Poštnina plačana v gotovini. Številka 1 Din Uprava: Nebotičnik, Ga* jeva ul. 1. Telefon 38-35. Cek. račun: Ljubljana štev. 14.614. Izhaja vsak dan, razen ob ponedeljkih In po praznikih. GLAS NARODA Naročnina na mesec je 12 Din. Za tujino 20 Din. Uredništvo« Ljubljana, Nebotičnik, Gajeva ulica it 1. Telefon 38-88. Rokopisov ne vračamo, St. 75. Ljubljana, sreda 1. aprila 1936. Leto II. Kamniške skrivnosti — Med mladimi starci — Meščan za kmeta in narobe — Demon alkohol — Povoženi Mufi v krsti — Plaz ga je zasut — Tihe ta p če v trik — Koncert „Lire** v Kamniku — Problem letoviščarjev Abesinski demanti Addis A beba, 31. marca. a. Agencija »Radio« javlja, da se uradno demantira vest o padcu Sokote, kakor tudi vest o padcu Dagaburja. Italijanski avioni bombardirajo še nadalje vse abesinske postojanke na severni fronti. V teku zadnjih treh dni so bila bombardirana vsa naselja, ki nahajajo ob jezeru Ašangi ter v provinci Amhari. Posebno so razdejana mesta Gondar, Dabat in Davark. Abesinska vojska ni dosegla nikakega večjega uspeha. Harar je utrpel pri zadnjih dveh bombardiranjih veliko materijalno škodo. Zelo je poškodovan tudi evropski del mesta. Železniške proge Italijani niso bombardirali. Položaj na bojiščih Zenska ljubi moškega čistejše, ona ljubi v njem pričujoči pred* met svojega srca; on pa v nje) često le tvorbo svoje fantazije, — odtod tudi njegovo omahova* nje. Jean Paul Dnevna pratika Torek, 1. aprila 1936. Katoličani: Hugo. Pravoslavni: 19. marca 1936. Hris. Dežurne lekarne v Ljubljani Mr. Leustek, Resljeva cesta; Mr. Bahovec, Kongresni trg; Mr. Komo-tar, Vič-Tržaška cesta. Vreme Novlsad: Oblačno po vsej državi. Zjasnilo se je nekoliko na vzhodu. Deževalo je na severu in zapadu. Temperatura se je zvišala na vzhodu. Najnižja Zaječar 1 C, najvišja Mostar 22 C. Napoved za danes: Oblačno in deževno bo na vzhodu in jugu. Zjasnilo se pa bo na zapadu in severu. Temperatura bo padla. Sonce vzhaja ob 6.27, zahaja ob 18.4. Dunajska napoved: Milo vreme bo še trajalo. Od časa se bo zjasnilo, ponekod bo pa še deževalo. Gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Sreda 1 aprila Juarez in Maksimiljan Premiera. Red. C. Četrtek 2. aprila Pesem s ceste. Izven. Cene od 10 Din navzdol. OPERA Sreda 1. aprila Kavalir z rožo. Red Sreda. Četrtek 2. aprila Apropos, kaj dela Andula? Red Četrtek. Kino Sloga: Tako je končala ljubezen. Matica: Silv simfonija. Union: Cio—Cio. Šiška: Črne rože. *deal: Rdečelasi demon. Radio Ljubljana Torek, 1. aprila. Ob 12: plošče; 12.45: Poročila; 13.15: plošče; 14: poročila; Mladinska ura: Izrezovalna dela, Omerza; Metuljčki, spevoigra, iz-^aja osnovna šola v Mostah; 18.40: ‘Spiritizem, g. prof. Šimenc; 19: po-fočjla; 19.30: Narodna ura: Mesečni Politični pregled, prenos iz Beograda; Melik pester večer, prenos iz pre-novljene kolizejske dvorane; 22: po-r°čil;x; 22.15: radijski jazz do 23. ure. Borza j. Za 1. april anašnja povprečna vrednost tujega denarja , Dinarjev J goldinar 29.71 nemška mark 17.59 , '’e,Sa 7.43 : Sv- frank 14.27 . ai»gh funt 217.30 am- dolar 43.54 frank 2.88 K6- 1.81 . V privatnem kliringu { avstr. šiling 9.70 "omška marka 13.98 * nSL funt 250.00 Asmara, 31. marca. T. O. poroča: Na južnem bojišču se iz baze pri Negeliju pošiljajo nove če. te na pomoč italijanskim četam, ki prodirajo severno od Ahate. Italijanske čete so prodrle že do jezera Avuse, ki »e nahaja le nekaj kilometrov severno od Adele. Abesinske čete sedaj tabore v bližini jezera Šala v provinci Kam. bata. Mnoge čete pa so se umak. nile proti provinci Bale v gorovje Mendebo, ki je zelo težko dostop, no. Pokrajina med Vadro in Alla. to je že popolnoma očiščena. Italijanski oddelki bodo prodrli tudi proti zapadu k velikemu jezeru Abaja, da bi tako preprečili eventualni napad Abesincev od jugozapada. Na