Štev. 11.
Cena edne številke dinar
16. marca 1924. Leto XI.
Poštnina v gotovčini plačana.
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
Cena Novin na celo leto je: doma 20., v Ameriko 80 Din Cena Marijinoga Lista na celo leto je: doma 10 Din., v Ameriko 50 Din. Novine prihajajo vsaki tjeden, M. List vsaki mesec. Naročniki M. Lista dobijo kalendar brezplačno, naročniki Novin pa za polovično ceno, letos za 5 Din. Rokopisi se ne dajo nazaj. Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce, Prekm.
„Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“.
Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih.
Oglasi, (inserati) se tüdi sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok en dinar za večkrat popiist. Cena malih oglasov je do dvajset reči 5 Din., više od vsake reči pol dinara. Med tekstom je cena oglasov cm2 dva dinara v „Poslanom“ tri dinare. Ki naroči ¼, ½ ali celo stran, dobi 25% popüsta za edno objavo, za večkratno več. Takso za vse oglase plača opravništvo „NOVIN“.
Radikalna stranka roplje naše sirote v D. Lendavi i okolici.
I županje i posámezniki iz D. Lendave i okolice so zdignoli tak pri oblasti, kak pri narodnom poslanci Kleklni tožbo proti roparskomi postopanji nešternih poganjačov radikalne stranke. Tei poganjačje strašijo sirote naše, se njim protijo, ka njim vzemejo zemljo, če njim. ne dajo penez, je silijo, ka moro Pašičove fotografije küpüvati, celo oblasti se ešče protijo. Od vseh strani nas prosijo, naj povemo, jeli smejo tej ljüdjé to delati? — Od vseh strani nas prosijo, naj pridemo našim sirotam na pomoč, od šterih so tej zgrabljivi vucje že do sedemdeset dinarov tü pa tam vösprešali. Ljüdstvo je preplašeno i čaka odgovor. Odgovor naš je to:
1, Radikalna stranka ne je država, nego je velesrbska politična stranka, štera, kak vsaka drüga, sme toti kortešerati, nikdar pa nesme nikoga siliti, da bi v njo stopo i nikdar ne sme od nikoga po sili ni krajcara sterjati.
2. Štokoli je bio prisiljen, da je mogo kaj plačati za to stranko, má juš pri sodniji naznaniti tistoga, ki ga je prisilo na plačanje i svojo plačano šumo lehko nazaj terja.
3. Po obstoječih zakonaj (odredbaj) ide vsakomi Slovenci zemlja, ki nema zadosta svoje, od veleposestniške zemlje i je nikdár ne more zgübiti, čeravno ne je v radikalnoj stranki. Najbolši pristaši kmečke zveze vsi majo veleposestniško zemljo, če nemajo zadosta svoje i njim je nišče ne more vzeti, ar je zagovarja zakon.
4., Nišče ne je dužen küpiti Pašičove fotografije. Če smo nej dužni küpiti Bože podobe, ki je na križi vmro za nas, keliko menje smo dužni zato küpiti Pašičovo podobo, ki je z nami vred navadni grešnik, mogoče še vekši kak mi.
5. Madjarom po obstoječih zakonaj neide zemlja. Proti toj krivici so i pismeno i z govorom v parlamenti protistanoli poslanec Klekl i zahtevali večkrat, ka se madjarskim sirotam, ki nemajo zadosta svoje zemlje, da veleposestniška zemlja. Cela naša stranka i srbska kmečka je odobravala potegüvanje poslanca Kleklna za madjarske sirote, samo radikalna je ne štela sprejeti njihovoga predloga, ne štela poslühnoti njuve prošnje. Radičova je pa doma sedela i ni z prstom ne genola za tiste ljüdi, ki so njoj na jezere glasov dali lani. Od radikalne stranke čakati Madjarom zemljo bi zato teliko pomenilo, kak če bi ovca od Vuka čakala pašo ne pa od pastéra. Radikalni g. minister je v teliko toti privolo na prizadevanje gori imenüvanoga poslanca, da Madjarom da toti zemljo, a ne tű na meji, nego gde v Macedoniji, a naša stranka je to ne vzela na znanje i zahteva i dela ešče dale naprej zato, ka madjarske sirote tam dobijo zemljo, gde majo svoje kučica.
6. Ne bojte se zato ne Királya, ne Raja, ne Škaliča, ne Saboja ne radikalnoga PonciuŠa ni Pilatuša i ne plačajte n ji ni ni filera, ar eden nema juša od Vas kaj terjati niti nema juša i oblasti Vam zemljo vzeti/ gda vam ide po zakoni.
Gda to naznanimo Slovencom i Madjarom v D. Lendavi, Dobrovniki i v okolici, zahtevamo od oblasti, da po dužnosti stopi na prste vsem radikalnim agitatorom. v kogakoli imeni prido strašit naše ljüdi ali plačo sili! iz njih.
Vodstvo Ljüdske’ Stranke ali Kgiečfe Zveze.
NEDELA,
lj. Postna. Evang. Sv. Mataja Jí VU. 1—9 Jezuš se preobrat na gori. Dober oča nebeski je tű svedočo od njega, da je on njegov ljübljeni sin, Šteri se njimi prav dopadne, koga smo dužni poslüšali. Bog je Jezuš i ua&Jcaf e on včio, je boža, večna, nespremenijna-, istina. Ta tüdi zato, ka bližnjega tak moremo ljübili, kak sebe. Tak. kak sebe. Njemi moremo vse tisto voščit?, kak sebi. j zadovoljstvo na zemlji i večno nebo.
Ljübézen do bližnjega.*)
Predragi! Nikak ne Hodmo po zemli brez lübezni do pokojnij svojij! Naskori idemo tüdi mi v večnost. Či tüdi skesano opravimo Zadnjo spoved, o, šče izda bomo nesli s 'sebov dug, šieroga bo frbeio poplačati v očistovainom ognji! I što bo naš priprošnik te, či smo mi zdaj ne za nikoga prlpröšniki ? Čida lübezen bo feša-vala z ognla nas, či zdaj naša lübezen ne Težava nikoga? Eli ne bo naša zaslüžena kaštigale, da bomo pözableni, kak zdaj mi drüge pozabimo? Z djanskov lübeznijov do vörnij düš pa Si pridobivanja njihovo pomoč, njihovo priproš-njo na den naše stiske. Sv. Ida jierzfeldska, dovica saškrga vojvode, je dala v življenji napraviti kamen.to drvo (trügo) i jo je vsakši den napunjavala z dari za sirote; tak se njoj je ne trbelo bojati svojega dreva i smrti . . . Včinimo tüdi mi kaj za düše v vicaj, za te najbole sirmaške med sirmaki. Daiüjmo njim miloščino d.íbre spovedi i sv. obhajila. Tüdi ví moji Poštüvani gospodje, možje ! mladenci, tüdi vü Ve bote Šli tüdi ví v večnost i bote potrebüvali pomoč i jo tüdi dob te od düš, štere ste pomagali rešavati. Pa tüdi vsaki den se jij spcmi-nájmo, težave dneva Bogi posvečüjmo za nje. Takša lübezen bo naša tolažba v smrtnoj vöri i v Viqaj. Blaženstvo smilenim, ar dosegnejo smilenje! Amen.
