V Trstu rajonske »izkaznice« brez slovenščine Tržaški župan s kravato v vodo Kvačkanje in pletenje v parku Coronini
Primorski
št. 1 76 (20.804) leto LXIX.
dnevnik
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190
Primorski mobile
Spletne novice Primorskega dnevnika vedno s seboj
Snemi aplikacijo s spletne trgovine
□ Available on the
App Store

Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu
NEDELJA, 28. JULIJA 2013
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS
1,20 €
9 , , I I t-, uuuuu ,
Politika odlašanja prizadene tudi nas
SandorTence
Vlada širokih zavezništev, ki jo vodi Enrico Letta, je doslej izstopala po odložitvah in preložitvah. Kritiki pravijo, da vlada, kljub zelo široki parlamentarni podpori, ni sposobna reševati problemov in jih v pričakovanju »boljših časov« enostavno pometa pod preprogo. V koaliciji pa ugotavljajo, da so zlasti gospodarski problemi Italije tako veliki, kar zahteva razmislek in modre odločitve. Kakor koli že, nas čaka politično in gospodarsko gledano vroča jesen, ki je ne bomo mogli prelagati na zimo...
V kolesju odložitev in preložitev se je znašla tudi slovenska manjšina. Notranji minister Alfano je z veliko zamudo podelil podministru Bubbicu pooblastila za slovensko manjšino. Posledično s to zamudo se je »zavlekel« tudi sklic vladnega omizja za Slovence, do katerega bo prišlo, če ne bo dodatnih ovir ali celo vladne krize, v drugi polovici septembra ali pozneje.
Ker smo že v obdobju odlaganj, ne moremo mimo klavrnih dogajanj v Demokratski stranki, kjer smo že nekaj mesecev priča stalnim sporom in prepirom. Strankini veljaki se ne morejo na noben način sporazumeti o pravilih za izvedbo kongresa in z njim povezanih primarnih volitev. Strankino vodstvo se ne more torej na noben način zediniti o »pravilih igre«, v resnici pa mnogi nočejo, da bi na kongresu ali primarnih volitvah prevladal Renzi.
EGIPT - Po različnih ocenah ubitih med 20 in 80 Mursijevih privržencev
Policija v Kairu s silo zatrla proteste pristašev Muslimanske bratovščine
KONTOVEL - Začelo se je vaško slavje
Dnevi 600-letnice
Kultura, vaške tradicije, ustvarjalnost, glasba in zabava
DEŽELA
Desno sredino moti posebnost slovenske šole
TRST - Zakoni, ki urejujejo dejavnost šol z učnim jezikom so različni od tistih, na katerih slonijo šole z italijanskim učnim jezikom. To je v šolski komisiji deželnega sveta morala znova potrditi šolska ravnateljica Daniela Beltrame, potem ko sta deželna svetnika Roberto Novelli in Giuseppe Sibau jasno namignila, da je slovenska šola privilegirana na škodo italijanske.
Na 3. strani
KONTOVEL - Tridnevno slavje ob šeststoletnici vasi Kontovel se je sinoči začelo v znamenju kulture, vaških tradicij in zabave. V vasi so odprli razstavo, predstavili knjigo o dramskih delih domačina Alojza Cijaka in prisostvovali nastopu skupine Pupkin Kabarett. Alojz Cijak je več desetletij ustvarjal narečna dramska dela ter plodno sodeloval z društvom Jaka Štoka, v svojih igrah je opisoval vaško življenje, ribištvo in drugo. Knjigo so predstavili pred njegovo rojstno hišo. Današnji program je bogat, v ospredju bodo poleg svete maše srednjeveški prizori, ledinska imena, ustvarjalnost in glasba, pa tudi priljubljeni fanclji »z dušu«. Praznik se bo nadaljeval v torek.
Na 4. strani
Z odlokom z dne 31.01.11 je Ministrstvo za Infrastrukture in Promet pooblastilo tudi upokojene zdravnike
za izdajo zdravniških potrdil o psihofizični sposobnosti za vožnjo.
I
Dr. Giuseppe CARAGLIU
torej ponovno izdaja zdravniška potrdila za vozniški izpit, še vedno v ul. Rossetti 5, vsak dan od 10h do 12h
in od 15h do 17h.
Ob sobotah pa od 10h do 12h.
Po potrebi, pokličite na tel. št. 339 6931345.

Kupimo rabljeno zlato, srebro in platino
Fernetiči 14 Tel. 334 26 56 119
S tem kuponom dobite 5% več pri ocenitvi vaših predmetov.
Certificirana elektronska tehtnica Plačamo na stotino grama
eč V ■ cr
Fernetiči 14 Ulica Vergerio 9
Žavlje (blizu bencinske črpalke H6) Tržič - Drevored San Marco 23 Cervignano - Ulica Garibaldi 44
DOBERDOB
Šola: delavci so se spopadli z zunanjščino
DOBERDOB - Domačinom je nazadnje le odleglo, ko so po koncu šolskega leta na gradbišču nižje srednje šole v Doberdobu končno spet opazili delavce. Najprej so se lotili urejanja notranjih prostorov, po namestitvi gradbenega odra pa je na vrsti podiranje odvečnih in neuporabnih struktur, kar naj bi izpeljali do konca julija, zato da bi nato začeli graditi. Gradnja bo stopila v živo po avgustovskem premoru, končala pa naj bi se še letos. Časovni plan morajo vsekakor še dodelati.
Na 12. strani
KAIRO - Egipt je znova doživel krvavo noč. V Nasr Cityju blizu Kaira je po različnih navedbah umrlo od 20 do 80 pristašev odstavljenega predsednika Mohameda Mursija, več sto ljudi je bilo ranjenih. Za njihovo smrt naj bi bile krive varnostne sile, a policija to zanika. V spopadih v Aleksandriji pa je umrlo najmanj sedem ljudi.
V petek in v noči na soboto se je na ulice podalo več deset tisoč Mursi-jevih pristašev in nasprotnikov. Policija v Kairu je s silo zatrla proteste. O številu žrtev krožijo različni podatki. Po navedbah ministrstva za zdravje je v Kairu umrlo 20 ljudi, 177 je ranjenih, člani Muslimanske bratovščine pa pravijo, da je bilo ubitih najmanj 80 njihovih privržencev, okoli 1500 pa ranjenih.
Egiptovska vojska je včeraj tudi začela ofenzivo proti islamističnim skrajnežem na Sinaju, ki naj bi po pričakovanjih trajala 48 ur.
Na 2. strani
Pristaniški odbor: protest sindikatov
Na 4. strani
Pri Štivanu včeraj spet »mejni nadzor«
Na 5. strani
Obvezno čiščenje zemljišč ob železnici
Na 12. strani
Po Korzu Popolo v Tržiču 30 km/h
Na 12. strani
r<WHt€0,
LE MIGLIORI MARCHI
Tel" Delo
GORICA Korzo Italia 123
0481.530.537 Delovni čas: od torka do sobote 9.45 - 13.00 in 15-30 - 19.00
LEŽIŠČA - VZGLAVNIKI - PODLAGE - POSTELJE POPUSTI OD IttflDO	
VZGLAVNIKI H f 100% lateks €66,00	k €19,80
LEŽIŠČE cm 80x190 -50% memoiyfoam €498,00 €249,00	cm 160x190 -50% €996,00 €498,00
LEŽIŠČE cm 80x190 neodvisne vzmeti €458,00 €274,00	cm 160x190 -40% €915,oo €549,00
LEŽIŠČE cm 80x190 -50% ortopedsko - vzmeti €198,00 €99,00	cm 160x190 -50% €396,00 €198,00
ELEKTRIČNA PODLAGA cm 80x190 -40% e/. dvigovanje vzglavnika in naslona za noge €832,00 €499,00	
ELEKTRIČNI POČIVALNIK -40% el. dvigovanje celotnega počivalnika €984,00 €590,00	
9771124666007
2
Nedelja, 28. julija 2013
DNEVNE NOVICE
EGIPT - Policija s silo zatrla protest Mursijevih privržencev
V Kairu na desetine mrtvih med pristaši Muslimanske bratovščine
Egiptovska vojska včeraj začela tudi ofenzivo proti skrajnežem na Sinaju
Trupla štirih med žrtvami včerajšnjih spopadov v Kairu
ansa
CERVIA - Spet rasistični izpad
Banane proti ministrici Kyenge
RIM - Ministrica Cecile Kyen-ge (na sliki) je bila znova žrtev rasističnega napada, na katerega je tudi tokrat odgovorila z ironijo. Na prazniku Demokratske stranke neznanec proti ministrici zalučal banani. Sprva je kazalo, da je šlo za pristaše skraj-nodesničarskega gibanja Forza Nuo-va, ki je sinoči zanikalo vsakršno vpletenost v ta obsodbe vreden dogodek.
Kakor koli že, je bila ministrica za integracijo deležna vsesplošne solidarnosti. Na provokacijo je odgovorila, da je škoda banan in to predvsem v času, ko vse več ljudi trpi zaradi lakote. Ministrica, ki je po rodu iz Konga, je tudi tokrat odgovorila z enako ironijo, s katero je svoj čas komentirala neverjetno iz-
javo podpredsednika senata Roberta Calderolija (Severna liga), ki jo je primerjal opici.
BRAZILIJA - Papežev obisk
Frančišek pozval vse k solidarnosti s trpečimi
Papež Frančišek se je srečal tudi z amazonskimi domorodci in si nadel njihovo značilno pokrivalo
ansa
VREME - Danes napovedujejo višek
Peklenska vročina
Včeraj marsikje presegli 35 stopinj, danes jih bo morda celo 38
TURISTIČNI VAL - V FJK in Sloveniji
Zastoji na cestah
Pri Ližercu od petka zvečer in včeraj ves dan 3 do 4 km vozil
KAIRO - Egipt je znova doživel krvavo noč. V Nasr Cityju blizu Kaira je po različnih navedbah umrlo od 20 do 80 pristašev odstavljenega predsednika Mohameda Mursija, več sto ljudi je bilo ranjenih. Za njihovo smrt naj bi bile krive varnostne sile, a policija to zanika. V spopadih v Aleksandriji pa je umrlo najmanj sedem ljudi.
V petek in v noči na soboto se je na ulice podalo več deset tisoč Mursi-jevih pristašev in nasprotnikov. Policija v Kairu je proti njim uporabila solzivec, ker naj bi blokirali glavno cesto do letališča in metali kamne. Medtem ko so zdravniki v poljski bolnišnici pod nadzorom islamistov navedli, da so žrtve umrle pod streli pravega streliva, je eden od poveljnikov egiptovske policije Hani Abdel Latif na televiziji zatrdil, da je policija uporabila le solzivec. Zanikal je, da bi policisti začeli napadati prvi, in za začetek nasilja obtožil islamistične protestnike.
O številu žrtev krožijo različni podatki. Po navedbah egiptovskega ministrstva za zdravje je v Kairu umrlo 20 ljudi, 177 je ranjenih. Dopisnik francoske tiskovne agencije AFP je naštel 37 trupel, člani Muslimanske bratovščine pa pravijo, da je bilo ubitih najmanj 80 njihovih privržencev, okoli 1500 pa ranjenih.
Egiptovski notranji minister Mohamed Ibrahim je za zasebno televizijsko postajo izjavil, da se bodo protesti v podporo Mursiju, ki potekajo v Kairu in Nasr Cityju, kmalu "zakonito" končali. Muslimanska bratovščina, od koder prihaja Mursi, pa je na drugi strani napovedala, da bodo še naprej mirno protestirali v podporo Mursiju in zahtevali njegovo vrnitev na predsedniški položaj. Islamisti tudi še naprej zavračajo dialog z začasno vlado, navaja nemška tiskovna agencija dpa. Nasilje v Egiptu bi se lahko še zaostrilo, saj se je včeraj iztekel 48-urni ultimat vojske islamistom: ali se bodo udeležili t.i. spravnega procesa, v nasprotnem primeru jim grozi zatrtje.
Na najnovejše dogodke v Kairu se je odzvala visoka zunanjepolitična predstavnica EU Catherine Ashton in
TRST/LJUBLJANA - Živo srebro je po večini krajev v FJK in v Sloveniji krepko preseglo 30 stopinj Celzija, ponekod pa se je povzpelo do 34-35 stopinj in tudi rahlo čez. V FJk je bilo najtopleje na Goriškem in v furlanski nižini, zmernejša je bila temperatura v Trstu (do 30), kjer je vročino nekoliko ublažil vpliv morja, ki je doseglo 26,7 stopinj. Za nekaj stopnj topleje kot v mestu pa je bilo na Krasu.
Podobno je bilo po Sloveniji, kjer se je ozračje zlasti v mestih ponekod ogrelo do 36 stopinj Celzija. Dežurni prognostik na Agenciji RS za okolje (Arso) Benedikt Strajnar pa za danes pričakuje, da bodo termometri lahko pokazali tudi 38 stopinj.
Zdravniki svetujejo, naj v času vročine dnevno spijemo vsaj dva litra tekočine, najbolje vode. Odsvetovano je uživanje pijač s kofeinom, alkoholom in velike količine sladkorja, saj te pijače povečajo odvajanje tekočine iz telesa. Prav tako naj se ljudje izognejo uživanju zelo hladnih pijač, saj lahko povzročijo želodčne krče. Priporočljivo je poskrbeti tudi za prostore, v katerih se zadržujemo.
pozvala k prekinitvi nasilja. »Prehodne oblasti je pozvala, da zagotovijo mirne demonstracije. Ni prostora za hujskanje in druge oblike agitacije,« so sporočili iz Bruslja. Britanski zunanji minister William Haguer je prav tako izrazil »globoko zaskrbljenost« nad dogajanjem v Egiptu in »obsodil uporabo sile proti protestnikom«.
Egiptovska vojska je včeraj tudi začela ofenzivo, ki so jo poimenovali Puščavska nevihta. Ofenziva je uperjena proti skrajnežem na Sinaju in naj bi po pričakovanjih trajala 48 ur, poročajo egiptovski mediji. Vojaška operacija se je začela na severu Sinaja, njen cilj pa je blokada baz skrajnežev v puščavi in planinah ter zaustavitev terorističnih dejavnosti na tem območju. V ofenzivi naj bi sodelovala tudi vojaške letalske sile in mornarica. Egiptovska vojska ocenjuje, da je na tem območju okoli 500 oboroženih skrajnežev.
Svetuje se zračenje zjutraj in zvečer ter uporaba rolet in klimatskih naprav. Ljudje se doma lahko hladijo tudi s hladnimi prhami ali kopelmi.
Soparno bo vse do jutri, ko v poznih popoldanskih in večernih urah napovedujejo tudi močne nevihte.
TRST/LJUBLJANA - Včeraj so tako na italijanskih kot na slovenskih avtocestah zabeležili letošnji največji počitniški prometni val, ki je povzročil zastoje na nekaterih cestninskih postajah in na mejnih prehodih s Hrvaško, pa tudi na odsekih, kjer so pretok vozil ovirale prometne nesreče.
Na avtocesti A4 družba Autovie Venete ni beležila posebnih težav, če izvzamemo nesrečo blizu odcepa avtoceste A57 v Venetu, ki je povzročil večkilome-trske zastoje. Gost vendar ne rekorden je bil promet pri izstopni postaji v Lignanu, prav tako pa tudi na cestninski postaji pri Ližercu, kjer so že od 23. ure v petek zvečer in včeraj čez dan imeli v povprečju 3 kilometre kolone, občasno pa do 4 km. V primerjavi s soboto v istem obdobju lani so zabeležili porast števila vozil za 1,79%, kolone pa so bile kljub vsemu krajše, ker so turisti razporedili odhode v večjem časovnem razmahu.
Tudi v Sloveniji je bil promet na glavnih prometnicah vseskozi gost. Na po-dravski avtocesti med priključkom Marjeta in razcepom Draženci iz smeri Maribo-
RIO DE JANEIRO - Papež Frančišek je v petek zvečer spremljal križev pot na plaži Copacabana v Riu de Ja-neiru. Več sto tisoč mladih vernikov, ki
ra je bil dopoldne zastoj dolg 14 km,pred predorom Karavanke v smeri Avstrije je bil zastoj dolg pol kilometra, v smeri Slovenije pa kar 15 km. Zastoji so bili tudi na koncu dolenjske avtoceste pri Obrežju proti Hrvaški. Na mejnem prehodu Jelšane je za izstop iz države bilo treba čakati pol ure, na mejnem prehodu Starod pa poldrugo uro.
-/
V nemških mestih protesti
proti ameriškemu nadzoru
BERLIN/FRANKFURT - Več tisoč Nemcev je v 30 mestih in krajih včeraj sodelovalo v demonstracijah proti ameriškemu obveščevalnemu nadzoru v tujini, ki sega vse do posameznikov v Evropi. Ameriški žvižgač Edward Snowden je nedavno razkril, da je v programu nadzora nemška obveščevalna služba sodelovala z ameriško agencijo za nacionalno varnost. Demonstracije so pripravili nemški borci za človekove pravice, skupaj s Piratsko stranko in Gibanjem Occupy.
Španski strojevodja v priporu
MADRID - Strojevodja vlaka, ki je v sredo iztiril v Španiji, je v priporu zaradi povzročitve smrti iz malomarnosti, je včeraj povedal španski notranji minister Jorge Fernandez Diaz. 52-letni strojevodja Francisco Jose Garzon Amo, ki je bil v nesreči lažje poškodovan, je v priporu od četrtka zvečer. Policija je v petek sporočila, da je strojevodja v priporu, ni pa navedla, kakšni sumi ga bremenijo. Sam po navedbah francoske tiskovne agencije AFP ni želel odgovarjati na vprašanja policistov, zato so primer predali pravosodju. Po besedah ministra Diaza bo strojevodja, ki ni več v bolniški negi, zaslišan pred preiskovalnim sodnikom v nedeljo.
se v Braziliji udeležujejo svetovnega dneva mladih, je pozval, da upanje in uteho poiščejo v krščanskem križu. Na včerajšnji maši v katedrali pa je sporočil duhovnikom, naj ne pozabijo na revna predmestja po svetu.
76-letni poglavar rimsko katoliške cerkve se je spomnil lačnih, zasvojenih z drogami in družin, »ki objokujejo smrt svojih otrok«, kakor tudi versko in politično preganjanih. »Na križu je Jezus združen s toliko mladimi ljudmi, ki so izgubili vero v politične institucije, ker vidijo v njih le sebičnost in korupcijo. Prav tako je združen s tistimi mladimi, ki so izgubili vero v Cerkev ali celo Boga zaradi nepravičnosti kristjanov in služabnikov Evangelija,« je še dodal.
Papež Frančišek je včeraj v nadaljevanju večdnevnega obiska Brazilije daroval mašo v katedrali v Riu de Janeiru, kjer se je zbralo več tisoč škofov, župnikov in semeniščnikov z vsega sveta. »Ne smemo se zapirati v župnije, naše skupnosti, ko pa toliko ljudi čaka na evangelij. V favelah moramo iskati in služiti Kristusu,« je dejal. Po njegovih besedah je danes veliko ljudi osamljenih in potisnjenih na rob, od starejših do nezaželenih otrok.
Papež se je včeraj v mestnem gledališču brazilskega mesta Rio de Janeiro sestal z vodilnimi predstavniki brazilske politike, gospodarstva, kulture in družbe. Pri tem je ponovno pozval k solidarnosti. Zavzel se je tudi za konstruktivni dialog v dobro celotne družbe. Humanistična podoba gospodarstva in politike je pomembna tudi za mlado generacijo. Potrebno se je izogniti elitizmu in se zavzemati za izkoreninjenje revščine.
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Nedelja, 28. julija 2013
3
ŠOLSTVO V FJK - Ravnateljica Daniela Beltrame
Pravila za slovenske šole so zelo različna od pravil za italijanski šolski sistem
TRST - Zakoni in pravila, ki urejujejo dejavnost šol z učnim jezikom v Furlaniji-Julijski krajini so različna od tistih, na katerih slonijo šole z italijanskim učnim jezikom. To je v šolski komisiji deželnega sveta morala znova potrditi deželna šolska ravnateljica Daniela Beltrame, potem ko sta deželna svetnika Roberto Novelli (Ljudstvo svobode) in Giuseppe Sibau (Tondova lista) jasno namignila, da je slovenska šola privilegirana na škodo italijanske. Novelli od vedno vztraja na stališču, da bi morale šole z italijanskim učnim jezikom v Nadiških dolinah »uživati enake pravice kot špetr-ska dvojezična šola«, Sibau, nekdanji župan v Sv.Lenartu-Podutani, pa je potegnil na dan »nepravične kriterije«, ki glede števila učencev za vsak razred postavljajo italijanske šole v popolnoma podrejen položaj.
Beltramejeva je zastopnika desne sredine opozorila, da slovensko šolstvo v Italiji, poleg državnih in deželnih zakonov za slovensko manjšino, urejujejo tudi povojni meddržavni in mednarodni dogovori, pri čemer je izrecno omenila Osimsko pogodbo. Izpostavila je ločene natečaje in razpise za šolnike v slovenskih šolah, ki morajo obvezno obvladati slovenski jezik. V Furlaniji-Julijski krajini je trenutno 496 učiteljev in profesorjev za šolsko populacijo 4.259 učencev in dijakov, kolikor jih štejejo šole s slovenskim učnim jezikom, vključno z dvojezično šolo v Špetru.
Beltramejeva je pojasnila, da je bilo krčenje števila šolnikov v naši deželi nižje kot v drugih deželah. V zadnjem triletju se je število šolnikov v FJK skrčilo za približno tri odstotke, medtem ko je v drugih deželah to krčenje
Daniela Beltrame
ponekod preseglo šest odstotkov. Deželni šolski sistem je pri tem popolnoma odvisen od kriterijev, ki jih določa šolsko ministrstvo, čeprav je FJK dežela s posebnim statutom, a na šol-
skem področju očitno s precej omejeno avtonomijo.
Na deželni ravni je trenutno 138 višjih šolskih funkcionarjev (ravnateljev), moralo pa bi jih biti 160, kar je treba pripisati slabi koordinaciji med pokrajinami. Dvajset šolskih zavodov je brez vodstvenih teles in tem se bo v kratkem pridružilo še osem šolskih struktur, kar seveda ni dobro. S tem v zvezi je predsednik šolske deželne komisije Franco Codega napovedal poseg pri deželni vladi za rešitev tega problema. Deželno šolsko ravnateljstvo po besedah ravnateljice Beltramejeve vsekakor podpira poučevanje furlanščine na državnih šolah.
RIM
Poseg poslanke Tamare Blažina
Slovenski šolniki rabijo izpopolnjevanje
RIM - Poslanska zbornice je ob robu dekreta za spodbujanje gospodarske rasti odobrila tudi priporočilo, ki obvezuje vlado Enrica Lette k novemu odloku za poklicno izpolnjevanje šolnikov na slovenskih šolah in na špetrski dvojezični šoli. Tozadevno priporočilo je predložila poslanka Demokratske stranke Tamara Blažina.
Šolsko ministrstvo bo preverilo možnost, da takšen ukrep odobri še pred začetkom šolskega leta 20132014. Priporočilo omenja konvencijo med ljubljansko Univerzo in univerzami v FJK ter nedorečenost obstoječe zakonodaje na tem področju. Poslanka Blažina pri tem omenja potre-
Tamara Blažina
bo po predhodnem sporazumevanju z Deželo Furlanijo-Julijsko krajino, ki je v zvezi s tem že osnovala svoj predlog, zadnjo besedo pa ima pri tem šolsko ministrstvo.
*	potovalni urad	_ _
AURORA VlAGGI
Od daljnega 1963 vestno skrbimo za vaša potovanja in počitnice
avtobus
letalo		
Portugalska tura	12.-19.08. samo še 2 mesti	
Aljaska in Yukon	25.08. -	07.09.
Kashmir in Ladakh	31.08,-	11.09.
Severni Iran in Alamut	01.-	14.09.
Madeira, praznik vina	03.-10.09. samo še 2 mesti	
Indonezija, Singapur, Java, Bali	16.-	28.09.
Jesen v Kanadi	28.09. -	10.10.
Indija, Radjasthan in Agra	29.09. -	13.10.
Turčija s Kapadokijo	02.-	09.10.
Klasična Kitajska tura	15.-	28.10.
Peru, čudežna dežela	26.10.-	07.11.
Vietnam in Kambodža	27.10.-10.11. samo še 2 mesti	
r Pri nas tudi prave Last minute ponudbe L		
Pustriška dolina (Val Pusteria)
Plitvice
Dunaj in gradovi
13.-15.08.
14.-15.08.
15.-18.08.
Zaupaj^ izkušen0StH
Praznik medu v Šmohorju 17.08. (Hermagor)
Budimpešta,	20. - 24.08.
praznovanje sv.Štefana
"II Cammino di Pietro" lllegio 28.08.
Praga in gradovi 29.08. - 02.09.
V septembru še: AuroraFest v Rogaški Slatini, Sejem v Ribnici, Bivanje na Rabu, Bivanje v Velem Lošinju, Brijoni in Poreč, Berlin ter Regensburg in Nuerenberg, Costiera AmalKtana, Plitvice, Firenze ter Lucca in Pktoia
Vsako nedeljo odpelje naš posebni avtobus v Rogaško Slatino, Radence, Moravče, Zreče, Dobrno, Čatež, Dolenjske in Šmarješke toplice ter še v Kranjsko goro in na Bled. V Terme Olimia vozimo tudi ob četrtkih.
Počitnice v Grčiji, Španiji, Turčiji ali na Severnem Gpru: odlična ponudba pa še prevoz do letališča ter zavarovanji: zdravstveno in proti odpovedi vedno vključeno v paketu.
Urnik: ponedeljek - petek 9.00- 13.00 in 15.30- 19.00, četrtek no stop 9.00 - 19.00, sobota 9.00-12.00
POTOVALNA AGENCIJA AURORA, UL. MIIANO, 20 TRST
TEL 040 631300 FAX 040 365587, E-MAI aurora@auroraviaggi.com. Uri www.auroraviaggi.com
SLOVENIJA
Koper: stopnja umrljivosti nižja kot drugod
KOPER - Stopnja umrljivosti v koprski zdravstveni regiji je bila v letu 2011 nekoliko nižja od slovenskega povprečja, glavni vzroki smrti pa so bili tako kot drugod v državi bolezni obtočil, rakave bolezni ter poškodbe in zastrupitve. Regija odstopa po nižji umrljivosti zaradi bolezni prebavil in specifično zaradi kroničnih bolezni jeter in ciroze.Rezultati analize umrljivosti prebivalcev koprske zdravstvene regije koper za leto 2011, ki jih je pred dnevi objavil koprski zavod za zdravstveno varstvo (ZZV), kažejo, da je tega leta umrlo 1315 oseb, od tega 672 moških in 643 žensk. Mediana starosti ob smrti je pri moških bila 75,11 leta in pri ženskah 82,95 leta, skupno pa 78,78 leta. Povprečna starost umrlih moški je znašala 71,95 leta, starost umrlih žensk 80,22 leta, skupno pa 75,99 leta.
