 0323-235_28033 Prodam GOLF, letnik 1978. 0421 311___"030 ASTRO 2 0 GSI 16 V, letnik 1993, Drodam za 33000 DEM, vzamem avto do 10.000 DEM. 0632-465 20042_____ OPEL KADETT 1,3 S, letnik 1987, prodam. ©326-574_2BM6 ZX AVANTAGE, letnik 10/91. kov. zelen izredno ohranjen In garažiran, prodam. «631-245_20047 Prodam UNO 60 S, letnik december 85 «733 329 _*f«i Prodam GOLFA, letnik 1980, rdeče barve. Hrušica 62, st. 19, Jesenice GOLF, letnik 1982 in VIDEOKAMERO Panasonic, prodam. «326-889 20057 Prodam LADO RIVO 1300, letnik 1991. «51-270 28058 FIAT 126 P, letnik 1986, reg. do 11/ 95, garažiran, lepo ohranjen, prodam. «242-657, zvečer 28059 Prodam 126 P po delih, letnik 1982 in Z 101 po delih. «53 176 28007 TALBOT SAMBO, letnik 1984, prodam. «50-570 28076 Prodam ŠKODO FAVORIT LX. letnik 1993. «715-365 28082 Prodam JUGO 55, letnik 1989, prevoženih 66000 km, cena 4000 DEM. «714-311 _28094 Prodam Z JUGO 1,1 GX. prva reg. 23.3.88, dobro ohranjen. «327-120 28096 JUGO 45 AX, letnik 1987, prodam. «217-231, v soboto in nedeljo 28101 Prodam RENAULT 4 GTL, letnik 1991. «225-491 28107 Prodam JUGO 45 A, letnik 1986, reg. do 4/95, rdeče barve, cena 1900 DEM. «328-314 ali 328-757 28120 Prodam avto Z 128, letnik 1987, prevoženih 71000 km. «738-072 «124 Prodam TORO FiESTO, letnik 1993. reg. do 5/95, 22000 km, kovinsko sive barve, 5 vrat, katalizator, centralno zaklepanje, elektronski pomik stekel, šibedah, cena 17500 DEM. «061/611-132 28133 BMVV 520 I, letnik 1991 prodam. «213-737 28135 SAM ARO 1990. črno, dobro ohranjeno, prodam za 6500 DEM. »223- 764 28143 JETTA 1.6, letnik 1987, 83000 km, lepo ohranjena, prodam. «723-413 28144 GOLF JGLD B 3 let. reg. IX.95, zelo ohranjen. Sp. Duplje 23 28148 mobitel BEŽKOVA VILA - arh. PLEČNIK 1936 PE KRANJ, Koroška c. 27 Tel.: 064/222-616 GOLF JL, letnik 1979, lepega videza, reg. 6.6.95, 2000 DEM. »47-628 20140 AX FIRST, bele barve, letnik 1992, odlično ohranjen, ugodno prodam. »681-272 20150 R 5 CAMPUS, rdeče, 5 vrat, prve barve, cena 8.700 DEM. Marija, Golnik 46 20101 Prodam Z 101 KOMFORT letnik 1981, reg. do 7/1995, zelo lepo ohranjena. Predoslje 26, Kranj. 20100 Prodam srečko HIP za SUZUKI SWIFT VX. » 56-027_20107 Prodam JUGO SKALA, letnik 1990. rdeče barve. Laketič, Planina 17 20172_ Prodam FIAT TIPO 1.7 diesel, letnik 91, cena 13.700. »312-255 20175 LADO SAMARO, letnik 1990, 5 vrat, lita platišča, šibedah, prodam. Fran-kovo nas. 160, stan. 12, Šk. Loka 28170 YUGO 55, letnik 1990, reg. do 1996, prodam. «332-653 20177 JUGO 45, letnik 1985, lepo ohranjen, registriran do 10/95, ugodno pro-dam, za 1700 DEM «50-826 20170 Prodam ŠKODO Prima, letnik 1993. «242-204 28184 R 4 GTL, letnik 1988. registriran do 12/95, dobro ohranjen, garažiran, prodam. «621-414 20105 Prodam JUGO 55, letnik 1987. 046-684 20100 GOLF JX 1300 1990, pet brzin, 5 v. prodam. 0721-030 20192 KR0VVN - najbol|ša protikorozijska zaščita vozil, izdelana v Kanadi, preizkušena v najtrših vremenskih razmerah. Znizuie stroške vzdrževanja, minimalna izguba časa, ugodne cene. Informacije in naočita: TRI KRONE, d.0.0., Škofja Loka, tel.: 631-497. Prodam Z 101, letnik 1986, reg. do 8/95. ©718-483 28193 Prodam 126 P, letnik 1986, registriran. ©061/627-589 28203 FAVORIT GLX, 6/94, prevoženih 4700 km, prodam ali menajm za JUGO 55 skaia ali Folf. ©730-053 28207 Ugodno prodam ŠKODO FAVORIT, letnik 1993. ©51-245 28209 Jugo 45 A, letnik 1987, reg. 29.5.95, prodam. 0731-086 2821 e Prodam R 4, letnik 1986, reg. do 31.10.95. 046-561 28220 Ugodno prodam Z 101 GTL 55, letnik 1986, reg. do 26.7.95. 0801- 25 3 28223 R 4 GTL, letnik 1987, reg. do 11/95, prodam. 