EMILIJAN CEVC Crngrobska slika Brezmadežne po Bernardu Castellu Ko sem bil še otrok, še preden sem naredil prvi korak v ljudsko šolo, mi je stara teta, iz Kranja doma, ki se je iz otroških let še Prešerna spominjala, kako je otrokom sladkarije delil, pripovedovala o neki čudežni cerkvi, ki da jo je ajdovska deklica sezidala, velikanka, katere rebro še sedaj visi v cerkvi. Kako sem si želel, da bi to pravljično cerkev videl! Pa je preteklo kar mnogo let, preden sem zares vanjo stopil - in tedaj se mi ni nič manj pravljična zdela s svojim bogastvom in lepoto, od častit ljivih zidov do oltarjev in slikarij na stenah. Vrasla se mi je v srce; sleherno leto jo večkrat obiščem. Ne samo kot umetnostni zgodovinar, ne samo kot vernik in še zlasti ne kot radovedni »turist«. Sprejemam njeno enkratno lepoto kot darilo - le gende in resničnost se prelivajo vame. Val zgodovine me zagrne z mistično muzi- ko. Doživel sem jo do skritih temeljev od zrelega srednjega veka, čez himničnost pozne gotike in do rojstva in zorenja baroka - pa se mi vendarle ob slehernem obisku razkrivajo še nove lepote, nove umetnostne skrivnosti. Raziskovalec se spre meni v ponižnega romarja, umetnostni zgodovinar zastrmi z otroško radovednimi očmi. Pa je le dolgo trajalo, da sem se srečal z eno njenih zelo izpostavljenih, pa vendar le prikritih umetnin - z veliko Marijino podobo, ki je vsem na očeh, pa jo obiskova lec pogosto prezre, ker se utaplja v svetlobi velikega okna, zakriva z meglo stoletij in še, ker tako nesrečno visoko visi, da komaj razberemo njene nadrobnosti. Člo vek si misli: no, še ena umetnina, ki jo je čas zapustil v veličastnem stebriščnem prezbiteriju - Pritrjena je na južno zaključno steno prezbiterija, desno od »zlatega« velikega oltarja, surov črn okvir jo obdaja. Šele preprost daljnogled nam jo malo pri bliža in pokaže, da gre za sliko nadpovprečne kakovosti in spoštljive starosti. Barve so ji obledele, tu in tam celo odpadle, veliko platno se je od lastne teže povesilo in se spodaj kar zaoblilo, Ker stoji pod sliko velika korna klop iz srede 17. stoletja, se ji celo z dolgo lestvijo težko približamo. Ne moremo je natančno izmeriti, fotograf ski posnetek pa otežuje še nasprotna svetloba. Brez odra in dobrega orodja jo ni mogoče sneti z zidu, saj jo štirje kavlji dobesedno pribijajo na steno. Upam, da bo podoba le našla boljše mesto v cerkvi in da bo doživela tudi strokovno obnovo. In k temu bi rad pripomogel tudi s to študijo. Dosedanji vodniki po crngrobski cerkvi so tej sliki odmerili le nekaj kratkih stavkov. Vsega spoštovanja vreden Veiderjev vodnik iz leta 1936 je sliki še dovolj pravičen.1 Opiše jo kot »lepo« podobo Brezmadežne, obdane z angeli, ki drže sim bole brezmadežnega spočetja, in v spodnjem delu s pokrajino, po kateri so razsuti 39 LOŠKI RAZGLEDUJ simboli svetopisemskih predpodob Marijine božje izbranosti. Po Veiderju naj bi slika nastala okoli leta 1700. Dr. France Štele je v svojem obsežnem crngrobskem vodniku- sliko strože oce nil. Na kratko je omenil, da gre za podobo Brezmadežne z njenimi simboli, ni pa ji ovrednotil umetnostne kvalitete. Ta skopi opis je najbrž spet zakrivila žalostna ohranitev in nerodna namestitev podobe. Opredelil jo je kot »ikonografsko zanimiv, slikarsko pa neprizadeven izdelek iz zgodnjega 17. stoletja«. Sliko je pravilno dati ral v zgodnje 