Izhaja:
10. in 25. vsakega mesca.
Dopisi naj se frankujejo. Rokopisi se ne vračajo.
Vsakemu svoje!
Velja:
za celo leto 1 gold.
• za pol leta 50 kr.
Denar naj se pošilja pod napisom: Izdajatelju ,,M i r a“.
Leto III.
V Celovei 10. septembra 1884.
Št. 17.
1*» voli tv alfi.
Vsi veseli pogledamo nazaj na letošnje volitve v naš deželni zbor. Res, da smo si privojskovali Slovenci le dva poslanca; pa volilni okraji so tako sestavljeni, da imajo Slovenci le v Velikovškem okraji zdatno večino, in tam so tudi zmagali. V Celovškem, Beljaškem in Šmohorskem okraji pa so zvezani z Nemci, v Beljaškem okraji imajo Nenjci veliko večine. V teh okrajih je tòraj zmagati silno težavna reč. Kdor razmere pozna, mora se že tega veseliti, daje šest sodnij volilo večinoma narodno, namreč Pliberk , Kapla , Doberla ves , Velikovec, Borovlje in Rožak. Slabo držali so se le Slovenci v Beljaški in Celovški okolici. Ravno tam pa je nemškutarski pritisk najhujši, ljudske šole so popolnoma ponejnčene. Da se iz tako zapuščenega, s kamenjem'in peskom posutega, sveta ne more v naglici napraviti rodovitna njiva, to je vsakemu ^S11°' - ^ PreJ omenjenih šestih sodnijah pa se je slovenščina že tako utrdila, da je z lepa ne po-gazjjo več. Eden naših Velikonemcev je rekel, da Y pO letih mora biti vsa Koroška ponemčena. Rakor se zdaj kaže, tega še ne bodo doživeli njegovih otrok otroci. Na laž postavljeni pa so tudi tisti kričači, ki zmirom pravijo, da koroški Slovenci ne marajo za svoj jezik , da ne marajo za slovenske šole. Šest sodnijskih okrajev se je izreklo za narodni slovenski program, tedaj velika večina koroških Slovencev. Vsi ti šesteri okraji so glasovali, kakor je nasvetoval „Miru (kajti gosp. baron Martinec je sam prepustil kandidaturo g. župniku Mariniču). To je častna zaupnica „Miru“.
. . Lepo je bilo tudi to, da se iz naših nobeden m izneveril; omahljivcev nismo imeli; kdor je bil naš, ostal je naš.
v. Da smo slovenščino na Koroškem že toliko oživili in utrdili, k temu je se ve da dosti pripomogel naš „Mir“. Vendar pa naš list za volitve ni mliko storil, kakor naša častita in vrla duhovščina. T\r^ ^ovmiski duhovniki smejo res s ponosom reči : »Mi smo svojo dolžnost storili, in dokazali pri tej P1 nežnosti, da je ljudstvo z nami!“ Liberalci sicer 'L.bejo nad našimi duhovniki, jih psujejo in pra-pjo, ^ se nemajo nič vtikati v volitve in politiko.
<l pravi pastir svoje črede ne bo brez boja prepustil volkovom. Zato je č. duhovščina na pravej V da liberalizem odganja in preganja. Knezo-mdškof Solnograški, škof Linški in škof Briksenški ^ spodbujali duhovnike, naj delajo in skrbijo, da ernvolyo krščanski možje za poslance. In kaj so ekh naš svitli cesar? Rekli so Linškemu škofu 11 ec. gosp. Rudigieru : „ Č e s t i t a m V a m, d a
imate tako politično izurjeno in patrioti čno duhovščino." Cesar dobro vejo, daje vera steber države, da so verni ljudje tudi zvesti podložniki. Zato jih veseli vsaka zmaga katoliške konservativne stranke, veseli jih, da duhovniki spodrivajo Prusake in pri ljudstvu budijo ljubezen do avstrijske domovine. Liberalci naj zdaj le pišejo „hetzpfarrer“, „hetzkaplan“, naj zabavljajo, kolikor hočejo ; našim častitim duhovnikom se ni treba za to zmeniti, odkar vejo, da imajo močno zaslombo pri svojih škofih in pri samem cesarju! S toliko večim veseljem in pogumom pojdejo zdaj v volilni boj , in za trdno upamo, da bodo koroški SJovenci prihodnje leto dobili tudi poslanca za državni zbor. Do tje pa prosimo rodoljube, naj vedno budijo, naj vedno stojijo na straži in naj tla pripravljajo za prihodnje volitve. Cas hitro beži, v osmih mescih imamo morda pa fn volitve pred durmi. Glejmo, da nas nasprotniki ne prehitijo, ampak da nas kakor letos že pripravljene najdejo !
Kaj nam poročajo prijatelji naši?
Iz Celovca. (Volitve v mestih in v velikem posestvu.) Pri mestnih volitvah liberalcem ni šlo tako gladko, kakor prejšnja leta. Dr. Ubi se je moral umakniti iz Št. Vida, za kterega sta se potem trgala dr. Prettner in dr. Grawein. V Velikovcu pa je celo voditelju liberalcev dr. Lugginu trda šla. V Kapli je slovenski kandidat dr. Adamič propadel samo za dva glasa , v Pliberku je dobil 20 glasov, in le Velikovčani so Lugginu pomagali do zdatne večine. To je škoda, da se dr. Adamič ni predstavil volilcem. V Kapli pravijo, da bi bil dobil veliko večino, ko bi ga bili ljudje poznali ; tako ga pa še nobeden svoj živ dan ni videl. Če se pri bodočih volitvah postavi pripraven , vsem znan in priljubljen kandidat, bosta gotovo Pliberk in Kapla volila na slovensko stran.
V velikem posestvu so volili same liberalce. Izmed plemenitašev le kneza Rosenberga, grofa Thurna, grofa Goesa in barona Podreja. „Freie Stimmen" piše, da sedijo ti le iz milosti liberalcev v zboru, ker imajo meščanski življi v velikem posestvu večino. Naši plemenitaši so se oklenili liberalcev, zato se jim prav godi. da so zdaj le še od njihove milosti v zboru. Za plemiče kaže , voliti s konservativci.
Iz Žihpoljske fare. (Volitev.) To, že veste, da so pri nas same nemškutarje volili. Slovenski kmetje imajo vse sorte izgovore, da ne grejo k
volitYi. Eni pravijo: „Se nočem zameriti4', drugi spet pravijo: „Se mi je preveč mudilo, hedo sejati.44 To so pa le prazni izgovori. Kazaj, Lučovnik in Kozel se pa nič ne bojijo zamere pri sosedih in vlečejo zmirom na nemškoliberalno stran , čeravno dobro vejo, da je naša občina slovenska. Slovenec je pač predobra duša, zato se nobeden ne boji zamere pri Slovencu; kakih treh ali štirih nemšku-tarskih hlačmanov se pa vsi bojijo. Izgovor zavolj hede je pa tudi prazen. Volitev je v dveh urah opravljena, in tisti dve uri bi bila heda tudi še počakala. Kavno tako, kakor naši kmetje, izgovarjali so se tisti evangeljski možje, ki so bili povabljeni na ženitnino. Eden je rekel: „Kupil sem dva para volov, jih pojdem poskušat, zato ne morem priti.44 Drugi je spet rekel : „Oženil sc bom, zato ne morem priti44. Tako je bila naša soseska nemškutarjem prodana in izročena.