0326-142 28228 Prodam JUGO 45 KORAL, letnik 9/ 91, zelo lepo ohranjen, garažiran, cena 4400 DEM. 0324-426 20232 Prodam zelo lepo ohranjen UNO 45 S FIRE, letnik 1990, 5 P. ©312-255 Odkup, prodaja in prepis vozil. AVTOPRIS.d.o.o., ©312-255 2B237 Prodam R 4 GTL. letnik 1984, cena 1400 DEM. ©312-255_28238 Prodam R 5 CAMPUS, letnik 1991, cena 10.000 DEM. ©312-255 23239 Prodam VW 1300 za 2500 DEM, obnovljen. ©81-116, zvečer 28254 Auto - Krainer Celovec, Votkermarktcrsrr 184 tel.: 0043 468-38330 Prodam ŠKODO GLX 4/93, modra, 30.000 km, prvi lastnik infor. od pon. 19.12. ©714-978_28255 Prodam LADO NIVO, letnik 1993, prevoženih 24.000km. ©720-060 28259_ Z 101 comfort, reg. do 4/95, ohranjena, ugodno prodam. ©45- 170 28261 R 5 10/90 RDEČ. 5 V 8600 dem, OPEL KADET KARAVAN 6/82, 4000 DEM, Zastava POLY 89, ALFA 2,0, letnik 1982. ©331-214, 323-298 28262 GOLF JGL, letnik 1982, prvi lastnik, prodam. «215-033_20264 Prodam PEUGEOT 309 GL, lepo ohranjen, karamboliran spredaj desno, vozen, letnik 87, reg. 11/95, 4500 DEM. «48-603 20266 Prodam OPEL KADETT 1.3 SR. letnik 1980 in JETTA 1.6 bencin. letnik 1987_20270 Prodam avto FORD ESCORT, letnik 1983, dobro ohranjen. Grašič Franc, Strahinj 68, Naklo 20273 Prodam GOLF JXB, letnik 1988, rdeče barve, 47000 km. «241-792 20274 __^^^^^^^ Prodam FORD ESCORD celega ali po delih. Javornik 5a, Kranj 20270 NOVO! AVT0VLEKA IN IZPOSOJA PRIKOLICE ZA PREVOZ VOZIL CORSA, ASTRA, VECTRA NOVA 0MEGA MODELI 95, UGODNE CENE^) KRATKI DOBAVNI BOKI J) OPEL CORSA že od 18.500 DEM OPEL ASTRA 1,4 GL82 KS/94 22.000 DEM VRBA, d.o.o., STRUŽEV0 4, KRANJ, Tel.:064/211-090 Prodam OPEL KADETT, letnik 1985, reg. do 8/95. «327-034 28201 AVTOTEL- telefonski sejem vozil-tel.: 090-2440! Želite hitro in ugodno prodati ali kupiti avto? Pokličitenas! Strošek telefona snmo 94SIT/min. AVTOTEL-090 2440, za vse omrežne skupine. 28207 Prodam R 18, letnik 1981, reg. do 1/ 95, ličarsko obnovljen, lažja okvara na motorju, v voznem stanju, cena 1300 DEM. Vmdišar Robert, Bokalo-va 5, Jesenice 28303 Odkup, prodaja rabljenih vozil, ?irepis lastništva nudi AVTO GABE-A. d.o.o., «47-340 20307 Prodam JUGO 55 skala, letnik 1991, rdeče barve. «47-340 2b.too Prodam GOLF JXD, letnik 1989, izredno lepo ohranjen. «47-340, od 9. do 18. ure 2no9 Prodam Z 101. letnik 1984, obnovi jeno ter registrirano do 4/95. «731- 425 20317 R 4, letnik 1984, cena cca 2000 DEM. ©225-733 28322 Prodam ZASTAVO POLY, letnik 1989, obnovljen in ŠKODO FAVORIT 135 l_X, letnik 1993. ©632-286 28329 Prodam FIAT 750. © 78-288 28332 Ugodno prodam Z 128 letnik 1989, garažirana. Đ 733-522 28338 Prodam HONDA CIVIC 1.5 sedan, letnik 4/1994, z vso dodatno opremo - ugodno. Đ 241-549 28340 Prodam AVTOBUS SANOS 315, turistični. S 332-645 28341 Prodam SEAT IBIZA special 903, letnik 11/1993, reg. do 11/1995, 18.000 km. © 83-586 28345 Prodam YUGO SKALA 55 letnik 1988, reg. do 6/1995, cena 2.800 DEM. Mihelič, Podbrezje 168 28348 GOLF JXB letnik 1987/88, dodatno opremljen. 88.000 km, prodam. Đ 49-219 28347 Prodam R 4 TL letnik 1984, reg. do 5.5.1005, 1300 DEM ter prodam Z 101 in VW KOMBI kasoner, oba sta reg. celo leto. © 725-173 28359 PRODAJA - OOKUP ra«jerii vozii in komrsijska prodaja AVTC • Hfl Gefrard, &064/217-528. po 20. uri 064/325-659 ZAPOSLITVE MIZAR išče DELO na dom v kombinaciji z montažo. Imam prostor, telefon in izkušnje. Šifra: DOGOVOR 27169 Iščemo prodajalce za PRODAJO novega tehničnega izdelka. Dobre provizije. ©312-430 27171 Zaposlimo KV NATAKARICE, plačilo 450 SI T/ura. © 221-051_27878 V PIZZERIJI MARJETKA v Žabnici zaposlimo dekle za strežbo. ©311-301, ali osebno vsak dan 27865 Rešite svoj finančni