^ i Mi.sivu v [!("■/ Uosl° 3.m, |932,

kraf.
Cena
Naročnina mesečno 23 L)io, /.a inozemstvo 40 Din — nc-deJi«ko i/ikijo co-loTeino % L)in, Zja inozemstvo 120 Din
Uredništvo |C « Kopitar jevi ul h/lll
SLOVENEC
Ček. račun; Ljub« Ijuuu it	in
10.^44 to inseratc; Saraievo štv T^O^,
Zagreb šiv iv.tllt, Praira-Duna i 24.793
Uprava, kopitar-jeva h. telelon 2W2
Teleloui uredništvu; dnevna služba 2()=>0 — norII«	in J050
Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Izhaja vsak dun ziutraj, razen poiiilel|ka in dneva po prazniku
Obnova družine
Sodobna gospodarska kriza, ki zavzema vedno večji obseg, ui le nevarna našemu narodnemu blagostanju, temveč obstoja velika nevarnost, da omaje tudi vse zdrave temelje nravstvenega žitja med našim ljudstvom. Po pravici se dolži kapitalizem kot krivca obstoječega gospodarskega kaosa. Kapitalizem je namreč s svojim naukom o gospodarskem liberalizmu postal tisti kvas, ki je prvi pričel razkrajati osnovno celico človeške družbe, to je družino, in tako idejno pripravljal pot družinskemu razsulu, kakor se v vsej grotesknosti kaže v boljševizmu.
Osnovna celica gospodarstva ni posamična osebnost, lemveč družina. Na zvezi družin je zgrajena občina, narod in država. V zgidovjni zadnjih 150 let pa opazujemo, da se je spo-redno z naraščanjem veleknpitalističnih obratov vršil tudi razkroj družinskega življenja. To je žalosten pojav, ki pa je vendarle čisto logičen. Kapital namreč rabi delovnih rok, rabi delovnih moči, v katerih pa ne gleda družinskih očetov, ampak le posameznega najemnika Socialno varstvo je kajpada skušalo postaviti z zahtevo po družinski plači nekakšen najpotrebnejši korektiv temu naziranju, a pri obstoječi svobodni gospodarski konkurenci, ki je načelo kapitalizma, ni bilo v stanu, da zlo odpravi in ga popolnoma tudi nikdar odpraviti ne bo moglo.
Kapitalizem z mehaničnim pojmovanjem dela pa ni le oležil delavcu osnovanje in vzdrževanje družine, ampak je z delovnim procesom, kakor se je razvijal, razbil tudi one male delovne celice, ki bi jih mogli nazvati »družinsko gospodarstvo«. Kapitalizem ubija rokodelstvo in s tem tr~a osebne vezi, ki so spajale mojstra, pomočnika in vajenca. Nekoč je bil pomočnik ali vajenec član mojs'rove družine. Z njima se je pcslopalo, kakor z lastnimi sinovi in hčerami. Mojstrova hiša jima je postal drugi dom. To lepo, krščansko razmerje dandanes vedno bolj izginja. Ne le radi teg-i, ker kapitalistični veleobrati vse bolj rušijo obrtništvo kot gospodarsko panogo, ampak tudi zato. ker je svobodnjaški nauk 18. stoletja s poudarjanjem individualnih svoboščin osebne odnose med mojstrom in učencem spremenil le še v poslovne stike. Po tej novi morali ee mojstru, ki sledi zgledu tovarnarja, ni treba več brigati za osebno življenje svojih delavcev, kar je gospodarsko seveda bolj racionelno, prav tako pa tudi delavca razven dela nič več ne veže na mojstra, oziroma podjetnika.
Razven lega pa hoče kapitalizem, čigar lvstvena lastnost je, da gospodari, * gospodarili« tudi z ljudmi in pri ljudeh. Vedno je bila n egova tendenca, da dobi čim cenejših delovnih nvoči, kar so v prvi vrsti otroci in žene. Znano je, kaka nezaslišana socialna zločinstva gredo v zgodovini na rovaš kapitalizma. Otroško delo prepovedujejo danes zakoniki vseh držav, a še vedno je ostalo žensko aelo v kapitalističnem obratu. To je tretje zlo, ki na bolj ruši družine. Z njim smo se že ponovno pc ali, a je tako veliko in splošno, da ga še vedno, znova treba osvetljevati z novimi momenti.
Kapitalizem je iztrgal ženo iz družine in jo postavil sredi gospodarskega dogajanja. Boljševiki, ki sistematično ubijajo krščanski pojem in obliko družine, imajo žene nameščene povsod po tovarnah, celo pri rudnikih in armadi. Tega so se sovjeti naučili v kapitalističnem gospodarstvu, kjer se isto dogaja, ne vedno v tako grobih oblikah, a kar vendarle obstoja. Danes sicer ni več slučaj, da bi se žene vporabljale v podzemskih preniogokopili, kar je bil slučaj še pred desetletji v Belgiji, vendar si kapital pri strojnomehaničnem delu povsod pomaga s ceninii ženskimi močmi. Čim bolj napreduje industrijska tehnika, tem več jo gospodarskih panog, ki jih morejo opravljati in voditi ženske. V tem procesu je naravno vedno več moških delovnih moči odveč. Dokler je kapital ustvarjal nove produkcijske možnosti, toliko časa zlo ni bilo tako veliko, ker je moške moči bilo mogoče zaposliti drugod. Toda brez ozira na to, da je teh novih pridobitnih možnosti vedno manj, je tako stanje nadvse škodljivo zdravemu družinskemu življenju. Tovarniška delavka ne more bili nikdar polnovredna gospodinja, ker ji njen način življenja, ki je iz rok v usta, ne daje pravilne vzgoje za gospodinjstvo in ji tudi ne pripušča prepotrebnega časa, da bi se mogla vsa posvetiti možu in otrokom. Naj bo vsaka slaba volja izključena. Kdor pozna življenje fa briških delavk, bo vedel, da se z naraščajočo utrujenostjo — mehanično delo ubija — vedno bolj krčijo celo s primerno kuho pripravljeni obedi in večerje, kar je pač najnujnejše za življenjski obstanek — ne da bi prt tem sploh ostajalo kaj časa za gospodinjstvo v pravem besednem pomenu.
Radi ženske delovne konkurence mora tudi moški delavec za nižjo plačo opravljali svoje delo. S tem postaja nezmožen, da si ustanovi lastno družino, obratno pa se veča število raznih »razmerij«. Tako pada tudi število rojstev. In naj se tudi sklepajo zakoni brez zadostne gospodarske podlage, navadno ostajajo brez olrok ali z enim otrokom in tako ne pristanejo nikdar lo, kar bi morali biti: družina.
Nekdaj toliko proslavljano kapitalistično gospodarstvo je torej človeka oropalo najdražjega, kar mu je Bog na zemlji namenil, srečnega družinskega življenja. Pri obnovi dru-žabnetra življenja ie zato treba v prvi vrsti
99
Prej se mora vposiaviti
časi japonskega orožja
Kita;ci se na vsej črti umikajo
ii
London, 2. marca. Medtem, ko se je včeraj 'v diplomatičnih krogih sj.lošno mislilo, da se bodo po pogajanjih med kitajskimi in japonskimi gtne-rali na angleški križarki »Kent«, ki so potekla v prijateljskem duhu, sovražnosti ustavile, so Japonci 1. t. m. ob 8.30 zopet začeli ofenzivo proti kitajskim postojankam. To dejstvo, ki je zelo presenetilo vse optimiste, se da razlegati zaradi lega, ker hoče japonski generalni štab na vsak način doseči zmago na šangliajski fronti, preden bo ustavil ogenj. Sicer se na Japonskem po najnovejših poročilih vedno bolj ojačuje opozicija, zbsti gospo-. darkih krogov proti šangliajski ekspediciji, ki je požrla že 100 milijonov jenov, vendar se japonska vlada nahaja še vedno pod pritiskom vojaških krogov, ki izjavljajo, da se mora upnstaviti prestiž japonske armade, preden se bo sklenil mir.
Novi japonski poveljnik
j
1. t. m. je dospel v šanghaj novi japonski vrhovni poveljnik, general Širokava, ki je izdal nocoj komunike, v katerem pravi, da je cilj Japonske, doseči mir v soglasju z velesilami, in da je zato pripravljen takoj ustaviti sovražnosti, kakor hitro se kitajska armai'a umakne od ^anfiha.fa na tisto razd lljo, o kateri se obe stranki v sedanjem momentu pogajata. Prenehanje sovražnosti okoli Šanghaja je torej odvisno od tega, ali se bodo kitajske čete umaknile prej nego japonske ali ne.
Nova ofenziva s 60.000 možmi
Japonski napad se je začel z vso silo in je imel učinek, da so se kitajske čete, ki so sc japonskemu navalu tudi topot upirale z največjim junaštvom, končno zopet morale umakniti. Na severu pri fortu Vu Sungu se pa Kitajci slej ko prej držijo, vendar pa general Širokava pripravlja napad na Vu Sung iz kraja Liu Ho, kjer se je izkrcalo zadnje dni 12 tisoč japonskih vojakov. Na južnem krilu pa so Japonci prodrli tik do severnega kolodvora, ki ga bodo začeli obstreljevati s težkimi kalibri, katerim Kitajci ne morejo postaviti ničesar nasproti.
Japoncem pa še ni zadosti sedanjih sil na šangliajski fronti, ampak nameravajo odposlali še toliko čet, da l>o število japonsko arn adc doseglo 611.000 moi. Računa se, da bo ta velika armada zbrana na šanghnjski fronti že pojutrišnjem.
„ldzumo" v največji nevarnosti
Včeraj je pretila velika nevarnost japonski admiralski ladji »Idzumo«, na kateri se nahaja admiral Nomura. Kitajci so namreč po Vang Pou spustili dve mogočni mini, ki sta eksplodirali s takšno strašno silo, da so prebivalci šanghaja vsi prestrašeni hiteli iz hiš na ulice, meneč, da jc potres. Mini sta eksplodirali istočasno komaj 30 metrov daleč od japonske admiralske ladje. Seveda so se tudi mednarodni krogi zelo ustrašili, ker lake mine seveda ogrožajo tudi mednarodno brodovje. Zrradi tega se diplomatje v Šang aju seveda še bolj trudijo, da bi dosegli premirje med. Japonci in Kitajci, kar seveda ni nemogoča stvar, je pa v zadnjem momentu zopet otežkočeno po Japoncih, ki hočejo na vsak način vpostaviti čast japonskega orožja.
Kitajci se umika f o
Šansbaj. 2. marca. Nova japonska ofenziva je prisilila kitajsko armado, da se na vsej črti umika. Japonske čete so zavzele Ta Sang in popolnoma obkolile Ca I'ej, ki so ga Kitajci izpraznili.
Šarghaj, 2. marca, tg, Japonci prodirajo sedaj koncentrično proti kitajskim silam, katere so zbrane med Tazangom in Čapejem. Kitajci so se morali radi strašne sile tega napada, pri katerem so sodelovali japonski tanki, letala, težka artiljerija in infanterija, umakniti iz Ča Peja v Ta Zang. Na reki Jangce so «c izkrcale nove japonske čete. Ko so se Kitajci počasi umikali, so imeli japonski pcšci silne izgube. Ko so Japonci razbili kitajsko fronto, so japonski mornariški vojaki zasedli Pa Cu Jo. Japonski letalci so bombardirali železniško progo Šanghaj—Nanking. Kakor je sedaj položaj na fronti, ni mnogo upanja za premirje. Japonski vrhovni poveljnik Širakava jc samo izjavil, da bi Japonska takoj ustavila ofenzivo, čc se Kitajci umaknejo, Kitajci sami pa ne zaupajo pogajanjem, dočim nevtralni opazovalci smatrajo, da sc bodo Japonci radi nepremagljivih ovir, ki jih čakajo, kmaln pokazali spravljive. Sodi se, da sc bodo Japonci radi prestiža bojevali samo tako dolgo, dokler ne dosežejo odločilnega vojaškega uspeha.
skrbeti za obnovo družine, ker brez ozdravljenja družinskega življenja si tudi zdravega naroda ne moremo misliti. V tej smeri ne smemo nehati z zahtevo po takšnih družabnih prilikah, da ženi ne bo treba delati v tovarniških in obrtnih obratih, temveč da bo vrnjena otrokom in možu. Sodobna oblika modernega zakona pa zavzema vedno bolj boljševiško obi-ležje, z neverjetno naglico se bližamo 'ako zvanim »tovariškim zakonom«, v katerih oba zakonca vesta le za pravice, ki jih imata, ne pa za dolžnosti, ki sta jili z zakonom nase prevzela. In vendar je toliko mladih ljudi, ki v svoji nezrelosti takšen način zakona smalrajo za ideal zakonskega sožitja!
Žena mora biti toroj izločena iz delovnega trga, da bo mogla vse svoje plemenite žetuke sile polno porabiti za edini pravi ženski pc-klic, ki je gospodinjstvo in materinstvo. Poleni se bo ludi mož laže in raje odločil za
I oudon, 2. marca. tg. Kakor 6e 6edaj objavlja jiicielno, so znaiale izgube Japoncev pri Šanghaju do nedelje 235 mrtvih in 1660 ranjenih. Neprestani japonski napadi so prisilili Kitajce, da so izpraznili Ča Pej. Izoraznievanje Ča Peja Japonci motili s svoji artiljerijo. Kitajci so se sedaj umaknili v zaliv Nang Niang pri utrdbah Vu Sunga. Kitajci pripravljajo drugo obra-nbno črto pri Su Čanu, 50 milj zahodno od Šanghaja. To drugo linijo pa že
sedaj napadajo Japonci s svojimi letali. Dalje so imeli Japonci uspeh v Nan Tavu blizu starega mesta Šanghaja in s tem, da 60 razbili kitajski arze-nal v Kiang Hanu na reki Vang Pu.
London, 2. marca. tg. V Harbinu jc eksplodiralo kitajsko skladišče smodnika, kakor se govori zato, ker so japonski vojaki skladišče zažgali. Pri eksploziji je bilo ubitih 100 oseb.
loga jan* a za mir se bodo začela
London, 2. marca. AA. Nadaljevanje japonskih vojaških operacij okoli Šanghaja v trenutku, ko se začenja govoriti o miru, si tu razlagajo s tem, da japorsko vojaško vodstvo ne mara prenehati s sovražnostmi v lakih okoliščinah, da bi si Kitajci mogli lastiti zmago.
V tem se dozrava, da so snoči dobili v Ženevi japonski pristarek na predlog Sveta DiuStva narodov, naj se v ŠangUafu sestane konierenca za okroglo mizo. Tudi Kitajska je na ta predlog pristala. Sir John Simon je urgiral pri japonskem delegatu v Ženevi, naj Japonska brez odloga ustavi sovražnosti in naj obljubi, da bo storila vse, da se vojna neha. John Simon jc včeraj dobil brzojavke iz več
krajev širom sveta, v katerih mu čestitajo, da je znal v teh nekaj dneh doseči, da so se začeli razgovori za likvidacijo spora.
Ženeva, 2. marca. AA. G. Sato je izročil Svetu DN noto japonske vlade, ki pristaja na predlog za mir.
Borza je optimistična
Lordom. 2. marca. AA. Vesti o pogajanjih med Japonci in Kitajci in o možnosti bližnjega miru na Daljnem vzhodu so ugodno vplivale na vse posle in tečaje na včerajšr ji borzi. Za- imivo je, da so poskočile tudi obveznice japonskih in kitajskih posojil.
Anglija se je zaprla
Uvedba car n - dovršeno dejstvo
Sjondon, 2. marca. Včeraj je končno po dolgih pripravah stopil v veljavo carinski sistem. S tem je napočila v zgodovini Velike Britanije, domovine svobodne trgovine, nova doba. Bivši finančni minister Snovvden je imel v zgornji zbornici ognjevit govor proti uvedbi carin. >Daily Herald«, glasilo laboristov, je še napovedalo, da pomeni včerajšnji dati začetek novih komplikacij v mednarodni trgovali. Toda to so dines na Angleškem glasovi vpijočega v puščavi. V zadnjem času je nastala v angleški industriji dokaj ugodna konjunktura, ki jo je deloma treba pripisati padcu funta šterlinga in angleška javnosl se po večini zgublja v iluzijah o srečnih časih, ki so napočili za angleško industrijo radi uvedbe carin.
Celo konservativni »Times« je smatral za potrebno, da opozori javnost pred tem sanjarenjem. List namreč trdi, da ne predstavlja carinski zakon nikakega jamstva za prospeli angleške trgovine in industrije; kajti ta jc odvisen ludi od ukrepov, ki jih bodo storile druge države na finančnem in go-
spodarskem področju. Beseda pojde ludi repnrarf., ski konferenci v Losanni. Dejstvo je, d« so že priprave zakonskega načrta, ki uvaja 111?» carino po vrednosti, bile združeno s takšnimi težavami, da si strokovnjaki ne morejo pričakovati bogve kakšnih koristi od uvedbe tariu.
D«n pred uvedbo carin je bilo v londonskem pristanišču izredno živahno. Pristanišče je bilo polno ladij, s katerih so hiteli razlagati blago, da bi z delom končali, še preden stopi v veljavo nov zakon. Razhigati blago je bilo čas samo do 17. ure, ker se takrat zaprejo carinski uradi. Mnogo parni-kov jc imelo smolo, ker jih je slabo vreme zadržalo na visokem morju in niso dospeli pravočasno v pristanišče. Veliki ameriški parnik »President Harding je razložil pravočasno nič manj, kakor 3.3(50 ton blaga, preden je odplul proti Hamburgu. Radi dobre konjunkturo z« angleško industrijo se je funt nekoliko dvignil In v City gredo za tem, da bi pospešili njega okrepitev.
Poslovanje Kmetijske eks. zadruge po poročilu preiskovalne komisije
Maribor, 2. marca.
Točno sliko o poslovanju Kmetijske eksportne zadruge v Mariboru, ki je zadnje čase povzročila radi uvedeno preiskave toliko pralni in številnim zadružnim danem toliko skrbi, nam podaja sedaj poročilo obeh strokovnjakov dr. Sajovica, ravnatelja zavarovalnice »Triglav« v Ljubljani, ter ravnatelja zavarovalne družbe »Feniks« Žolgerja, ki sta bila ml sodišča poverjena s pregledom knjig v omenjeni zadrugi. Kmetijska eksportua zadruga je bila v zmislu tega poročila ustanovljena 10. julija 11)31. ter registrirana na mariborskem okrajnem sodišč« 18. avgusta 1931. Kot predsednik je v registru zabeležen Ignac Krištofie, kot podpredsednik Jakob Kronvogel in tajnik Malo Žuukovič. Kronvogel je prišel v ta odbor samo radi nekega posojila zadrugi v znesku 15.0t!0 Din in je bil nameščen kot sluga. Kmetijska ekspertna zadruga je prevzela aktiva in pasiva Ekonomske zadruge z o. z. v Kačjem pri Mariboru. Osnovana jc bila nato podporna sekcija posmr ninskega zavarovanja. Pravila te podporne sekcije jc izdelal Znnkovie. Pravila po-smrtninske zavarovalne sekcije bi bilo treba predložiti v zmislu predpisov sodišču vsaj v registracijo, kar pa so ni zgodilo. Delovanje te sekcije je v zmislu izkazanega dejanskega stanja sledeče:
Podporna sekcija je pričela z intenzivnim delom v prvi polovici novembra 1931. Akvizicija je bila lahka, pravila šlrokogrudna, pristopnine razmeroma nizke, glavni akvizicijski adut pa je bila odredba, da jo vsak član takoj z vsemi pravicami sprejet in sirer, čim podpiše pris.opno izjavo iu
ustanovitev družine, če bo vedel, da mu to pomenja dom in obstanek. Ne smemo pustiti, da se kapitalistični kaos razlije v boljševiza-cijo družinskega in javnega življenja. Zdrava družina bo najmočnejša hramba proti boljše-viškim družabnim poizkusom. Zato pa mora postati zopet pracelica narodnega življenja. Družinskega očeta se ne sme več traklirati kot individualno osebnost, ampak kot predstavnika prvobitne osnovne družabne organizacije. V družinah se obnavlja narod. V družini tiči tudi sila moralne in gospodarske obnovo naroda.
Mi se bomo borili proti razkrajajočim silam liberalnega kapitalizma in razkrajajočega individualizmn, da pomoremo tako zgraditi novo družbo, ki bo postavljena na staro, posvečene temelje zdrave krščanske družine, iz j katere edino more našemu narodu poteči lepša I bodočnost
plača odgovarjajočo pristojbine, ki so razvidne iz tabel.
In se je zgodilo, da so ljudje pričeli bolnike kar na smrtni postelji zavarovati in brzojavno nakazovati denar. Od registriranih 137 smrtnih slučajev jih je umrlo v mesecu novembru 32. ko so znašali dohodki zadruge v poštni hranilnici samo 15.000 Din. Posmrtnim; so se odmerjale po možnosti s čim zmanjšanimi zneski. V številnih slučajih se je resnično število članov napačno navajalo, da so se na t« način dosegle manjše posmrtninske pristojbine. Illagajniške knjige v zmislu predpisor sploh ni bilo. Do 1. decembra 1931 članstvo ui preseglo števila 700. Vsak Član jo bil lahko zavarovan v vseh razredih za skupaj 80.000 I)in.
18. nov. 1931 je bilo po Poštni hranilnici nakazanih 152 Din dnevno. 19. januarja 1932, pa je ze znašal dnevni inkaso 110.165 Din. V januarji! so bili žr dnevi s skoro 200.000 Din inkiis«. Ravno isto strnili krivuljo navzgor kaze registracija prijavnic, ki je dosegla do 6. januarja 1932 17.170 članov. Od 157 smrtnih slučajev v razdobju, ko jo zadruga obstojal, se je izplačalo posmrtni« 276 tisoč 577 Din. Če bi bilo pravilno izkazano stanje članstva, bi morala t« vsota doseči 1,570.011(1 Din, Bilo je veliko število članov, ki so zavarovali večje število oseb. Med temi je dosegel nekdo rekord s 23 zavarovanimi slučaji V času 97 dni je od 723 zavarovanih članov umrlo 101, in sicer v štirih zavarovalnih razredih, to jo 16%. Na leto bi potemtakem moglo znašati število smrtnih slučajev 60 odstotkov.
Zanimiv je v noroV.lu izkaz o premoženjskem stanju zadruge. Inkaso po poštni hranilnici od IX. novembra 1931 do 15. februarja 1932 je znašal 2.99H.52S Din. Inkaso potoni Ljubljanske kreditne banke za leto 1931 p« je znaš«l 117.931.1(1 Din. do 12. februarja 1932 pa 784 018 Din. Celokupni dohodki v navedenem razdobju so lorej znašali 1.371.617.50 Din. Izdatki zadruge: Zadruga je kupila hišo na Aleksandrovi cesti z« 1.300.01X1 Din. nato še Podravsko tiskarno za 195.000 Din. tiskovine 85.569 Din. režija 227.177 Din. izplečilo po smrtnin 276.577 Din. provizija zastopnikom in drugi stroški 650.000 Din. skupno lorej 1037 53! dinarjev. Razlika 333.486.50 Din tvori dvig 300.01 HI Din na imenu Žunkovič, Krištofih in Kenda. vsak po 100.000 Din, razen tega Kenda še posebej drugi večji znesek. Glede dvig« se omenjeni trije zagovarjajo, da so si želeli napraviti privatno rezervo. Na hiši je zadrug« oslnla dolžna še 300.000 Din. Oba strokovnjaka v svojem izčrpnem iu obširnem poročilu ugotavljata še več drugih zimi mivih stvari, kakor (udi da s,, je dosedanje poslovanje zadruge vršilo prnii pravilom. Končno besedo pn ho imelo sodišča
„Slovenecu in stanovanjski problem
Ni naloga političnega dnevnika, da probleme, ki nam jih prinaša z bliskovito naglico stoletje radia in gospodarska kriza še posebej in ki se kopičijo pred nami, izčrpno in -strokovnjaško« obdela, pač pa je naloga listov, da javnost in javne organe opozorijo na probleme, ki jih časnikarjevo bi-st.o oko opazi, in tudi na nevarnost, ki bi nastala, ako bi iz malomarnosti ali kateregakoli drugega vzroka skušali iti mimo novih vprašanj. Časnikar nato prepusti problem v proučitev strokovnjaku, da ta na dollo in široko razvije v reviji ter stavi konkre' • predloge, in pa javnim oblastvom. kolikor problem zadeva interese širše javnosti; kajti politični dnevnik že čakajo nova vprašanja.
Podobno je bilo s stanovanskim problemom. »Slovenec« je ra to vpra'anje opozoril javost morda med prvimi listi v državi, in sicer v zvezi s pobijanjem draginje ter znižanjem uradniških plač. Izpregovoril je odločno besedo proti nekršfanski navadi, ki se je ukoreninila pri nekaterih hišnih lastnikih, da namreč zavračaio družine z otroci — besedo, ki je žalibog padla na kamenita tla — i<n pozneje je opozoril ra nesorpzrrerje med dohodki uradništva in najemninami. »Slovenec« se ni spustil v globlja razmotrivanja, ali so sedanje najemnine po golih računih v smislu kapitalističnega godbodanstva u-oravičene ali ne — sai so poleg vsega ti računi tako različni od posestnika do posestnika _ tudi ni stavil radi kompliciranosti problema
samega čisto konkretnih in ob"eveliavnih predlogov, kako naj se problem reši. Izrekel se ie v načelu za znižan:e najemnin, in to z vso odločnostjo.
Stanovanjsko vprašanje ni zgolj gospodarsko, ni vprašanje suhih kalkulacij po kapitalistični lestvici, stanovanjsko vprašanje je eminentno socialen problem. Živimo v času težke gospodarske krize, ki ji v zgodovini bržkone ni para prav radi tega, ker jo spreml:a težka socialna kriza; lomi se kapitalistični sistem in nespametno bi bilo zahirati oči pred nevarnostjo, da zaidemo v druli ekstrem. Katoliški dnevnik nikakor ne more ščuvati stanu proti stanu, torej tudi ne naiemnikov proti hišnim posestnikom, sai se katoličani borimo za krščanski solidarizem, ki naj bi našel ugodna tla v organizaciji družbe po stanovih; če se je tako odločno zavzel za najemnike, je to bilo prav v interesu pomiritve in na koncu vseh koncev v interesu hišnih posestnikov samih! Ne bodimo tako kratkovidni in glejmo malo naprej! Ako je beda res tako velika — in o tem ne more biti nikakega dvoma —, po'em ne 6me'o odločati goli računi po rentni lestvici (o stanovanjskih hišicah v predmestju, sezidanih zgolj na kreditu, ne govorimo). Se-zimo tudi v lastne prihranke, ako treba, samo da pripomoremo k lajšanju te bede. To bo najboljša obramba zasebne lastnine danes in v bodoče.
Samo po sebi umevno, da nismo pri morebitnih grajah, ki smo iih izrekli na račun hišnih posestnikov, mislili na stan kot takšen, pač pa je ostra beseda veliala izrodkom, kier 6e pojavljajo. Vselej smo poudarjali, da so med hišnimi lastniki tudi uvidevni in krščanski možje in še v zadnjem članku v »Ponedeliskem Slovencu« smo omenili, da m to hišni posestniki, »ki jih ljudstvo btagruie«. Saj vemo za hišnega posestnika v Ljubljani, o katerem tfre glas, da se iz njegovih hiš selijo najemniki edino, ko umrjejo. Potem 60 razne ustanove, ki oddaia;o svo'a stanovanja razmeroma res poceni. Ti hišni posestniki se pač ne morejo čutiti prizadete, ker ni bila kritika namenjena niim. Nehvaležno bi bilo od najemnikov v takšnih h'5ah, ako bi na katerikoli način skušali izkoriščati svoje dobrotnike.
Da je naše stališče glede naiemnin res utemeljeno, potriuje tudi znani javni poziv samega predsednika društva hišnih posestnikov na člane, naj znižajo na;emnine in naj ne zavračajo družin z otroci. Ako je gosood predsednik smatral za umestno, da izda takšen poziv, je s tem priznal, da so najemnine v splošnem res previsoke.
Previsoke naiemnine v Sofiji
Sofija. 2 marca. AA. Odbor obrtniških dru-Sev je imel snoči sejo proti visokim najpmninam.
V kratkem bo v Sofiji protestni shod zaradi pretiranih najemnin.
Katere prireditve
so oproščene taks
Belgrad, 2. marca. AA. Ker je nastalo vprašanje, kdo je pristojen za izdajanje dovoljenj o oprostitvi takse za razne priraditve umetniške, znanstvene in prosvetne vrste, je davčni oddelek fin. ministrstva izdal na podlagi člena 43 zakona o taksah tole pojasnilo:
Za dokaz, da jc katera prireditev umetniškega. inanstTcnega ali prosvetnega značaja, služi iz-kalilo prosvetnega ministrstva. S takim izkazilom se prireditelji lahko okoristijo samo tedaj, če se prireditev vrši brez plesa. Prav tako se s takim iikazilom ne morejo okoris'iti prireditelji kinema-tografičnih predstav, ne glede na to, ali je filmski program znanstvenega značaja ali ne, ker zakon o taksah za kinematografsko predstave ne predvideva nikakih oprostitev in tudi ne znižanja takse.
Nabava domačih žarnic
Belgrad, 2. marca. AA. Po točki 4. čl. 105 pravilnika za izvrševanje zakona o državni trošarini občine no plačujejo državne trošarine na žarnice, namenjene mestni razsvetljavi, če se žarnice nabavijo neposredno iz inozemstva ali pa iz domačih tvornic zn žarnice.
Ker je v kraljevini Jugoslaviji zgrajena tvor-nlca za žarnice, je davčni oddelek finančnega ministrstva predpisal postopek za nabavo žarnic po občinah brez plačila trošarine za razsvetljavo mest. Ta postopek za nabavo žarnic je razposlan finančnim direkcijam, ki ga bodo sporočile oddelkom finančne kontrole in občinam.
Občina, ki bi si rada nabavila žarnice za razsvetljavo mesta od domače tovarne, naj naroči te žarnice direktno pri domači tovarni in naj v naročilnici navede, dn bo žarnice rabila samo za razsvetljavo mesta. Kontrolni organ v tovarni žarnic bo dovolil določeno število žarnic brez plačila trošarine in bo o tem takoj obvestil oddelek finančne kontrole, ki je pristojen za občino, katera si je žarnice nabavila.
Oddelek finančne kontrole si bo zabeležil te žarnice in bo vršil strogo nadzorstvo nad njih uporabo. Te žarnice ne bodo opremljene s trošarin-ikiin Irakom, pri prevozu pa bo tia kolku označeno, da je to blago prosto trošarine in namenjeno občinski uporabi.
Mariborski proračun potrjen
Belgrad. 2. marca. J. Dane« je bil po'rjen proračun za mesto Marilior. Pravtako je bil potrjen kredit za drugo tranšo 30 milijonov za zgraditev mariborske carinarnic«. ^
Narodna banka L 1931
Iz pravkar objavljenega poročila Narodne banke za 1. 1931 piosnemamo nekatere podatke o našem gospodarskem položaju v tem letu. Poročilo navaja seveda podrobno podatke o bančnem poslovanju v preteklem letu, katere pa smo že večinoma objavljali v teku leta in jih tudi komentirali. Najvažnejša ugotovitev je pa ta, da se je državni dolg zmanjšal v teku preteklega leta od 4.020.9 na 1.7C9.2 milj. Din. Državni dolg se je zmanjšal torej za 2.2 milijarde Din. Poročilo podrobno govori o izdajanju kratkoročnih vrednostnih papirjev v svrho absorbiranja likvidnih sredstev denarnega trga. Iz poročila posnemamo, da je bilo teh blagajniških zapisov izdanih v teku 1. 1931 97.7 milj. Din, vrnilo pa se jih jc iz obtoka za 36 milj. Din, tako da je znašal konec leta obtok 61.7 milj. Din. Ta vsota je vsebovana v postavki obveznosti z rokom, ki so znašale skupno 81.1 milj. Din. Iz tega sledi, da so znašali devizni krediti večino ostale vsote, ki je znašala 619.4 milj. Din. 8. avgusta je bila sklenjena redukci'a odobrenih in neizkoriščanih kreditov. Banka je smatrala za svojo dolžnost, da vzdrži vse one denarne ustanove in podjetja, katerih padec bi izzval velike pretresljaje v narodnem gospodarstvu. Zato je bilo od 8. avgusta do konca ieta odobrenih izrednih posojil denarnim zavodom 696.7 milj. Din, privatnikom pa 73 milj. Din. V istem času pa so 6e izkoriščana posojila povečala za 562.4 mili. Din. Do 8. avgusta je bilo ukinjenih in zmanjšanih posojil za 58.6 milj. Din. V celem letu 1931 pa je bilo protesliranih menic za 40.2 milj. Din. Konec 1. 1931 (v oklepajih podatki za 1. 1930, vse v miliionih Din) so znašali krediti: izvozniki 124.7 (166.1), uvozniki 113 6 (175.4), industrijci 598.0 (65?.2), denarni zavodi 1.00S.7 (875.0), obrtniki 32.9 (70.9), kmetijske zadruge 29,7 '20.5) in razni 58.0 (109.6). Narodna banka je zbrala podatke o izplačanih vlogah in je konstatirala, da je bilo do konca novembra 1931 vlog odtegnjenih 2.072 milj. Din ali 14.5%. Banka ceni, da je bilo od izplačanih .vlog
tezavriranih konec oktobra okoli 750 milj. Din.