Še našega občinskega služabnika ne smem pozabiti1, zato ker ima ta revež tako slab spomin. Ko je bil poslan, da bi kmetom volitev napovedal, govoril je od volitve samo pri takih kmetih, ki so bolj na liberalno stran. Pri slovenskih kmetih pa je govoril samo od vremena. Pozneje pa se je izgovarjal, da je čisto pozabil, govoriti od volitve. Če je tako pozabljiv, naj si drugokrat naredi vozel na nos, da se bo spomnil na svojo dolžnost. Od vremena nam kmetom ni treba govoriti, saj on nič ne ve, kdaj bo dež in kdaj bo toča , pa tudi mi tega ne vemo, zato so taki pogovori prazni in so komaj za to dobri, da človeku jezik ne primrzne.
!z Beljaka. (Ali se res duhovščina ne sme vtikati v volitve?) Nemškutarji in liberalci pogosto pravijo: „Duhovnik naj ostane v cerkvi, on naj se ne vtika v volitve, naj pusti deželne reči pri miru.44 Kavno tako pa bi se lahko reklo tudi drugim stanovom: Advokat naj ostane v svoji pisarnici, čevljar pri svojem kopitu, kmet za svojim plugom itd. Da je tako besedičenje prazno, trdijo tudi mil. g. knezonadškof Solnograški. Kajti dostikrat se v zborih sklepajo take reči, ki so naravnost zoper vero. Še na Dunaji se je enkrat sklenilo, da sme župan poročiti ženina in nevesto, da za to ni treba duhovnika, To je pa naravnost zoper vero, ker le duhovniki imajo oblast, zakrament sv. zakona podeljevati. Po drugih deželah so pa liberalci, judi in brezverci sklepali še vse hujše reči ; na Erancozkem in v Belgiji so krščanski nauk popolnoma odpravili iz šol, ker hočejo, da bi ljudje dorastli čisto brez vere. Tudi naši liberalci niso dosti boljši, ko bi le toliko oblasti imeli. Zato pa je sveta dolžnost duhovnikov, delati na to, da se izvolijo za poslance verni katoliški in kristjanski možje, ne pa liberalci. Včasih, ko so bili ljudje še bolj pobožni, takrat res duhovniku ni bilo treba druzega, ko opraviti svojo službo v cerkvi. Zdaj so nastali pa drugi časi. Več ko je brezvercev, bolj se morajo duhovniki, potruditi, da obvarujejo svoje ovce pred grabljivimi volkovi.
Iz Beijaške okolice. (Liberalcem so se hoteli prikupiti.) To že veste, da so v Beljaku samo Kožani volili na slovensko in katoliško stran. Bekštajnarji in Zdani so nas pa pustili na cedilu. Nekteri iz Bekštanja in od Žile so nam obljubili, da bodo z nami glasovali, zadnji hip so pa skočili v liberalni koš. Najbrž so se hoteli priku-
piti nemškim liberalcem in so rajši svojim slovenskim rojakom pokazali figo. Najbolj se vsi čudimo očetu mladega duhovna, kteremu so pri novi mesi stregli samo slovenski duhovni; oče je pa volil s tisto stranko, ki je duhovščini najbolj nasprotna. Dokler bodo Slovenci tako delali, se bo nad njimi spolnoval pregovor: „Kdor noče brata za brata, bo dobil tujca za gospodarja.“ Saj mi smo z Nemci lahko prijatelji, zato pa še ni treba, da bi zavrgli sami sebe; „kdor zaničuje se sam. podlaga je tujčevi peti44, pravi pesnik. Nekteri Slovenci žalostne podobe so svojo sramoto tako daleč gnali, da so nemškutarjem kazali podarjeni jim „zlati ključ44, se norčevali iz njega in ga ponujali v porabo liberalnim meščanom. Ge so se s tem tako prikupili liberalnim Beljačanom , da bodo odslej v mestu zastonj dobivali jesti in piti in karkoli bodo želeli, potem naj jim le dobro tekne i Zuabiti se bodo pa še kesali.
Iz Brda na Žili. (Veseli in žalostni dogodki.) Ni še dolgo, kar so v Šmohoru blagoslavljali zastavo vetorancev (dosluženih vojakov.) Vse je bilo Židane volje, ves trg v zastavah. Gosp. župnik Eric so napravili lepo pridigo. Kmalo potem pa nas je obiskala huda nesreča. Pogorela je cela Vratna ves , 50 hiš v treh urah. Ogenj za-trosil je neki 12 letni otrok. 14 dni potem pa je gorelo pri nas. Pogorela je pristava in kajža. Na pomoč so prišle Šmohorska, Modrinska. Belska in Borovska požarna straža ter so se dobro obnašale. Hvala jim! Naše Zilanke so celih 12 ur neprenehoma vodo nosile. To so čvrste Slovenke!
Iz Borovelj. (Volitev. Pivovarna-) Tisto tako veste, da pri nas zmirom na nemškoliberalno stran volimo, čeravno smo skor vsi Slovenci. Ljudje niso za nemškutarijo, pa kar je viših glav, vlečejo na tisto stran , reveži pa za njimi tečejo , kakor piščeta za kokljo. Župan Poschinger je pošiljal listke po hišah, na kterih so bili tisti zapisani, ktere naj volimo. Nekteri so rekli: „Cemu moramo pa ravno te voliti?44 Od same jeze niso šli k vo-litvi. Še bolje pa bi bili storili, če bi bili druge listke naredili in druge može na nje zapisali in tudi te listke pošiljali po hišah. V Borovljah je dosti skritih rodoljubov, samo korajže nemajo, da bi se očitno na dan pokazali. S časom se bo tudi pri nas na bolje obrnilo.
Govori se , da bo Poschingerjev brat Voltej napravil pivovarno. On je bil sicer več let med Nemci, vendar pa mu slovenščina ne mrzi tako, kakor nekterim drugim; prav rad se pogovarja v domačem jeziku. Zato mu želimo srečo, in gotovo bodo slovenski krčmarji rajši od njega jemali pivo, kakor od takih pivovarjev, kterim preseda vsaka slovenska beseda.