problem, prodaja čistil na terenu. ©65-773 po 17. ure 27917 Priključite se skupini prijetnih ljudi pn prodaji zanimivega knjižnega programa založbe MK. Možna tudi redna zaposlitev. ©632-330, 56-105, 0609/620-475 27939 Iščemo delavko za pomoč v kuhinji. ©332-110 27951 Zaposlimo orodajalca za razvoz in prodajo naših izdelkov. Zahtevamo srednješolsko izobrazbo, šoferski izpit ter aktivno znanje slovenskega jezika. Prošnje z dokazili in kratkim življenjepisom sprejemamo do 24. decembra na naslov VIPI.d.o.o., Brezje 76 d 27905 KAVKA KAVA BAR takoj zaposli KV NATAKARJA ©222-910 27907 Sprejmem serijsko šivanje na domu. Imam še proste kapacitete na industrijskih strojih. Naslov v oglasnem oddelku. ma Razpisujemo delovno mesto POSLOVNE TAJNICE. Pogoj: srednja ali visoka šola ter znanje osnov na PC računalniku. Pisne ponudbe na naslov: SARA, p.p. 48, Kranj. Sprejmem delo na dom, lažje šivanie, pletenje, sestavljanje In podobno. 045-393 _27978 Pogodbeno zaposlimo simpatično mlajšo žensko za strežbo v lokalu. Nastop dela takoj. ©41-222 2001» Pogodbeno takoj zaposlimo dekle ali fanta za pomoč v kuhinji. 041-222 Takoj redno ali honorarno zaposlim natakarja ali natakarico v novo odprtem lokalu. VIZA, d.o.o., 0311-042 ali 311-984 20012 Zaposlim KV AVTOLIČARJA. Zor man, Lahovče 4, Cerklje, 0421-721 20022 NATAKARICA dobi delo v kavarni Vencelj v Preddvoru. 045-052 20oee Sprejmem honorarno delo. Sem upokoiena gostinka, lahko tudi varstvo otrok. 077-815 20000 V trgovini MADONA, na Gregorčičevi 8, zaposlimo PRODAJALKO. Pogoj: trgovska šola ter delovne izkušnje. 20150 KUHARICA dobi delo v gostišču, redno ali honorarno 0 881-453 Zaslužen denar je izkoriščena priložnost. Tu je priložnost 0641332-686. NATAKARICA dobi delo v gostišču, redno ali honorarno. 0 881-453 20103 Iščem delo v kuhinji za pripravo hrane in čiščenje. ©736-690 20197 Iščemo NATAKARICO. ©422-700 20200 Nudim delo v strežbi. ©312-166 petek, sobota 241-504 20221 Iščem mlajše komunikativne osebe z lastnim prevozom (kombi, R 4, karavan) za razvoz prehrabenega artikla po Gorenjski. Delo bo po pogodbi v jutranjih urah. ©242-062 28268 Nudimo honorarno ali redno delo, zaslužek dober. Šifra: DECEMBER 28272 "PIRS-EUROPAGES" zaposli zastopnika za popis podatkov. Vodice. Cerklje. ©53-122 28275 Zastopnike za prodajo novega izdelka na trgu honorarno zaposlim. Možnost redne zaposlitve. ©58-152 28289 Iščemo 5 izkušenih prodajalcev za prodajo novega knjižnega artikla. Omogočamo vam dober zasiužek in možnost napredovanja. ©327-034 Prodam PRAŠIČA za zakol, domača krma od 120 do 200 kg. Žabnica 37< 27962 — Prodam PRAŠIČA težkega 220 kg. 130 kg in 100 kg, krmljeni z domače krmo. ©421-325_?7# Prodam PRAŠIČA za zakol. Jama $ Mavčiče 279* Prodam meso mladega BIKA Voglje, Krakovska 6, ©49-462 2798' Oddam mlade KUŽKE, majhne rasti © 215-844 279S'j Prodam prašiča za zakol. Sp. Bela 4 Preddvor 2800S Prodam PRAŠIČA za zakol. Velesovo 12, Cerklje zaoo* Prodam odojke in večje PRAŠIČE, domača krma. Celar, Voglje Kotna 7 28015 Oddamo 7 tednov starega psička parjen s šarplanincem. Cena p-dogovoru. ©736-791 2802' Prodam NEMŠKE BOKSERJE i rodovnikom. © 312-470_280* Prodam PRAŠIČA za ZAKOL ©242-719_zao? Prodam brejo KOZO in telečj« ustrojene kože. ©725-605 28Q*J Kupim bikca starega en tede"' ©65-411 ali 65-565 280* Prodam PRAŠIČA za zakol. Krvav* ka 3, Cerklje 280S Prodam BIKCA 90 kg. Voglj«' Krakovska 27 280* Razpisujemo naslednja prosta delovna mesta: - RAČUNOVODJA - VODJE RAZVOJA (ELEKTRO SMER) - ELEKTROINŽENIRJA - ELEKTROTEHNIKA - KOMERCIALISTA ZA PODROČJE NABAVE - POSLOVNE SEKRETARKE Nudimo stimulativni OD. Prošnje z dokazili