Narodna banka je kupila deviz lani za 6.736 milj., prodala pa jih je za 6.105 milj. Din. Pošiljatve naših izseljencev so znašale lani skupno 573.1 milj. Din, kar pomeni v primeri z 1930 zmanjšanje za 166.4 milj. Din. Tudi naša zadolžitev napram inozemstvu se je zmanjšala. Dinarske terjatve inozemstva so znašale konec 1. 1931 266.4 (447.7), dočim so dolgovi inozemstva v dinarjih znašali 7.5 (17.7) milj. Din. Banka žal ne objavlja podatkov, koliko tisočdinarskih bankovcev je bilo lani zamenjanih. Banka je izdala bankovce za 50 Din, ker bodo potegnili iz obtoka bankovcc za 10 Din tedaj, ko bo kovan srebrni denar za 10 in 20 Din. Bankovec za 50 Din je prvi, za katerega se ves potrebni ma-terijal izdeluje v zavodu za izdelavo bankovcev.
Sestava obtoka bankovcev se ni dosti spremenila. V primeri s koncem preteklega leta je padel cdbtok tisočdinarskih bankovcev, dočim so de-setdinarski bankovci bili pretežno v obtoku iz druge izdaje. Poročilo banke sedaj žal tudi več ne navaja sestava deviznega zaklada, pač pa so objavljeni podatki o devizah, ki ne 6padajo v podlogo. Te so marke, pezete, funti, pengoji, švedske, norveške in danske krone, drahme in šilingi. Največ je še nemških mark (za 6.1 milj. mark).
Število bančnega osebja se je lani povečalo od 622 na 631. V Ljubljani je zaposlenih 24 (23) oseb, v Mariboru 13.
Stanje meničnih posojil je bilo konec i, 1931 1.965.7 (1.433.7), od tega v Ljubljani 113.9 (88.05), v Mariboru 72.7 (37.0) milj. Din. Posojila so narastla posebno v Zagrebu od 170.7 na 542.5 milj. Din. Nadalje so bila višja kakor 1. 1930 še v področjih teh-le podružnic: Varaždin, Vel. Bečkerek, Niš, Novi Sad, Osijek, Sarajevo, Subotica in Ce-tinje. Lombardna posojila pa so znašala konec leta 1931 287.2 (203.5), od tega v Ljubljani 16.0 (3,8) in v Mariboru 1,2 (0.04) milj. Din. Posehno so narastla lombardna posojila v Zagrebu.
Trgovinska pogodba z liatifo
V sredo je odpotovala naša delegacija za sklepanje trgovinske pogodbe z Italijo iz Belgrada v Rim.
Tako kratka vest. Vpoštevati je treba, kako veliko vlogo igra Italija v naši zunanji trgovini. Leta 1931 je znašal naš uvoz iz Italije 493 milij. dinarjev, kar pomeni da tvori italijanski uvoz k nam 1029% vsrga našega uvoza. Izvoz iz naše države je znašal lani 1.193 milij. ali 24.97% vsega našega izvoza. Med našimi dobavitelji je bila Italija na 4. mestu, dočim je bila pri našem izvozu na prvem mestu. Naša trgovina z Italijo je bila visoko aktivna, kar je dajalo opetovano povoda italijanskemu tisku, da zahteva revizijo pogodbe.
Naša pogodba z Italijo je prav za prav bila
zastarela, saj je bila uveljavljena pred novo carinsko tarifo v f. 1925. Stopila je namreč v veljavo 14. novembra 1928, docim je bila sklenjena že 14. julija 1925.
Sestav delegacije nujno zahteva, da se pritegnejo k sodelovanju ludi slovenski gospodarstveniki, saj imamo Slovenci največji interes za to pogodbo, ki je naravnost življenjskega pomena. Zlasti bo tu prizadet naš izvoz lesa. Potrebno bi bilo, da se delegaciji priključi če ne že delegat pa vsaj ekspert za slovenske gospodarske razmere.
>Politikat se vprašuje, če gre za izpremembo italijanskih carinskiii tarifov ali pa novo orientacijo.
Strašna družinska tragedila v Poljčanah
Usmrtil mater, potem pa sam sebe smrtno ranil
Spremembe pravilnika o prometu z devizami
Belgrad, 2. marca. AA. Finančni minister je odredil, da se spremeni pravilnik o ureditvi prometa z devizami in valutami, in sicer takole:
L da se s ]>ošiljkainii efektivnih dinarjev iz juo-zemstva, ki se morajo v bodoče vršiti samo preko Narodne banke in njenih podružnic, ne morejo ustvariti svobodne dinarske terjatve in tudi se talce terjatve ne morejo uporabiti za zavarovanje valute. Te terjatve se smejo uporabiti izključno sanio za plačila v državi (člen 9 pravilnika o ureditvi prometa z devizr.imi in valutami).
2.	Da se ukine nakaznišiki promet in promet z denarnimi pismi po pošti, z inozemstvom (č'en 15 pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami).
3.	Da se ukine zadnji odstavek Člena 4 pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami, s katerim je bilo dovoljeno potnikom nesti iz države efektivnih do 20(10 Din. — Iz oddelka
nega račuuovodstva in proračuna finančnega ministrstva.
Vo<ni ukaz
Belgrad, 2. marca. 1. Nj. Vel. kralj je postavil za sanitetnega poročnika dr. Avguština Rutarja, za poveljnika vojne torpedovke »T 6« kapetana kor-vete Antona Dobravca, v generalštabni stroki v činu častnika za geoieralšlabne posle je imenovan pehotni major Dragotin Štencl, nadalje kapetan II. razreda Milan Prosen in topničarski kapetan II. r. Ernest Peterlin. — Upokojeni so: pehotni polkovnik Dragotin Rumbler, pehotni podpolkovnik Dragotin Kokalj, pehotni kapetan I. razreda Rudolf Juvanc in višji vojni kapelnik III. razreda dr. Josip Cerin, ki so prevedeni v rezervo.
\	Osebne vesti
Belgrad, 2. marca. 1. Z ukazom Nj. Vel. kralja so napredovali za tehnike 6. skupine Štefan Bre6-nik, Ljubljana, Jnkob Horvat, Zagreb, Avgust Čer-ne, Maks Košir, Milulin Nagode, Ljubljana I, Josip Faveli, Celje, Ernest Kump, Kranj, Ivan Gams, Celje, Franc. Rehberger, Maribor II, Franc Ulčaikar, Novo mesto, Franc Mliuarič, Središče ob Dravi, Peter Lukšič, Split, Matija Žak, Sarajevo, Jožef llu-zar, Sarajevo I, Janko Tefara, Bosanski Brod, Ljubica Majerič, Terezija Badovec, Ruža Zavodnik, Anka škreblin, Ana Vidak, Zagreb I, Karlo Šara-ibon, Marija Trošt, Bernardina Vrbančič, Ljubljana I. Josipina Kopač, Ljubljana 111, Marija Ažman, Tržič, Ana Kukec, Celje, Cvetko Kolbe, Litija, An-jgela Antelj, Mostar in Alojzija Mrašek, Tuzla.
I Belgrad, 2. marca. AA. Z S kraljevini ukazom je bil postavljen za p. t. uradnika 7. skupine p. t. Ljubljana I Mihael Horvat, p. t. uradnik iste skupine p. t. Maribor II.
Ljubljana. 2. marca. AA. Ban dravske banovine dr. Drago MaruŠič v petek 4. marca ne bo spre-jjemal strank.
Dunajska vremenska napoved: Južne Alpe: [vedno bolj oblačno, vedno večja verjetnost pada-j vin, nekoliko topleje.
Zagrebška vremenska napoved: Počasi 6e bo
pooblačilo. Precej stalno in topleje.
Poljčane, 2. marca.
Vsa okolica Poljčan stoji pod vtisom strašnega dejanja, ki se je pripetilo v Spodnjih Lazah. Sin je zaklal z nožem lastno mater, polein pa, ko je videl posledice vnebovpijočega, nepremišljenega dejanja, je obrnil isto orožje proti sebi ter si zadal smrtno nevarne rane.
Je to posestnik Anton Mlakar, ki je žive! dalj časa v nesporazumu s svojo materjo zaradi pre-užitka, katerega ji je moral odrajtovati že tri leta, odkar je samostojno gospodaril. Prišlo je med obema večkrat do prepirov in končno je morala mati, ki je živela v posebni hiši skupno s svojo najmlajšo 10 letno hčerkico, iskati pri sodišču svoje pravice. Ravno včeraj se je vršila pred okrajnim sodiščem razprava. Po razpravi pa je bil sin zelo razburjen in je skoraj podivjal. Okrog 10, ko je mati že bila v svoji hiši, je nenadoma pridrvel v njeno sobo sin
Anton in razvnel se je hud prepir. V navalu jeze je sin nenadoma zgrabil dolg kuhinjski než ter zamahnil trikrat proli svoji lastni materi. Vsi trije strašni udarci so zadeli v materino srce, da je uboga žena na mestu izdihnila.
Dejanje je gledalo v bolestni grozi 10 letno dekletce, ki se je v obupu zgrudilo preko mrtvega trupla matere, dočim se je sin, ko je videl posledice strašnega dejanja, odstranil iz sobe ter si s kuhinjskim nožem zadal več sunkov v prsi. Niso bili smrtonosni ti sunki, pač pa so rane navzlic temu smrtno nevarne. Morilec in samomorilec je obležal v nezavesti na posledicah zadejanih si ra-nitev.
Obupno klicanje male hčerkice je privabilo sosede, ki so obnemeli ob nezaslišanosti strahotnega prizora. Hitro so poklicali zdravnika, ki pa je mogel ugotoviti le materino smrt, pri sinu pa smrtno nevarne poškodbe.
Trgovinska pogodba med Francijo in Italijo
Pariz, 2. marca. AA. Havas poroča: Med zastopniki Francije in Italije je bila vče-aj podpi-, sana nova trgovinska pogodba. Glavne določbe ; nove pogodbe so te-le:
Popolna tarifna avtonomija na obeh straneh. popolna prostost pri določanju kontingentov, dosedanje carinske konvencije o uvozu in izvozu svile ostanejo neizpremenjene.
Zanimivo je, da je zaradi obojestranskih omejitev uvoza v zadnjem času francoski izvoz v Italijo naz.-idovnl za 55%, italijanski Uvoz v Francijo pa za samih 6%.
Nemško-ilalijans^a trgovinska pogodba
Berlin, 2. marca. tg. Pogajanja za nemško-italijansko trgovinsko pogodbo so bila končana. Uradno se poroča, da se je pri razgovoru o nekaterih izpremetnbab obstoječe nemško-italijanske trgovinske in gospodarske pogodbe sklenila dodatna pogodba o gotovih gospodarskih vprašanjih. Razen tega sta obe delegaciji med pogajanji temeljito proučili trgovinske odnošaje med obema državama ter sta se na tej podlagi obe vladi zedinili, da naj se najprej v najkrajšem času dosežejo direktni razgovori med nemškimi in italijanskimi produ-centi, da se ustvari s tem dejanska podlaga za dogovore tned enakovrstnimi gospodarskimi panogami obeh držav.
Francoski proračun pred zbornico
Pariz, 2. marca. tg. Z veliko hilrico sc razpravlja v francoski poslanski zbornici novi proračun. Samo včeraj so bile tri seje. Zvečer se je začela razprava o vojnem proračunu. Prvič v francoski parlamentarni zgodovini se je zgodilo, da se k debati ni prijavil noben govornik, tako da sc je odrekel besedi tudi vojni minister. ludi v specialni debati so sprejeli prvih 60 členov v največji hitrici. Pod vodstvom po-lanca Mandela se je zbral del odbora, ki bi imel odločati o volilnih ostankih, in sklenil, da naj se volilna reforma, ki jo je zavrnil 6enat, uvede zopet z vsemi zahtevanimi določbami. Levičarske stranke so takoj protestirale proti temu tajnemu sklepu in so dobile, za to podporo tudi od strank sredine.
Konzistorii se napoveduje
Rim, 2. marca. Vest, da se konzistorij sestane še pred veliko nočjo, se ne potrjuje. Konzistorij se bo namreč sestal kvečjemu pred junijem. Širijo se glasovi, da bo ta konzistorij izredne važnosti, ker gre za imenovanje velikega števila ; kardinalov. Število kardinalov znaša sedaj 55, to : se pravi da je 15 mest prazn;h. Neitalijanski kardinali imajo v kardinalskem zboru večino; sp'ošno mnenje je, da bo sv. oče ohranil to večino, da se tudi nn zunaj pokaže vesoljnost Katoliške cerkve.
V italijanskih krogih domnevajo, da bo mnogo nuncijev imenovanih za kardinale; zato se pričakujejo v diplomaciji cerkve važne spremembe.
Nevaren položaj na Finskem
Stoekholm, 2. marca. tg. Položaj na Finskem, o katerem se je mislilo včeraj, da se je izboljšal, se je danes zopet zelo poostriL Opoldne je vlada sporočila javnosti, da je sam predsednik republike prevzel vrhovno vodstvo za vzpostavitev miru in reda, kar je tolmačiti tako, da bo predsednik republike prevzel mesto vrhovnega šefa vojske.
Uradniki štralkajo
Varšava, 2. marca. AA. V protest proti novemu pokojninskemu statutu in službeni pragmatiki so uradniki varšavske občine proglasili 24-urno stav-j ko. Nn delo je prišlo snmo osobje mestnih šol, bolnic, elektrarne, plinarne in vodovoda.
Lindberghu otrok ugrabljen
Nevvjork. 2. marca. tg. V Zedinjenih državah je nastala velika razburjenost. Telefon, brzojav in radio govorijo na vse strani. Vsa policija je razburjena, kajti ameriškemu narodnemu junaku Lindyu, znanemu oceanskemu letalcu Karlu Lindberghu, so v Hopevvellu v državi Newyerseyu ponoči ukradli iz njegove spalnice njegovega 19 mesečnega sina. Roparji so v zibelki pustili pismo, da zahtevajo 50.000 dolarjev odkupnine za otroka. Izkazalo se je, da je Lindborgh že prej večkrat dobival anonimne grožnje, dn mu bodo okradli otroka. Zato so že dalj časa policisti stražili njegovo hišo. Vselej, kadar je rodbina šla na sprehod z otrokom, so jo spremljali tajni policisti. V zadnjem času pa je to straženje nekoliko popustilo, kar so roparji seveda takoj izrabili.
Pariz, 2, marca, AA, Pariška policija jc aretirala kot vlomilca v banko Baruh Jugoslovana Draga Knežcviča, rojenega leta 1905 v Priboju, in ' Antona Kostaniška, rojenega leta 1901 v Grodeki.
Ljubljana, 3, marca.
Spoštovani inserentil
Stokrat je že prisegla moja žena, da je šla zadnjič na limanice, ko je kupila ta ali oni izdelek. In vendar gre šel Zadnjikrat se je to zgodilo! mi zatrjuje. Ženska, beseda ...
Vi sami veste, kakšne so ženske. Par dinarjev cenejši izdelek in že gredo vsi dobri predsodki po
vodi.
Toda jaz nisem več za posku-šanje! Naj delajo to drugil Zame jc izdelek takrat nekaj vreden, če vidim, da ste imeli pogum, da ste segli v žep in plačali oglas. Zaupno med nami: To storite šele takrat, če ste prepričani o kakovosti Vašega izdelka. Potem imate šele veselje inserirati, kaj ne? Če torej vidim vedno znova Vaše oglase, potem je to znamenje, da so drugi že preizkusili Vaše izdelke. Potem šele pride moj čas!
Ne vem, kako naj bi se mi ta ali oni izdelek prodal, ki mi ne bi postal znan iz oglasov. Od dveh izdelkov, ki se mi predložita, izberem tistega, katerega ime mi je ostalo v spominu — če že vnaprej ne zahtevam izdelka z zaščitno znamko. In tako delajo vsil
A propos: Ali poznam vse Vaše izdelke?
Še nekaj: Svoje oglase za 6., 9. in 13. marec lahko pošljete tudi še jutri in pojutrišnjem, čeprav poteče drevi termin. Vrednost sle-herr ega inserala se v teh dneh poveča za najmanj 1C0%, saj jih bo z veliko pozornostjo prebiralo do 150.000 bralcev »Slovenca«.
Vaš Eden
izmed sto tisoč odjemalcev.
V nedeljo razpis nagrad! Opozorite nanj prijatelje in znancel
Igra z jeseniškim delavstvom
KID hoče nov h inozemskih moči, obenem pa odpušča svoje delavce - Kaj je vzrok odpustom?
Jesenice, 2. marca.
Po včerajVijem razburljivem dnevu je delavstvo ob šesiih zvečer imelo skupno posvetovanje vsi g i organiziranega delavstva. Pri ogromni udeležbi je bilo sklenjeno, da se za v četrtek napovedani po od delavstva z Jesenic v Radovljico za teden dni prestavi, tako, da bi se vršil šele v prihodnjem tednu.
. Delno se je med delavstvom sušljalo, da ni res, da bi Narodna banka ne bila dovolila dovoljenega kredita, ampak trde. da je bila odpoved dogovorjena zadeva nekaterih krogov, ki imajo interes na tem, da se delavstvo bega z neresničnimi vislmi.
Ponovno se je razširila med delavstvom vest,
da je KID pri Delavski zbornici v Ljubljani zaprosila istočasno, ko se je pripravljala, da odpove delo celokupnemu delavstvu, da bi smela v svojih obratih zaposliti 20 novih inozemskih moči (inženirjev, mojsrov, preddelavcev in delavcev). Delavstvo se radi tega razburja. Sicer je KID navajala za vzrok, da ji manjka sposobnih ljudi za novi obelit za izdelavo fine pločevine, v katerem da bo zaposlila tudi okrog 500 domačih delavcev. Ker se ta obrat ne bo začel pred potekom pol leta, stoji delavstvo na stališču, naj KID pošlje slovenske delavec v inozemstvo, da se v lem Času izvežbajo za gornje delo. namesto da plačuje pri nas nastavljene inozemske delavce po hrezprimerno višjih cenah, kakor delajo domači delavci, mojstri itd.
Glad v deželi zlatega teleta
Pismo našega ro aha iz Amerike
Ljubljana, 2. sušca.
Naš rojak Ignacij K 1 a n č n i k v Chis'olmu, Minn. v Severni Ameriki je svojemu bratu pisal naslednje pismo o razmerah v blaženi Ame iki.
»Dragi brat! Prejel sem Tvoje pismo, za katero se Ti zahvaljujem. Verjamem Ti, da ni v teh časih depresije (stiske) doma posebno dobro. Ali kraji, koder lahko kaj pridelaš, se ne dajo p i-merjati krajem, koder je sama industrija, kakor je tukaj po ameriških velemestih. Po Ameriki je sedaj oiirog 6 milijonov ljudi brez dela.
Moški in ženske spijo dozdaj zunaj; kaj bo, ko bo m az! (Pismo je pisano še 19. novembra.)
Pri pomožnih akcijah se mastijo tisti, ki imajo denar v svojih rokah Po velikih mestih dele juho brez mesa po enkrat na dan tistim, ki so najbolj revni.
Tukaj v Severni Minesoti je največ rudnikov. Srečen je, kdor ima sedaj delo. Delamo vsak drugi teden po štiri šihte. To je za male st oške: za vo-
do, elektriko, drva, društvo in podobno. Za življenje in obleko ni. Kdor si ni prihranil poprej, se lahko zdaj uči računstva in gospodarstva.
Za kmete je tudi strašno slabo, ker delavci ne mo ejo kupovati. Krave so po 15 do 35 dolarjev, pred 2 leti so bile od 50 do 150 dol. Prašiči so bili funt po 20 centov — zaklani. Zdaj so po 8 centov funt. Kdor je le malo dolžan, se sedaj ne more zdržati na amerikanski farmi.
Ljudje se precej selijo v Rusijo, in sicer kmetje. Prodajajo tukaj posestva pod ceno. Prav tako se selijo tja šolani elektroinženi. ji, rudniški izvedenci, kmetijski učitelji 'n drugi.
Ne vem, kaj bo iz te dežele, če pojde tako naprej. Na eni strani je toliko bogastva, da ne vedo, kam ž njim; na drugi strani pa zdravi in delazmožni ljudje trpe lakoto.
Midva z ženo sva zmirom poprej varčevala; zato mi nekaj časa ni treba sk beti, kaj bo. A vendar mora vsakega razumnega človeka skrbeli, ker ni videti, da bi se v kratkem izboljšalo.
Kako živi tobačno delavstvo
Ljubljana, 2. marca.
Davi smo poročali o zborovanju tobačnega delavstva, kjer sta delegata Lombardo in Marinič poročala o svojih intervencijah v Belgradu. Upravi državnega monopola sta predložila izčrpno spomenico, v kateri je razložen izredno slabi položaj to bačnega delavstva. Iz te spomenice posnemamo nekaj podatkov.
Pravilnik od 1. aprila 1929 je v marsičem poslabšal službeno razmerje delavstva. Delavstvo zahteva, naj se odpravita tretja in četrta kategorija in naj se delavstvo razvrsti v prvo in drugo kategorijo. Osebna draginjska doklada naj se zviša za vse delavstvo za 50%. Delavstvo namreč plačuje izredno drage najemnine, ki s svojim zasiužkom ne more prenesti in gre 42 do 60% mesočne plače za najemnine. Pred pravilnikom je imelo delavstvo piačane vse cerkvene in državne praznike, sedaj pa imajo te praznike plačane samo nekateri (iz prve in druge kategorije. Velika krivica se godi začasnim sezonskim delavcem, ki imajo predpisano storitev. Te storitve so pa tako visoke, da jih delavci niti ob najugodnejših razmerah ne morejo doseči. Nerešeno je tudi vprašanje starostne preskrbe. Zato zahteva delavstvo, naj se pokojnine tobačnih upokojencev v Ljubljani urede s posebnim pravilnikom ali zakonom. Predvojne pokojnine naj se zato valorizirajo. Tobačna tovarna namerava sedaj prisilno upokojiti 50 starih delavcev. Delavstvo se ne bi prav nič branilo upokojitve, če bi pokojnine dosegale vsaj najnujnejšo življenjsko potrebo. Sedanje pokojnine, ki ne dosegajo v mnogih slučajih niti 300 Din, ne zadostujejo niti za stanovanjske najemnine.
Spomenici je delavstvo predložilo ludi seznani predvojnih plač in sedanjih. Iz tega seznama je jasno razvidno, kako občutno se je poslabšal položaj tobačnega delavstva. Pred vojno so profesioni-sti zaslužili mesečno od 91 — 180 K. Delavci od 79.04 do 124.80 K. Delavke od 66.56—93.60 K. Sedaj pa zaslužijo profesionisti dnevno od 38.52—39.40 Din, delavci od 38.52—39.40 Din, delavke od 28.90 do 29.16 Din.
V primeri s predvojnim zaslužkom prejema delavec dnevno Od 6.94—60.28 Din premalo.
Leta 1913. je profesionist zaslužil od 1092 K do 2160 K. Potrošnja za petčlansko družino pa je znašala 1481.40 K. Delavec je zaslužil od 984.96 K do 1497.60 K, delavka pa od 798.72—1123.20 K.
Skromno življenje petčlanske družine 1. 1931. pa je veljalo najmanj 20.752.20 Din. Skupni zaslužki pa so znašali: profesionisti 15.128.76 Din, delavci 10.599.42 Din, delavke pa 8778.50 Din.
Medtem ko so mogli delavci pred vojno še
kolikor toliko dostojno živeti, morajo sedaj stradati in to celo taki, ki so izučeni in delajo dolga leta v tobačni tovarni. Upravičena je torej borba tobačnega delavstva vsaj za skromno življenje. In upravičeno ugotavlja delavstvo ob koncu svoje spomenice:
»Tobačno delavstvo ustvarja z vestnim vršenjem svoje službe državi velike dobičke. Pri mo-nopolskem gospodarstvu pa se ne morejo in ne smejo imeti v vidu samo in edino le fiskalni interesi, ampak v precejšnji meri tudi materialni položaj delavstva inonopolskih naprav. Tudi po tej strani mora država izdatno skrbeti za blagostanje svojih državljanov, česar danes, zlasti z ozirom na tobačno delavstvo ne moremo trditi. Nasprotno je danes tobačno delavstvo po statističnih podatkih med najslabše plačanim delavstvom v državi iu splošno živi v revščini m bedi. Delavstvo je vendar še prepričano, da se bodo niegove zahteve enkrat na odločujočih mestih res upoštevale.«
f Dekan Franc Satamon
Rogatec, 2. sušca.
V torek ob pol 10 zvečer je nenadoma ter mirno v Gospodu zaspal g. nadžupnik in dekan Franc šalamon. V soboto je z veiikim veseljem in ljubeznjivo živahnostjo sprejel gospode misijonarje iz Celja, ki vodijo ta teden v Rogatcu misi-jon. V nedeljo zjutraj je še sam intoni.al »Veni Sancte Spiritus« in izročil misijonarjem štolo in križ 7. ganljivo dušno pastirsko ljubeznijo: ^Paslte moja jagneta, pasite moje ovce. Oznanjujte križa-nega Jezusa. Dobre potrdite, mlačne napolnite 7. gorečnostjo, tiste, ki so zašli, napolnite z milostjo božjo.« Sam je opravil glavno jut anjo sv. mašo. V ponedeljek zjutraj je čutil, da se jo močno pre-hladil; v torek zvečer je pa prenehalo biti njegovo blago srce. Naj ga ljubi Bog sprejme med svoje nebeške prijatelje 1
Pokojni gospod dekan je bil rojen pri Sv. Križu pri Ljutomeru 19. januaria 1859. Za maš-nika je bil posvečen 20. julija 1883. V Rogatcu je pastiroval od 1. maja 1898. Pogreb bo v petek 4. t. m. ob 10 dopoldne v Rogatcu.
Med. Univ.
Dr. Tone Ravnikar
otvori dne 3. marca 1.1. na Vidmu ob Savi (v hiši gospe Cet nove) privatno zdravniško ordinacijo.
se prodajajo prave Aspirin tablete. Pazite, da vsaka tableta nosi znak pristnosti in Bayerjev križ.
fo V originalnih omotih
raoiere jamčijo, da so pristne .
Odobreno od Ministrstva socialne poliliko in narodnega zdravja S. 41. 1410. 6/2 1932
Ptuske ob črnske zadeve
Za pfu'sko g mnazijo • Uvedba motornih vlakov potrebna
Ptuj, 1. marca.
Včerajšnja občinska seja je bila mestoma zelo živahna. Galerija ie bila nabito polna. — Uvodoma je župan podal svoje poročilo. Omenjal je nevzdržen položaj, ki je nastal z ukinitvijo vlakov na progi Ptuj—Pragersko. Mestno avtobusno podjetje je bilo prisiljeno uvesti avtobusne vožnje do Pra-gerskega, da omogoči zvezo z Ljubljano in Mariborom. Zaprošeno je tud' na merodajnein mestu, da se promet z n otornimi vozili raztegne še na okraje Ljutomer in Murska Sobota, ki so istotako prizadeti z ukinitvijo vlakov. — Zaradi nameravane ukinitve ptujske gimnazije je bila odposlana na pristojno mesto primerna resolucija v tem smislu, da ostane gimnazija neokrnjena.
Tudi v poročilu upravnega odseka, katerega je podal član brniškega sveta dr. Senčar, je bilo govora o usodi gimnazije. Dr. Senčar je poročal, da je baje gimnazija zaradi tega v nevarnosti, ker izkazuje neugodno število učencev. Treba bo napeti vse sile, da do ukinitve no pride in zainteresirati tudi ostale okraje, ki gravitirajo k Ptuju, in to so Ljutomer, Murska Sobota in Dolnja Lendava, da podprejo to akcijo z istovsebinsko zahtevo.
Občinski svet je nato razpravljal o raznih zadevah. Konjaču Winklerju se prizna letna odškodnina za konjaške posle v iznosu 1500 Din. — Ro-zaliji Milošič se odproda stavbišče v izmeri 500 kv. metrov po 6 Din za kvadr. meter. — Francu Mlinarju se prizna krajevna potreba za koncesijo za prevažanje oseb z avtomobilom. — Dne 8. maja se vrši vinski sejem v Ptuju Tem povodom se Vinarsko društvo v Mariboru oprosti občinske trošarine — Zaradi siromaštva se odpišejo pogrebni stroški Jožefi Slavič v iznosu 730 Din in Ivani Majerič v znesku 535 Din. — Izjemoma se odpišejo stroški raznim društvom za prireditve. — Petru Marohu se znižajo bolniški stroški v znesku 845 Din, odn., občina bo nosila polovico stroškov z ozirom na dejstvo, da je prosilec težki invalid. — Prošnji Olepševalnega društva za dovoz peska se ugodi. — Kopališče bo nabavilo nov vodokaz, ker je dosedanu postal neraben. Predvideno je zato 2800 Din. — V veliki vojašnici se nakažejo stanovanja nekaterim
strankam. — Za člana odbora za trgovsko-obrtn, naraščaj se določi šoiski nadzornik Gorup. — Odobri se sodna poravnava s tvrdko Zamanek gl.ule instalacije strojev v mestnem kopališču. — Mesarjema Oroviču in Koserju se podaljša dovoljenje stojnic na Slovenskem trgu do 1. maja t. 1.
Poročilo pravnega odseka je vsebovalo v glavnem prošnje za sprejem v občinsko zvezo. Zagotovil se je sprejem Ivanu Breus, sprejeti pa so bili Jurij Sluga, Terezija Brus, Valentin Murn z žeuo in .loško Sagadin z ženo in družino. Antoniji Brau-liard se odpiše taksa za sprejem. — Daljša in mestoma zelo živahna debata se je razvnela pri vprašanju podpore za popravilo orgel v mestni župni cerkvi. Cerkev je imela s popravilom orgel znatne stroške ter je zaprosila občino za podelitev primerne |>odpore. Občinski pravni odsek pa jc to u pravice uo prošnjo odklonil in referent odseka Ogorelec je v zvezi s tem sklepom predlagal, naj tudi plen um zavzamo odklonilno stališče. V debati, ki se je razvila, sta se zavzemala zlasti župan in svetnik Milan Senčar za podelitev podpore, dočim sta zagovarjala dr. Šalamun in dr. Fichtenau -klen pravnega odseka. Končno je prišlo do kompromis nega sklepa, da se je prošnja vrnila odseku do odobritve proračuua.
Sklepi ubožnega sveta so bili brez debate odobreni. Nekaterim revežem so bile zvišano ood-pore, nekaj siromakov pa jo bilo poslanih v bano-vinsko hiralnico — Pri slučajnostih je občinski svet sklenil naprositi bansko upravo, da se čimprej izvrši kanalizacija bolnišnice iu hiralnice. — Mestne uboge in brezposelne bo občina po možnosti zaposlovala pri raznih delih za plačilo. Končno je bil pooblaščen župan, da ukrene vso potrebne predpriprave za napravo vodovoda. — S tem je bila javua seja zaključena In nadaljevala so je tajno.
V tajni seji so bili izvoljeni v revizijski odbor mestne hranilnice svetniki Ogorelec, inž. Ur-bančič, Rozman in Reich. — Obravnavale so se nadalje personalne in disciplinarne zadeve. Med drugim je bil odpuščen iz službe disciplinarnim potom on policijski -tražnik in se to izpraznjeno mesto ponovno razpišu.
Nesramnost Franca Kaca | Trdi pogoji steklarskim
Ljubljana, 2. marca.
Slepar, ki so je izdajal za jeruzalemskega romarja, kateremu so nasedla razna oblastva, in na podlagi njihovih potrdil tudi mnogi zasebniki, med temi tudi naš list, namreč Franc Kac iz ptujske okolice, je sedaj v spremstvu policijskega stražnika iz Novega Sada priromal v Ljubljano. Tam jo bil prijet na podlagi naših pojasnil ljubljanski policiji, kateri smo navedli pot, po kateri je nameraval romati na jug. Franca Kaca so nn policiji natančno zaslišali in poprej lako ponižni romar so je naenkrat prelevil v predrznega nesramneža, ki je med zaslišanjem označeval z zasmehljivimi opazkami svojo dobrotnike po Slovoniji in Hrvatski, ki so mu na njegovem potovanju postregli s krožnikom juhe ali s kakšnim drugim majhnim darom. Naravnost bahaje je pripovedoval, s kakimi triki Je osleparil nekatero odlično osebnosti. Povedal je, da je na ta način sleparil že od oktobra v Avstriji, kjer pa ni dobival preveč daril, ker so v Avstriji že povsem naveličani takih svetovnih potnikov. Toda Kac je drugega mnenja. Na protokol je dal tole izjavo: »V Avstriji zalo nisem bil dobro po-strežen, ker Nemci niso tako neumni, kakor so Slovenci!« Plačilo za to nesramnost in za druge še hujše stvari prejme Kac v kratkem nn sodišču, kamor bo jutri izročen.
!Va trnjevi poti za svojo univerzo
(Dalje.)