Iz Podjunske doline. (Po volitvah.) Volitve so končane. Pisano se gledata nasprotnika oči v oči in obema se pozna, da nada volilne zmage za prihodnje leto v državni zbor oba navdaja. Ali volilni okraj Velikovški za kmečke občine ima veliko večino narodnih Slovencev za sabo, kteri stojijo kakor egiptovske piramide nerazruš-Ijivo, in jih nobeden pritisk, naj bo od ktere strani hoče, ne omaja. To se je pokazalo pri zadnjih prvotnih volitvah volilnih mož , na primer v Kotljah, Prevaljah, v Gemi, na Bistrici poleg Pliberka, v Globasnici, na Kudi, v Žitarivesi in še drugod,
kjer je bil pritisk in agitacija od nemčurske strani ali tako zvane „fakcijozne opozicije*' silovito hud. Ali narodni slovenski kmetje smo stali do konca nepremakljivo , in smo volili enoglasno od slovenskih voditeljev nam nasvetovane volilne može. In kolikor silnejši je bila prvotna volilna borba — toliko slavnejši je bla pozneje slovensko-narodna zmaga v Velikovcu. Računih smo , da bode nas okoli 65 do 70 narodnih volilcev, ako se nam kteri od naših zadnji čas ne izneveri, ali glejte, vkljub vsemu pritisku od nasprotne strani nismo mi zgubili nobenega — razen dveh na polovico , temne še celo okoli 10 volilcev pridobili, tako da je naše število do 80 narastlo ! Slava takim možem. Nasprotniki so imeli komaj 24 in 33 glasov. Ja, prvotna volitev je podlaga poznejše zmage. Zanimivo in smeha vredno je bilo slišati pri oddajanji glasov v Velikovcu nekega volilca iz Libelič, kteri seveda iz same liberalne gorečnosti ni zamogel ali spomenit ali izreči imen poslancev , in je stal kakor mutec pri volilni mizi, le samo z rokami majaje — tak da so mu drugi morali na pomoč priti in imena narekovati. Kakor je znano, je clo župan Libeliški. Srečna občina , ker ima tako bistrega in zgovornega župana.
Kmetje smo se predramili iz političnega spanja, oči smo odprli in sprevideli, da nam žuga narodni pogin. Nemčurji so nas mislili prehiteti, ali varali so se ; dobro oborožene z „zlatim volilnim ključem" in „Mir-om“ so nas dobro za bitvo pripravljene našli. V tem volilnem okraji nas nasprotniki ne premagajo dokler bo kamen trd in smreka zelena. Zatorej rodoljubi ! delajte za narodno stvar in bitje tudi drugod po slovenskem Koroškem, da mi ne bodemo osamljeni, ker z druženo močjo se da lahkeje in hitreje napredovati. Narbolj naše nem-čnrje jezi, ker smo mi kmetje povsodi z volilnimi listki preskrbljeni bili. Pa povemo nernčurjem še, da bodemo večkrat, in to pri vsaki priložnosti, ali ko volitev v državni ali deželni zbor, kakor tudi v občinski odbor, imeli pripravljene listke in volili narodne može. Zapomnijo si naj nemškutarji, da v prihodnje v marsikteri občini ne bodejo sedeli ne na odborovem ali svetovalnem ali županovem stolu. Mi kmetje se ne pustimo tako kmalu prevariti in v kozji rog ugnati, kakor mestjani, kteri, če le kaka sapica potegne, že zginejo, kakor kafra v zraku. To smo zapazili pri volitvi za mesta in trge v Pliberku. Nismo mislili, da je toliko omahljivcev in sebičnjakov tam, akoravno ima Pliberk le malo peščico Nemcev, kteri so napolnjeni z duhom nemškega „rajha“. Mi slovenski kmetje se pa ne bojimo po pravici ničesa. Zanaprej si nismo v skrbi več pri volitvah; prišli bodemo vsi in še bolj srčni, ker zmage smo si gotovi. Ko bi ljubljanski kustos Dežman prišel v naš volilni okraj gobe študirat, bi moral z jezo na glas usklik-niti : )?Bes ti lopi ! vse so strupene razim Guten-šteina, Možice, Libelič in Doberlevasi, ker tamkaj Častijo še „Dežmanove grablje".
Nemškutarjem se je v Velikovcu pisker ubil, m še v Možici ga ne znajo zakrpati in zašiti, čeravno so tam tako „kunštni“ možje, da so poslali dva nemška moža v Velikovec , ki sta volila na nemško-liberalno stran. Ge bo gospod Rieger še dolgo v Možici, bojo tam še žabe po nemško kvakati začele , toliko se on poganja za nemškutarijo.
Pa še nekaj drugih takih tičev imamo, ki jih srce vleče zmirom le na nemško stran. Zato se čudimo , zakaj niso že davno tje gori šli, „bo di drau ober flist.“
iz Hude. (Uravnanje Drave.) Da se Drava uravna, dala je država poldrugi miljon, dežela pa tudi nad pol miljona. Dosti je pa tudi takih mož, ki mislijo , da vse to ne bo nič pomagalo. Ge je Drava majhna, tako ne dere, če je pa velika, je pa ne bodo ukrotile nobene hrambe in nobeni jezovi. Po celem bregu se ne morejo postaviti hrambe ; če se pa le v nekterih krajih postavijo, bodo morda tam vodo odrinili, zato bo pa v nasprotni breg pritisnila s toliko večjo močjo in tam napravila škodo. Morda bi bili bolje naredili, ko bi bili tista dva miljona naložili kot poseben zaklad, tako da bi se z obrestmi tega denarja podpirali taki Po-dravci, kterim Drava leto za letom škodo dela. Ta zaklad ali fond bi donašal vsako leto 100.000 gld. obresti, in to bi bila že lepa pomoč za Podravce. Pa zdaj se je že za trdno sklenilo, da se ima Drava uravnati, zato pridem s svojim predlogom že prepozno. Ge se bodo pa hrambe slabo obnesle, bodo morda še meni prav dali.
Izpod Pece. (Kmet in graj ščak.) Vsi naši kmetje tožijo zoper uradnike in gozdarje grofa Thurna. 25 posestev ima grof Thurn samo v Črnski fari, 38 je še svobodnih kmetov. Grofovim uradnikom se mora vse uklanjati, ker je mnogo ljudi, ki najdejo tam zaslužka. Kmetje ne smejo „novin“ sekati, brez teh pa shajati ne morejo ; kajti na svojih bornih njivah ne pridelajo zadosti žita. „Novina“ je namreč to, da se poseka kaka čisto brezkoristna gošča (navadno jelševa); ko se je posekano grmovje posušilo, se zažge, in pepel je namesto gnoja. Potem se prostor okoplje in vseje se va-nj ozimina rž. V takih novinah zraste najlepša rž, in brez nje ostali bi naši kmetje brez kruha. Grofovim pa je le za to, da se les (gozd) zaraste, naj imajo potem ljudje kaj jesti ali pa ne. Grofovi kupijo najprej les in potem celo posestvo. Vedno se delajo nove ceste in pota, pa vse le za grofa, če pa grofovi delavci omagajo, pridejo soseski na žlico. Še nismo slišali, da bi bil grof kak belič dal za ubožno kašo ali pa za cerkev. Mi upamo in prosimo, naj bi naša .poslanca gospoda Einšpieler in Muri potegnila se za. nas uboge kmete.