17. stoletje, v njeno nadrobnejšo analizo pa se ni spustil. Tretji se je slike dotaknil Lev Menaše v knjigi o Marijini ikonografiji3, vendar le kot vzporednico ikonografsko sorodni podobi v loškem kapucinskem samostanu, o sami crngrobski sliki ni povedal kaj več, češ da njeno atribucijo omejuje slaba ohrani tev. K Menašejevi razlagi kapucinske (in hkrati crngrobske) slike se bom še povrnil. Crngrobska slika Pred lahno modrikastim nebom, ki se v zgornjih dveh tretjinah podobe razžarja v rumenilo nebeške svetlobe, se prikazuje Marija, stoječa na zemeljski obli. Glavo ji obkrožajo še svetlejši žarki, celotno vizijo pa obdaja navzgor odprt venec svetlih oblakov, ki se v višini Marijinih stopal zgoste in prehajajo v sivomodre. Vitka Marija v rdečkasti halji in v sivomodrem, pred telesom predpasnikasto razgrnjenem plašču nalahno sklanja glavo, pokrito z belim, v zatilje pomaknjenim pajčolanom. Levico si pritiska na prsi, desnico proži ob strani navzdol - ali proti angelcem ob strani, ali z njo vabi vernike? Po oblačnem vencu so razvrščeni goli angelci, kar herojski otro ci, dva, bolj mladeniška, pa sta vidna le do pasu in oblečena. Trije v kopico zapleteni, nosijo zemeljsko oblo. Spodnjo četrtino slike zavzema gričevnata pokra jina, po kateri se vrste marijanski simboli, druge simbole pa dvigajo v rokah angeli. Pred nami je Brezmadežna, obdana z žar ki kot apokaliptična žena, obdana s son cem - »Mulier amicta šole«, toda za njen pravi ikonografski tip manjkata venec zvezd v nimbu in kača okoli zemeljske oble pod nogo Zmagovalke pekla. Ta ustaljeni ikonografski tip je Steletu vrinil prenagljen zapis, da se tudi tukaj okoli zemlje ovija kača, ki je v resnici ni. Vsi simbolični rekviziti, tako tisti v rokah angelcev kot oni na zemlji, pripadajo ustaljenim marijanskim znamenjem, na branim iz Biblije starega testamenta in iz lavretanskih litanij; ti atributi so nasledki teološko zapletenih in pogosto prisiljenih prispodob in predpodob Marijine časti, Cmgrob. Brezmadežna (Fotop. Andrej Kro- deviškosti in materinstva, ki pa njeno pej) posvečenost bolj meglijo kot svetlijo. Prvi 40 CUSOGROBSKA SUKA BREZAtADEŽSE PO BERSARDV CASTEUl' angel zgoraj na levi - gledano od naše strani - dviga vejico s citronami, ki naj bi bile znamenje ljubezni in zvestobe. Dopasni angel pod njim sklepa roke v molitvi. Še niže sta angelca, katerih desni drži palmovo vejo. Na desni strani sta v vrhu angela s cvetjem Rože skrivnostne brez trnja (greha), pod njima dopasni angel v rdeči halji, ki moli, pod tem pa angela z lilijo devištva in z zrcalom brez madeža, povzetim po Visoki pesmi (4,17). Spodaj na zemeljskem pasu se vrste: vrata nebeška, podobna oltarnemu okvirju na vrhu stopnic, ki spominjajo na Jakobovo lestev. Nato sledi dre vo, morda cipresa, z vrhov Hermona, ki bi lahko pomenila tudi drevo življenje. Znamenji devištva sta vodnjak in obzidan vrt (Vp. 4,12). S stebri obdana okrogla stavba je pač Salomonova »hiša zlata«, (2 Kron 3), ki simbolizira sedež kreposti. Na vrhu skale se dviga Davidov stolp za varstvo pred sovražniki (Ps 61, 3-4), pred njim pa vijuga bežeča peklenska kača. Kdo je avtor slike? Kdaj je nastala? Po stilnem značaju se podobo uvršča v slogovno stopnjo zgodnjega manierizma, stila, v katerem se je v drugi polovici 16. in v začetku 17. stoletja iztekla renesančna oblikovna