*) Predga dr. M Opeke stolnoga kanonika v Ljubljani. Izdala tiskarna Ničman v Ljubljani.
Glasi.
Slovenska Krajina.
Cerkveni glas. Piemeščena sta č. g. kaplana Tivadar Jožef z D. Lendave v Dobrovnik, Peki Aladár pa z Dobrovnika v D. Lendavo. Dobróvnički Slovenci (okoli 1500 jih je vu fari) so prosili slovenskoga kaplana.
Bogojanska pošta, kak so minister pöšte i telegrafa javili febr. 25. pod brojom 13105. narodnomi poslanci g Jožefi Klekl, se taki odpre, kak dobijo na svoja pitanja od ljubljanskoga poštnoga ravnateljstva potrebne podatke. Ugodno poročilo so pa g. ravnatelj narodnomi poslanci tüdi obljübili.
Polančarom da na znanje uredništvo Novin, ka je to tá ne poslalo pol za nabiranje na »Martinišče" zato, ár mate itak prevelike stroške s svojov novov Cerkvov i farcfom. Če pa što z dobre vole li šče kaj dati, leko da prek dare v uredništvi Novin ali v V. Polani Zver Ivani župani, v Maloj Polani pa Gaber Štefani. Gda pa svojo faro vred postavite, dragi Polančare, obiščemo vas tüdi z nabírainimi polami.
Carinska konferenca. V Murskoj Soboti i v Prekmurji poprek vlada velko zanimanje za iste. kak se je pokazalo 12. febr. na drügoj carinskoj konferenci v Soboti. Udeležba je bila jako obilna iz vzroka, ka se nekaj govori od-premestitve carinarnic Murska Sobota i Gornja Radgona v Ljutomer, • odnosno od ustanovitve glavne carinarnice I. reda v Ljutomeri pa ukinltve zadnjih dveh carinarnic. Vnogim mogoče nej znano, da je ministrstvo financ omejilo delokrog carinarnic 11. reda. Carinik ne smejo blaga, štero se carini „ad Palerom", t. jo po vrednosti n. pr. avtvmob li„ bicikli itd dalje skoro vse manufakturno blago i dr. Navedene se mora. carinik pri carinarnicah I reda i Prihaja za celo Prekmurje v poštev oddaljeni Maribor. Jasno je, da pomenijo že sam,e omejitve veliki vdarec za celo gospodárstvo Prekmurji, pač nej potrebno razpravljati, kar bi pomenita odstranitev carinarnic Murski Sobota i Gornja Raogona. Zavolo toga si na toj carinskoj konferenci vsi interesenti ogorčeno protestirali preti .tomLnameni, Predavanja, debata, sklepi so po pojasnili Sobočkoga upravnika g. Püca, Gor. Radgonskoga upravnika g. Tomšiča, carinska g. Živkoviča dala jasno sliko, kakšo škodo ma Prebivalstvo že s samov omejitvijov. Država si je na té način zmanjšala dohodke, a pri tom neposredno podpira tihotapce, ki so i ostanejo najvekši konkurenti trgovcov pa tüdi krvccéci i sovražniki naroda pa d žave. Vüpajmo, da ostane omenjena govorice od premestitve carinarnice samo govorica, a da že ista zbüdi kem vekše zanimanje za carinske konference, na šterih majo interesenti priliko podati svoje mišljenje i žele. (Dobrobi bilo .trgovskih! krogom edno protestno spomenico izročiti našim domačim poslancom. Vr.
Zakaj je to leto za nas velko leto? Zató, ar si v tom leti ščemo postaviti velki spomenik, šteri de našim potomcom na vse veke svedok, ka smo mi dobro razmili potrebščine svojega časa. Te spomenik de vsem svedok, ka čiravno smo na imanji ne bogati, mamo pa bogato, plemenito, velikodüšno srce i zato radi damo vsi po svojoj moči. Te spomenik de svedok, ka smo verni krščeniki, Meri Boga lübimo ober vsega, de svedok, ka lübimo svoj narod, šteromi v düšni in telovni hasek ščemo to velko delo dovršiti. Kakši pa je te spomenik? To je naše MartiniščeJ Či pa ešče što ne bi znao, ka je to, njemi Povemo. V Murskoj Soboti moremo postaviti edno velko hižo za naše dijake. Ta. hiža se bo zvala ,,Martinišče*, ar bo mela za Patrona sv. Martina püšpeka.
Vojaki l. 1899. rojeni, kakti Gjergjek Mihal, Lebar Anton i Korpič Jožef, so na prošnjo narodnoga poslanca Jožefa Klekl püščeni domo z kadrov, kak njim odgovarja vojni minister pod brojom (skupš.) 5381 od febr. 16.
Od tistih vojakov, kim je obleka vkradjena v Otočaci, naznanja vojni minister pod gornjim brojom na prošnjo narodnega poslanca Klekla, da odgovori poslanci, gda do rok dobi potrebne podatke.
Na znanje starišom: Vinkovič Viktora (Veszprém, Vár 2). Lipovci, Törnar Franca (Nyergesu'faiu, E sz brge in m.) Törnišče, Tivadar DeneŠa (Budapest, VIII. Horáhszky utca 23) D. Lendava, da so vaši dobili dovolenje, da smejo domo priti. Smejo priti domo od 13 do 27. aprila. Dovolenje se najde v Budapešti prí našem konzuli pod brojom: V. 240. Pod tem brojom naj se zglasijo s potnim listom na kon-
2
NOVINE
16. marca 1924.
zulati za vizum i ga dobijo. Dovolenje je sküpno dano i je izročeno g. Vukan Franci, medi-cini v Budapesti (IV év. orvostan hallgató, egye-tem), pri tom se naj vaši zglasijo i ga opitajo, gda je dao prek dovolenje pri konzulati.
Blagoslavlanje tišinskih zvonov, ar smo ne mogli dnes tjeden, kak smo namenili, popisati, objavimo v marciuškom Marijinom Listi, šteri je zdaj zišo. Prečtite tü popis lepe slovesnosti.
Na smrt je obsojeni v Maribori od porotniškoga soda Gaber Štefan z Tešanovec, ki je bujo svojo punico i jo v stüdenec vrgo. Streliti bi ga mogli, a ár je na zadnje priznao svojo hüdobijo, mogoče da dobi pomiloščenje i se zapre v dosmrtno vozo.
Ižekovci. Mi smo se zbrali 27. februara pri našem somišleniki g. Kühari. Naš predsednik g. Žižek je v pozdravnom nagovori omeno važnost zdrüženja kmečkoga delavskoga ljüdstva i njega potrebo. Tü je tüdi gučao od programa naše stranke tajnik Horvat. Navzoči so edno glasno odobrili delo naših narodnih poslancov i je oprosili, naj se bojüjejo v močnom boji za dosego naših kmečkih pravic. V odbor smo zvolili večinoma naše stare delavce i to za predsednika: Žižek Miška, podpredsednik Zvér Martin, tajnik Škafar Andraš, blagajnik Zenica Martin, odbornik: Kühar Anton, Sreš Martin, Mesarič Jožef, Škafar Števan, Horvat Števan i Sreš Števan.