Standardizirana stopnja umrljivosti v regiji je bila sicer nekoliko nižja v primerjavi z ostalo Slovenijo, vendar razlika ni bila statistično pomembna. Glavni vzroki smrti so tako v regiji kot sicer v Sloveniji bili bolezni obtočil, na drugem mestu so bile rakave bolezni ter na tretjem mestu poškodbe in zastrupitve. (STA)
ŽIVLJENJSKI JUBILEJ
Dušan Fortič devetdesetletnik
O tem, kako sem spoznal Dušana Fortiča, želim povedati anekdoto. Bilo je nekje sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko sem bil kot »nadebuden« mladinski aktivist poslan k njemu na koprsko televizijo, kjer je bil direktor. Razložil naj bi mi, kako ta edinstveni medij funkcionira, glede na dejstvo, da je koprsko televizijo tedaj prefe-renčno gledalo več kot pol Italije. Njegova tajnica mi je ljubeznivo povedala, da moram malo počakati. Ko je čez čas opazila, da vse pogosteje pogledujem na uro, mi je v zaupljivem tonu rekla: »Imejte še malo potrpljenja, ker je direktor v sosednji sobi in stoji na glavi«.
Pozneje sem zvedel, da se je podobno kot meni zgodilo še komu drugemu. Fortič je imel svoj ritem, prakticiral je jogo in se med tem ni dal motiti. Verjetno prav v tem tiči razlog, da jih je prav na današnji dan dočakal devetdeset, čil in priseben, da je to lahko njemu in drugim v zadoščenje.
Sicer je Ime Dušana Fortiča tesno povezano s televizijo v Sloveniji, njenim nastankom in razvojem. Na tem področju je bil pionir in inovator kot malokdo drug, to mu danes priznavata vsaj dve generaciji novinarjev in televizijskih operaterjev različnih profilov. Deset let (1963 -1973) je bil direktor slovenske televizije, ki se je tedaj imenovala Televizija Ljubljana, potem je ustanovil koprsko televizijo in bil njen direktor do leta 1982. Fortič je poleg tega ustanovitelj slovenskega televizijskega dnevnika, kajti ko je prevzel slovensko televizijo, je bila ta del jugoslovanske in je imela dnevnik le v srbohrvaščini. Nastanek slovenskega tv dnevnika je bil v tedanjih razmerah podvig, ki ni bil brez tveganja, in je dal slovenski televiziji odločilen razvojni impulz.
Posebno poglavje je televizija Koper, za katero ni pretirano reči, da je tako rekoč Fortičeva kreatura. Dal ji je znanje, koncept in utemeljitev, ko je bila po njegovi sugestiji opredeljena kot vez italijanske manjšine z matičnim narodom, saj je bila vidna daleč v Italijo. Z nastankom
agencije Alpe Adria na naši strani, ravno v času podpisa Osimskih sporazumov, pa je to dejansko postala televizija narodnosti in ustvarila v informaciji čezmejnost, ki je bila za tisti čas prava avantgarda. Nikoli prej ne potem, žal tudi danes ne, ni bil ta koncept tako živ in ustvarjalno uspešen. Za njim je trdno stal Dušan For-tič kot dosleden in glasen zagovornik pravic manjšin, naše v Italiji in italijanske v Istri.
A če je bil razvoj slovenske in koprske televizije Fortičevo življenjsko delo, to še zdaleč ni bila edina njegova novinarska zadolžitev. Pisati je začel že v partizanih, najprej kot sodelavec Partizanskega dnevnika, ko je bil ta še glasilo 31. divizije IX. korpusa NOV. S štabom korpusa je bil ob osvoboditvi v Trstu, po vojni pa ga je Dušan Pirjevec-Ahac angažiral pri Slovenskem poročevalcu. Sledile so nove etape. Imenovan je bil za direktorja informativnega urada slovenske vlade, pozneje pa se je znašel v diplomaciji, ko je bil na veleposlaništvu v Rimu štiri leta ataše za tisk in kulturo. Ko se je vrnil v Beograd je naredil vse, da bi odšel iz diplomacije, ki mu očitno ni ležala preveč. Vleklo ga je nazaj v novinarske vode, tako da je v Sloveniji v nekaj letih prevzel več odgovornih uredniških funkcij, najprej pri reviji Tovariš, potem pri Tedenski tribuni in nato še na Ljubljanskem dnevniku, kjer je bil glavni in odgovorni urednik. Potem je prišla era televizije, vse do srečanja z Berlusconijem, ki je bil takrat, v sedemdesetih-osemdesetih letih na začetku gradnje tega, kar je potem v Italiji postal pravi medijski imperij.
Dušan Fortič je ponosen na svoj partizanski novinarski izvor. V partizane je šel kot devetnajstletni fant, sin meščanskih staršev, ki so imeli v Idriji elektrarno in žago. Vrednote osvobodilnega boja so v njegovem življenju stalnica, tako kot je konstantno njegovo večletno prizadevanje, da se v tem smislu prilagodi pomanjkljiva preambula slovenske ustave. Ostal je nepopustljiv borec za resnico o tem boju, ki doživlja pogosta sprevračanja in zgodovinske revizije. Ze leta zlasti o osvobodilnem boju na Primorskem in tudi ob potvor-bah na italijanski strani objavlja polemična pisma, na katera je sicer dobil malo odgovorov, ker so osnovana na dejstvih in utemeljenih argumentih. Ve se, da nekaterim ni do resnice, temveč bi radi z zgodovino zgolj manipulirali.
A Dušan Fortič ni človek, ki bi se bil s tem pripravljen sprijazniti, zato bomo o teh stvareh verjetno brali še marsikaj. S tem prepričanjem jubilantu iskreno čestitamo in mu želimo veliko zdravja in ustvarjalnosti. Na mnoga leta, dragi Dušan!
Dušan Udovič
Razpis LAS Kras namenjen društvom: 165.00 € za kulturno in turistično ovrednotenje Krasa
V deželnem uradnem listu z dne 17. julija je objavljen nov razpis Lokalne akcijske skupine Kras, ki je tokrat namenjen izključno društvom, ki imajo sedež na območju Brega ter tržaškega in goriškega Krasa. Društva, ki se bodo prijavila s projekti za animacijo in kulturno vrednotenje Krasa bodo lahko dobila finančno pomoč v vrednosti 75% stroškov, sami projekti pa morajo biti vredni med 5000 in največ 40.000 €. Projekti lahko zaobjemajo dejavnosti usmerjene v izboljšanje turističnega informiranja, prirejanje didaktičnih laboratorijev in delavnic, vodenih ogledov oz. organiziranje turističnih ponudb usmerjenih v spoznavanje Krasa.
Društva lahko vložijo prošnje do 15. septembra pri stanovskih organizacijah, ki imajo dostop v kmetijski državni sistem (Sian). Podrobnejše informacije, besedilo razpisa ter vsi potrebni obrazci so na razpolago na spletnih straneh www.la-skras.eu, interesenti pa lahko tudi kontaktirajo upravo Las-a, ki odgovarja na elektronski naslov info@glacarso.eu in na telefonsko številko 040 2455468.
4	Nedelja, 28. julija 2013	TRST
APrimorski
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
600-LETNICA VASI - Včeraj in danes več dogodkov, nadaljevanje še v torek
Na Kontovelu se je začelo slavje
Tridnevno slavje ob šeststoletnici Kon-tovela se je sinoči začelo v znamenju kulture, vaških tradicij in zabave. V Društveni gostilni je Evgen Ban vodil odprtje razstave umetnikov društva Kons, numizmatično društvo Valvasor je predstavilo priložnostno medaljo ter slovensko znamko in razglednice. Pred Ci-jakovo rojstno hišo so predstavili knjigo narečnih dramskih del Alojza Cijaka Slike iz vaške preteklosti, ki jo je izdalo dramsko društvo Jaka Štoka, večer pa je kronal nastop Pupkin Kabaretta na kontovelskem športnem igrišču.
Alojz Cijak je bil prava vaška institucija - tolmač in prevajalec iz šestih jezikov, ki je ustvarjal narečna dramska dela v povojnem obdobju od 40. do 80. let ter plodno sodeloval z društvom Jaka Štoka. V knjigi, ki sta jo uredila in predstavila Ksenija Majovski in Matjaž Rustja, je sedem gledaliških prizorov, vključno s Cijakovimi rokopisi in starimi tipkopi-si. Avtor je v njih obravnaval vaško življenje, ribištvo in novosti v vasi - od prihoda radia do nastanka ženskega pevskega zbora. Cijakova dela izražajo kontovelski ponos, poudarjajo morski element, njegova besedila pa vsebujejo tudi stare narečne izraze, ki jih Kontovelci ne uporabljajo več - s pomočjo starejših vaš-čanov sta urednika sestavila zanimiv slovarček. Letos beležijo dvojno Cijakovo obletnico, saj se je rodil pred 110 leti (leta 1903), umrl pa pred 25 leti (1988).
Praznično bo danes na Kontovelu ves dan. V cerkvi sv. Hieronima bo ob 9. uri sveta maša, ob 10. uri pa bodo na Križcu pred cerkvijo nastopili člani društva Compagnia de Tergeste s srednjeveškim prizorom. Ravno tam bodo okrog 11. ure simbolično odkrili eno od 18 kamnitih tabel z ledinskimi imeni, ki jih je izklesal kipar Robin Soave in so že nekaj dni posejane po pročeljih hiš po vasi. Sledila bo pobuda »600 fanclou z dušu«, ko bodo do-
Na slikah: odprtje razstave umetnikov društva Kons, narodni noši in predstavitev knjige narečnih dramskih del Alojza Cijaka Slike iz vaške preteklosti
kroma
mačini predstavili kontovelske kulinarične dobrote, sodelovala bo tudi Vesna Guštin. Nastopilo bo tudi Godbeno društvo Prosek.
Stara vas bo ves dan zaprta za promet. Od 11. ure bodo »na Buabkevi ul'ci« priredili ex-tempore za otroke, po vasi pa bodo od 12. ure do večera umetniki in obrtniki dali duška svoji kreativnosti. Prijeten dan bo nadgradila pesem moškega pevskega zbora Vasilij Mirk ob 19. uri, uro zatem pa v cerkvi še mešanega pevskega zbora Jakobus Gallus. Druženje se bo zavleklo v noč, saj bodo od 20.30 v vaškem jedru nastopile glasbene skupine Kraški ovčarji (na Križcu), Gašperji (na Hribu) in pa DJ Kavalo. Obiskovalci pa se bodo lahko okrepčali pri kioskih. Praznik se bo nadaljeval v torek.
Opozoriti velja, da bo danes od 18. do 23.30 urejeno večje parkirišče na Rou-ni, pri športnem centru Ervatti, od koder bodo manjši avtobusi obiskovalce brezplačno spremljali na Kontovel in nazaj, tako da ne bo gneče na cesti.
PRISTANIŠKI ODBOR - Protest sindikalnih organizacij
»Niso nam dali besede«
Med 40 skupinami, ki so izrazile zanimanje za prevzem dejavnosti družbe Portocittd v starem pristanišču, sta najbrž dve veliki mednarodni grupaciji
Sindikalne organizacije Filt-Cgil, Fit-Cisl, Ugl Mare in Ciu so ob robu petkove seje pristaniškega odbora ostro protestirale, ker jim niso dovolili, da bi njihov predstavnik prebral dve poročili v imenu zaposlenih v tržaškem pristanišču glede problemov, ki zadevajo organizacijo dela.
Sindikalni predstavniki Renato Kneipp, Giu-lio Germani, Gianfranco Ferri, Sergio Nardini so uvodoma poudarili, da se vselej pozablja na pristaniške delavce, ko je govor o uspehih oziroma doseženih rezultatih. Zaposleni delajo 365 dni letno in ob vsakem vremenu omogočajo in zagotavljajo pretovarjanje blaga.
V dveh poročilih, ki so jih nameravali prebrati ob navzočnosti predsednice Pristaniške oblasti Marine Monassi, so med drugim poudarili, da se število izmen zaradi izrednega dela stalno veča in so postale delovne razmere zelo težko vzdržne. Podjetniki skušajo skratka na razne načine rešiti vprašanje pomanjkanja specializirane delovne sile in vprašanje je, do kdaj bodo lahko delavci tako nadaljevali, so povedali.
Težko obdobje doživljajo tudi uslužbenci Pristaniške oblasti, še predvsem od novembra, ko so zmanjšali njihovo plačo. Kaže, da bi lahko država zahtevala, da povrnejo ves dodaten denar, ki so ga prejeli po povišanju plače januarja leta 2011. Temu gre dodati, da se je lepo število zaposlenih že pripravljalo na upokojitev. Do tega pa bo težko prišlo, ker bi na osnovi zadnje pokojninske reforme ob zdajšnji upokojitvi prejemali znatno nižjo pokojnino. Sindikati pa so še predvsem zaskrbljeni, ker je v resnici nejasna usoda osebja oz. porazdelitev funkcij v prihodnosti.
Glede 40 skupin, ki so izrazile zanimanje za prevzem dejavnosti, ki jih je načrtovala družba Por-tocitta v starem pristanišču, se je medtem izkazalo, da sta med njimi najbrž dve veliki mednarodni grupacij. Še predvsem ena naj bi postavila nekatere pogoje. Med temi je uporaba velikega območja, namesto preselitve prostocarinskega območja pa je predlog po prehodu lasti iz državnih rok pod občinsko upravo, ki bi nato to območje prodala zasebnikom. Predsednica Monassijeva je vsekakor na-
povedala, da bo 40 projektov predstavila šele septembra. Tržaški župan Roberto Cosolini in deželna predsednica Debora Serracchiani sta zato zahtevala, da prejmeta vso dokumentacijo že naslednji teden. Vodja svetniške skupine stranke SEL v deželnem svetu Giulio Lauri pa je zaradi domnevnega zaviranja postopka za sprejem novega pristaniškega prostorskega načrta zahteval odstop predsednice Pristaniške oblasti Marine Monassi.
A.G.
KRIZA - Zaprli še eno podjetje
Podjetje Gurian je šlo v stečaj, na cesti več kot 40 zaposlenih
Gospodarska kriza je zahtevala dodatno žrtev. Pred kratkim je šla v stečaj družba Gurian, ki se je v tržaški industrijski coni več desetletij ukvarjala z načrtovanjem, proizvajanjem in nameščanjem hladilnih in zamrzovalnih naprav. Zaradi krize so bili zaposleni že od februarja brez plače. Pred nedavnim pa so imenovali stečajnega upravitelja in so zdaj pod vprašajem delovna mesta 40 oseb.
Na sodišče se je obrnilo lastništvo podjetja, ki je sodniku Giovanniju Sansoneju tudi posredovalo vse potrebne dokumente. Sodnik Sansone je za stečajnega upravitelja družbe Gurian imenoval Stefana Gropaiza.
Pokrajinski panožni sindikati Fim-Cisl, Fiom-Cgil in Uilm-Uil, ki so izrazili solidarnost zaposlenim in družinam, so zahtevali sestanek s tržaško prefektinjo Francesco Adelaide Garufi, da bi jo seznanili z dogajanjem in zahtevali zaščito delavskih pravic. Srečanje bo jutri ob 10. uri, med 10. in 12. uro pa bo tudi demonstracija pred prefekturo.
Sindikati so mnenja, da je lastnik podjetja ravnal neodgovorno in žaljivo do delavčevega dostojanstva. Uslužbenci so namreč delali in pokazali navezanost na podjetje do zadnjega. Družba pa se je kar dva krat požvižgala na dogovore, ki jih je sklenila s sindikati glede izplačila plač, nazadnje pa se je obrnila na sodišče za stečaj.
Glede na dolgoletno sodelovanje med podjetjem Gu-rian in družbo Fincantieri bodo sindikati vprašali, ali lahko Fincantieri zaposli delavce, ki so ostali na cesti. Sindikati bodo medtem tudi zahtevali izredno dopolnilno blagajno za uslužbence podjetja Gurian. Za to bo potrebno ustrezno omizje in se bodo sindikati v ta namen obrnili tudi na deželna odbornika za produktivne dejavnosti Ser-gia Bolzonella in za delo Loredano Panariti.
/
TRST
Nedelja, 28. julija 2013
5
ZAHODNI KRAS - Priporočilo Mitje Košute iz vrst Zveze levice
Svetniki zahtevajo dvojezično izkaznico
Vsi rajonski svetniki v tržaški občini so v preteklih dneh prejeli od mestne uprave osebne identifikacijske izkaznice le v italijanščini. Na to je na seji rajonskega sveta za zahodni Kras opozoril svetnik Zveze levice iz Križa Mitja Košuta, za katerega predstavlja enojezičnost kršitev pravic Slovencev, hkrati pa pomeni tudi ne-spoštovanje do rajonskih svetnikov slovenske narodnosti.
Košutovo stališče so podprli vsi predstavniki Demokratske stranke ter predsednik sosveta Roberto Cat-taruzza, ki bo uradno zahteval od uprave župana Roberta Cosolinija dvojezične izkaznice za rajonske svetnike. Cattaruzza ocenjuje, da sedanja mestna uprava sicer izkazuje pozornost Slovencem in izvajanju zaščitnega zakona, težave po njegovem nastajajo v občinskih službah ter v družbi Acegas APS.
Mitja Košuta (Zveza levice)
Košuta je ob tej priložnosti tudi postavil vprašanje zelo pomanjkljive dvojezičnosti na osebnih izkaznicah Občine Trst, kjer je Trst označen le kot Trieste. To je med drugim v na-
sprotju z nekaterimi pred nedavnim postavljenimi smerokazi na zahodnem Krasu, kjer je Trst označen z dvojezičnim nazivom.
Nekdanji svetnik Slovenske skupnosti v skupini Demokratske stranke in sedaj član mešane skupine Ivo Starc -kot smo poročali - ostane član zahod-nokraškega sosveta. Kolegom svetnikom je sicer poslal elektronsko sporočilo, s katerim dejansko napoveduje odhod iz skupščine, na kar si je očitno premislil. Na zadnji seji so vsi čakali, da bo Starc nekaj povedal (umaknil ali potrdil neuradno napovedani odstop), tega pa ni storil.
Na poziv svetnice Demokratske stranke Marie Grazie Ville, ki ga je pozvala naj se izjasni o svojem (ne)od-stopu, je Starc ob sklepu zasedanja le sporočil, da nima v resnici kaj povedati. Torej ostane rajonski svetnik kot član mešane svetniške skupine.
KVESTURA - V ospredju priseljeništvo
Kvestor Padulano sprejel šefa policije Alessandra Panso
Šef policije Alessandro Pansa (levo) in tržaški kvestor Giuseppe Padulano
Vprašanje zagotavljanja varnosti s posebnim ozirom na fenomen priseljeništva je bilo v ospredju na včerajšnjem srečanju na tržaški kve-sturi, kjer je tržaški kvestor Giusep-
POLITIKA - Pobuda Svobodnega Trsta
Spet »meja« pri Štivanu
Pokrajinski tajnik Slovenske skupnosti Peter Močnik v Delu: Gibanju se pridružuje vse več Slovencev
Pristaši gibanja Svobodni Trst so včeraj v Štivanu uprizorili neke vrste mejni nadzor, kjer je bila nekoč razmejitvena kontrolna točka med Italijo in Svobodnim tržaškim ozemljem (STO) oziroma tedanjo Cono B. Svobodni Trst se, kot znano, bori za oživitev STO, pri čemer se naslanja na mednarodne sporazume in pogodbe. »Meje« (ali res potrebujemo še novo?) niso postavili na deželni cesti (nekdanja državna cesta 14), temveč na vzporedni makadamski cesti ob vhodu v papirnico Burgo. Na kraju je plapolala zastava OZN in prodajali so tudi majice s simbolom gibanja
Gibanju Svobodni Trst medtem namenjajo veliko pozornost občila v Sloveniji in Hrvaški, posebno v Istri. Gre za pozornost, ki močno prekaša vsa ostala dogajanja na Tržaškem, kot da bi bil Svobodni Trst edina zanimivost in privlačnost v našem okolju.
Včerajšnje ljubljansko Delo izpod peresa nekdanjega rimskega dopisnika Toneta Hočevarja posveča gibanju in njegovim pobudam daljši članek-reportažo na vidni tretji strani z naslovom Svobodno tržaško ozemlje od Devina do Novigrada? Slovenski časnik med drugim objavlja tudi komentar odvetnika in tržaškega tajnika Slovenske skupnosti Petra Močnika, ki s simpatijo in skoraj z odobravanjem ocenjuje dejavnost Svobodnega Trsta.
Močnik pravi, da se je gibanju v zadnjem času pridružilo veliko Slovencev, predvsem s Krasa, a tudi iz mesta. Tajnik SSk v ozadju pojavljanja omenjenega gibanja vidi popolno nesposobnost italijanske politike, da učinkovito odgovori na potrebe ljudi v stiski. Stranke po Močnikovi oceni se še ne zavedajo, kaj Svobodni Trst pomeni za število glasov na prihodnjih volitvah.
Znani tržaški novinar in pisatelj Paolo Rumiz opozarja, da je bil Trst pod Avstro-ogrsko monarhijo veliko bolj cvetoče in živahno mesto, kot je danes. »Trst je izgubil stike z Dunajem, cesar Franc Jožef bi bil potreben, da bi Tržačane rešil pred italijansko davkarijo,« je prepričan Rumiz.
»Mejni napis« Svobodnega Trsta v bližini Štivana
kroma
BANI - Včeraj popoldne se je dvignil velik oblak dima
Požar v vojašnici
Tržaški in openski gasilci so bili na delu več ur, zgorela je ena izmed opuščenih stavb
TI	Včeraj okrog 15. ure se je nad Bani in
Ferlugi dvignil velik oblak dima, sprva je kazalo, da gre za nov gozdni požar. V resnici je gorelo na območju nekdanje vojašnice Monte Cimone pri Banih, kjer je požar izbruhnil v večji opuščeni stavbi.
Tri ekipe gasilcev iz Trsta in z Op-čin so se odpravile na prizorišče in več ur gasile požar (na sliki Kroma), nakar so staro stavbo zavarovali. Lotili so se podiranja poškodovanega stropa in podobnih del, ki so se zavlekla do večera. Zraven so bili tudi karabinjerji, vzrok požara do sinoči ni bil znan.
Civilna zaščita je pred dnevi opozarjala, da je v naravi prepovedano kuriti, cigaretnih ogorkov ne smemo odvreči na travo, paziti pa moramo tudi pri parkiranju ob cesti, saj pregreta izpušna cev lahko na suhi travi prav tako povzroči požar. Kdor opazi ogenj ali dim, naj nemudoma pokliče brezplačno številko civilne zaščite 800-500300 in gasilce na številko 115.
pe Padulano sprejel šefa italijanske policije Alessandra Panso. Srečanja so se udeležili tudi Pansov namestnik prefekt Francesco Cirillo, funkcionarji tržaške kvesture ter kvestorji in vodje raznih oddelkov cestne policije, mejne policije in železniške policije iz severno-vzhodne Italije. Spomnimo naj, da je Pansa postal šef policije 31. maja. Takrat je prevzel mesto vršilca dolžnosti Alessandra Marangonija, ki je bil začasno nadomestil šefa policije Antonia Manga-nellija, ki je umrl 20. marca.
Tatvina, zasledovanje in pretep s policistom
V	petek popolne je policist, ki ni bil v službi, aretiral 40-letnega moškega zaradi tatvine v oteževalnih okoliščinah in upiranja. Srbski državljan B. V. je kradel v nekem stanovanju v Ul. Galilei, ob izhodu pa je v veži stanovanjskega bloka srečal žensko. Opazila je, da ima moški v rokah njeno torbo: vprašala ga je, kaj se dogaja. Moški in še dva neznanca so zbežali v tri različne smeri, ženska pa se je pognala za njim in je začela vpiti. Tat je v Ulici Ricci spustil torbo na tla, vpitje pa je slišal policist, ki je bil slučajno v bližini. Tekel je za nepridipravom, dohitel ga je v Ul. Fabio Severo. Prišlo je do prerivanja, policist je moškega naposled ukrotil, B. V. pa se je počutil slabo.
Kmalu so bili na prizorišču policistovi sodelavci in osebje službe 118, ki je storilca prepeljalo na Katinaro. Pred tem pa so ga policisti osebno preiskali in na njem našli izvijač, francoski ključ, ključ avtomobila ter razno zlatnino, ki jo je ukradel v stanovanju. V Ul. Giulia so našli avtomobil peugeot, katerega ključ je imel v žepu B. V., čeprav ni lastnik vozila. Avto so zasegli, storilca pa so iz bolnišnice pozneje preselili v zapor.
V	avtobusu psički brez dokumentov
Na Fernetičih so tržaški mejni policisti ustavili avtobus, ki je prevažal pasje mladiče, naposled pa je živali zasegla. Gre za pet primerkov pasme bichon frise, ki so bili skriti v stranišču avtobusa. Prevoz je bil nezakonit, saj mladiči nimajo potnega lista, potrdila o cepljenju proti steklini in mikročipa. Za zaseg so se policisti odločili po posvetovanju z veterinarsko službo zdravstvenega podjetja. Voznika, 39-letnega romunskega državljana, so denarno kaznovali.
6
Nedelja, 28. julija 2013
TRST
/
KONCERT - Jutri v svetišču na Tabru
10 let Etnoploča
Ob priljubljenem triu bosta nastopila tudi gosta iz Celovca
Trio Etnoploč, z leve:
Matej Špacapan, Aleksander Ipavec, Piero Purini
Čezmejni trio Etnoploč praznuje prvo ustvarjalno desetletje z vrsto koncertov, ki potrjujejo njegovo priljubljenost v državnem in mednarodnem merilu. Harmonikar Aleksander Ipavec, saksofonist Piero Purini in trobentač Matej Špacapan bodo do konca leta obiskali najrazličnejše odre, a bodo bolj redko prisotni v naših krajih, zato pa so s še večjo motivacijo in ljubeznijo priredili edini koncert na Tržaškem, ki se bo odvijal jutri ob 20.45 v lepem okviru terase Marijinega svetišča na Tabru. Občina Repentabor in župnik Anton Bedenčič sta se kolaborati-vno odzvala na pobudo tria, ki je izbral sugestivno lokacijo za svoj jubilejni, glasbeni večer pod poletnimi zvezdami.