govorica; njene zadnje sledove zapazimo tudi na naši podobi. Napoved naslednje slogovne stopnje, zgodnjega baroka, ki je v tem času doživel v Italiji že popoln razcvet, bi zaslutili kvečjemu v živahnih angelskih figurah in njihovi pla stični modelaciji. Celotna kompozicijska shema se podreja še poznorenesančni urejenosti, simetričnosti in - kar je značil no manieristično - prostorski enoplast- nosti. Kljub spodaj v zamegljeno globino razviti pokrajinski spremljavi se glavni del slike razvija v brezprostorju neba in v eni globinski ploskvi. Marija in ange li so ujeti v kompozicijsko mrežo brez- globinske razsežnosti. Marijino oblačilo povzema še klasično umirjene forme postrafaelovske ali guido-renijevske for mulacije gub in prtiči angelcev še umir jeno plapolajo. Senčenje še ne prehaja v baročno slikovitost, marveč je le plastični oblikovalec. Tonsko zadržane barve ne preglašajo kompozicije; mirno se vklju čujejo v harmonično ubranost celote. Manierističen je serpentinski zasuk Ma- q^Yx>m^7-,'*™^^"~-'>r"nl"*Ty'' rijinega telesa in v manieristični komplici- ^»»'•'v '•yil';T- ~3 ^Tf.TŽŽTf^^^ ranosti se prepleta tudi skupina angelcev Rafaeu0 schiaminossi, Brezmadežna. Ba- pod zemeljsko oblo. krorezpo Castellom oljni sliki 41 LO&K1 RAZGLEDI 45 Na splošno res velja, da so bile slovenske dežele, enako kot njihove severne sose de, še skoraj vse 17. stoletje v umetnosti predvsem severnjaško orientirane. Docela dobesedno in izključujoče pa te ugotovitve ne smemo sprejeti. Še manj pa drugo, ki v veliki meri iz prve izhaja - da je bila naša starejša umetnost kar naprej »zamudniška-. Mogočni baročni oblikovni val 18. stoletja je potopil lepo vrsto umet nostnih spomenikov, ki bi narekovali vsaj delni popravek dosedanjih sklepov o umetnostni situaciji med gotiko in barokom. Pa vendar: če pogledamo nekatere v širšem loškem in gorenjskem prostoru ohranjene slike zgodnjega 17. stoletja, bi na prvi pogled res pritrdili severnjaškemu stilnemu razpoloženju. Naj omenim le stilno zgovorno, izrazito manieristično oltarno sliko Mučeništvo sv. Uršule iz leta 1616 v Srednjih Bitnjah"1 ali zares enkratno, svetlobno prežarjeno sliko sv. Barbare, ki jo hranijo loške uršulinke, nekoč pa je bila v samostanu loških karmeličank\ bi se nam res potrdili predvsem severni slogovni zgledi. Toda na robu loškega gospostva se je - na žalost le fragmentarno - ohranila slikarija, ki jo je. s previdno zadržanostjo, vredno ob crngrobski sliki omeniti: ostanke fresk na zunanji slavoločni steni cerkve na Gostečem s prizoroma Oznanjenja Mariji in Kristusovega rojstva.'1 Njihov slikar je bil razgledan po beneški umetnosti, posnemal je Tintoretta, Bassane - Z nepričako vanim mojstrstvom je naslikal imenitne tihožitne motive in glavi njegovih Marij sta kar podobni glavi crngrobske vse do pajčolana. Pred prenaglim sklepom pa nas svari draperija. Gube pregrinjal in prta na Gostečem so daljše, plastičnejše kot na crngrobskih oblačilih - Seveda pa freskantna tehnika ne dosega enake pretanjša- nosti kot oljna tehnika, ki deluje mehkeje. Kvaliteta naše slike in fresk je enaka, za zna je proti italijanski umetnosti. Če ne gre za roko istega slikarja, pa slikariji vsaj dopovedujeta, da pripadata istemu času in enaki usmerjenosti. Obe sta pričevalni za profil slikarskih dosežkov na Gorenjskem okoli leta 1600 in malo pozneje. Zraven pa ne smemo pozabiti na tedanje grafično likovno posredništvo, pa naj je prihajalo od italijanske ali nizozemske strani. Crngrobska slika ni popolnoma originalna umet nina, pač pa skrben in kvaliteten posnetek slike, ki jo je leta 1600 ustvaril za frančiškanski samostan v Genovi - Abbazu slikar Bernardo Castello (1557?