Na „Martinišče“ so prekdali glavni nabirači v dinaraj: iz Renkovec Pücko Števan 101-50, z D. Bistrice Bedrnjak Janoš drügi pot 95 50. Med temi dari je tüdi dar iz Bednjaja, šteroga sta nabrala Glavač Ignac 11 Din. 50 p. i Krampač Aga 21 Din. 75 p. — z Nedelice Štefan Bakan prvikrat zročo 604-75, v Trnji Horvat Janoš drügikrat 153 75, v G. Bistrici Horvat Sabo Ignac 418, v Sr. Bistrici Cigan Ivan 200 dinarov. Nadale so darüvali Ignac Bežan Iz Vančavesi, nabrao 228 Din. tam s potov št. 205. Dali so sledeči: Bežan Matjaš, Horvat Jožef, Šoštarec Jožef, Šoštareč Ivan, Smodiš Jula, Mitnjek Matjaš, Celec Anton, Štefanec Jóžef, Smodiš Ivan, Perdigal, vsaki 12 Din.; Simič Ilona 10, Štefanec Ana 10, Gider Jožef 1, Ozvatič Kala 2, Hoheger Janez 3, Pečič Ana 4, Bežan Treza 1, Ratnik Stefan 2, Ozvatič Alojz 1, Seršen Jožef 2, Ratnik Ivan 2, Küčan Kala 1, Ratnik Verona 5, Ratnik Ana 2, Geder Jožef 5, Drvarič Jožef 3, Bežan Ivan 2, Bežan Franc 2, Ratnik Marija 5, Seršen 20 Din. Tomi je dala tüdi 25 Din. Vrečič Treza iz Tišine. — Vlč. g. Jožef Horvat plebanoš v Martjancih so poslali 85 Din. Škafar Agata, Ižekovci 10 Din. — Vsem Bog plati! O le naprej, pot je še duga do Martinišča!
Svojim občanom. Iz dna srca se zahvalim svojim naročnikom 'i vsem občanom, ki so me poslühnoli i priskočili z lepimi dari na »Martinišče". Občina Gomilica je dala za prvo rato 537 Din. Gda se Vam toplo zahvalim za te dar, Vas lepo prosim, podpirajte to sveto delo i naprej. Bodimo Gumiličanci zahvalni dobromi Bogi, ka gda je lani celo našo okolico obiskao s strašnov kügov, nam se je smilüvao. Bodimo njemi zahvalni i Podpirajmo kak H moremo-,
njegove namene. — Vse Vas srčno pozdravlja Ferenčak Jožef, glavni nabirač i Širiteo Novin v Gomilicah.
V Kanado se je odpelalo par naših ljüdi iz V. Polane. Pišejo domo, ka se njim tam dobro godi, Ki šče tá iti na delo, naj se zglasi pri Jadransko) banki, tá jemljé gor potnike ali na angleškom konzulati. Vsaki pa naj prle dobro pozve, jeli je vredno tá iti ali nej, jeli de slüž stalen ali nej. Kanada predvsem nüca poljske delavce. Z Kanade je pa teško priti v Ameriko ravno kak od nas. To ne pozabimo.
Od blagoslavlanja tišinskih zvonov je nekak poročao listi „Slovenec“, ka je g. kanonik Slepec predgao pri toj priliki, naj prišlekov nišče ne poslüša, nego samo domače svoje gospode. Nadale se je pritožo pisec, zakaj je bio k toj slovesnosti ali k obedi na farof povábljen zastopnik židovske verske občine dr. Vályi, i zakaj ne tüdi kat. glavar dr Lipovšek. — Ár se rázna sumničenja širijo po krajin! i ar se nedužnim dela krivica, izjavljamo po dobljenih infor-macljah 1.) da je naša stranka, kmečka zveza nej poslala toga poročila »Slovenci", 2.) ka se g. glavar nikdar ne pritožo—zavolo toga, zakaj ne bio povabljeni naj se njemi zato ne spodtiče, ka je Zamero, ka ne bio povábljen. Na povab-Ijenje niti mislo nej. 3) Dr. Váljíja je g. plebanoš Kranc pozvao kak svojega prijatela i kak namestnika cerkvenoga Patrona, grof i Szapáryja, ne pa kak zastopnika židovske verske občine. — Vodstvo SLS ali kmečke zveze.
Rekrutje iz Trnja: Ignac Hozjan, Jožef Denša, Pavel Sobočan, Števan Horvat, Matjaš Hozjan se poslovijo od svojih Ijübih domačih poznancov, roda i se tem kak svojim dühovnikom v molitev prlporőčijo.
Lepi dar nam je poslao naš vrli črensovski rojak Glavač Andraš iz Chicage. Poslao nam je 300 Din. na Martinišče i 200 Din. na podporo naših krščanskih „Novin“. Pa te dober krščenik z teškimi trüdi mora v tom velikom varaši prehraniti šestero drobne dece, pa li se ne spozabi ne v Ameriki pa poleg nje še nej v domačem kraji z potrebčine Matercerkvi. Lepo nam naznanja v svojem pismi: „Lübi gospod, pošljem Vam 500 Din. Te znesek etak razdelite: 200 Din. na naše prve krščanske Novine, 300 Din. pa za drago dobrodelno »Martinišče*. TO malo šumico sem vam zdaj poslao, za mali čas bomo si znova kaj odtrgali, čeravno nas tű v Chicagi tüdi dosta dohaja, ar smo si novo šolo spovali gor i globoko se v dug zakopali. Dobre namene sam vsikdar pripraven podpirati, čeravno mam drobno dečico." Tak piše pravi krščanski mož. O da bi meo dosta naslednikov tak v Ameriki kak doma. Vse mogoče smo dužni včiniti, naj se Kristušove Matercerkvi nameni spunijo. Tej nameni so: dika boža i zveličanje düš. Vse mogoče včinimo v te namen.