Iz Črne. V sredo pred Veliko Gospojnico šele proti večeru smo zvedeli, da nas že drugi dan obišče visokorodni gospod deželni predsednik baron Schmidt-Zabierow. V naglici smo storili, kar se je dalo, da. spodobno sprejmemo visokega gospoda. V četrtek pred Veliko Gospojnico proti poldnevu naznani strel možnarjev, da prihaja visoki gospod. Naproti mu grejo gg. župan in občinska svetovalca, čč. gg. župnik in kaplan, g. načelnik krajnega šolskega sveta z g. učiteljem, eden rudarskih gg. oskrbnikov , g gozdar grofa Thurna in g. vodja žandarmerijske postaje. Gospod predsednik je vse priljudno pozdraviti blagovolil. Zdaj zazvoni poldne, gosp. dež. predsednik se začudi nad mogočnim in jasnim glasom zvona ter k molitvi sname prvi 'pokrivalo raz glave. Prva pot bila je tudi v krasno novozidano cerkev, ktero so farmani z veliko požrtvovalnostjo postavili. Na to pa se poda visoki gospod v občinsko pisarno , ktera je v šolskem poslopji.
olepšanem z cesarsko zastavo. Tu poprašuje po občinskih zadevah in premoženji. Ko sliši, da občina ne more več zmagovati denarja za pota in ceste , da povodnje veliko škode delajo in da občina, ki je sedaj ločena od Možiške, mora vzdrževati tudi Javorško cesto , ktera pelje črez Št. Yid v Šoštanj, Mozirje in Celje na Spodnještajersko, obljubi pripomagati, da ta cesta postane zopet deželna, kakor je bila nekdaj. Črnska občina se za to že dolgo trudi, pa brez zdatnega vspeha ; upamo, da naša novoizvoljena deželna poslanca gg. Einspieler in Muri bota se za to velevažno cesto krepko potegnila v prihodnjem deželnem zboru, ker pot iz Mozirja, Celja, Šoštanja črez Slovenji Gradec v črno ali tudi^ v Pliberk je dvakvat tako daljna, kot ona črez Št. Vid. — Sploh bi kazalo najbolje, da bi se črnska občina okrožila tako, da bi k njej pripadali tudi oni posestniki izpod sv. Uršule gore, Podpece in Koprivne, kar jih je to stran hribov. Močno zanimalo je g. dež. predsednika pozvedeti, s čim se ljudstvo najbolj živi, o živinoreji goved in ovac, o žganjepitju, nravnosti, ubožtvu itd. Blagovolil je tudi obiskati v farovžu oba čč. gg. duhovna ter poizvedeti o farnih in cerkvenih zadevah. Ob eni popoldne spremili smo g. dež. predsednika v tukajšno enorazredno šolo, kjer je bilo, akoravno v četrtek, zbranih nad 70 čedno oblečenih šolarjev. Med drugim prasa visoki gospod učitelja, kako poučuje in kteri abecednik rabi. Na odgovor, da se otroci v prvem oddelku podučujejo le v slovenskem jeziku, in da še le v drugem in tretjem oddelku se uči tudi nemščina, izgovori gosp. deželni predsednik le-te pomenljive in velevažne besede : „T a k o j e p r a v ! Slovenski m a t e r n i j e z i k m o r a biti podlaga poduka in v z g o j e v a n j a. Seveda tudi v višjih oddelkih učite slovenščino." Na to izpraševali so se šolarji v prvem oddelku po slovensko ter prav dobro odgovarjali. Oni v drugem in tretjem oddelku imeli so nemško branje in slovnico, pa povsod so morali na zahtevanje gosp. dež. predsednika nemščino na slovensko prestavljati, kar so zelo dobro storili. Gosp. dež. predsednik pohvalil je zelo vrlega gosp. učitelja ter rekel : „ Jaz se čudim takemu vspehu, to morajo biti otroci prav bistre glave." Pred vsem pa jim v srce vcepite in raztolmačite po slovensko ta-le zlati nauk: Boj seBoga, spoštuj svoje predpostavljene in ljubi svojega bližnjega!" Na vljudno prošnjo zapisal je gosp. dež. predsednik v šolske obiskovalne bukve lastnoročno svoje ime s pristavkom: „Sem prav zadovoljen." Naša šola ni še doživela takega dneva. Kaj porečete k temu Slovenci?! — Iz šole grede pravi visokorodni gospod : „Ja, gospoda moja! v e r a j e prva in podlaga družinski sreči in državnemu blagostanju!" — Prav srčno poslovil se je gosp. dež. predsednik od našega vrlega župana, g. Kiplna po domače Lamprechta, ki je že v četrto naš občinski predstojnik, z besedami: „Vi uživate veliko zaupanja Vaših občanov. Vašo skrbljivost za občino tudi jaz povsem priznavam in le želim, da ne obišče Vaše občine nobena nespeča več, kterih ste že mnogo prestali." Prosili smo tudi že prej slavni deželni odbor, naj v črni vstanovi za Možiško dolino zdravniško službo , kar se pa dosedaj še ni zgodilo. To prošnjo ponovili smo g. dež. predsedniku, ki nam je svojo pripomoč blagovoljno obljubil.
Po kosilu pri gospej pl. Jaborneg-Altenfels poslovil se je g. dež. predsednik ter se odpeljal črez Možico in Prevalje v Celovec.
Ta dan visokega obiskovanja gosp. dež. predsednika ostal nam bo neizbrisljiv v spominu. Saj smo se prepričali. da visoka vlada ima srce za težnje in bedo še tako revnega kmeta, še tako stiskane občine ; ona poznava in pozveduje posredno po svojih zastopnikih rane kmetskega in obrtnij-skega stana , ktere hoče in more zaceliti. Zatorej ji moramo tudi popolnoma zaupati, kar smo pokazali v Velikovškem okraji sijajno pri zadnjih volitvah.
Omeniti še imam, da so bili kmetje na praznik Velike Gospojnice, ko so izvedeli o obiskovanji blagorodnega g. dež. predsednika, zelo razveseljeni, ter so le obžalovali, da se mu niso mogli pokloniti v večjem številu.
Iz iabudske doline. (O volitvah.) V naši dolini bi bili konservativci lahko zmagali z obema kandidatoma: pa delalo se ni čisto nič. V neki občini je prišel k prvotni volitvi en sam mož in ta je volil tri volilne može. On je tedaj tri može v žepu nosil. Liberalci pa kričijo in lažejo, kako duhovščina agitka v spovednici, iz lece itd. Prav bi že bilo, ko bi nemška duhovščina na Koroškem več storila za katoliško reč in tega bi jej tudi nobeden v greh šteti ne smel. Storila pa tega ni. — Da je Schmidt propadel, ni sicer nobena nesreča, kajti on gre z vsako stranko, katera ga voliti hoče.
■—• Prav žalostni smo bili, ko smo brali, kako slabo so volili v Doberli vesi. Tako lep je ta kraj in v sredi Slovencev; zato sem prej rad zahajal tje. Zdaj pa me nič več ne mika, in rajši bom naredil ovinek, da mi ne bo treba hoditi skoz to nemškutarsko gnjezdo. Morda bodo pa drugo pot kmetje in Sinčevesi in Goselne vesi Dobrolčane v manjšino potisnili. Bog daj !
Iz spodnje Idrije. (Nesre ča, pa tudi sr e ča.) Imeli so naš č. g. župnik Mihael Horvat v nedeljo dne 20 julija otroke pri spovedi za prvo sv. obhajilo. Okoli pol desete ure so spovedovati končali in potem so menili otroke še h krstnem kamnu peljati, da bi tamkaj krstno obljubo ponovili. To se je pa po naključbi tako pripetilo, da bi potem njim časa manjkalo, če bi šli h krstnem kamnu molitve opravljat, so jih pa v žagradu opravili in grejo z otroci pred oltar. Kar na enkrat se pobliska, zagrmi in strela udari v strelovod na turnu, leti doli po strelovodu , ga v dveh krajih raztrga, vdari v turnovo nogo, v dveh krajih kamenje kvatravce razdrobi, potem gre skozi zid pod korom in pri krstnem kamnu, razruši plošče po cerkvi, vrže cerkvene klopi in pod po konci. Zadej je bila ena ženska v klopi, tej je obleko užgalo in jo omamilo ; spredaj je druga ženska klečala ; tej je na eni nogi čevelj raztrgalo , vsa okna potrupilo in šipe razdrobilo , pa so nekterim na glave padale in jih ranile, da so krvaveli, tudi nekaj otrok je na tla pometalo, da so jih hitro ženske vzdigvale in tresle, da so zopet k zavednosti prišli. Tista po streli ožgana ženska je že umrla. Ko je strela po cerkvi tako razsajala, so ljudje mislili, da bode velb nanje padel in bodo vsi poginili; ko pa se zavedo, so hitro bežali iz cerkve.