pošljite na: LE-TEHNIKA, Hrast je 75, Kranj. Prodam 10 tednov staro NEMŠKO OVČARKO z rodovnikom, odlični]; staršev. Je cepljena. Cena 40* DEM, plačilo možno na dva obrok* ©84-786 280" OVCE in JAGNJETA prodam ©51 266 280* V gostilni v Gor. vasi zaposlim NATAKARJA-ico. ©681-424 28298 Iščemo dekle za strežbo v klubu, zaželjena študentka. ©221-35228312 Bistro v centru Kranja redno ali honorarno zaposli DEKLE v strežbi. S 331-854 ali 222-430. Prodam PRAŠIČA za zakol. Luže tj ViSOkO 280* Kupim brejo KRAVO ali teliO 0061/621-638 Prodam PRAŠIČA, težkega 140 M ©49-229 281* Prodam PRAŠIČA 170 kg. ©422' 715, Zg. Brnik 201* -L_2---" Prodam BIKCA SIMENTALCA I* kg. Smrekar, Mlaka 23 b, Komend* 28ll5 ^ -- Kupim visoko brejo telico. ©42' 637 2812 Prodam BIKCA črno beli 10 starega. ©49-276 Prodam KRAVO s teletom za plert* ali zakol. ©736-387__z*^, Kupim srednje težko kravo sim*1' talko. 043-436_zei^ Prodam BIKCA simentalca, težke^ 120 kg. Dragočajna 16, Smlednik 28146 33 PRIPRAVNIKA iz tehnične stroke in NK delavca zaposlim v izdelavi leč. 047-628 0211-233 28331 Prodam KOZE za nadaljno r«0' 0*1 Znana gostilna na periferiji Krania išče DEKLE ZA STREŽBO IN KUHARJA. Šifra: DOBRO PLAČILO ZAHVALE ZAHVALA: Zahvaljujemo se vsem sosedom, vaščanom, sorodnikom in prijateljem, ki so nam kakorkoli pomagali pri reševanju in odpravi posledic požara. Posebej se zahvaljujemo članom prostovoljnega Gasilskega društva Podnart za hitro in učinkovito gašenje požara ter sosednim Gasilskim društvom, ki so prihiteli na pomoč. Posebna zahvala tudi zavarovalni družbi Adriatic PE Kranj, za hitro izplačilo škode. Družina Frelih, Ovsiše 34. Podnart 2B2w ŽIVALI Podarim pnjaznega TIGRASTEGA MUCKA. 0311-353_27000 Prodam 150 kg težkega PRAŠIČA 049-444 27090 KRAVE simentalke po teletu zamenjam za mlado govedo. Sitar, Podlub-nik 137, škofja Loka 27002 Prodam KRAVO slmentalko prvič teletila, dobra mlekarica. 0403 220 27954 Prodam PRAŠIČA 160-180 kg težkega. Luže 6, Visoko Kranj 27»ao Kravo, telico ali mlado živino kupi"71' 0 725-254__^ Prodam PRAŠIČA za zakol. MiaW>£ jeva 43, Šenčur__^> Kupim cca 300 kg težkega 0 57-977__*J> Prodam 160 kg težkega PRAŠIČ' Eomača krma. Beleharjeva 4 5 •noiM z'175 Kupim bikca simentalca od 110"1.2! kg težkega. ©45-222___^> Prodam ŽREBIČKO haflinger, sta^j mesecev. ©633-203 Prodam črno belo TELIČKO, iXf 14 dni. Kubelj. Zapoge 33, Vod'CB 20202_ PRAŠIČA za zakol in norik Žjjjj BIČKO, prodam ©57 721 jJ>»' Mladiče NEMŠKE OVČARJt. tokrvne, prodam. ©67 137^J> BIKCA težkega 100 kg, Pr°dfl^ ©66-326 JE* --- Prodam PRAŠIČA za zakol. 540_ Prodamo PAPIGE skobčovke l NIMFE vseh barv. ©422-169. t** 20217 Prodam PUJSKE, težka od W| kg. Sp Brnik 60 Prodam TELIČKO slmentalko, <*■ en mesec. Zbilje 37, Medvode ■ OSMRTNICA Za vedno jo zaspal naš dragi FRANC KRIŽNAR Od njega se bomo poslovili v petek, 16. decembra, ob 15. uri na pokopališču v Kranju, dan pogreba bo žara v tamkajšnji mrliški vežici. Žalujoči: žena Mihela, sin Brane in hči Darja z družinama, brata Lojze in Vinko ter ' ostalo sorodstvo Kranj, 16. decembra 1994 Plemenske zajkle pasme Madagaskar ovnač za pripust. »45-532, Popoldan 28235 Kupim visoko brejo telico ali mlado kravo simentalko. O 731-57 9 28245 Kupim kravo simentalko s teletom ali frejo. O738-063 28249 PRAŠIČE za zakol in dva NEMŠKA OVČARJA, prodam. 