Rojstni dan se seveda praznuje s prijatelji, zato so člani Etnoploča povabili k sodelovanju dva gosta iz Celovca, člana tria Extra 3: kontrabasista Stefana Gfre-rera in bobnarja Emila Krištofa, ki je tudi koroški kulturni delavec in predsednik društva Unikum. Ime Etnoploč zrcali glasbene izbire oz. mešanico folklornih in jazzovskih vplivov, od balkanskih ritmov do klezmerja, od bluesa do tanga, po sledovih raznolikih umetniških usmeritev in izkušenj posameznih članov. Koncert tria na Tabru bo pisano, izvirno (in avtorsko) glasbeno potovanje po Balkanu in Mediteranu. (ROP)
GLEDALIŠČE
Neodvisni gledališčniki na obali
Ko je prišlo do ustanovitve novega, neodvisnega gledališkega ansambla Casa del lavoratore teatrale, so bojeviti člani dvignili glas za pravice večno prekarnih igralcev in za njihovo svobodno izražanje v umetniškem, ne pa komercialnem smislu. Med njihovimi cilji sta tudi odločna usmeritev v sodobno dramatiko in posebna pozornost do krajevne zgodovine in umetnikov. V tem duhu je nastala tudi prva uprizoritev ansambla, ki bo krstno izvedena danes ob 21. uri na terasi društva Societa' Triestina della Vela na nabrežju. Lokacija z razgledom na obalo je naraven okvir za predstavo L'onda dell'in-crociatore po romanu Pier Antonia Quarantotti Gambinija, ki se odvija v Trstu jeseni leta 1935. Tekst pripoveduje o odraščajočih najstnikih, ki odkrivajo svet in življenje s slabimi učitelji pred izbruhom druge svetovne vojne. Predstava spada v niz občinskih pobud Trieste Estate.
Adaptacijo sta podpisala Maria Grazia Plos in Maurizio Zacchi-gna, ki je tudi režiser predstave, v kateri nastopajo Massimiliano Borg-hesi, Elke Burul, Roberta Colacino, Adriano Giraldi, Maria Grazia Plos, Paola Saitta, Maurizio Zacchigna in Lorenzo Zuffi. Današnja premiera je razprodana, ponovitve pa se bodo nadaljevale do 2. avgusta. Za ogled predstave je priporočena rezervacija na št. 370 3252356.
Fotografska razstava umetnice Femi Vilardo
V	občinski likovni galeriji na Velikem trgu št. 4 bodo jutri, 29. julija, ob 19. uri odprli fotografsko razstavo umetnice Femi Vilardo z naslovom »The Dead Life«. To je prva fotografska razstava umetnice, saj se je Femi Vilardo v preteklosti ukvarjala perdvsem s slikarstvom. Razstavo bo odprla Maria Campitelli in bo odprta do 21. avgusta vsak dan od 10. do 13. ure in od 17. do 20. ure.
Razstava v hemeroteki
Do 14. avgusta bo v tržaški he-meroteki (oddelek v knjižnici z dnevnimi publikacijami) na Trgu Hortis št. 4 na ogled razstava »Movimenti pendolari. Incontro e trasformazione« umetnice in psihoterapevtke Marilene Faraci Stangier.
Plastična umetnost
V	razstavni dvorani Veruda v palači Costanzi (Mali trg 2 - za županstvom) se nadaljuje razstava »Recycle Plastic Art« tržaškega umetnika Alberta Schettina. Umetnik se posveča vprašanju neuporabljenega in odpadnega materiala. Ob eksponatih je zabeležil tudi svoja razmišljanja. Razstavo si lahko ogledate do 6. avgusta, in sicer vsak dan od 10. do 13. ure in od 17. do 20. ure. Vstop je prost.
Koncert v vrtu Basevi
V	okviru pobud, ki jih prireja tržaška občinska uprava pod geslom TriestEstate2013, bo jutri ob 21. uri v ljudskem vrtu Basevi v Ul. Besenghi št. 2 koncert mestnega orkestra Giuseppe Verdi pod vodstvom Patricka Quaggiata. Vstop je prost.
V dvorani kulturnega doma v Nabrežini je baletna skupina Relevé, ki deluje pri društvu Igo Gruden, priredila prijeten večer ob zaključku sezone. Ta je bila druga po vrsti in 22 malih plesalk se je od lani naučilo že veliko novih korakov in veščin.
Letos so vaje pod vodstvom Marjetke Kosovac potekale v treh skupinah, v najmanjši so vadile deklice iz vrtca, v srednji deklice iz letnika 2006, v tretji skupini pa so vadile deklice od 8 do 10 let. Sezona je bila polna gostovanj in nastopov, ki so našim deklicam in staršem prinesli veliko zadovoljstva in dragocenih izkušenj, saj so bile mnoge deklice novinke.
Skozi leto so se male plesalke učile novih koreografij, s katerimi so se potem predstavile na reviji Pravljični gozd, ki je bila maja v Kosovelovem domu v Sežani. Letos se je namreč naša pedagoginja odločila, da bo vse svoje skupine popeljala na čisto pravi plesni oder, da bi otroci do-
Včeraj danes
Danes, NEDELJA, 28. julija 2013
ZMAGO
Sonce vzide ob 5.44 in zatone ob 20.38 - Dolžina dneva 14.54 - Luna vzide ob 23.26 in zatone ob 12.32
Jutri, PONEDELJEK, 29. julija 2013
MARTA
VREME VČERAJ: temperatura zraka 29 stopinj C, zračni tlak 1016 mb ustaljen, vlaga 55-odstotna, jugovzhodnik 5 km/h, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 25 stopinj C.
OKLICI: Gerard Cliffson Ntang in Claire Taguela Vougmo, Francesco Manganiello in Ilenia Passalacqua, Pierpaolo Ara in Lorena Coan, Gian-luca Micheloni in Chiara Magris, Giorgio Coretti in Christina Karagiannidou, Chafic Alaa El Dine in Mary Kathleen Dosch, Davide Kiren in Giulia Modu-gno, Gianpaolo Manfredi in Romina Castellani, Andrea Fabio Luigi Marini in Diana Ester Elia, Giovanni Coletta in Daniela Carretti, Davide Del Sabato in Barbara Ladini, Walter Stamberghi in Mariastella Marchioli, David Esina in Snezana Milosevic, Dalibor Milutinovic in Suncica Milovanovic.
[12 Lekarne
NABREŽINA - Baletna skupina Releve
Mlade plesalke poznajo že veliko novih korakov
živeli čar žarometov in velike dvorane.
Balet je zahteven ples, pri katerem je potrebna velika mera potrpežljivosti in umirjenosti, vendar je pozneje trud poplačan tako, da plesalcem uspevajo čedalje bolj zahtevni in lepi liki. Starejše plesalke so tako na zaključnem nastopu najprej prikazale, kako potekajo vaje ob drogu, manjše pa tiste na sredini. Nato so dekleta prikazala svoje koreografije, starejše so zaplesale na nežne melodije Vi-valdijevih letnih časov, medtem ko so se mlajše izkazale v razgibanem in veličastnem Valčku cvetlic iz Hrestača. Sledile so krajše točke, ki so občinstvo navdale z radostjo in veseljem, ki je potem doseglo svoj vrhunec v pozdravni koračnici.
Ob prijetnem zaključku sezone so se deklice poslovile do septembra, ko se bo z začetkom šolskega pouka ob ponedeljkih in sredah ponovno pričela tudi vadba baleta v domu Igo Gruden v Nabrežini.
Jutri, 29. julija, bo ERIK BLA-SONpraznoval 6 let. Zdaj šolarček bo postal, priden in marljiv. Želimo mu mnogo srečnih dni mama, tata, bratec Alan, nono Renato in nona Miranda, čestitkam se pridružujemo vsi sorodniki, ki ga imamo radi.
U Kino
Danes, 28. julija 2013 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00
Ul. Sv. Justa 1, Ul. Piccardi 16, Ul. Roma 15, Milje - Lungomare Venezia 3, Nabrežina.
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Ul. Sv. Justa 1 - 040 308982, Ul. Piccardi 16 - 040 633050, Milje - Lungomare Ve-nezia 3 - 040 274998, Nabrežina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte od 16.00 do 20.30
Ul. Sv. Justa 1, Ul. Piccardi 16, Ul. Roma 15, Milje - Lungomare Venezia 3, Nabrežina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Roma 15 - 040 639042.
Od ponedeljka, 29. julija, do sobote, 3. avgusta 2013 Običajni urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Ul. Baiamonti 50 - 040 812325, Trg Gioberti 8 - 040 54393, Milje - Ul. Maz-zini 1/A - 040 271124, Sesljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Ul. Baiamonti 50, Trg Gioberti 8, Trg Oberdan 2, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Se-sljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Trg Oberdan 2 - 040 364928.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
AMBASCIATORI - Kinodvorana bo zaprta za dopust.
ARISTON DEI FABBRI - 16.00, 18.45, 21.30 »Violeta Parra - Went To Hea-ven«.
CINECITY - 15.10, 17.30, 19.50, 22.10 »I maghi del crimine«; 15.40, 18.35, 21.30 »Pacific Rim«; 18.35 »The Lone Ranger«; 17.25, 19.45, 22.05 »World War Z«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Se sposti un posto a tavola«; 16.00 »Dream Team«; 20.05 »The Lost Dinosaurs«; 22.00 »The Last Exorcism«; 15.15, 17.45 »Eco Planet - Un pianeta da salvare«; 15.30, 17.00, 19.30, 22.00 »Wolverine l'immortale« 21.30 »Wolverine l'immortale 3D«; 15.30 »Dino e la macchina del tempo«.
FELLINI - Kinodvorana bo zaprta za dopust.
GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »I maghi del crimine«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.15, 20.00, 21.45 »Se sposti un posto a ta-vola«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Quartet«.
KOPER - PLANET TUŠ - 20.10 »Drzni par«; 13.30 »Krila«; 18.20, 21.00 »Napad na belo hišo«; 19.00, 20.55 »Očiščenje«; 13.20, 16.20, 18.35, 20.45 »Odrasli 2«; 15.50 »Ognjeni obroč 3D«; 20.40 »Osamljeni jezdec«; 13.00, 15.50 »Pošasti z univerze«; 17.50 »Pr' konc sveta«; 16.00 »Svetovna vojna Z«; 12.30, 13.10, 14.25, 15.30, 17.00 »Tad Jones in iskanje izgubljenega mesta«; 12.50, 18.25, 21.05 »Wolve-rine«.
LJUDSKI VRT - 21.15 »Il lato positivo«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Wolverine l'im-mortale«; 19.00, 21.15 »Wolverine l'immortale 3D«; Dvorana 2: 18.00, 22.15 »Pacific Rim«; 16.15, 17.40 »Eco Planet«; Dvorana 3: 16.30 »Ti-teuf - Il film«; 20.10 »Pain & Gain -Muscoli e denaro«.
SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 19.50, 22.10 »Wolverine l'immortale«; Dvorana 2: 18.00, 20.15, 22.15 »Se sposti un posto a tavola«; Dvorana 3: 17.40, 20.00, 22.10 »I maghi del cri-mine«; Dvorana 4: 22.10 »Pacific Rim«; 17.30, 19.50 »Muscoli e dena-ro«; Dvorana 5: 17.45, 20.00 »Eco Planet - Un pianeta da salvare«; 21.30 »La grande bellezza«.
M Izleti
DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS organizira izlet v Bolgarijo, odhod v torek, 13. in povratek v soboto, 20. avgusta. Ogledali si bomo veliko znamenitosti. Informacije in prijave: Dušan +386-70407 923 ali elektronska pošta: dusan.pavlica@siol.net.
OMPZ F. BARAGA vabi na romarski izlet v Belo Krajino v soboto, 24. avgusta. Potovali bomo do Delnic po Hrvaški, potem ob reki Kolpi, ki nas zapeljivo vabi na raftinge. Vpis in ostale informacije na tel. št. 347-9322123
/
TRST
Nedelja, 28. julija 2013
7
S Poslovni oglasi
SAINT HONORE' NA OPČINAH
išče upravitelja za slaščičarno.
Možnost dogovora za spremembo v kafeterijo-bar-slaščičarno.
Tel.333-8309119 g.Roberto
E Mali oglasi
500 KV.M. ZAZIDLJIVEGA ZEMLJIŠČA pri Domju prodam. Tel. št.: 3495477622.
IZGUBIL se je beli maltežan po imenu Jimmy, v okolici Saleža. Tel. 040229381, 346-0795301, 040-393484.
IŠČEM delo kot negovalka starejših oseb, 24 ur dnevno. Tel. št.: 3200265573.
KUPIM knjige za prve razrede znanstvenega in klasičnega liceja F. Prešeren. Tel. št.: 335-7492616 (ob uri obedov).
NAJBOLJŠEMU PONUDNIKU prodamo gumenjak zodiac - 3 m in motor tomos (45), malo rabljena. Tel. št.: 040-200201(ob uri kosila).
NOŠA: za Kraško Ohcet primerne nove usnjene črne ženske čevlje prodam, 2 para - št. 35 in št. 36. Cena na par 35,00 evrov. Klicati v večernih urah na 347-4535854.
ODDAM avto fiat 600, letnik 2000, 105.000 km, 100,00 evrov. Tel. št.: 3337448623.
PO DA RIMO simpatične mucke. Tel. št.: 040-568071.
PRODAM inox cisterno na zrak za vino, 500 l. Poklicati tel. št.: 3357725320
PRODAM po ugodni ceni klimatizirani avtodom (kamper) znamke fiat du-cato 2800 td-mclouis 261, z vsemi dodatki, letnik 2001, 78.000 km. Tel. št.: 339-1539753.
PRODAM pomivalni stroj za kozarce znamke zanussi. Tel. št.: 335-6322701.
PRODAM v Prebenegu zazidljivo zemljišče. Tel. št.: 335-6322701.
ŠTUDENTKA z lastnim avtom išče delo kot otroška varuška v poletnih mesecih. Tel. št.: 040-946764 (v jutranjih urah).
Loterija
27. julija 2013
Bari	09	88	46	36	58
Cagliari	47	09	79	56	15
Firence	60	26	04	44	70
Genova	42	60	75	05	13
Milan	18	01	32	39	04
Neapelj	53	01	32	45	74
Palermo	29	17	10	66	68
Rim	68	66	47	07	73
Turin	21	17	72	42	47
Benetke	01	10	66	18	88
Nazionale	07	15	33	78	28
St. 90
17 19 40 43 72	84 jolly 48
Nagradni sklad	15.460.387,76 €
1 dobitnik s 6 točkami	13.912.039,95 €
brez dobitnika s 5+1 točkami	-- €
7 dobitnikov s 5 točkami	41.376,55 €
864 dobitnikov s 4 točkami	337,32 €
33.730 dobitnikov s 3 točkami	17,22 €
Superstar	35
Brez dobitnika s 6 točkami	-- €
Brez dobitnika s 5+1 točkami	-- €
Brez dobitnika s 5 točkami	-- €
1 dobitnik s 4 točkami	33.732,00 €
160 dobitnikov s 3 točkami	1.722,00 €
2.285 dobitnikov z 2 točkama	100,00 €
15.767 dobitnikov z 1 točko	10,00 €
33.339 dobitnikov z 0 točkami	5,00 €
ORGANIZACIJE IZ BAZOVICE
vas prijazno vabijo na tradicionalni
"pti^udu
danes, 28. julija
Za glasbo in dobro razpoloženje bo poskrbel ansambel
e _
VENERA
»i
Delovali bodo dobro založeni kioski
HH Osmice
Ü3 Obvestila
DRUŠTVO »VAŠKA SKUPNOST PRAPROT«
2., 3., 4. avgusta 2013
39. ŠAGRAV PRAPROTU
DRUŽINA PERTOT (Špjlni) je odprla osmico v Nabrežini, stara vas št.10. Vabljeni!
DRUŽINA SLAVEC je odprla osmico v Mačkoljah št. 133. Vljudno vabljeni. Tel. : 040-231975.
ERIKA IN ELVIANA sta odprli osmico na Kontovelu. Tel. št.: 040225859.
LISJAK je odprl osmico na Kontove-lu.
NA KONTOVELU »Kamence« je odprta osmica. Vabljeni.
OSMICA je odprta v Mavhinjah pri Normi. Tel. št.: 040-299806.
OSMICA STAREC je odprta v Bo-ljuncu št. 623.
OSMICO je odprl Zidarič, Praprot št. 23.
OSMICO je odprla Sidonija v Medji-vasi št. 10. Tel. št.: 040-208987.
OSMICO sta odprla Marčelo in Ervin Doljak v Samatorci. Tel. št.: 040229180.
REBULA MARKO je v Slivnem št. 6 odprl osmico na kraškem borjaču. Pričakuje vaš obisk! Tel. 3475686191.
V	REPNU sta odprla osmico Edo in Grozdana. Repen št. 18. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040-327472.
V	SALEŽU N'PULJH sta odprla osmico Just in Bojana. Vabljeni!
H Šolske vesti
VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE
sporoča, da so v tajništvu in na spletni strani www.vsopcine.it na razpolago navodila in seznami učbenikov za srednjo šolo za šolsko leto 2013/14.
NA DTZ ŽIGE ZOISA bodo v poletnih mesecih uradi zaprti ob sobotah in v petek, 16. avgusta. Urnik tajništva: 8.30-12.30.
RAVNATELJSTVO LICEJA FRANCETA PREŠERNA sporoča, da bo šola med poletjem zaprta vse sobote ter v petek, 16. avgusta; začetek pouka v ponedeljek, 9. septembra.
DRŽAVNI IZOBRAŽEVALNI ZAVOD JOŽEFA STEFANA obvešča, da bo šola do vključno 24. avgusta, ob sobotah zaprta.
RAVNATELJSTVO LICEJA A.M. SLOMŠKA obvešča, da bo šola zaprta vse sobote do 31. avgusta.
SLOV.I.K. razpis in prijavnica za programe 2013-14, namenjene dijakom in študentom, sta objavljena na www.slovik.org. Izpolnjene prijavnice zbiramo na info@slovik.org do 15. septembra. Informacije: in-fo@slovik.org ali tel. 0481-530412 (tor-čet, 10.00-12.00).
zdravje ali dobro počutje v Šmarjeških Toplicah, od 25. avgusta do 4. septembra. Informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b -tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it, od ponedeljka do petka, od 9. do 13.ure.
KRU.T obvešča člane, da jih z veseljem pričakujemo na novem društvenem sedežu, v Ul. Cicerone 8, v 2. nadstropju, s poletnim urnikom, od ponedeljka do petka, od 9. do 13.ure, krut.ts@tiscali.it, tel. 040360072.
KRU.T obvešča člane, da se lahko že prijavijo za skupinsko bivanje v Ta-laso Strunjan od 13. do 23. oktobra z individualno prilagojenim paketom za zdravje oziroma dobro počutje. Podrobnejše informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b - tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
KRU.T obvešča, da so prosta še zadnja mesta za letovanje na Malem Lo-šinju od 7. do 14. septembra. Vse dodatne informacije in prijave na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8 tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it, od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure.
JADRALNI KLUB ČUPA IN ZSŠDI
organizirata 5-dnevne tečaje jadranja za srednješolce na jadralnih deskah ter na jadrnicah tipa o'pen bic in FIV 555. Od ponedeljka do petka 13.00-18.00: 29. julij - 2. avgust. Omejeno število mest. Vpis in info.: pon., sre. in pet. 9.00-13.00, sob. 16.00-18.00 na sedežu v Sesljanskem zalivu, tel./fax 040-299858, in-fo@yccupa.org, www.yccupa.org.
KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI (Prosvetni dom - Opčine) obvešča, da bo zaprta od ponedeljka, 29. julija do petka, 30. avgusta.
POLETNI CENTER V GRLJANU: Center otrok in odraslih Harmonija organizira v sodelovanju z Združenjem tržaških potapljačev 5-teden-ski poletni center pri morju v Grlja-nu za otroke od 8 do 14 let, od ponedeljka do petka od 29. julija do 6. septembra (razen tedna od 12. do 16. avgusta). Informacije in vpis na info@bambinieadulti.org.
JADRALNI KLUB ČUPA IN ZSŠDI organizirata tečaje jadranja na jadralnih deskah za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 13. leto starosti, od 5. do 9. avgusta, 11.00-17.00. Po dogovoru organiziramo tečaje tudi v drugih terminih. Vpisovanja in info.: tajništvo pon-sre-pet, 10.00-13.00, sobote 16.00-18.00, v našem sedežu v Sesljanskem zalivu, tel./fax 040299858, info@yccupa.org.
SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ
obvešča, da bosta urada v Trstu in Gorici do 30. avgusta odprta od torka do četrtka. Za dopust bosta urada v Trstu in Gorici zaprta od 5. do 25. avgusta, urad v Čedadu pa od 5. do 19. avgusta.
NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da bo zaradi dopusta zaprta do 9. avgusta, nato bo do 31. avgusta odprta od 8. do 16. ure.
tPogfceêvw podjetje
KRU.T obvešča člane, da je v teku vpisovanje za skupinsko bivanje z možnostjo prilagojenega paketa za
na Opčinah, v Boljuncu, v Miljah, v Trstu in v novem uradu v Nabrežini, 97
Tel. 040 2158 318
ZSKD obvešča, da bodo uradi v Gorici, Trstu in Solbici odprti publiki do 6. septembra po poletnem urniku (9.00-13.00). Zaprti bodo med 12. in 16. avgustom.
TAJNIŠTVO GLASBENE MATICE obvešča cenjene stranke, da bo do nedelje, 18. avgusta, zaprto zaradi dopusta.
PISANJE POLETNIH DOMAČIH NALOG: Center otrok in odraslih Harmonija, v sodelovanju z Združenjem staršev in otrok osnovne šole Virgil Šček, organizira vodeno pisanje domačih nalog v Nabrežini. Osnovnošolci lahko obiskujejo delavnice z urnikom 9.00-12.00 v sledečih skupinah: 1. skupina od 19. do 23. avgusta; 2. skupina od 26. do 30. avgusta in/ali 3. skupina od 2. do 6. septembra. Za dodatne informacije in vpis: info@bambinieadulti.org.
KK BOR IN ZSŠDI organizirata celodnevni Košarkarski Kamp na Stadionu 1. Maja, namenjen deklicam in dečkom od 6. do 12. leta. Prva izmena od 26. do 30. avgusta; druga od 2. do 6. septembra. Informacije in vpis na tel. 340-6445370, karin-malalan@gmail.com.
AŠD CHEERDANCE MILLENIUM IN ZSŠDI organizirata poletni plesni center »Plesalček« za otroke od 3. do 10. leta v telovadnici OŠ Bevk na Opčinah od ponedeljka, 2., do petka, 6. septembra (urnik: 7.30-17.00). Informacije in prijave: Nastja 3497597763 ali na info@cheerdance-millenium.com.
SPI - CGIL obvešča vse upokojence, da je INPS prestavil rok za predstavitev dohodkov preko modela RED na 31. oktober 2013.
0 Prireditve
FC PRIMORJE vabi na Prosek na ša-gro s ponudbo specialitet na žaru, plesi ter z glasbo v živo: v nedeljo, 28. julija, ansambel Souvenir; v petek, 2. avgusta, nastop plesne šole Diamante; v soboto, 3. avgusta, ansambel Souvenir; v nedeljo, 4. avgusta, ansambel Blue Night Band.
V	ZAGRADCU v ponedeljek, 29. julija, pri Miličevih ob 20.30 srečanje s prikazom ljudskih plesov. Zavrteli se bomo ob melodijah, ki nas bodo popeljale v čudoviti svet plesa. Tako bomo skupno osvetlili spomine na marsikateri dandanes že pozabljeni plesni korak. Lepo vabljeni! Info na tel.: 040-229383 ali 040-229289.
V	SREDO, 31. JULIJA, OB 21.00 URI, v sklopu izobraževalnega in izpo-polnjevanega projekta, ste vljudno vabljeni na gledališko predstavo »Si-lenzio« v zapuščenem kamnolomu v Repniču - Zgonik. Organizira jo Socialna Služba Občin Okraja 1.1 (Devin Nabrežina, Zgonik in Re-pentabor) v sodelovanju z Občino Trst, Občino Milje, z Zdravstveno Enoto, z Mal.Ab, Goap, Burlo, z Ministrstvom za šolstvo, z Ministrstvom za pravico (socialna služba za mladoletne), z Združenjem Dafne, Drugomuziko. Predstava ni primerna za otroke, nastala je po dogodku, ki se je pripetil v okolici Belluna, kjer so dobrega učitelja obtožili spolnega nasilja nad 50 deklicami.
OBČINA ZGONIK v sodelovanju z društvom Drugamuzika prireja v četrtek, 1. avgusta, ob 21. uri v opuščenem kamnolomu v Repniču koncert dalmatinskih pesmi v izvedbi MoPZ Vesna iz Križa (zborovodja Rado Milič) in ob spremljavi tam-buraškega ansambla. V primeru slabega vremena bo koncert v ŠKC v Zgoniku. Vabljeni!
DRUŠTVO VAŠKA SKUPNOST PRAPROT s pokroviteljstvom občine Devin-Nabrežina organizira 39. ša-gro v Praprotu: v petek, 2. avgusta, ples z ansamblom »Ne Bojsega«; v soboto, 3. avgusta, turnir v briškoli in ex-tempore, Mali pianisti združenja Il Punto Musicale, festival Tango za razmišljanje »Temni ritem« s kvartetom »Neotango«; v nedeljo, 4. avgusta, turnir v skrlah za
»16. memorial Doljak Radovan«, tekma v košnji, film Martina Turka »Nahrani me z besedami«.
SKD JOŽE RAPOTEC IZ PREBENE-GA vabi na tradicionalno šagro v prebeneškem parku od petka, 2. avgusta, do ponedeljka, 5. avgusta.
KONCERT MO INTECAMPUS IN TABORA MUSICA CREATIVA bo v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu v petek, 23. avgusta, ob 20. uri. Koncert prireja ZSKD v sodelovanju z Zvezo slovenskih godb in JSKD. Koncert bodo godbeniki ponovili v Slovenski filharmoniji v Ljubljani (24. avgusta, ob 20. uri) in na Titovem trgu v Kopru (25. avgusta, ob 19. uri). Več informacij na www.zskd.eu.