Bogojina. „Eppur’ si mouve! — Pa li se giblje!“ Tak je kričao veliki modrijaš Galileo Galilei, kda ništerni neso njemi šteli vervati, da se giblje naša zemlja okoli sunca. Jas pa zdaj ne mislim na celo našo zemljo, liki samo na mali falaček te zemlje, naimre na Bogojino. Jas to tüdi neščem trditi, da se v Bogojini gibljejo tla pod nogami kak na priliko v Japonskoj deželi, liki da se ona giblje naprej, da Bogojina
tak napredüje. Da je tomi istinsko tak, to je mogo viditi vsaki, šteri je bio pri drüžabnom večeri naših obrtnikov, na šteroga sta že osem dni prle vabila dva velikiva, lepiva od g. nadučitela Avg. Minkuša trüdoljübivo izdelana lepaka bližnje i daljnje soside. Bilo je nekaj na tom drüžabnom večeri, ka je vse goste prijetno iznenadilo i to je bio prvi nastop našega moškoga pevskoga zbora. Vse to ešče fanjščekove dneve i ne v posti. Pod vodstvom g. nadučitela so naši dečki ne samo batrivno, liki dovršeno lepo, s pravov bravurov spopevali več naših priljübljenih ljüdskih popevk po harmonizaciji nadvučitela Žirovnika. Najbole so se povidle ljüdem: milo otožni pesmi: „Slovo“ i „Sijaj, sijaj sončece“ potem vojaška veselo — poskočno, itd. Najbole globoko v düšo je segnola Hajdrihova „Od Urala do Triglava.“ To je zbor, šteri pretrese človeka kak grmljavica. Čüditi se moremo, kak so se mogli naši dečki v tom kratkom časi navčiti takšega umetnoga spevanja, pa to tembole, ka nemajo nikšega harmonija ali glasovira za včenje. S tem pa so dokazali, kak dober pevski poslüh majo, i da se s trdnov volov i veseljom do kakšne stvari zmagajo vse zapreke i ovire. Najvekša hvala na tom ide se zna, g. pevovodji, šteri se je loto toga žmetnoga a hvalevrednoga dela, tak rekoč brezi vseh potrebnih sredstev. Vüpamo, da de se skoro pá nüdila prilika, da čüjemo naš novi zbor, na šteroga smo gizdavi. Da pa nedo vso čast odnesli samo dečki, ščejo gospodične vučiteljice včiti tüdi dekle, pa je vabijo, naj se oglasijo, štera ma glas i volo, ka se kemprle začnejo vaje. Na večeri se je čülo tüdi vnogo madjarskoga spevanja. Mi našim gostom nemremo i neščemo braniti, ka se veseli i spevle vsakši kak najbole zna. Či zna eden ali drügi spevati tüdi pesmi drügih narodov, jih za spremembo tüdi radi poslühnemo zavolo zanimivosti, ali naš najbogši, naš najmilejši srčni čüt moremo vlagati v pesem naše materne reči, ar bi inači drügi narodi lejko pravili, da nemamo nikaj svojega, da smo njim vkradnoli, ka je njuvo. Pali nesmemo naše soside preveč ostro soditi, či li madjarski spevljejo. Oni so se ščista madjarski včili v školaj, pa ešče sledkar: umetna, kulturna pesem je za nje bila vsikdar samo madjarska. Madjarske pesmi, štere smo čüli v nedeljo, so istinsko lepe, pune ognja i temperamenta. Ali edno falingo majo, one se ne morejo popevati tri ino štiri glasno, ešče komaj dvoglasno, za navadno pa samo ednoglasno, zavolo toga se jih vüho sčasoma navoli. Vse načiša je slovenska pesem: ona pokaže svojo silo ino lepoto ešče v zbori, či se popeva štiri ali celo peteroglasno: to ti doni kak ubrano zvonenje, kak mogočno bučanje orgelj. Mi neščemo zatreti madjarsko pesem, liki ljüdstvo naj spozna krasoto slovenske umetne, gojene pesmi, pa de videlo, da je tak lepa, ka se joj ne trebe skrivati pred nikšov drügov na sveti. Mi Slovenci mamo takšo vnožino krasnih, narodnih i umetnih pesmi, čeravno smo mali narod, da je pravo neki visoko vučeni Francoz: „Slovenci so pesniški narod.“ Gda so čüli pevski zbor „Slovenske matice“ v Ljubljani leta 1920 Angleži, Italjani ino Francozi neso se mogli zadosta načüditi našim pesmam i so vabili „Slovensko matico“, naj pride spevat
Fabijola
ali
Cerkev v katakombah.
II. Boj.
Vsi so se veselili zgüblene pa na novo najdene ovce
Še ednok milo pogleda Neža za slepov devicov v grob, potem se pa zgledne proti nebi i videlo se jij je, da bi vidila Cecilijo sedeti pred svojim Zveiičaróm, kda prvikrat siple Düšice rož iz nebes na spokornlkovo glavo, kak prvi dar svoje priprošnje pri Bogi.
Diogen je preskrbo Torkvati malo hižico i tam je delao svojo pokoro i «rkev njemi je pa podelila vse pravice.
Dvojno maščevanje.
Boštjan je prišeo v katakombe na sprevod prve mantrniča, ali šče bole zato, da bi opoto j Spravo na gvüšen kraj sv. Očo Marcelina, ár je zvedo, da njemi neprijateli ščejo vzeti živlenje, ka je tüdi Torkvat potrdo i zato njemi je razložo Fulvijove nakano. Živlenje dühovnikovo je bilo dosta vredno za celo cerkev, da bi se ga smelo tak zaran darüvati; i ár je to prebivališče več ne bilo gvüšno pred neprijateli, zato so sklenoli batrivni vojaki i „čuvar krščenikovkak ga imenüjejo stara pisma, pripraviti najvišjemi pasteri pribežališče tam, kde ga gvüšno níšče ne bo iskao — v casarovoj palači.
V bole skrivnom konci casarske palače je stanüvíla imenitna gospa Irena, dobra i verna krščenica, štere mož je bio v palači častniki
uradnik; se sta pripelala Boítján i Kvadrat sv. Očo, dobro preoblečenoga.
Drügo jütro je Šo Boštjan k Pankracij! i njemi je to povedao:
„Moj predragi, včasi moreš zapüstiti Rem i se Odpraviti v Kampanio! Konja sta že pripravleni za tebe i za Kvacjrafa i nikaj se ne smeta zamüdili !“
Mladenec ga žalostno i s skuznimi očmi pita:
„Zakaj pa Boštjan? Ali sem se kaj preg-rešo, ali si ne gvüšen nad mojov stanovitnostjov ?“
,,Ne dvojim, da ne bi bio stanoviten za zdajšnje preganjanje, pa tüdi nikaj krivoga si ne včino — pa vendar, ti si mi obečao, da me boš bogao v vsej rečaj. Poslüšaj i bogaj, ár je zdaj to potrebno 1“
„Lepo te prosim, dragi Boštjan, povej mi, zakaj ?“
„Za zdaj ešče more to ostati Skrivnost.“
„Ka, že pa skrivnost ?“
„Ravno tista je i Zednim s prejšnjov ti jo odkrijem. Vendar ti povem, ka maš za včiniti; to ti naj bo zadosta: Korvin je dobo zapoved, da naj ide nad Kromacija i ga zgrabi z vsemi drügimi vküp, ki pa SO ešče ne trdní v veri, kak nam kaže žalostna pelda Toikvata; i ka ešče je hüše, tüdi tvojega vučitela Kosijana naj izroči smrti. Zato želem, da bi ti prišeo pred Korvinom tá —. mogoče bo šo Korvin sam — i opctiš krščenike na nevarnost."
Pankracij je bio pa jako veseo, da je čüo te reči:
„Zdaj vidim, da mi zavüpaš, Boštjan; tvoja vola mi je zdi) zapoved! Do konca sveta Sl
bežati, če se ide zato, da rešim svojega dragoga Kasijana ali tüdi kakšega drügoga krščenika!"