Po teh trpkih razočaranjih je zavladalo zopet skoro dvajsetletno mrtvilo, kajti jiolitičrae razmere so bile tedaj take, da ni bilo misliti na kak uspeh. Šele ko so 1. 1890. primorski Italijani sprožili zopet zahtevo po lastni pravni fakulteti, se je tudi v kranjskem deželnem zboru vnovič oglasil stari borec zit slovensko univerzo, L. Svetee, naslednjo spomlad je pa sprožil to vprašanje Šuklje tudi v parlamentu, toda vlada se za te glasove sploh resno zmenila ni. Z vso silo je pa bruhnilo to vprašanje na dan zopet I. 1898., ko so začeli zaradi Badenijevtli jezikovnih naredb razjarjeni šovinistični nemški sluderttje dejansko napadati naše dijake na graški in dunajski univerzi. Zopet so se oglasili najprej dijaki sami in na njih pobudo je sprožil to staro zahtevo vsega slovnskega naroda meseca februarja 1. 1989. ljubljanski občinski svet, takoj za njim pa tudi kranjski deželni zbor, za devajoč takojšnjo ustanovitev slovenske bogoslovne. niodroslovne in pravne fakultete v Ljubljani. Ob lej priliki sta prvič nastopila poznejša dolgoletna in neutrudna borca za našo »almo matere, dr. I). M a j a r o n in Iv. Hriba r. Prvi je sijajmo nlemeljeval, »da ima slovenski narod pravico, dn dospe do višje prosvete in omike in da ue zaostaja zn drugimi narodi...«, drugi je pa storil prvi praktični in konkretni korak do uresničenja teh, tedaj že polstoletnih zahtev s tem, da je predlagal, naj deželni zbor ustanovi'poseben vseučillški gradbeni fond in dve ustanovi za habilitacijo bodočih profesorjev. To akcija je našla takoj glasen odmev po vsej Sloveniji in podprle so jo krepko najrazličnejše institucije od slovenskih tržaških in goriških deželnih poslancev preko kranjskih in štajerskih županov do akademskih dništev v Gradcu iti
na Dunaju. Ta živahni pokret sicer še ni rodil nobenih pozitivnih uspehov, vendar je globoko razgibal vso slovensko javnost, ki ni odstavila odslej tega prevažnega vprašanja več z dnevnega reda, tudi za krajši čas ne.
Jeseni 1. 1901. so zaradi nemške nestrpnosti Italijani ponovili zahtevo po svoji univerzi v Trstu, ki jo jim Je tedanji naučni minister tudi obljubil in to je dalo takoj tudi nam Slovencem povod, da smo nemudoma in z vso silo vnovič nastopili za svoje stare zahteve. Graški slovenski akademiki so ustanovili poseben permanentni odsek, ki naj hi skrbel za realizacijo vseh zahtev iz 1. 1898., ljubljanski občinski svet je vnovič sprejel krepko resolucijo za ustanovitev vseučilišča, dijaštvo v Pragi je priredilo velikansko sveslovansko manifestacijo zanj, katerim so sledile nalo slično na Dunaju, v Zagrebu in v Budimpešti, v Ljubljani se je vršil dne 1. decembra 1. 1901. shod. kakršnega slovenska prcetolica do prevrata ni videla, 488 občin In 191 društev je poslalo vladi prošnje za vseučilišče in vse slovansko črsopisje je odprlo svoje stolpce za propagandne članke, ki so jih pisali najodličnejši kulturni delavci.
Te enodušne napore vsega naroda za dosego samoobsebi umevnih kulturniji pravic je seveda krepko podprla tudi slovenska parlamentarna delegacija, ki je v tistih časih smatrala še za edino svojo dolžnost in nalogo jiovsod in ob vsaki priliki budno varovati in branili interese svojega naroda brez ozira na desno in levo. Dne 12. novembra so vložili vsi trije tedanji jugi slovanski parlamentarni klubi tozadevni nujni predlog, o katerem se je potem vršila razprava dne 0. decembra. Ta je bila jasno ogledalo razmer, ki so že tedaj vladale v Avstriji in ki so jo morale zalo že dobro poldrugo drsotletje pozneje tudi upro-pastiti. Nemški prslanci so vprav cinično sm°š!li te najresnejše zahteve po kulturi stremečega naroda, vlada jih je pa odločno zavrnila, čeprav v nekoliko laklnejši obliki. Toda slovenska javim-se ni dala jireiplaSiti in je prišlo vseučiliško vpra-
šanje še tisti mc6ec vnovič v razgovor v kranjskem deželnem zboru, seveda tudi brez vidnega konkretnega uspeha, čeprav ni dvomiti, da so te glnsne manifestacije ustvarjale vsaj psihološko razpoloženje tudi za začetek realnih predpriprav. In prvi važen korak na tem polju je bil poseben vseučillški odsek tedanjega ljubljanskega občinskega sveta, ki je preskrbel celi vrsti mladih slovenskih znanstvenikov službene dopuste in državne ustanove za nadaljevanje njih študij v svrho poznejšega prevzetja profesorskih stolic na bodečem slovenskem sve-uSilišču. To inu je bilo mogoče doseči zlasti zaradi blagohotne naklonjenosti tedanjega naučnega ministra viteza Hartla.
Naslednjih par let se je vršilo potem več dijaških shodov, ki so zahtevali slovensko univerzo, izšel je Polec-Senekovičev »Vseučiliški zbornik«, ki je podrobno opisal vso zgodovino vseučillškega vprašanja, za široke ljudske množice je izšla v 20.000 izvodih poljudna brcšurica "Znhlevajnio slovenskih velikih šol v Ljubljani«, ljubljanski vseučillški odsek je pri svojih sejah budno pazil na vsak pojav, ki bi ga mogel ugodno uporabiti za take intervencijo ali glasne manifestacije, pri raznih razpravah v parlamentu so se pa naši poslanci ponovno vračali nn to vprašanje, zlasti ker je bila tudi ustanovitev italijanske pravne fakultete skoro neprestano na dnevnem redu.
Perefejše pa je poslalo lo vprašanje zopet 1 1905. Vlada je bila tedaj predložila parlamentu predlog za ustanovitev italijanske pravne fakultete v Roveretu in lo priliko so Slovenci seveda takoj uporabili, da si zagotovo junktim s slovenskim vseučiliščem. Njih nastop pa to pot ni bii dovolj precizen, kajti zahtevali so prav za prav le zagotovitev slovenske univerze, ki jo jim le naučni minister Hartel akademično tudi priznal, toda fie la več kot skromni tispe>'ek je vzbudil v omejenih neinško-iincionalnih krogih pravcati vihar. Primer-•io resolucijo je ledaj vnovič sprejel tudi kranjski deželni zbor
delavcem
Ljubljana, 2. stišca.
Že nekaj časa sem inirujo obrat v steklarnah. Zalogo steklarn pa se sedaj naglo krčijo, kar je najboljši dokaz, da ni bilo pomanjkanje naročil krivo odjiusta delavstva. Vzrok je iskati predvsem v kreditni krizi in pa tudi v mezdni politiki Zedinjenih steklarn. Steklarne iščejo sedaj večinili-jonsko posojilo, da bi moglo zopet spravili obral v pogon. Vodstvo steklarn se je že izrazilo, da je pripravljeno sprejeti delavstvo zopet na delo.
Delavstvu je bilo sporočeno, da more pričeti delati, če pristane na znižanje mezd nič več in nič manj kakor 35%. Povprečna mezda steklarskega delavca pa je znašala dosedaj 42 Din in si lahko mislimo, kako bo mogel delavec izhajati, Če bo prejemal mesto 42 Din le 27 Din dnovno; nekateri delavci pa še manj Iu to za vse skrajno naporno delo.
To občutno znižanje nili oddaleč ne odgovarja jiudcu cen živilom Iu drugim potrebščinam delavskih družin, na drugi strani pa ne odgovarja pocenitvi produktov steklarne. Kapital hoče tudi tukaj iz te stiske delavca kovati novo ugodnost zase. Delavstvo pa ponudbe steklarn ni sprejelo in se bo šo fiogajalo.
Lokat, ki ne ustreza kigijenshim predpisom
Trbovlje, 3. marca.
Tukajšnji župni urad jo z ozirom tia sedanje razmero predlagal upravitelju deške šole, da bi otroci posameznih razredov prihajali v cerkev k veronauku, da bi jnn bilo tako omogočeno prejeli sv. zakramente in iti k birmi.
Dobil Jc od okr. načelstva odgovor, da prošnji ni mogočo ustreči. • - » - . . . 'w
Jesenice
Brezposelnost in ples. — Z ozirom na včerajšnje poročilo v »Slovencu«, do nameravajo neki akademiki na Jesenicah v teh žalostnih časih priredi ples — sporočamo, da je akad. krožek na Jesenicah za nedeljo, 6. t. m. organiziral koncert akademskega orkestra pa brez značaja zabavne prireditve — katere čisti dobiček je namenjen brezpo-selnim. Koncert se vrši v domu Krekovega prost, društva. — Ker pa jeseniška inteligenca pogreša jiredpustno prireditev, bo po koncertu v Sokolskem domu tudi prosta zabava — na kateri pa ples ni oficielno na programu. Večina članov akad. krožka, ki so sinovi delavcev in predobro razumejo sedanji težki položaj delavstva, so je že takoj spočetka postavila na stališče, da letos opusti vsako zabavno prireditev in mesto nje izvede nabiralno akcijo pa brezjioselne, kateri pn vplivnejša gospoda ni bila naklonjena. — Zato apeliramo na javnost, da upošteva naše težnje in se v kolikor mogoče velikem številu udeleži le kulturne in dobrodelno prireditve. — Jeseniški akademiki.
ST. PETER PRI NOVEM MESTU
V srednjem Grčevju ie stanovala okrog 70 lel stara hišariea Ajdič Neža. Bila jo šo samska. Zadnje dneve se je počutila nekoliko bolj slabo, vendar ni nihle pričakoval, da so ji dnevi že šteli. Ko so ji sorodniki prigovarjali, naj poskrbi za svojo dušo, je dejala, da bo morda prihodnje dni v Grčevju sveta maša in bo ob tej p.iliki opravila. Pa jo je smrt prehitela. V torek zjutraj so io našli v hiši mrtvo. Bog ji bodi milostljivl
Ljubljana
„B»la Kra'ina" v UultVani
Pred nekaj dnevi so se čisto tilio sešli ljubljanski Belokranjci in si osnovali društvo Bela Krajina . Ze delj i-asa su s skrbjo zrli v svojo lepo domovino, kjer trpe njih rojaki težko gospodarsko krizo, pa bi jim radi v vse i vejah gospodarstva s svetom in praktično priskočili na pomoč, a to morejo le združeni v svojem društvu. Dosedanji odbor za pomoč po suši prizadetim kmetijam v Be i Krajini, ki se je s stal v jeseni, je svojo nalogo častno rešil; uvide! pa je, da je doecla prsivui Beli Krajini treba pomoči ludi v dobrih letih, zato je za-inslil širši program za bodoče delo. katerega je novo društvo »Bela Kra;ina: prevzio in ga razdelilo v odseke, kakor vinore:ski, sadjarski in gozdarski, zadružni. tujskoprometni, odsek za povzdigo djmače obrti, odsek za higijeno vasi itd. Vsi referenti odsekov so se z navdušenjem lotili dela in tako upajmo, da se bodo uspehi knuilu pokazali. — Izvoljen je bil tudi odbor društva. Občni zT or je imenoval soglrsno za častnega prersednika g. En-gelberta Oangla. V odboru so: dr. Jure Koče, kon-eeptni adjunkt Zbornice za TOI v Ljubljani, predsednik; g. Evgen Lovšin, ravnatelj v Ljubliani, in dr. Juro Ad!ešič, odvetnik v Ljubliani, podpredsednika; visokošolec Lojze Hočevar, tajnik; dr. M. Kambič, bkigajnik; odborniki gg;: Cesar M."rtin, Hrehorič Fran, Malnar"1 Ivan, Šetina Gido, H ah jan Rudolf, dr. Fux Riko in Guštiu Milan.
¥a" ho **anes
Drama: Nekdo.« Red E.
Opera: >Medea<:, Maska rdeče smrti--, »Dan-din v vicalK. Red C.
Nočno.službo imaa lekarni: mr. Sušnik, Marijin trg 3, in mr. Kuralt, Gosposvetska cesta.
© Akademija v proslavo Masarykovega rojstnega dneva bo v sobolo 5. marca ob 8 zvečer v dvorani Delav.-ke zbornice. Spored akademije, ki smo ga včeraj objavili, se je spremenil v toliko, da bo namesto gespe Zlate Gjungjenac-Gavelle pel operni pevec g. Josip Gostič, ki bo zapel dve skladbi iz češke glasbene literature s spremljevanjem klavirja.
© s Ljubljana« ima drevi ob 8 v dvorani Akademskega doma poleg hotela Uniona važno pevsko vajo. Dolžnost vseh pevk in pevcev je, da se vaje gotovo in točno udeleže. Prihodnji ponedeljek zaradi uiiielj-kega koncerta ne bo vaje. — Pevovodja.
0 Afrika je in oslane za slehernega turista in potopisen privlačna točka. S svojim mogočnim peščenim morjem, s svojimi džunglami, divjimi zvermi v pragozdih, s svojimi črnimi prebivalci vzbuja še vedno svetovno pezornosl. Redki so Slovenci, kateri bi imeli priliko prs'uškovati utripu življenja i v Sudanu, kateri bi imeli priliko spoznati tamkajšnja plemena, ii'ihove šege in ob:čaje. Radi tega bo predavanje g. I.eo Poljanea, ki se je sam mudil delj časa v Afriki in prinesel s seboj lepo število izvirnih fetografičnih posnetkov, obče zanimivo. Predavanje bo v petek 4. marea ob 8 zvečer v ve-randni dvorani hotela Union. Predprodaja vstopnic v Prosvetni zvezi, Miklošičeva 5.
Vprašame enodružinskih hišic v Mariboru
Težke razmes-e o<Sfo:aio mtt e hišne posestnike na periferiji — Težave mestne občine z Delavsko kolonijo
Maribor, 2. marca.
Ugodne kreditne razmere na eni strani, ter •tanovanjska draginja na drugi strani sta tekom tadnjih let silno pospešil* privatno gradbeno podjetnost v Mariboru, zlasti kar se tiče gradnje enodružinskih hišic na mestni periferiji. Mestna obč. je to gradbeno podjetnost izdatno podprla s pre-vzetjem delnega jamstva za posojila, katera so nudili interesentom razni kreditni zavodi. V niagdalenskem predmestju so nastali celi mestni deli samih takih malih vil. porljetnost se je pn širila tudi na okoliške občine, zlasti v industrijskih predelih na Teznu in v Studencih. Cele kolonije so nastale tudi v Novi vasi v Pobrežju. Lastniki so poso'ilo amortizirali z mesečnimi obroki, t i so bili morda nekaj višji, kakor bi znašala najemnina v privatnih stanovanjih. Da so ostale razmere normalne, hi tekom določene dobe postali graditelji teh malostanovanjskih hišic, lastniki lepe male vile, po navadi obdane z vrticem; to bi bila naravnost idealna rešitev stanovanjske mizerije našega mesta. Žalibog pa so pritisnile gospodarsko težave ludi na te male hišne posestnike na periferiji. Mnogo lastnikov, ki so bili javni nameščenci ali delavci, je danes brezposelnih, ali pa prejemajo tako znižano plačo, da ne morejo več odplačevati obrokov za anuitete. Grozi jim sedaj resna nevarnost, da bodo izgubili lastno streho, za katero so toliko truda in moči žrtvovali. Na drugi strani pa so kreditni zavodi, ki so financirali gradbe, v zadregi, kam s takimi poslopji, ker ni kupcev ali pa jireti pri eventuelni dražbeni prodaji velika izguba.
Tudi mestna občina se bori s težavami, ka-
0 Tretji del smučarskega tekmovanja za prvenstvo univeize. V petek 1. marea se vrši pod pokroviteljstvom g. rektorja dr. Alfreda šerka tekma v smuku z Zelenice kot tretji del kombiniranega tekmovanja za prvenstvo univerze. S lem tekmovanjem bo združen .skupen izlet akadennkov-smu'arjev in sicer v dveh skupinah. Prva: odhod v četrtek ob T.30 iu povratek v petek zvečer; druga (koroška): odhod v četrtek ob 18.50, povratek v torek zvečer.
0 Predavanje dr. Krajama o Velcbitu. Slovensko plan'nsko d uštvo opozarja planince in prijitelje prirode na zanimivo predavanje, ki se vrši jutri v petek, dne 4. I. m., ob 20 v dvor ni Delavske zbornice. Predaval bo g. dr. Ivan Kra-jač, izv stili poznavalec Velebita, jio naravnih krasotah znamenitega pogorja. Sedeži po K) Din. stojišča po 5 Din se dobe v predprodaji v pisarni SPD, Masarykova 14 iu julri v petek od 19 dalje pred dvorano De'avske zbornice.
0 lil očim i na plohih. G. Melod Badjura je v preteklih lepih solnčnih nedeljah posnel okrog 3l)il metrov filma, ki nam kaže v glavnem krasne simič-je terene na Blokah in B-ločane ler njih smuško tehniko na plohih. Film je izredno lepo uspel in včerajšnje poskusno predvajanje ,ie zadovolilo vse gledalce. Neknt-re slike izredno lepo kažejo silovitost burje, ki nanaša ogromne žamete. Film bo brez dvoma povsod sprejet z veseljem, zkisti še zato, ker zahteva novj zakon o kinematografih kulturne filme domačega izvora pred običajnim programom. Film je bil odposlan v cenzuro v Belgrad.
© Šiška. Pri nas je društveno življenje močno razgibano. Dramatični odsek Prosvetnega društva pripravlja za (i. in 13. marea znano igro K. Čapka »RUR« v režiji g. Godca. Igra je polna fantastičnih domislekov. Kaže izdelovanje robotov, njih izpopolnjenost ter konec človeštva. Upamo, da bo igra ugajala.
0 Predavanje v društvu »Pravniku«. V če-
trtek, dne 3. marca t. I., priredi drušlvo »Pravnik točno ob 18 na sodišču soba št. 79 p edavanje. Predava gosp. honor. univerz, profesor dr. Ludvik B o 'i m o »Nacionalnem ekonomu Lujo Brentano«. K številni udeležbi vabi odbor.
0 Redni sestanek klulia elektroinženjerjev UJIA drevi ob 20 v lokalu ud uženja, Kongresni trg (Zvezda). Predava tudi g. docent ing. V. Koželj o presoji segrevanja električnih strojev in aparatov.
O Zakaj razpošilja mestna elektrarna strankam račune na tiskovinah, ki so natisnjene v Nemčiji, je zadeva, ki je naše občinstvo že dolgo ne more razumeti. Kakor da bi v vsej Jugoslaviji ne bilo nobene tiskarne, ki bi bila zmožna delati take imenitne tiskovine. Pri nas narašča brezposelnost tudi v grafični stroki, v Ljubljani pa se dobi podjetje, ki je povrhu vsega celo v javnih rokah, ki daje svoje tiskovine tiskati v Nemčijo. Zakaj tako?
© Izredni občni zbor društva državnih upravnih pisarniških uradnikov za dravsko banovino v Ljubliani bo li. marca ob pol 10 dopoldne v kletni dvorani hotela Miklič na Masarykovi cesti z dnevnim redom: 1. poročilo predsedstva in 2. likvidacija društva. Člani se vabijo, da se izrednega občnega zbora polnoštevilno udeleže. — Odbor.
lere ji povzroča znana delavska kolonija v magda-lenskem predmestju. Gre za vprašanje določitve končnih anuitet. Kakor znano, je bila delavska kolonija zgrajena s pomočjo brezobrestnega jio-sojila ministrstva za socialno politiko, ki je prispevalo 2 milijona Din. Isti znesek je prispevala občina za prvo kolonijo, za drugo pa jo še sama dala 5 milij. Din. Ker pa so se na zaliievo strank samih v raznih hišicah izvršile nekalere preureditve in adaptacije ter so se zgradile pralnice, so narastli skupni stroški, ki jih je imela občina z graditvijo kolonije na 10 m pol milij. Din. Za manjši tip hišic se je doslej plačevala anuiteta mesečno 350 Din. vštevši zavarovalnino in davke, zn večji tip pa 450 Din. Ker pa so bile v številnih hišicah izvršene na zahtevo strank že imenovane investicije, je občina nameravala sedaj lastnikom teli hišic povišati mesečno anuiteto. Vprašanje je že parkrat obravnaval občinski svet, bilo pa je vedno odloženo v svrho nadaljnjega študija. Obstojajo tri predlogi: naj se anuitete zvišajo, naj se podaljša amortizacijska doba ali pa naj občina manjkajoči znesek sama plača. Zadnji predlog jo naslal med člani občinskega sveta na splošno razumevanje ter je verjetno, da se mesečno odplačevanje ne bo povišalo.
□	Iz policijske službe. Za policijskega nadzornika v Mariboru jo imenovan Janko Goršič, do sedaj pri policijski upravi v Ljubljani.
□	Za revne dijake je daroval v naši upravi g. ravnatelj Josip Ajdišek 100 dinarjev. Prisrčna hvala v imenu revnih dijakov.
Za dri a poročila:
Nenaden umik Kitajcev azt celi črti
Vse gori - L ud e beže
1 vetr« z"hi širijo. Japonci niso nič storili, da uničijo pilili r, ker tipajo, du bodo radi lega eksplodirale i a/ne pomične mino in da ho požar tudi pregnal kitajske franktirerje. Ogenj se jo že približal mednarodni naselbini tako, da se sliši prasketanje plamenov. Težek oblak dima se vali po mednarodnem mestu. Skoda je ogromna. Vse ulice so polu« najrazličnejših vazi), na katerih beži prebivalstvo s svojo revno opremo.
Ultimatum ZN Japonski
Ženeva, 2. marca. tg. Ko so bili nocoj sprejeti časnikarji, je izročil šef kitajske delegacije op« k i I a js k o-i a p o ns k ega konflikta v smislu člena 15 točke 2 pakta Zveze narodov. Ta opis obsega celili 48 drobno tiskanih strani. Voditelj kitajske delegaciji? dr. Jc« je porabil lo priliko in še enkrat nalanc.no pojasnil, zakaj jo Kitajska zahtevala sklicanj izrednega zasedanja Zveze narodov. Predsednik Paul Boncour bo ju!ni otvoril plenarno sejo s poročilom o dosedanjem delovanju Sveta Zveze narodov v japonsko-kitajskem konfliktu. Paul Boncour je danes prslal brzojavko japonski vladi, da naj do jutri ob 11 da jasen odgovor o predlogu za premirje, ki ga je stavil Svet Zveze narodov.
London, 2. marea. Ig. Kitajske čete so ponoči zapustile svojo staro frontno linijo in zaseule 12 m ptil milje od ,-šanghaja nove položaje. Umaknile so se popolnoma tajno iu japonsko črte tega niso opazile pred svitom dneva. V oficielnili londonskih krogih smatrajo la umik kitajske vojsko za izjml-nitev pogojev, pod katerimi se je Japonska izjavila pripravljeno za pogajanja. Kitajske čete so se najprej umaknile izpred Vu Sunga in Či Jang Vaiin in nazadnje izpred ('a Pcja. Glavna kitajska vojska sc jo pri svojem umiku driala železniške proge .šanghaj—Nanking. Novi kitajski položaji se nahajajo pri Kvin Sami. Kol odločilni vzrok za nepričakovano zapustitev stare fron e so navaja na kitajski strani, da so prišla japonska ojačenja. Kitajski general čaj Ting Kaj je izjavil, da so kitajske čete pripravljene na protinapad, če bi Japonci sledili Kitajcem do novih položajev.
1/. Tokia se poroča, da so v oficielnili krogih z zadoščenjem vzeli na znanje umik kitajskih čet in da Japonska ne bo samo umaknila svojih če>, temveč tudi vrnila na Japonsko vsa ojačenja, ne da bi šele čakala na mirovna pogajanja. Radi umika Kitajcev je mednarodna naselbina v strašni nevarnosti. Preden so Kitajci zapustili staro fronto, so na raznih krajih zanetili požare, ki se radi hudega
Razpadmie stranke ma Mmdlmrskem
Demokratična vofavna reforma - Francosko posojilo
Budimpešta, 2. marca. ž. Včeraj je govoril predsednik vlade Karolyii, ki je sporočil, di se seje prekinejo za mesec dni, kar je izzvalo največjo senzacijo v madjarskem političnem življenju. Splošno prevladuje mnenje, da vlada pripravlja nekaj posebnega in da je zaradi tega odgodila seje parlamenta. Verjetno je, da je grof Karolyi prišel do prepričanja, da je metoda režima, ki jo je inavgu-riral grof Bethlen, pcgrešiia in da je treba z njo prenehati ter pristopiti k sestavi koncentracijske vlade, ki bo edina še v stanju, da reši težke gospodarske probleme Madjarske. Vsa madjarska
Državljanski nemiri na Finskem
Stockliolm. 2. marca. tg. Vodstvo Lapovcev je za danes zvečer sklicalo svoje pristaše na raznih krajih, da se posvetujejo o bodočih korakih. La-povci so se po že prej izdelanem organizacijskem načrtu oborožili v raznih zbirališčih, da bi bili pripravljeni za akcijo. Danes opoldne pa je finska vlada izdala odločen sklep, jio katerem je ustavila v vsej državi brzojavni in telefonski promet. Dovoljen je samo lokalni premet. S temi odredbami, ki so samo začasne, hoče vlada preprečiti, da se ne bi Lipovci mogli med seboj brzojavno ali telefonično obveščati o svojih sestankih. Seveda trpi radi te vladne odredbe tudi trgovina in časopisje. Čuje se, da je več lisoč študentov odšlo iz HeVingforsa v Maeulsaelae. Druge vesti pravijo, da bo jutri uvedena na Finskem časopisna cenzura. Policija je aretirala več agitatorjev in agitatoric. Generala Vnleniusa pa še vedno iščejo.
Nova stranka
Bukarešt. 2. marca. ž. Bivši finančni minister in guverner Narodne banke Manoilescu, ki je znan kot osebni prijatelj kralja, namerava organizirati novo stranko v Romuniji.
javnost zahteva spremembo v tej smeri in verjetno je, da so je sedaj grof Karolyi za to ludii'odlo il. Grof Karo Iv i se je (uili pomiril s potrebo reforme volivne vlade. Ta parlament bo sprejel proračun in nov voiiv ni zakon, nakar se bodo najbrž v maju vršile nove volitve.
Budimpešta, 2. marca. ž. Vladna stranka je začela razpadati. Danes jo izstopil iz stranke Gezn Farkas ter se vpisal v liberalno stranko.
Budimpešta, 2. marca. ž. Listi poročajo, da jo Francija od leta 1922 do 1931 dala Madjarski posojila v skupnem znesku 500 milijonov frankov.
Pilsudski v Romuniii
Bukarešt, 2. marcu. ž. Maršal Pilsudski je vee-raj odpotoval iz Varšave v Bukarešt, kjer bo jutri sprejet v svečani avdienei pri kralju Karlu, kateri mu bo ob tej priliki izročil ukaz, s katerim ga po-stavlja za poveljnika enega romunskega polka. Pilsudski odpotuje nato preko Konstanze v Kairo, kjer bo ostal nekoliko tednov.
Lindbergov otrok v rokah
razbojnikov
Nevvvork, 2. marca. tg. Dočim policija z vsem! mogočimi sredstvi vodi preiskavo in išče otroka ter je celo predsednik Iloover dal povelje tajnim policistom, da z vso energijo zasledujejo roparje, je dobil Lindberg po pošli navadno dopisnico, na-čečkano s svinčnikom, s katero javljajo roparji, tla je otrok v dobrem varstvu, da pa naj gospod Lind-bergh počaka na nadaljnje instrukcije, katere naj poleni natančno izpolni. Lindbergh je pripravljen plačati 50.1X10 dolarjev, kar mu je svetovala tudi policija. Oblasti so razpisale nagrado 25.000 dolarjev kot nagrado za izsleditev zločincev.
Pariz, 2. marca. AA. Finančna komisija zbornice je sprejela vladni načrt o posojilu Češkoslovaški.
Trbovlie
Nesreča pri sankanju. Nogo si je zlomil pri sankanju v soboto popoldne čevlja, ski vajenec Guzej Slavko s Terezije. Z rešilnim avtom so ga prepeljali v ambulanco, kjer so ga mogli šele čez dve uri obvezati, nato so ga pa jirepeljali nazaj domov in izročili v domačo oskrbo.
Zastoj v pošiljat vi pošte. Vsled ukinitve vlakov zgleda, da bo pošta, ki jo oddamo 11. pr. v nedeljo poopldne, prišla v Ljubljano šele v torek dopoldne, dasi smo po vlaku samo eno uro narazen. Pozivamo pristojne činilelje, da skušajo zadevo z vlaki in pošto ugodneje uredili!
Prosvetna prireditev bo prihodnjo nedeljo popoldne v Društvenem domu.
Denarnico z vso mesečno plačo je zgubil neki uradnik na kratki poti od pisarne v stari bolnišnici do svojega stanovanja v rudniškem kon-zumu. Zraven je imel pa še drug denar, vsega vkup okoli 4000 Din. Pošten najditelj naj proti nagradi odda denar na občinskem uradu.
Kap je zadela Durnika Janeza, posestnika v Gabrskem. Bil je zelo skrben gospodar in zapušča še čisto male otroke. Radi srčne napake je umrl 37 letni rudar Košter Fi.rnc ludi družinski oče, na jetiki pn Bizjak Ana, žena rudarja, stara 44 let in Bovhan Franc, vpokojeni rudar, star 70 let. Svetila jim večna luč, preostalim pa naše sožalje!
Ljubljansko gledališče
DRAMA
Začetek ob 20»
Četrtek. 3. marca: NEKDO. Red E. Petek, 4. marca: Zaprto (generalka). Sobota, 5. marca ob 13: VEST. Dijaška predstava. Globoko znižane cene. -- Ob 20: JUBILEJ. Premijera.
OPERA
Začetek ob 29
Četrtek. 3. marca: ME DE A, MASKA RDEČE SMRTI, DANDIN V V1CAH. Red C. Pele';, i. marca: VIJOLICA ZT MONTMARTRA.
Gosluje gdčna Erika Druzovič. Red A.
Ku*iurw obzornik
JOŽA LOVRENČIČ: TIHO ŽIVLJENJE
Risbe B. Jakca. — 1931. — Mladinska matica v Ljubljani.
Kol izredno izdanje Mladinske matice je izšla la lepa knjga legend, ki mora ogreti tako mladega kakor starega čitatelja. Med vsemi načini ljudskega j> ipovedovanja je legendarni skoraj najbolj goruk, najbolj privlačen in se ludi redoma stopnjuje do največjih inveneijskih lepot, ohranje-vaje toploto domačnosti in preprostosti tudi v svojih liričnih oblikah, kjer časih nzrodoa po-pevka ske.aj že uhaja v drugo sfero — v čisto melodi-oznnst.
/•.a splošno Lovrenčičeve legende niso pismeno oblikovanje obstoječega narodnega blaga, marveč .je uvlcr jiorabil kak drobec ustnega izročila ali kal; star zapisek kol pogon za samostojno obdelavo, kar s p avl z drugimi besedami, da največkrat tu nimamo opravka z .narodno . marveč s pesnikovo invcncijo. Tega pesnik ne taji, nasprotno, več kot enkrat poudarja svoja lastna prizadevanja za ustvaritev teb legend.
Presenetljiva je v Lovrenčičevi knjigi po-8lro.it krajev — saj so legende v glavnem navezane n.i kri'je — z.pored se vrste Trenta, Čedad, Dražgoše, Sv Jošt in i< opa; in mestoma se je jicsnik kuj Iej»o uveljavil kot krajinar.
Motivno so vse legendo mikavne, (ako prva o čudežnem povratku relikvijo Kriščevega trna, ki ga je moral sta i trentarski beneficirat Franc Vacluv Lucenperger no dekanov ukaz posliti v Bovec, ko se mu je od žalosti ob lem trg 'o srce... Druga legendo nam pripoveduje, kako j>;
peklenšček Čedajcem zidal most in zahteval za plačilo prvo bitje, ki pojde čezenj; pa kako ga je opeharil preprost pastirček, ki je potočil kolo sira čez most in je za kolesom planil čez most njegov pes... Tretja o zlatem studencu v Dražgošah, ki so ga ondotni ljudje porabili za pozlatitev vseh svetnikov v cerkvi, zase pa niso vzeli nič... četrta o vrabcih na Planoti, odkoder jih je za vedno prepodila Marija, ki je hotela tja z Jezuščkom, a sc je le-ta prestrašil strašila, ki se ga še vrabci na Pl.noti niso bali — toliko jih je bilo... Peta
0	otroku, ki se je v viharju izgubil in ga je v : neurju sam sv. Jošt varno peljal do pueavnika _
kaj genljivo in poučno napisana. — Zadnja o olro-j ški božji poti v K opi, zvezana s čudežnim ozdrav-| Ijenjem nemega Klemenčevega Jurčka, pa je gotovo najboljša in najlepša med vsemi. — Mislim, da bosta mladini, kaleri je knjiga zlasti namenjena, najbolj všeč zadnji dve, zato pa bodo ob prvih odrasli imeli mnogo užitka.
Kar tiče Lovrenčfčevega pripovedovanja je
1	robu opomniti, da je živahno in vendar tako obloženo z arhaizmi. s stilističnimi spretnostmi, da je skoz in skoz ohranjena tista legendarna posve-čenosb: besedila, v čemer je torej pesnik zelo lepo uspel. Da spominja lu pa tam nekoliko na Preglja, ne jemlje njegovemu delu nič, saj je Pregelj nekako vpeljal in udomačil pri nas slog, ki je za pripovedovanje legende kakor nalašč. S tem nikakor ne trdim, da bi bil Lov enčič v slogu posnemal Preglja, marveč da si je prisvojil lislo, kar jo i/. Preglja že postalo nekaka splošna lastnina našega književnega jezika in sloga, pri lem pa je pesnik tudi sam vpeljal marsikatero lopo slavo besed, marsiknle o izbrušeno, a še neizrabljeno prispodobo in primero.