07 30-170 28258 Dobrim ljudem podarimo ČRNE PUDELJČKE, male rasti, mla-gičke.Q325-126, 212-181 28263 Kupim BIKA do 250 kg težkega. g 061/841-108 28299 PRAŠIČA za zakol prodam. Krt, Kurirska 7, Primskovo 28321 Ugodno prodam izolirano PASJO KOČO, 041-037_28325 Prodam PRAŠIČA za zakol in neškropljena JABOLKA. Šlibar gtane, Kovor 66, Tržič 28328 Kupim teden dni starega TELETA. O ^-297_28342 Prodam več PRAŠIČEV za zakol. O W3-310_28348 BIKCA SIMENTALCA, težkega cca \W> kg, za nadaljno rejo, prodam. O '38-964 28361 V SPOMIN Danes, 16. decembra, je minilo žalostno leto, odkar je za vedno odšla od nas draga žena, mama, tašča, babica in teta VIDA MUBI z Okroglega pri Naklem Vsem, ki ste jo ohranili v lepem spominu in postojite ob njenem grobu, najlepša hvala. VSI NJENI OSMRTNICA V 87. letu starosti nas je zapustila naša dobra, skrbna teta in svakinja VALENTINA SVETIC iz Žej Žara s posmrtnimi ostanki je v mrliški vežici v Naklem. Od nje se bomo poslovili danes, v petek, 16. decembra, ob 16. uri. VSI NJENI SPOROČILO O SMRTI Za vedno nas je zapustila naša draga sestra in teta MILENA ŠUMI K večnemu počitku smo jo spremili v družinskem krogu. ŽALUJOČI: VSI NJENI OSMRTNICA Tiho se je poslovila od nas HELENA ŠTULAR Boltarjeva mama Pogreb bo jutri, v soboto, 17. decembra, ob 14.30 uri v Dupljah. Žara bo od petka od 8. ure dalje v Sp. Dupljah 101. ŽALUJOČI VSI NJENI SPOROČILO O SMRTI Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša upokojena sodelavka iz Tovarne Sava Velo FRANCKA PESTAR rojena 1923 Od nje smo se poslovili v četrtek, 15. decembra 1994, ob 15. uri na pokopališču v Šenčurju. KOLEKTIV SAVA V SPOMIN Ni smrt tisto, kar nas loči, in iivljenje ni, kar druli nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (Mila Kačič) LUDVIKU ROZMANU (31.8.1930 -15.12.1993) Minilo je žalostno leto, odkar si nas mnogo prezgodaj zapustil. Slutila sem in sedaj dokončno spoznala, s kakšno bolečino v srcu si živel. Zakaj nisi nikomur nič potožil? Mogoče nisi smel? Mnogokrat so mi v mislih ukradene minute s teboj in besede, iz katerih Šele sedaj luščim pravi Eomen. - Hvala. - Zdaj mirno spi, več bol s teboj ne hodi. [vala vsem, ki se ga spominjate z iskrenostjo v srcu. TVOJI: hčerka Dragica z možem, vnukinji Tanja in Alenka ZAHVALA Ob smrti našega dragega očeta in starega očeta GAŠPERJA KARLINA TTIM111,, Plevnarjevega ata se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za ustno in pisno izražena sožalja, za prelepo cvetje in sveče ter za tako številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala g. kaplanu za opravljen obred, pevcem Škofjeloškega okteta za lepo zapete pesmi ter g. Misonu za tako občuteno igranje na orgle v cerkvi. Zahvaljujemo se tudi zdravnikom in patronažnim sestram ZD Škofja Loka za njihovo pomoč. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ga boste ohranili v lepem spominu. Vsi njegovi Škofja Loka, 15. decembra 1994 V SPOMIN Vedno znova, ko se jutro budi, se nanj zazremo s solznimi očmi, srce v bolečini zaječi, ker tebe med svojimi več ni. Naš dom je prazen vsak dan, vendar v naših srcih Uvela boš z nami vekomaj. Nepozabna 22-letna JANA OKORN 19. decembra mineva leto žalosti in nam težke bolečine, od tistega usodnega, krutega dne, odkar nas je v cvetu mladosti zapustila naša draga hčerka, sestra in teta. Vsem, ki se je spominjate, postojite ob njenem preranem grobu, ji prinašate cvetje in prižigate sveče, iskrena hvala. VSI NJENI Šenčur, december 1994 ZAHVALA Ob smrti drage mame, sestre in tete IVANKE REŠEK roj. Šmid, iz Trnja 13 Se lskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom iz Trnja in Sv. Duha, prijateljem in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala sodelavcem Corone in pevcem za lepo zapete žalostinke. Najlepša hvala zdravstvenemu osebju bolnišnice Trnovo. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: hči Mira z družino, brat Jože in nečakinji z družinama Sv. Duh, Studeno, 9. decembra 1994 ZAHVALA Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tihega trpljenja, bolezen je bila močnejša od iivljenja. Ob prezgodnji smrti našega dragega atija, moža, sina, brata in strička DARKA LOMBARJA se iskreno zahvaljujemo sosedom s Kokricc in Strahinja, sorodnikom, prijateljem, 2nancem, sodelavcem Iskre Terminali, Stikala in Varteksa, učiteljem in učencem osn. šole dr. France Prešeren s Kokrice in Kranja in vsem društvom za izrečeno sožaljc, za Podarjeno cvetje, sveče in denarno pomoč. Hvala tudi g. dr. Križajevi, osebju UKC Ljubljana in Golnik, dežurni ekipi ZD Kranj, sestri g. Anki za pomoč v času bolezni, *upniku g. Kovačiču, pevcem bratom Zupan, govorniku Darctu in g. Janežiču. Iskreno smo hvaležni vsem, ki so bili z nami v teh težkih trenutkih slovesa in našega Darka v takem številu pospremili k večnemu počitku. VSI NJEGOVI NAJDRAŽJI ZAHVALA Povsod te iščejo oči, zaman te iščejo dlani, nihče ne ve, kako boli, ko tebe mami, med nami ni, saj zlatih src, kot si ga imela ti, malo še iivi. Ob nenadomestljivi izgubi naše ljubljene mami LJUDMILE LONČAR Vsem nam je bilo v uteho, ko se jo je z izrazi sožalja, s cvetjem in lepimi besedami spomnilo toliko ljudi. Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem in znancem za prelepo podarjeno cvetje ter ustna in pisna sožalja. Zahvaljujemo se dr. Moharju in dr. Primožičevi za zdravljenje, posebej pa strežnemu in zdravstvenemu osebju Doma upokojencev Kranj. Lepa hvala g. dekanu Zidarju za lep pogrebni obred ter pevcem iz Nakla za ganljivo petje. Vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste bili z nami v težkih trenutkih še enkrat iskrena hvala. VSI NJENI Kranj, 12. decembra 1994 V SPOMIN Sonce prag tvoj lalostno obseva, roie na oknih ti cveto, iarek išče tvoj obraz, a le leto dni mineva, kar si zapustila nas. 18. novembra mineva žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustila FRANCKA ČIMŽAR Vsem, ki ste jo ohranili v lepem spominu in postojite pri njenem grobu, lepa hvala. VSI NJENI Moril v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti Udarcev s sekiro se ne spominja 19-letni Žiga Drabik je zaradi umora Andreja Bernika obsojen na pet let in štiri mesece zapora. Sodba še ni pravnomočna. Škofja Loka, 16. decembra -Sodbo je mlademu Žigi Dra-biku iz Škofje Loka prejšnji petek izrekel predsednik petčlanskega senata enote temeljnega sodišča v Škofji Loki, sodnik Boris Podobnik. Zagovornik Janez Hočevar je napovedal pritožbo. Tragedija se je zgodila 7. oktobra letos med osmo in deveto uro zvečer v gozdu v bližini Godešiča v brunarici, last Zorana Končana. Tedaj je pogovor med obtožencem in 54-letnim Andrejem Ber-nikom prerasel najprej v prepir, nato v pretep, nazadnje pa je Žiga Drabik pograbil manjšo sekiro ter z njo enajstkrat udaril svojo žrtev. Tega dejanja se mladi Drabik niti v preiskavi, niti na glavni obravnavi ni spominjal, mogoč izbris iz spomina je v svojem izvedenskem mnenju potrdil tudi dr. Marko Skulj, sodni senat je takšno razlago sprejel. V času umora je imel namreč Drabik, ki je bil zaradi bega od doma, občutka manjvrednosti in nenehnih podcenjevalnih očitkov Bernika v hudi stiski, v kilogramu krvi najmanj 1,97 grama alkohola. Žiga Drabik se je od doma zatekel živet v Končanovo brunarico junija letos, avgusta se jima je pridružil še Andrej Bernik. Medtem ko sta starejša moža na bližnji deponiji nabirala še uporabne odvržene stvari in jih prodajala, je mladi Žiga skrbel firedvsem za gospodinjstvo, n prav na to njegovo delo je imel Bernik vselej pripombe. Tudi usodnega dne, ko so vsi trije spili precej alkohola, sta