^ Zapustila nas je naša draga
Giulietta Scapinello por. Chiot
Žalostno vest sporočajo
mož Luigi, svak Luca s Tiziano, brata Luciano in Dino, vsi nečaki ter ostalo sorodstvo
Pogreb bo v torek, 30. julija 2013, ob 9.30 iz kapelice tržiške bolnice v cerkev Sv. Roka v Nabrežini, kjer bo sv. maša ob 10.00 uri. Sledila bo upepelitev.
Nabrežina, Cerovlje, 28. julija 2013
Pogrebno podjetje San Giusto
t
Zapustila nas je naša draga mama in nona
Emilia Mihalič vd. Stanič
(Mili)
Žalostno vest sporočajo
sin Stojan z Majdo, vnukinja Elena ter ostalo sorodstvo
Pokojnica bo ležala v torek, 30. julija, od 8.45 do 9.50 v Ul. Costalunga; sledila bo sv. maša ob 10.30 v cerkvi sv. Martina v Dolini in pokop na domačem pokopališču.
Kroglje, 28. julija 2013
Pogrebno podjetje Alabarda
ZAHVALA
Silvana Malalan
Zahvaljujemo se vam, ki ste nam bili ob strani v tem bridkem trenutku in ste na kakršenkoli način počastili njen spomin.
Družina
ZAHVALA
Zdravko Rebula
Iskrena zahvala vsem, ki ste nam bili ob strani v tem težkem trenutku in vsem, ki ste na kakršenkoli način počastili njegov spomin.
Svojci
Repentabor, 28. julija 2013
Pogrebno podjetje Alabarda
8
Nedelja, 28. julija 2013
TRST
KOPALIŠČE AUSONIA - Presenečenje na šesti Olimpijadi klanf
Cosolini skočil v vodo
Na šesti Olimpijadi klanf - tipičnih tržaških skokov v vodo z visokim pljuskom - je gledalce in tudi organizatorje povsem presenetil uvodni nastop tržaškega župana Roberta Coso-linija. Prvi občan je v svojem pozdravnem nagovoru na začetku prireditve v kopališču Auso-nia razložil, da se bo v prihodnosti udeležil tekmovanja, zaenkrat pa da še ni pripravljen. »Začel bom trenirati,« je obljubil in predal mikrofon uradnemu špikerju Mauru Vascottu. Le-ta se je županu zahvalil, nato pa mu s pogledom radovedno sledil in izustil: »Ma cossa el fa?« (Kaj pa dela?). Meni nič tebi nič se je namreč Cosolini v obleki in kravati odpravil na tribuno ob bazenu, se prerinil med sedeče gledalce in skočil v vodo. Nato je ogromni, elegantni in mokri župan z dvema zamahoma zaplaval nazaj do tribune in žel bučen aplavz. Župan je skok v vodo obljubil že po zmagi na občinskih volitvah.
Župan ni nastopil v tekmovalnem delu Olimpijade, ki jo že šest let organizira združenje Spiz. Letos se je slučajno vpisalo enako število skakalcev kot lani: 194. Nastopili so v petih starostnih razredih (»fioi/pice«, »muleti/mulete«, »muli/mule«, »muloni/babe«, »vece bobe/ve-cemarantighe«), najboljši pa v posebnem razredu »ufo«. Strokovna, a podkupljiva žirija je ocenjevala njihovo tehniko, višino pljuska ter iznajdljivost oz. duhovitost, najslabši skok pa si je zaslužil nežlahtno nagrado »Lesena klanfa«. Dolg in vroč popoldan so spremljali smeh, špric in dobra volja, udeleženci so tudi letos pokazali zvrhano mero domišljije. Med drugimi so v vodo skočili superjunaki Batman, Robin in Laško Man, čarovniki iz Umaga in Bazovice, moški v bikiniju, sivolasi »Tiger klanf«, sedemletni Royal Baby, barkovljanske podgane in še marsikdo. Nastopili so tudi mladi skakalci društva Triestina nuoto ter dekleta s sinhronim plavanjem.
Organizatorji so letošnjo izvedbo povezali s septembrsko pobudo Rampigada Santa - kolesarskim, tekaškim in pohodniškim vzponom po Škali šanti, ki so si ga prvič zamislili lani. Kdor se bo udeležil obeh športno-zabavnih prireditev (včerajšnje v Ausonii ter septembrske med Rojanom in Opčinami), bo tekmoval tudi za zmago v prav posebni kombinaciji, ki nima veliko skupnega s smučarsko. Zmagovalci bodo prejeli nagradni kupon za vikend v Termah Laško. (af)
GASILCI - Tridnevno urjenje za gasilce iz Furlanije-Julijske krajine
Pred mestnim nabrežjem
v • ■ •	v	•
rešili potapljača - za vajo
Od srede do petka so v morju pred tržaškim starim pristaniščem in v bazenu Bruno Bianchi potekale vaje reševanja v vodi, ki so se jih udeležili specializirani gasilci z vseh štirih pokrajinskih poveljstev v Furlaniji-Julijski krajini.
Cilj tridnevnega urjenja je bil izboljšati pripravo reševalcev: na sporedu so bili tudi simulacije nočnega reševanja v vodi, dejavnosti v bazenu, podvodno reševanje z zadrževanjem sape, pa še proučevanje različnih reševalnih tehnik in petkovo reševanje potapljača v nezavesti (na sliki Kroma).
Tovrstne dejavnosti so v Trstu dokaj pogoste. Tokrat se je urilo petnajst gasilcev pod vodstvom štirih državnih inštruktorjev, sicer gasilcev s pokrajinskih poveljstev v Milanu, Pordenonu in Trstu.
REPNIČ - V sredo zvečer v kamnolomu
Gledališka predstava o primeru pedofilije
Predstava Silenzio (Molk), ki bo v sredo ob 21. uri na sporedu v opuščenem kamnolomu v Repniču, obravnava bolečo temo pedofilije in težavne poti do resnice. Dogodek prirejajo v sklopu izobraževalnega in iz-popolnjevanega projekta, ki ga Občina Devin-Nabrežina, vodilna ustanova Okraja 1.1 (Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor), spodbuja v sodelovanju z medinstitucionalno skupino MalAb (kratica za Mal-trat-tamento Ab-uso: nasilje in zlorabljanje), ki spodbuja trajno ozaveščanje na področju boja proti zlorabam otrok in pedofiliji.
Predstava je nastala po dogodku, ki se je pripetil v okolici Belluna, kjer so učitelja obtožili spolnega nasilja nad 50 deklicami. Deklice je zlorabljal v šoli, na svojem in njihovem domu, kamor so ga povabili starši, ker
so ga imeli za dobrega človeka. »Trideset let nasilja, ki ga ni nihče opazil, molk mafijskega kova. Le veliko let potem, ko so že zrasle v odrasle ženske, so takratne deklice zbrale pogum, spregovorile, podale ovadbo in nas prosile, naj pripravimo predstavo,« pravijo avtorji.
Otroci plačajo ceno razvad odraslih, nasilja odraslih, slabega početja odraslih, laži odraslih. Silenzio (avtorica je Patricia Zanco s skupino Fatebenesorelle teatro) je morilski val, ki nas ponese v globine in nato spet na površje človeškega duha. Gre za stalno prehajanje iz otroškega v odrasli svet, ki mukoma skušata sobivati in skupaj dihati. Je poetično dejanje, ki z uporniško močjo kljubuje družbeni normi in svetu, ki nevzdržno drsi proti propadu. Vstop je prost, predstava ni primerna za otroke.
OPČINE - Projekt o otrokovih pravicah na osnovnih šolah
»Pravico imamo do veselja«
Ob pravici do hrane, oblek, zdravstva in varstva sta za otroke pomembni pravici do igre in sreče
Na osnovnih šolah Večstopenjske šole Opčine je med šolskim letom potekal projekt na temo otrokovih pravic, ki ga je v sodelovanju s psihologinjo izpeljalo društvo »Stella Alpina ONLUS«.
Projekt, namenjen učencem četrtih in petih razredov, je bil zelo uspešen. Tematike so pritegnile pozornost otrok. Izredno so se izkazali, aktivno sodelovali ter pokazali dobro voljo in dobro pripravo. Na nekaterih šolah so namreč že obravnavali podobne tematike, ki so bile otrokom zelo priljubljene. Sprožile so se izredno zanimive debate. Vsi so se ob obravnavi pravic otrok spomnili na manj srečne otroke iz revnejših držav, ki se teh pravic ne morejo posluževati.
Ko so morali našteti, katere so po njihovem mnenju otrokove pravice, je bila vedno na prvem mestu pravica do igre, kar je zelo primerno za otroke te starosti. Takoj za to pravico so se uvrščale pravica do družine,
ljubezni, pravica do doma, prijateljstva in do šolanja. Na koncu posega so morali učenci narisati ali napisati nekaj v zvezi s pravicami otrok: zbranih je bilo ogromno risb z lepimi hišami z vrtom, veselimi družinami, prijatelji, ki se držijo za roko ali se skupaj igra-
jo, in veliko risb, kjer so bila naslikana srca, ki so uprizarjala pravico do ljubezni.
Najbolj presenetljivo pa je bilo, ko je na neki šoli eden izmed učencev vzkliknil: »Pravica do veselja!« - otroci imajo tudi pravico do veselja. V začetku prejšnjega stoletja je nastala karta otrokovih pravic, v kateri je navedena marsikatera pravica, ki naj bi jo imeli otroci, od zgoraj že omenjenih pravic tja do pravice do hrane, oblek, zdravstva in varstva. Pravice do veselja pa ni: temu dečku pa se je zdelo naravno, da morajo biti otroci veseli. In on ima prav!
Velika zahvala gre najprej ravnateljici Večstopenjske šole Opčine, ki je dovolila, da se pobuda izvede, nato vsem učiteljicam in učiteljem, ki so s svojo prisotnostjo omogočili, da se je projekt dobro iztekel, končno pa še vsem otrokom, ki so se z veseljem pomerili z nekoliko neobičajno učno uro.
Martina Richiardi
/
MANJŠINE
Nedelja, 28. julija 2013
9
Na novinarski konferenci s predsednikom vlade Rajoyem v Madridu
Balearski predsednik Bauza se javno hvali z ukinitvijo obveznih šol v katalonskem jeziku
Predsednik deželne vlade Balear-skih otokov José Ramón Bauzá je v pohvalo svoji upravi na novinarski konferenci, ki se je je udeležil skupaj s predsednikom španske vlade Marianom Rajoyem, dejal, da je njegova vlada prva, ki ji je uspelo odpraviti sistem pouka v katalonščini na Balearskih otokih. Poslej naj bi namreč lahko starši izbirali, ali se bodo njihovi otroci učili v ka-talonščini ali v španščini. Bauzá je slabe učne uspehe otrok na otočju povezal prav s poukom v katalonskem jeziku in je poudaril, da sp Balearski otoki »na repu kakovosti izobraževanja v Španiji in v Evropi« ter dodal, da se to dogaja, »ker se je vsa razprava o izobraževanju na Balearskih otokih vrtela izključno okoli jezikovnih vprašanj.«
Pr3edseednik deže4lne vlade je spomnil, da bodo v septembru z začetkom novega šolskega leta prvič uvedli nov sistem »integralnega pouka jezikov«, ki bo ukinil sedanji pouk v ka-talonščini.
Bauzá je vse to povedal na novi-narfski konferenci v Madridu, na kateri je sodeloval tudi predsednik vlade Mariano Rajoy in kateri so prisostvovali podpredsednica španske vlade Soraya Sáenz de Santamaría ter mi-
nistri za obrambo, za gospodarstvo, za zdravje, za kmetijstvo in za zaposlovanje, poleg njih pa še predsednik španskega parlamenta Jesús Posada in predsednica vladne ljudske stranke (Partido popular - PP) iz Madrida Esperanza Aguirre.
Bauzá je dejal, da je prepričan, da taka sprememba izobraževalnega sistema ni samo sad politike Ljudske stranke, ampak da z njo soglaša »večina družbe«, kar po njegovih besedah zagotavlja projektu, ki so ga predstavili, veliko podporo. Dodal je, da bodo sedaj navsezadnje imeli starši prvič možnost, da izberejo prvi učni jezik za svoje otroke, »ker morajo imeti prav starši pravico, da izberejo tisto izobraževanje za katero so prepričani, da je za njihove otroke najboljše.« Hrbet pa si je zavaroval tako, da je dodal, da ta ukrep »ne rešuje vseh problemov na področju izobraževanja,« pač pa povečuje svobodo državljanov in usmerja izobraževanje otrok v prihodnost, »v čas, ko bodo naše meje veliko dlje od mej otočja in meja naše države ter bodo morali tekmovati z vrstniki vsega sveta.« Dodal je, da ne more biti noben izobraževalni sistem usmerjen v kratkoročne rešitve.
Desno José Ramon Bauza in Mariano Rajoy
Spodaj: otrok avstralskih domorodcev, arhivski posnetek
Bauza pa ni omenil dejstva, ki dejansko izničuje vse njegove napovedi. Pri vpisih za prihodnje šolsko leto se je 90 odstotkov družin odločilo za pouk v katalonščini. Ta podatek pa kaže, da so si Balearski otoki z dvojnim siste-
mom šolanja dejansko naložili veliko finančno breme, ki ga sedaj želi Bauza opravičiti, češ da gre za dolgoročno politiko. Proti njegovim spremembam so v času, ko je o tem odločal deželnim parlament, prišlop na Balearskih oto-
kih do množičnih protewstov, pri čemer uživajo katalonski aktivisti močno podporo sosednje Katalonije, kjer želi osrednja španska vlada prav tako omejiti pouk v katalonščini, ki je v Kataloniji obvezen za vse učence.
IZPOSOJENA REPORTAŽA - Otroci avstralskih domorodcev zopet v središču pozornosti
Aboriginom grozi nova »ukradena generacija«
Leta 2008 se je avstralski premier Kevin Rudd prvič javno opravičil domorodcem - aboriginom za eno najhujših krivic sodobnega zahodnega sveta - krajo otrok staroselcem. Preti nova "ukradena generacija", a tokrat iz čiste nuje?
Po avstralskih mestih in zaselkih namreč tava na tisoče zapuščenih aboriginskih otrok, zaradi česar so vse glasnejši pozivi, naj vlada omogoči belopoltim parom, da bi lahko te otroke pos-vajali. Aktivisti zdaj lobirajo za spremembo zakonodaje, da bi tako pomagali tem otrokom, ki so povsem prepuščeni sami sebi in ulici.
Znano je, da med avstralskimi staroselci divja prava epidemija alkoholizma in medtem ko se starši vdajajo pivu in vdihavanju lepila, otroci, ponekod celo malčki v plenicah, nenadzorovano tavajo naokoli ter prosjačijo za hrano in obleke. Kot poroča Sky News, so številne belopolte družine nad položajem tako zaskrbljene, da so začele kar samoiniciativno, brez uradnega dovoljenja, pobirati te otroke z ulic v svoje domove. Zdaj bi radi dosegli spremembo zakonodaje, tako da bi beli Avstralci lažje posvajali aboriginske otroke.
Tavajo po ulicah in se omamljajo
Središče te novodobne aboriginske tragedije je Tennant Creek, mesto sredi avstralskega out-backa, kjer je slabih 50 odstotkov prebivalstva abo-riginov. Mestece, ki ga je leta 1983 v poskusu reševanja sveta (oziroma temnejše plati nekdanje britanske kolonije) obiskala princesa Diana, je prežeto s kriminalom in alkoholizmom.
Becky Healy, upravnica enega izmed tamkajšnjih motelov, je zgrožena nad številom abori-ginskih otrok, ki tavajo po ulicah neumiti, lačni in nešolani. Njen motel je povsem po naključju postal zatočišče za te zapuščene in zapostavljene otroke. »To je resna kriza. Dosegli smo skrajno točko in moramo storiti nekaj za te otroke. Če to pomeni, da jih odpeljemo v naš motel, jih nahranimo in jih izučimo, pa naj bo tako.«
Največja tragedija pa je, da ti otroci, obkroženi in odrasli z najrazličnejšimi zlorabami opojnih substanc, tudi sami pogosto postanejo zasvojenci. Nedavno je v Avstraliji precej odmeval posnetek nadzorne kamere iz Tennant Creeka, na katerem vidimo tri deklice, stare 13 let, kako vlomijo v delavnico in vdihavajo bencinske hlape iz motorja traktorja, kar jim lahko povzroči resne
možganske poškodbe. V Tennant Creeku in sosednjem Ali Curungu naj bi bilo po podatkih oblasti okoli sto aktivnih »vdihovalcev« bencina. Vdihavanje bencina, ki je najhujše razsežnosti doseglo v 80. in 90. letih, je bilo sicer že skoraj povsem izkoreninjeno, odkar so vpeljali gorivo opal, se je pa povečalo »zadevanje« z dezodoran-ti v pršilu in podobnimi razpršili.
Šokantna zgodovina
Politiki za zdaj še vedno razmišljajo o tem, da bi le omogočili belcem posvajanje aboriginov. Preveč se bojijo nove »ukradene generacije«, saj je spomin na prejšnjo še kako živ. Eni najbolj zgrešenih avstralskih politik vseh časov, po kateri so aboriginske otroke (neredko plod posilstev belih mož) jemali njihovim staršem in jih dali v rejništvo belim družinam in ustanovam, v katerih so jih prevzgajali v »civilizirane ljudi«, so konec naredili šele v 70. letih. Do takrat naj bi bilo po nekaterih podatkih ukradenih 100.000 otrok.
Leta 1997 je posebna preiskovalna komisija objavila šokantno poročilo z naslovom Bringing
Them Home, avstralski odvetnik Ronald Wilson pa je naravnost dejal, da gre pri ukradeni generaciji pravzaprav za poskus genocida. Po dolgotrajnem pregovarjanju avstralskih politikov, prelaganju krivde, iskanju opravičil in neposrednem zanikanju, se je vlada nazadnje uradno opravičila in sprejela zakon, po katerem lahko aboriginske otroke dajo v rejo ali posvojitev samo znotraj njihove skupnosti.
Adam Giles, predsednik zvezne vlade Northern Territoryja, kjer je populacija aboriginov najvišja, meni, da je čas, da se zakon podrobno preuči. »Kar koli že storimo, moramo starše prepričati, da prevzamejo odgovornost za svoje otroke. A moramo tudi dati najboljšo priložnost tem otrokom, zato se ne bi smeli ustrašiti teh odločitev, ko pa gre za prihodnost teh otrok.«
A kritike, ki sicer priznavajo, da je nekaj treba storiti, odvzem otrok njihovim skupnostim skrbi. »Izguba kulture, zemlje in jezika aboriginske skupnosti ima dolgoročni vpliv na družbeno in čustveno dobrobit teh otrok,« je za ABC povedala predstavnica aboriginske zveze ukradenih generacij iz Northern Territoryja Vicki Lee Knowles.
Daleč najbolj ogroženi
Aborigini so daleč najbolj ogrožen segment Avstralcev, pri staroselskih otrocih pa je verjetnost, da ne bodo dočakali petega rojstnega dne, kar dvakrat večja kot pri drugih otrocih. Čeprav so podatki skopi, številni otroci odraščajo v skupnostih, kjer sta nasilje in zasvojenost postala del vsakdana.
Ko so Britanci leta 1788 poselili Avstralijo (no, so nanjo pripeljali prve britanske kaznjence), je tam živelo okoli milijon aboriginov. Danes jih je v populaciji 23 milijonov po načrtnem iztrebljanju (ponekod so jih streljali za zabavo kot zajce) le še 470.000.
Ali, kot je v Sobotni prilogi Dela zapisal Branko Soban: »Ko so Britanci začeli naseljevati ta veliki otok, je tod živelo skoraj milijon domorodcev. Aboriginov. Toda Avstralija je bila zanje kljub temu Terra Nullius. Nikogaršnja zemlja. Zemlja, ki ne pripada nikomur. Prazna zemlja, do katere je upravičena prva evropska država, ki jo zasede. Zemlja, ki bo kmalu nenaseljena, ker tam živijo manjvredne rase, ki so po zakonih narave obsojene na izumrtje. Zemlja, kjer so, ali pa kmalu bodo, prvotni prebivalci tako maloštevilni, da bodo postali zanemarljivi, denimo cinično zapiše švedski pisec in raziskovalec Sven Lindqvist.«
Še George Chatterton Hill je v svoji knjigi Heredity and Selection (1907) zapisal, da morajo Britanci »zaradi svoje posebne nadarjenosti za ekspanzijo nujno eliminirati podrejene rase, ki so jim napoti. Vsaka nadrejena rasa v zgodovini je storila enako.«
Temna prihodnost
In prihodnost za aborigine ni nič kaj bolj rožnata. »Preprosto niso ustvarjeni za zahodni svet,« je najpogostejši stavek, ki ga v Avstraliji slišiš, ko pogovor nanese na žalostno usodo staroselcev, ki izgubljeno tavajo po ulicah, nepremično zrejo v nič ali pa sedijo in tolčejo s palicami.
Večina jih ne dela, praktično vsi pa dobivajo vladno podporo, a jim to ne pomaga prav nič. Že davno so izgubili stik z zahodnim svetom, v katerega se preprosto ne morejo vklopiti. Avstralska vlada pa si je z uradnim opravičilom in podporo, ki jim jo plačuje, oprala roke. (po MMC RTV)
10
Nedelja, 28. julija 2013
IZLET PRIMORSKEGA DNEVNIKA V UKRAJINO
Ukrajino občutiš istočasno blizu in daleč, a komaj priletiš v Kijev takoj spoznaš, da si prispel v evropsko državo. Mesto se z vrtoglavo naglico spreminja v moderno metropolo z vsem svojim bleskom in razkošjem, a tudi z vidnimi socialnimi razlikami. Z nami je tudi naš dolgoletni znanec, izkušen vodič Go-razd. Grmadi informacij je sledil sprehod po mestnih ulicah ter ogled trgov, spomenikov in pravoslavnih cerkev. Kijev se nam je nato predstavil tudi v nočni luči, in sicer kot živahno središče, z odprtimi in razsvetljenimi trgovinami in lokali, preplavljeno predvsem z mladimi, ki se prijetno sprehajajo ali pa drvijo v nočno življenje.
Črnem morju, v južnem predelu Ukrajine, nudi pravo mediteransko klimo, ki je tako vidna v vegetaciji, kot je občutna v temperaturi. Ob prihodu smo takoj začutili pravo pomlad, začenši s svetlobo, ki je bila različna. Po krajšem ogledu smo se vkrcali na avtobus, v smeri sugestivne Jalte. Med potjo smo se najprej vstavili v malem mestu Bakhchisaray, zgodovinskem središču Krimskih Tatarov. Njihovo zgodovino nam je na kratko orisala lokalna vodička in nam razložila, da se danes Krimski Tatari postopoma vračajo, kljub temu da jih je Stalin po 2. svetovni vojni izgnal na Kavkaz, ker jih je krivil, da so sodelovali z nemškim okupatorjem. Tu so namreč živeli več stoletij: Tatarski kani so
Naslednje jutro smo se že počutili »kot doma«. Po ogledu Vladimirove in Sofijine katedrale ter trga Myakhailivska smo se prepustili lepotam samostana Pec-hersk, ki kraljuje na obrežju reke Dnjeper in se ponaša z zlatimi kupolami ter s skit-skimi zakladi. Naneslo je, da je izvedba našega izleta sovpadala s pravoslavno Veliko nočjo, v sklopu katere so vsi cerkveni obredi nadvse veličastni. Bili smo tako priče slavnostnem obrednem petju v sredini samostana, ki je očaral in prevzel navzoče. Takoj zatem pa smo pod nadzorom energične Vlaste, spremljevalke potovalne agencije Adriatice.net, in skrbnega vodiča Gorazda krenili na nočni vlak, ki nas je vztrajno gugal vse do jutranjih ur, ko se je vstavil sredi krimskega polotoka v mestu Simferpol. Lega Krimskega polotoka, ki se nahaja ob
vladali na krimskem polotoku in današnji južni Ukrajini vse do druge polovice 18. stoletja. O tem pričata tudi Kanova palača in očarljiv samostan, ki je vklesan v steni. Sledila je namestitev v znanem hotelu Oreanda, ki se ponaša z idealno lego tik ob morju in strogem središču Jalte. Samo nekaj korakov ga ločuje od zgodovinskega in kulturnega središča mesta. Tu je živel in ustvarjal Anton Čehov, občasno so se mu pridružili Maksin Gorki, Lev Tolstoj, Rachmaninov in mnogi drugi. Na glavnem sprehajališču, ki nosi ime po Leninu, stoji kip, ki ponazarja prepletenost med Ukrajino in Rusijo, katera je najbolj vidna preko: prisotnosti številne ruske manjšine, močnega vpliva ruske pravoslavne cerkve ter gospodarske odvisnosti Ukrajine od velikega soseda. V bližini mesta smo občudovali dvorec Li-
vadija, poletni dvorec ruskega kralja Aleksandra drugega, Voronsko palačo, ki razpolaga s 150 sobanami in prekrasnim vrtom ter palačami, ki so krasile Jalto v
času carske Rusije. Vsem je splošno znana Jaltska konferenca, na kateri so Stalin, Churchill in Roosevelt razdelili svet po 2. svetovni vojni in na ta način neposredno
vplivali na povojno usodo naših krajev. V preteklosti je palača Voronski, ki spominja na angleške dvorce, gostila mnoge, prav angleške, delegacije, medtem ko je
/
IZLET PRIMORSKEGA DNEVNIKA V UKRAJINO
Nedelja, 28. julija 2013 1 1
ameriška delegacija prebivala skupaj s predsednikom Rooseveltom v palači Li-vadija. Sledil je prijeten sprehod po sobanah, v katerih je Aleksander II vodil carsko Rusijo ter po sobani z znano okroglo mizo, okrog katere so se posedli trije »veliki«, ko so določali o povojni prihodnosti sveta. Tiste odločilne trenutke ovekoveča tudi fotografija Stalina, Churchilla in Roosevelta, ki je bila posneta pred palačo v italijanskem vrtu.
Na potovanjih pa se lahko tudi zgodi, da se udeleženci, ob prijetnih, bogatih in v program vključenih znameni-
tostih, soočijo tudi z realnim življenjem obiskane države in v nekaterih primerih celo spoznajo dejansko delovanje javnih struktur. O tem bi nam lahko marsikaj povedala naša izletnica Olga, ki se je morala sredi noči zateči v jaltsko bolnišnico. Ta je bila na srečo oddaljena le nekaj kilometrov od hotela. Kljub temu da se ukrajinski zdravstveni sistem nedvomno vidno razlikuje od našega, sta bila pripravljenost in hiter poseg zdravnikov odločilna za Olgo. Vsem je seveda odleglo, ko sta Vlasta in Gorozd sporočila, da je Olga premostila kritično fazo. Po do-
laggia, ki je pogosto igral v vlogi nesrečnega Fantozzija. V filmu ga šef prisili, da si najprej ogleda in nato tudi v živo uprizori sovjetski film režiserja Sergeja Ejzen-štejna iz leta 1925 »Bojna ladja Potemkin« (»La corazzata Potemkin«). Sledil je prijeten sprehod po Bulevarju Primorsky, vse do spomenika posvečenega Puškinu, razkošnih palač, operne in baletne palače ter različnih muzejev, ki pričajo da je tole mesto bujno prežeto z zgodovino.