Božid r Jakae je opremil čedno tiskano knjigo z mnogimi lepimi risbami, ki pričajo o njegovi ,
elegantni spretnosti v lej umetnosti, v kateri se je žo marsikate i naš slikar in risar jioskusil, a malo kateri uveljavil. Resda spominjajo .Takčevo ilustracije mestoma nn način Vavpotičevega gledanja knjižne ilustracije, vendar so nekako bolj sproščene, svobodnejše, manj dekorativne ko i jedrovite.
Vse v vsem se je predstavila nova Lovren-eičeva knjiga zelo ugodno in upati je, da bodo mnogi lepega čtiva željni z veseljem jiosegli po nji.
s. š,
»KRALJESTVO BOŽJE«, ŠT. 3.
Izšla je 3. številka »Kraljestva božjega<-. Ta list si uspešno utira pot med ljudstvo, saj je že precej razširjen. In to spričo svoje lepe, bogate in aktualne vsebine v polni meri zasluži, saj je edini tovrstni lisi pri nas. — Prvi članek ^Cvetna nedelja« (Cislercijanski samostan v Stični) nas popelje preko postnega časa, časa priprave, do cvetne nedelje, označi liturgijo te nedelje in nas končno uvede v veliko tragedijo velikega petka. _
D. F. Kovačič objavlja zanimiv ekscerpt iz Prašni-karjeve pridige ob Slomškovi novi maši (s Slomškovim portretom, ki ga je napravil jezuit Friderik Rinn leta 1859). Ta pridiga je zelo zanimiv dokument, ki vsebuje važne podatke iz Slomškove mladosti in je nekaj, bi rekel, proroškega za Slomškovo poznejše življenje. Tudi kot literarni spomenik ima svojo vrednost, ker nam podaja vzorec takratnega poliudnega cerkvenega govorništva. — Članek -Odkritosrčne romarjeve povesti« pripoveduje, kako se je neki kapetan odvadil pijančevanja z vztrajnim čitanjem svetega pisma. — ».Jubilej grškokatoliškega semenišča v Zagrebu« v kratkem podaja zgodovino naših grškokatolikov in njihovega semenišča v Zagrebu, ki obhaja žc 250 letnico. (Slika.) — Dr, Fr. Jaklič nadaljuje lep in zanimiv življenjepis Sofije Svetine, katoliške
Rusinje, to pot c njenih iskanjih resnice. — Slede Duhovna pravila«, »Besede svetih očetov«, -..Mali apostoli«, polem pa so razne zanimivosti in aktualne vesli iz vse Evrope, naj omenim le ckscerpt iz ruskega »Antireligioznika-, ki kljub svoji bre'2:-verski zagrizenosti mora priznavati agilnost in velik pomen in vpliv papeža Pija XI. — List vsakemu naitopleje priporočamo, da ga naroči, saj stane le 12 Din, a bogata vsebina daleč presega lo malenkostno ceno. Naroča se: Ljubljana, Napoleonov trg št. 1.	v, k.
OTROK V PREDŠOLSKI DOBI.
(Otrok od prvega do se-Jmega leta.) Spisal zdravnik dr. B. Dragr.š. Založila družba sv. Mohorja.
Knjiga obsega 270 strani. Snov ie obdelana v 15 velikih poglavjih. Pelje nas ekozi otrokovo dušo od prvega do sedmega leta. Razkrije nam sto in sto nians otrokove duše, pri katerih spoznamo, kako malo smo prav za prav poznali le mlade ljudi in koliko smo ,se pregrešili nad njimi. Pelje nas v lepoto in rast otrokovega telesa, pa tudi v njegove bolezni, navajajoč nas z besedo in nazorno sliko, kako jih je mogoče preprečili, kako narediti, da bo otrok zdrav, živahen in srečen. Vodi nas v ves zamotan a tako lep svet otrokove dllše,
v njeno žalost in veselje, v njeno gledanje _ coo-
znavanje lepot, resnice, v njeno aktivnost, ustvarjanje, pelje nas skozi umetniški in religiozni svet mlade duše, Dragaš jc sam živci ob otroku, spoznaval ga je in pisal jc to prelepo knjigo mnogo let. Zato najdemo v njej vse polno misli, ki bi jih težko našli v tuji literaturi in so p>av njegove. Knjiga bi morala priti v vsako našo družino, v roke vzgojiteljev, staršev, učiteljev, duhovnikov, že zalo, da jim bo otrok s svojimi očmi hvaležno zahvalil za pravilno ravnanje z njim. Prav pa ravna z otrokom le tisti, ki ga pozna.	M.
Dnevna kronika
s lem da uporubljote

pred slabim in mrzlim vremenom, da ne poka in nc poslano hrapava. Nadrgniie Vašo kožo vsak vučer, predenj qies!e no počiiek temeljilo z Nivea-Creme. Tkanine postanejo s iem mladostno napete, koža pa močna in prožna. Veter slabo vreme ji ne morejo več škoditi. Nadrgniie pa ludi podnevi, predenj odidete na prosto, lice in roke z Nivea-Creme. Ta kroma namreč ne zapusti nikak sijaj, ter Vam nudi oni sveži in mladostni izgled, ki ga mi vsi tako radi imamo. Razlika nasproti luksuznim kremam:
Najvišji učinek ali ceneje. Nivea-Creme: Din 5.oo—22.oo Jugosl. P. Beisrsdort 4 Co. d. s. o. Maribor
Koledar
Četrtek. 3. sušca: Kunigunda, cesarica; Marin, m učenec.
Novi grobova
+ V Ljubljani je umrl g. Miloš Adamič, dijak tehnične srednje šole. Pokojnik je bil najmlajši sin uglednega industrijalca in veletrgovea Antona Adamiča v Kranju. Bil je zelo simpatičen mladenič in pri svojih tovariših izredno priljubljen. Njegovo truplo bodo prepeljali v Kranj, kjer bo pogreb v petek ob 4 popoldne. Blag mu spomin! Žalujočim staršem, sestri in bratoma našo iskreno sožalje!
•j- V Ljubljani je umrl g. Mihael Volk, sprevodnik drž. železnice. Blag mu spomin! Žalujoči soprogi naše sožalje!
-f- Na Savi pri Jesenicah je umrla gospa V i I -manova, soproga upokojenega ""•Jirnišl^sjji delovodje g. Kristijana Vilmana. Bolehala jo delj časa. V sredo so jo pokopali na jeseniško pokopališče. Pokoj blagi ženi, preostalim naše sožalje!
■f" V Lahomšku pri Laškem je umrl g. Karel Kranjc, posestnikov sin. Zadela ga je 1. marca možganska kap. Zjutraj ob 7 je bil še pri sv. maši, ob 10 pa že na mrtvaškem odru. Bil je edini sin uglednega posestnika g. Jurija Kranjca. Pogreb bo danes dopoldne ob 9. Svetila mu večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje!
Cerkveni vestnih
Nožne častivce vnovič opozarjamo na nočno češčenje v stolnici. Pričetek drevi ob devetih.
Ostale vesti
—	Tudi za 15.000 Din gre! Cenjene naročnike opozarjamo, da gre pri točnem plačevanju naročnine ne samo za redno prejemanje »Slovenca-, marveč v slučaju smrti naročnika radi nezgode za izplačilo podpore 15.000, oziroma 10.000 Din, katera podpora zapade, ako naročnina ni pravočasno plačana. Že ta razlog naj bo merodajen za vsakogar, da se pravočasno pcsluži priložene položnice za obnovitev naročnine. Predvsem pa je neobhodno jiotrebno, da so poravnani vsi morebitni zastanki.
—	Zavarovanje postrežnic in hišnic. Po odredbi SUZORa v Zagrebu so od 1. marca 1932 dalje zavarovanju zavezane tudi poročene poslrežnice in hi&nioe, toda le takrat, če jo lo njihov glavni posel, če za svoje delo zaslužijo nad 200 Din na mesec, vendar pa samo toliko časa, dokler njihov soprog nima zaslužka radi brezposelnosti, bolezni, vojaščine itd. Urad poziva vse delodajalce, da prijavijo postrežnice in hišnice, ki izpolnjujejo gornje pogoje, v zavarovanje najkasneje do 8. marca 1932. — OUZD v Ljubljani.
— Pregled motornih vozil v laškem okraju se bo vršil dne 10. marca po sledečem redu: za občine Laško, Marija Gradec, Sv. Krištof, Sv. Lenart, Jurklošter iu Loka pri Zidanem mostu v Laškem pred hotelom »Savinja« od pol 8 do pol 10 dopoldne. Za občino Dol in Hrastnik v Hrastniku pred občinsko pisarno od pol 11 do 1. Za Trbovlje (trboveljsko kotlino) v Trbovljah pred rudniško restavracijo od 1 do 4. Evidenčno tablice bodo lastnikom vozil razdelili na dan pregleda.
' — Poziv vsem nesamostojnim zobc,tehnkomt Poživljamo vse brezposelne zobotehnike kakor tudi Eobotehnikc nameščence, da se lako j pismeno
■prijavijo društvu, ki rabi nujno tozadevne podatke. — Društvo zobotehnikov za dravsko banovino v Ljubljani.
—	Požarna varnost. Vsak dan beremo v časopisih o požarnih nesrečah, ko ta strašni element uničuje človeku najpotrebnejše, to je njegovo strelo, njegov dom. Marsikdo si še ni na jasnem, kje lici vzrok tem groznim nesrečam. Res je, da so mnogih požarov krive zlobne roko brezvestnih oseb, mnogokrat pa ludi neprevidnost lastnikov samih. Lahko pa rečem, da bi se dalo preprečiti vsaj 50 odstotkov vseh požarov z dobro požarno varnostjo. Vprašanje seveda nastane, kdo naj bi vršil to težko službo ni kako. Na la način bi preprečit že naprej nesreče, katerih se običajno zavedo prizadeti počni, ko jo že prepozno. Zato je polrebno, da se tega zavedajo ne samo vsi hišni lastniki, marveč vsa javnost, predvsem pa oblasti. Kolikor mi je znano, bo v kratkem izdan nov pravilnik za izvrševanje dimnikarske obrli. In ravno s tem pravilnikom se lahko mnogo stori za požarno varnost. Pravilnik naj bi določal, da morajo ravno dimnikarji vršiti to važno službo in naprej preprečiti nevarnost požarnih nezgod. V to svrho je potrebno, da se dimnikarjem nudi čim večja možnost do vstopa v vsa poslopja, v katerih se nahajajo kurilne naprave. Zlasti pa velja to za deželo, kjer je požarna varnost najmanj zaščitena in je dimnikarjem v več slučajih onemogočeno redno izvrševanje njihovega poklica. Zato je potrebno in priporočljivo, da merodajni činitelji posvetijo vso svojo pažnjo pri sestavi novega pravilnika v prid splošne požarno var- » nesti. — X.
—• Legitimacije in vozovnice za velesejme v Litpskem, Pragi, na Dunaju in v Budimpešti se dobo pri »Putniku , Ljubljana, Dunajska cesla L
—	Pri slabosti par kapljic Fellerjevega, bolečine pomirjujočega blagodišečega Elsafluida na sladkorju ali mleku, je še zmeraj pomagalo. To varuje tudi pred krči. kašljem, hripavostjo itd. Poskusna steklenica 0 Din, dvojna steklenica 9 Din povsod. Po pošli 9 poskusnih ali G dvojnih ali 2 veliki specialni steklenici 62 Din brez daljnih stroškov pri lekarnarju Euge-n V. Feller, Stubiea Do-nja. Elzatrg 134. Savska banovina.
—	Nesreče pri smučanju. Na Dobrava se jo ponesrečil pri smučanju 10 letni Ivan Stankovi?, sin delavca, z Dobrave 32. Predvčerajšnjim je padel in si zlomil levo nogo. Dečka so včeraj pripeljali v ljubljansko bolnišnico.
—	Kdor sc hoče ohraniti svežega iu zdravega,
naj jemlje tedensko enkrat ali dvakrat pred zaju-trekom kozarec naravne »Frauz-Josef« grenčice. Zdravniška poročila iz bolnišnic dokazujejo, da radi jemljejo »Franz-Josef« vodo posebno bolniki na želodcu, črevesu, jetrih, ledvicah in žolču, ker brez neprijetnih občutkov in posledic ločno odvaja. »Franz-Josef« grenčiea se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
— Avto povozil krošnjarja. V Zabnici na Gorenjskem jo predsinočnjim avto neznanega lastnika povozil 23 letnega krošnjarja s kuhinjsko posodo Janka Pečka iz Pulkovca 30 v občini Žormauec pri Krapini. Avto je zlomil Pečku desno nogo. Pečka so včeraj pripeljali v ljubljansko bolnišnico.
— Sadjarska podružnica na Viču priredi v četrtek, dne 3. marca 1982, ob 19 zvečer v risal-nici osnovne šole svoje običajno sadjarsko preda-
vanje, h kateremu so vabljeni vsi člani in prijatelji sadjarstva.
— Društvo izložbenih aranžerjev v dravski banovini vabi na svoj ustanovili občni zbor, ki bo v nedeljo, dne 0. marca t. I. ob polil v veli k i d v o r a 11 i »T r g o v s k e g a do 111 a v Ljubljani vse aranžerje in trgovske nastav-ljence. Ker gre za občo korist, prosimo polnošte-vilne udeležbe. — Pripravljalni odbor.
—	Predavanje o reji malih živali in o organizaciji priredi društvo »Živstlica« v nedeljo, dne 6. marca ob 10 .»opoldue pri Novem svetu v Ljubljani na Gosposvetski cesti. Člani in ljubitelji vljudno vabljeni!
—	fim več jezikov znaš — tem več veljaš! Pod tem naslovom smo priporočili pred dnevi nekaj praktičnih pripomočkov za nemški in francoski jezik za samouke in tečaje. Danes objavljamo ni.slove knjig za srbohrvaški jezik in italijanščino: Srpska početnica. navodilo Slovencem, ki »o žele naučiti srbohrvaščine v besedi in pisavi (cirilice). Din 12; Srbohrvatska vadniea, I. letnik, sestavil dr. M. Rupel. Din 32; 11. letnik, Din 42 (knjigi se rabita v meščanskih in srednjih šolah in pri pouku Rad io-Ljubljana); dalje: Šrbohrvatsko-slovenski j slovar, sestavil dr. A. Vilhar, vezano Din 70; Sli>-vensko-srbohrvatski slovar, vezan l)in 70; Italijanska vadniea za šolo in samouke, I. in II. del, sestavil dr. St. Loben, vezano Din 64; Italijansko-slovenskj slovar, sestavil dr. J. Valjavec, vezano Din 70; Slovensko-italijanski slovar, sestavi! dr, .1. Valjavec, vezano Din 70. Vse knjige ima v zalogi Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
—	Na občutljivi koži se pojavijo lišaji iu drugi nedostatki pri vporabi škodljivega mila. Zalo se priporoča vporaba samo takih mil, ki so medicinsko brezhibna, kot so lo: Fellerjeva Elsa-mila lepote in zdravja in sicer: lilijino mlečno, lilijine kreme, boraksovo, glicerinovo, katranovo, ruine-njakovo in milo za britje. To pošti pet kosov 52 Din brez daljnih stroškov pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stubiea Donja, Elzalrg 1JM. Savska banovina.
Luče ob Savinji. Tudi naša mladina se pridno vežba v zimskem športu. Da ste jih videli preteklo nedeljo pri smuški tesmi! To je bilo veselja! Tekmo jc" prišlo gledat tudi preccj odraslih. Želeti je, da se j tudi naši fantje začno 6mučati. Prihodnjo zimo — vsi na Gmuči!
Programi Rndia-Liubljana i
Četrtek, 3. marca: 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Cas, plošče, borza — 17.30 Salonski kvintet — 18.80 Ing. Novak: Gozdarstvo -19.00 Dr. A. Bajec: Italijanščina — 19.30 Dr. M. Rupel: Srbohrvaščina — 'iO.OO Pero I lom: Poglavje iz. vzgojeslovja — 20.30 Koncert okteta Ljubljanskega Zvona , vmes poje -Dijaški oktet T. S. S.-—- 21.30 Samospevi ge. Zlate Gjungjenac-Gavella, primadone ljubi j. opere — 22.00 Prenos iz Brna: Parsival (Wagnor), III. dej. — 22.30 Čas in poročila. —
Petek, 4. maica: 11.30 Šolska ura: Kako so telovadili nekdaj in kako telovadimo sedaj. — 11.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13.00 Čas, plošče, borza. — 17.30 Plošče. — 18.00 Leo Poljanec: Moii doživljaji v Afriki. — 18.30 Gospodinjska ura, vctdi Krekova gospodinjska šola. — 19.00 Dr. Lovro Sušnik: Francoščina, — 19.30 Dr. Valter Bohincc: Narodi zemlje. — 19.45 Sokolsko predavanje iz Belgrada. — 20.15 Prenos iz Varšave: Pianist Orlov. — 22.30 Čas in poročila.
Drugi programi t
Petek, 4. marca.
Bclgiad: 11.05 Radio orkester. 12.35 Ciganska ! glasba. 20.15 Varšava. — Zagreb: 17.02 Radio orkester. 20.15 Varšava. — Dunaj: 11,30 Opoldanski koncert. 19.20 Violončelo. 20.00 Prenos iz Ne\vyor-ka. 20.15 »Slavček«, opera. — Rim: 12.45 Vokalni in instrume 11 a 1 n i koncert. 17.50 Vokalni koncert. 20.45 Operetni prenos. — Milan: 20.15 Izbrana glasba. 21.00 Varietejski večer. — Stuttgart: 1<>.45 Anekdote. 20.05 Simfonični koncert. 22.40 Zabavna glasba. — Berlin: 20.00 Amerika. 21.10 Koncert. 10.30 Šport, nato zabavna glasba. — Barcelona: 19,00 Trio, 21.05 Radio orkester. 22.00 Vokalni koncert, — Mor. Ostrava: 12.45 Oooldanski kon-oert. 20.55 Poljudna glasba. 22.20 Praga. — Lan-genberg: 13.05 Opoldanski koncert. 20.00 Iz Amerike. 21.00 Slušna igra. 2?.2f) Plesna glasba. — Toulouse: 18.15 Operne pesmi. 19.45 Pestra glasba. 20.45 Moderna simf. glasba. 23.00 Kilare.
1. mafa 1932
je oni veliki dan
žrebanja srečk za zgradbo katedra!
Vsled velikega povpraševanja bodo srečke kmalu popolnoma razprodane. Ne čakajte torej do zadnjega trenutka, ker s tem
zamudite največjo priliko za Vašo srečo I Dobitki: 2x Din 2,500.000—, 2x Din 500.000'—, 10X Din 100.000 —, 100x Din 10.000 —
Glavni dobitek: Din 5,030.000 -3
Cene srečk: Dvojna srečka Din 200 - cela srečka Din 100poSovica srečke Din SO'-, četrtšnka srečke Din 25-
Nikaka igrat ma kota (razrede)!
Enkratna vloga !
Srečke prodajajo: vsi župni uradi, kolekture, denarni zavodi, cerkvene
in dobrodelne ustanove itd.
Centrala: Beograd Ulica ]ovana Rističa 20
Prodajna podružnica: Zagreb, Tvrtkova ulica 5
Prizor iz bara
(Socialna slika.)
Berlin, februarja 1932. V nočnem lokalu sedi bledo, še precej
lopo dekle, oblečeno v tenko oblekco in se mt-smehlja, če jo pogleda kdo od gospodov, ki posedajo pri drugih mizah, kadijo debele cigare in fine cigarete in se zvedavo in s strekovnjaškimk pogledi ozirajo po dekletih.
Gospod ober, ono-le dekle naj pride k ineni k — Dekle pokorno vstane in se vsede
»Ze toliko si izdal zn mene. Cvetlice, bonboni — in te igračke, kako vesel jih bok
»Kdo?«
»Moj mali.«
»Ni prav nič treba, da mi o njem gobez-dašk
»Ah, če bi njega ne imela, bi prav gotovo ne bila tukaj.«
»Ta je tudi dobra; lepa morala tok
Plesa je konec. Gospod ravnatelj vzame dekleta pod roko, gre k mizi in s širokopotez-no gesto plača precej masten račun. V garderobi jo vpraša: »Ali je mali pri tebi?«
Ona vsa vzradoščena: »Seveda!«
»Če je tako, greva v hotel.«
Dekle se razočarano brani: 'Ne, to pa ne! Zabavala sem vas, več pa ne storim.«
»Zabavala!« zarjove gospod ravnatelj in se krohote. »Neumna punčara! Menda misliš, da sem s kmetov! Kar lepo naprej!«
»Če me hočete spremiti do hiše, potem se peljen1 t Vami.«
»Ha, ' fina dama — seveda!«
:>To, žalibog, nisem. Taka, kakor vi mislite, pa tudi ne.«
Za pomlad
nudimo apartne novosti v suknu za obleke, površnike, treneheonte i/, velike izbere. V našem ateljeju krojene obeke za oblačila bo,io oJsiej v izvedbi nenadkriljive. Drago Schwab — Lfubliana
»Izžemati seveda znaš, mesto da bi pošteno delala!«
»Kaj naj delam; kdo pa vzame v službo nesrečnega dekleta z majhnim olrocičkom in pa še ta pljuča! Ali, Bog se usmili!«
»Hej, ober, povejte mi vendar, ali je to zavod za bolne na pljučih ali je bar, nočni lokal?!«
Po kratkem razgovoru gospoda ravnatelja z gospodarjem bara mora dekle vrniti cvetlice, bonbone, igračke, vse, kar ji je »gent-leman« podaril. Za v baru kupljene stvari dobi gospod povrnjen denar, prezirljivo pozdravi: »Dobro jutro!« — in odide. Dekle plaka in kašlja.
»Od jutri ni treba več prihajati,« ji reče gospodar, obrne hrbet in cdde.
Policijsko poročilo naslednjega dne: Mlada ženska svojim štiriletnim nezakonskim sinčkom se je davi zastrupila s plinom...
Zaščita zaledja proti vojnim sirupom
(Nadaljevanje.)
Vzemimo čist žepni robec — ženske lahko kar ruto z glave — namočimo ga v vodo, jesih, olje ali glicerin, zakrijmo si z njim usta in nos, skozi katerega dihajmo. Drugi način pa je, da vzamemo več plasti tkanine, vate ali kakega drugega poroznega blaga in nasujemo med posamezne plasti cinkovega oksida, natrijevega karbonata, razdrobljenega oglja — najbolje od češpljevih pe-ček —, nekoliko kalijevega hipermangana v zrnih, natrijevega hiposulfida, natrijevega bikarbonata, sode bikarbone in urotropina, kar dobimo v lekarnah. Vse moramo sešiti, namočiti v ricinovem olju in glicerinu ter si potem navezati na obraz in dihati skozi te snovi. Če bi ne bilo drugega pri roki, si pomagamo la ko tudi z zemljo, držeč jo k ustom in nosu Seve, zasilna maska nam more služiti lo malo časa, kar posebej poudarjam, da se ne bi preveč zanašali nanjo in se ne zmenili za prava obrambna sredstva.
Hišna in skupna zavetišča.
V	obrambo zaledja proti strupenim plinom bi prišla v poštev tudi hišna in skupna zavetišča. Gotovo je, da po mestih in vaseh ne bo imelo ne mask ne dihalnih aparatov mnogo ljudi, ki so po cele dneve v službi in pri delu izven svojega doma v tovarnah, delavnicah, uradih, šolah, na poljih, na cestah in drugod. Za te bi morali zidati že v miru po tovarnah, delavnicah, šolah itd. več pripravnih in hitro dosegljivih hišnih zavetišč. Prav tako pa bi morali misliti tudi že tedaj, da bi zgradili skupna zavetišča za vse, da bi se mogli v slučaju potrebe hitro in brez beganja zateči vanje.
Občemu pomenu zavetišč ne more pač nihče ugovarjati in zato je naravno, da bi morale skupi a zavetišča graditi občine, hišna zavetišča pa i risi I-tucije in podjetja in vsi gospodarji v svojih poslopjih.
Kakšna naj bi bila skupna in hišna zavetišča in kako naj bi bila opremljena?
V	Ameriki in Rusiji imajo že pripravlje.ic podzemeljske zgradbe, ki naj bi služile v slučaju notrebe kot skupna zavetišča, a jih uporablja.o zdaj za kino, gledališča in zborovanja. V te podzemeljske zgradbe dobivajo potom električnih ventilatorjev iz gornjih plasti, iz hribčkov, parkov pa tudi iz visokih dimnikov prečiščen zrak, ki so črpa skozi ogromne filtre, sesloječe iz humusa — prsti in raznih plasti kemičnih snovi, oglja itd. pa tudi skozi Leklerjeve filtre, kateri bi v slučaju napada z vojnimi strupi zadrževali vse strupe iz zraka in bi jih nevtralizirali ali uničevali. Tudi sicer so vsi prestori udobno opremljeni. Poskrbljeno je, da 6e vhodna vrata z dvojnim prednjim prostorom hermetično zapirajo. Prodiranje zraka skozi taka vrata je v notranjost takorekoč izključeno, ker je pritisk prečiščenega zraka v zavetiščnili prostorih večji od zunanjega, katerega zadržuje in odganja, kakor bi odganjal tudi plin. V onem prednjem prostoru z dvojnimi vrati bi bil nameščen v slučaju potrebe stražnik za razkuževanje zraka v predprostoru, tako da bi v notranjost skupnega zavetišča absolutno ni mogel vdreti ntLen p'in. Razsvetljava je električna. Pripravljene imajo tudi bombe s kie:kom, da bi bile v slučaju potrebe pri rokah. Stranski prostori, ki so popolnoma ločeni od glavnih in so v njih tudi tuši e toplo vodo in zaloga obrambnih sredstev, naj bi služili po potrebi reševalnim oddelkom. Tako poslopje, zavarovano od zgoraj proti bombam, nudi lep čas popolno varnost.
Ali bi se ne mogla tudi pri nas zgraditi taka zavetišča?
V	velikih mestih bi jih bilo umestno zgraditi pod betoniranimi cestami po načinu podzemeljskih stranišč, ki bi bila seveda po zato določenih načrtih izvedena, v mestih in krajih, ki so ob holmili in hribih, pa bi si lahko pomagali z rovi. Rovi, navrtani od vseh strani v hrib, naj bi vodili vedno više in se končno združili v velik prostor, ki naj bi služil kot skupno zavetišče. Stene v takih prostorih — v hodnikih in skupnem zavetišču — bi morale biti v svrho hermetičnosti gladko ome-tane s cemenlom ali prepleskane z oljnato barvo. Zrak bi se moral dovajati v notranjost iz višine električnim potoni skozi velike filterje. Vhodi v zavetišča bi morali bili nižji in imeti prostore, kjer naj bi bilo vedno dvoje, morda železnih vrat, ki bi se dobro in hermetično zapirala ter se še zastrla s Perinellovo zaveso, t. j. debelim blagom, namočenim v posebni tekočini (Solvejeva sol). V prostorih ob vhodih bi morali biti vedno z maskami zaščiteni stražniki, ki bi z razškropilniknm pazili, kako je z zrakom. V slehernem zavetišču bi moralo biti poskrbljeno za čim večjo udobnost; hrane in drugih življenjskih potrebščin bi ne smelo manjkati in razsvetljava naj bi bila električna. Za skrajno rezervo pa bi moralo biti zadosti bomb s kisikom, ki bi se lahko v potrebi odprle in osvežile zrak.
Res je, da bi taka zavetišča, ki bi jih moralo bili v mestih in večjih krajih več, stala zelo visoke vsote, a če pomislimo, da bi rešila prebivalstvo, pač. ne kaže strašiti se izdatkov, pa naj bi še tako obremenili vsakoletni proračun prsameznih občin.
Vsa zavetišča bi morala biti že v miru ljudem znana in dogovorjen bi moral biti tudi znak, ki bi javil prebivalstvu nevarnost prihajajočega plina, nakar bi morali vsi v zavetišča, zlaeti oni, ki bi ne mogli uporabljati mask. Pretečo nevarnost plina bi javili mestom in večjim krajem obmejni telefonisti in radio, lokalno bi pa sirene ali plat zvona dali ljudem ta moment v splošno vednost.
Vemo, da za enkrat še ne moremo računati s takimi skupnimi zavetišči, zato pa naj bi imela vsaka hiša svoje hišno zavetišče proti strupenim plinom. Mednarodni Rdeči križ je svetoval na svojih konferencah v Bruslju in v Rimu, naj bi se lako hišna zavetišča napravila v kleteh in drugih podzemeljskih prestorih. Pri tem je pa trebn pomisliti, da povzročajo napadi s plinskimi bombami često ludi požar, ob katerem bi se prebivalci v hišnem zavetišču počutili vse prej kol varne. Zalo je rezultat o obrambi hišnih prebivalcev ta: vsaj velike hiše naj bi bile tako z:dane, da bi se v slučaju potrebe hermetično zaprla vsa vrata iu okna, zrak pa naj bi se dovajaj potoni črpalk v vsako sobo iz dimnika, v katerega prihaja iz neokuženih plasti	(Dalje.)
General Ma —• umorjen? Kitajski general Ma ča Cany, ki je bil poveljnik kitajskih čet ob reki Noni v verni Mandžuriji, in ki so ga Japonci baje podkupili, da so lažje zmagali, je bil po ruskih vesteh zahrbtno umorjen. Tajna kitajska organizacija je sklenila umoriti tudi vae one častnike, " ki so obdolženi, da so v zvezi z Japonci.
Tudi ženske na fronto. V obrambo svoje dežele se je dvignil ves kitajski narod. Na bojišče v Šanghaju jc odšel tudi prvi bataljon ženskih prostovoljcev.
Učinkovita reklama
Hittler po zaprisegi, tlittler je bil te dni imenovan za tajnika braunschvveigškega poslaništva v Berlinu in je s tem pridobil nemško državljanstvo, da bi lahko kandidiral za predsednika nemške republike.
h gosipodu ravnatelju, stalnemu gostu nočnega lokala. Gospod ravnatelj si z desno roko na-toči drage pijače, z levo pa takoj objame dekleta. Godba in šampanjec delujeta. Dekle, ki je še malo preje žalostno samevalo, pride v prijetneje razpoloženje.
Gospod ravnatelj je podjeten in za to šalo ne štedi ravno z denarjem. Pred dekletom leže na mizi darila: cvetlice, bonboniere, čokolada.
»Ti si krasno, najbolj sladko dekletce na svetu,« ji šepeta v uho in poskuša jo poljubiti.
Dekle se brani: »Ne, ne tukaj!«
»Imaš prav! Pojdiva!«
»Ne smem še; moram ostali v lokalu do štirih zjutraj.«
»No, pa pijva še naprej.«
Dekle ga hvaležno poboža po roki in pravi: »Kako ste dober!«
»Kaj bi tisto, kar tikajva se!«
»Ti si tako dober — kaj ne, da mi boš kaj dal.«
»Pozneje že, to se razume.«
»Ab, tako slabi in težki časi«
»Nisem prišel semkaj, da bi poslušal tako iarnanje.«
»Če mi boš kaj dal, bom tako vesela in zadovoljna.«
»Dobro, mala,« odgovori ugledni gospod ravnatelj, seže v notranji žep in ji da stotak, »a conto ljubezni.«
»Ah, saj me nimaš rad.«
»Kako da ne, prisežem ti, če ravno hočeš.«
»Ali imaš doma ženo?«
»Kaj te, vraga, to briga! Pij«
»Postanem tako žalostna, Če preveč pijem.«
»Potem pa ne spadaš semkaj.«
»Da, da, — saj vem.«
»Pojdiva plesat!«
Plešeta.
Gospod ravnatelj: »No, vidiš, saj še nekako gre.«
Dekle se nasmeje in reče: »Da, res gre, ti plešeš tako dobro. Sedaj sem zopet dobre volje.«
»No vendar, hvala Bogu; splob pa bi me morala ti razveseljevati.«
»Ali naj ti vrnem denar?«
»Kaj si neumna k
PROČ OD VSAKDANJOSTI!
Če postane govornik dolgočasen, začno poslušalci zdehati. Če krasi« svoj govor s tujkami, ki jih sam ne razume, in če gradi dolge stavke, potem bo gotovo doživel polom. In če bo p-sal re klamo, bo njegov polom še večji. Zakaj? Pri govorniku smo več ali manj prisiljeni, da ga poslušamo, časopis pa lahko vsak čas odložimo ali pa pričnemo namesto tega oglasa brati drug oglas. Zato: življenje v besedilo, da prisili bralca k branju!
Slika ima večjo privlačno vrednost, če je v njej življenje, premikanje. Tako tudi besedilo. — Mrtvih stavkov najdemo dovolj v konverzacijskem leksikonu. V oglasu si jih ne želimo.
Oglas, ki ga daste v ta ali oni dnevnik, izide v več deset tisoč izvodih. Ali mislite na to, ko sestavljate oglas? Ali mu posvečale potreben študij?