-1629). Do leta 1862 je bila v cerkvi, zdaj jo hranijo v samostanu, je pa tako preslikana, da je izgubila značaj originala. Svoj čas je tako slovela, da so jo slikarji kopirali v olju, risbi in grafiki, in vse kaže, da je bila v časti tudi na Slovenskem. Bernardo Castello7, inventivno bogat slikar epsko literarnih prizorov, moralizira- jočih motivov, alegoričnih figur in portretov, je eden najvidnejšh genovskih mojstrov okoli leta 1600. Učil se je pri uglednih genovskih slikarjih Lucu Cambiasu in Andreju Seminiju. Prvega je znal tako posnemati, da so pozneje več učiteljevih del pripiso vali učencu. Od Cambiasa se je na vzel tudi manierističnih značilnosti. Castellove slike najdemo po Italiji, posebno v Rimu, Genovi, Ferrari in drugod. Častili so ga tudi pesniki, med prvimi Torquato Tasso, s katerim se je bil spoznal v Ferrari in mu izdelal risbe za grafične ilustracije epa La Gerusalemme liberata. Med grafiki, ki so posnemali Castellove kompozicije, so bili udje družine Sadeler, Cornelis Galle I.. Rafaello Schiaminosi (ok. 1527-1617). Zadnji, ki je znan po bakrorezih Baroccijevih slik*, je napravil tudi najboljši bakrorez po Castellovi Brezmadežni, tako da ga danes ponatiskujejo namesto poškodovane Castellove originalne slike. Ta bakrorez je imel 42 CRSOGROBSKA SUKA BFEZMADEŽSE PO BEKSARDVCASTELLl pred seboj tudi anonimni slikar crngrobske Imakulate. Posnel ga je zvesto v vseh nadrobnostih vse do sistema draperije. Kača na zemeljski obli manjka tako na Castellovi sliki kot na Schiaminosijevi grafiki, pač pa so na grafiki vidne zvezde v nimbu, ki jih v Crngrobu ne opazimo. Delni razloček je v formatu slike; naša je neko liko bolj razvita v širino, tako da je med Marijo in angeli več »zraka- kot na bakrorezu. Bakrorez spremlja spodaj vsebinsko zgovoren, kaligrafsko oblikovan napis. Pod njim sta manjša letnica 1603 in Castellovo ime kot inventorja slike. Napis narekuje: »Quisquis ades sacra cernen sub imagine matrem Conceptam casto quam tulit Anna sinu / Hanc uenerare pius nam hoc promptior ulla est Humanum nato Conciliare genu.» - Kdorkoli si že, ki gledaš podobo matere, ki jo je, nedolžno spočeto, nosi la Ana v svojem naročju, jo pobožno počasti, zakaj nobena razen nje ni bila primer nejša, da bi s Sinom, ki ga je rodila, spravila človeški rod. Datacija bakroreza - 1603 - nam pove, da je naša podoba nastala šele po tem letu. Katera pa naj bi bila zgornja letnica nastanka? Veiderju se je zdela kompozici ja že tako bogata, da jo je datiral v čas okoli leta 1700. Po drugi strani pa je še tako manieristično uglašena in toliko je na njej poznorenesančnih spominov, da se je Štele odločil za datacijo v zgodnje 17. stoletje. Če bi bila slika nastala že sredi 17. sto letja, bi jo bržčas zaznamovalo večje baročno razpoloženje, naš slikar pa je bil še vedno zagledan v oblikovno govorico časa okoli 1600. Za naše okolje je bila slika slogovno dovolj »moderna« in se je lepo vključila v duhovno atmosfero časa. Gotovo je nastala že v prvi četrtini 17. stoletja, najverjetneje