Od Odese smo se poslovili na pravi način, saj smo zadnji večer preživeli ob spremljavi ukrajinske glasbe in tipičnih jedi, ki so bile obogatene z okusnimi krimskimi vini in tradicionalno vodko. Pred odhodom pa smo še enkrat pokukali skoz okno našega udobnega in zgodovinskega hotela Londonskaya in s kančkom nostalgije pozdravili mesto neverjetne privlačnosti in neprecenljive kulturne vrednosti.
Tekst in fotografije: Boris Streke|
bri novici se je skupina skupaj z Goraz-dom odpravila v Sevastopol, ki je bilo in je še danes glavno oporišče ruske mornarice na Sredozemskem morju, Vlasta pa je ostala z gospo Olgo, saj se je njeno znanje cirilice izkazalo za dragoceno. Sevastopol je posejan s spomeniki in z arheološkimi najdišči starih Grkov in Rimljanov, vidni so tudi elementi bizantinske in genovske arhitekture. V teh krajih so se odvijale Krimske vojne (1854-55). Takrat so v koaliciji proti Rusiji sodelovali tudi vojaki sardinskega kraljestva, kar je posredno zagotovilo Cavourju, da je po zmagi koalicije lahko začel »graditi« ze-dinjeno Italijo. Sledil je ogled muzeja Pa-norma, ki na izredno slikovit način upodablja bitke za Sevastopol. Avtobus je nato pičil čez krimsko planoto vse do ukrajinske ravnice v smeri Odese. Čeprav pot ni bila dolga, so jo znatno podaljšale slabo vzdrževane ceste. Zaradi tega smo si med potjo oddahnili v mestu Khersan. Nazadnje bi res nekaj manjkalo, če nebi spoznali Ukrajine tudi v luči bivšega sovjetskega socializma, o katerem je prav gotovo pričal naš hotel in njegova okolica. V tem mestu se nahaja veličasten spominski park, ki obeležuje zmago Rdeče armade nad nemško vojsko v 2. svetovni vojni. Takrat je izletnik Pepi zagledal na podstavku tank in s ponosom izjavil: »Tale tank je moj. Izdelan je v tovarni pod Urali. Med letoma 1943 in 1944 sem tudi jaz bil za šest mesecev v tovarni na šolanju za upravljanje tanka.« Gospod Pe-pi je kar tresel iz rokava številne podrobnosti o razstavljenem vojaškem vozilu in o svojem življenju med vojno, ko je vozil tanke od Divače do Skopja.
Avtobus je nato krenil proti milijonskemu mestu Odesa, ki je uprto v Črno morje, in se ponaša s starim zgodovinskim jedrom. Tako kot v preteklosti, tudi danes predstavlja pomembno pomorsko pristanišče. Mesto Odesa je vsem znano, če ne iz zgodovinskega zaklada, pa iz filmskega. Večina se verjetno spominja na priljubljenega italijanskega igralca, Paola Vil-
1 2 Nedelja, 28. julija 2013
APrimorski
r	dnevnik
ow
n ° ki
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu
DOBERDOB - Širitev nižje srednje šole
Delavci na gradbišču, najprej bodo podirali
Domačinom je nazadnje le odleglo, ko so po koncu letošnjega šolskega leta na gradbišču nižje srednje šole v Doberdobu končno spet opazili delavce. Dela so sprva potekala v notranjosti poslopja, v minulih dneh pa so zaobjela tudi zunanjščino. V četrtek so namreč začeli nameščati gradbeni oder, ki danes že stoji in čaka na nada-
ljevanje posega. Sredi tedna je obenem v Doberdobu potekal delovni sestanek z udeležbo predstavnikov občine, šole in gradbenega podjetja S.B. Impianti iz Trsta: skupaj so preverjali časovni plan gradnje, na podlagi katerega naj bi bila šola dokončana še pred koncem letošnjega leta.
Po vrnitvi v Doberdob so se delavci
Nameščanje gradbenega odra
ROMJAN - Slovenski šolski center
Gradbišče sameva in ga prerašča plevel
Gradbena dela naj bi se zaključila čez eno leto
Gradbišče ob nižji srednji v Doberdobu, o katerem poročamo v zgornjem članku, je po daljšem obdobju oživelo. Še vedno pa sameva gradbišče novega slovenskega šolskega centra v Romjanu, ki je preraš-čeno s plevelom, saj se delavci že več mesecev niso pojavili na njem.
Gradbena dela v Ulici Capitello naj bi trajala še vsaj eno leto. Gradnja bi se sicer morala zaključiti prvega julija letos, ker do tega ni prišlo, pa je občina Ronke morala zaprositi pokrajino za odobritev novega termina in predlagala 31. julij 2014. Gradbena dela so se začela 28. maja lanskega leta, 22. februarja letos pa so se prekinila, potem ko je načrtovalec vložil osnutek variante, ki v prvotni načrt vnaša izboljšave. Finančno kritje zanje je že zagotovljeno, saj ne presegajo 20-odstotne vrednosti gradbenih del. Nadaljevanje gradnje slovenskega šolskega središča so v zadnjih mesecih ovirala tudi določila pakta stabilnosti, zaradi katerih so imeli v Ronkah velike težave pri izplačilu opravljenih del. Slovenski šolski center torej ne bo dograjen do začetka šolskega leta 20132014, kot se je ronška uprava nadejala.
najprej lotili urejanja gradbišča in notranjih prostorov, po namestitvi gradbenega odra pa je na vrsti podiranje odvečnih in neuporabnih struktur, kar naj bi izpeljali do konca julija, zato da bi nato začeli graditi. Kot je pojasnil načrtovalec in direktor del, arhitekt Lorenzo Gasperini, bo gradnja stopila v živo po avgustovskem premoru, v septembru. Komaj bo časovni plan gradbenih del podrobno dodelan, se bodo ponovno sestali.
»Dokončanje šolskega poslopja je naša prioriteta, zato nadziramo potek del. Po svojih močeh ga bomo tudi skušali pospešiti,« zagotavljajo na doberdobski občini, kjer seveda računajo, da bo mučne, dolge zgodbe konec še letos.
»Zadovoljni smo, da je delo steklo s pospeškom,« pravi ravnateljica Večstopenjske šole Doberdob, Sonja Klanjšček. Delovnega srečanja sredi tedna se je namreč udeležil tudi predstavnik šole, ki je poverjen za varnost, arhitekt Arturo Bresciani,
ki je bil posebej pozoren na problematiko varnega »sobivanja« delavcev ter šolarjev in osebja, ko se bo s septembrom začelo novo šolsko leto. »Dela bodo morala biti kom-patibilna s poukom. Preprečiti bo treba na primer hrup in zagotoviti varnost. Prepričana sem vsekakor, da bomo našli način preživetja, saj se dobro zavedamo, da mora biti šola čim prej dograjena,« poudarja ravnateljica in dodaja, da pa ni še pojasnjeno, če bo s koncem letošnjega leta šola tudi že opremljena in kolavdirana, zato da bi se vanjo takoj preselili.
Nižja srednja šola na dodatne prostore čaka že nekaj let. Zaradi porasta števila otrok nujno potrebuje nove učilnice. Zato je bil začetek gradbenih del v lanskem letu sprva lepa novica. Žal pa se je zataknilo, ko je izvajalec del iz Pordenona zapustil gradbišče in je morala občina poiskati novega. Poleg šole je zaradi zamud pri gradnji nastradala tudi občinska knjižnica, ki je zaprta že dve leti.
GORICA - Modre cone
Dražje parkirnine ali višja cena abonmajev?
Na goriškem županstvu bo v sredo še enkrat zasedala občinska svetniška komisija za mestno mobilnost, ki se v tem času ukvarja z novim sistemom plačljivega parkiranja v mestnem središču. Kot je Primorski dnevnik že poročal, je občina sklenila, da bo poenotila višino cen parkirnine v coni A in v coni B, ob tem pa je napovedala tudi podražitve. Nova pravila bodo stopila v veljavo s prvim septembrom, pred dokončno odločitvijo o novih cenah parkirnin pa je želela občinska uprava v postopek vključiti tudi predstavnike občinskega sveta. »V predlogu, ki nam ga je uprava predstavila na prvi seji, je bilo predvideno povišanje cene enournega parkiranja na modrih conah z 1 na 1,10 evra. Povišal bi se tudi strošek za celodnevno parkiranje, in sicer s 4 na 4,40 evra. Uprava je dalje predlagala poenotenje abonmajev v conah A, B in na območjih z omejenim prometom. Vsi abonenti bi plačevali 26 ali 27 evrov, medtem ko je bila dosedanja cena abonmaja za cono A 25 evrov,« je povedal občinski svetnik DS in član komisije David Peterin, po katerem so svetniki občinski upravi predlagali, naj cene enournega parkiranja ne poviša, ampak naj raje poviša ceno mesečnega abonmaja na 30 evrov. Pristojni uradi in uprava naj bi do srede preverili, ali je predlog komisije sprejemljiv.
SOVODNJE - Požarna ogroženost
Lastniki morajo redno čistiti
■ ••V V	I V I	• VI •	•
zemljišča ob zelezniški progi
Z nadaljevanjem sušnega obdobja se požarna ogroženost na Goriškem stopnjuje. V goriški gasilski kasarni so v teh dneh dan in noč v stanju pripravljenosti, saj je nevarnost požarov zaradi pomanjkanja dežja in vročine zelo visoka. Ob naravnem izvoru, kot je lahko strela, in človeški malomarnosti - npr. odvrženih cigaretnih ogorkih - so za vnetje požarov najpogosteje »krive« iskre, ki jih povzročajo kolesa vlakov med zaviranjem. Samo v petek popoldne se je ob železnici med Gorico in Krminom vnelo pet požarov: gasilske ekipe so hitro ukrepale in preprečile, da bi nastala večja škoda - ogenj je v glavnem zajel le suho travo -, v železniškem prometu na relaciji Benetke-Trst pa je prišlo do večurnih zastojev in zamud.
Gasilci in civilna zaščita opozarjajo, da je za preprečevanje požarov ob železnicah zelo pomembno čiščenje in
vzdrževanje zemljišč vzdolž proge; leta so pogosto v zasebni lasti, kar pomeni, da morajo zanje skrbeti sami lastniki. Da bi jih k temu spodbudila, je v minulih dneh županja iz Sovodenj Alenka Flo-renin izdala odredbo, na podlagi katere morajo lastniki parcel in nepremičnin vzdolž železniške proge Trst-Gorica, ki prečka sovodenjsko občinsko ozemlje, poskrbeti za odstranitev snopov žita, suhe trave in drugih vnetljivih materialov z zemljišč, ki so v neposredni bližini železnice. Na podlagi odredbe, ki se sklicuje na civilni zakonik ter 52. in 55. člen odloka predsednika republike št. 753/80 (le-ta prepoveduje sajenje rastlin in živih mej vzdolž železniških prog), mora požarnovarnostni pas, ki ga je treba spoštovati v sovodenjski občini, meriti vsaj dvajset metrov. Odredba dalje določa, da morajo lastniki žitnih polj ob železniški progi Trst-Gorica, ki so bila prav-
Petkov požar ob železnici
kar požeta, poskrbeti za zamejitev teh njiv. S plugom morajo okrog polja zao-rati brazdo, široko najmanj pet metrov, iz katere morajo redno odstranjevati suhe rastline. Kršilci odredbe, ki bo v veljavi do konca obdobja visoke požarne nevarnosti, bodo kaznovani.
Gradbišče v Romjanu
TRŽIČ - Obnovitvena dela se zaključujejo
Po Korzu 30 km/h
Uprava bo preizkusno uvedla nov prometni režim - Pregrade ustvarile težave službi 118, reševalci kritični do občine
Korzo bo spet prevozen
k.b. Pregrade so bile kamen spotike
Konec julija se bo zaključila obnova Kor-za Popolo v Tržiču, ki bo ponovno odprt za promet. Uprava je sklenila, da bo za poskusno obdobje omogočila prehod vozil, hitrost vožnje pa bo omejena na 30 km/h. Odločitve se veselijo predvsem trgovci, ki so nasprotovali peš-coni na Korzu, za katero so se ogrevali okolje-varstveniki. Ob novem prometnem režimu je polemike povzročilo tudi samo gradbišče: zaradi prisotnosti pregrad je imelo osebje službe 118 v minulih dneh težave, saj rešilnega vozila ni moglo pripeljati do bara, kjer je 63-let-no žensko obšla slabost. Odgovorni za službo 118 meni, da bi morala občina reševalce bolje obveščati o spremembah prometne ureditve, upravitelji pa pravijo, da bi lahko reševalci v tem primeru preprosto premaknili pregrade.
/—
GORIŠKI PROSTOR
Četrtek, 25. julija 2013 1 
13
GORICA - Na Vialu ob sredah Pic Knit Cafe
S kvačko v parku
Park dvorca Coronini Cronberg v Gorici je vse bolj pogosto prizorišče kulturnih in drugih dogodkov, ki obiskovalcem omogočajo, da na nekoliko drugačen način doživljajo enega izmed najbolj sugestivnih mestnih kotičkov. Pravkar se je zaključil filmski festival Sergio Amidei, ki je pred sedmimi leti preselil na Vial svoje večerne projekcije, od sredine julija pa se v senci stoletnih dreves enkrat tedensko srečujejo tudi udeleženke (in udeleženci) posebne iniciative, ki je za Gorico - tako kot za večino mest v Italiji - prava novost. Ime ji je »Pic Knit Cafe«, gre pa za niz srečanj ljubiteljev kvačkanja in pletenja, ki imajo priložnost, da se v prijetnem okolju in v dobri družbi posvečajo svojemu konjičku.
»Naslov pobude večini ljudi ničesar ne pove, med kvačkaricami in pletiljami pa so Knit Cafeji zelo priljubljeni, saj jim omogočajo, da si izmenjujejo ideje in nasvete. Prvega srečanja, ki je potekalo 17. julija, se je udeležilo okrog 15 ljudi, glas pa se je takoj razširil, tako da je bilo prejšnjo sredo udeležencev že okrog 30. Prišli so v glavnem z Goriškega, a tudi iz Trsta,« je povedal Pierluigi Bumba-ca, ki se je skupaj z Luiso De Santi zavzel za organizacijo pobude, ki se bo nadaljevala vsako sredo do konca poletja. Zanimiv bo predvsem sklepni dogodek, ko bo na vrsti t.i. »yearn bombing«. »Ustvarjalke bodo s svojimi pisanimi izdelki okrasile drevesa, drogove
Pletilje in kvačkarice v parku dvorca Coronini Cronberg
bumbaca
svetil, kipe in druge elemente parka Coroni-ni. Obiskovalci si bodo tako lahko pobliže ogledali male umetnine,« je povedal Bum-baca. V državah Severne Evrope so tovrstne akcije za polepšanje urbanih središč dokaj pogoste, v Italiji pa so nekaj povsem novega, zato je pričakovati, da bo goriški »yearn bom-bing« pritegnil kar nekaj pozornosti.
Goriški Pic Knit Cafe je odprt vsem, ki obožujejo kvačkanje in pletenje. Udeležba je brezplačna, prejo poklanja podjetje Coats Cu-cirini. Srečanja se začenjajo ob 17. uri. Za dodatne informacije in vpise je na voljo naslov info@picknitcafe.com, fotografije in opis projekta pa so objavljeni na spletni strani www.picknitcafe.com.
FARA - Glasba
Komorna snovanja
Tečajniki z območja Alpe-Jadran
S sinočnjim koncertom v očarljivem okolju preko petsto let starega posestva Villanova pri Fari se je zaključil 23. Mednarodni poletni seminar komorne glasbe Alpe-Jadran. Organizira ga glasbeno in kulturno društvo iz Fare pod umetniškim vodstvom tržaškega violinista Žarka Hrvatiča, ki je pred 23 leti dal pobudo za seminar in ga idejno zasnoval. Letošnje izpopolnjevanje za študente glasbenih akademij in konservatorijev z območja Alpe-Jadran se je začelo 15. julija, pred sinočnjim nastopom udeležencev pa so koncerte priredili še v Borovljah na Koroškem, v minoritskem samostanu v Piranu in v gradeški baziliki. Našteli so trideset udeležencev, ki so se prijavili kot posamezniki ali že sestavljene komorne skupine. Ravno v zmanjšani udeležbi je bilo letos zaznati posledice nedobrodošlega znižanja deželnega prispevka.
Individualne in skupinske lekcije so vodili uveljavljeni pedagogi, in sicer ob Hrvati-ču še koroški violinist Helfried Fister, mariborski pianist Tomaž Petrač, madžarska hor-nistka Palma Szilagyi ter, iz Italije, violončelist Pietro Serafin, klarinetist Lino Urdan in flavtist Giorgio Marcossi. Zanimiv je pristop, ki ga v Fari imajo do izpopolnjevanja: pri skupinskem pouku se docenti izmenjujejo, zato da dobijo tečajniki informacije iz različnih zornih kotov, pri oblikovanju komornih skupin, sestavljenih iz individualnih tečajnikov, pa skrbijo, da so zasedbe mednarodne.
GORICA-TRST - Mladinska poletna šola v Ljubljani
Iz sedemnajstih držav
Znanje slovenščine je utrjevalo tudi 42 »zamejcev«, dobra tretjina skupno 120 udeležencev
Med prostočasnimi dejavnostmi
Dijaški dom Bežigrad v Ljubljani, 12. julija: še zadnjič so se v jedilnici zbrali vsi udeleženci Mladinske poletne šole slovenskega jezika 2013. Podajajo si roke v pozdrav, nekateri se objemajo, drugi imajo objokane obraze, saj so se v trinajstih dneh, kolikor je trajala poletna šola, spletla tudi trdna prijateljstva. Potrdila o udeležbi so že v torbah, v rokah staršev ali pa ležijo, pozabljena, na mizah jedilnice. Še zadnji »čao« in nasvidenje prihodnjič.
fotom.p.s.
Tako se je zaključila Mladinska poletna šola, osma po vrsti, ki jo je organiziral Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Udeležilo se je je 120 fantov in deklet od trinajstega do sedemnajstega leta, ki so prišli iz sedemnajstih držav, in sicer iz Argentine, Avstrije, Belgije, Belorusije, Bosne in Hercegovine, Češke, Francije, Kanade, Makedonije, Nemčije, Nizozemske, Rusije, Srbije, Švedske, Velike Britanije, ZDA in
seveda iz Italije, večinoma iz Gorice in Trsta, od koder nas je bilo kar 42, dobra tretjina vseh. Po številu držav je bila letošnja izvedba rekordna, čeprav je v primerjavi z zadnjima dvema letoma nekoliko upadlo število udeležencev: lani jih je bilo 167 in zastopanih trinajst držav, leto prej pa 139 iz šestnajstih držav.
Ko smo prvega dne v jedilnici sedli za mize in se porazdelili, so se skupaj znašli udeleženci iz balkanskih držav, isto je veljalo za Argentince, za italijanske državljane itd. Pogovori so bili tihi, sramežljivi, nismo se še poznali. Dva tedna skupnega šolanja in intenzivnega preživljanja prostega časa z obilico zabave pa sta nas pomešala, podrla sta med nami pregrade. In minila sta nepričakovano hitro.
Delovni dan se je začenjal z odhodom na sedež Pedagoške fakultete, kjer je v dopoldanskem času potekal pouk slovenščine. Porazdeljeni smo bili v dvanajst razredov glede na stopnjo znanja jezika, za pouk je skrbelo štirinajst mentorjev, zanj je bilo značilno delo v skupinah. Popoldnevi so bili pestri, aktivnosti zanimive. Odpeljali smo se na
obisk Ljubljane (z BTC-jem vred), nato na ogled Šmarne gore, kartuzije Pleterje, v Kostanjevico na Krki in Novo mesto, na Roglo ... Argentinci, med katerimi so nekateri zgledno obvladovali slovenski jezik, so imeli nekoliko prirejen program: obiskali so Slovenijo od Prekmurja do Primorske. Pospremili so nas tudi na kopanje, dvakrat v Atlantis, enkrat v Zreče, nato h Krki in na Blejsko jezero. Nepozabno. V kulturnem programu so nam postregli s slovenskim filmom, teatrom in predavanjem o slovenskih narečjih, pa še z delavnicami plesa, petja in gledališča. Pomerili smo se v turnirjih odbojke, nogometa, košarke, namiznega tenisa in v talentih.
Ko smo se zadnjega dne, po zaključni predstavitvi skupin in podelitvi potrdil, vrnili v dijaški dom za zadnji obrok, dogajanje in vzdušje nista bila primerljiva prvemu dnevu. Jedilnica je bila potopljena v ocean besed, smeha, sproščenih in glasnih pogovorov. O sramežljivosti ni bilo več sledu, za isto mizo pa smo sedeli mladi iz sedemnajstih držav, brez razlik in ločevanja. Povezal nas je slovenski jezik.
Jan Devetak
vljudno vabita na
SREČANJE POD LIPAMI
GOSTVCČeRABO ZGODOVINAR, STROKOVNJAK ZA POVOJNC P0B0J€ IN PRIKRITA GROBIŠČA
JOŽC DCŽMAN
Pogovor bo vodila časnikarka Erika Jazbar
Kulturni center Lojze Bratuž Četrtek, 1. avgusta 2013, ob 20.30
GORIŠKA - Na pobudo VZPI-ANPI z Vrha
Na Triglavu in Pokljuki tudi goriški pohodniki
S shodom, ki se ga je udeležilo okrog pet tisoč ljudi, se je 13. julija na Pokljuki zaključil 28. Spominski pohod na Triglav. Dan prej se je nanj povzpelo preko šesto pohodnikov, med njimi tudi skupina iz Goriške; čeprav navsezgodaj jim vreme ni bilo ravno naklonjeno, se je okrog poldneva izboljšalo in omogočilo varen vzpon na vrh Triglava. Sledila je proslava na Kredarici z več deset praporščaki, ob zaključku pa še druženje v tamkajšnji koči, kjer so prenočili.
Na shodu, ki se ga je množično udeležila tudi mladina, je slavnostna govornica bila predsednica slovenske vlade Alenka Bratušek; nastopila sta partizanski pevski zbor iz Ljubljane in pihalni orkester slovenske vojske. Pohod so organizirali združenje veteranov vojne za Slovenijo, združenje slovenskih častnikov, narodna zaščita in Zveza borcev NOB Slove-
nije. Drugič zapored so se ga udeležili tudi člani in prijatelji sekcije partizanskega združena VZPI-AN-PI z Vrha. Dvajset pohodnikov z Vrha in iz še nekaterih goriških krajev je s svojo prisotnostjo počastilo spomin na dan leta 1944, ko so partizani izobesili slovensko zastavo s peterokrako rdečo zvezdo na vrh Triglava. Spomnili so se tudi 70. obletnice ustanovitve Prešernove brigade, 45-letnico teritorialne obrambe in 22-letnico samostojne Slovenije. Poleg vrhovskih pohodnikov se je proslave udeležilo še 51 izletnikov iz Goriške, ki so se z avtobusom pripeljali na Rudno polje na Pokljuki; izlet je organizirala vrhovska sekcija VZPI-ANPI s pomočjo Saverija Rožiča. Na proslavi so se jim pridružili še predstavniki VZPI-ANPI in občinske uprave iz Doberdoba z županom Paolom Vizintinom na čelu.
Goriški udeleženci spominskega pohoda
14
Nedelja, 28. julija 2013
GORIŠKI PROSTOR
/
Mediateka zaprta
Pokrajinska mediateka Ugo Casirag-hi, ki deluje v Hiši filma na Travniku, bo do 25. avgusta zaprta zaradi dopusta. Ponovno jo bodo odprli v ponedeljek, 26. avgusta. Izposojene filme bodo člani lahko vrnili med 26. in 30 avgustom, nakar bodo zamudnikom onemogočili izposojo filmov za toliko dni, kolikor znaša zamuda.
Vrača se Lagunamovies
V	Gradežu bo med 8. in 12. avgustom potekal filmski Launamovies, ki bo letos na sporedu že desetič. Naslov letošnjega festivala je »Volare. Upside down« (Leteti. Narobe), v petih dneh pa se bodo zvrstili številni dogodki, od projekcij in spektaklov do degustacij in plovbe z motornim čolnom Nuova Cristina. Govor bo o Jadranskem morju med dvema vojnama in drugih zanimivih temah, rdeča nit pa bo letenje. Sodelovali bodo zgodovinar Fabio Todero, igralca Adriano Giraldi in Maurizio Zacc-higna ter pilot Calter Basiola s svojim vodnim letalom.
Prehrana in etika
Kmetijsko podjetje Castelvecchio v Zagraju bo drevi ob 18.30 gostilo srečanje z naslovom »(Per) Una nuova etica nella produzione e nel consumo alimentare«, ki bo posvečeno etiki v prehrani. Predaval bo predsednik gibanja Sloe Food Carlo Petrini, s katerim se bo pogovarjal novinar Furio Baldassi.
Glasba in prostovoljci
V	parku vrtnic v Gradežu bo danes potekala glasbena prireditev »Up The Gain - Festival«, ki jo občina prireja v sodelovanju s krajevnimi društvi prostovoljcev. Od 16. ure dalje bodo potekale delavnice in plesni nastopi, od 18. ure dalje pa bo vlogo prota-gonistke prevzela glasba. Najprej bodo nastopile mladinske skupine, ob 21.30 pa bosta oder zasedli skupini Antefatti in Overtures.
Opereta v Gradežu
V	parku vrtnic v Gradežu bo jutri na ogled spektakel z naslovom »L'ope-retta e una cosa seria«, v katerem nastopajo pevci Ilaria Zanetti, Marzia Postogna in Nicolo Ceriani ter pianist Paolo Troian. Vstop je prost, spektakel se bo začel ob 21.15.