Treba je imeti kaj povedati. To se zdi samo ob sebi razumljivo, in vendar sc dobe mnogi, ki začno pisati, preden so premislili, kaj hočejo zapisati. Najprvo moratn temeljito proučiti prodajni predmet in napisati, kakšne prednosti nudi. Šele ko sem si o tem na jasnem, lahko začnem s sestavljanjem besedila. Šele potem se mi bo posrečilo, sestaviti oglas, ki bo jasen in radi t^ca ver jeten. Če pričnem prej pisati, nastane besedilo, l:i učinkuje dolgočasno in neverjetno.
Ze pogostokrat, ko sto govorili z odjemalci, ste lahko opazili, da sle se mnogo boljše izražali. Večkrat sle v pogovoru odkrili šc druge prednosti Vašega blaga. — To življenje spraviti v oglas, je umetnost! Graditi kratke, lahke stavke! Iskati vedno spravi« izraz!
V romanu najdete vse polno pogovorov. Te berete še posebno radi. Tako živi so in se bero tako lahko! Tudi v*reklami jih lahko rabite, t,da imeti morajo vsebino, ne smejo biti le prazen besedni zvok! »Pišite, kakor da govorite z odjema! ceni!" Kolikokrat se je že lo povedalo, in vendar,
kako malo |ih je, ki se ravnajo po tem nasvetu' Seveda je treba besedo za besedo preštudirati, toda publika naj tega ne občuti! Besedilo naj ne doni visoko učeno, temveč naj skuša pridobiti kupca, naj torej govori v njegovem jeziku!
K oživljenju stila lahko mnogo pripomoremo s tem, da postavimo vprašanje. Ali lahko pisec sam postavi vprašanje? Lahko! In lahko tudi sam odgovori nanj! Stil bo bolj živ in se bo dal lažje brati. —
Tujk in obrabljenih besed se je treba kolikor mogoče izogibati. Mnogim niso razumljive, oni pa, ki jih razumejo, nič ne občutijo ob njih.
Kaj hočemo, kadar pišemo besedilo za oglas? Naše misli p enesti na čitatelje! Kolikor mogoče učinkovito, zato pa s kolikor mogoče priprostimi sredstvi. Mislite na to, kadar pišete besedilo! Mislite na bralce!
Mislite pa tudi na to, da Vam je pri sestavljanju besedila oglasni oddelek »Slovenca« z nasveti ustno brezplačno na razpolago, pismeno p? proti povrnitvi poštnine!
POSEBNA PRILOGA.
Poleg inserata je vpoštevanja vredno reklamno sredstvo posebna priloga. Zal, da imajo naši dnevniki večinoma le za praznike posebne priloge. Kajti posebne priloge so razmeroma ceneno reklamno sredstvo, vrh tega pa imajo še marsikatero prednost pred inseratom. Tako se dajo tiskovno mnogo bolje obdelati, ker so neodvisne od kratkega časa, ki ga imajo na razpolago dnevniki, potem se da izbrati papir in se lahko uporabi avtotipija, končno pa vzbudi priloga neprimerno večjo pozornost kot pa recimo celostranski inserat.
Posebna priloga se tudi pri knjigah vse premalo ceni. Če noče imeti založnik inseratnih strani v knjigah, naj bi se vsaj poslužil prilog, v kptsrih opozarja bralca na knjige, ki jih hoče spraviti v promet, in še na druge zanimivosti.
&ifKe Z OOSSfCfM mo Vzhodu
Japonci so v zasedenih kitajskih pokrajinah proglasili obsedno stanje in nastopajo proti kitajskim prebivalcem izredno kruto. Kdor se takoj ne pola ri povelju soldntcske, ga na mestu ubijejo. Vsled tega ji' zavladal med prebiva'stvom ogorčen od, or in tajni umori japonskih vojakov so na dnevnem r du. Kitajci so izredno fanatični in v svoji maščevalnosti ne poznajo nobenih meja.
Obrtni odsek zbornice
Obrtni odsek za zaščito obrtništva. — Vprašanje obrtnega zakona. — Borba proti Bati.
V torek dne 1. marca t. i. se je vršila važna seja obrtnega odseka Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Seji jc predsedoval odsekov načelnik in zbornični podpredsednik g. Kngclbert Frauchetfi ob poluoštevilni udeležbi odsekovih članov iz vseh krajev Dravske banovine.
Nn dnevnem redu je bilo poročilo o važnejših akcijah in delu zbornice, razne obrtniške zadeve in prošnje, obrtni zakon in pravilniki, vprašanje reorganizacije zadrug iti ustanovitve okrožnih odborov ter samostojni predlogi poedinih članov osobilo glede na potrebo obrtništva iz njihovega okoliša.
l'o uvodnih besedah je podal poročilo o prvi točki dnevnegn reda obrtni referent g. dr. Pretnar. Vršila se je nato razprava o vprašanju socijaluega zavarovanja delavstva, pri čemer je odsek zavzel odločno stališče za avtonomijo okrožnih uradov ter proti temu, da so uvajajo pole? že itak neznosnih dosedanjih bremen še nova z uvedbo pol-odstotnega pribitka k prispevkom za bolniško zavarovanje, katerega efekt bo za dravsko banovino nova obremenitev okroglo 3 i u pol milij. dinarjev.
Glede uredb k novemu obrtnemu zakonu je obrtni odsek odobril predloge ministrstvu trgovine in industrije, nanašajoče se na preureditev nekaterih obrtnili strok po novem obrtnem zakonu, osobito z ozirom na pritožbo sedlarjev, knjigovezov, tapetnikov, trgovskih vrtnarjev, brivcev in frizerjev, graditeljev mlinov (mlinostavcev), mesarjev, slikarjev in pozlatarjev, tiskarnarjev. gradbenih strok, elektrotehnikov in fotografov. Odsek jc zavzel tudi stališče, da naj se z uveljavljenjein obitnega zakona no odlaga, pravilniki odnosno izvršilne uredbe pa naj se vsaj za najkrajši čas dajo na vpogled in izjavo zbornicam.
Pomanjkljivosti obrtnega zakona naj se čimprej popravijo s posebno novelo. Tozadevne predloge je zbornica deloma že zbrala, deloma jih bodo prizadete obrtniške organizacije zbornici še predložile. Zbornica izda poedinim obrtniškim organizacijam navodila glede najnujnejših ukrepov, potrebnih v interesu poedinih obrtnikov, čim stopi zakon v veljavo.
Zbornični član g. Jakob Zadravec je poročal o težki borbi zbornice za izboljšanje obupnega položaja nekaterih strok, osobito pekovskega obrta. Priznava se sicer zanimanje in trud merodajnih činiteljev za napredek obrtništva. Ta pa bo v resnici mogoč edinole, če bodo pristojna obtaslva z najenergičnejšimi ukrepi nastopila proti nelegalni konkurenci malemu in gospodarsko šibkemu obrtniku in če bodo pokazala še večje razumevanje za upravičene zahteve in nujne gospodarske potrebe obrtništva. G. Josip Ambrožič je opozarjal, kako zle posledice rodi opozarjanje oblastev pri županstvih, da sme obrtnik zaslužiti do 25%. Znano je, da ne zasluži niti dva do tri odstotke in da so obrtniki živilskih potrebščin kaznovani že, če gredo preko 5 do 10%. Z omenjenimi opozoritvami pa se navaja javnost v napačno mnenje, da obrtnik zasluži najmanj 25% in da gre za oderuStvo.
Veliko pozornost je zbudila spomenica čevljarskega obrtništva proti Batinim popravljalni-eam in ustanovitvi Batine tovarne ta čevlje, o kateri je poročal zbornični član čevljarski mojster g. Štefan Litrop. Ugotovilo sc je, da je položaj čevljarskega obrtništva obupen. Uvoz čevljev se je po količini napratn letu 1928. podvojil ter znaša po vrednosti 41,200.000 Din. Začudenje pa vzbuja dejstvo, da Esl. statistika kaže, da je vrednost uvože-
nih čevljev iz CSfi v našo državo znašala 123 mil. 200.000 Din, torej trikrat toliko, kakor kaže naša statistika. Priznamo sicer, da so možne celo znatne diferenco pri uvozni statistiki poedinih držav. Toda v tem primeru gre vendarle za preveliko razliko. Kako so prišli vsi ti čevlji v našo državo?
Po obširni debati se je na predlog g. Josipa Rcbeka odobrilo poročilo g. Litropa ter sklenilo, da zbornica pokrone ponovne korake za zaščito čevljarskega obrtništva in da se izvrše vse priprave zn sklicanje velikega maiiifestacijskega zbora čevljarskega obrtništva, čevljarske in usnjarske industrije in trgovine v Celju na nedeljo 1"{. marca, pri čemer naj bi po možnosti prisostvovali tudi delegati interesentov iz drugih krajev države.
Ugotovilo se jo nadalje, da se je vršilo dose-daj po 8. novembru 1931, kar je stopil v veljavo obrtni zakon, 77 občnih zborov rokodelskih obrtnih zadrug, na kutere je bila povabljena tudi zbornica ter je nanje po možnosti tudi poslala svoje zastopnike. Glede vprašanja zbornic so je dosedaj izjavilo na teh zborih (>3 zadrug za skupne zbornice, (i zadrug za ločene zbornice, s zadrug pa o stvari ui sklepalo. Obrtni odsek smatra v teh rezultatih obenem tudi izraz zaupanja obrtništva v svojo skupno zbornico, knr bo pripomoglo, da bo mogla zbornica še uspešneje zastopati interese slovenskega obrtništva na navedenih mestih.
(Hedc vprašanja okrožnih odborov obrtnih zadrug v Dravski banovini se je ugotovil sedanji položaj in razpoloženje obrtništva. Dasi bi bilo v interesu cenejšega poslovanja teh institucij, kakor tudi krepkejšega dela, da bi bila za Dravsko banovino samo dva okrožna odbora, ki naj bi nadomestila dosedanjo zvezo obrtnih zadrug, je obrtni odsek vendarle sklenil, da bo upošteval dejanski položaj in tudi drugačne predloge obrtništva, pri čemer bo seveda polagal glavno važnost na medsebojni sporazum interesiranih okolišev.
Na seji so se razpravljale še številne dispen-zne prošnje in obrtnoprnvne izjave ter predlogi poedinih članov gg. Golčarja, Bureša, Vrečarja, Volka, Oseta, llolyja, Briclja, Hohnjeca, Kavčiča, Cešarka iu Krapeža. Sprejet je bil tudi predlog g. Franchettija, da se izreče posebna zahvala vsem onim gospodom iz vrst obrtništva, ki podpirajo delovanje in stremljenje zbornice.
Januarska zunanja trgovina
Včeraj smo objavili sumarične podatke o naši zunanji trgovini v preteklem letu. Sedaj so objavljeni tudi detajlni podatki o predmetih naše zunanje trgovine, iz katerih posnemamo (vse v milj. Din, v oklepajih podatki za december 1931)'
Uvoz: sirov bombaž 12.4 (11.2), predivo 18.4 (18.8). tkanine 16.6 (17.4), volna sirova 4.3 (0.9), predivo 2.7 (5,1), tkanine 8.9 (6.81, svilene tkanine 6.2 (16.4), predivo 1.0 (6), železo nepredelano 3.1 (4.8), pločevina 3.0 (7.5), razni izdelki iz železa 10.8 (18.4), nepredelane kože domačih živali 5.85 (7.2), oluščen riž 2.9 (3.9), premog 3.9 (7.4), oljnati plodovi, semena itd. 4.7 (3.6), stroji, orodje in aparati 14.5 (17.0), elektrotehnični predmeti 15.9 (16.1), prevozna sredstva 3.4 (2.6), rotacijski papir 3.7 (3.6).
Uvoz: pšenica 18.8 (37.4), koruza 13.7 (9.5), vino 3.9 (5.3), konoplja 3,3 (3.8), goveda 4.35 (8.1), prašiči 21.3 (22.2), drobnica 1.7 (7.1), perutnina 6.1
(8.1), sveže meso 13.5 (43.9), jajca 11.8 (6.7), drva
2.8	(4.5), stavbni les 37.9 (40.7), oglje 3.4, cement 5.7 (7.1), baker sirov 19.5 (17.1), rude in kamenine
5.9	(20,4).
Obtok kovanega denarja je od septembra na oktober 1931 narastel od 155 na lo3 milj. Din. Do konca decembra pa se je zmanjšal na 161 milj. V primeri z decembrom 1930 je oblok višji za 18 milj. Din.
Rudarska in topilniška produkcija v 1. 1931 je bila naslednja (v tisočih ton): premog o906 (4180), lignit 1038 (1090), železna ruda 133 (131), bakrena ruda 457 (493), pirit 30 ( 50), boksit 62 (95), svinčena ruda 371 (181), hromova ruda 57 ( 54), sol 53 (55), sirovo železo 38 (35), baker 21.3 (24.5), 6vincc 8 (10) in cink 4.5 (5,5).
Društvo trgovskih potnikov in zastopnikov v Ljubljani. 8. redni občni zbor Društva trgovskih potnikov in zastopnikov se bo vršil v soboto 19. t. m„ na praznik, ob pol 9 dopoldne v veliki dvorani 1 rgovfkega doma. Na dnevnem redu so poročila o delovanju društva za preteklo leto, volitve odbora ter določitev članskih prispevkov.
Borza
Ljubljana, 2. marca.
Denar
V dan aSnjem deviznem prometu je bila tendenca neenotna. Učvrstili so se tečaji Amsterc.a-j ma, Bruslja in Prage, dočim so bili slabejši tečaji ostalih deviz z izjemo Curiha, ki jc ostal neizpre-menjen.
Ljubljar a. Amsterdam 2276.43—2287.79, Berlin 1342.57—135137, Bruselj 787.27—791.21, Curih 1094.95—11C0.45, London 195.73—198.33, Newyork 5630.74—5659.00, Pariz 222.38—223.50, Praga 167.51 —1(8.37, Trst 292.70—295.10.
Zagreb. Amslerdam 2267.43—2287.79, Berlin 1342.57—1353.37, Bruselj 787.27—791.21, London 196.73—198.33, Milan 292.70—295.10, Newyork kabel 5652.74—5681.00, ček 5630.74-5A59 00, Pariz 222.38—723.50, Praga 167,51—168.37, Curih 1094.95 —1100.45,
Skupni promet brez kompenzacij 2.5 milj. Din.
Belgrad. Amsterdam 2276.43—2287.79, Berlin 1342.57—1353.37, Bruselj 787.27—791.21, Curih 1094.95—1100.45, London 195.73—198.33, Newyork 5630.74—5659, Pariz 222.38—223.50, Praga 167.51 — 168.37, Milan 292.70—295.10.
Curih. Belgrad 9.05, Pariz 20 31, London 17.98, Newyork 516.—, lirusetj 71.85, Milan 26.70, Madiid 39.50, Amsterdam 207.80, Berlin 122.80, Stockholm 99.50, Oslo 97.50, Kopenhagen 99, Sofija 3.74. Praga 15.30, Varšava 57.85, Atene 6.60, Carigrad 2.48, Bukarešta 3.07, Helsingfors 8.—.
Dunaj. Dinar notira: valuta 12.35.
Vrednostni papirji
Danes je bila za državne papirje tendenca čvrstejša in so tečaji deloma bili višji Promet je bil v Belgradu znatnejši kot v Zagrebu. Na zagrebški borzi jc bilo zaključeno: vojna škoda 50 kom., agrarji 25.000, 8% Bler. pos. 30C0 dol., IV, Bler. pos. 2000 dol in 7% pos. Drž. hip. banke 10C0 dol. Belgrajska borza pa izkazuje naslednji promet: promptna vojna škoda 14C0 kom., za marec 700 kom., agrarji 30.000, 7% Bler. pos. 3000 dol. i n 7 /o pos. Drž. hip. banke 1000 dol.
Ljubljana. 8% Bler. pos. 54 bi., 7 % Bler. pos. 47 bi., Stavbna 40 den., Ruše 125 den.
Zagreb Drž. pap : 7% inv. pos. 63—64, agrarji 29—31 (29). vojna škoda ar. kasa 247—249 ( 247). 3. 247.50—246 (247, 247.50), 4. 2-16—247, 5. 246— 248, 8% Bler. pos. 53.25—53.50 (53.25, 53.50), 7%
Bler. po«. 47—47.25 (47.25), 7% pos. Drž. hip. b. 50—50.50 (50), 6% begi. obv. 41—41.50.
Belgrad. Narodna banka 5000, 7% inv. poa. 63 den., agrarji 31—32 (31, 31.50), vojna škoda 250 —251 (249, 249.50, 250, 251), 3, zaklj. 249, 6% be4L obv. 42—42.50, 8% Bler. pos. 53.50 b!., 7% Bler. pos. zaklj. 47.50, 7% pos. DHB zaklj. 50.50,
Dunnj. Don. sav. jadr. 93.75, Wiener Bank-verein 11.15, Kscompteges. 110, Aussiger Chemische 118, Mundus 97, Alpine 12,80, Trboveljska 32.60.
Žitni trg
Ljubljana, Danes jc bilo na ljubljanski borzi eksekutivno prodanih 2 vag. debelih pšeničnih otrobov (400 vreč, 50 kg bruto za neto) franko vag. tranzit Špilje 130 Din za 100 kg bruto za neto (plačljivo v okviru avstrijskega kliringa),
Novi Sad. Vse neizpremenjeno. Promet: 48 vagonov.
Budimpešta. Tendenca čvrsta, rž in koruza slabša. Promet omejen. Pšenica: marec 10.90, zaklj.
II.88—11.90,	maj 12.90—13 05, zaklj. 12.92—12.93. Rž: marec 14.40, maj zaklj. 15.10-—15.13. Koruza: marec 14.60—14.75, zaklj. 14.75—14.76.
Winnipeg (začet, tečaji). Pšenica: marec 56.50, julij 68.375, sept. 70.
Chicago (začetni tečaji). Pšenica: marec 56.50, maj 60.625, julij 62, sept. 64. Koruza: marec 35.50, maj 39.50, julij 42.25, sept. 43.25, Oves: julij 21.875, sept. 25.375. Rž: julij 49.25.
Živina
Ljublja-iski sejem 2. marca 1932. Na današnji sejem je znašal dogon (v oklepajih število prodanih glav): 227 (28) konj, 97 (28) volov, 61 (17) krav, 13 (10) telet in 95 (46) prašičkov za rejo. Sejem je bil razmeroma živahen, vendar v kuočijskem oziru slab. Cene so ostale od zadnjega sejma sem neiz-premenjene kakor sledi: voli I. 5—5.50, II. 4—4.50,
III.	3—4, krave debele 4—4.50, klobasarice 2—3, teleta 6—7 Din za kg žive teže, prašički za rejo 80—100 Din za komad.
Izborno sortir. VINA iz vinograda g. Ho-geisherger?a, Pišece
sc toči v vinoloču Šolski drevored 8, vogal Kopit arjevc ulice. Rizling, rulanclec in rdeče. Čez ulico po 13 Din. Toči se ludi prvovrstno črno po 10 Din. Za obilen poset se priporoča	KRISCH.
Hentftkiipo rocifctie ?q strokovnjaka!
Knvarna in restavracija z vsem inventarjem, na morju, z veliko teraso, v najlepši dalmatinski rivi-jeri, mnogo obiskovana od domačinov in tujcev, so odda. 40 modernih sob obdrži lastnik zase. Naslov v upravništvu »Slovenca« pod štev. 2109.
Izpadanje las
bolečine lasišča, temena, prhliai, srbež in drugo preneha hitro in zanesljivo, lasje se zopet zara-steio, prhliai in srbež izgineta čc uporabljate
RASTLINSKI IZVLEČEK IZ KOPRIV. Stekleničica 20 Din Proizvaia in razpošilja stara, I 1599 ustanovljena Kaplolska lekarna sv. Marije, lekarnar Vlatko Bartulič. Zagreb Jelačiče* trg 20.
V	globoki žalosti naznanjam, da je moj srčnoljubljeni in dobri soprog, oziroma brat, svak in stric, gospod
MIHAEL VOLK
sprevodnik drž, železnice
v sredo, dne 2, t, m, po dolgi in mučni bolezni, previden s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek, dne 3. t. m. ob 5 popoldne iz mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
V	Ljubljani, dne 2, marca 1932.
Žalujoča soproga
Marija Volk roj. Žitko.
Fotoamaterji! Povečave
od Vaših negativov Vam strokovno lepo in poceni napravi
foioodd. Jugoslovanske knjigarne
^ J? Vsem duhovnim sobratom naznanjam, da je Go-'	Sp0t' "*ezus Poklical danes ob pol 10 zvečer k
Sebi našega priljubljenega gospoda nadžupnika in dekana, konzistorijalnega svetnika itd.
Franceta Salamona
v 74. letu starosti in 49. letu duhovništva.
Priporočam blagega gospoda v molitev in memento! Pogreb bo v petek, dne 4. marca ob 10 dopoldne ua tukajšnje pokopališče.
Rogatec, dne 2. marca 1932.
ŽEKAR, kaplan.
£ v :.//■,*( -V-TE*
Humboldt:
Na Orinoku in v gozdovih Južne
(Dalje.)
Ta nesreča jc dokazala, kako nevarna postane troplčna mrzlica, kadar dolgotrajna tišina zadržuje plovbo med Cuniano in Havano. V takem slučaju so v onih časiii umrli na ladjah mnogi popotniki. Vsi so smatrali medkrovje za ognjišče bolezni in Humboldt in Bonpland sla sklenila, da zapustita v Cumani ladjo. To pa jima je bilo zelo dobrodošlo, kajti hrepenela sla videli in nabirati prekrasne tropske rastline. Vse dežele za venezuelsko obalo pa so bile takrat še jako malo znane.
Sklep Humboldta in Bonplanda, že v Cumani stopiti na suho. je imel velike in srečne posledice, kajti prlvedel jih je na enega največjih veletokov sveta, nn Orinoko in do viličenja te silne reke v gornjem teku, kjer se del Orinoka pod imenom Kasikvfaro izliva v Rio Negro, po njeni pn v Atna-conski vetetok.
15. julija ob enajstih dopoldne so ugledali nek zelo nizek otok, na katerem so se dvigale nekatere sipino. Zaman so z daljnogledom iskali nn njem sledove ljudi. Nn malone golih tleli so raslli le nekateri cilindrnsti kaktusi. Zdelo se je. da se razpaljena tla valovito premikajo. Solnčni žarki so se v sitno razgreli zračni plasti tako zelo lomili, da je nastala tu prikazen, ki je običajna povsod, kjer sega v vročili deželah pesek do morja.
Ne daleč od ladje sla se pojavili dve pirogi ali indijanska čolna. Poklicali so ju s topovskim strelom in obesili kastiljsko zastavo, nakar sta se čolna obotavljnje približala ladji. Kakor čolni vseli domačinov, sta bili tudi ti dve pirogi izsekani in
izžgani iz enega samega debla in v vsaki je sedelo po 18 Indijancev iz rodu Guajakverov, golih do pasu in visoki rasli. Mišice njihovega telesa so pričale o veliki moči, barva njihovo kože pa jo bila nekako med rjavo in bakrenordečo. Od daleč so se zdeli ti možje, ki so nepremično sedeli, kakor iz brona. Vse to pa je posebno presenetilo Humboldta, kajti vedno je čitnl v poročilih poto-valcev, da so Indijanci silno slabotni in čudno oblikovani. Ce tudi so si Indijanci novega sveta sorodni, vendar so med posameznimi rodovi velike razlike bodisi v bolj ali manj temni koži, velikosti telesa, ali v pogledu, ki priča o duševnem miru in pohlevnosti, med tem ko gleda iz oči drugih grozljiva mešanica divjosti in otožnosti.
Kakor hitro sta se pirogi toliko približali, da so mogli Indijance špansko nagovoriti, so divjaki izgubili nezaupanje in so takoj privealali do ladje. Od njih so izvedeli, da se imenuje nizki otok Koče, ki je vedno neobljuden in ki ga objadrajo ladje iz Evrope bolj na severu, da vzamejo v pristanišču Painpataru ua otoku Margarita pilota na krov.
Guajakvere so Španci prištevali k najlepšim rodovom severovzhodne Južne Amerike. Ti Indijanci so imeli mnogo predpravic, ker so bili vedno zvesti podaniki Španije. V svojem pismu jih je španski kralj imenoval "moji ljubi, plemeniti in zvesti Gvajnkverk. Popotnikom na ladji so dali svežih kokosovih orehov in rib, katerih prelepe barve so vzbudile občudovanje vseh popotnikov. Kakšni zakladi so bili v čolnu teh revnih Indijancev! Siloviti listi helikonija palme so pokrivali šope banan; luskinusli oklep pnsanca, bučasti sad Crescentie Cujete, iz katerega delajo domačini posode — predmeti, ki sn v evropskih muzejih prav navadni, a tod, na pragu novega sveta so imeli posebno veliko mikavnost, ker so spominjali popotnike, da so malone na davno zaželjenein cilju.
Lastnik ene izmed pirog se je ponudil ostati
na krovu ladje kot pilot. Bil je izredno prikupen mož, izvrsten opazovalec in z živahno vedoželj-nostjo se je pečal z domačim rastlinstvom in morskimi bitji. Bil je srečen slučaj, dn je bil prvi Indijanec, ki sin ga srečala učenjaka pri izkrcanju, 16 mesecev njun izborili vodnik vzdolž morske obale in v notranjosti dežele.
Na reki Apuro — kakor v raju ...
Ko sta Humboldt in Bonpland proučila zanimivo okolico Cumane, sta koncem leta 179!) odšla v Carakaz, glavno mesto Venezuele. Tam sta ostala dva meseca. 7. februarja 1. 1800 pa sla odšla proti veletoku Orinoku. Pol ju je najprej vodila čez velikanske južnoameriške stepe ali ljanos in 27. marca sla ugledala pri naselbini San Ferdinande veliki dotok Orinoka, reko Apure. Domačini so nnsvetovali učenjakoma, da naj potujeta raje peš do Orinoka, a pot bi ju vodila preko zelo močvirno in mrzličave pokrajine, ki bi jima tudi ne pokazala mnogo novega, ker sta že zadosti spoznala žalostno stepo.
Nebo, nevihte in nalivi so oznanili začetek deževne dobe. Kljub temu sla moža najela za nadaljevanje svojega potovanja veliko in široko pi-rogo, po kateri sta se nameravala pripeljati preko Apure do Orinoka. Posadka piroge, nn kateri so postavili mizo in klopi, je sestojala iz krmarja in štirih Indijancev. Nn zadnjem delu čolna so napravili iz listov korifn palme senčno ulico. Tako so se prav udobno uredili in na poznejši vožnji po Orinoku se je Humboldt v ozki pirogi večkrat spominjal udobne ladjice, ki ga je prenesla od Apure navzdol do Orinoka.
V San Fernandu so se oskrbeli pred odhodom s kurami, jajci, bananami, maniokovo moko in kakor,m; neki dobri kapucin je podaril popotnikom vina, pomaranč in lamnrind, da bi si mogli napravljali bladečo limonado, kajti solucc jo
stalo v zenitu! Indijansko moštvo se je bolj zanašalo nn svoje trnke in mreže, s katerimi so si za vsakdanjo lirano nalovili potrebnih rib. Humboldt in Bonpland sta vzela s seboj tudi puške. Ker je bilo ob reki mnogo živali, posebno rib, želv in v pesku mnogo želvinih jajc, se jim ni bilo treba bati lakote. Silne množice ptič oživljajo obalo vele-toka Apure. Lovci so najrajši streljali divjo kure in fazane. Obe ptici sta zalagali mizo naših popotnikov s pečenko.
30. marca so ob štirih popoldne odrinili na pot. Dasi je zelo pihalo, je bilo vendarle silno vroče in toplomer je kazal 34" nad ničlo. V zadnjem trenutku se je pridružil Humboldtu tudi Don Nicolas Sotto, Španec, ki je hotel zadostiti svojemu hrepenenju po potovanju iu spoznavanju tujih dežel. Sicer ni bil učenjak po poklicu, a vendar je iz ljubezni do prirode radovoljno prenašal vse velike neprilike v življenju v čolnu in neizmerno množine nadležnih, pikajočih moskitov. še istega dne so se peljali mimo velikega, a nizkega otoka Apurilo. Tod v nižavju se namreč veletoki Apure, Apurito in Guarico večkrat cepijo, dn nastajajo pri viličenju iti pretakanju eden v drugega veliki | otoki. Na desnem bregu reke Apure žive tod Indijanci rodu Jaruaro, kateri se preživljajo z ribolovom in lovom na divjačino, ki jo je tod dovolj. Posebno spretni so ti Indijanci v ubijanju nevarnih, a lepih jaguarjev. Lepo kože leh roparic zamenjavajo v španskih naselbinah za potrebno orodje in drugo. Del teh divjakov se je pustil krstiti, a nikdo od njih ne zahnjn v cerkev. Svoboda jim je nad vse draga in le tnalo se jih .je. popolnoma udalo požrtvovalnim misijonarjem. Jnruro Indijanci so lep rod, ki se odlikuje z resnim pogledom, zelo podolgastimi očmi in močnim nosom. Njihova visoka telesa so temno rjava, duševne zmožnosti pn tudi nc zaostajajo za telesnimi in misijonarji zelo hvalijo to ljudi,	(Daljo.)
TIVAR obleke
se prodajajo od 1. marca naprej tudi na
Mestnem trgu štev. 3
. Tin 320 Hubertus ragani .... Din 340 Lovski suk j či .... Din 270 Otrošie obleke od Din 110 naprej lllače od Din 80 naprej
Cene novo dospelih ob'ek so sledečo: Obleke zn odrasle Din 190, 240 Hubertus plašči
2'JO, 20 "" Katngarn t bleke . . Din 3W). 490 Kamgarn obh ke, črne in modre Din 500. 690 Lptni površniki . . Din 390
Kvaliteta blaga in naše cene Vam bodo brez dvoma odgovarjale in
postan toite v svoio lastno korist naš stalni oujem i ec. Vedno smo Vam na raz o'ago, da Vam brezobvezno razhažemo našo bog ,to zalogo. — Kakovost b.aga snu izboljšali in ce e znižati.
Tovarniška sam^oroda a TIVAR OBLEIC
IVAN KOS, družba z o. z.
Vsaka drobna vrni c« »-SO .in »II «««lt» beM-dt 50 o«r Ne|n>an|šl ng a« • S	' fllasl not
devet vrsllc Nt računi |o vitx.. Z» ody«v< r an> u Na vprašanja tirez znaint*r ne odgovnrtr mo I
Močno dekle
pošteno, za snaženje pisarn in raznašanje, ki stanuje pri starših v Ljubljani. išče Techna, Mes'ni trg 25,1.	(b)
Beseda samo 50 par
Tkalni mojster
z enoletno drž. teh. šolo, vešč v tkanju, snovanju in predilstvu. izučen stroj, ključavničar, išče primernega nameščenja. Pismene ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro —
Zmožen« št. 2797. (a)
Trgovski pomt«;nik
železninar, mlajša moč, spreten prodajalec, želi nameščenja v železnini ali trgovini mešanega blaga. Grem tudi nekaj časa brezplačno. Franc Koželj, Tunjice št. 30, Kamnik.	(a>
Cflm rniKnvn Merska šola
Ljubljana I una ska r. 36.
Prva oHast I oncesionirana Prospekt 51 16 zastonj Pi.;ile ponj! Sprejem učcnccv vsaki čas.
Beseda samo 50 par Ako je vaše posestvo
obremenjeno z dolgovi in se hočete rešiti dolga — pišite na upravo »Slovenca« pod šifro »Gospodar« št. 2558.
Beseda samo 50 par Kuharica
zmožna samostojno voditi gospodinjstvo, z dolgoletnimi spričevali, popolnoma zanesljiva, lepega vedenja, ne izpod štirideset let stara — se sprejme proti dobri plači k eni osebi v Ljubljani. Ponudbe pod Dobra ku- stabilizacijsko posojilo ku-
Monopol. tovarna
v Dravski banovini išče privatni kapital. Dopisi pod št 2705 na upravo »Slovenca«.
Mednarodno
Solnčno stanovanje
dveh sob, kopalnice, po-selske sobe, balkona, verande, plin — se odda mirni maločlanski družini s 1. aprilom. Bežigrad. Naslov v uoravi »Slovenca« pod St. 2791. (č)
Stanovanje
treh sob, kuhinje, pritik-lin, vsaka soba poseben vhod. se odda pod Smar-tinsko cesto. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2769._(č)
Deloma proti posojilu
se odda stanovanje dveh sob, predsobe in kuhinje ali pa treh večjih sob, kabineta, predsobo, kuhinje in verande. Lahi.o tudi eno sobo in kabinet opremljen. — Družine z otroci niso izključene. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2767. (č)
Lepo oprem, soba
s parketom in elektriko, popolnoma separirana. se odda 15. III. v sredini mesta. Naslov v upravi »Slovenca« št. 2766. (č)
harica^ št. 2729 na upra vo »Slovenca«.	(b)
Učenec
iz poštene in dobre hiše, z najmanj 2 razr. mešč. šole, se takoj sprejme. Stanovanje in hrana v hiši. Naslov: Leopold Fi-lipic, Zetale.