v njegovem drugem desetletju, recimo okoli 1615. Kljub gornji hipotetični primerjavi s freskami na Gostečem pa še ne moremo z gotovostjo reči, ali je nastala na naših tleh ali je zašla k nam iz tujine. Ugotovitev, da je slikar preprosto »kopiral« tujo predlogo, naj nas ne moti. Srednji vek, renesansa in tudi še 17. in 18. stoletje niso poznali »plagiata«. Če se je kakšna umetnina posrečila in zaslovela, jo je bilo vredno posnemati. Grafike so bile še pose bej namenjene kot slikarske predloge; bile so nujen inventar umetniških delavnic. V našem primeru je najbrž naročnik sam slikarju določil, naj posname prav to in to delo genovskega slikarja. Slika se je porodila v dneh, ko je bilo tudi na Loškem še živo luteranstvo. Že v 16. stoletju se je močno zasidralo v mestu in na podeželju in podpirali so ga naj- premožnejši in najuglednejši meščani. Kljub prepovedim deželnega kneza in zemlji škega gospoda, freisinškega škofa, je trajalo še v prva desetletja 17. stoletja9. Slika Brezmadežne pa je v rekatolizacijskem programu zadobila posebno mesto kot branik katoliške vere in posebno Marijinega češčenja, ki so ga protestanti odklanjali. Marijo so sicer spoštovali, niso pa priznavali njene odrešilne in pri Bogu posre dovalne vloge. Češčenje njenih podob je veljalo kot malikovanje, saj je Luter dopuščal le take Marijine upodobitve, ki so jo predstavljale kot ženo, dvignjeno iz nižine, kot Kristusovo mater, in ne kot delilko milosti10. Ikonografski tip Brezmadežne je pognal močne korenine na Španskem, posebno v Sevilli, v motivu apokaliptične »žene, obdane s soncem«, poseben versko obrambni značaj pa je dosegla na Nizo zemskem. V razvoju ikonografije Brezmadežne ima Castellova slika celo posebno mesto, saj vse kaže, da je vplivala tudi na Murillove kompozicije, le da jim je ta dodal sladkobno čustveno prvino. 43 LOŠKI RAZGLEDI 45 Ali je bila crngrobska podoba od vsega začetka namenjena za priljubljeno ro marsko svetišče? To je imelo že dovolj oltarjev, na stenah pa za tako veliko platno komaj primeren prostor. Najbrž je zašla v Crngrob iz farne cerkve v Stari Loki. Kdaj? Verjetno leta 1863. ko so podrli staro romansko cerkev in sezidali sedanjo. Tedanji župnik in dekan, Franc Ksav. Kramer, je - mnogokrat srečno, nekajkrat tudi ne srečno - popravljal, prezidaval in očiščeval loške cerkve. V Crngrobu je lepo uredil okolico svetišča, odstranil dotrajana pomožna poslopja, popravil streho, oblekel stebre v prezbiteriju z debelimi ometi, prestavil dva oltarja, prebil nova okna in dva portala in bržkone preobesil ali na novo dodal tudi slike na stenah". Kapucinska slika Drugi primerek Castellove Brezmadežne se je ohranil spet na Loškem - v ka pucinskem samostanu12 in sem ga že omenil. To pot gre za lahno variiran posnetek Castellove slike. Marija stoji v svetlobnem siju na zemeljski obli, glavo ji obkroža tudi venec zvezd, po zemeljski obli pa se ovija kača. V Crngrobu je Marija obrnje na na svojo desno stran, v Loki na levo in na prsih ima desnico, ne levico. Marija je torej zrcalno obrnjena, angeli ob straneh pa v gibih in simbolih ponavljajo Castellovo razvrstitev, manjkajo le trije pod zemeljsko oblo. Marijino oblačilo pada svobod- neje do stopal, predpasnikasti del plašča pa je zamenjan z realnejšim vertikalnim potekom. Glave ne pokriva več oglavnica, lasje padajo valovito na