Skopo na Krasu. (Teran Letina.) Iz fran-cozkih mest bežijo ljudje pred kolero ; k nam pa
bežijo Tržačani pred vročino. Tudi kupujejo pri nas naše črno vino, ki ga iraenujemno ,,teran". To vino je namreč na glasu, da kdor ga pije, ne dobi kolere. Pred kolero ima pa liberalna gospóda velik strah. Nam pa je to ravno prav, da svoj „teran“ toliko dražej prodamo! Škoda, da ga imamo le malo , in ga bo kmalo zmanjkalo. Letos bo spet malo vina , lepše grojzdje je večidel odpadlo , posebno po Vipavski dolini. Ječmena in krompirja smo pa dosti pridelali. Zdaj je pa taka suša, da bo pokončala ajdo in turšico, če se nas Bog kmalo ne usmili. Kraševci smo revni ljudje, pa nekaj lepega je pri nas : naši ljudje ne pij ej o žganja! Ce Kraševec nema za glaž vina, pa rajši ne gre v gostilnico. K nam se smrdljivec ali jeruš do zdaj še ni priklatil.
(Tudi na Dolenjskem in spodnjem Štajerskem do novejšega časa niso žganja pili. Ostali so pri vinu in pri tem so bili zdravi, veseli, prijazni in gostoljubni. Prepevali so nedolžne slovenske pesmice od majolke itd. Opomba vredn.)
Od Savine. (Volitve.) Naši Savinčani so se pri kmečkih in mestnih volitvah držali tako dobro, da zaslužijo res čast in zahvalo od vseh Slovencev. Nasprotno pa se je Celjsko mesto pokazalo kot prava nemčurska trdnjava. Nesreča je za Slovence, da so se od nekdaj pečali samo s poljedelstvom, kupčijo in obrtnijo pa so prepuščali tujim ljudem. Tako so se ugnjezdili tujci v naših mestih , in ti hočejo po vsej sili nad nami gospodovati in nas obdržati v svojem strahu. To pa vendar ne gre, da bi bil Slovenec na svoji lastni zemlji zaničevan ki strahovan od tujih privaudranih ljudi. Ne bo druge pomoči, ko da se Slovenci sami lotijo obrt-nije in kupčije. Ali bi ne kazalo, napraviti v Žavcu narodno pivovarno? Denar bi se morda dobil po delnicah ; ali pa naj slovenske posojilnice na pomoč priskočijo. Tudi narodne prodajalnice za sukno in platno in za špecerijsko blago bi se lahko napravile v Žavcu, Mozirji, Gornjemgradu itd. Morda bi te še bolje in ceneje blago dajati zamogle, kakor Celjani. Slovenci, na noge !
Iz Ptujske okolice. (Svoji k svojim.) Vse Ptujsko mesto je bilo po konci, da so pri mestni volitvi premagali nas Slovence. Potem so pa od samega veselja najeli godbo in marširali po mestu okoli, kakor bi bili ubili samega zmaja sedmerih glav. Izvolili so nekega Aussererja, kateri pravi, naj hi se naš cesar uklonil pod nemškega (pruskega) cesarja, da bi bil njemu podložen, kakor na pr. bavarski ali saksonski kralj. Taki možje, ki gorijo le za veliko Nemčijo, so tedaj našim Ptujčanom na srce priraščeni ; za nas Slovence pa tako malo marajo , da kar z godbo okoli hodijo , kedar nas premagajo. To si bomo pa tudi mi kmetje zapomnili in hodili bomo le v take gostilnice, kjer Slovencev ne gledajo grdo ; zapustili bomo pa tudi tiste prodajalnice, kjer vemo, da ne marajo za nas Slovence. „Svoji k svojim", to je tisto zdravilo, itero bo pomagalo nam in ktero bo streznilo morda tudi marsiktero nemškutarsko glavo, ki je že našega kruha pijana. Od neke živali pravijo, da jame brcati, kedar je sita. Treba jo bo nekoliko izstradati, morda bo potem bolj pohlevna.
Iz Dubice v Bosni. (Na s elj e vanj e v B o s ni.) i „Miru“ sem bral, da se kmetom okoli Bude in Grebinja tako slabo godi, ker nemajo ne drv ne
stelje. V takem je se ve da težko kmetovati. Kaj pa, ko bi ta ali oni puskusil svojo srečo pri nas v Bosni? Tukaj se ne manjka lesa in rodovitnega sveta, in dobi se po nizki ceni. Selijo se k nam Nemci, Lahi, Slovenci. Med Turki in Srbi je že bolj dolgočasno, pa najdejo se tudi kraji, kjer je dosti katoliških kristjanov, tako v Dubici, v Banji-luki itd. Kdor je zdrav in trden pa priden kmetovalec , si tukaj lahko napravi lepo domačijo , če prinese seboj nekaj stotin forintov in kmetiškega orodja. Priti pa mora s celo družino, ker tukaj ne najde delavnih moči.
i(aj dela politika.
Pri volitvah na spodnjem Štajerskem so Slovenci na kmetih povsodi zmagali. V mestih so bili za zdaj še nemškutarji močnejši, ker so uradniki skor vsi ž njimi glasovali. Na gornjem Štajerskem so liberalci vzeli konservativcem dva poslanca. Tam so posebno fužinarji delali za liberalce , duhovniki pa premalo. Na gornjem Avstrijanskem in na Solno-graškem pa niso liberalci nič opravili; zmagala je nemška katoliška stranka. Na Kranjskem je bilo veliko vriša in prepira zavoljo volitve v Postojni. Zmagal je Obreza proti dr. Zarniku, oziroma Kavčiču. Ko bi se Kranjci s tistim ognjem potegovali za nas ob mejah izpostavljene brate, kakor se (žal !) ravsajo med seboj, naša reč bi napredovala veliko hitreje. — Gališki deželni zbor je zbran. Najprej so se poslanci pomenili o tem, kako pomagati tistim, ki jim je povodenj vse pokončala. Škode je nad 13 miljonov; 94.000 gospodarjem je voda vse vzela, pohištvo odnesla, zemljo pa razorala in posula s peskom. Revščina jo res velika. — Na Češkem je velika razdraženost zoper nemški šul-ferajn, kteri neprenehoma ustanovlja nemške šole in potem lovi slovanske otroke , da jih v te šole tlači in predeluje v Nemce. -- Na, Hrvaškem se pripravljajo na nove volitve, in boj bo hud med vladno stranko in med Starčevičjanci. Ce kri ne bo tekla, bo pa toliko več vina. — Koroški deželni zbor se znide 22. sept. ; kranjski, štajerski in šlezijski so se zbrali že včeraj 9. sept.; gorenje-avstrijski, dolenje-avstrijski in solnograški se snidejo 15. sept.; Tržaški pa 6. oktobra. — Pravijo, da se naš cesar v kratkem snidejo, z ruskim ce-sarjem. — Med Francozi in Kitajci začela se je vnovič vojska.