Pekovski vajenec
se sprejme. Nasilna ul. 7, Pobrežje Ti Mariboru, (b)
pimo. — Ponudbe »Mednaradno« 2779.
pod (d)
Beseda samo 50 ODDAJO:
par
Hlapec
za živinorejo in poljedelstvo — služkinja za kmetijska dela, se sprejmeta v večie žuonišče. Nastop takoj. — Prednost imajo priporočeni od župnega urada. — Pojasnila daje uprava »Slovenca« pod St. 2814._(b)
Natakarica
mlajša, prijazna, simpatična, se sprejme takoj v pošteno hišo. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 2768._(b)
Zastopnike (ce)
za obisk zasebnikov išče tovarniška zaloga impre-gniranih omel, Slapničar-jeva ul. 7/1, Moste pri Ljubljani. — Kavcija 100 dinarjev.	fb)
Stanovanj i
trisobno, komfortno, oddam s 1. aprilom. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2799.	(č)
Stanovanje
dvosobno in trisobno, s pritiklinami, se takoj odda. Riharjeva ulica 6 — Mirje.	(č)
Ml na| nrcm od mi do vasi?
Krojaškemu pomočniku Tinetu tam z Dolenjskega je mojster odpovedal službo. Ubogi mojster je zašel v take plačilne težkoče, da si ni vedel drugače pomagati...
-Nu, ta je pa lepa! Pa prav zdaj za Veliko noč ini gre odpovedati! Kaj naj zdaj storim? Ali naj grem od vasi do vasi in povprašujem po krojaču, ki potrebuje pomočnika', je modroval Tine.
^Na slepo srečo se danes nikamor ne izplača hoditi,« je menil prijatelj France. »Najprej si poišči v časopisu prinrrno službo! Mali oglas v 'Slovencu- je dober pomočnik tudi pri iskanju služb! O tem sem se že večkrat prepričal!«
IŠČEJO: Lokal v Novem mestu
na prometnem kraju — sprejmem za prodajo čevljev takoj v najem. Ivan Prešeren, tovarna čevljev, Kranj.	(m)
Pozor!
Išče se najemnik za dobro idočo trgovino, gostilno in trafiko in ostalimi prostori za takoi v pokrajini na glavni cesti I | Varaždin—Ptuj. Inventar ' je popoln. Ponudbe na lastnika Ivana Majcen-a, upravitelja, Bežanec, p. Pregrada.
'HES33!
Beseda samo 50 par Orgle
harmonije, pianine, pi-ščale in ventilatorje za orgle izdeluje, popravlja in uglašuje najceneje Anton Dernič, izdel. orgel, Radovljica.
Ta o' las v rubr ki »Službo išče o t stane 13 50 Din. Vsaka beseda 50 par.
Kje jc krojaški
mojster, ki H sprejel v s.užbo pomočnika z ve etno prakso? Po nudb z navedbo me spine plače pod šifro i Vesten in p< šten na upravo »Slovenca«.
m i mulimi oglasi!'
Lepa opremlj. soba
z direktnim vhodom s stopnišča, z razgledom na park, v Ljubljani, Kralja Petra trg 3, se odda z aprilom	(č)
Sobo
lepo opremljeno, blizu glavnega kolodvora, se odda mirni osebi. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 2791._(č)
Stanovanje
visokopritlično tri sobe, kabinet, veranda, kopalnica, plin, se odda maločlanski družini za 1. april. Bežigrad. Naslov v upravi »Slovenca« ood štev. 2792.	(č)
Dve opremljeni sobi
oddam gospodoma ali gospodičnama. Sv. Petra cesta 44 I._(č)
Meblovana soba
parket, elektrika, z oskrbo ali brez, oddam solidnemu gospodu. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2771._(č)
Komfort. stanovanje
štirih sob, v bližini cerkve sv. Jožefa, oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2772. (č)
Enosobno stanovanje
event. lokal, primerno za obrtnika, oddam. Naslov v upravi ^Slovenca« pod št. 2773.	(č)
Stanovanje
soba in kuhinja, popolnoma snažno, oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2800.	(č)
Na obroke
I
lahko kupite kar potrebujete skoraj v vseh več- | jih ljubljanskih trgovinah s posredovanjem Kreditne zadruge detajlnih trgovcev v Ljubljani, Trgovski dom, Gregoričeva ul. 27 Ipri banski palači).
»Opel« avto
malo vožen, zelo dobro ohranjen, zamenjam za Sifone ali ga prodam samo proti gotovini po zelo ugodni ceni. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Zamenjava Opela« štev.
2629.
Beseda samo 50 par
Srečke delnice, obligacije
kupuie Ooriva .Merkur«
Beseda samo 50 par Satnice
in vse čebelarske potrebščine kupite po izjemnih cenah v trgovini Fr. Stu-pica, železnina in zaloga poljedel. strojev, Ljubljana, Gosposvetska cesta 1.	(D
Malti Žabjek roj. Debevec
namania osem cenjenim damum, da sem oluoriia salon
da m s ki h slamnikov.
Za cenieni obisk se damam naiunudneie priporočam.
Poljanska cestn 15. stopnišče IV., I. nadstr. (Mestna hita).
Velika izbira na/mrderne/ših slamnikov po konkurenčnih cenah. Popravila se ločno ln naiceneje izuršuiejo.
125 Din
1 m3 žaganih bukovih drv prima kakovosti — nudi Velepič, Sv. Jerneja cesta 25. — Telefon 2708.
Goizerce
na obroke TEMPO«, Gledališka ul.
št. 4 (nasproti opere).
Angleški, češki
in nemški kamgarni po zelo nizkih cenah v trgovini O. Slibar, Ljubljana, Stari trg 21.
Denarnice
listnice, kovčke, ročne torbice, gamaše, nahrbtnike, ovratnike, vrvice in nagobčnike za pse — pri Kravos, Maribor, Ale-Ksandrova 13.
Prima bukova drva
Žage
gaterice, krožne, mlinske skobelne nože in vse drugo jekleno orodje kupite najugodneje pri »Jeklo«, Ljub -na, Stari trg.
Šivalni stroj
popolnoma nov, nemške znamke, naprodaj za 1300 Din. Siva naprej in nazaj. Miklošičeva 7 III, vhod poleg slaščičarne. (1)
Drva, premog,
trame, deske, preklje za fižol, dobite najugodneje pri Josipu Prelesnik — Ljubljana, Šiška, Janševa ulica. Telefon 33-89. (1)
Pupa za šiviljo
naprodaj. Bitenc, Vrhov čeva 3 III.	(1)
Koncertne citre
dobro ohranjene, in note
, . ,.	,	, prodam. Naslov v upravi
dostavhena na dom, cela „C|nv„n(.n„ 4,	m
Liubliana - Selenbumova ulua 6 II nad<tr
Vsakovrstno
ilafii
Svoj lasten dom
s pripadajočim vrtom je želja vsakega skrbnega očeta. V naikraišem času lahko to dosežete. Pišite na upravo »Slovenca« pod šifro »Dom« št. 2557.
9ti>n»rr
po na'višiih cenah ČERNE tuvelu Liubliana VCollova ulica It. 3.
Beseda samo 50 ODDAJO:
par
kemtf-no MSfVno. dobavi la od Din 15. ii. 3">. 511 7 Ho 9 > 'lili rjev za I k'r rr.iiiko Conm-IJn no tiov/.otlu, ka.or tndi trotove b a7.in<> in perti ee
ADOLF VVOLKENSTEIN, CONOPUA
(Dunavska banovina). Zahtevajte cenik.
115 Din. žagana 125 Din, klana 135 Din za m'. — Putrich, Dolenjska c. 6.
Vtoo
pristno štajersko iz domačih goric, vinsko žganje, brinjevec, borovni-čar, slivovko, razne likerje, kakor tudi domačo šunko, hrenovke in drugo delikateso nudi po zmernih cenah delikatesna trgovina Sotelšek — Gradišče 10.
Jajca 75 par
tudi orehi in jedrca naiceneje! Sever & Komp., Ljubljana, Gosposvetska cesta 5.
Breskve
raznih vrst Vam nudi drevesnica grad Drago-melj, p Domžale. (1)
Otroški voziček
na peresih, dobro ohranjen, naprodaj. Studen-tovska ul. 3/II. n. (1)
»Slovenca« št. 2758. (1)
Lanz lokomobilo
22 KS, v brezhibnem stanju, ugodno prodam. Na ogled v obratu v opekar-' ni Feliks Tavčar, Vodice nad Ljubljano.	(1)
Obrt
Konfekcija — moda!
Najcenejši nakup. Anton Presker — Ljubljana — Sv. Petra cesta 14.
fllirrarii)
Rž prono. at<1o to te^med kupite natrenne pn
A. VOLK LJUBLJANA
RnOleva rrtia 14 Veletrgovina žila id moke.
najpreglednejša kanotka
Soklič, Maribor.
Lep lokal
oddam na Miklošičevi cesti s 1. majem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2798.	(n)
....v.	„■«,v-nJBHS	- S-J	•- .♦»•...«• ., -1 " ■
T poklicala kota in bratca
Po vseh svetnih udarcih je danes Božja previdnost Svoje angelsko kraljestvo našega edin-ga sin-
DRAGECA
Pokopali ga bomo v petek popoldne ob 2 iz Struževega na pokopališče v Kranju.
Tolažbe iščemo v Bogu, osamljena družina
Karlo, Mili in sestrica Majda. Ljubljana-Kranj, dne 2, marca 1932.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
V nezmerni zgosti n?unan:amo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš srčnoljub jeni sin, brat, nečak, vnuk in bratranec, gospod
Aci^mic
stud. sred. tehn. šole
danes, dne 2. t. m po kratkem, m-ikapolnem trpljenju, previden s tolažili svete vere, v cvetu mladosti — star komaj 19 let — mirno umrl.
Truplo dragega sinka prepeljemo v Kranj, kjer se vrši pogreb v petek, 4. marca 1932 ob 4. uri popo dne od doma žalosti Kokriško predmestje na ondotno farno pokopališče.
Kranj, dne 2. marca 1932.
Anton Adamič, industrijalec in veletrgovee, in Mara Adamič, starši Marica, Zvonko, Živko, sestra in brata, in ostalo sorodstvo


JUduiuteil: Ivan Bukovec,
Urednik: Franc Kroniiar
Igra z jeseniškim delavstvom
KID hoče novh inozemskih močif obenem pa odpušča svoje delavce • Kaj je vzrok odpustom?
Jesenice, 2. marca.
Po včerajšnjem razburljivem dnevu je delavstvo ob šesiib zyečer imelo skupno posvetovanje vsi g i organiziranega delavstva. Pri ogromni udeležbi je bilo sklenjeno, da se za v četrtek napovedani po od delavstva z Jesenic v Radovljico za teden dni prestavi, tako, da bi se vršil šele v prihodnjem tednu.
Delno se je med delavstvom sušljalo, da ni res. da bi Narodna banka ne bila dovolila dovoljenega kredita, ampak trde. da je bila odpoved dogovorjena zadeva nekaterih krogov, ki imajo interes na tem, da se delavstvo bega z neresničnimi
Vc-slmi.
Ponovno se je razširila med delavstvom vest,
da je KID pri Delavski zbornici v Ljubljani zaprosila istočasno, ko se je pripravljala, da odpove delo celokupnemu delavstvu, da bi smela v svojih obratih zaposliti 20 novih inozemskih moči (inženirjev, mojsrov, preddelavcev in delavcev). Delavstvo se radi tega razburja. Sicer je KID navajala za vzrok, da ji manjka sposobnih ljudi za novi obrat za izdelavo fine pločevine, v katerem da bo zaposlila tudi okrog EOO domačih delavcev. Ker se ta obrat ne bo začel pred potekom pol leta, stoji delavstvo na stališču, naj KID pošlje slovenske delavce v inozemstvo, da se v tem času izvežbajo za gornje delo, namesto da plačuje pri nas nastavljene inozemske delavce po hrczprimorno višjih cenali, kakor delajo domači delavci, mojstri itd.
Glad v deželi zlatega teleta
Pismo našega ro aha iz Amerike
Ljubljana, 2. sušca.
Naš rojak Ignacij Klančnik v Chis'olmu, Minn. v Severni Ameriki je svojemu bratu pisal naslednje pismo o razmerah v blaženi Ame iki.
»Dragi brat! Prejel sem Tvoje pismo, za katero se li zahvaljujem. Verjamem Ti, da ni v teh časih depresije (stiske) doma posebno dobro. Ali kraji, koder lahko kaj pridelaš, se ne dajo p i-merjati krajem, koder je sama industrija, kakor je tukaj po ameriških velemestih. Po Ameriki je sedaj okrog G milijonov ljudi brez dela.
Moški in ženske spijo dozdaj zunaj; kaj bo, ko bo m az! (Pismo je pisano še 19. novembra.)
Pri pomožnih akcijah se masti jo tisti, ki imajo denar v svojih rokah Po velikih mestih dele juho brez mesa po enkrat na dan tistim, ki so najbolj revni.
Tukaj v Severni Minesoti je največ rudnikov. Srečen je, kdor ima sedaj delo. Delamo vsak drugi leden po štiri šihte. To je za male st.oške: za vo-
Kako živi
Ljubljana, 2. marca.
Davi smo poročali o zborovanju tobačnega delavstva, kjer sta delegata Lomhardo in Marinič poročala o svojih intervencijah v Belgradu. Upravi državnega monopola sta predložila izčrpno spomenico, v kateri je razložen izredno slabi položaj to bačnega delavstva. Iz te spomenice posnemamo nekaj podatkov.
Pravilnik od 1. aprila 1929 je v marsičem poslabšal službeno razmerje delavstva. Delavstvo zahteva, naj se odpravita tretja in četrta kategorija in naj se delavstvo razvrsti v prvo in drugo kategorijo. Osebna draginjska doklada naj se zviša za vse delavstvo za 50%. Delavstvo namreč plačuje izredno drage najemnine, ki s svojim zaslužkom ne more prenesti in gre 42 do 00% mesačne plače za najemnine. Pred pravilnikom je imelo delavstvo plačane vse cerkvene in državne praznike, sedaj pa imajo te praznike plačane samo nekateri iz prve in druge kategorije. Velika krivica se godi sneasnim sezonskim delnvcem, ki imajo predpisano »toritev. Te storitve so pa tako visoke, dn jih delavci niti ob najugodnejših razmerah ne morejo doseči. Nerešeno je tudi vprašanje starostne pre-■krbe. Zato zahteva delavstvo, naj se pokojnine tobačnih upokojencev v Ljubljani urede s posebnim pravilnikom ali zakonom. Predvojne pokojnine naj so zato valorizirajo. Tobačna tovarna namerava sedaj prisilno upokojiti 50 starih delavcev. Delavstvo sc ne bi prav nič branilo upokojitve, če bi pokojnine dosegale vsaj najnujnejšo življenjsko potrebo. Sedanje pokojnine, ki ne dosegajo v mnogih slučajih nili 300 Din, nc zadostujejo niti za stanovanjske najemnine.
Spomenici Je delavstvo predložilo tudi seznani predvojnih plač in sedanjih. Iz tega seznama je jasno razvidno, kako občutno se je jioslabšal položaj tobačnega delavstva. Pred vojno so profosioni-sti zaslužili mesečno od 91—180 K. Delavci od 79.04 do 124.80 K. Delavko od 66.50—93.60 K. Sedaj pa zaslužijo profesionisti dnevno od 38.52—39.40 Din, delavci od 38.52—39.40 Din, delavke od 28.90 do 29.16 Din.
V primeri s predvojnim zaslužkom prejema delavec dnevno od 6.94—60.28 Din premalo.
Leta 1913. je profesionist zaslužil od 1092 K do 2160 K. Potrošnja za petčlansko družino pa jo znašala 1481.40 K. Delavec jc zaslužil od 984.96 K do 1497.60 K, delavka pa od 798.72—1123.20 K.
Skromno življenje petčlanske družine 1. 1931. pa je veljalo najmanj 20.752.20 Din. Skupni zaslužki pa so znašali: profesionisti 15.128.76 Din, delavci 10.599.42 Din, delavke pa 8778.50 Din.
Medtem ko so mogli delavci pred vojno še
do, elektriko, drva, društvo in podobno. Za življenje in obleko ni. Kdor si ni prihranil poprej, se lahko zdaj uči računstva in gospodarstva.
Za kmete je tudi strašno slabo, ker delavci ne mo ejo kujiovati. Krave so po 15 do 35 dolarjev, pred 2 leti so bile od 50 do 150 dol. Prašiči so bili funt po 20 centov — zaklani. Zdaj so po 8 centov funt. Kdor je le malo dolžan, se sedaj ne more zdržati na amerikanski farmi.
Ljudje se precej selijo v Rusijo, in sicer kmetje. Prodajajo tukaj posestva pod ceno. Prav tako se selijo Ija šolani elektroinženi ji, rudniški izvedenci, kmetijski učitelji 'n drugi.
Ne vem, kaj bo iz te dežele, če pojde tako naprej. Na eni strani je toliko bogastva, da ne vedo, kam ž njim; na drugi strani pa zdravi in delazmožiii ljudje trpe lakoto.
Midva z ženo sva zmirom poprej varčevala; zato mi nekaj časa ni treba sk beti, kaj bo. A vendar mora vsakega razumnega človeka skrbeti, ker ni videti, da bi se v kratkem izboljšalo.
se prodajajo prave Aspirin tablete. Pazite, da vsaka tableta nosi znak pristnosti in Bayerjev križ.
Odobreno od Ministrstvo ■.soeijalno politiko m narodnega zdrav|n S. St. 1410.6/2 1932
Piu'she občinske zadeve
Za ptu;sho g mnazijo - Uvedba motornih vlakov potrebna
delavstvo
kolikor toliko dostojno živeti, morajo sedaj stradati in to celo taki, ki so izučpni in delajo dolga lela v tobačni tovnrni. Upravičena je torej borba tobačnega delavstva vsaj za skromno življenje. In upravičeno ugotavlja delavstvo ob koncu svoje spomenice:
Tobačno delavstvo ustvarja z vestnim vršenjem svoje službe državi velike dobičke. Pri tno-uopolskem gospodarstvu pa se ne morejo in ne smejo imeli v vidu smno in edino le fiskalni interesi. ampak v precejšnji meri tudi materialni položaj delavstva monopolskih naprav. Tudi po tej strani mora država izdatno skrbeti za blagostan e svojih državljanov, česar danes, zlasti z ozirom na tobačno delavstvo ne moremo trditi. Nasprotno je danes tobačno delavstvo po statističnih podatkih med nujslabše plačanim delavstvom v državi in splošno živi v revščini in bedi. Delavstvo je vendar Se prepričano, da se bodo n logove zahteve enkrat na odločujočih mestih res upoštevale.«
f Dekan Franc Safamon
Rogatec, 2. sušca.
V torek ob pol 10 zvečer jc nenadoma ter mirno v Gospodu zaspal g. nadžupnik in dekan Frane Šahimon. V soboto je z velikim veseljem in ljubeznjivo živahnostjo sprejel gospode misijonarje iz Celja, ki Vodijo ta teden v Rogatcu misijon. V nedeljo zjutraj je še sam intoni al »Veni Sancte Spiritus' in izročil misijonarjem štolo in križ z ganljivo dušno pastirsko ljubeznijo: »Pasile moja jagneta, pasite moje ovce. Oznanjujte križa-nega Jezusa. Dobre potrdite, mlačne napolnile z gorečnostjo, tiste, ki so zašli, napolnite z milostjo božjo.« Sam je opravil glavno jut anjo sv. mašo. V ponedeljek zjutraj je čutil, da se je močno pre-hladil; v torek zvečer je pa prenehalo biti njegovo blago srce. Naj ga ljubi Bog sprejme med svoje nebeške prijatelje!
Pokojni gospod dekan je bil rojen pri Sv. Križu pri Ljutomeru 19. januaria 1850. Za maš-nika jo bil posvečen 20. julija 1883. V Rogatcu je pastiroval od 1. maja 1898. Pogreb bo v jietek I. t. m. ob 10 dopoldne v Rogatcu.
Ptuj, 1. marca.
Včerajšnja občinska seja je bila mestoma zelo živahna. Galerija ie bila nabito polna. — Uvodoma je župan podal svoje poročilo. Omenjal je nevzdržen položaj, ki je nastal z ukinitvijo vlakov na progi Ptuj-Pragersko. Mestno avtobusno podjetje je bilo prisiljeno uvesti avtobusne vožnje do Pra-gerskega, da omogoči zvezo z Ljubljano in Mariborom. Zaprošeno je tud' na nierodainem mestu, da se promet z n otornimi voziti raztegne še na okraje Ljutomer in Murska Sobota, ki so istotako prizadeti z ukinitvijo vlakov. — Zaradi nameravane ukinilve ptujske gimnazije je bila odposlana na pristojno mesto primerna resolucija v tem smislu, dn ostane gimnazija neokrnjena.
Tudi v poročilu upravnega odseka, katerega je j Kidal član banskega sveta dr. Senčar, je bilo govora o usodi gimnazije. Dr. Senčar je jioročal, da jc baje gimnazija zaradi tega v nevarnosti, ker izkazuje neugodno število učencev. Treba bo napeti vse sile, da do ukinitve no pride in zainteresirati tudi ostalo okraje, ki gravitirajo k Ptuju, in to so Ljutomer, Murska Sobota in Dolnja Lendava, da podprejo to akcijo z istovsebinsko zahtevo.
Občinski svet je nato razpravljal o raznih zadevah. KonjaČu NVinklerju se prizna letna odškodnina za koniaške posle v iznosu 1500 Din. — Ro-zaliji Milošič se odproda stavbišče v izmeri 500 kv. metrov po 6 Din za kvadr. meter. — Francu Mlinarju ^se prizna krajevna potreba za koncesijo za prevažanje oseb z avtomobilom. — Dne 8. maja se vrši vinski sejem v Pluju Tem jiovodom se Vinarsko društvo v Mnriboru oprosti občinske trošarine — Zaradi siromaštva se odpišejo pogrebni stroški Jožefi Slavič v iznosu 730 Din in Ivani Majerič v znesku 535 Din. — Izjemoma se odpišejo stroški raznim društvom za prireditve. — Petru Marohu se znižajo bolniški stroški v znesku 815 Din, odn., občina bo nosila polovico stroškov z ozirom na dejstvo, da je prosilec težki invalid. — Prošnji Olepševalnega društva za dovoz peska se ugodi. — Kopališče bo nabavilo nov vodokaz. ker je dosedairi postal neraben. Predvideno je zato 2800 Din. — V veliki vojašnici se nakažejo stanovanja nekaterim
strankam. — Za člana odbora za trgovsko-obrtn. naraščaj se določi šolski nadzornik Gorup. — Odobri se sodna poravnava s tvrdko Zamanek glede instalacijo strojev v mestnem kopališču. — Mesarjema Oroviču m Koserju se podaljša dovoljenje stojnic nn Slovenskem Irgu do 1. maja t. 1.
Poročilo pravnega odseka je vsebovalo v glavnem prošnjo za sprejem v občinsko zvezo. Zagoto-vil se je sprejem Ivanu Breus, sprejeti pa so bili Jurij Sluga. Terezija lirus, Valentin Murn z ženo in .loško Sagadin z ženo in družino. Antoniji Brau-liard se odpiše taksa za sprejem. — Daljša in mestoma zelo živahna debata se je razvnela pri vprašanju podpore za popravilo orgel v mestni župni cerkvi. Cerkev je imela s popravilom orgel znatne stroške ter je zaprosila občino za podelitev primerno iiodpore. Občinski pravni odsek pa jc lo upravičeno prošnjo odklonil in referent odreka Ogorelec je v zvezi s tem sklo|>om predlagal, na« udi plenum zavzame odklonilno stališče. V debati' ki se je razvila, sta se zavzemala zlasti župan in' svetnik Milan Senčar za podelitev |iodpore, dočim sta zagovarjala dr. Šalamun in dr. Firhtenau klep pravnega odseka. Končno je prišlo do kompromis nega sklejia. da se je jirošnja vrnila odseku do odobritve proračuna.
Sklepi ubožnega sveta so bili brez debate odobreni. Nekaterim revežem so bile zvišane ood-jiore, nekaj siromakov pa je bilo poslanih v banovinsko hiralnico — Pri slučajnostih jo občinski svet sklenil naprositi bansko upravo, da se čimprej izvrši kanalizacija bolnišnice iu hiralnice. — Mostne uboge iu brezposelne bo občina po možnosti zaposlovala jiri raznih delih za plačilo. Končno je bit liooblaščen Zupan, da ukrene vse potrebne predpriprave za napravo vodovoda. — S tem je bila javna seja zaključena in nadaljevala se je tajno.
V tajni seji so bili izvoljeni v revizijski odbor mestne hranilnice svetniki Ogorelec, inž. Ur-bančič, Rozman in Reich. — Obravnavale so se nv daljo personalne in disciplinarne zadeve. Med drugim je bil odpuščen iz službe disciplinarnim |iotom en policijski stražnik in se to izpraznjeno mest* punovno razpiše.
Nesramnost Franca Kaca | Trdi pogoji steklarskim
Med. Univ. Dr. Tone Ravnikar
otvori dne 3. marca t. L n a Vidmu ob Savi (v hiši eospe Cet nove) privatno zdravniško ordinacijo.
Ljubljana, 2. marca.
Slepar, ki sc jc izdajal za jeruzalemskega romarja, kateremu so nasedla razna oblastva, in na jiodlagi njihovih potrdil tudi mnogi zasebniki, med temi tudi naš list, namreč Franc Knc iz ptujske okolice, je sedaj v spremstvu policijskega stražnika iz Novega Sada prironial v Ljubljano. Tam je bil prijet na podlagi naših |)ojnsnil ljubljanski policiji, kateri smo navedli pot. po kateri je nameraval romali na jug. Franca Kaca so na policiji natančno zaslišali in poprej tako ponižni romar se je naenkrat prelevil v predrznega nesrnmneža, ki je med zaslišanjem označeval z zasmchljivimi opazkami svoje dobrotnike po Sloveniji in Hrvatski, ki so mu na njegovem potovanju jiostregli s krožnikom juhe nli s kakšnim drugim majhnim darom. Naravnost bahaje je pripovedoval, s kakimi triki je osleparil nekatere odlične osebnosti. Povedal je, da je na ta način sleparil že od oktobra v Avstriji, kjer pa ni dobival preveč daril, ker so v Avstriji že povsem naveličani takih svetovnih potnikov. Toda Knc je drugega mnenja. Na protokol je dal tole izjavo: »V Avstriji zato nisem bil dobro jio-strežen, ker Nemci niso tako neumni, kakor so Slovenci!« Plačilo za to nesramnost in za druge še hujše stvari prejme Kac v kratkem na sodišču, kamor bo jutri izročen.
Na trnjevi poti za svojo univerzo
(Dalje.)
Po teh trpkih razočaranjih je zavladalo zopet skoro dvajsetletno mrtvilo, kajti politične razmere so bile tedaj take, da ni bilo 111 eliti na kak uspeh. Šele ko so 1. 1890. primorski Italijani sprožili zopet zahtevo po lastni pravni fakulteti, se je tudi v Kranjskem deželnem zboru vnovič oglasil elari borec za slovensko univerzo, L. Svetec, naslednjo spomlad je pa sprožil to vprašanje Suklje tudi v parlamentu, loda vlada se za te glasove sploh resno zmenila ni. Z vso silo je pa bruhnilo to vprašanje na dan zopet I. 1898., ko so začeli zaradi Badenijevih jezikovnih naredb razjarjeni šovinistični nemški sludentje dejansko napadali naše dijake na graški in dunajski univerzi. Zopet so se oglasili najprej dijaki sami in na njih pobudo je sprožil to staro zahtevo vsega slovanskega naroda meseca februarja 1. 1989. ljubljanski občinski svet, takoj za njim pa tudi kranjski deželni zbor, zadevajoč takojšnjo ustanovitev slovenske bogoslovne, modroslovne in pravne fakultete v Ljubljani. Ob tej priliki sta prvič nastopila poznejša dolgoletna in neutrudna borca za našo »almo mater-, dr. D. M a j a r o n in Iv. Hribar. Prvi je sijajmo utemeljeval, »da ima slovenski narod j>ravico, da dospe do višje prosvete in omike in da ne zaostaja za drugimi narodi...«, drugi je i>a storil prvi [iraktični iu konkretni korak do uresničenja teh, tedaj že polstoletnih zahtev s tem, da je predlagal, naj deželni zbor ustanovi poseben vseučibški gradbeni fond in dve ustanovi za habilitacijo bodočih profesorjev. Ta akcija je našla takoj glasen odmev po vsej Sloveniji in podprle bo jo krepko najrazličnejše institucije od slovenskih tržaških In goriških deželnih poslancev preko kranjskih in štajerskih županov do akademskih društev v Gradcu in
na Dunaju. Ta živahni pokret sicer še ni rodil nobenih pozitivnih usj>ehov, vendar je globoko razgibal vso slovensko javnost, ki ni odstavila odslej tega prevažnega vprašanja več z dnevnega reda, tudi za krajši čas ne.
Jeseni I. 1901. so zaradi nemške nestrjmosii Italijani ponovili zahtevo jx> svoji univerzi v Trstu, ki jo jim je tedanji naučili minister tudi obljubi! in to je dalo takoj tudi nam Slovencem povod, da smo nemudoma in z vso silo vnovič nastopili za svoje stare zahteve. Graški slovenski akademiki so ustanovili poseben permanentni odsek, ki naj bi skrbel za realizacijo vseh zahtev iz 1. 1898., ljubljanski občinski svet je vnovič sprejel krepko resolucijo za ustanovitev vseučilišča, dijaštvo v Pragi je priredilo velikansko sveslovansko manifestacijo zanj, katerim so sledile nato slifne na Dunaju, v Zasrrebu in v Budimpešti, v Ljubljani se je vršil dne 1. decembra I. 1901. shod, kakršnega slovenska lirestolica do prevrata ni videla, 488 občin in 191 društev je poslalo vladi prošnje za vseučilišče jn vse slovansko črsopisje je odprlo svoje stolpce za propagandne članke, ki so jih pisali najodličnejši kulturni delavci.
Te enodušne napore vsega naroda za dosego samoobsebi umevnih kulturnih pravic je seveda krepko jiodprla tudi slovenska parlamentarna delegacija, ki je v tistih časih smatrala Se za edino svojo dolžnost in na*ogo povsod in ob vsaki priliki budno varovati in braniti interese svojega naroda brez ozira na desno in levo. Dne 12. novembra so vložili vsi trije tednnji jugi slovanski parlamentarni klubi tozadevni nujni prcdleg, o katerem se je potem vršila razprava dne 6. decembra. Ta je bila jasno ogledalo razmer, ki so že tedaj vladale v Avstriji in ki so jo morale zalo že dobro poldrugo desetletje pozneje ludi upro-pastiti. Nemški pcslanci so vprav cinično smešili te najresnejše zahteve po kulturi stremečega naroda, vlada jih je pa odločno zavrnila, čeprav v nekoliko laktnejši obliki. Toda slovenska javnost se ui dala preplašiti in je prišlo vseučiliško vpra-
šanje še tisli mesec vnovič v razgovor v kranjskem deželnem zboru, seveda tudi brez vidnega konkretnega uspeha, čeprav ni dvomiti, da so le glasne manifestacije ustvarjale vsaj psihološko razpoloženje tudi za začetek realnih predpriprav. Iu j>rvi važen korak na tem polju je bil poseben v s e u č i 1 i š k i odsek tedanjega ljubljanskega občinskega sveta, ki je preskrbel celi vrsti mladih slovenskih znanstvenikov službene dopuste in državne ustanove za nadaljevanje njih študij v svrho poznejšega prevzetja profesorskih stolic na bodočem slovenskem sve-učilišču. To mu je bilo mogoče doseči zlasti zaradi blagohotne naklonjenosti tedanjega naučnegn ministra viteza llartla.
Naslednjih par let se je vršilo poleni več dijaških shodov, ki so zahtevali slovensko univerzo, izšel ie Polec-Senekovičev »Vseučiliški zbornik". k'i je podrobno opisal vso zgodovino vseučiliškega vprašanja, za široke ljudske množice je izšla v 20.000 izvodih jmljudna brošurica »Zahlevajmo slovenskih velikih šol v Ljubljani«, ljubljanski vseučiliški odsek je pri svojih sejah budno pazil na vsak pojav, ki bi ga mogel ugodno uporabiti za lake intervencije ali glasne manifestacije, pri raznih razpravah v parlamentu so se pa naši poslanci jKmovno vračali na to vjirašanje, zlasti ker je bila tudi ustanovitev italijanske pravne fakultete skoro neprestano na dnevnem redu.
Perečejše pa je postalo to vprašanje zopet | 1 1905. Vlada je bila tedaj predložila parlamentu i predlog za uslanovilev italijanske pravno fakultete v Itoverelu in lo priliko so Slovenci seveda takoj uporabili, da si zagotovo j u n k t i m s slovenskim vseučiliščem. Njih naslop pa to pol ni bil dovolj precizen, kajti zahtevali so jirav za prav le zagotovitev slovenske univerze, ki jo jim jo naučni minister Hartel akademičrio tudi priznal, toda še ta vef kot skromni uspe''ek je vzbudil v omelenih nemško-nacionalnih krogih pravcati vihar. Primerno resolucijo je tedaj vnovič sj>rejel tudi kranjski deželni zbor
delavcem
Ljubljana, 2. sušca.