ramena. Prav v vrhu oblačnega venca je ta slikar dodal še dva angela s cvetjem. Pokrajina spodaj je s simboli vred enaka kot v Crngrobu. Ali se je slikar spet naslonil na neko grafiko - ali je predelano posnel kar crngrobsko podobo? Tako zrcalno obr njeno Marijo vidimo na bakrorezu Corne- liusa Galle L, na katerem pa so zrcalno obrnjeni tudi angeli in pokrajina13, zato loška slika zagotovo ni posneta po Cor- neliusovi grafiki. Tudi ta slikar se je oprl na Schiaminosijev bakrorez, pri tem pa Marijin zasuk najbrž prilagodil mestu, za kamor je bila namenjena, da Marija ni morda gledala v zid. Tudi ta avtor je anonimen, slika pa je občutno mlajša od crngrobske. Ko jo je Lev Menaše po skusil ikonografsko razložiti, ni poznal Schiaminosijeve predloge, pa je ob Ma rijinem tipu in nekaterih nadrobnostih pomislil na bližino španskega slikarja x, ,. r , , „ . Vincenta Juana Macipa (Juan de Juanes); Skona Loka, kapucinski samostan. Vartan- ,.,,.,.. . ... ta Castellove Brezmadežne (Foto Dušan nashkal naj bi jo verjetno neb Juanov Koman) učenec iz zgodnjega 17. stoletja. 44 CRSOGROBSKA SUHA BREZ\1ADEŽXE P() BERMARDV CASTELll Kapucinska slika je bila verjetno od vsega začetka namenjena za redovno cerkev, kar bi kazalo, da je nastala šele po njeni dograditvi. Cerkev je blago slovil gorenjski arhidiakon Joanes Andre v. Flachenfeld leta 1710, slovesno pa jo je 1713 z dovoljenjem oglejskega patriar ha Dionisija Delphina posvetil ljubljanski škof Frančišek Karel grof Kaunitz1'. Slika je utegnila nastati nekje v letih 1710-1720, že v zrelem baročnem času. To datacijo bi potrjevali tudi njena barvna intenzivnost in svetlobna modelacija, ki sta zdaj povzeli odločnejšo vlogo kot na crngrobski sorodnici. H koncu se še enkrat ozrimo na obe sliki: Crngrobska zveni v plemenito ubrani molovski muziki, loška v rezkem du- rovskem tonu. Prva je kakor na tanko CornelisGalle 1. Bakrorez po Castellovi oljni premišljeno registriranih orglah zaigrana, druga poganja kakor iz rezke harmonike, se razživlja v slikoviti baročno uglašeni barvitosti in svetlobnosti - prilagaja se sladkobnemu ljudskemu okusu. Prva zavzeto dopoveduje dogmatično skrivnost, druga jo prepričano zatrjuje. Prva razlaga, druga predstavlja. Prva ohranja vseskozi liričen podton, druga zapada v poljudno devocionalnost. A razumimo se pravilno. Obe podobi sta priči svojega časa, obe sta njegov od mev, in nobena ne sega pod kvaliteto. Crngrobska slika je še posebej kulturnogeo- grafsko vabljiva, saj potrjuje, da so bili italijanski, zlasti severnoitalijanski slogovni in motivni sunki na naših tleh že v poznem 16. in 17. stoletju pogostejši, kot navad no mislimo. Ne smemo prezreti, da je bilo v naših samostanih v 17. stoletju kar pre cejšnje število italijanskih redovnikov, ki so ohranjali stike z domovino, z njeno kul turo in umetnostjo. Zraven pa moramo računati še s tistim likovnim razpoloženjem, ki je v subalpskem pasu med Italijo in Srednjo Evropo doseglo tako sintezo slo govnih stikov, da je bila sprejemljiva tudi za dežele, kakršne so bile slovenske. Ne zamudniške - res pa pogosto prisiljene v omejitve, ki jih niso same določale. Opombe: 1 Janez Veider, Vodič po Crngrobu, Škofja Loka 1936, str. 49. - France Štele, Crngrob(v seriji Spomeniški vodniki, zv. 3), Ljubljana, str. 37 sq. •' Lev Menaše, Marija v slovetvski umetnosti. Celje 1994, str, 112. ' Emilijan Cevc, Slika iz leta 1616 v Srednjem Bitnju pri Kranju, v. Kranjski zbornik 1975, str. 217 sq. 5 Emilijan Cevc, Slika sv. Barbare iz loškega uršulinskega samostana, v. Loški razgledi 34. 