Naskori je bilo vse pripravleno za odhod; prlé, kak so. se zadnji Rimlani skotali iz posteli, sta že jahala Pankracij i Kvadrat na močnih konjaj prek pb Kampaniji po bole zapüščenci ali zato bole varno} gvüšno} cesti.
Korvin je sam nakano iti nad krščenike, ár je mislo, da na te način najbole lejko pride nazaj do svoje časti, pa tüdi do penez. Da bi se pa na pot bole pripravo i' z vsem poskrbo i da bi si malo ozdravo svoja pléča), jé potüvanje odložo na drügi dén. Naročo si je foringo i šereg nuinidskih vojakov, Šteri so tak dobro znali bežati, da so vsigdar bili vštric kočijam; vendar pa je za en ali dva dni hoda Bio za krščenikoma, čeravno se je pelao po lepšoj Apijevoj cesti.
Mala krsčanska občina je bila vsa prepla-šena zavolo novic, ki so prišle iz Rima, kda sta našiva poslanca dospela k njim. Jako pazlivo i z velkim spoštovanjom so Šteli Boštjanovo pismo i se nato z mplitvijov i sv. premišleva-njom pripravlali na bliíno nevarnost. Marko i Marcelijan sta že prle odišla s svojim Očom Frankvilínom v Rim na posvečenje, za njima pa je ešče ravnozdaj odišeo Nikostrat, Coe i mncg > drügij, Krvmacij, šteroga je Bog ne odebrao za mantrniški venec, se je skrio za nikelko časa v sosednjem Fabiolinom hrami, za kaj so jo v pismi prosili, čeravno so njoj naravnoč ne povedali, zakaj; svojo domačo hišo so pa pre-ptistili v varstvo poštenim i vernim s.üžabnikom, Dale.
3
NOVINE
16. marca 1924.
v Pariz na internacijonalno (mednarodno) tekmo, ka prej lejko dobi prvo nagrado! — Kak čüjemo se že osnavljajo pevski zbori tüdi v našoj okolici, v Tešanovcih i Vučoj gomili, gde jih vodijo domači vrli vučiteli osnovnih škol. Samo tak naprej!
Vabilo. Gostilničarska obrtna zadruga v Dolnjoj Lendavi priredi dne 21. marca 1924 ob 10 vöri dopoldne v velikoj dvorani hotela pri Kroni v Dolnjoj Lendavi I. letni redni občni zbor s sledečim dnevnim redom 1) Poročilo predsednika za leto 1923. 2) Obračun leta 1923. 3) Dovršitev tekočih pitanj. 4) Proračun za leto 1924. 5) Demisija odbora. 6) Volitev novoga odbora. 7) Slučajnosti. Člani zadruge se prosijo za natančno i punoštevilno udeležbo. Predsedništvo.
V Dolnjoj Lendavi na kolodvori je vojak Peter Jovič dne 11. marca t. l. po nesreči strelo rekruta Pašičnjak Štefana iz Trdkove. Dragoljub Lazarevič ga je gnao na komando v Varaždin, ar je svoječasno Pašičnjak odskočo na Madžarsko. Gda je Lazarevič šo po karto, je pazo na njega Jovič, šteri se je špilao s puškov. Puška je počila i nesrečnoga mladenca ravno v glavo zadela, ki je za poldrügo vöro vmro. — Oba bo sodilo vojaško sodišče.
Uradna naznanila.
Sirote dobijo brez plačanja carine staro obleko ali drüge stare reči iz inozemstva, če pokažejo na carinarnici 1) svedočanstvo svoje občine, da so sirote, 2) svedočanstvo našega konzula ali občinske ali samoupravne oblasti tistoga orsaga, odket dar pride, ka je blago staro i ka je za dar poslano. (U . L. 15)
Prošnje za logarsko ali lovsko i lovsko varstveno preiskušnjo (ekzamen) se vlagajo do 31. toga meseca na direkciji šum v Ljubljani. Več pove M. L. št. 15. od 25. febr.
Ki šče potüvati v Chile (Jüžna Amerika) sme samo tak, če njegov potni list vidira Chilski konzul v Zagrebi. (U. L. 15.) — Vsaki pa naj prle dobro pozve, kakše razmere so v Chili — i ar se tak trdi, da v Jüžnoj Ameriki je slab slüž, ka delavec niti potrebnoga stana nema, vročina je pa neznosna.
Pokončavanje poljskih miši. Da se zamore proti poljskim mišom, štere ogrožajo neštere dele naše pokrajine, uspešno nastopiti, je tuk. oddelek za kmetijstvo pridobo vekše vnožine strichnynovsa, ki se da prizadetim občinam na razpolago. Priprave strichnynovsa je iz prijaznosti prevzela uprava veleposestva Zichy v Beltincih, ki ma za to vse potrebne priprave i ki se nahaja nikak v sredini od poljskih miši najbole ogroženoga ozemlja. Strichnynovsa zavolo velike nevarnosti kak čemer i pa zavolo tehničnih težkoč ne pošiljajo po pošti, nego za prizadete občine ino drügi interesenti dobijo proti posebnomi dopisi od okr. glavarstva i tak. plačili za 1 kg. strichnynovsa po 1.5 Din. kak prispevek k stroškom priprave i. dr. v dneh 14. 17. i 20. t. m. od 9—12 vüre pri upravi gornjega veleposestva v Beltincih. Občine, gde so se poljske miši šele v zadnjem časi pojavile, lehko dobijo gotove količine strichnynovsa proti posebnomi izkazi od občine pri gornjoj upravi v Beltincih. Interesenti morajo s sebov prinesti edno močno, celo platneno vrečico. Uničavanje p. miši s strichnynovsam se mora začeti taki i izvršiti po spodajnjom navodili ino določenom načrti t. j. pritegniti se morajo k tomi deli vsi prizadeti kmetovalci. (V Beltincih zvedijo vse, kak se more postopati. Vr.) Okr. glav. št. 1924/I. E.
Politične drobnije.
„Politika v Prekmurji“. Pod tem imenom piše v 4. št. „Mőrska Krajina“ eto: „Slovenija je pa gnezda stari Habšburskih klerikalcov, ki je ves paversko vancarski narod pod raznimi imenaj, drüštvaj i masleküvanjaj (je to naš jezik? Pravimo mi lehko „pod nogaj ?“ Nikdar ne, nego pod nogami“ itd. Vr.) zdrüžila v močen tabor, šteroj je edini podkapač demokratska stranka namenjavala bidti navküper ž nje filialkov, z „sam. kmet. strankov“. . . . To je kejp Slovenije . . . Mi bi radi znali, ka to pomeni „habšburski klerikalci“? Zaistino plitva, pokvarjena düša more samo na oči vrčti drügomi tisto, v kom je sama najbole prizadeta. Jeli so pa gospodje okoli „M. Krajine“ ne bili lehko „habšburski“? So lehko ne tajili zavoljo habšburskoga králja ešče svojo slovensko národnost i se v prsi bili, „da so Madjari i da prvi madjarski človek je habšburski krao“. Pa li oni vüpajo drügim to na oči metati? — Plitve düše! — Mi pa jasno povemo, ka so „habšburski klerikalci,“ ljübili svoj slovenski narod, delali za njega, trpeli za njega, naj ostane slovenski i dobi sloboščino, kralja so pa poštüvali, ar njim je to zakon boži zapovedao i za to se nikdar ne sramüjejo, ka so bolo zapoved zdržavali. -- Ka
bi pa v našoj krščanski stranki samo vancarje i kmetje bili, samo tisti more trditi, ki se boji pravice. V našoj stranki je vsaki stališ, mamo veliki broj gospode, vekšega kak drüge stranke v Sloveniji, mamo obrtniice, trgovce, delavce, paČ vse stáne, šteri na krščanskoj podlagi ščejo priti do svojih stanovske i političnih pravic. Če bi gospodje okoli M. Krajine šteli program naše stranke, — pa dužni bi ga bili prle, kak so laži na papir vrgli — ne bi te bedarije natlsnoii.