Ze nekaj časa sem miruje obrat v steklarnah. Zaloge steklarn pa se sedaj naglo krčijo, kar jo najboljši dokaz, da ni bilo pomanjkanje naročil krivo odpusta delavstva. Vzrok je iskati predvsem v kreditni krizi in pa tudi v mezdni politiki Ze-dinjenih stek lam. Steklarne iščejo sedaj večmili-jonsko posojilo, da bi inogle zojiet spraviti obrat v pogon. Vodstvo stekla. 11 se je že izrazilo, da je pripravljeno sprejeti delavstvo zopet na delo
Delavstvu je bilo sporočeno, da more pričeli delati, čo pristane na znižanje mezd nič več in nič manj kakor 35%. Povprečna mezda steklarskega delavca pa je znašala dosedaj 42 Din in si lahko mislimo, kako bo mogel delavec izhajati, če bo prejemal mesto 42 Din le 27 Din dnevno; nekateri delavci pa še manj in to za vse skrajno naporno delo.
To občutno znižanje nili oddaleč ne odgovarja padcu cen živilom in drugim potrebščinam delavskih družin, na drugi strani pa ne odgovarja pocenitvi produktov steklarne. Kapital hoče tudi tukaj iz te stiske delavca kovati novo ugodnost zase. Delavstvo pa ponudbe steklarn ni sprejelo in se bo še pogajalo.
Lokal, ki ne ustreza higijenskim predpisom
Trbovlje, 3. marca.
Tukajšnji župni urad je z ozirom na sedanje razmere predlagal upravitelju deške šole, da bi otroci posameznih razredov prihajali v cerkev k veronauku, da bi jim bilo lako omogočeno prejeli sv. zakramente in iti k birdli.
Dobil je od okr. načelstva odgovor, da prošnji ni mogoče ustrpči • . * • .
Jesenice
Brezposelnost in ples. — Z ozirom 1111 včerajšnje jioročilo v »Slovencu«, da nameravajo neki akademiki na Jesenicah v teh žalostnih časih pri-re<\i ples — sporočamo, da je akad. krožek na Jesenicah za nedeljo, 6. t. 111. organiziral koncert akademskega orkestra pa brez značaja zabavne prireditve — katere čisti dobiček je namenjen brezposelnim. Koncert se vrši v domu Krekovega jirosv društva. — Ker pa jeseniška inteligenca pogreša jiredpustno prireditev, bo po koncertu v Sokolskem domu tudi prosta zabava — na kateri pa ples ni ofieielno na programu. Večina članov akad. krožka, ki so sinovi delavcev in predobro razumejo sedanji težki položaj delavstva, so je že takoj spočetka postavila nn stališče, da letos opusti vsako zabavno prireditev in mesio njo izvede nabiralno akcijo pa brezjjoselne, kateri pa vplivnejša gospoda ni bila naklonjena. — Zato apeliramo na javnost, da upošteva naše težnje in se v kolikor mogoče velikem številu udeleži te kulturne in dobrodelne prireditve. — Jeseniški akademiki.
ST. PETER PRI NOVEM MESTU
V srednjem Grčo v j 11 je stanovala okrog 70 let stara hišarica Ajdič Neža. Bila je še samska. Zadnje dneve se je počutila nekoliko bolj slabo, vendar ni nihče pričakoval, da so ji dnevi že šleli. Ko so ji sorodniki prigovarjali, naj poskrbi za svojo dušo, je dejala, da bo morda prihodnje dni v Grčcvju sveta maša in bo ob tej p.iliki opravila. Pa jo je smrt prehitela. V torek zjutraj so io našli v hiši mrtvo. Bog ji bodi uiilostljivl
etnvpvpn. a..~ « —...... <ivin
-	,	\ , UUr ti, IlUUtflU-lli.
Ljubljana
„Bpta Kra'fna" v Uubliani
Pn d nekaj dnevi so se čisto tiho sesti ljubljanski Belokraujci in s; osnovali društvo Bela Krajina . Že del j časa so s skrbjo zrli v svojo lepo domovino, kjer trpe njih rojaki težko gospodarsko krizo, pa bi jim radi v vseh' vejah, gospodarstva s svetom in praktično priskočili na pomoč, a to morejo le združeni v svojem društvu. Dosedanji oiibor za pomoč po suš: prizadetim kmetijam v Be'i Krajini. ki se je s stal v jeseni, je svojo nalogo častno rešil; uvide! pa je. d« je docela prslvui Beli Krajini treba pomoči tudi v dobrih letih, znto je zamislil širši program za bodoče delo. katerrga jo novo društvo »Bela Krajina« prevz lo in ga razdeli'o v odseke, kakor vinore!ski, sadjarski in gozdarski, zadružni tu W'oprometni, odsek za povzdigo domače obrti, odsek za higijeno vasi itd. Vsi referenti odsekov so se z navdušenjem lotili dela in tako upa:mo, da se bodo uspehi knirlu pokazali. — Izvoljen je bil tudi odbor društva. Občni zbor ;e imenoval sog'-sno za častnega prer^edirka g. En-gelberta Gangla. V odbaru so: dr. .lure Koče, kon-ceptni adjunkt Zborirce za TOI v Ljubljani, predsednik; g. Evgen Lovšin, ravnatelj v Ljubljani, in dr. Juro Ad!eš;č, odvetnik v L:ubljani. podpredsednika; vlsokošelec Lojze Hočevar, tajnik: dr. M. Kambič, blagajnik; odborniki g!?.: Ce.var Martin, Hreborič Fran Malnarič Ivan. Šetina Gido, Habjan .ttudolf, dr. Fux liiko in Guštiti Milan.
Ka' ho dane s
Drama: »Nekdo.c Red E.
Opera: Medea--, Mrskn rdeče smrti«, »Dan-din v vicah . Ked C.
Nočno službo ima a lekarni: mr. Sušnik. Marijin trg 5, iu mr. Kuralt, Gosposvetska cesta.
0 Akademija v proslavo Masarykovega rojstnega dnevu bo v soboto 5. marca ob 8 zvečer v dvorani Delavske zbornice. Soored akademije, ki smo ga včeraj objavili, se je spremenil v toliko, da bo namesto g ('.spe Zlate Gjungionac-G ivelle pel «.perni pevec g. Jesip Gcstič. ki bo z:'pel dve skladbi iz češke glasbene literature s spremljevanjem klavirja.
Q >L,iub!j,icac ima drevi ob 8 v dvorani Akademski ga doma poleg tiote'a Uniona važno [>evsl:o vajo. Dolžnost vt ii pevk in pevcev je, da se vaje gotovo in točno udeleže. Prihodnji ponedeljek zaradi ufteP-ttepa koncerta ne bo vaje. — Pevovodja.
• Afrika Je in ostane za slehernega turista in potop'.-1 a privlačna točka. S svojim mogočnim peščenim morjem, s svoiimi džunglami, divjimi zvermi v pragozdih, s svojimi črn'mi prebivalci vzbuja še vedno svetovuo nezornost. Redki sn Slovenci, kateri bi imeli priliko prV.uškovatJ utripu žlvljenm 1 v Sudanu kateri bi imeli priliko spoznati tamkajšnja plemena, n;ibove šege in ob čaje. Padi tega bo predavanje g. Leo Poljanca. ki se Je sam mudP deli časa v Afriki in prinrs--l s seboj lepo število izvirnih fot^grafieuih posnetkov, obče zanimivo. Predavanje bo v petek 4. marca ob 8 zvečer v ve-randni dvorani hotela Union. Predprodaja vstopnic t Prosvetni zvezi. Miklošičeva r>.
■ Tretji del smučarskega tekmovanja za prvenstvo univerze. V petek 4. marca se vrfti pod pckrovitePstvom g. rektorja dr. Alfreda Ser k a tekma v smuku z Zelenice kot tretji del kombiniranega tekmovanja za prvenstvo univerze. S tem tekmovanjem bo združen skupen izlet akademikov-smučorjev in sicer v dveh skupinah. Prva: odhod v četrtek ob 7.30 in povratek v petek zvečer; druga (koroška): odhod v četrtek ob 18.30, povratek v torek zvečer.
Predavanje dr. Krajač* o Velebitu. Slo-»eo-ko planinsko d uštvo opozarja planince in prijatelje prirode nn zanimivo predavanje, ki se vrši jutr; \ pelek, dne 4. t. m, ob ?0 v dvorani Delavske zbornico. Predaval bo g. dr. Ivan Kra-jač, izv -t n i poznavalec Velebila, po naravnih krasotah znamenitega pogorja. Sedeži po 10 Din. stojišča po 5 Din se dobe v predprodaji v pisarni SPD, Masarvkova 14 in jutri v pelek od 10 dalje pred dvorano Delavske zbornice.
0 illočaui na plohih. G. Metod Rad jura io v preteklih lepih solnčnih nedeljah posnel okrog 800 metrov filma, ki nam kaže v glavnem krasne «muč-ie terene na Blokah in Bločane ter njih sniuško tehniko nn plolrh. Film je izredno lepo usnel in včerajšnje peskusno predvajanje je zadovolilo vse gledalce. Nekatere slike izredno leno kažejo silo-vitrsl burje, ki nanaša ogromne žamete. Film bo brez dvoma povsod sprejet z vi seljem. »bati še zato, ker zahteva novi zakon o kinematografih kulturne filme domačega izvora pred običajnim programom. Film ie bil odposlan v cenzuro v Belgrad.
0 Šiška. Pri nas Je društveno življenje močno razgibano. Dramatični odsek Prosvetnega društva pripravlja za li. in 13. marca znano igro K, Čapka »RUR* v režiji g. Godca. Igrn je polna fantastičnih doinislekov. Kaže izdelovanje roboiov. njih izpopolnjenost ler konec človeštva. Upamo, da bo igra ugajala.
0 Predavanje v društvu ' Pravniku«. V četrtek, dne 3. marca t. I., priredi društvo Pravnik ločno ob 18 ua sodišču soba St. 70 predavanje. Predava gosji, honor. univerz. profesor dr. Ludvik B5hm o »Nacionalnem ekonomu Lujo Brentano . K številni udeležbi vabi odbor.
0 Redni sostunek kluba elektrolirienjerjev UJIA drevi ob 20 v lokalu ud oženja, Kongresni trg (Zvezda). Pred-.va tudi g. docent ing. V. Koželj o presoji segrevanja električnih si rojev in aparatov
© Zakaj razpošilja mestna elektrarna strankam račune na tiskovinah, ki so natisnjene v Nemčiji, je zadeva, ki jo naše občinstvo že dolgo ne more razumeli. Kakor da bi v vsej Jugoslaviji ne bilo nobene tiskarne, ki bi bila zmožna delati take imenitne tiskovine. Pri nas narašča brezposelnost tudi v grafični stroki, v Ljubljani pa se dobi podjetje, ki je povrhu vsega celo v javnih rokah, ki daje svoje tiskovine tiskati v Nemčijo. Zivkaj tako?
0 Izredni občni zliur društva državnih upravnih pisarniških uradnikov za dravsko banovino v Ljubljani bo (i. marca ob pol 10 dopoldne v kletni dvorani l otola Miklič na Ma«nrykovi cesti z dnevnim redom: 1. poročilo predsedstva in 2. likvidacija društva. Člani se vabijo, da se izrednega občnega zbora polnoštevilno udeleže, — Odbor.
Celje
St Redni projtled motornih vozil. Po razpisu okrožnega inšpektorata dravske banovine v Mariboru se bo vršil v torek, dne 8. t. m. ob osmih predpoldne pred mestno garažo na Spodnjem La-novžu pregled avtobusov in avtomobilov avtotaks-nih podjetij. Pregled ima namen ugotoviti, da-li odgovarjajo vozila predpisom in ali so še dopustna za javni promet. Predložiti je treba preizkusno spričevalo in potrdilo o pregledu od meseca julija 1031. Plačati je treba takso 60 Din neposredno komisiji pri pregledu. Proti lastnikom, ki ne bi pripeljali svojih vozil h pregledu, se bo kazensko postopalo oziroma se bodo event. izključila niih voz la od javnega prometa. Po preg'edu dobi vsako vozilo novo evidenčno tablico proti plačilu in vrnitvi stare tablice. Plombiranje tablic so bo izvršilo kasneje.
c? Redni letni občni zbor Gromija (rgovrev v Celju se bo vršil v četrtek, dne 10. t. m. ob pol 8 zvečer v mali dvorani Narodnega doma. Izostanek od občnega zbora se mora v smislu pravil opravičiti s tehtnimi razlogi.
P) Bernira v sne^n in ledu. O tem ho predaval znani alpinist g. Koranek v petek, 4. I. m. ob pol 9 zvečer v veliki dvorani Ljudskega doma. Pobirala se bo zmerna vstopnina, da se krijejo režijski stroški.
C Pomladek Rdeže?a kriiia pri šolskih sestrah ponovi v nedeljo. 6. t. m. ob pol ! popoldne Igrokaz s petjem v 6 slikah >Roža Jelodvorska« v Slomškovem domu v Vodnikovi ulici. Igra, ki je prejšnjo nedeljo prav lepo ur ela, bo gotovo tudi to pot privabila obilo občinstva v Slomškov dom.
& .Sinrtra kosa. V torek, 1. t. m. je umrla v javni bolnišnici 2-lena hčerka trgovskega pomočnika iz Celja Marica Posnikova. — Isti dan je umrl v Komenskega ulici sin delavca Lesjak Miroslav. Umrlim blag spomin, žalujočim preostalim pa naše iskreno sožalje.
Sobani
Umrli so v feb uarju: Helena Zager, Jožef (■odec, M.rija I.eskošek, Marija Mrzlak. Valentin Remic, Neža OStir, Marko šuraečnik, Vida Krt, Danilo Bodič. Jakob Ramšak. — N. v m. p.!
Strogi pasji kontumac. Mestna občina naznanja lastnikom psov, da je odrejen strogi pasji kontumac.
Trbovlje
Nesreča pri sankanju. Nogo si je zlomil pri -ankanju v soboto ]>opoldne čevlja ski vajenec Guzcj Slavko s Terezije. Z rešilnim avtom so ga prepeljali v anibulanco, kjer so ga mogli šele če/, dve uri obvezali, nato so ga pn prepeljuli nazaj domov in izročili v domačo oskrbo.
Zastoj v pošiljatvi pošte. Vsled ukinitve vlakov zgledn. da bo pošta, ki jo oddamo n. pr. v nedeljo poopldne, prišla v Ljubljano šele v torek dopoldne, dasi smo po vlaku samo eno uro na-lazen. Pozivamo pristojne činitelje, da skušajo zadevo z vlaki in pošto ugodneje uredili!
Prosvetna prireditev bo prihodnjo nedeljo popoldne v Društvenem domu.
Denarniro z vso mesečno plačo ie zgubit neki uradnik na kratki poti od pisarne v stari bolnišnici do svojega stanovanja v rudniškem kon-zumu. Zraven ie imel pa še drug denar, vsega vkup okoli 4000 Diu. Pošten najditelj naj pioti nagradi odda denar nn občinskem uradu.
Kap jo zadHa Durnikn Janeza, posestnika v Gabrskem Bil je zelo skrben gospodar in zapušča še čisto male oiroke. Radi srčne napake je umrl 37 letni rudar šošter F anc tudi družinski oče, na jetiki pa Bizjak Ana, žena rudarja, stara 41 let in Bovhan Franc, vpokojeni rudar, star 70 let. Svetila jim večna luč, preostalim pa naše sožalje!
Maribor
Vprašanje enodružinskih hišic
Težke razmere ogrožajo m ae hišne posestnike ita pereieriji — Težave mestne občine z Delavsko bfouJjo
Maribor, 2. marca.
Ugodne kreditne razmere na eni sirani, ter stanovanjska draginja na drugI slrani sta tekom zadnjih let slino pospešila privatno gradbeno podjetnost v Mariboru, zlasti kar se tiče gradnjo enodružinskih hišic na mestni periferiji. Mestna obč. jo Io gradbeno podjetnost Izdatno podprla s pre-vzetjeni delnega jjtinstva za posojila, katera so nudili interesentom razni kreditni zavodi. V magdalenskem predmestju so nastali celi nieftni deli samih takih malih vil, podjetnost so je na širila tudi na okoliške občine, zlasti v industrijskih predelih na Teznu in v Studencih. Cele kolonije so nastale tudi v Novi vasi v Pobrežju. Lastniki so posojilo amortizirali z mesečnimi obroki, ki so bili morda nekaj višji, kakor bi znašala najemnina v privatnih stanovanjih, Da so oslale razmere normalne, bi tekom določene dobe postali graditelji teh malo,stanovanjskih hišic lastniki lepe mnle vile. po navadi obdane z vrtičem; Io bi bila naravnost idealna rešitev stanovanjske mizerije našega mesta. Žalihog pa so pritisnile gospodarske težave tudi na le male hišne posestnike na periferiji. Mnogo lastnikov, ki so bili javni nameščenci ali delavci, je danes brezposelnih, ali pa prejemajo tako znižano plačo, da ne morejo več odplačevati obrokov za anuitete. Grozi jim sedaj resna nevarnost, da bodo izgubili lastno sireno, za katero so toliko truda in moči žrtvovali. Na drugi sirani pa so kreditni zavodi, ki so finan-
□	Stare koronine legajo v grob. Izdihnil je svojo blago dušo eden najuglednejših krščanskih mož limbuške tare g. Peter Marin, dolgoletni župan in občinski odbornik ter bivši posestnik obsežnega posestva na Vrhovom dolu pri Limbušu. Dosegal je lepo in častitljivo starost 84 let. 18 let je bil župan občine Vehovdol pri Limbušu, predstojnik krajevnega šolskega svela ter od ustanovitve pa do smrti skozi 25 let tudi odbornik limbuške hranilnice in posojilnice. Veličasten je bil njegov sprevod iz hiše žalosti v Limbušu. Ob odprtem grobu sta se v toplo občuteni besedi poslovila od dragega rajnkega župnik Bračič in župan Godec. Blagopo-kojni io bil poslednji še živeči človek limbuške faro, ki ga je birinal škof A. M. Slomšek. Bodi mnogozaslužnetnu ter odličnemu možu ohranjen časte spomin, žalujočim preostalim naše globoko sožalje.
□Iz uprave. Cenjeni oglaševalci se naprošajo, da oddajo za nedeljsko številko namenjene oglase ob petkih vsaj do 17 v upravi nn Koroški cesti ozir. podružnici nn Aleksandrovi cesti 6.
□Naša kri. Katoliška omlndina vprizori v nedeljo, s pričetkem ob 17, v d niši veni dvorani znano Finžgarjevo trodejanko »Naša kri«. Nastopi do 20 oseb.
□	Prometna zveza v Mariboru ima v nedeljo, dne 6. t. m. v prostorih Jugoslovanske strokovno zveze, Sodna ulica 9, svoj redni letni občni zbor. Pričatek ob pol 10. Člani ter prijatelji organizacije vljudno vabljeni.
□	SSK Maraton. Jutri v petek ob 20 seja upravnega odbora. Za vse odbornike udeležba strogo obvezna. — Plavalna sekcija. Jutri kakor navadno trening zn člane.
□	Ljudska univerza v Studencih. Drevi poučno predavanje dr. Marina. Samo za ženske nad 16. letom. Predavanje spremljajo filmski posnetki.
□	Poročila sta sc Karel Nerad, delavec, in Barbara Ferk, delavka iz Počehove. Bilo srečno!
□	Iz Jugoslovanske strokovne zveze. Vabi se članstvo, da se udeleži prosvetnega večera, ki bo drevi v dvorani Zadružne gospodarske banke. JSZ.
□	Caritas! Več novih knjig o njej je dobila Prosvetna knjižnica na Aleksandrovi cesti 6. Izpo-sojevalne uro od 8—12 in od 15—18.
□	Mariborska drama uprizori znano veseloigro iz kmečkega življenja Trije vaški svetniki ki sta jo napisala M. Real in M- Ferner, in ki jo je prevedel ljubljanski komik Ivan Cesar. Režija je v rokah glavnega režiserja .1. Kovica, v posameznih vlogah pa nastopijo Zakrajškova, Savinova, Kraljeva, DragutihoviČeva, Starčeva, Tovornikova, nadalje P. Kovic, tlarastovič, Tovornik, TomaSič, J. Kovič, Furijau in Rasberger. Premijera bo v soboto, dno 5. t. m.
□	Tudi v Šl. Petru pomožna akcija. Tudi okoliške občine so sledile zgledu Maribora v pomožni akciji za brezposelne siromake. Pobrežju je sledila sedaj šenlpetorska fara, kjer je pokrenil neutrudno za blagor svojih župljanov skrbeči šent-peterski župnik Anton Tkavc, akcijo za nabiranje prispevkov v denarju in blagu za občinske reveže, časi plemenitim prizadevanjem blagih in uinilje-nih šentpeterskih mož.
□	Praktični učiteljski izpit za učitelje se bo vršil lin državnem moškem učiteljišču v Mariboru 11. aprilu. Pravilno opremljene prošnje naj se po uradni poli pošlje v roke komisije vsaj do 31. marca t- 1. Vse drugo 1111 zavodov i oglasni deski.
cinili gradbe, v zadregi, kam s takimi poslopji, ker ni kupcev ali pa preti pri eventuelui družbeni prodaji velika izguba.
Tutli meslnn občina se bori s težavami, katere .ji povzroča znana delavska kolonija v magdalenskem predmestju. Gre za vprašanje določitve končnih anuitet. Kakor znano, je bila delavska kolonija zgrajena s pomočjo brezobrestnega posojila ministrstva zn socialno politiko, ki jo prispevajo 2 milijona Din. Isli znesek jo prispevala obclnn za prvo kolonijo, zu drugo pa jo So sama dala 5 milij. Din. Ker pa so so na zahtevo strank samih v raznih hišicah izvršile nekatero preureditve iu adaptacije ter so se zgradile pralnice, so naruHtli skupni stroški, hi jih je imela občina z graditvijo kolonije na 10 In pol uiilij. Din. Za manjši lip hišic, so je doslej plačevala anuiteta mesečno 330 Din, vStcvši zavarovalnino in davke, za večji lip pa 450 Din. Ker pa so bile v številnih hišicah izvršene na zahtevo strank že imenovano investicije, je občina nameravala sedaj lastnikom leh hišic povišali mesečno anuiteto, Vprašanje je že parkrat obravnaval občinski svet, bilo pa je vedno odloženo v svrho nadaljnjega Študija. Obstojajo tri predlogi: naj so anuitete zvišajo, naj se podaljša amortizacijska doba ali pa naj občina manjkajoči znesek sama plača. Zadnji predlog ie nastal med člani občinskega sveta nn splošno razumevanje ter je verjetno, da se mesečno odplačevanje nc bo povišalo.
□	Za revne dijake je daroval v naši upravi g. ravnatelj Josip Ajdišek 100 dinarjev. Prisrčna iivaln v imenu revnih dijakov.
□	Iz policijske s hribe. Za policijskega nadzornika v Mariboru .ie imenovan Janko Goršič, do sedaj pri policijski upravi v Ljubljani.
□	Ugodil lutiega rodu ... Drevi predavata v dvorani Zadružne gospodarske banko gg. Alplzij Ž al ar o življenju Slovencev na Holundskem in Davorin Medved, odlični poznavalec razmer, v katerih živijo Slovenci v Belgradu in drugih delili Srbije, Pričetek tretjega prosvetnega večera točno ob 20!
□	Avto in kočijaž. Na Aleksandrovi cesti so je v torkovi noči pripetila nesreča, ki ie po naključju za oba prizadeta dela potekla Se dokaj ugodno ter so končala samo z materijelno škodo. V smeri od frančiškanske cerkve sem je privozil neki osebni avlo, katerega je šofirnl Viljem L., v nasprotni strani cd kolodvora pa v naglem dim onovprežna kočija. Po usodnem naključju je prišlo na cesti pred dvorano Union do trčenja obeh vozil, pri katerem se je avto izkaza! kot mifnejši. Z močnim hruščem je odletela kočija po cesti in so prevrnila, vendar sta kočijaž in konj odnesla zdravo kožo. Tudi škoda, povzročena zaradi zlomljenega ojesa in svetiljke dosega samo 180 Din. Ob-čutnejše havarije pa ie zadobil pri trčenju avto, kateremu so je. razbila zaščitna šipa ter streha. Škoda znaša tu okoli tri ju rje. Okrog prevrnjeno kočije in poškodovanega avtomobila se je v hipu nagrnila cela množica radovednežev ter pomagala kočijažu opravili vozilo spet na kolesa.
□	Iz dneva v dan nesreče. 32-letni dimnikarski pomočnik Vinko Ferkanec, Jo telebnil pri čiščenju dimnika z lestve ter si pri tem občutno poškodoval hrbtenico, — 55-ietni hlapec Jurij Vobnikar je pri delu treščil z lestve ter zadobil pri padcu poškodbe na glavi. — 9-letni železničarjev sin Oskar Zorinc iz Maribora je pri padcu 1111 dvorišču, zlomil desno nogo. — Stroj je zgrabil roko mizarskega pomočnika Jcžefa lleriča ter mu jo razmesaril. Vse štiri ponesrečence so prepeljali v mariborsko splošno bolnišnico.
Ljubljansko gledališče
DRAMA
Začetek ob 20
četrtek. 3. marca: NEKDO. Red E.
Petek. -t. marca: Zaprto (generalka).
Sobota, 5. marca ob 15: VEST. Dijaška predstava.
Globoko znižane cene. — Ob 20; JUBILEJ
Premijera.
OPERA
Začetek ob 20
Četrtek, 3. marca: MEDEA, MASKA RDEČE SMR.
TI, DANDIN V VICAH. Red C. Petek, t. marca: VIJOLICA Z MONTMARTRA.
Gostuje gdčna Erika Druzovič. Red A. Sobota, 5. marca: SEV1LJSKI BRIVEC. Red D.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE,
Četrtek, 3. marca ob 20: RADIKALNA KURA.
Ab. A. Znižano cene. Gostovanje g. J. Danesa. Pelek, 4. marca: Zaprto.
Sobota, 5. marca ob 20: TRIJE VAŠKI SVETNIKI.
Premijera. Ab. C. Nedelja, 6. minca ob 15: TRIJE VAŠKI SVETNIKI.
— Ob 20: DIJAK — PROSJAK.
KuUmm* obzornik
JOŽA LOVRENČIČ: TIHO ŽIVLJENJE
Risbe !!. Jakca. — 1931. — Mladinska matica v Ljubljani.
Kot izredno izdanje Mladinske malice je izšla ta lepa knjiga legend, ki mora ogreli tako mladega kakor starega čitatelja. Med vsemi načini ljudskega odpovedovanja je legend rni skoraj najbolj gor,.k, najbolj privlačen in se tudi redoma stopn,nje do največjih in venci jskih lepot, ohranje-vaje toploto domačnosti in preprostosti tudi v svojih liričnih oblikah, kjer časih narodna popevka sko aj že uhaja v drugo sfero — v čisto meiodi-Oznost.
' Na splošno Lovre ičičeve legendo niso pismeno oblikovanje obsloječcga narodnega blaga, marveč jo avtor porabil kak drobec ustnega izročila nli kak slin- Kapi sek kol pjgon za samostojno obdelavo. kur so p avl z drugimi besedmii, da nnj-veckral to nimamo opravka z 2narodno;, marveč s pesnikovo Invencijo. Tega pesnik ne taji, nasprotno, več kot enkrat poudarja svoja lastim prizadevanja za ustva.itcv teli legend.
Presenetljiva je v Lovrenčičevi knjigi pestrost krajev — saj so legende v glavnem navezano na kraje - zapored so vrste Trenta, Čedad, Dnižgo-e. Sv Jofit in K opa; in mestoma se je pesnilj; ka.j lepa uveljavil kot krnjimu'.
Motivno so vso legende mikavne, tako prva o čudežnem povratku relikvije Kriščevega trna, ki ga je moral sta i trentarski beneficijnt Franc Vaclav Lucenperger na dekanov ukaz poslali v Bovec, ko so mu je od žalosli ob tem trgalo srce... Druga legenda nam pripoveduje, kako jc
J peklenšček Čedajcem zidal most in zahteval za j plačilo prvo bitje, ki pojde čezenj; pa kako ga je opeharil prejirosl pastirček, ki je potočil kolo sira Čez most In je za kolesom planil čez most njegov pes... Tretja o zlatom studencu v Dražgošah, ki so ga ondolni ljudje porabili za pozlatitev vseli svetnikov v cerkvi, zase pa niso vzeli nič... četrta o vrabcih na Planoti, odkoder jih je zn vedno prepodila Marija, ki je hotela tja z J< /.usekom, a se je le-ta prestrašil strašilu, ki se ga se vrabci na Plnnoti niso hali — toliko jih je bilo... Pela o otroku, ki se je v viharju izgubil in ga je v neurju sani sv. Još! varno peljal do pu'ravnil; i — kaj genljivo in poučno napisana. —- Zadnja o otroški božji poti v K opi, zvezana s čudežnim ozdravljenjem nemega Klemenčevegn Jurčkn, pn je gotovo najboljši in najlepša med vsemi. — Mislim, dn bosta mladini, kateri je knjiga zlasti namenjena, najbolj všeč zadnji dve, zato pn bodo ob prvih odre sli imeli mnogo užitka.
Kar tiče Lovrenčičevega pripovedovanja jo treba opomnili, da Jo živahno in vendar tako obloženo z arhalzmi, s stilističnimi spretnostmi, da jo skoz in skoz ohranjena lista legendarna -pi rve-čenost besedila, v čemer je torej pesnil; zelo lepo uspel. Da spominja lo pa tam nekoliko na Preglja, no Jemlje njegovemu delu nič, : tj je Pregelj nekako vpeljal in udomačil pri nns sle,;.. I;' • pripovedovanje legende kakor mit. • č. s tem i,;«;•>. hor no trdim, dn bi bil Lov nnV * «lngu ;< -:e; | Preglja, marveč da si j- p, i-■:,;,! t,-;«, kar Je iz Preglja žo postalo nc-k.-.ka , ' ' 1 h>dnln:> n:i-šega književnega jezika in -:oga. pri leni pa je pesnik iudi sam vpeljal marsikatero lepo slavo besed, marsikale o izbruSeno, a se neizrabljeno prispodobo in primero.
Božidar Jakac je opremil čedno (iskano knjigo 1 z mnogimi lepimi risbami, ki pričajo o njegovi
elegantni spretnosti ,v te>j umetnosti, v kateri se je že marsikale. i naš slikar in risar poskusil, a malo kaieri uveljavil. Resda spominjajo Jakčovc iluslr eije mestoma na način Vavpotlčevega gledanja knjižne ilustracije, vendar so nekako bolj sproščene, svobodnejše, manj dekorativne koi jedrovite.
Vso v vsem so jo predstavila nova l.ovren-čičevn knjiga zelo ugodno iu upati je, da bodo mnogi lepega čtiva željni '/. veseljem posegli po nji.
KRALJESTVO BOŽJE«, ŠT. 3.
I/šla je 3. številka Kraljestva božjega«. Ta lisi si uspešno utira pot med ljudstvo, saj je žc precej razširjen. In to spričo svoje lepe, bogate in aktualne vsebine v polni meri za,služi, saj je edini tovrstni list pri nas. — Prvi članek Cvetna nedelja« (Cistercijanaki samostan v Stični) nas popelje preko postnega časa, časa priprave, do cvetne nedelje, označi liturgijo te nedelje in nas končno uvede v veliko tragedijo velikega petka. — D. F, Kovaeič obiavlja zanimiv ekscerpt iz Prašni-karjeve pridige ob Slomškovi novi maši (s Slomškovim portretom, ki ga je napravi! jezuit Friderik Rinn lela 1859), Ta pridiga je zelo zanimiv dokument, ki vsebuje važne podatke iz Slomškove mladosti in je nekaj, bi rekel, proroškega za Slomškovo poznejše življenje. Tudi kot literarni spomenik ima svojo vrednost, ker nam podaja v?urer. takratnega poljudnega cerkvenega govornih vn. Članek Odkritosrčne roinarievc povesi' pripoveduje, kako se je neki kapetan odvadil pijančevanja z vztrajnim čitanjem svetega pisma. — Jubilej grškokatoli?kega semenišča v Zagrebu« v kratkem podaja zgodovino načih grškokatolikov in njihovega semenišča v Zagrebu, ki ohhaja že 250 Iclnico. (Slika.) — Dr. Fr, Jaklič nadaljuje lep | in zanimiv življenjepis Sofije Svečinc. katoliške i
Rusinje, to pol o njenih iskanjih resnice. — Slede Duhovna pravila«, Besede svetih očetov«, »Mali apostoli«, potem pa so razne zanimivosti in aktualne vesti iz vse Evrope, naj omenim le eltscerpt iz ruskega Antireligioznika«, ki kljub svoji brez-verski zagrizenosti mora priznavali agilnost in velik pomen in vpliv papeža Pija XI. — List vsakemu najtopleje priporočamo, da ga naroči, saj slano le 12 Din, a bogata vsebina daleč presega to m:>-lenkostno ceno. Naroča se; Ljubljana, Napoleonov trg št. 1.	V. k.
OTROK V PREDSOLSKI DOBI.
(Otrok od prvega do sclmoga leta.) Spisal zdravnik d". B. Dragrš. Založila družba sv. Mohorja.