ogadenski fronti je italijanska vojska prodrla že do Dagaburja, ki pa še ni zavzet. Pač pa so italijanske čete prodrle že da. leč proti severu ob reki Fafan in se nahajajo na približno isti višini kot čete pri Dagaburju. gljski vladi pismene ponudbe v volni pomoči v slučaju napada. Baje je pa takšne ponudbe poslala iran-coski in belgijski vladi italijanska vlada. Govori se, da bo britanska vlada zrekla svojo končno odločitev glede Italijanskih ponudb na današnji seji. Plaz ga je zasul Maribor, 31. marca. Včeraj se je pripetila v banovinski gramozni jami v Brengovi v SlovenElkih goricah strašna nesreča. V jami je kopal gramoz 38-lot stari delavec Andrej Kvas. Nad njim se je nenadoma utrgal velik plaz in nesrečnega delavca zasul skoro do pasu. Kamenje nad njim se je pa še kar naprej valilo nad ubogega delavca in ga težko poškodovalo po glavi. Velik kamen mu je prebil lobanjo. Na. ubupne klice na pomoč so prihiteli Kvasov,j tovariši in z naporom odkopali ter ga vsega zmrcvarjenega odpeljali v mariborsko bolnišnico. Kvasove poškodbe so tako hude, da ni upati, da bi okreval. Roparski napad Maribor, 31. marca. V Jel ovci pri Makolah je v nedeljo popival 32 letni posestnik L. Žolger. Bil je dobre volje in je dajal za pijačo. Pogostil je tudi neke neznance, ki so sedli z njim pri mizi, kar je bilo za radodarnega Žolgerja ravno usodno. Ko se je namreč vračal domov, so ga med potjo nenadoma iz zasede napadli štirje moški. Dva sta ga udarila s palico od zadaj, diva pa se spravila nadenj od spredaj. Žolger se seveda ni mogel z uspehom braniti Napadalci so ga pobili s palicami na tla. Na. to so ga pa oropali. Vzeli so mu denarnico, v kateri pa je bilo samo še neka j kovačev. Drzni napadalci so bili gobovo neznanci, ki jih je Žolger v gostilni pogostil. Mislili so najbrže, da ima posestnik, ki je bil v gostilni tako radodaren, večjo vsoto de^ narja pri sebi. Hudo premlaitenega posestnika so našlj ljudje na cesti šele v po-nedljek zjutraj. Hauptmanna usmrte v četrtek? Newyork, 31. marca. k. Iz Tren. tona javljajo, da je vrhovno sodišče odbilo prošnjo Hauptmanna za pomilostitev. Obsojene g a Hauptmanna je obiskala v ječi njegova žena. Tokrat sta se zadnjič videla. Hauptmann je izjavil, da je nedolžen. Smrtna kazen bo izvršena v četrtek zjutraj ob 2. uri. Hauptmannov zagovornik Fischer je izjavil novinarjem, da je Hauptmann sprejel vest, da je vrhovno sodišče odbilo tudi nje- govo drugo prošnjo za pomilošče. nje, popolnoma mirno. Tudi je Hauptmann izjavil, da še vedno upa, da ne bo nad njim izvršena smrtna kazen. Kdo se ponuja? London, 3L marca- u. Uradno se demantirajo vesti, da bi bila britanska vlada poslala francoski in bel- > V ■ Take avtomobilske ceste In mostove Je zgradil Adolf Hitler Dnevna kronika — Umrli so v Ljubljani gdlč. Ana Paulin, privatna uradnica; v Novem mestu gdč. Milka Vidmar, v Logarjevi dolini g. Klemen Rob. mik, zmami gostilničar ter lastnik Logarjeve doline. N. p. v m! — Zdravniške vesti. Za banovinskega zdravnika za združeno zdravstveno občino Juršinci pri Ptuju je imenovan g. dr. Metod Špindler, tamojsnji praktični zdravnik. — Razpisana stipendija. Dom študentk univerze v Birminghamu v Angliji stavlja za letni semester na razpolago nekaj mest za študentke, ki bi želele izpolniti svoje znanje v angleškem jeziku. Dom nudi znatno znižane cene: hrano in stanovanje tedensko 250 Din. Prijave tajnici Zveze Akademsko izobraženih žen. ge. Zam-boni, Beograd, Dobračina 29. — železniška prometna šola v Ljubljani. V železniškem ministrstvu se raizprvalja o tem, da se ukine centralna železniška, šok in da se posamezno prenesejo na obl astra ravnateljstva. Na ta način bi dobili tudi v Ljubljani svojo železniško prometno šolo. — Predavanje SPD. SPD v Ljubljani bo priredilo v torek 7. aprila ob 20. v