PEVMA - Krajevni praznik
Razstava rezbarij zbujala
V	I	••	IV	I	•
začudenje in občudovanje
Danes še svečana maša, procesija in tradicionalna družabnost
Praznik Sv. Ane v Pevmi je poleg glasbe, plesa in dobro založenih kioskov postregel tudi s kulturnim dogodkom. Gre za razstavo rezbarskih, intarzijskih in likovnih izdelkov, ki jo je za to priložnost postavilo okrog trideset ljudskih umetnikov iz Solkana in Gorice. Glavnino malih mojstrovin je prispevalo Rezbarsko, in-tarzijsko in restavratorsko društvo Solkan, s svojimi izdelki pa so se izkazali tudi krajevni mojstri dleta.
Petkovo odprtje zanimive razstave je pospremil krajši kulturni program z nastopoma citrašic društva Unitri iz Nove Gorice in moškega pevskega zbora Štma-ver, ki ga vodi Nadja Kovic. Dobrodošlico sta zbranim ljudem izrekla predsednik društva Naš prapor Saša Radikon in Lovrenc Persoglia, predsednik združenja, ki je nadomestilo rajonski svet. Pozdravili so še Štefan Cigoj v imenu novogoriške mestne občine, goriški podžupan Roberto
Razstava rezbarskih izdelkov (zgoraj) in nastop citrašic (levo)
foto vip
Sartori in predsednik Krajevne skupnosti Solkan Joško Leban. Razstavo je predstavil predsednik solkanskega društva rezbarjev, Jožef Markič, program pa je dvojezično povezovala domačinka Slavica Ra-dinja. Sledila sta prerez traku in ogled razstavljenih predmetov, ki so med navzočimi zbujali začudenje in občudovanje. Razstava bo odprta še danes med 9. in 12.
uro ter med 17. in 19. uro; z jutrišnjim dnem in do sobote bo njen ogled možen med 17. in 19. uro, v nedeljo, 4. avgusta, pa od 9. do 12. ter in od 17. do 19. ure.
Danes se bo večdnevno pevmsko praznovanje zaključilo; ob 9. uri bo v krajevni cerkvi svečana maša, sledili bosta procesija po vasi in tradicionalna družabnost. (vip)
Koncerti
FESTIVAL ECHOS - ČEZMEJNI ODMEVI do 12. septembra: 31. julija, ob 21. uri v cerkvi sv. Zenona v kraju Chiopris - Viscone koncert Irene Rovtar (flavta) in Silvie Podrecca (harfa); več na www.echosproject.eu.
U Kino
DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.10 »Wolverine - L'Immortale«. Dvorana 2: 18.00 - 20.15 - 22.15 »Se sposti un posto a tavola«. Dvorana 3: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Now you see me - I maghi del crimine«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.10 »Wolverine - L'Immortale«. Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Now you see me - I maghi del crimine«. Dvorana 3: 18.00 - 20.15 - 22.15 »Se sposti un posto a tavola«. Dvorana 4: 17.30 - 19.50 »Pain & Gain
-	Muscoli e denaro«; 22.10 »Pacific Rim«.
Dvorana 5: 17.45 - 20.00 »Eco Planet
-	Un pianeta da salvare«; 21.30 »La grande bellezza«.
JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 19.50 - 22.10
»Wolverine - L'Immortale«. Dvorana 2: 20.15 - 22.15 »Se sposti un posto a tavola«.
Dvorana 3: 20.00 - 22.10 »Now you see me - I maghi del crimine«.
JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 19.50 - 22.10 »Wolverine - L'Immortale«. Dvorana 2: 20.00 - 22.10 »Now you see me - I maghi del crimine«. Dvorana 3: 20.15 - 22.15 »Se sposti un posto a tavola«.
Dvorana 4: 19.50 »Pain & Gain - Muscoli e denaro«; 22.10 »Pacific Rim«. Dvorana 5: 20.00 »Eco Planet - Un pianeta da salvare«; 21.30 »La grande bellezza«.
[I] Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
PROVVIDENTI, Ul. Oberdan 3, tel. 0481-531972.
DEŽURNA LEKARNA V LOČNIKU MADONNA DI MONTESANTO, Ul. Udine 2, tel. 0481-390170.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 0481410701.
DEŽURNA LEKARNA V ROMANSU
DEL TORRE, Ul. Latina 77, tel. 048190026.
H Čestitke
Enricu in Valentini se je pridružil mali JACOPO. Z njimi se veselijo nonoti in strici.
S Izleti
PROSVETNO DRUŠTVO RUPA-PEČ
sporoča, da sta se sprostili dve mesti za izlet na Portugalsko od 22. do 29. avgusta; informacije na tel. 0481-882285 (Ivo Kovic). KRUT obvešča člane, da je v teku vpisovanje za skupinsko bivanje z možnostjo prilagojenega paketa za zdravje ali dobro počutje v Šmarjeških Toplicah od 25. avgusta do 4. septembra; informacije in prijave v goriškem uradu, Korzo Verdi 51/int., tel. 0481-530927, krut.go@tiscali.it ob torkih od 9. do 12. ure ali na društvenem sedežu v Trstu, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it, od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure. KRUT obvešča, da so prosta še zadnja mesta za letovanje na Malem Lošinju od 7. do 14. septembra; informacije in prijave goriškem uradu, Korzo Verdi 51/int., tel. 0481-530927, krut.go@tiscali.it ob torkih od 9. do 12. ure ali na društvenem sedežu v Trstu, Ul. Cicerone 8, tel. 040-
360072, krut.ts@tiscali.it, od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure.
KRUT obvešča člane, da se lahko že prijavijo za skupinsko bivanje v Talaso Strunjan od 13. do 23. oktobra z individualno prilagojenim paketom za zdravje oziroma dobro počutje; informacije in prijave v goriškem uradu, Korzo Verdi 51/int., tel. 0481-530927, krut.go@tiscali.it ob torkih od 9. do 12. ure ali na društvenem sedežu v Trstu, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it, od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO sporoča udeležencem izleta v Tolmin in piknika v Brjah, ki bo v nedeljo, 4. avgusta, da bo avtobus št. 1 odpeljal ob 7.50 iz Štandreža na Pilošču in pri lekarni, nato s postanki v Podgori pri telovadnici, pri vagi in na Go-riščku / na trgu Medaglie d'oro. Avtobus št. 2 pa bo odpeljal ob 7.30 iz Jamelj, nato s postanki v Doberdobu, na Poljanah in v Sovodnjah pri občini in lekarni. Organizatorji priporočajo točnost.
H Šolske vesti
PRIPRAVA NA ŠOLO v Dijaškem domu v Gorici bo potekala od 26. avgusta do 11. septembra. Učencem osnovne in srednje šole ponuja ponavljanje in utrjevanje učne snovi, tečaj angleščine, inštrukcije, jezikovne delavnice, poučne ekskurzije. Poseben program za otroke, ki bodo obiskovali prvi razred osnovne šole; vpisovanje na info@dijaskidom.it, do zasedbe razpoložljivih mest.
TEČAJ ANGLEŠČINE z jezikovno šolo Papagaj iz Nove Gorice po potekal v Dijaškem domu v Gorici od 26. avgusta do 6. septembra. Namenjem je osnovnošolskim in srednješolskim učencem; informacije in vpisovanje na info@dijaskidom.it, do zasedbe razpoložljivih mest.
POLETNOSTI 2013: Mladinski dom obvešča, da bosta med 26. avgustom in 6. septembrom pripravi na začetek pouka »Šola za šalo« za osnovnošolce in »Srednja na štartu« za srednješolce; med 2. in 6. septembrom tečaj »Vstop v srednjo šolo« za peto-prvo-šolce; informacije in vpisi po tel. 334-1243766, 328-3155040, 0481546549 / 536455 ali po elektronski pošti mladinskidom@libero.it.
Obvestila
GLASBENA MATICA GORICA bo do 31.
avgusta odprta po poletnem urniku: od ponedeljka do četrtka 11.00-12.00, ob petkih zaprto.
KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici bo od 1. julija do 31. avgusta odprta po poletnem urniku: od ponedeljka do pet-
ka 8.00-16.00; zaprta bo zaradi dopusta od 5. do 16. avgusta.
OBČINA DOBERDOB obvešča, da bodo julija in avgusta vsi občinski uradi v popoldanskih urah zaprti.
URADI OBČINE SOVODNJE bodo v mesecu juliju in avgustu ob ponedeljkih popoldne zaprti.
BREZPLAČNA AVTOBUSNA POVEZAVA OVERNIGHT poteka vsako soboto od 13. julija do 10. avgusta ter 15. avgusta; povezovala bo Gorico in Tržič z Gradežem; več na www.apt-gorizia.it/it/13852/Overnight.
URAD KROŽKA KRUT v Gorici je odprt vsak torek od 9. do 12. ure.
ZSŠDI obvešča, da bo goriški urad zaprt do vključno torka, 30. julija.
SCGV EMIL KOMEL obvešča, da je tajniš-vo na sedežu v Gorici odprto od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure. Šola bo zaprta za dopust od 5. do 18. avgusta.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo uradi v Gorici, Trstu in Solbici odprti do 6. septembra po poletnem urniku (9.00-13.00). Zaprti bodo med 12. in 16. avgustom.
OBČINSKA KNJIŽNICA v Sovodnjah bo zaprta do 15. avgusta.
AŠZ MLADOST IN ZSŠDI organizirata nogometni kamp za deklice in dečke od 5. do 14. leta starosti od ponedeljka, 19., do vključno sobote, 24. avgusta, na nogometnem igrišču v Doberdobu. Vodili ga bodo slovensko govoreči trenerji za nogometaše in vratarje! Vpisovanje in informacije: tel. 339-3853924 ali eri-mic65@tiscali.it (Emanuela).
81 Prireditve
V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-
TUŽ v Gorici bo v četrtek, 1. avgusta, ob 20.30 gost »Srečanja pod lipami« slovenski zgodovinar Jože Dežman. Večer, ki ga goriški hram prireja v sodelovanju s krožkom za družbena vprašanja Anton Gregorčič, bo vodila čas-nikarka Erika Jazbar.
»ONDE MEDITERRANEE« V TRŽIČU: danes, 28. julija, ob 21. uri na Trgu Republike, ob dnevu praznika dedkov, nastop skupine Piccolo Teatro Largo Isonzo in koncert godbe na pihala Banda Civica; v ponedeljek, 29. julija, ob 21.30 na Trgu Falcone e Borsellino projekcija filma »Tutti i santi giorni«; v sredo, 31. julija, ob 21.30 na Trgu Republike plesni večer z glasbo v živo; več na www.ondemediterranee.it.
LETNI KINO na ploščadi za občinsko stavbo v mestni občini Nova Gorica ob 21. uri: 28. julija »Kruha in iger« Slovenija, 2012; 1. avgusta »Perzepolis« Francija-ZDA, 2007; 2. avgusta »Resničnost« Italija-Francija, 2012; 3. avgusta »Srečen za umret« Slovenija, 2012; 4. avgusta »Kraljestvo vzhajajoče lune« ZDA, 2012; 8. avgusta »Življenje na smetišču« Brazilija-Velika
Britanija, 2010; 9. avgusta »Ime mi je Li« Italija-Francija, 2011; 10. avgusta »V letu hip hopa« Slovenija, 2011; 11. avgusta »Ko sem bil mrtev« Nemčija, 1916, »Prstan« Slovenija, 2013 in »Ni-biru=Nimiru« Slovenija, 2013; vstop je prost, tuji filmi so opremljeni s slovenskimi podnapisi, v primeru dežja bo predvajanje v veliki dvorani občinske stavbe; več na www.poletnadozive-tja.si/letni-kino.
V	PARKU MILLELUCI v Zagraju poteka še danes, 28. julija, praznik Zveze levice, ki jo prireja Komunistična prenova. Kioski bodo odprti od 18. ure, ob 20.30 bo glasba v živo.
»KNJIGE IN AVTORJI V GRADEŽU - POLETJE 2013« na gradeški plaži ob 18. uri: v ponedeljek, 29. julija, Daria Cozzi »Quattro giorni tre notti«, sodelovala bosta Giuseppe Napoli in Andro Merkù, ki bo prebiral odlomke iz knjige.
ENOGASTRONOMSKI DOGODEK POLETJA v Gradežu na nabrežju pred županstvom: v torek, 30. julija, od 20. ure dalje bo skoraj 60 kuharskih, vinarskih in drugih enogastromskih mojstrov, članov konzorcija Furlanija pot okusov (Friuli, via dei sapori) ponujalo skoraj tisoč možnim gostom za to priložnost posebej pripravljene hode. Potrebna je predhodna rezervacija v včlanjeni gostilni iz Gradeža (Androna) ali na www.friuliviadeisapori.it.
»PERCORSI DI-VERSI« - srečanja z branjem poezij in glasbo v parku Basaglia v Ul. Vittorio Veneto 174 v Gorici ob 18. uri: 29. julija srečanje z Guidom Cu-panijem in Antoniom Di Biasiom, glasba Sandra Bucciola; vstop prost, kdor želi bo lahko ob zaključku vsakega srečanja prebiral svoja dela; informacije na tel. 328-8292437 (Valter), 328-8381969 (Eleonora).
0 Mali oglasi
PRODAJAMO na Vrhu zazidljivo zemljišče na lepi lokaciji v zelenju zraven ceste (zaselek Devetaki, blizu centra Danica); tel. 347-2349362.
V	ŠTANDREŽU dajamo v najem opremljeno stanovanje z eno spalno sobo, kuhinjo in kopalnico; tel. 320-8748084.
Pogrebi
JUTRI V DOBERDOBU: 9.30, Maria Florenin (iz tržiške bolnišnice) v cerkev Sv. Martina, sledila bo upepelitev.
JUTRI V RONKAH: 10.00 Egidio Pizzon (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Štefana v Romjanu in na pokopališču.
JUTRI V TRŽIČU: 11.00, Gemma Val-lotto vd. Crivellari (iz bolnišnice Sv. Justa v Gorici) v cerkvi Sv. Nikolaja in na pokopališču; 11.00, Renzo Barea blagoslov v kapeli bolnišnice, sledila bo upepelitev.
PRIREDITVE, KRIŽANKA_Nedelja, 28. julija 2013 1 5
/—
GLEDALIŠČE
_SLOVENIJA_
PIRAN Tartinijev trg
Torek, 30. julija, ob 20.00 »Poletni poulični festival - PUF« Theaker von Ziarno (Avstralija): artistična predstava na trapezu. / Prireditelji: Lutkovni studio Koper, ZKD Karol Pahor Piran in OI JSKD Piran.
FURLANUA-JULUSKA KRAJNA
PADRIČE
Športno igrišče
■	Trieste Rock City
V	soboto, 8. in v nedeljo, 7. septembra, ob 16.00 Nastopajo: Gonzales, King Bravado, Black Mamba Rock Explosion, Border Bastards, Black Pope, Damned Pilots, Glory Owl, Elbow Strike, Wondernoise in Pork Chop Express.
_SLOVENIJA_
PORTOROŽ
V	soboto, 8. avgusta, ob 21.00 nastopa legendarna pop skupina »Novi Fosili«.
■	35. Piranski glasbeni večeri STRUNJAN
Cerkev Marijinega prikazanja
V	petek, 2. avgusta, ob 21.00 Nastopajo: Martins Quartet (Češka) / Program: L. van Beethoven, B. Martins, A. Dvorak.
PIRAN
Gledališče Tartini
V	petek, 9. avgusta, ob 21.00 Young Virtuosi in concert: Testore Quartet (Avstrija, Slovenija, Italija).
Susanne Schaffer - violina, Jackie Xiao -violina, Nejc Mikolič - viola, Ofer Canetti - violončelo.
LJUBLJANA
Cankarjev dom
V	sredo, 31. julija, ob 19.30 / balet / »La Verita«Compagnia Finzi Pasca, Švica / Avtor, režiser: Daniele Finzi Pasca / Umetniška producentka, umetniška direktorica: Julie Hamelin / Glasba: Maria Bonza-nigo / scenografija: Hugo Gargiulo.
Kino Šiška
V	ponedeljek, 12. avgusta ob 21.00 nastopa avstraljanski rock band Tame Impala.
RAZSTAVE
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto.
Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost.
Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, Ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756.
Hotel Vis a Vis (Trg Squero Vecchio) v sklopu Trieste Jazz festival je na ogled fotografska razstava fotografa Massima
Goina : »Gli sguardi sul jazz«. na ogled do 4. avgusta. ŠKEDENJ
Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. BOLJUNEC
Do konca avgusta je v društvenem baru SKD France Prešeren n' G'ricena na ogled razstava fotografij "Boljunec sredi prejšnjega stoletja" v priredbi SKD France Prešeren in Skupine 35-55 REPEN
Kraška hiša: je na ogled fotografska razstava Loredane Prinčič "Vidiki" do 18. avgusta. Ogled je možen ob urnikih odprtja muzeja (nedelje in prazniki od11.00 do12.30 in od 15.00 do 17.00).Več informacij preko spletne strani www.kraskahisa.com ali e-mail info@kraskahisa.com.
GORICA
Kulturni dom: do 9. avgusta je na ogled razstava »Sonce miru«, posvečena bo otrokom, ki so žrtve raznih vojnih morij in želi biti tudi spomin in opomin na 6. in 9. avgust 1945, ko sta nad japonskima mestoma Hirošima in Nagasaki počili prvi atomski bombi. Urnik: od ponedeljka do petka od 9.00-12.30. ROMANS
V langobardski dvorani v občinski stavbi: je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904.
_SLOVENIJA_
SEČOVLJE
Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razsta-
va ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. LIPICA
Muzej Lipicanca: z zgodbo o nastanku in lastnostih konja kot živalske vrste in tesni povezanosti s človekom, ki se kaže tudi skozi upodobitve konja v mitologiji in umetnosti od pradavnine dalje. Osrednji del je namenjen predstavitvi zgodbe o ustanovitvi lipiške kobilarne, njenih vzponih in padcih skozi stoletno zgodovino do današnjih dni.
TOMAJ
Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL
Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto.
TIC Štanjel: stalna razstava o življenju in delu arhitekta in urbanista Maksa Fa-bianija.
Stolp na vratih: na ogled je fotografska razstava Urbana Goloba z naslovom Sozvočja, gre za ciklus fotografiji iz gorskega sveta v barvni in črno beli tehniki. Razstava bo odprta do 9. septembra.
KROMBERK
Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 0038653359811, www.goriskimuzej.si. NOVA GORICA
Muzejske zbirke Goriškega muzeja: na
gradu Kromberk je na ogled razstava iz zbirke podarjenih del Vladimirja Ma-kuca z naslovom »Risbe in kipi«; Sv. Gora - zaprta do nadaljnega zaradi po-
pravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12.00 do 19.00, ob nedeljah pa od 10.00 do 19.00. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). LOKAVEC
Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava.
KANAL
V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča.
Mestni muzej: odprto vsak dan, od 9.00
do 18.00. TOLMIN
Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA
Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA
Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00.
Ljubljanski grad (Stanovska dvorana in Palacij): »Arne Hodalič: Njegovih 25 let Indije & Skrivnosti Ljubljanice na straneh National Geographica. Fotografska razstava ob 25. obletnici prvega fotografovega obiska Indije.Razsta-va bo na ogled do nedelje, 1. septembra. Ogled je možen po urniku ljubljanskega grada.
SLIKOVNA KRIŽANKA - Slovenski književniki
REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV
sestavil lako
i človek šibke postave, slabotne!
i pr0st0rza i odpuščanje grehov
gogoljev junak, ... buljba
primorski dnevnik,
tvoj dnevnik
prisednik, porotnik na sodišču

debela palica
IT. IGRALKA duše
primorski dnevnik,
tvoj dnevnik
okrasna rastlina
namen, cilj
glas trobente
karl loch
aleš doktoric
nemški filozof (georg)
uradna listina
slabo-krvnež
padanje tekoče vode
belgijsko letovišče z dirkališčem formule 1
trinitro-toluen del stanovanja
testenina z nadevom
ameriška igralka (linda)
simulator avto dirk
stadion v budimpešti
moder, izkušen starec
"tropski" krokodil
mesto v beli krajini
ivo daneu
ljubkovalno žensko ime
brezbrižna ženska kraj pod krimom
mesto v dalmaciji
dotik žoge ob mrežo
črnski ples, ... walk
/
adam bohorič oče dogmatike
okusna morska riba
sorta hruške
naš pesnik
del vojvodine
fr. znamka klavirjev
estonski slikar
beri primorski dnevnik
nočna ptica ujeda
materija, snov ken russell
gl. mesto jordanije
najmanjše število
planšar, pastir, ovčar
moj v rimu in milanu
NAŠ UMRLI POLITIK (JOŽE)
začetek ovadbe
cerar miro
področje musliman. poglavarja
italijanska športna novinarka (ivana)
čeber ali njiva
diego ... maradona
delo ernesta hemingwaya "... in morje1
najsvetlejša zvezda v ozvezdju škorpijona
ognitev
slov. politik (lojze)
moralni lik, nravnost
odličen šp. košarkar
mohamedova vera
zdravnik specialist za bolezni srca
tazio nuvolari
slovenski teolog (stanko)
srd, bes
ozek konec polotoka naša novin. pertot
japonska nabiralka biserov
čistoča italijanska balinarska zveza
nekdanje ulično glasbilo
liho število
kristali na rastlinah profesionalec (krajše)
naša nikalnica
sanjači, zanesenjaki začetek ulice
edvard kocbek anton novačan
jerbas
plavalni klub
začetnik slovenske književnosti (primož)
angela vode je bila ... žensk
francoska erotična pisateljica reyes
/
tropska ovijalka
globoka nezavest
albert camus
SLOVARČEK - AMA=jap. nabiralka biserov • AREN = estonski slikar (Post) • IRENEJ = oče dogmatike, lyonski škof • NEP = stadion v Budimpešti • OJNIK = slovenski teolog • UBI = it. balinarska zveza (Unione Bocciofila Italiana)
16
Nedelja, 28. julija 2013
RADIO IN TV SPORED ZA DANES
Rai Tre
bis
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
20.00 Tv Kocka 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Tolminski punt: 300-letnica, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
^ Rai Uno
6.30 Dok.: Questa non e una pipa 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 7.05 Nan.: 14° Distretto 8.20 Dok.: Quark Atlante - Immagini dal pianeta 9.05 Dreams Road 9.55 Linea Verde Oriz-zonti Estate 10.30 A sua immagine 10.55 Sv. Maša, sledi Angelus 12.20 Linea Verde Estate 13.30 17.00, 20.00 Dnevnik 14.00 GMG - Vi ho cercato e siete venuti 14.50 Svetovni dan mladosti 17.05 Nan.: Nero Wolfe 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.40 Techetechete, vista la rivista 21.15 Nad.: Una grande famiglia 23.20 Speciale Tg1
Rai Due
7.00 Risanke 9.25 New Art Attack 9.50 Dok.: Voyage Factory 10.35 Nan.: Il nostro amico Charly 11.20 Serija: La nave dei so-gni 12.50 Pole position 13.00 Dnevnik
^ Rai Tre
HM Nedelja, 28. julija LiaU Rai 5, ob 23.10
Il giardino dei
U Rete 4
7.10 Media Shopping 8.45 Nan.: Vita da strega 9.20 Le storie di viaggio a... 10.00 Sv. Maša 11.00 Rubrika: Pianeta mare 11.30 Dnevnik 13.00 Slow tour - Italiani non per caso 13.40 Donnavventura 14.00 Dnevnik 15.20 Film: Mister miliardo 17.05 Film: Guerra indiana (vestern) 18.55 Dnevnik in vremenske napovedi 19.35 Nad.: Tierra de Lobos 20.30 Nad.: Tempesta d'amore 21.30 Film: Heat - La sfida (krim.)
5 Canale 5
6.00 Pregled tiska 7.55 Promet, vremenska napoved in dnevnik 8.00 Dnevnik 9.10 Film: La banda Olsen al circo 10.55 Nad.: Bye bye Cinderella 11.30 Melaverde 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Show: L'arca di Noe 14.00 Serija: Sangue caldo 16.15 Nad.: Belli dentro 16.45 Nad.: Fratelli benvenuti 17.50 Film: Rosamunde Pilcher - Le bianche dune della Cornova-glia 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Paperissima Sprint 21.10 Film: I guar-diani del tesoro (pust.) 23.30 Film: L'isola della paura (dram.)
O Italia 1
La l
14.00 Avtomobilizem: Formula 1, VN Madžarske (Budimpešta), prenos dirke 16.55 SP 2013 - Plavanje 19.45 Nan.: Lasko 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Hawaii Five-0 21.50 Nan.: Under the dome 22.40 Nan.: NYC 22 23.30 La Domenica sportiva
7.00 Nad.: La grande vallata 7.55 Film: Un giorno da leoni 9.45 Film: I ladri 11.15 Nad.: Doc Martin 12.00 Dnevnik 12.25 TeleCa-mere 12.55 Prima della prima 13.25 Passepartout 14.00 Dnevnik 14.30 Film: Ca-terina va in citta 16.15 Film: Tre scapoli e una bimba 18.10 Nan.: Squadra Speciale Vienna 18.55 23.20 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Rubrika: Blob 20.20 The Defenders - Rap mortale 21.05 Kilimangiaro "Sere d'estate" 23.35 Film: Mammuth
21.10 Film: The women (kom., i. M. Ryan) 23.15 Film: Terra rossa (dram.)
VREDNO OGLEDA
limoni
Izrael, Francija, Nemčija 2008 Režija: Eran Riklis Igrata: Hiam Abbass, Doron Tavory
Palestinsko - izraelski konflikt, tokrat v luči razlogov palestinske ženske, vdove, ki se nikakor noče odpovedati zemlji in nasadu limonov, ki jih je vsadil njen pokojni mož. Salma živi od nekdaj v hiši v Cisjor-daniji. Vrt leži tik ob meji z Izraelom.
V	neposredno bližino pa se naseli izraelski obrambni minister, ki zahteva od vdove, da nasad podre. Drevesa predstavljajo po njegovem mnenju veliko nevarnost. Kdorkoli bi jih namreč lahko izbral za protiizraelski atentat. Salma pa se ne da. Tisti del zemlje ji pomeni preveč.
V	pomoč ji v drzni bitki proti oblastnemu ministru pride tudi ministrova žena Mira. Kljub velimim razlikam, ki označujejo ženski, se Mira postavi na Sal-mino stran.