Knjiga obsega 270 strani. Snov je obdelana v 15 velikih poglavjih. Pelje nas skozi otrokovo dušo od prvega do sedmega leta. Razkrije nam slo in sto niarr, otrokove duše, pri katerih snoznamo, kako malo smo prav za prav poznali te mlade ljudi in koliko smo se pogrešil' nad njimi. Polje nas v lepoto in rast otrokovega te;csa, pa tudi v njegove bolezni, navajajoč nas z besedo in nazorno sliko, kako jih jc mogoče preprečiti, kako narediti, da bo otrok zdrav, živahen in srečen. Vodi nas v ves zamotan a lako lep sve! otrokove duSe, v njeno žalost in veselje, v njeno gledanje — spoznavanje lepot, rcsnice, v n emi aktivnost, ustvarjanje, pelje nas skozi umetniški iu religiozni svet mlade duše, Dragaš je sam živel oh otroku, spoznaval ga je in pisal jc to prelepo knjigo mnogo let. 7ato najdemo v njej vse polno nvisli, ki hi jih težko našli v tuji literaturi in so prav njegove. Knjiga bi morala prili v vsako našo družino, v roke vzgojiteljev, staršev, učiteljev, duhovnikov, že zato, da jim bo otrok s svojimi ofmi hvaležno zahvalil za pravilno ravnanje z njim. Ptav pa ravna z otrokom le tisti, ki ga pozna,	M.
Dnevna kronika
Koledar
četrtek, sušca: Kuniguuda, cesarica; Marin, nuičenec.
Novi grobovi
-J" V Ljubljani je umrl g. Miloš Adamič, »lijak tehnične srednjo šole. Pokojnik je bil najmlajši siu uglednega industrijalca in velelrgovca g. Antona Adamiča v Kranju. Bil je zelo simpatičen mladenič in pri svojih tovariših izredno priljubljen. Njegovo truplo bodo prepeljali v Kranj, kjer bo pogreb v petek ob I popoldne. Blag 11111 spomin! Žalujočim staršem, sestri in bratoma naše iskreno sožulje!
-j- V Ljubljani jo umrl g. Mihael Volk, sprevodnik drž. železnice. Blag 11111 spomin! Žalujoči soprogi naše sožalje!
■f- Na Savi pri Jcscuicah je umrla gospa V i I -.111 a 11 o v a , soproga upokojenega »«••:«mUkega delovodje g. Kristijana Vilnuina. Bolehala je delj rasa. V sredo so jo pokopali nu jeseniško pokopališče. Pokoj blagi ženi. preostalim naše sožalje!
■f V Lahomškii pri Laškem je umrl g. Karel Kranj c, posestnikov sili. Zmlela g; je 1. marca možganska kap, Zjutraj ob 7 je bil še pri sv. maši, ob 10 pa že na mrtvaškem odru. Bil je edini sin uglednega posestnika g. Jurija Kranjca. Pogreb bo danes dopoldne 00 0. Svetila mu večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje!
Cerkveni vestnih
Nočuo častivce vnovič opozarjamo na nočno češčeuje v stolnici. Pričetek drevi ob devetih.
Ostale vesti
—	Tudi za 15.001) Din gre! Cenjene naročnike Opozarjamo, da gre pri točnem plačevanju naročnino ne samo za redno prejemanje Slovenca , marveč v slučaju smili naročnika radi nezgode za .izplačilo podpore 15.000, oziroma 10.000 Din, katera podpora zapade, ako naročnina ni pravora<>no plačana. Že ta razleg naj bo merodajen za vsakogar, da se pravočasno posluži priložene položnice •za obnovitev naročnine. Predvsem pa je neobhodno potrebno, da so poravnani vsi morebitni zastanki.
—	Zavarovanje postrežuic in hišnic. Po odredbi SUZORa v Zagrebu so od 1. marca 1032 daljo zavarovanju zavezane ludi poročeno poslrežnice in hišnice, (oda le takrat, če je lo njihov glavni posel, če zu svoje delo zaslužijo nad 2(X) Din na mesce, vendar pa samo toliko časa, dokler .njihov soprog nima zaslužka radi brezposelnosti, bolezni, vojaščine itd. Urad poziva vse delodajalce, da prijavijo postrežnice in lilsnice, ki izpolnjujejo gornje pogoje, v zavarovanje najkasneje do <S. marca 1032. — OUZD v Ljubljani.
— Pregled motornih vozil v laškem okraju se bo vršil dno 10. marca po sledečem redu: za občine Laško, Marija Gradec, Sv. Krištof, Sv. Le-»art, Jurklošter in Loka pri Zidanem mostu v Laškem pred hotelom Savinja od pol 8 do pol 10 dopoldne. Zu občino Dol in Hrastnik v Hrastniku pred občinsko pisarno od polil do 1. Za Trbovlje (trboveljsko kotlino) v Trbovljah pred rudniško restavracijo od 1 do 4. Evidenčne tablice bodo lastnikom vozil razdelili 1111 dan pregleda.
—	Poziv vsem nesamostojnim zob. telin kom! Ppzivljaino vse brezposelne zobotehnike kakor tudi zobotohnikc nameščence, da se I a k o j pismeno
prijavijo društvu, ki rabi nujno tozadevne podatke. -- Društvo zobotehnikov za dravsko banovino v Ljubljani.
—	Polarna varnost. Vsak dan beremo v časopisih o požarnih nesrečah, ko ta strašni element mnenje človeku najpotrebnejše, to je njegovo stre-bo, njegov doni. Marsikdo si še ni na jasnem, kje lici vzrok tem groznim nesrečam. Kes je, da so mnogih požarov krive zlobne roke brezvestnih oseb, mnogokrat pa tudi neprevidnost lastnikov samih. Lahko pa rečeni, da bi se dalo preprečiti vsaj 50 odstotkov vseh požarov z dobro požarno varnostjo, v prašanje seveda naslane. kdo naj bi vršil to težko službo in kako. Na la način bi preprečil že naprej nesreče, kalerih so običajno zavedo prizadeli potem, ko je že prepozno. Zato je potrebno, da se tega zavedajo ne samo vsi hišni lastniki, marveč vsa javnost, predvsem pn oblasti. Kolikor mi jo znano, bo v kratkem izdan nov pravilnik za izvrševanje dimnikarske obrli. In ravno s lem pravilnikom se lahko mnogo stori za požarno varnost. Pravilnik naj bi določal, da morajo ravno dimnikarji vršili lo važno službo in naprej preprečili nevarnost požarnih nezgod. V to svrho je potrebno, da se dimnikarjem nudi čim večja možnost do vstopa v vsa poslopja, v kalerih se nahajajo kurilne na-prave. Zlasti pa velja to za deželo, kjer je požarna varnost najmanj zaščitena in je dimnikarjem v vrč slučajih onemogočeno redno izvrševanje njihovega poklica. Zato je potrebno in priporočljivo, da nie-rodajni einitelji posvetijo vso svojo pažnjo pri sestavi novega pravilnika v prid splošne požarne varnosti. — X.
—	Legitimacije in vozovnice, za volesejme v Lipskem, Pragi, na Dunaju in v Budimpešti se dobe pri :.Putniku . Ljubljana, Dunajska cesta 1.
—	Pri slabosti par kapljic FelJerjevega, bolečine pomirjujočega blagodišečega ElsaMuida na sladkorju ali mleku, je še zmeraj pomagalo. To varuje tudi pred krči, kašljem, hrlpavosljo itd. Poskusna -ieklenica o Din, dvojna steklenica 9 Din povsod. Po pošli 9 poskusnih ali G dvojnih uli 2 veliki specialni steklenici 62 Din brez daljnih stroškov pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elzatrg 134. Savska banovina.
—- Nesreče pri smučanju. Na Dobravi se je ponesrečil pri smučanju 10 letni Ivan Stankovi?, gin delavca, z Dobrave 32. Predvčerajšnjim je padel in si zlomil levo nogo. Dečka so včeraj pripeljali v ljubljansko bolnišnico.
—	Kdor >e hoče ohraniti svežega in zdravega,
naj jemlje tedensko enkrat ali dvakrat pred zaju-f rekom kozarec naravne »Pranz-Josef« grenčice. Zdravniška poročila iz bolnišnic dokazujejo, da radi jemljejo »Franz-Josck vodo posebno b.ilniki na želodcu, črevesu, jetrih, ledvicah 111 žolču ker brez neprijetnih občutkov in poslalic točno odvaja. »Franz-Josef« grenčiea so dobiva v lekarnah, clro-gerijali in špecerijskih trgovinah.
Avto povozil krošnjaria. V Žabnici na Gorenjskem je predsinoenjim avto neznanega lastnika povozil 23 letnega krošnjaria s kuhinjsko posodo Janka Pecka iz Pulkovca 30 v občini Žormancc pri Krapini. Avlo je zlomil Pečku desno nogo. Pečka so včeraj pripeljali v ljubljansko bolnišnico.
— Sadjarska podružnica na Viču priredi v četrtek, dne 3. marca 1932, ob 19 zvečer v risnl-nici osnovne šole svoje običajno sadjarsko predn-
s lem d j uporu bljale
\6hiuW VČsč*
-/Hlsk JLj I J
pred slabim in mrili.n vremenom, da na poka in no poslana hrapava. l\'adrgn:te Vašo Ložo vsak večer, picdenj greste n.i počitek temeljilo z Nivca-Cremc. Tkanine pcslantjo s lem mladoslno napeta, koža pa močna in prožna. Veter in sl.ibo vreme ji ne morejo več škodili. NaJrgniie pa ludi podnsv;, predenj odidete na prosto, licc in io!;e z Nivea-Crejv.u. To krema namreč na zapusti nikak sijaj, ter Vam nudi oni sveži in mla-izgled, i i ga mi vsi tako radi imamo. "vSfcfSVr^	ndsPro'' luksuznim kremami
itt&ZUt^	Naj višji učinek ali ceneje.
Niveo-Crtme; Din 5.oo—22.ao Juflosl. P. Baierstlorl « Co. d. s. o. J„ Manboi
dcslni iz
StMŠr
vanje, Ii kateremu so vabljeni vsi člani in prijatelji sadjarstva.
— Drušivo izložbenih aianžerjev v dravski banovini vabi na svoj ustanovni občni zbor, ki bo v n c d e I j o, d 11 e 0. m a r c a I. 1. ob polil v v e liki dvor a n i T r g o v s k e g a d o in a \ Ljubljani vse anuižerje in trgovske naslav-Ijence. Ker gre za občo korist, prosimo polnošle-vilne udeležbe. — Piipravljalui odbor.
—	Predavanje o reji imdih živali in o organizaciji priredi društvo : Živalica v nedeljo, dne. 0. marca ob 10 .ijpoldne pri Novem svetu v Ljubljani na Gosposvetski cesli. Člani in ljubitelji vljudno vabljeni!
—	Čim več jezikov znaš — tem ve« veljaš! Pod tem naslovom smo priporočili pred dnevi nekaj praktičnih pripomočkov za nemški in francoski jezik za samouke in tečaje. Danes objavljamo naslove knjig za srbohrvaški jezik in italijališčii.o: Srp>k<t pofcelnic«. navodilo Slovenccm, ki sc žele naučiti srbohrvaščine v besedi in pisavi (cirilice). Din 12; Srbolirvatska vaunica, t. letnik, sestavil dr. M. Rupel, Din 32: 11. letnik, Din 42 (knjigi se rabila v meščanskih in srednjih šolali in pri pouku Uadio-Ljubljana); dalje: Šrhohrvatsko-slovenski slovar, sestavil dr. A. Villiar, vezano Din 70; Slo-vensko-srbohrvutski slovar, vezan Diu 70; Indijanska. vadnica za šolo iu samouke, I. in II. del. sestavil dr. Si. Leben, vezano Din 04; ftalijansko-slovcnski slovar, sestavil dr. .1. Valjavec. vezano' Din 70; Slovensko-italijanski slovar, sestavil dr. J. Valjavec, vezano Din 70. Vse knjige ima v zalogi Jiigoflloviiska knjigarna v Ljubljani.
—	Na občutljivi kozi se pojavijo lišaji in drugi nedostatki pri vporabi škodljivega mila.' Zalo se priporoča vporaba samo lakih mil, ki so medicinsko brezhibna, kot so to: Fellerjeva Eisa-mila lepote in zdravja in sicer: lilijirio mlečno, lilijine kreme, boraksovo, glicerini,vo, katranovo, ruiue-njakovo in milo za britje. Po pošti pel kosov 52 Din brez daljnih stroškov pri lekarnarju Eugen V. Feller. Stubica Donja, Elzalrg 134. Savska banovina.
Luče ob Savinji. Tudi naša mladina se pridno vežba v zimskem športu. Da ste jih videli preteklo nedeljo pri smuški tesmi! To e bilo veselja! Tekmo je prišlo gledat tudi precej odraslih. Želeti je, da se tudi naši fantje začno smučati. Prihodnjo zimo — vsi na smuči!
Fro&rami tiadio-Liabljana i
Četrtek, 3. marca: 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Čas, plošče, borza — 17.30 Salonski kvintet	18.80 ing. Novak: Gozdarstvo 19.00 Dr. A. Bajec: Italijanščina 19X0 Dr. M. Rupel: Srbohrvaščina — 20.00 Pero Horn: Poglavje i/, vzgojeslovja — 20.80 Koncert okteta Ljubljanskega Zvona , vmes poje Dijaški oktet 'K S. s.
21.80 Samospevi ge. Zlate Gjungjenne-Guvelhi. primadone ljublj. opere — 22.00 Prenos iz I! na: Parsival (Wagner), 111. dej. — 22.80 Čas in poročila. —
Petek, 4. marca: 11.30 Šolska ura: Kako so telovadili nekdaj in kako telovadimo sedaj. — 11.15 Plo ilče. — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Čas, plošče, borza. — 17.30 Plošče - 18 00 Leo Poljauec: Moji doživljaji v Afriki. — 18.30 Gospodinjska ura, vodi Krekova gospodinjska šola. — 10.00 Dr. Lovro Sušnik: Francoščina. — 19.30 Dr. Valter Bohinec: Narodi zemlje. — 19.45 Sokolsko predavanje iz Belgrada. -- 20.15 Prenos iz Varšave: Pianist Orlov. — 22.30 Čas in poročila.
Drugi program*»
Petek, 4. marca.
Belgiad: 11.05 Radio oikester. 12.35 Ciganska ; glasba. 20.15 Varšava. — Zagreb: 17.02 Radio orkester. 20.15 Varšava. — Dunaj: 11.30 Opoldanski koncert. 19.20 Violončelo. 20.00 Prenos iz Newyor-ka. 20.15 • Slavcek s, opera. — Rim: 12.45 Vokalni in instrumentalni konccrl. 17.50 Vokalni koncert. 20.15 Operetni prenos. — Milan: 20.15 Izbrana glasba. 21.00 Varietejskl vc.et. — Stut.ijarl: 19.45 Anekdote. 20.05 Simfonični koncert. 22.40 Zabavna glasba. — Beilin: 20.00 Amerika. 21.10 Konceii. 10.30 Šport, nalo zabavna glasba. — Barcelona: 19.00 Trio. 21.05 Radio orkester. 22.00 Vokalni koncert. — Mor. Ostrava: 12.45 Opoldanski koncert. 20.55 Po! udna glasba. 22.20 Praga. --- Lan-geaberg: 13.05 Opoldanski koncert. 20,00 Iz Amerike. 21.00 Slušna igra. 21.20 Plesna glasba. — Toidousc: 18 15 Operre pesmi. 19.45 Pestra glasba. 20.45 Moderna simt. glasba. 23.00 Kitare.
1. itiafa t
je oni veliki dan
Vsled velikega povpraševanja bodo srečke kmalu popolnoma razprodane. Ne čakajte .torej do zadnjega trenutka, ker s tem
zamudite racaSvečjo priliko 25^ Vašo sredo I Dobitki: 2x Din 2,500.000'—, 2x Din 500.000—, 10x Din 100.000--, 100 Din 10.000*
Glavni dobitek: Din 5,
1
Cene srečk: Dvojna srečka Din 200'-, cela srečka Din 100'-, polovica srečke Din 50'-, četrtinka srečke Din 25-
!Vikaka igra na kota (razrede)?
Enkratna vloga!
Srečke prodajajo: vsi župni uradi, kolekture, denarni zavodi, cerkvene
in dobrodelne ustanove itd.
Centrala: Beograd Ulica jovana Rističa 20
Prodajna podružnica: Zagreb, Tvrtkova ulica 5
■39BBHBOHBSHM
Prizor iz bara
(Socialna
Berlin, februarja 1932.
V nočnem lokalu sedi bledo, še precej | lepo dekle, oblečeno v tenko oblekco in se nasmehi ja, De jo pogleda kdo od gospodov, ki posedajo pri drugih mizah, kadijo debele cigare in fine cigarete in se zvedavo in s slrckovnjaškiini pogledi ozirajo po dekletih.
Gospcd ober, ono-le dekle naj pride k meni!: — Dekle pokorno vstane in se vsede
slika.)
General Ma — umorjen? Kitajski general Ma Ča Canv, ki je bil poveljnik kitajskih čet ob reki Noni v .-(.-verni Mandžuriji,' in ki so ga Japonci baje podkupili, da so lažje zmagali, je bil po ruskih v-esleh zahrbtno umorjen. Tajna kitajska organi-/ u ija je sklonila umoriti tudi vae one častnike, ki so obdolženi, da so v zvezi z Janonci.
»Že toliko si izdal za mene. Cvetlice, bonboni — in te igračke, kako vesel jih bo!«
»Kdo?«
»Moj mali.«
»Ni prav nič treba, da mi o njem gohez-daš!«
»Ah, če bi njega ue imela, bi prav gotov« ne bila tukaj.«
»Ta je tudi dobra; lepa morala to!«
Plesa je konec. Gospod ravnatelj vzame dekleta pod roko, gre k mizi in s širokopotez-no gesto plača precej masten račun. V garderobi jo vpraša: »Ali je mali pri tebi?«
Ona vsa vzradoščena: »Seveda!«
»Če je tako, greva v hotel.«
Dekle se razočarano brani: »Ne, to pa ne! Zabavala sem vas, več pa ne storim.«
»Zabavala!« zarjove gospod ravnatelj in se krohoče. -Neumna puučara! Menda misliš, da sem s kmetov! Kar lepo naprej!«
»Če me hočete spremiti do hiše, potem se peljem z vami.«
:^Ha, ha. fina dama — seveda! ;:	,
: To, žalibog, nisem. Taka, kakor vi mislite, pa tudi ne.
w 0
Za pomlad
nudimo apartne novosti v suknu za obleke, površnike, trenchcoateu velike izbere V našem ateljeju krojene obeke za oblačila bojo odslej v izvedbi nenadkriljive. Drago Schvvab - Ljubliana
»Izžemati seveda znaš, mesto da hi pošteno delala!«
s Kaj naj delam; kdo pa vzame v službo nesrečnega dekleta z majhnim otročičkom in pa se ta pljuča! Ah, Bog se usmili!«
»Hej, ober, povejte mi vendar, ali je to zavodI za bolne na pljučih ali je bar, nočni lokal?!«
Po kratkem razgovoru gospoda ravnatelja z gospodarjem bara mora dekle vrniti cvetlice, bonbone, igračke, vse, kar ji je »gent-leman« podaril. Za v baru kupljene stvari dobi gospod povrnjen denar, prezirljivo pozdravi: »Dobro jutro!« — in odide. Dekle plaka in kašlja.
»Od jutri ni treba več prihajati,« ji reče gospodar, obrne hrbet in odide.
Policijsko poročilo naslednjega dne: Mlada ženska svojim štiriletnim nezakonskim sinčkom se je davi zastrupila s plinom...
Hittler po zaprisegi. Hittler je bil te dni imenovan za tajnika braunschiveigškega poslaništva v Berlinu in je s leni pridobil nemško državljanstvo, da bi lahko kandidiral za predsednika nemške republike.
h gospodu ravnatelju, stalnemu gostu nočnega lokala. Gospod ravnatelj si z desno roko na-toči drage pijače, z levo pa takoj objame dekleta. Godba in šampanjec delujeta. Deklo, ki je še malo preje žalostno samevalo, pride v prijetneje razpoloženje.
Gospod ravnatelj je podjeten in za to šalo ne štedi ravno z denarjem. Pred dekletom leže na mizi darila: cvetlice, bouboniere, čokolada.
»Ti si krasno, najbolj sladko dekletce na svetu,« ji šepeta v uho in poskuša jo poljubiti.
Dekle se brani: »Ne, ne tukaj!«
»Imaš prav! Pojdiva!« Ne smem še; moram ostati v lokalu do štirih zjutraj.«
»No, pa pijva še naprej.«
Dekle ga hvaležno poboža po roki in pravi: »Kako ste dober!«
»Kaj bi tisto, kar tikajva se!«
»Ti si tako dober — kaj ne, da mi boš kaj dal.«
»Pozneje že, to se razume.«
»Ah, tako slabi in težki časi «
»Nisem prišel semkaj, da hi poslušal tako Mtrnauje.«
»Če mi boš kaj dal, bom tako vesela in zadovoljna.«
• Dobro, mala,« odgovori ugledni gospod ravnatelj, seže v notranji žep in ji da wtotak, »a conto ljubezni.«
»Ah, saj me nimaš rad.«
»Kako da ne, prisežem ti, če ravno hočeš.«
»Ali imaš doma ženo?« Kaj te, vraga, to briga! Pij« Postanem tako žalostna, če preveč pijem.«
: Potem pa ne spadaš semkaj.«
»Da, da, — saj vem.«
»Pojdiva plesat!«
Plešeta.
Gospod ravnatelj: »No, vidiš, saj še nekako gre.«
Dekle se nasmeje in reče: : Da, res gre, ti plešeš tako dobro. Sedaj sem zopet dobre volje.«
»No vendar, hvala Bogu; sploh pa hi me morala ti razveseljevati.«
»Ali naj ti vrnem denar?«
»Kaj si neumna!
PROČ 01) VSAKDANJOSTI!
Če postane govornik dolgočasen, začno poslušalci zdehati. Če »krasi:; svoj govor s tujkami, ki jih sam ne razume, in če gradi dolge stavke, potem bo gotovo doživel polom. In če bo pisal re klamo, bo njegov polom še večji. Zakaj? Pri govorniku smo več ali manj prisiljeni, da ga poslušamo, časopis pa lahko vsak čas odložimo ali pa pričnemo namesto tega oglasa brati drug oglas. Zato: življenje v besedilo, da prisili bralca k branju!
Slika ima večjo privlačno vrednost, če je v njej življenje, premikanje. Tako ludi besedilo. — Mrtvili stavkov najdemo dovolj v konverzacijskem leksikonu. V oglasu si jih ne želimo.
Oglas, ki ga daste v la ali oni dnevnik, izide v več deset tisoč izvodili. Ali mislite na to, ko sestavljate oglas? Ali 11111 posvečate potreben študij?
Treba je imeti kaj povedati. To se zdi samo ob sebi razumljivo, in vendar sc dobe mnogi, ki začno pisati, preden so premislili, kaj hočejo zapisati. Najprvo moram temeljito proučiti prodaini predmet in napisati, kakšne prednosti nudi. Šole ko sem si o tem na jasnem, lahko začnem s sestavljanjem besedila. Šele potem se mi bo posrečilo, sestaviti oglas, ki bo jasen in radi tega verjeten. Če pričnem prej pisati, nastane besedilo, ki učinkuje dolgočasno in neverjetno.
Ze pogostokrat, ko ste govorili z odjemalci, ste lahko opazili, da sto se mnogo boljše izražali. Večkrat ste v pogovoru odkrili še druge prednosti Vašega blaga. — To življenje spraviti v oglas, je umetnost! Graditi kratke, lahke stavke! Iskati vedno : pravi.; izraz!
V romanu najdete vse polno pogovorov. Te berete še posebno radi. Tako živi so in se bero tako lahko! Tudi v reklami jih lahko rabilo. t>da imeti morajo vsebino, ne smejo biti Ie prazen besedni zvok! Pišite, kakor da govorite z odjemal ceni!: Kolikokrat se jo žc to povedalo, in vendar,
kako malo jih je, ki se ravnajo po tem nasvetu' Seveda je treba besedo za besedo preštudirati, toda publika naj tega ne občuti! Besedilo naj ne doni visoko učeno, temveč naj skuša pridobiti kupca, naj torej govori v njegovem jeziku!
K oživljen ju stila lahko mnogo pripomoremo s tem, da postavimo vprašanje. Ali lahko pisec sam postavi vprašanje? Lahko! In lahko tudi sam odgovori nanj! Stil bo bolj živ in se bo dal lažje brali. —
Tujk in obrabljenih besed se je treba kolikor mogoče izogibati. Mnogim niso razumljive, oni pa, ki jih razumejo, nič ne občutijo ob njih.
Kaj hočemo, kadar pišemo besedilo za oglas? Naše misli p enesti na čitatelje! Kolikor mogoče učinkovito, zato pa s kolikor mogoče priprostimi sredstvi. Mislite na to, kadar pišete besedilo! Mislite na bralce!
Mislite pa tudi na to, da Vam je pri sestavljanju besedila oglasni oddelek »Slovenca« z nasveti ustno brezplačno na razpolago, pismeno p? proti povrnitvi poštnine!
POSEBNA PRILOGA.
Poleg inserata je vpoštevanja vredno reklamno sredstvo posebna priloga. Žal, da imajo naši dnevniki večinoma le za praznike posebne priloge. Kajti posebne priloge so razmeroma ceneno reklamno sredstvo, vrh tega pa imajo še marsikatero prednost pred inseratom. Tako se dajo tiskovno mnogo bolje obdelati, ker so neodvisne od kratkega časa, ki ga imajo na razpolago dnevniki, potem se da izbrati papir in se lahko uporabi avtotipija, končno pa vzbudi priloga neprimerno večjo pozornost kot pa recimo celostranski inserat.
Posebna priloga se tudi pri knjigah vso premalo ceni. Če noče imeti založnik inseratnih strani v knjigah, naj bi se vsaj posluži! prilog, v katerih opozarja bralca na knjige, ki jih hoče spraviti v promet, in še na druge zanimivosti.
Zaščita zaledja proti vojnim strupom
(Nadaljevanje.)
Vzemimo čist žepni robec — ženske lahko kar ruto t glave — namočimo ga v vodo, jesih, olje ali glicerin, zakrijmo si z njim usta in nos, skozi katerega dihajmo. Drugi način pa je, da vzamemo več plasti tkanine, vate ali kakega drugega poroznega blaga in nasujemo med posamezne plasti cinkovega oksida, natrijevega karbonata, razdrobljenega oglja — najbolje od češpljevih pe-ček —, nekoliko kalijevega hipermnngana v zrnih, natrijevega hiposulfida, natrijevega bikarbonnta] sode bikarbone in urotropina, kar dobimo v lekarnah. Vse moramo sešiti, namočiti v ricinovem olju in glicerinu ter si potem navezati na obraz in dihati skozi te snovi. Če bi ne bilo drugega pri roki, si pomagamo la' ko tudi z zemljo, držeč jo k ustom in nosu Seve, zasilna m p ska nam more služiti le malo časa, kar posebej poudarjam, da se ne bi preveč zanašali nanjo in se ne zmenili za prava obrambna sredstva.
Japonci so v zasedenih kitajskih pokrajinah proglasili obsedno stanje in nastopajo proti kitajskim prebival« m izredno kruto. Kdor .se takoj ne polu ri povelju soldateske. ga na mestu ubijejo. Vsled tega je zavladal med preb-va stvom ogorčen cd, or in tajni umori japonskih vojakov so na dnevnem ' iu. Kitajci so izredno fanatični in v svrji maščevalnosti ne poznajo nobenih meja.
Tudi ženske na fronto V obrambo svoje dežele se jo dvignil ves kitajski narod. Na bojišče v Šanghaju je odšel tudi prvi bataljon ženskih prostovoljcev.
Hišna in skupna zavetišča.
V	obrambo zaledja proti strupenim plinom bi prišla v poštev tudi hišna in skupna zavetišča. Gotovo je, da po mestih in vaseh ne bo imelo ne mask ne dihalnih aparatov mnogo ljudi, ki so po cele dneve v službi in pri delu izven svojega doma v tovarnah, delavnicah, uradih, šolah, na poljih, na cestah in drugod. Za te bi mo-
! rali zidati že v miru po tovarnah, delavnicah, šolah itd. več pripravnih in hitro dosegljivih hišnih zavetišč. Prav tako pa bi morali misliti tudi že tedaj, da bi zgradili skupna zavetišča za vse, da bi se mogli v slučaju potrebe hitro in brez be-ganja zateči vanje.
Občemu pomenu zavetišč ne more pač nihče ugovarjati in zato je naravno, da bi morale skupna zavetišča graditi občine, hišna zavetišča pa insii-tucije in podjetja in vsi gospodarji v svojih poslopjih.
Kakšna naj bi bila skupna in hišna zavetišča in kako naj bi bila opremljena?
V	Ameriki in Rusiji imajo že pripravlje.ic podzemeljske zgradbe, ki naj bi služile v slučaju notrebe kot skupna zavetišča, a jih uporabljajo zdaj za kino, gledališča in zborovanja. V te podzemeljske zgradbe dobivajo potom električnih ventilatorjev iz gornjih plasti, iz hribčkov, parkov pa tudi iz visokih dimnikov prečiščen zrak, ki sa črpa skozi ogromne filtre, sestoječe iz humusa — prsti in raznih plasti kemičnih snovi, oglja itd. pa tudi skozi Leklerjeve filtre, kateri bi v slučaju napada z vojnimi strupi zadrževali vse strupe iz zraka in bi jih nevtralizirali ali uničevali. Tudi sicer so vsi prestori udobno opremljeni. Poskrbljeno je, da se vhodna vrata z dvojnim prednjim prostorom hermetično zapirajo. Prediranje zraka skozi taka vrata je v notranjost takorekcč izključeno, ker je pritisk prečiščenega zraka v zavetiščnih prostorih večji od zunanjega, katerega zadržuje in odganja, kakor bi odganjal tudi plin. V onem prednjem prostoru z dvojnimi vrati bi bil nameščen v slučaju potrebe stražnik za razkuževanje zraka v predprostoru, tako da bi v notranjost skupnega zavetišča absolutno ni mogel vdreti ncfien p/in. Razsvetljava je električna. Pripravljene imajo tudi bombe s kisi kom, da bi bile v slučaju potrebe pri rokah. Stranski prostori, ki so popolnoma ločeni od glavnih in so v njih tudi tuši s toplo vodo in zaloga obrambnih sredstev, naj bi služili po potrebi reševalnim oddelkom. Tako poslopje, zavarovano od zgoraj proti bombam, nudi lep čas popolno varnost.
Ali bi se ne mogla tudi pri nas zgraditi taka zavetišča?
V velikih mestih bi jih bilo umestno zgraditi pod betoniranimi crs'ami po načinu podzemeljskih stranišč, ki bi bila seveda po zato določenih načrtih izvedena, v mestih in krajih, ki so ob holmih in hribih, pa bi 6i lahko pomagali z rovi. Rovi, navrtani od vseh strani v hrib, naj bi vodili vedno više in se končno združili v velik prostor, ki naj bi služil kot skupno zavetišče. Stene v takih prostorih — v hodnikih in <• skupnem zavetišču — bi morale bili v svrho hermetičnosti gladko ome-tane s cementom ali prepleskane z oljnato barvo. Zrak bi se moral dovajati v notranjost iz višine električnim potom skozi velike filterje. Vhodi v zavtišča bi morali bili nižji in imeti prostore, kjer- naj bi bilo vedno dvoje, morda železnih vrat, ki bi se dobro in hermetično zapirala ter se šo zastrla s Perinellovo zaveso t. j. debelim blagem, namočenim v posebni tekočini (Solvejeva sol). V prostorih ob vhodih bi morali biti vedno z maskami zaščiteni stražniki, ki bi z razškropilnikcan pazili, kako je z, zrakom. V slehernem zavetišču bi moralo biti poskrbljeno za čim večjo udobnost; hrane in drugih življenjskih potrebščin bi ne smelo manjkati in razsvetljava naj bi bila električna. Za skrajno rezervo pa bi moralo biti zadosti bomb s kisikom, ki bi se lahko v potrebi odprle in osvežile zrak.
Res je, da bi taka zavetišča, ki bi jih moralo biti v mestih in večjih krajih več, stala zelo vsoke vsoto, a če pomVimo. da bi rešila prebivalstvo, pač ne kaže strašiti se izdatkov, pa naj bi še tako obremenili vsakoletni proračun posameznih občin.
Vsa zavetišča bi morala biti že v miru l.iudeni znana in dogovorjen bi moral biti tudi znak, ki bi javil prebivalstvu nevarnost prihajajočega plina, nakar bi morali vsi v zavetišča, zlasti oni, ki bi ne mogli uporabljati mask. Pretečo nevarnost plina bi javili mestom in večjim krajem obmejni telefonisti in radio, lokalno bi pa sirene ali plal zvona dali ljudem ta moment v splošno vednost.
Vemo, da za enkrat še ne moremo računati s takimi skupnimi zavetišči, zato pa naj bi imela vsaka hiša svoje hišno zavetišče proti slru-penim plinom. Mednarodni Rdeči križ je svetoval na svojih konferencah v Bruslju in v Rimu, naj bi se taka hišna zavetišča napravila v kleteh in drugih podzemeljskih prostorih. Pri tem je pa Ireba pomisliti, da povzročajo napadi s plinskimi bombami često tudi požar, ob katerem bi se prebivalci v hišnem zavetišču počutili vse prej kol varne. Zalo je rezultat o obrambi hišnih prebivalcev la: vsaj velike hiše naj bi bilo tako z/dane, da bi so v slučaju potrebe hermetično zaprla vsi vrata iu okna, zrak pa naj bi se dovajal potom črpalk v vsako sobo iz dimnika, v katerega prihaja iz neokuženih plasti	(Dalje.)