1987, str. 29 so,. - V tej študiji sem sliko, ki je tedaj veljala za izgubljeno, le po zasilnih fotografijah datiral v čas 45 LOŠKI RAZGLEDI 45 1640-50, torej za tri ali štiri desetletja prepozno. Že po objavi smo sliko našli na koru nunske cerkve med kopico velikih slik. kar je omogočilo tudi korekturo časa nastanka. " Emilijan Cevc. Manieristič ne freske beneške smeri na Gostečem, v Loški razgledi 33. 1986, 47 sq. " B. Knipping O. F. M., De ikonografie ran de contra-neformatie in de Nederlanden II. Hilversum 1940. str. 9 sq. - TbelllustratedBartscb3-8. vol. I7 (Pan 5). Italian Anists of the Sixteenth Centurv. New York 1983, si. str. 36. - Regina Erbentraut, Der Genueser Maler Bernardo Castello. Leben und Olgemalde. Frezen 1983, str. 103, kat- št. 97. - La Pittura a Genova e in Liguria dagli /nizi dal Cinauecento. Genova 1987 (avtor poglavja Piero Toniti), str. 258. 8 L. Servolini, v. Thieme-Becker. AllgemeineLexikon derbildenden Kiinstler... xxx. str 45. " Pavle Blaznik. Reformacija in protireformacija na tleh loškega gospostva, v: Loški razgledi IX. 1962, str. 71-104. "' Margarete Stirn, Die Bilderfrage in der Reformation, (Juellen und Forscbungen zur Reformationsge- schichte, zv. XLV, Gutersloh 1977, str. 78 sq. 11 Glej: Življenje in delovanje Franca Ks. Kramerja. poslednjič korarja v Ljubljani, popisano od njega samega v-. DrobtiniceXXVI, Ljubljana 1892, str. 93 sq. (Ti spomini so izšli tudi v samostojnem ponatisu) >•: Glej op. 3. " B. Knipping, o. c. si. 5. - Za posredovanje fotokopije Corneliusovega bakroreza se zahvaljujem kolegi ci, gospe Tanji Zimmermann (Miinchen). '•< Primož Kovač, Začetki kapucinskega samostana v Škof/i Loki. Acta ecclesiaslica Sloveniae 10, Ljubljana 1988, str. 163, 177, 181 sq. ZMMENFiSSUNG Der Maler Bernardo Castello und das Bild der Immaculata aus Crngrob In der gotischen Marienkirche in Crngrob bei Škofja Loka hangt neben dem Altar ein hochwertiges aber schlecht erhaltenes Olgemalde, das bis heute noch keine ikonographische und Stilanalvse erlebt hat. Das Gemiilde wurde annehmlich nach Crngrob aus der Pfarrkirche in Stara Loka gebracht und stellt die Immaculata in einem Kranz von Wolken und Engeln dar, die aus der Bibel und Lauretanischen Litanei iibernommene Symbole ihrer Virginitat halten. Weitere Symbole kann man auch in der Landschaft unter Mana finden. Das Bild zeigt noch viele manieristische Erinnerungen. Der unbekannte Autor hat es einem Kupferstich nachgebildet, den im Jahre 1603 der Maler Rafaello Schiaminossi nach einem Originalbild des Malers Bernardo Castello aus Genua geschaffen hat. Das oft kopierte Originalbild von Castello verwahrt das Franziskanerkloster in Genua-Albasso. Das Bild aus Crngrob ist der Kupferstichvorlage sehr treu nachgebildet, der Maler hat jedoch die schwarz- wei(se graphische Vorlage mit harmonischen Farbtonen sehr gut aufgefrischt. Das Bil ist hochstwahrscheinlich im zweiten Jahrzehnt des 17. Jh.im Zusammen- hang der Rekatholisierungsprogramms entstanden, nach der protestantischen Reformation, die sich im Bereich von Škofja Loka, in der Stadt und auf dem Land, schon sehr stark verankert hat. Diesem Bild sind die Freskenfragmente an der Kirche St. Andreas im nahegele- genen Gosteče stilvenvandt (derselbe Meister?), die im friihen 17. Jh. nach Tin- torettos und Bassanis Originalbildern entstanden sind. Eine ikonographische, genauso nach einem Schiaminossis Kupferstich entstan- dene Variante, zeigt das Altarbild der Immaculata im Kapuzinerkloster in Škofja 46 CRSOGROBSKA SUHA BREZMADEŽSE PO BER.