se Drabik in Bernik sprla zaradi tega. Obtoženec je povedal, da se spominja, kako je v rokah držal sekiro, okrvavljeni Bernik pa je na tleh samo še hropel. Spoznal je, da ga je sam pobil, v strahu nameraval najprej pobegniti, nato pa si premislil in se prijavil na policijski postaji v Škofji Loki. Med potjo je sekiro vrgel v Soro. Obdukcija trupla umorjen-ca je pokazala, da je v bistvu umrl zaradi udarcev s topim delom sekire. Zaradi raztrganin levega pljučnega krila sta prišla v prsno votlino zrak in kri, vsekanine po glavi z ostrim delom sekire so smrt le nekoliko pospešile. Sodni senat ni sprejel navajanja zagovornika, da je šlo v tem primeru za uboj na mah. Pri izreku kazni je kot oteževalne okoliščine upošteval predvsem izredno brutalnost dejanja in odločenost Žige Drabika, da žrtev pokonča, čeprav ga je samo žalila in bi se ji, kot vedno prej, lahko umaknil. Med olajševalnimi okoliščinami je senat upošteval Drabikovo mladost, nekaznovanost, priznanje in iskreno obžalovanje dejanja kot tudi to, da se je sam prijavil na policiji. • H. Jelovčan Zunajobravnavni senat včeraj odločil Primožu K. spet podaljšan pripor Obtožnica ga bremeni umora 24-le t ne žene Mateje Rajgelj K. Kranj, 16. decembra - Sodniki zunaj obravnavnega senata kranjskega temeljnega sodišča so včeraj spet podaljšali pripor 27-letnemu Primožu K., obtoženemu umora svoje žene Mateje, ki je 4. avgusta utonila v Blejskem jezeru. Preiskovalni sodnik je 15. septembra po zaslišanju za Primoža K. odredil pripor, v njem je že tri mesece, včeraj so mu pripor spet podaljšali. Na kranjskem sodišču so v torek dobili od državnega tožilca obtožnico, ki Primoža K. bremeni umora žene. Kot je povedal v.d. predsednika temeljnega sodišča v Kranju, sodnik Anton Šubic, obtožnica še ni pravnomočna, nanjo je mogoča pritožba. Zato bi bilo neumestno tudi vsakršno ugibanje, ali bo in kdaj bo obtoženi Primož K. sedel pred sodni senat. Primož K. je namreč v preiskavi na prvem zaslišanju umor priznal, kasneje pa ga preklical z izgovorom, češ da mu je bilo priznanje izsiljeno. Preiskava, ki jo je vodil sodnik Marjan Pogačnik, je bila dolga in zapletena, v njej zaslišane številne priče in zahtevano strokovno mnenje izvedencev medicinske stroke. Očitno je bilo v preiskavi zbrano dokazno gradivo dovolj tehtna podlaga za sestavo obtožnice. Preiskovalni sodnik je državnemu tožilstvu pred dnevi predal tudi spis z ugotovitvami preiskave o smrti Gašperja Miheliča iz Podbre-zij, ki je zaradi posledic udarcev in domnevno nestrokovne zdravniške pomoči umrl. Ali bo tudi v tej zadevi prišlo do obtožnice in nato glavne obravnave na sodišču, za zdaj še ni mogoče trditi. Obsojenci zahtevajo amnestijo Ljubljana - V sredo opoldne se je pravosodna ministrica Meta Župančič sestala z zastopniki obsojencev iz zaprtega oddelka kazensko popravnega doma Dob. TI od torka popoldne z gladovno stavko zahtevajo splošno amnestijo. Kot je zapisano v javni izjavi pravosodnega minis- trstva, so zastopniki obsojencev zahtevali pojasnilo glede njihove pobude o amnestiji, ki so jo avgusta poslali predsedniku R Slovenije Milanu Kučanu. V njej so predlagali, da se po hitrem postopku sprejme splošna amnestija za vse obsojence zaradi nove kazenske zakonodaje in zato, ker so od zadnje amnestije 1990. leta minila že štiri leta. Predstavniki ministrstva so skupini šestih obsojencev razložili pristojnosti posameznih državnih organov za predlaganje in sprejem zakonov ter jih opozorili, da avgustovska pobuda za amnestijo ni bila poslana ministrstvu za pravosodje in zato ministrstvo o svojih stališčih, NA GORENJSKEM SEJMU 0 BOŽIČNO NOVOLETNA