Gospodarske stvari.
Obrtne zadruge.
Te dni so na Dunaji zbrani obrtniki (rokodelci) iz vseh dežel našega cesarja. Gotovo se bodo pogovarjali tudi o tistih obrtnih zadrugah , ki bi imele po novi postavi že davno ustanovljene biti, pa je še komaj začetek storjen, v nekterih deželah pa ge ta ne. Minulo bo skor že leto, odkar je nova obrtna postava v veljavi, da bi se pa upeljala tudi v resnici, za to se malo kdo briga. Da je liberalcem ta postava trn v peti, temu se ni čuditi; videti je pa skoraj, kakor bi se obrtniki sami ne zmenili dosti za njo. V Ljubljani so šli sicer k gosp. dež.
predsedniku in ga prosili, naj za to skrbi, da se zadruge kmalo osnujejo. Na Koroškem pa je vse tiho. Liberalcem je to ravno prav; obrtniki so pa tukaj sami tako neumni, da trobijo v liberalni rog po izgledu rimskih gladiatorjev, ki so klicali : „Ave Caesar, morituri te salutanti“ Liberalizem je zvezan s kapitalisti in tovarnarji, kateri male obrtnike zadušiti grozijo , vendar bo naš liberalni obrtnik vedno liberalca volil. Za liberalne fraze mu je še zmirom ved , ko za lastni obstanek ; saj mnogi iz njih še nevarnosti ne vidijo, ker jim meče liberalizem vedno pesek v oči, v podobi liberalnih fraz o svobodi in zatiranem nemštvu. Da bi obrtno postavo na glavo postavili in nemogočo storili, nasvetujejo nekteri liberalci1, če se že zadruge osnujejo , naj se naredijo tako , da se združijo v eno zadrugo vsi obrtniki enega okraja. Tako bi peki in tesarji, čevljarji in urarji, krojači in ključarji itd. vsi v enem zboru sedeli in sklepali. Da je to goro-padna abotarija, mora vendar vsak sprevideti. Kaj razume na pr. kovač od čevljarstva ? in kako bo glasoval in sklepal o stvari, ktere ne zastopii* če rokodelci hočejo, da bi jim zadruge res kaj koristile, morajo napraviti za vsako rokodelstvo posebno zadrugo. Mizarji, tesarji in sodarji bi še vkup šli v eno zadrugo ; tako tudi peki in mlinarji. Kdor pa dimnikarje k pekom tlači in urarje k čevljarjem, tak nema druzega namena, ko da bi osmešil celo postavo. Mali obrtnik še ni zgubljen, če ne zapusti samega sebe ; obrtna postava je dobra , pa obrtniki morajo sami skrbeti, da se zadruge napravijo. Pa vsako rokodelstvo mora imeti svojo posebno zadrugo, sicer obrtnikom tudi zadruge ne bodo nič pomagale.
Zadruge ustanoviti ni tako težavna reč. Da se zbere le kakih 5 ali 6 rokodelcev ene stroke in se pogovorijo o pravilih (Statutih), pa je zadruga ustanovljena. Gosposki se mora pač naznaniti, da se je zadruga ustanovila ; prepovedati je pa politična gosposka ne sme. Nektere zadruge imajo svoja pravila že tiskana in jih bodo gotovo posodile v porabo in zgled, če hočejo kje napraviti novo zadrugo. Posebno podučno knjižico o tej stvari je izdalo obrtno društvo v Linču na gorenjem Avstrijskem.
Za poduk in kratek čas.
Žganjarjem.
Kdor žganje rad pije, Ga glava boli;
Tam sreča ne sije,
Le mošnja medli.
V taberni za mizo Pri glažku sedi,
Ne gre mu kdo blizo, Se vsak ga boji.
1.
Naleze se žganjka,
Da pamet zgubi,
Ce (Inarca mu zmanjka. Pa dolg naredi.
Nja žene ga prosi Naj žganje pusti,
Otroci so bosi,
Za nje naj skrbi.
Za delo ne mara Kaj v senci leži, Navada že stara Pijanca mori.
2.
Videl sem pijanca, k’je mahal po cesti, Grozno je kričal in zmirjal ljudi ;
Sukal je glažek poln žganja še v pesti Preden me vidi, na tla se zvali.
Začne po štirih iz grape vun lezti Pade še enkrat in glažek zdrobi;
Žganja ne more več k domu prinesti Glažek zdrobljeni tud ležat pusti.
Ploha se vlije in dobro ga zmoči,
Znotraj je moker od žganja že prej ;
Ceste široke ne vidi po noči,
V jamo se zvalil bo prej ali slej.
3.
Kojaki mi dragi, žganja ne pite,
Ki zdravju in mošnji hudo stori;
Kaj včasih si glažek vinca nalite,
Ki skrb in težave iz glave spodi.	P—k.
Smešničar,
E m a. Danes je bila tako lepa pridiga, da so mi kar solze v oči stopile. Ali si se tudi ti jokala, Ida ? Ida. Ne; jes sem ruto doma pozabila.
Kaj je novega križem sveta?
Na Koroškem. Požarni hrambi v Tamčah so svitli cesar podarili 80 gld. ; požarni straži v Borovljah na Žili pa 60 gld. — Pogorel je Riepl v Poračah pri Velikovcu. Dopis prinesemo prihodnjič. ■— V Št. Vidu so blagoslavljali nove zvonove. Dopis prihodnjič. — Pogorela sta Andrejc in Boštjan v Sinčivesi. —• Deželna vlada je prepovedala sejni v Pontablu , da bi laški kupci ne zatrosili kolere k nam. — V podjunski dolini in v Kapelskih hribih razsajajo osepnice (koze) in pomrje za njimi dosti otrok. — Občina Timeniška je prosila, naj bi pošta bolj pogosto hodila v Škofji-dvor. — Občina Doberla ves je prosila za telegrafsko postajo. Kupčijska zbornica Celovška hoče to prošnjo podpirati. — Vsi rokodelci Št. Lenartske sodnije napravili so skupno obrtno zadrugo. Vlada je zadrugo že potrdila. Tako združevanje različnih rokodelstev pa ni dobro. (Berite „gosp. stvari.“) — Neki mizar v Rajbelnu je tako trdo spal, da ni čutil , ko so mu po noči podgane ogrizle prste na roki. — Pri Knezu v Peračici (občina Skocijan) imajo kravo, ki je v enem letu imela 5 telet, lani dvojčke, letos pa trojčke. Stara je 5 let. ■— Za po-gorelce v Vratnejvesi se pridno nabira. —■ Gosp. Fuchs v Kokri se poganja za to, da bi se zidala železnica iz Sinčevesi čez Kaplo na Kranj. — V komisijo za uravnanje Drave so izvoljeni župan Z ec h n er v Velikovcu, in župan Št angl v Bistrici za njegovega namestnika; v gorenji Koroški pa župan F u n d e r v Brucken, in posestnik G o t z v Paternionu za njegovega namestnika. — Pogorel je kmet Počep pri Gospi Sveti. — Gostilničar J. Lerch v Celovcu je kupil za 90.000 gld. Pirkenavovo hišo , v kterej je Madnerjeva kavarna. — Pogorel je kmet Voltej Vedenik p. d. Piki v Tinjah.