,,Korošeca dvojna pot*. Pod tem naslovom piše „M. Krajina" (4. Štev) ka se prej Korošec pogaja te z vladov, gda i z Radičom I svoje nepotrpljive verske roglé pokaže pisec z svoje Čarne kuste te vö, gda na oči vrže Korošci: „Ja, ,,cil posveti Škér*. To ogrizavanje širijo najmre protivniki kat. vere proti katoliča-nom, ka tej prej vsako Škér dovolijo, ešče klanjé, naj to slüži samo v dober namen. To pa nikdar níšče ne včio v kat. Matericerkvi i tüdi ne vči i je milijonkrat bila ta laž že odvržena, ali gospodom okoli „M. Krajine” se neide, da povejo pravico, nego samo da vdarijo po njej. Ka se pa tiče poganjaj dr. Korošca, je istina to, da bi se radikali radi pogajali z Korošcom, ka bi duže skübli orság, i bi za te dali Korošci i celoj našoj stranki več ministerski!) stolcov, a ar se toj pravoj krščanskoj stranki neide za svoj, nego za hasek ljüdstva — je ponüdbo odbila i se pogaja dr. Korošec s proti vladnimi strankami samö zato, da vrže to krivično ladanje Orsaga i spravi pravično. Zakaj se to ne vidi „M. Krajini?" No ja,- ona je navajena dnes se pogajati z demokrati, vütro s samostojnimi, tretji den sesti pa na radikalni auto i povsod kaj v žep vteknoti. I gda tak dela, misli, ka je vsaki takši nepoštenjak. Ne Sodite, gospodje, drüge po sebi, v. istini Sodite I
Država.
Zadüšila se je pod küpom slame. V nekšoj vesi blüzi Belovara je mikala deklica slamo iz oslice, na šteroj je bilo dosta snega. Sneg se je s slame poškalo i je pokopao deklico, štera se je pod njim zadüšila.
Dete brez nog i leve roke je rodila pred kratkim kmetica v Dalmaciji. Na pravoj roki ma samo štiri prste.
Velka brezdelnost na Hrvatskom. V celom Hrvatskom je do 75 jezer ljüdi, šteri stradajo, ár nimajo dela i tak ne zaslűžijo nikaj za hrano/Za te je Vlada dala 50 jezer dinarov. (Niti en dinar ne pride na vsakoga. S toga se bodo že lehko hranili!)
Čakala mladoženca, pa dočakala dolare. Pred 30 leti sta se v vesi Koljevo dva Zaročila, a sledkar Šla na razno. Dečko je šo v Ameriko, deklica pa je ostala doma. Na svojega mladoženca je ne mogla pozabiti i pisala njemi je duga pisma, na štera pa je on včasi niti odgovarjao ne. Ona pa je ostala vse ene verna i je odposlala vsakoga, šteri je prišeo v ogledi. Pred kratkim je dobila glas, da je njeni ženin vmro i njoj je zapüsto 30,000 dolarov, teda ravno 1000 dolarov za vsako leto čakanja.
Sam pogodo i izplačao svojega morilca. V slavonskoj vesi Piškorevci je Bogdanovič v kavarni vöpovedao, da plača tistomi, šteri ga buje, naprej 3000 Dinarov. Veški dečko Vidakovič je ponüdbo sprejeo. Bogdanoviča je Vídakovičga je pa tak dugo smicao z nožem, da je mro. Vidakoviča so zaprli.
Smrtna obsodba pri mariborskom sodišči. V začetki toga meseca je stao pred sodiščom 48 letni Štefan Gaber, doma iz Vuče gomile v Prekmurji. Obtoženi je bio, da je vmoro svojo punico (mater svoje žene) tak, da jo je vrgeo v stüdenec. Gaber je hüdodelstva ne pripoznao i zatajüvao, da je ona spadnola sama v stüdenec. Svedoki pa so pravili, da je kriv i sodišče ga je obsodilo na smrt. Da je sodbo čüo, je tüdi sam priznao svojo krivdo. Gabra po najnovejšoj odredbi strelijo. (Tihinci i tüdi naši slovenski bratje majo nas Prekmurce za verne, poštene i pobožne ljüdi. V zadnjem časi. pa se godi v našoj krajih telko hüdodel-
stev, da nas bodo meli naskori za najhüjše. Že lansko leto so obsodili Prekmurca na smrt i zdaj pa. Naj bo ta Zgodba zgled za vsakoga, naj ma pred očmi, da tüdi njega zna kaj takšega zadeti, či bo grešio i včasi bo menje hüdodelstev v Prekmurji).
Svet.
Nenavadna smrt se je zgodila te dni na Češkom. Po cesti sta stopala vesničara i sta se živo razgovarjao. Kak da bi migno se je eden na ledenoj cesti poškalo, tak da je spadno i se rano na glavi. Njegov sosed se je prigne, da bi njemi pomagao stanoti, pa kda je zagledno rano, s-štere je tekla krv, se je tak prestrašo, da ga je zadeo žlak i je v par minutaj vmro.
Po 9 letaj je prišeo nazaj iz Sibirije vojak Martinek na Češko. V Vladivostoki se je oženo i je bio tam dober šoštar zela po domačoj zemli ga je pa pripravila do toga, da je zapüsto Rusijo i prišeo domo. V rojstnoj vesi se je Stavo pri spomenik!’, šteri je bio postavleni spadnjeni vojakom. ,,Za koga je pa to prazno mesto" je pitao 1 pokazao na red imen. „Za tebe, teda nesmo znali zagvišno, či si mrtev1* — so njemi odgovorili To ga je tak genolo, da so se njemi zasvetile skuze v očaj.
Mlečno drevo. V amerikanskoj državi Venzueli je drevo, iz šteroga se cedi tekočina, podobna mleki. Tüdi tek ma takši, kak mleko. Ljüdje se s tem jako radi hranijo.^
Čüdo od deteta ópisüjejo amerikanske novine. Tam je edno dete, štero se je v šestom meseci navčilo celo slovnico na pamet, v drügom leti je že znalo čteti i pisati, v štrtom leti pa že gučati štiri jezike. V 15. leti je napravilo doktorat, šteroga napravijo drügi navadno v 25. leti.
Domača politika.