\A?Dl CASTELLl Loka. Das Bild ist bereits im Hochbarock entstanden, bald nach dem Jahr 1713, und betont schon deklarativer den Glauben an die siindenreine Empfangnis der Heiligen Jungfrau. Es stellt ein ausgesprochen devotionales Bild dar. Ahnlich wie die Fresken in Gosteče beweist auch das Bild aus Crngrob, dass die norditalienischen stilistischen und ikonographischen Impulse schon im friihen 17. Jh. die slowenische Kunst stark beeinflussten, obvvohl hier noch das ganze 17. Jahrhundert Einflusse aus Mitteleuropa und aus den Niederlanden vorherrschten. LLRIASSUNTO llpitore Bernardo Castello ed il quadro dellimmacolata a Crngrob Nellattraente chiesa gotica, consacrata a Maria, nel Crngrob presso Škofja Loka, e apesso accanto allaltare maggiore, un quadro a olio di immensa qualita, ma molto male perservato, e che pero non ha ancora visto la sua analisi stilistica ed iconografica. Il quadro era presumibilimente portato dalla chiesa parrocchiale di Stara Loka. Lopera darte rappresenta Ilmmacolata nella ghirlanda delle nuovole e degli angeli, che nelle sue mani portano I simboli della verginita di Maria, ripressi dalla Bibbia e delle litanie lavretane. I simboli ulteriori sono estesi anche nel paesaggio al di sotto di Maria. II quadro mostra ancora tantissimi ricordi manieristici. L'autore anonimo lo aveva imitato dallincisione in rame, fatto da Rafaello Schiaminossi nel 1603 secondo il quadro originale del pittore genovese Bernardo Castello. Lopera originale di Castello, e serbata presso il monastero francescano a Genova - Albasso. Il quadro di Crngrob e estremamente fedele allincisione in rame, e con i suoi toni pittoresci cosi armonicamente catturati, il pittore, in modo eccellente, avviva la bianca - nera proposta graficha. Il quadro era probabilimente fatto nella connessione col programma di recat- tolizzazione dopo la Riforma protestante solidamente ancorata nella citta di Škofja Loka e nella campagna attorno nel secondo decennio del XVII. secolo. Estremamente affini a questo quadro sono gli frammenti degli affreschi nell'arco trionfale della chiesa di St. Andrea a Gosteče. Gli frammenti sono sorti dagli esempi pittorici di Tintoretto e dei bossanovi dallinizio del XVII. secolo. La variante icongrafica, altretanto fatta dallincisione in rame di Schiaminossi, mostra il quadro altare dlmmacolata nel monastero cappuccino a Škofja Loka. Questa variante era fatta nel barocco maturo, poco dopo 1'anno 1713 e percio ancor pi" dichiarativamente accentua il convincimento nella conce- zione immacolata di Maria, che si transforma nellimmagine espressivamente devozionale. In analogia con gli affreschi a Gosteče, il quadro di Crngrob dimostra, che gli impulsi stilistici ed iconografici norditaliani avevano giunto la terra slovena gia allinizio del XVII. secolo, sebbene nell'questo periodo qua dominavano princi- palmente gli influssi artistici dalfEuropa Centrale e Paesi Bassi. 47