Na Kranjskem. Veliko besedo je napravila čitalnica v Kranji. Iz Ljubljane je prišlo 300 gostov, mnogo tudi iz drugih krajev. Živahno je bilo tem bolj , ker imajo zdaj tam mnogo vojakov z dvema godbama. — V Mateni je napravil požar 13.000 gold. škode. Deklica Urška Sterlétova je zgorela. — Y Kamniku je letos 200 tujcev. — Žandarje z vilami napadli so fantje v Dvorjah. Kdaj bo vendar surovosti konec? Saj žandar nikomur ne stori krivice. Če pa lumpe lovi in strahuje, to je le sreča za poštene ljudi. — Deželni muzej Rudolfinum bo kmalo izgotovljen. — Graščino Ponovič je kupil narodni trgovec g. Hren za 90.000_ gld.
Na Štajerskem. Pri rudokopu-v Hrastniku je ušel blagajnik (kasir) Weskamp in odnesel 8758 gld. — V Sevnici zbrani dijaki so poslali „Miru“ 23 gld. podpore. Bog plati! vimenu koroških Slovencev. — Novo posojilnico so napravili v Konjicah. — Hmeljarski sejmi so se v Žavcu začeli 6. sept. Skozi dva meseca bo sejm vsako sredo in soboto. -— Y Svičini sta dva potepuha zaklala Tomaža Yelta. — V Samušanih so fantje ubili Pranceta Leborja. — V Poličanah sta dva učenca ukradla 1800 gld.
Na Primorskem. Y Dekani pri Kopru je Maruškov vinograd na Brdu tako obložen z grojzdjem, da grojzdje še po tleh leži. Take rodovitnosti še niso videli v Istri. —• O hudi uri ni dobro stopiti pod visoko drevo. To je storil Nace Skomina, ko je šel iz Dornberga v Trst. Stopil je pod visok topol, strela jo udarila v drevo in Naceta ubila. Bil je pošten mož in oče dveh otrok. — Morsk volk (haifisch) straši spet v tržaškem morji. Ljudje si ne upajo več v kopelji.
Drugo avstrijske dežele: Svitli cesar so se mudili te dni v Aradu na Ogerskem , kjer so bile velike vojaške vaje. — V gornještajerskih hribih padel je mladi princ Koburški čez peči in se tako močno poškodoval, da menda ne bo več zdrav. Pri vojaških vajah v Krakovom je general Kristijanovič raz konja padel in si zlomil nogo. — Cesarjevič Rudolf in princezinja Štefanija pojdeta na potovanje v Rumunijo. — Srbski kralj Milan je prišel na Dunaj. — V Karlovcu na Hrvaškem so imeli zadnji teden hudo povodenj ; vsa okolica se jo spremenila v veliko jezero. — Sam je svojo mrtvaško trugo naredil neki mizar v Gabrovanu na Moravskem. Imel je jetiko (sušico) in vedel, da ne bo več zdrav. Kmalo potem je res umrl. — V Jablonki na Ogerskem je stekel pes popadel kravo. Zato so kravo ustrelili in zakopali. Po noči pa so cigani kravo izkopali in njeno meso jedli. Na to so stekli vsi tisti cigani; bilo jih je šest. Zdaj so morali žandarji postreljati vseh šest ciganov. — Medved se klati po tirolskih hribih in trga drobnico. — Arelska železnica je zdaj gotova in se bo v kratkem slovesno odprla.
Tuje dežele: Kolera na Francoskem še ni ponehala. Začela pa se je zdaj še huje širiti po Laškem. ^ Ysaki dau pomije mnogo ljudi za njo. Tudi na Španskem so začeli ljudje za kolero mreti. ■— Bolgarskega škofa Teofila sta umorila in oropala dva stražarja, ki sta mu bila dana v varstvo.
Drobtine e. T u j c e v j e o b V r b s k e m jezeru: Y Poračah 1287, v Vrbi 927, v Krivi 'Vrbi 330, v Ribnici 40, v Gorici 101, na Otoku 48.
— Živinska razstava. Od 27. do 29. sušca 1885 bo na Dunaji razstava za pitano živino in kmetiško orodje. — Ponarejeno pivo. V naših dneh cveti goljufija, kakor še nikoli. Še človeško zdravje ni varno pred goljufi. Kar človek sne ali spije, ne ve, ali je pravo ali ponarejeno blago. Na Bavarskem so pred kratkim zaprli 30 pivovarjev, ker so ol (pir) kuhali iz škodljivih tvarin. 97 drugih pa imajo še v preiskavi, in tudi ti pojdejo brž ko ne pod ključa Pa tam jih vsaj kaznujejo, pri nas pa nič! •—• Četverčke porodila je že pred 10 leti neka žena v Berlinu. Najbolj čudno je pa to, da še vsi živijo. Ti štirje fantički Franc, Karl, Henrik in Maks obhajali so te dni svoj deseti rojstni dan. — Strašno veliko kobilic je letos na Španskem ; škode so naredile za več ko 20 mi-Ijonov. — Vroča leta. V priložnosti letošnjega deloma jako vročega leta ne bo odveč, ako podamo nektere vrstice o letih , ki so bila še bolj vroča, nego je letošnje. L. 627 po Kristusu so vsahnili vsi studenci in ljudje so umirali radi neznosne vročine, 1. 879 je bilo nemogoče delati na planem, posebno ne na polji; kdor je vendar le nekoliko časa bil na polji, zadel ga je mrtvoud. L.^ 923 je bilo žito na polji tako sežgano , kako v kaki peči. L. 1000 je bila na Francoskem taka vročina, da so se reko v zemljo pozgubile, da so vse ribe zgnjile in vsled njihovega smradu je nastala kuga. Vsled vročine 1. 1014 so vsahnile v Elzasu in na Lotrinškem studenci in reke. L. 1132 je vsahnila Rena, 1. 1152 so jajca v pesku kuhali. L. 1277 je umrlo veliko ljudi in poginilo mnogo živali vsled neznosne vročine. L. 1303 si lahko s suho nogo šel čez Reno in Donavo. L. 1394 je bila vsa rast vničena, L. 1538 ste vsahnili reki Sekvana in Loar. L. 1556 je bila po vsej Evropi velika suša. L. 1615 so se posušili na Francoskem in Švici potoki in ribniki. Vroča šobila tudi leta 1646, 1678 in 1701. L. 1715 ni deževalo od marca do oktobra, vsa setev je bila vničena in vse vode so popolnoma vsahnile. Vročine je bilo nad 38 stopinj R. in v vlažnih vrtih je drevje dvakrat cvetelo. Nenavadno vroče so bila tudi leta 1724, 1746, 1765 in 1811. Zarad vročine 1. 1815 so bila zaprta vsa gledišča. Toplomer jo kazal 40 stopinj R. Vroča so bila še leta 1830, 1835, 1850, 1855, 1861, 1864, 1869 in 1870. — Kairo gosto je prebivalstvo v različnih deželah? Na enem kvadratnem kilometru živi v Belgiji 187 ljudi, na Nizozemskem 126, na Laškem 99, na Nemškem 83, na Saksonskem 198, v Avstriji 73, na Francoskem 70, na Španskem 29, na Ruskem 16, v Ameriki 5. — V Bolgarski kneževini je 2 miljona ljudi. Med njimi je pol miljona Turkov in 60.000 Rumuncev.