Popolno sejo sta obdržali naša stranka v Ljubljani, Radičova pa v Zagrebi, na šteroj je določeno, da idejo sküpno i zrüšijo samoradikalno srbske vlado, ár ta ni v orsagi ni zvüna njega ne vodi za državno hasnovite politike, ar je Reko prepüstila Italijanom, naših ljüdi v drügih orsagaj zagovoriti ne ve, ar podpira jemanje mit t dela podküpljenje, ar z krivičnimi dačami pred vsem z kulukom terši narod, nam vsiljava cirilico, pač na nikoj deva celi orsag.
Noviva poslanika v Belgradi sta general Bordero, talijanski i Belly francozki, oba sta sprejetiva od kralja Aleksaedra.
Predsednik Radičove stranke: Pre dovec je prišo v Belgrad, je tű izročo pove-rilnice (tiste listke, s šterimi njim je oblast naznanila po volitvah, ka so zvoljeni za poslance) tistih poslancov Radičove stranke, ki so se javili, da prido v Belgrad i pomorejo našoj stranki vrčti Srbsko radikalno vlado. Gda se mandati overijo (za prave spoznajo), te smejo poslanci v parlamenti delati, prle ne. Radikalna verolomna vlada je jako poparjena.
Poslaništvo carske Rusije v Belgradi je odpravljene. To pa zato, ar je naša držáva z drügimi vred prisiljena iskati bar trgovinske zveze z bolševiškov Rusijov.
Sporazum z Nemčijov je sklenola naša vláda gledoč navojno odškodnino.
Svetovna politika.
Albanija. V toj državica ki je naša sosida, se nekaj küha. Že dvakrat so šteli vmoriti ministerskoga predsednika, šteri je prijateo naše države. Rumunskoga krala sin si je vzeo v zakon taljanske princezinje i rumunska kralica prej Šče, da bi sin prišeo na albanski tron.
4
NOVINE
16. marca 1924.
Poslano. *)
	„Düševnomi Listi“ i g. Vezér Gézi na znanje:
1. Kakši naj bi bio „ Düševni List”, to je bilo v mojoj izjavi v Novinah postranska stvar, moje privatno mnenje; ovači ga pa lehko vre-jüjete kak Vam je lübo. — Ste tak zadovolni ?
2. Ka so šteli na okrajnom glavarstvi dati naš šolski proračun v občinskoga, toga jaz ne sam želo nikda, od nikoga. Kda sam zvedo, sam taki dao izjavo župani ka mi katoličanci Martjanskoga šolskoga okoliša svojo šolo sami zdržavamo, kak smo za njo sami na tom mesti stoječo oštarijo küpili, a sami šolo zidali. I na to mojo izjavo se je taki dovolilo na okr. glavarstvi, naj se šolski davek zbriše z občinskoga proračuna. 3. G. Vezér pa tüdi D. L. pišeta, ka so ev. deca plačüvala v našoj šoli. SO, šolskoga leta 1921./22. po 20 koron, Prvejša leta tüdi, samo ne telko na kürivo i za pometane šole, ka smo na kraci za šolníno zvali. Za ' J. 1922./23. pa so že ne plačüvali ne hči g. Vezéra pa ne Lipajova sirota, pa tüdi drügi ne. Ovači pa, či bi šli na to, bi slobodno navrgli na tiste, šterih deca so tű všolana, na vsako leto šolski davek, Či smo ga ne, ga zato nesmo, ár mi ravnotak ščemo obdržati naše verske šole, kak Vi svoje za sebe. Ne poznam Vseh evangeličancov v okolici, znano mi je pa, da so takši, ki bi radi bili, či bi se nihali takši napadi iz D. L, pa bi se več Pisalo od düševnih potrebščin ev. cerkve, 5. Ka Sam s tistimi evangeličanci, ki me dobro poznajo, zaistino živo* vu lepom miri, to svedoči, ka či je k meni prišeo prijateo ev. vere po koj; sam njemi po mojoj zmožnosti vsikdar tak hodo na roko kak mojim vernikom, pa on meni tüdi brezi toga, ka bi glédao na njegovo versko mišlenje. Tak vu začetki mojega plive nošovanja kak do zadnjih dni. Ka se pa tiče g. Vezér Gézo, on v občini Martjanci ne stanovnik sto i sto let. V kakšem miri živi z občinskim brezi razlike verevadlüvanja na to samo edno delo omenim: razdor pevskoga zbora, (dalarde). Moja bratrana je povedala ednomi gospod) Judaša, . 1 ki tisti je bio — Žalibog — katoličanec...To pa telko pomeni, ka jaz ne sam nikdar z vö niednoga evangeličanca za Judaša. Ka se pa tiče poprek šolske- ga pitanja, prav ma »Düševni . List," ka se moremo boriti, za naše verske šole, pa lepo bi bilo, či bi se borili vküp brezi toga, ka bi šteli prestópati meje starih pravic eden proti ovomi i te krivih tistoga, ki brani svojo mejo, V dvanajst h letaj me je samo eden evangeličanec prešo, da dam zvoniti, gda do njegovo mater pokapali, Tistomi sam pa z lepa povedao, naj niha to delo, ár bi ga njegovi lüdje znali sovražiti. Pokojni g. šinjor so evangeličancom, gda so poleg zvonenja z njimi gučali, pravili:
.Čakajte mejte potrplenje! ne bo dugo, ka pride novi plebanoš, jaz tüdi te eden dén pridem vö, ka njemi faro prek dam. To se Vam naznani te, te prite na farof i vu mojoj navzočnosti se ta stvar v réd spravi." Do toga nej prišlo. lvanocy so prišli 21, marcíuša- 1921, z evangeličanske' strani pa níšče, ár so ne šteli čakati, nego ešče prlé, kak sam jaz esi prišeo, so začnoli pobirati po okolici na evangeličanski zvonik. Te sam pa zdaj denok jaz kriv i razdirač mira? Ovači pa mam v rokah Zapisnik iz leta 1795, septembra 11., šteri svedoči, J?a zavčlolnedsebojnbga mira Martjanski evangeličanci za 160 renšíti (rorintov) prek püstijo v ..törmi bcdočiva dva zvonova tistim, kr vu papinskoj veri Živijo ino od vséga juša do znövov i od hasnüvanje zvonov se odpovejo. Šuma se mora plačati 1. novembra leta 1796. Z ev. strani je podpisani: Novak Ferenc od evangeličancov conštifuirani mándatarlus i Korčay Šamuel. Pa tüdi mam V rekah Potrdilo (nyugta), štero svedoči, da je Gaber Mihal pliv. teli 160 renškov (forintov) doli plačao Novak Ferenci pred Lippič Jožefom i Ciganj Janošom. Ober toga se što Stéč pri meni lehko zagotovi. — To naj dojde v pojasnilo. Katoličansko šolo ščemo duže meti za takšo. Na nadali zanje napadov, šteri bi prihajali Od kogaštéc, več nikšega odgovora ne dam i naj bi bili kakšišteč te napadi.
Pisao sam istino prle pa zdaj, pa zato vüpam zdaj tüdi podpisati svoje imé.