^ Tele 4
/
7.40 Risanke 10.40 Nad.: Merlin 12.10 Gif-foni - Il sogno continua 12.25 Dnevnik 13.40 Film: In due per la vittoria (dram.) 17.45 Nan.: La vita secondo Jim 18.30 Dnevnik 19.00 Nan.: Cosi fan tutte 19.35 Film: Scuola di polizia 6 - La citta e asse-diata (kom.) 21.25 Archimede - La scien-za secondo Italia 1
LA
7.00 7.50 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.50 Film: Noi siamo angeli 11.40 Film: Mc Bride - Scambio di identita 13.30 Dnevnik 14.05 Kronika 14.40 Film: Il piccolo Buddah 17.20 Nan.: The District 18.10 Film: La libreria del mistero 20.00 Dnevnik 20.30 Vacanze nel Paese delle Me-raviglie
6.30 Ricette di Giorgia 7.00 Voci in piazza 15.00 Qui studio a voi stadio 18.00 Ricette di Giorgia 18.20 Tanta salute 19.00 21.15 Il meglio di... Battiti Live 21.00 Dnevnik 0.00 Trieste in diretta
(t Slovenija 1
7.00 Risanke 10.20 Nan.: Dedek v mojem žepu 10.50 Prisluhnimo tišini 11.20 Oza-re 11.30 Obzorja duha 12.05 Odd.: Ljudje in Zemlja 13.00 Poročila, šport in vremenska napoved 13.20 Števerjan 2013, 1. del 15.05 Dok. Serija: Trans Kanada 16.00 Nan.: Komisar Rex 17.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.15 Nad.: Mali širni svet 18.10 Dok. serija: Naši vrtovi 18.40 Risanke 18.55 22.25 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 19.25 Zrcalo tedna 20.00 Nan.: Umori na podeželju 21.30 Odd.: Družinske zgodbe 22.25 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 22.55 Poletna scena 23.20 Nad.: Skrivna država
Jr Slovenija 2
7.50 Skozi čas 8.30 Poletna scena 8.55 Dvanajst 9.55 Globus 10.25 Turbulenca 10.55 Glasbena matineja 13.50 Avtomobilizem: Formula 1, VN Madžarske (Budimpešta), prenos dirke 15.50 Film: Zgodovina atletskih svetovnih prvenstev - Berlin 2009 16.50 Migaj raje z nami 17.15 Nogomet: FIFA Magazin 17.55 Plavanje - SP, prenos 19.40 Žrebanje Lota 19.50 Košarka: Slovenija - Makedonija 21.50 Dok. odd.: Nam hrana lahko škoduje? 23.20 Kratki film: Obisk
(T Slovenija 3
6.05 Primorska kronika (pon.) 6.25 7.05, 8.05 Žarišče 6.35 Poslanski premislek 6.45 14.50, 18.15 Tedenski pregled 7.20 11.15, 15.55 Svet v besedi in sliki 9.20 Kronika 9.50 15.05 Na tretjem... 11.00 Utrip 13.30 Prvi dnevnik 14.25 Slovenci Evropejci 16.10 Satirično oko 17.30 Poročila 17.45 Kronika 19.00 Dnevnik 19.55 Sporočamo 20.00 Tedenski izbor
Koper
14.00 Čezmejna Tv 14.10 Euronews 14.30 Rivedere che piacere 17.15 L'appuntamen-to 18.00 Ljudje in zemlja 18.50 Ali me poznaš? 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Biker Explorer 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.00 Eno življenje, ena zgodba 22.15 SP - Plavanje 23.15 Koncert: Krasje 23.45 Koncert
Tv Primorka
pop pop TV
Kanal A
- Tomb Raider - Zibelka življenja 17.05 Serija: Preživel sem japonski kviz 18.00 Nad.: Okrog sveta do srca 18.30 Odklop 19.15 Serija: Newyorški gasilci 20.00 Film: Stran-si učinki 22.05 Nad.: Budva na morski peni 23.15 Film: Raj za odrasle
15.0017.00 Tv prodajno okno 15.30 Kmetijski razgledi z Dolenjske 16.00 Skrito znanje je skriti zaklad 16.30 Podeželje med Snežnikom in Nanosom 17.30 6. študentski festival vin 18.00 Ukradena svetilka 18.30 Besede miru 19.00 Pravljica 19.15 Duhovna misel 19.30 22.00 Tedenski pregled 20.00 Zgodbe o glasbi 21.30 Na kavi z Giannijem 23.00 Glasbeni večer, Tv prodajno okno, Videostrani
7.00 Risane, otroške in zabavne serije 10.40 Nad.: Nora Roberts 12.20 Film: Rezervat panda medvedkov 13.55 Serija: Nova ameriška restavracija 14.50 Serija: Kuharski mojster 15.45 Serija: Kuharska žilica 16.10 Serija: Ljubezen skozi želodec 16.40 Film: Glej, kdo se oglaša 18.25 Nan.: Trafika 18.55 24UR - novice 20.00 Film: Reci da (kom., i. J. Carrey) 21.50 Film: Angleški pacient (rom., i. R. Fiennes)
8.10 Film: Drkajva skupaj 10.40 Tv Prodaja 10.55 Astro Tv 12.25 Nan.: Zoey 101 13.00 Film: Dvojčka 14.55 Film: Lara Croft
RADIO TRST A
8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 ; Sv.ma-ša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00 Polke in valčki domače zakladnice; 10.30 Otroški kotiček; 11.10 Nabožna glasba (pri-pr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Istrska srečanja, sledi Music Box; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Music Box; 14.30 Malo za štalo, malo za hec!; 15.00 Z naših prireditev; 17.00 Kratka poročila; 17.15 K izviru navdiha; 18.00 Rolling Stones; 19.25 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM)
5.00 Jutro na RK; 5.50, 8.45, 9.00 Radijska Konika; 6.40 Pesem tedna RK; 7.00, 9.00, 19.45 Jutranja Kronika; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.00 Vremenska napoved; 8.30 Jutranjik; 9.10 Prireditve danes; 9.30 Torklja; 10.30 Poročila; 11.00 Primorski kraji; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Opoldnevnik; 14.30 Na športnih igriščih; 15.30 DIO; 17.30 Vreme in ceste; 19.00 Dnevnik; 20.05 Okrog osmih; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 KOKTa.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM)
6.00 Dobro jutro; 7.15, 8.15, 10.30, 12.30, 17.30, 19.30 Dnevnik; 8.00, 14.30 Pesem tedna; 8.30 Il giornale del matti-no; 9.00, 10.35, 13.35, 19.00, 20.30, 22.00 Glasbena lestvica; 9.30 Sonoramente classici; 10.15, 19.20 Sigla single; 11.00 La biblioteca di Babele; 11.30 La Slovenija in 15 punti da vedere e assa-porare; 12.00 Ora musica; 13.00 Temo scuola/Luoghi e tradizioni/Speciali/Det-to tra noi in musica; 15.00 E... state fresc-hi - Hot hits; 17.00, 23.00 Pic-Nic elet-tronique; 18.00 Album charts; 20.00 Luoghi e sapori; 21.00 My chance on air; 21.30 Sonoricamente Puglia, 0.00 Not-tetempo.
SLOVENIJA 1
5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 -nočna kronika; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 7.15 Obvestila; 8.05 Igra za otroke; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05, 12.10 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.20 Za kmetovalce; 14.30 Reportaža; 15.30 DIO; 16.30 Siempre primeros (pon.); 18.15 Violinček (pon.);19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v angl. in nem.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30 Vremenska napoved; 7.00 Jutranja Kronika; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Naval na šport; 9.35, 16.08 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Nedljski gost; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Centrifuga (pon.); 13.00 Športno popoldne; 13.10 Predstavitev oddaje s pregledom novic; 14.35 Odskočna deska; 15.30 DIO; 16.30 Mladi in legende... na en koš;18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Pregled športnih dogodkov dneva; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Drugi val.
SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Napoved sporeda; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Evangeličansko bogoslužje; 11.00 Evroradijski koncert; 13.05 Arso-ve spominčice; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.35 Nedeljsko operno popold-
ne; 15.30 DIO; 16.00 Sporedi; 16.05 Musica noster amor; 18.05 Spomini, pisma in potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obisk kraljice; 20.00 Vo-kalno-instrumentalna glasba; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.).
RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.00-10.00 Zajtrk s profilom; 12.0013.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ).
HOROSKOP_
& OVEN 21.3.-20.4.: Pretekle skrbi lahko za nekaj časa obesite na klin. Pred vami je sproščujoč teden. Po dolgem času se boste lahko posvetili svojim konjičkom, družini in prijateljem. Napolnite se z energijo.
BIK 21.4.-20.5.: Vaše zamisli bodo v prihodnjem tednu dobre. Izkoristite miselne sposobnosti in poskušajte kaj ustvariti. Med vami in prijateljem bo nastal sporazum, zato ne boste najbolje razpoloženi.
±1, DVOJČKA 21.5.-21.6.: Venera v vaši hiši bo pripomogla k izboljšanju odnosov s partnerjem, ki v zadnjem obdobju niso bili najboljši. Denar: čustva ne bodo najbolje vplivala na vaše finančne odločitve.
RAK 22.6.-22.7.: Če si ne bo«« ste našli dela, boste podlegli lenobi, kar vam bo pobralo ogromno energije. Preberite kakšno knjigo in pojdite na sprehod. Zdravje: fizična aktivnost bo dobro dela počutju.
LEV 23.7.-23.8.: Vaše skrbi (^^r glede obveznosti na delovnem mestu ne bodo utemeljene. Ne dovolite nadrejenemu, da bi vas omejeval pri vaši ustvarjalnosti, ki bo v prihodnjem tednu zelo poudarjena.
DEVICA 24.8.-22.9.: Pred va-^^ mi je zanimiv teden, ki bo razbil monotonost vsakdanje rutine in vas navdihnil z drugačnim pogledom na svet. Denar: vaših finančnih težav v kratkem še ne bo konec.
VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Odli-^ ^ čno počutje bo posledica aktivnega življenja, ki vas navdaja z energijo. Zaradi optimizma boste v družbi prijateljev v središču pozornosti, med sodelavci pa priljubljeni.
ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Na
delovnem mestu vas čaka huda preizkušnja, ki bo vplivala na vaš vsakdanjik. V načrtovanju počitnic poskušajte biti odprti, saj lahko v nasprotnem primeru načrti odpadejo.
STRELEC 23.11.-21.12.: Vaše počutje bo odvisno od vremena. Občasne nevihte vas bodo navdale z nestrpnostjo, vaše razpoloženje bo zelo spremenljivo. To se lahko pozna v odnosu s partnerjem.
KOZOROG 22.12.-20.1.: Zelo boste odločni. V službi boste svojeglavi, preveč boste poudarjali svoje odločitve. Prosite nadrejenega za bolj individualno delo, da se bodo lahko polno izrazile vaše sposobnosti.
f « VODNAR 21.1.-19.2.: Razumevanje s prijatelji in partnerjem bo dobro vplivalo na počutje. Počitniško razpoloženje bo na vas lenobno vplivalo. Vroče dneve boste najraje preživljali v hladu doma.
RIBI 20.2.-20.3.: Na delovnem mestu vas čaka kup obveznosti, ki jim ne bo videti konca. Vzemite si več časa zase in za družino. Ljubezen: bodite samske ribe bolj sproščene in se ne skrivajte za ideali.
/
RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI
Nedelja, 28. julija 2013
17
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.30 Deželni Tv Dnevnik, sledi Čez-mejni TV-Dnevnik SLO 1
napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.45 Nad.: Secreto de puerte viejo 15.40 Nad.: Un amore e una vendetta 18.00 Film: Inga Lindstrom - Nella rete dell'amore 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Pa-perissima Sprint 21.10 Film: Ti presento i miei (kom.) 23.30 Nad.: Il tredicesimo apostolo
^ Rai Uno
O Italia 1
6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 10.00 Dnevnik 11.15 Road Italy - Day by day 11.25 Nad.: Don Matteo 13.30 17.00 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Nan.: Cu-gino & cugino 15.10 Film: Papa per due 17.15 Estate in diretta 18.50 Igra: Reazio-ne a catena 20.00 Dnevnik 20.30 Teche-techete, vista la rivista 21.15 Nad.: Il com-missario Montalbano 23.15 Dok.: Overland
Rai Due
7.00 Nan.: Tutto in famiglia 7.50 Nan.: I maghi di Waverly 8.40 Nan.: Kyle XY 9.30 Nad.: Gossip Girl 11.15 Nad.: Pretty Little Liars 12.10 Giffoni - Il sogno continua 13.00 Sport mediaset 13.40 Nan.: The Cleveland Show 14.10 Simpsonovi 14.35 Nan.: What's my destiny dragon ball 15.00 Nan.: Naruto 15.25 Nad.: The Vampire Diaries 16.20 Nad.: Smallville 17.45 Kviz: Top one 18.30 Dnevnik 19.20 Nan.: CSI - Miami 21.10 Nord Sud Ovest Est 23.15 Film: Non mi scaricare
7.00 Protestantesimo 7.30 Risanke 8.25 Nan.: Heartland 9.05 Nad.: Settimo cielo 10.30 Rubrike 11.20 Nan.: Il nostro amico Charly 12.10 Nan.: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Nad.: Castle 14.50 Nad.: The Good Wife 16.15 Nan.: Guardia costiera 17.55 SP 2013 - Plavanje, finale in polfinale 18.40 Dnevnik 19.35 Nan.: Castle 20.30 23.40 Dnevnik 21.05 Nan.: Lol 21.10 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 22.55 Nan.: Vegas
La 7
LA
7.00 7.50 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.50 In Onda - Estate 10.30 La7 Doc 11.301 menu di Benedetta 13.30 20.00 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Nan.: Le strade di San Francisco 16.30 Nan.: The District 18.10 Nan.: L'ispettore Barnaby 20.30 In Onda Estate
23.55 Leggende rock
^ Rai Tre
6.00 Dnevnik 6.30 Il cafle 8.00 Agora 10.30 Film: Le massaggiatrici 12.00 Dnevnik 12.15 Nad.: New York, New York 13.05 Co-miche all'italiana 13.10 Nad.: Lena, amore della mia vita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Tgr Piazza Aflari, sledi Tgr LIS 14.55 Nad.: Le nuove avventure di Flipper 15.40 Film: Diabolicamente tua 17.10 Dok.: Geo Magazine 18.55 23.15 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Simpatiche ca-naglie 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Film: The Millionaire (dram., VB, '08, i. D. Patel) 23.55 Dok.: La stagione di Blitz
K Rete 4
6.20 Rubrika: Media shopping 6.50 Nan.: Chips 7.45 Nan.: Charlie's Angels 8.40 Nan.: Pacific Blue 9.50 Nan.: Distretto di polizia 10.50 Ricette all'italiana 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Renegade 12.55 Nan.: Si-ska 14.00 Dnevnik 14.45 Lo sportello di forum 15.30 Nan.: Flikken - Coppia in gial-lo 16.40 Nan.: My life 16.45 Film: Fuoco verde 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Ballistic (akc., '02, i. A. Banderas) 23.05 Film: Mezzanotte nel giardi-no del bene e del male (triler, r. C. Eastwood)
5 Canale 5
6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 10.00 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Film: Picco-li intriganti 11.00 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chiesa) 13.00 Dnevnik in vremenska
21.10 Film: Nomad - The Warrior (pust.) 23.05 Film: Mission
^ Tele 4
7.00 8.30 Deželni dnevnik 7.25 17.25 Aktualno: Salus Tv 7.40 17.40 Dok.: Luoghi magici 8.0518.05 Dok.: Piccola grande Italia 12.45 Musa Tv 13.00 Ricette di Giorgia 13.20 Dnevnik 13.45 Rubrika: Qui studio a voi stadio 17.00 Dnevnik 18.30 Trieste in diretta 19.10 Perle d'arte 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 21.00 Film: Come sposare un millionario 23.00 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved 23.30 Trieste in diretta
Jr Slovenija 1
6.55 Poletna scena 7.25 Utrip 7.40 Zrcalo tedna 8.0015.50, 18.40 Risanke in risane nanizanke 10.35 Nad.: Mladi Leonardo 11.10 Dok. film: Tista lepa leta 12.00 Odd: Ljudje in zemlja 13.00 15.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.35 Polnočni klub (pon.) 15.10 Dober dan, Koroška 16.30 Nan.: Taborniki in skavti 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Poletna scena 17.35 Nad.: Strasti 18.10 Dok. serija: Zgodovina arhitekture 18.55 Dnevnik, kronika, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tednik 21.00 Studio City 22.00 Odmevi 22.40 Vreme, Kultura, Šport 22.50 Poletna scena 23.20 Podoba podobe 23.50 Knjiga mene briga
(t Slovenija 2
7.00 Otroški infokanal 8.00 23.05 Zabavni infokanal 14.05 22.20 Točka 15.50 Odd.: Družinske zgodbe 16.45 To bo moj poklic 17.15 Dober dan, Koroška! 17.55 SP - Plavanje, prenos 19.50 Žrebanje 3x3 plus 6 20.00 Nad.: Dediščina Evrope 20.50 Nad.: Vera
Slovenija 3
6.00 8.00, 9.00, 19.55, 21.55 Sporočamo 6.35 15.05 Poslanski premislek 6.45 13.00 Svet v besedi in sliki 9.05 Evropski premislek 9.10 21.30 Žarišče 9.25 Slovenci Evropejci 9.40 Tedenski izbor 11.25 Zrcalo tedna 12.00 Satirično oko 13.15 Utrip 13.30 Prvi dnevnik 13.55 Evropski premislek 15.30 17.25 Poročila 15.45 Satirično oko 17.10 Tedenski napovednik 17.50 Kronika 18.40 21.25 Beseda volilcev 19.00 Dnevnik 19.30 Kronika 20.00 23.05 Aktualno 20.40 Na tretjem... 21.45 Kronika 22.00 Tednik (pon.) 22.50 Danes, izbor 23.20 Odmevi
Koper
13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Film: Kid Bleu (vestern) 16.15 Vesolje je... 16.45 Istra in... 17.15 Istrska potovanja 18.00 Žogarija 18.35 Vremenska napoved 18.40 22.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 22.30 Šport 19.30 Ciak Junior 20.00 Nautilus 20.30 Ar-tevisione 21.00 SP - Plavanje 22.15 Ora musica 23.00 Lynx koncert
Tv Primorka
8.35 10.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 Žogarija na Bledu 9.30 ŠKL 10.30 Novice, Videostrani 17.30 Mozaik za gluhe in naglušne 18.30 Naš čas 19.30 Dnevnik, vremenska napoved, kultura, napovedujemo... 20.00 Znanstveni večer 21.00 Na kavi z Giannijem 21.30 Dnevnik TV Primorka, Vreme, Kultura 22.00 Glasbeni večer
pop Pop TV
7.00 Risanke 11.55 Tv Prodaja 13.00 Nan.: Tv Dober dan 13.55 Nan.: Pod eno streho 14.50 Nan.: Mladi zdravniki 15.15 Nan.: Precej legalno 16.05 Nad.: Ljubljena moja 17.00 24 ur popoldne 17.10 Nad.: Rožnati diamant 18.00 Nad.: Kot ukaže srce 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Film: Vse za denar 21.45 24UR - zvečer 22.05 Nad.: Razočarane gospodinje 23.00 Nad.: Dogodek
Kanal A
6.35 Risanke 7.50 Nan.: Will in Grace 9.05 Faktor strahu ZDA 9.55 Top Gear 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 12.55 Nan.: VIP 14.35 Film: Reci da (kom.) 16.35 Nan.: Ji-mova družina 17.05 Nan.: Na kraju zločina 18.35 Volan 19.10 Nan.: Vsi moji moški 19.35 Nan.: Dva moža in pol 20.00 Film: Igra 22.15 Film: Napačna odločitev 23.55 Nad.: Spartak - Kri in pesek
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena; 11.00 Poletni Studio D; 13.20, 17.10 Music box; 13.30 Kmetijski tednik (pon.); 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Tretja izmena; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica; 17.30 Odprta knjiga: Alojz Rebula: Nokturno za Primorsko - 17. nad.; 18.00 V sinjo brez-končnost; 18.40 Vera in naš čas; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 5.30 Jutranja Kronika; 5.50, 8.45 Radijska Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditev danes; 10.00 Pod dresom; 11.00 Poletna pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Z vročega asfalta; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik; 21.00 Lepo je bilo; 21.30 Gremo plesat; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Poletna promenada.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30,
_ P d r k 29 j lij VREDNO OGLEDA
HM Ponedeljek, 29.julija	-
UMI Rai 3, ob 21.05
The millionaire
Velika Britanija, ZDA 2008 Režija: Danny Boyle Igrajo: Dev Patel, Freida Pinto, Mia Drake in Imran Hasnee
Osem oskarjevih nagrad in cela vrsta svetovnih priznanj za zgodbo o
Jamali Malika, osemnajstletni siroti iz revnega dela Mumbaja, ki na indijski različici kviza Lepo je biti milijonar loči od 20 milijonov rupij samo eno vprašanje. Ker nihče ne more verjeti, da bi res lahko znal odgovoriti na vsa vprašanja, ga aretirajo: osumljen je goljufije. Med nočnim zasliševanjem policijski inšpektor ugotovi, da je tudi Jamala zbegal lastni uspeh. Vrnejo se k vprašanjem, Jamal pa za vsakega posebej pojasni, kako je izvedel za odgovor. Tako pride na dan neverjetna zgodba o njegovem življenju na ulici in o dekletu, ki ga je ljubil in izgubil.
17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 8.00 Calle degli Orti Grandi - Estate; 8.05 Horoskop; 8.50 Pesem tedna; 9.35 Appunta-menti d'estate; 10.15, 19.20 Siga Single; 10.35, 15.00, 19.00, 21.30, 23.30 Glasbena lestvica; 11.00 La radio fuori; 13.00, 22.30 Summerbeach; 13.35 Ora musica; 14.00 Reportage istriani; 14.35, 22.00 My radio; 16.00 E... state freschi; 18.00 Sconfinando - Il meglio; 20.00 London calling; 21.00 Sonoramente classici; 23.00 Fegiz Files; 0.00 Nottetempo.
SLOVENIJA 1
5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Varčevalni nasveti; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih, Iz sporedov; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.29 Informativna odd. v angl. In nem.; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2
5.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 6.30, 17.30 Novice; 5.30, 7.00 Jutranja kronika; 6.00 Novice, promet; 6.15 Vreme po Sloveniji; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 8.00, 9.05, 11.00, 11.45 Ime tedna; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15, 17.45 Na val na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.10 Botrstvo; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila;11.45 Ime tedna; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Spored; 14.00 Kulturnice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivuje; 15.30 DIO; 16.45 Twit na i; 18.00 Telstar; 18.50 Sporedi; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Top albumov; 21.00 Razmerja; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 V soju žarometov.
SLOVENIJA 3
10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutra-njica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Kulturna panorama; 12.05 Ar-sove spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Nove glasbene generacije; 17.30 S knjižnega trga; 18.00 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 19.00 Literarni nokturno; 19.10 Medigra; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Radijska igra; 23.00 Jazz avenija, 23.55 Lirični utrinek.
RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper. (105,5 MHZ).
APrimorski
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS -
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
1 8 Nedelja, 28. julija 2013
APrimorski
r	dnevnik

Ulica dei Montecchi 6 E tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E
SVETOVNO PRVENSTVO - Martina Grimaldi in Tania Cagnotto
Veselje in žalost
BARCELONA - Na svetovnem prvenstvu v daljinskem plavanju je na 25-kilometrski preizkušnji zmagal Nemec Thomas Peter Lurz, v ženski konkurenci je zlato osvojila Italijanka Martina Grimaldi. Lurz je s tem osvojil naslove v vseh štirih disciplinah daljinskega plavanja. Za Lurzem je končal Belgijec Brian Ryckeman, bronast je bil Rus Jevgenij Dračev, za Gri-maldijevo sta se zvrstili Nemka Angela Aleksandra Maurer in Američanka Eva Muriel Fabian. Grimaldi-jeva, ki je sicer pred tem razočarala na razdaljah 5 in 10 kilometrov, je Nemko premagala v fotofinišu. Na 4. mesto se je uvrstila »azzurra« Alice Franco. Lurz je bil prvak na pet in deset kilometrov, na prvenstvu v Barceloni pa je bil zlat tako na 25 kilometrov kot tudi na ekipni preizkušnji na pet kilometrov.
V skokih v vodo s trimetrske deske pa se s tretjo kolajno ni okitila »az-zurra« Tania Cagnotto, ki je zasedla prav nič hvaležno 4. mesto. Zmagala je Kitajka He Ze, pred rojakinjo Wang Han. Tretja je bila Kanadčanka Ware. Maria Marconi je tekmovanje končala na 6. mestu.
Danes se bo začel plavalni del. Našo deželo bo Kataloniji predstavljala Videmčanka Alice Mizzau, ki bo v torek nastopila v disciplini 200 metrov prosto in v ženski štafeti 4 X 200.
Martina Grimaldi je v fotofinišu premagala Nemko Angelo Maurer
ansa
TENIS - Turnir ATP v Umagu
Fognini v odlični formi
UMAG - S trinajsto zaporedno zmago na turnirjih ATP se je Fabio Fognini z zmago proti Francozu Monfil-su (6:0, 3:6, 7:6) uvrstil v finale turnirja Croatia Open v Umagu. V današnjem finalu bo igral proti zmagovalcu drugega polfinalna dvoboja Seppi-Robredo (igrali so pozno sinoči).
JADRANJE - Finn
Žbogar prvak
ROSTOCK - Najboljši slovenski jadralec v zgodovini Vasilij Žbogar je še drugič v karieri postal evropski prvak. Potem ko je bil pred desetimi leti najboljši v laserju, mu je uspeh uspelo ponoviti tudi v razredu finn na prvenstvu, ki se je včeraj končalo v nemškem War-nemundeju. Zadnja regata za medalje je zaradi pomanjkanja vetra odpad-la.Žbogar je prepričljivo osvojil naslov, saj je bil v vodstvu od prvega dne prvenstva in je zbral 24 točk. Pred drugou-vrščenim Britancem Edom Wrightom (31 točk) si je prijadral sedem točk prednosti. »To je težko prigaran naslov. Lani sem imel težko obdobje, kar se jadranja tiče, ker nisem imel pravega razumevanja in pomoči. Ta naslov je poplačilo napornega dela pozimi, ko smo dobro začrtali pot in izbrali take treninge, ki so mi pomagali v boju za naslov,« je povedal Žbogar.
Hrvat pozitiven
Lewis Hamilton v »pole position«
BUDIMPEŠTA - Britanski voznik formule 1 Lewis Hamilton je dobil kvalifikacije pred današnjo dirko za svetovno prvenstvo na Madžarskem. Za članom Mercedesa, ki si je pri-vozil 30. najboljši startni položaj v karieri, je končal aktualni svetovni prvak, Nemec Sebastian Vettel (Red Bull). Tretji je bil Francoz Grosjean (Lotus). Iz druge startne vrste bo poleg Grosjea-na začel Nemec Rosberg (Mercedes), iz tretje pa bosta starta-la Španec Alonso (Ferrari) in Finec Raikkonen (Lotus).