Družba sv. Riohora
šteje letos 28.502 udov. Došlo je mnogo rokopisov v porabo , večih in manjših 54. Nekterim se je odredila nagrada, drugi se bodo morda s časom porabili; mnogo jih je pa tudi takih, da niso za rabo. Kdor nema poklica za to, naj rajši pisarenje opusti, ker napravlja le sebi in pregledovalcem rokopisov mnogo nepotrebnega dela. Vešče pisatelje pa družba vabi, naj stopijo v njeno kolo. Dobri spisi se tudi dobro plačujejo.
Bazne škofije štejejo udov: Goriška 3877, Krška 2652, Lafeudska 9019, Ljubljanska 10.643 Tržaška 1456, Sekovska 209, Somboteljska 176. Zagrebška 193, Senjska 114, Poreška 32, Videmska 85, razne 46.
Družbi n račun za 1. 1884 dokazuje, kako je odbor gospodaril z družbenim premoženjem.
A. Dohodki.
1.	Letnina od 27945 . . .
2.	Obresti Matičinega denarja
3.	Za prodane knjige prejšnih let in inserate ....
4.	Veznina za trdo vezane
knjige...................
5.	Poštnina za posamezne po-
šiljatve.................
6.	Od čistega dohodka druž-
bine tiskarne............
7.	Gotovine lansk. leta ostalo
Vsi dohodki vkup
27.945 gld.		— kr.
843	r)	33 „
709	n	92 „
202	»	75 „
20	n	95 „
1000	7?	7?
2	77	64 „
30.724 gld. 59 kr.
B. Stroški.
1.	Življenje sv. Marije in Jožefa, III. snopič . .	.
2.	Cecilija, II. del .	.	.	.
3.	Občna zgodovina , X. sn.
4.	Slovenski Pravnik II. sn.
5.	Miklova Zala.............
6.	Koledar za 1. 1885 s ko-
lekom vred...............
7.	Ponatis Življ. svetn. VIII. sn. in Krist, življ. I. sn.
8.	Bazne tiskovine : Vabila in
drugo...................
9.	Nagrade (blagajniku za trud in poštne stroške 300 gld., tajnikoma 300 gld.,
. knezoškof. pregledovalcu 80 gld. in pregledovalcem rokopisov 250 gld.,) vkup
10.	Za obdarovane in odkupljene rokopise .	.	.	.
11.	Za stroške pri odpošiljanji knjig .......
12.	Bazni stroški ....
Vsi stroški vkup
Ako se torej dohodki . .	.
primerjajo stroškom.... kaže se, da ostane gotovine
5102 gld. -- kr. 6519 „ 20 „ 4090 „ 50 „ 2964 ., 50 „ 1947 „ - „
6913 „ 60 „
465 „ 70 „
HO „ 80 „
930 „	„
1000 „ - „
30.698 gld. 30 kr. 30.724 „ 59 „ 30.698 „ 30 „ 26 gld. 29 kr.
ifìXS'P itlìScì^ puškar v Borovljah (Ferlach, llfiBSSi; Karnten) Naznanja vsem lovce m, in strelcem po Slovenskem, da izdeluje in prodaja vsakovrstne puške, vse dobro pre-skušene, po nizkih cenah.
Mico na npftfiai na Živinskem trgu, s fu-
• siodi, Ilci pl UUdj žino in mlinom na dva
para kamnov, dve izbi in dve obokane (velbane) kleti, vse pod eno streho, pripravno tudi za šta-cuno in za vsako rokodelstvo, tudi nekoliko zemljišča, je v Železni Kapli. Več pové And. Gašperin v Železni Kapli.
Prtn	^ Slovenci, ki pridete v Celovec,
Eli Ul Cl. pa ge ne veste kam obrniti, pojdite v gostilnico ,,p r i črnem o r 1 u“ (schwarzen Adler). Tam dobite dobro jed in pijačo , in tudi lahko čez noč ostanete za majhne krajcarje. Kdor s konjem pride , imajo tudi hlev. Ljudje so prav prijazni ; gospodar in hlapec znata oba slovensko.
Loterijske srečke
od 30. avgusta.
Line	88	24	62	85	72
Trst	43	26	34	75	7
Tržna cena
po V2 hektolitrih.
I ru e.
! ® ! U
g
1
>
u
Ps

bX3
J
H
rt
'"ČD
'S
I
S
Jgl.jkr.|gl.ikr.|gl. kr.fgL-lkr.|gl.|kr.|gl. krjgl. krJgLlkr
Pšenica
Rž . Ječmen Ajda .
Oves.
Proso Pšeno Turšiča Grah.
Leča .
Bob .
Fižol bel „ rudeč
p
3L7 288 248 2 83 139
Ufo
2180
330 2 75 2 60
3 45 3 66 2 90 3 17
2 60 3|
1 55 3:10 5 30 3 —
256
3jl7
452
__
536
3;23
3 921 3 35 2 78 3 15 2 44! 2 55
-!- -I
452 445
3'20
3,80 STO 2! 70 2! 60 180
5;70 3
66
91
41
87
69
12
94
Na birne se plača v Cerovci pšenica po 5 gl. 7 kr., ječmen 3 gld. 97 kr., ajda 4 gld. 53 kr., oves 2 gld. 22 kr., pšeno (kaša) 8 gld. 43 kr., turšica 4 gld. 48 kr. Oves pšenica in turšica so tedaj spet močno padli v ceni, nekoliko tudi rž ; ječmen pa je nekoliko poskočil. — Cena goveje živine je zdaj nekoliko padla, vendar se prodaja meso po prejšnjih cenah, 60 kr. kilo. Zabela se se plača v Celovcu: puter 108 kr., maslo 1 gld. 2 kr., špeh frišen 76 kr., prekajen 82 kr., mast 80 kr. Slama je od 1 gld. 25 kr. do 1 gld. 56 kr. seno od 1 gld. 38 kr., do 2 gld. 100 kil.
Ilir*!»!/ I/n loffia s* Kdor že3i imeti putiko ■#118 jiiUioUcl! . za prihodnje leto 1885
in se hoče zraven še prav smejati, naj se naroči na Jnrjev koledar, ki bo poln muh in šal, izide mesca decembra , ter bo veljal 50 kr. Dopisi na „Jurja s pušo“ v Trstu!
V tretjič pridejo na dražbo:
16. sept. Jur Pratnekerjeva kmetija v Brdiujah, cenjena 3055 gld., pri okr. sodu. v Pliberku.
20. sept. Bajta Jožefe Hudelist t Gabrah, cenjena 863 gld., pri okr. sodn. v Velikovcu.
20. sept. Prostovoljna dražba Benetkove kmetije v Za-gorji (posestnica je Helena Rigelnik), cenjena na 4000 giù., pri okr. sodniji v Doberli vesi
Izdatelj in urednik Filip Haderlap. Tiskarna družbe sv. Mohora v Celovoi.