Martjanci, 7. marca 1924.
Horvat Jožef
plivanoš, predsednik šolskoga stolca.
*)Za spise pod tem naslovom uredništvo ne odgovarja.
Podpirajte Novine!
Prekmurski dijak.
Zavednost. Katoliško misleči slovenski prekmurski dijaki so ustanovili lastno neodvisno dijaško drüštvo „Zavednost“. V božičnih počitnicah so sestavili pravila i so jih poslali na politično oblast, da jih potrdi. Na prošnjo je izdal mariborski veliki župan dne 20. febr. 1924 pod št. 1035/24 sledečo odločbo:
V smislu paragrafa 6. zak. z dne 15. nov. 1857 drž. zak. št. 134 ne ugovarjam pravilom društva Slovensko kat. akad. dr. „Zavednost“ v Beltincih, ki jih je okrajno glavarstvo predložilo s poročilom z dne 21. jan. 1924, št. 721/1.
K. F.
Gospodarstvo.
Kak skrmimo prasce tüdi brez mleka?
Je dosta naših malih vertov ali pa arendašov, šteti si nemrejo držati hiti ene kravice Držijo pa si, če je li mogoče svinje, da si pridelajo doma prepotrebnl zabeo, da ležej živejo.
V takšem slučaji nam je gledati na to, kak skrmimo prasce tüdi brez mleka. I si pomagamo z župani1, štere popravimo iz edne ali drüge mele. Dobra je za to ovsena t pšenična mela, ržena ino ječmenova, pa tüdi: kukorica i ajdinska mela.
Ob prvim je skrbeti, da bo svinja lehko dojila i da bo mela bar prve tjedne zadosta mleka za prasce. Namesto s kravjim mlekom pa sledkar Začnimo s polaganjom Žup.
Župa mora biti redko tekoča, pripravljena na te náčin, da se mela z vodov zmeša íno raz-goni (šprudla) i da se s pozvanjom vode ta mešanica zrečí i potem med šprudlanjom sküha. Ta juha mora biti redka, zaistino julia iz mele, ne pa močnik ali žganik. Jako kühana melo je h 1 a d i t i prle liki se davle prasim za jesti. Če delamo juho iz ovsene ino pšenična mele, te je dobro dodati malo cukra, ar je tüdi materno mleko nekoliko sladko. Sladka je tüdi kukcrična ino ajdinska" mela;
Da postane takša župa Šče bole tečno, lehko prm Samo nikelko lenove mele ali pa kcoj dam!) pred krmljenjem po ono jajce, posebno žučak, Či nam pa Ženeva mela tai*j/si najleži pomagamo z jajčjim zučakom, šteri se da dobro pomešali z župov. Jájčni belak pa moramo najprle raztepli ino zatém primešati juhl I to tüdi .tak pred krmijo njem. •
'Takše fupe . moramo po večkrát na den ino po malom davati, da se živalce pomali na nje privsdilo. Pri tom je potrebna, se zna. najvekša čistoča pri posodi kak tűdi pri vsem našem ravnanji.
1. Zrnje. V Novom Sadi:
100 kg.	pšenice	330	 Din.,
,,	žita	310	   „
„	ovsa	245	   „
„	kukorice	250	   „
2. Meso.
govena     teletina     svinjina v Zagrebi 1 kg   27—28 D. 28—32 D. 32—35 D.
v Ljubljani „      23—25 D. 29—30 D. 30—33 D.
3. Krme.
Sena m. 50—100 D., slame m. 50.— D.
Zagrebečka borza dne 13. marca 1924.
Amerikanski dolar 1 dolar	K 310 —
Austrijska krona 100 K	K	—-.44
Čeho-Slov. krona 1 K	K 9.20
20 kronski zlat	K 1200.—
Francoski franc 1 frank	                        K    12	—
Madjar. K 100 (nova em.)	                    K    —.44
Švic. fran. 1 fr.	                                   K  55.20
Talijanske lire 1 lira	                             K  13.60
Zürich:
Dinar 100 Din.	Šv. frcs 7.20
Pošta.
Vogrinčič Marija. Cankova. Tistima sirotama dajte Novine i M. List z kalendarom vsakoj za 15 Din. Litrop Štefan. Turnišče. Ne trebe za to takse plačati. Gda dare do rok dobimo, te je objavimo. G. F. V. Polana. Prepozno dobili, ar naš list se zavolo slabih poštnih razmer že vseli v sredo dotiska. A. B. Bogojina. Članka nesmo objavili, ar je prišo že odgovor z Beograda i z Ljubljane, šteri obeta pomoč proti vašim slabim poštnim razmeram. Članek shranimo za slučaj potrebe. Hvala. Pozdrav, zdržanje, vüpanje. Mencigar Franc. D. Slaveči. Dali smo Vam poslati dva M. Lista i vse Novine, ka smo meli. Zdaj nadomestili pošiljatev ešče ednok na ime g. Kornhäusera.
Vsem onim, ki so se trüdili s tem, da naše bolečine ob priliki smrti moje predrage soproge, odnosno ljube matere tolažijo, tem potom izražamo našo najiskrenejšo zahvalo. 
Bader Herman
i njegovi otroci.
Mindazoknak, akik felejthetetlen jo feleségem, illetve édesanyánk temetésén megjelentek és részvéttikkel enyhitették nagy fájdalmunkat, hálásan mondunk köszönetét.
Bader Herman
és gyermekei.
Trgovinska hiža k odaji na Cankovi
na najobračlivejšem mesti pri velikoj cesti, v šterom je že od duga leta mao trgovina z živežom, železom, krátkim blagom, z perotninov i z vertstvenimi pridelki z dobrimi dohodki i z dobrim obračajom stoji. Velka
trgovinska hiža,
4 stanovanske sobe, kuhinja, kamra, velika feobana pivnica, zidani verstveni hram, kakti štala, gümlo, skladišče, svinski hlevi i z pralnov kühinjov, velki sadovnjak i ogračekom redno zagrajeno je za 400 jezéro dinarov gotovi penez k odaji. Priseli se lehko 15. aprila t. l. Küpci se naj zglasijo pri
KAROL VOGLER
ná CANKOVI.
SLOVENSKA BANKA
podružnica Dolnja Lendava plača najbolje
dolarje in zlate peneze.
Što ne verje, naj posküsi, da jako dosta penez prihrani, če küpi:
cement, vapno, deske,
late tesan les, traverze, pleh, cveke, cementne rore, se priprave za stüdence itd. pri V. BRATINA, KRIŽEVCI pri Ljutomeri. (Lotmerki).
Najnovejše moške obleke, v najvekšoj izberi
i po najfalejšoj ceni se dobijo v D. Lendavi pri ŽIGI WEISZ.
Za firmo velka zaloga. Športne obleke od 700 D. Šimi obleke od 600 D., obleke za dečkece od 150 D. naprej. Štof za edno obleko s vsemi potrebnimi rečmi D. 325 Na senji v Murskoj Soboti bom navzoči z vsov svojov zalogov.
Tisk: ERNEST BALKANYI Dolnja Lendava.