ZAGREB - Hrvaški teniški igralec Marin Čilic je bil pozitiven na dopinškem testu. Čilic naj bi nevede zaužil doping, in sicer preko dodatka k prehrani, ki ga je kupil v Munchnu aprila.
Pozitiven tudi vzorec B
NEW YORK - Ameriška protido-pinška agencija (USADA) je sporočila, da je bil pozitiven tudi vzorec B sprinterja Tysona Gayja.
Kolo je obesil na klin
KRANJ - Po 25 letih se je na včerajšnji dirki po Kranju od profesionalnega kolesarstva poslovil eden najboljših slovenskih kolesarjev vseh časov Tadej Valjavec.
V Italiji dirka Po Poljski
MADONNA DI CAMPIGLIO - V italijanskem Roveretu se je začela 70. kolesarska dirka po Poljski. Uvodno etapo s ciljnim vzponom v Madonno di Cam-piglio je dobil Italijan Diego Ulissi. GORSKO KOLO - Na andorski dirko gorsko-kolesarskega olimpijskega krosa je Tanja Žakelj bila 5., Blaža Klemenčič pa 9.. Zmagala je Nemka Spitz. NAJBOLJŠI IZID SEZONE - Olimpijska zmagovalka Shelly-Ann Fraser-Price je drugi dan diamantne lige v atletiki v Londonu dosegla najboljši letošnji izid na svetu na 100-metrski razdalji. Jamajčanka je slavila zmago z 10,77 sekunde.
NOGOMET - 1. SNL, 3. krog: Maribor - Koper 6:1, Gorica - Domžale 1:2, Celje, Rudar 0:1.
Natečaj Primorskega dnevnika za otroke poletnih centrov in športnih kampov
poletna igralnica
Nogometni kamp »Magic Football« Mladost 2013
»Zjutraj smo se ogreli, nato trenirali, ob koncu vsakega dopoldneva smo igrali še tekmo na manjšem igrišču ločeno po skupinah: posebej mlajši in starejši. Najbolj namaje bilo všeč, ko smo igrali ena proti ena.« Dimitri, 14 in Daniele, 11
»Prišel sem na kamp, ker mi je všeč nogomet in ker so tu tudi moji prijatelji.« Marko, 8
»Ko nismo igrali nogometa, smo se zabavali z namiznimi igrami, zbivanje in lovljenje pa smo igrali pred začetkom vadbe.« Mirko, 11
»Naši mentorji so bili Fulvio, Matej in Dario, za nas je skrbela tudi Emanuela. Najlepše je bilo med malico: ko so drugi jedli, smo se mi igrali na igrišču. Izvajali smo penale ali pa igrali vsi proti vsem (»italiana«).« Jonathan
»Najbolj mi je bilo všeč, ko smo risali.« Matija, 6
»Na kampu smo trenirali nogomet. Dosegel sem devet golov.« Simon, 5
/	TRST
Nedelja, 28. julija 2013
19
JARO FURLANI (SIRENA) USPEŠNO JADRAL V ZDA
Jadralec barkovljanske Sirene Jaro Furlanije v zadnjih tednih uspešno jadral na severno-ameriškem prvenstvu (razred farr 30) Newport Sailing Week v Newportu v Združenih državah Amerike. Z jadrnico Ramrod (lastnik je Jabin Rodrick, taktik pa Chris Larson, na sliki levo) je osvojil 2. mesto. Na svetovnem prvenstvu v razredu farr 30 pa je Rodrickova posadka osvojila solidno tretje mesto.
HLADILI SO SE NA LEDENIKU
SK Devin je v sodelovanju z ZSŠDI-jem organiziral tedenske poletne priprave na ledeniku Molltaler na avstrijskem Koroškem. Na ledeniku je več kot tri metra snega in proge so bile lepo urejene. Pa tudi vreme je bilo smučarjem Devi na naklonjeno. Na ledenik so se odpravili v zgodnjih jutranjih urah, ko so trenirali slalom in veleslalom. Več poudarka so tokrat posvetili slalomu s klasičnimi postavitvami in poligoni. Skupino sta vodila trenerja Aleš Sever in Matej Štolfa. Sledile so tudi popoldanske aktivnosti v dolini, kjer so opravili kondicijske treninge, treninge z rolerji, pohod na bližnje vrhove in plavanje v bazenu. Poletnih priprav so se udeležili: baby miški Erik Bordon, Maks Škerk, Caterina Šinigoi, Sara Petric, Andrea Mladosich ter dečki/naraščajniki Rudy Škerk, Petra Basezzi, Enrico Rožič, Petra Udovič, Gaia Ruzzier in Matej Udovič.
JADRANJE - Posadki Sirene in Čupe na mladinskem svetovnem prvenstvu v razredu 420
Kar tako naprej
□ Obvestila
Prvi del svetovnega mladinskega prvenstva v razredu 420 v Valencii se je za jadralki in jadralca Sirene ter Čupe končal nadvse uspešno. Ženska posadka Sirene Carlotta Omari in Francesca Russo Cirillo po šestih regatah vodi pred rojakinjama Anno Bettoni in Sofio Carluccio. Jadralki Sirene sta včeraj dosegli 2. in 15. mesto. Mešana moška posadka Sirene in Ču-pe, sestavljata jo Mattia Ugrin in Mirko Juretič, je prav tako izpolnila prvotni načrt in se uvrstila v zlato skupino. Včeraj sta si fanta izborila 4. in 20. mesto.
»Doslej je vse šlo po načrtih. Punci še naprej zanesljivo vodita, medtem ko sta se fanta uvrstila v zlato skupino, to se pravi med najboljše (med 30 odstotki nastopajočih). Moška konkurenca je še posebno huda. Odslej bosta lahko tekmovala razbremenjena in brez večjih pritiskov. Mislim, da jima bo lažje. Jutri (danes) se bodo tako pri moških kot pri ženskah začeli zaključni boji. Taktika bo drugačna kot v kvalifikacijah. Borili se bomo do zadnjega atoma moči,« je iz španske obale včeraj poročal trener Matjaž Antonaz, ki je še dodal, »da je zelo zadovoljen«.
ZSŠDI obvešča, da bo goriški urad zaprt do
vključno torka, 30. julija.
JADRALNI KLUB ČUPA IN ZSŠDI organizirata tečaje jadranja na jadralnih deskah za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 13. leto starosti. Tečaji bodo celotedenski in ob vikendih. Vikend: 2., 3.,
4. avgusta. V petek zvečer ob 19.00 teorija, sobota in nedelja 10.00-16.00 na morju. Tedenski: od 5. do 9. avgusta,11.00-17.00. Po dogovoru organiziramo tečaje tudi v drugih terminih. Vpisovanja in info.: tajništvo pon-sre-pet, 10.0013.00, sobote 16.00-18.00, v našem sedežu v sesljanskem zalivu, tel./fax 040-299858, info@yccupa.org.
AŠZ MLADOST in ZSŠDI organizirata nogometni kamp za deklice in dečke od 5. do 14. leta starosti od ponedeljka, 19., do vključno sobote, 24. avgusta, na nogometnem igrišču v Doberdobu. Vodili ga bodo slovensko govoreči trenerji za nogometaše in vratarje. Vpisovanje in informacije: tel. 339-3853924 ali erimic65@tiscali.it (Emanuela). KK BOR in ZSŠDI organizirata celodnevni Košarkarski kamp na Stadionu 1. maja, namenjen deklicam in dečkom od 6. do 12. leta. Prva izmena: ponedeljek, 26. avgusta - petek, 30. avgusta. Druga izmena: ponedeljek, 2. septembra - petek,
6. septembra. Za informacije in vpis: Karin Malalan 3406445370 ali karinmalalan@gmail.com.
KOŠARKA - C- in D-liga 2013/14
NOGOMET - Priprave NK Kras na novo sezono v elitni ligi
v deželni C-ligi kar 18 Konec počitnic
ekip (tudi Don Bosco)	r
Zbor jutri popoldne v Repnu - Tudi hrvaški nogometaši kot državljani EU - Začetek prvenstev 8. septembra
Deželna košarkarska zveza je včeraj objavila seznam ekip, ki bodo igrale v deželni C-ligi. V sezoni 2013/14 jih bo kar 18. Zveza je namreč ugodila prošnji kluba Centro Sedia Basket iz Korena (Corno di Rosazzo), ki se je zaradi finančnih težav odpovedal državni diviziji B. Korenski ekipi so za nastop v deželni C-ligi podelili tako imenovano »wild card«. V deželno C-ligo so znova vključili tudi ekipo Pallacanestro Tagliamento Latisana, ki je lani izpadla v D-ligo. Največje presenečenje pa prav gotovo predstavlja vključitev v najvišjo deželno ligo tržaške ekipe Don Bosco, ki je po lanski sezoni (2012/13) celo izpadla v promocijsko ligo. Za tržaški klub je torej kar dvojno napredovanje. V deželni C-ligi bosta v novi sezoni igrala tudi tržaški Bor in dolinski Breg. Ostale ekipe so: Ubc Videm, Col-linare Fagagna, Corno di Rosazzo, Tar-cento, San Daniele, Codroipo, Latisa-na, Cervignano (vse iz videmske pokrajine), Goriziana, Fogliano, Romans, Pallacanestro Monfalcone in Falconstar Monfalcone (iz goriške pokrajine) ter Servolana, Bor, Breg in Don Bosco (iz tržaške pokrajine).
Deželna zveza je objavila tudi skupini v deželni D-ligi. Kontovel in Sokol se bosta v skupini A pomerili z: Albo iz Krmina, Cestistica Basket Udinese, Per-teole, Santos Trst, San Vito Pallacane-stro, Ronchi in Basket 4 Trieste.
prej do novice
UMETNOSTNO KOTALKANJE
»Naše« niso prepričale
Na državnem prvenstvu v Roc-carasu v starostni kategoriji jeunesse sta Poletovi kotalkarici Metka Kuk in Katarina Jazbec včeraj izpeljali kratki program. »Nastop ni bil na nivoju, tako da se nista uspeli uvrstiti med prvih trideset tekmovalk,« je bil razočaran njun trener Mojmir Ko-korovec. V ospredju ni bila niti slovenska kotalkarica Gradisce Katja Pahor. Danes bo na vrsti dolgi program.
Vodi Sbei, Mlinarič 2.
Na Svetovnih igrah (World Games) v kolumbijskem Caliju je slovenska umetnostna kotalkarica Lucija Mlinarič po včerajšnjem kratkem programu 2. Trenutno vodi Italijanka Debora Sbei. Svetovne igre so neke vrste olimpijske igre neolimpijskih športov. Z zlato kolajno se je leta 2009 na Tajvanu okitila tudi Poletova ko-talkarica in večkratna svetovna prvakinja Tanja Romano.
Trener Krasa Branko Zupan
kroma
Z jutrišnjim dnem bo konec počitnic za nogometaše repenskega Krasa, ki bodo v novi sezoni še naprej pod taktirko slovenskega stratega Branka Zupana igrali v deželni elitni ligi. Zbor rdeče-belih bo ob 17. uri v Repnu. Trening pa se bo začel ob 18. uri. Trener Zupan in njegov pomočnik Matej Bom-bač, ki bo skrbel za fizično pripravo, bosta imela na razpolago kar 25 nogometašev. Prvi teden bosta odsotna le Lu-ca Carli in Brian Giani. Vse do velikega šmarna bodo trenirali vsak dan, prosti bodo le ob nedeljah. V torek bodo na vrsti testiranja, v soboto, 10. avgusta, pa bodo v Sežani igrali prvo prijateljsko tekmo proti domačemu Taboru. Prva pokalna tekma bo v soboto, 24. avgusta ob 20.30. Drugi krog bo v torek,
Kras Repen 2013/14
Vratarji: Angelo Calligaro (letnik 1989), Luca D'Agnolo (94), Dalibor Karan (96); obramba: Gabriele La Pasquala (94), Predrag Arcaba (72), Lorenzo Colavetta (89), Rok Božič (85), Anton Žlogar (77), Luca Carli (93), Nichloas Miniussi (96), Andrea Costa (96), Luca Sineri (96), Stefano Simeoni (95), Stefano Krizman (96); sredina: Ulpiano Capalbo (90), Fabio Marco Giordano (83), Milan Grujič (89), Michele Modolo (84), Luka Spetič (82), Peter Ridolfi (94), Alessio Vescovo (96), Alessio Caselli (96), Nicolas Bianco (95), Brian Giani (95); napad: Andrea Maio (96), Gabriele Petracci (96), Radenko Kneževič (79), Alessio Corvaglia (91). Trener: Branko Zupan; pomožni trener in trener mladincev: Michele Campo; kondicijski trener in fizioterapevt: Matej Bombač; trener vratarjev: Bojan Gulič; zdravnica: Katja Simunich; spremljevalec: Tullio Simeoni.
www.primorski.eu1
primorski_sport facebook ^
primorski_sport
y fcuuifefeer
Na delu tudi (okrnjena) Triestina
Od jutri na delu. S precejšnjo zamudo napram drugim (seveda, če bodo igrali v D-ligi) se bodo tudi igralci Triestine le začeli potiti. Jutri ob 15. uri se bodo Constantini in igralci zbrali na Roccu, od koder bodo odšli v Domjo, kjer bo na programu prvi trening sezone. Treningi bodo potekali na raznih igriščih, med temi tudi na proseški Rouni, ki ga je športno društvo Primorje dalo na razpolago Triestini. Seveda bo na prvih treningih Costantini imel na razpolago le omejeno število igralcev, saj je kupoprodajna borza v polnem teku in je še vedno vezana na ligo, v kateri bo Triestina nastopala v prihodnji sezoni. Razne neuradne lestvice postavljajo Triestino med petim in štirinajstim mestom na posebnem seznamu kandidatov za repasaž. Glede na število odpovedi naj bi bilo v tem trenutku gotovih mesta v D-ligi trinajst ekip. To se pravi, da bi bila Triestina na prepihu v primeru, da bi prevladala najslabša od možnih hipotez. A vse do končne odločitve nogometne zveze (najbrž šele 5. avgusta) gre le za račune brez krčmarja.
Na jutrišnjem prvem treningu bo dvojica Costantini/Tul imela na razpolago sledeče igralce: potrjeni so Del Mestre, Lapaine, Piscopo, Vianello, Cardin, Sessi, Potenza, Paolucci, Cipracca, Da Ros in nov nakup De Bona. Tem gre dodati še nekaj igralcev, s katerimi se Triestina pogaja. Ti so: Franceschin, Federico Zetto, Corradini, Stentardo in Bertoni. (I.F.)
SOVODNJE
Imajo »top playerja«
Sovodenjci, ki bodo tudi letos igrali v 1. AL, imajo »top playerja«. Z belo-modrimi bo letos igral izkušeni vezist Aleš Puš (letnik 1979), ki ima za seboj dolgo, tudi mednarodno kariero. Igral je pri ljubljanski Olimpiji, z Gorico je bil trikrat državni in enkrat pokalni prvak, nosil je dres Kopra in nazadnje lani mi-renske Adrie. Igral je tudi na Cipru (ekipa Ethnikos Achnas). Zbral je 6 tekem v ligi prvakov in 5 v pokalu Uefa.
27.	avgusta, tretji pa v soboto, 31. avgusta. Prvenstvo elitne lige se bo začelo 8. septembra.
OSTALI - Naša predstavnika v promocijski ligi, Juventina in Vesna, bosta priprave na novo sezono začela v ponedeljek, 5. avgusta. Podobno tudi nogometaši Sovodenj v 1. AL. Medtem ko bo Primorec začel vaditi 12. avgusta.
POKAL - Državni pokal promocijske lige ter deželni pokal 1. in 2. amaterske lige se bo začel v nedeljo, 25. avgusta ob 16.30. Drugi krog bo v sredo,
28.	avgusta (ob 20.30), tretji pa v nedeljo, 1. septembra. Deželni pokal 3. AL se bo začel 1. 9. Drugi in tretji krog pa bosta na sporedu 8. in 15. septembra. Četrtfinale državnega pokala bo 2. oktobra, polfinale 13. novembra, finale pa 6. januarja.
PRVENSTVA - Deželna prvenstva od elitne do 2. amaterske lige se bodo začela 8. septembra. Nogometaši 3. AL pa bodo prvo tekmo igrali v nedeljo, 22. septembra. Državna D-liga se bo začela že 1. septembra. Prvi pokalni krog D-lige pa bo v nedeljo, 18. avgusta.
HRVATI - Podobno kot slovenski državljani tudi hrvaški nogometaši v italijanskih amaterskih ligah ne bodo več nastopali kot tujci. Kot državljane Evropske unije (Hrvaška je od 1. julija 28. članica EU) jih bodo klubi lahko registrirali v neomejenem številu.
MLADI - V elitni in promocijski ligi bodo morali v sezoni 2013/14 od prve minute na igrišču igrati po en igralec letnika 1994 in še eden letnika 1995.
- 1 - Še en dan imajo klubi, da se po spletni strani državne nogometne zveze lnd.it vpišejo v deželna amaterska prvenstva. Rop zapade jutri točno ob 19. uri. Kot kaže, kar nekaj klubov se bo odpovedalo raznim ligam. Nekatera društva pa se bodo združila, tako da bo prišlo še do nekaterih repasaž. (jng)
Ekipi najmlajših Sovodenj nagrada »Kultura in vrednote«
Nogometaši ekipe najmlajših Sovodenj, ki jih je v lanski sezoni vodil trener Luka Cijan, so prejeli nagrado deželne nogometne zveze »Cultura e valori« (Kultura in vrednote). Zveza je športno društvo Sovodnje nagradila z denarno nagrado (200 evrov).
20
Nedelja, 28. julija 2013
VREME, ZANIMIVOSTI
/
VREMENSKA SLIKA
Vremenska napoved
Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri.
Dopoldan bo povsod sončno in pretežno jasno, čez dan se lahko v gorah pooblači, zlasti v predalpskem svetu. Še bo vroče, vendar bo čez dan nekaj več rahlega vetra kot dan prej. Zato bo manj soparno.
Danes bo pretežno jasno. Čez dan bo ponekod pihal jugozahodni veter.
Najnižje jutranje temperature bodo od 15 do 21, najvišje dnevne od 30 do 36, jutri do 38 stopinj C.
Jutri popoldne so možne poo-blačitve, tudi z možnostjo hujših neviht, zlasti v gorskem svetu z močnimi sunki vetra.
Jutri bo sončno in zelo vroče. Ponekod bo pihal jugozahodni veter. Zvečer in v noči na torek bodo predvsem v severni Sloveniji možne krajevne nevihte.
2000 m ..........19
2500 m ..........17
2864 m ..........12
UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 8,5 in v gorah 9,5.
Francija odpravila prepoved žaljenja predsednika
PARIZ - Francozi lahko sedaj po mili volji žalijo svojega predsednika, če to želijo, saj je francoski parlament odpravil starodavno prepoved žaljenja poglavarja države. Po spremembi zakonodaje se bo moral predsednik poslej obrniti na sodišče, če se bo počutil užaljenega in bo moral dokazati razžalitev.
Sporno prepoved so med drugim uporabili leta 2008, ko je nek moški pred takratnim francoskim predsednikom Nicolasom Sarkozyjem vihtel transparent z napisom »Izgini, kreten!«. Moškega so nemudoma pridržali in ga oglobili s 30 evri zaradi razžalitve predsednika. Evropsko sodišče za človekove pravice je naknadno to kazen označilo za kršitev svobode izražanja.
Turčija izpustila ptico, ki naj bi vohunila za Izrael
TEL AVIV - Turške oblasti so osvobodile ptico, za katero so domnevale, da vohuni za izraelsko obveščevalno službo Mosad. Prebivalci vasi Altinaja so sumili, da bi bila majhna postovka lahko več kot navadna ptica, ko so odkrili, da nosi kovinski obroč z napisom 24311 Tel Avivunia Izrael. Lokalne oblasti so ptico nato skrbno pregledale, da bi ugotovile, če morda nima vsajenih mikročipov. Rentgenska slika ptice je nato končno prepričala oblasti, da je ptica običajen primerek izraelskega živalskega sveta. Po preiskavi so se turške oblasti odločile, da ne bodo vložile obtožnice in so po krivem obdolženo ptico osvobodile.
HRVAŠKA - Na spletu lestvica 10 za otroke najprimernejših plaž
Najboljša je plaža v Zatonu
Na drugem in tretjem mestu ji sledita plaži Veli žal na otoku Lošinj in Dražica pri Biogradu
ZAGREB - Na Hrvaškem je največ plaž, ki so posebej primerne za otroke, na otokih, prva na seznamu pa je dolga peščeno-gramozna plaža v Zatonu pri Zadru (na sliki), ki jo že leta priporočajo številni starši. Plaža se je uvrstila na vrh seznama desetih najboljših plaž na hrvaškem Jadranu za starše z majhnimi otroki, ki jih je objavil portal klokanica.hr.
Poleg borovega gozda in plitvega morja ta plaža ponuja tudi vrsto vsebin za starše in otroke, je pa treba plačati vstopnino, opozarja por-tal.Glavni kriteriji pri pripravi seznama najboljših kopališč so bili sicer dostop do plaže, vstop v vodo in senca.
Zatonski plaži na tej lestvici sledita gramozni plaži Veli žal na otoku Lošinj in Dražica pri Biogradu, kot tudi peščeni plaži Rajska na Rabu in Saharun na Dolgem otoku. Saharun ima plitvo morje tudi 400 metrov od obale, poudarja portal.
Priporočajo tudi plažo Slanica na otoku Murter, ki je delno peščena, sicer pa ima tudi betoniran in kamniti del. Gramozna plaža je tudi Soline na otoku Hvaru, med »deset najlepših na svetu« pa je portal uvrstil gramozno plažo Punta rata v Brelih pri Makarski.
Največja peščena plaža med desetimi na tem seznamu je Vela Prži-na na Korčuli, kot zelo atraktivno za starše z majhnimi otroki pa navajajo tudi gramozno plažo Vučine na južni strani Pelješca.
Poudarjajo še, da je na vseh naštetih plažah mogoče uživati v izjemnih naravnih lepotah ter da niso vse nabito polne niti sredi turistične sezone. (STA)
REKORDERJA - Moški v ZDA star 112 let
Najstarejša na svetu 119-letna Južnoafričanka
NEW YORK - Guinnessova knjiga rekordov je ugotovila, da je trenutno najstarejši moški na svetu 112-letni Američan Salustiano Sanchez-Blazquez, ki se je rodil 8. junija 1901 v španski vasici El Tejado de Bejar. Najstarejša oseba na svetu pa je 119-letna Južnoafričanka Johanna Ma-zibuko. Najstarejši Zemljan je bil do svoje smrti 12. junija 116-letni Japonec Jiroemon Kimura. Na svetu je verjetno kdo, ki je še starejši, vendar pa imata Salustiano Sanc-hez-Blazquez in Johanna Mazibuko uradni potrdili o rojstvu.
Kar 90 odstotkov vseh ljudi starejših od 100 let je žensk. Mazibukova se je rodila 11. maja 1894 in je preživela britansko kolonizacijo, rasistični sistem apartheida in vzpona Nelsona Mandele na predsedniški položaj ter njegovo upokojitev. Njen 77-le-tni sin Tseko Mazibuko, ki živi z njo nedaleč od Johannesburga, pravi, da mama še vedno pospravlja svojo posteljo, kuha, pere perilo in se oblači, čeprav dolgo časa več ne more stati na nogah, ne da bi se ji
zavrtelo. Večino časa zato porabi za gledanje televizije. Mazibukova je preživela je pet od svojih sedmih otrok. Svojo starost dokazuje z osebno izkaznico, izdano leta 1986, kjer je naveden njen rojstni datum.
Salustiano Sanchez-Blazquez pravi, da ni dosegel nič posebnega s tem, da je še živ. »Sem pač starec,« je dejal za Guin-nessovo knjigo rekordov. V mladosti je igral na porokah in zabavah na ljudski instrument dulzanijo, neke vrste piščalko. Potem se je s 17 leti preselil z bratom in prijatelji na Kubo, kjer so delali v nasadih sladkornega trsa.
Leta 1920je prišel v ZDA preko otoka Ellis in se zaposlil v rudniku premoga v državi Kentucky. Kasneje se je preselil na sever države New York pri Niagarskih slapovih, kjer je delal v gradbeništvu. Posebne skrivnosti za dolgo življenje nima, razen tega da je vsak dan pojedel banano in nekaj tabletk anacina, neke vrste aspirina. Hčerka pravi, da je razlog v tem, da je hudo trmast in samosvoj. (STA)
Winterbottom v Toskani snema film po zgodbi Amande Knox
SIENA - Britanski režiser Michael Winterbottom bo v okolici Siene snemal film »The Face of an Angel« (Obraz angela), ki ga je navdahnila medijsko odmevna zgodba Amande Knox. Ameriška študentka je obtožena spolnega napada in umora Meredith Kercher. Sprva je bila obsojena, na prizivni obravnavi oproščena, nazadnje pa je letos vrhovno sodišče sodbo razveljavilo.
Winterbottomov film bo temeljil na knjigi »Angel Face: Sex, Murder and the Inside Story of Amanda Knox« (Angelski obraz: Seks, umor in intimna zgodba Amande Knox), ki jo je napisala v Rimu živeča ameriška novinarka Barbie Latza Nadeau. Po poročanju agencije Ansa bo prva klapa filma padla v prihodnjih
mesecih, vloge pa naj bi zasedali znani igralci. Knoxo-va in njen nekdanji fant Raffaele Sollecito sta bila najprej obsojena na 26 oziroma 25 let zapora zaradi spolnega napada in uboja Meredith Kercher v Perugii leta 2007, a sta bila nato leta 2011, po štirih letih zapora, oproščena. Konec septembra bosta morala ponovno pred sodišče, saj so sodniki sprejeli lani vloženo pritožbo tožilstva, ki vztraja, da sta Knoxova in Sollecito umorila Kercherjevo.
21-letno Kercherjevo so našli napol golo s prerezanim vratom v njeni spalnici v hiši, ki jo je delila s Knoxovo. Zaradi umora je za zapahi pristal tudi državljan Slonokoščene obale Rudy Guede. Tožilstvo trdi, da je bila britanska študentka umorjena po spolnem napadu, v katerem so sodelovali Knoxova, Sollecito in Guede. Amanda Knox, ki so jo v medijih poimenovali angel z ledenimi očmi, ves čas trdi, da je nedolžna.