DARILA, UGODNI NAKUPI, POPUSTI • • #• VSAKO POPOLDNE OBISK DEDKA MRAZA § *■ 11 UjIhij i i i i um j i ■■ i i mu i j i ■ * *^rv *^rv "^r* ^r> ^y **- ^y ^y ^y ^y ^p* ^» ^y *y stališčih vlade in odbora za pravosodje v državnem zboru obsojencev KPD Dob tudi ni obvestilo. Ministrica Meta Zupančič je odbor obsojencev posebej opozorila na strpno in dogovorno reševanje problematike ter na njihovo odgovornost za morebitne posledice, ki bi lahko nastale z gladovno stavko. Zagotovila jc, da niti ministrstvo niti KPD Dob obsojencev zaradi gladovne stavke ne bosta kaznovala, če bodo spoštovali hišni red doma. Razen tega je ministrica obljubila, da bo o pogovoru z zastopniki obsojencev in njihovimi zahtevami seznanila slovensko vlado. Ciladovno stavka 66 obsojencev. AH, NIČ lAKEoA . KAr^DiOATA ZA KSAN3SKE6A ŽUfAVA It OOHTItNA DISKONT 1*1 VO V A K N A MarinšeK Tel.: 064/48 -220 Fax,Tel.:47-155 Vat vabi vsak dan, razan ob iradah, od 9 do 24 ur« na domač« ,v«tlo pivo, nadsljika kotila, na bogat Izbor pripravljenih jsal In |*dl po naročilu. Vsak w*er «»d». 12. 19»! do %fclju»no 1.1. 1995 živa glaNba. V aoboto bo v diskontu akcijska prodaja domačega piva V ntuKlMfiii uh Cana 300 SIT za 2 litra. Sprejemamo rezervacije za sindikalne zabave ! Vsak teden ena srečna družina več V Škofji Loki sreča v Frankovo naselje Škofja Loka - Tokrat je bil naslov, skrit na srednjih straneh Gorenjskega glasa Frankovo naselje 172. Prva nas je v torek malo po sedmi uri zjutraj v uredništvo poklicala gospa Metka Škrjanc in nam sporočila, da na tem naslovu stanuje njena hčerka, ki je tudi naročnica Gorenjskega glasa. Ko je gospa Metka, ki je na hčerinem domu prav ta dan varovala 7-letnega vnuka, zjutraj pogledala v časopis, je v njem zagledala naslov Frankovo naselje 172. Povedala nam je, da je to štirinadstropni blok, kar smo malo kasneje glede na številne telefonske klice ugotovili tudi sami. Naj torej vsem radovednim stanovalcem Frankovega naselja 172 povemo, da je srečna dobitnica nagrade v vrednosti 20.000 tolarjev gospa Irma Stadler, hčerka gospe Metke Škrjanc. Gospe Irmi, ki nas je dan kasneje poklicala tudi sama in se nam zahvalila, čestitamo, njenemu 7-letnemu sinčku pa telimo, da bi čimprej ozdravel in odhitel nazaj v šolo. • L. Čolnar Božično novoletni sejem Kranj, 16. decembra - Na razstavišču Gorenjskega sejma se je včeraj začel 35. Božično novoletnim sejem. Po podatkih uprave sejma je ponudba pestra in ugodna po sejemskih cenah. Na sejmu je tokrat več kot 200 razsta vijake v, vsak dan ob 17. uri pa je na sejmišču tudi dedek Mraz. Sejem, prvi tovrsten v Sloveniji, bo trajal do 23. decembra, za najmlajše pa je tudi zabaviščni park. V sosednji hali (v poslovnem delu razstavišča) je še vedno ena najbolj zanimivih didaktičnih razstav in prodaj domačih in uvoženih igrač z naslovom Igranja. Tudi tokrat za obisk sejma ni vstopnine. V Božično novoletnih počitnicah (od 27. do 30. decembra) bo na kranjskem umetnem drsališču tudi brezplačno rekreativno drsanje. Omogočila sta ga na podlagi posebnega dogovora občina Kranj in PPC Gorenjski sejem Kranj. • A. Ž. Med prvim in drugim krogom... Foto: Lea J tras TRGOVINA ZA USTVARJALNA KRANJ GLAVNI TRG 17 vhod s TOMSičeve Pooblaščena prodajalna: MARABU kVi EFA EBERHARD FABER • masa FIMO, keramični prah za odlivanje, kalupi • materiali za modeliranje EFAPLAST, HOLZY... • barve za tekstil (svilo, bombaž, platno,...) • barve za steklo, les, plastiko, kovino... (tudi spreji) • visokokakovostne šolske potrebščine • pisala, čopiči, otroške barve, plastelini... <3AI1J i 3 F TfifiK KDO BO ZUPAN KRANJA ? SOOČENJE KANDIDATOV OB 15. URI