dvorani Delavske zbornice žarnimivo predavanje mo Bakovskega alpinista Martina Meierja o vzponu preko 1500 m visoke se vem stene na ti ram des Jorasses (4201 m) v skupini Mont iDlaoilkia. I a stena je slovela kot »zadnji veliki problem v Alpah« An zato je vzbudil uspeh M. Me,i-erja in njegovega tovariša Peter-sa največjo pozornost med sveto vinimi alpinisti. — Zveza za tujski promet nam sporoča: Odobrena je polovična vožnja po naših železnicah udeležencem tekme »Gross - country« prvenstva Jugoslavije na 10 000 metrov, ki bo v Ljubljani 5. aprila. Popust velja od 2. do 7. aprila. — Mestno poglavarstvo v Ljubljani opozarja vse prizadete, zlasti mesarje na inkorporiranem ozemlju mestne občine ljubljanske, da se bodo po sili zakona in v srni s In sklepa mestnega sveta Z dne 20. marca 19.36 počenši s 1. aprilom 1936, kateri dan se in-korpo,racija okoliških občin dokončno izvrši, pričela izvajati na vsem teritoriju mestne občino ljubljanske določila čl. 28 zakona o od vračam ju in zatiranju žival-11 skih kužnih bolezni. — Čl. 28 cit. zakona se glasi: V krajih, kjer obstoji javna klavnica, urejena za klanje velikih »n malih živali, sc smejo klati velike in male živali samo v tej klavnici. - Za vse je teetotf uporaba mestne klavnice v Ljubljani, ki zgoraj navedenim odgovarja, obvezna. — J rekrski te zakonske odredbe se kaznujejo no Čl. 113 jn 116 cit zakona v denarju do 900 dinarjev eh z zaporom do 30 dni. Zobozdravnik: Ta zob jo pa popolnoma pokvarjen, morali ga bomo izvleči. Pacijent: Ne. ne, no gospod doktor, plačam dvojno ceno če ga pustita pri miru. VABILO ZA NABOČBO! Današnji številki prilagamo poštne položnice in vljudno prosimo vse cenjene naročnike, da nam nakažejo naročnino za april in morebitni zaostanek. Cenjene naročnike, ki so z naročnino v zaostanku, prosimo, da poravnajo zastanke najkasneje do 10. aprila, sicer bomo, žal, prisiljeni jim ustaviti list. Naj blagovolijo vsi cenjeni naročniki uvaževati, da je naročnina v resnici malenkostna. Za borih 12.— Din na mesce imate v hiši dnevnik, ki Vam prinaša vse važne vesti in Vam tudi drugače nudi veliko zanimivega in zabavnega beriva. V »Glasu naroda« najdete vedno poročila, ki jih v drugih listih ni. »Glas naroda« je list slovenskega malega človeka, pravi ljudski list, kateri zastopa interese širokih slojev, borečih se tako težko za svoj obstanek. Zato se naročajte nanj in ga podpirajte vsi, ki ste iz ljudstva in z ljudstvom čutite. UPRAVA »GLASA NARODA«. Zanimive informacije beograjske „Politike" Pred velikim Mekom opezicienalnih strank V zvezi s sestankom predstavnikov posameznih strank Združene opozicije prinaša »Politika« naslednje informacije: Na stanovanju Miše Trifunoviča (prvaka birvše radikalne stranke, op- ur.) je bi včeraj sestanek Delovnega odbora Združen : opozicije, ki so mu razen Miše Trifunoviča prisostvovali dr. Miflan Gavrifo-vič, Večeslav Vilder, Božidar Vla-jlč, Ljuba Davidovlč in Joca Jovanovič- Ko je Mb opoldne njih delo dokončano, n so sicer dali nikake izjave, izrazili pa so zadovoljstvo s potekom razgovorov. Iz dobro poučenih krogov se doznava, da gre pri sedanjih razgovorih za ustvaritev velikega bfoka opozicion. lnih strank, in to na bazi skupnega delovanja programa. Miša Trifunovič je sotrudniku »Politike« izjavil: Lahko vam rečem, da je stvar na najboljši poti. Popoldne so se posvetovanja nadaljevala- Temu sestanku je prisostvoval tudi dr. Laziča Markovič- Iz informiranih opozioionalnh krogov se potrjuje, da gre zares za širšo zamisel in ne samo za prehodno kombinacijo. Seveda bodo morala posamezna vodstva opozi-cionalnih strank sklepe te bon grajske konference Združeno opoz:ci-jc naknadno odobriti. Žalostni dogodki Maribor, 31. marca. Včeraj ob pol 19 je začelo goreti v delavnici tapetnika Alojza Kočijaža v Slovenski ulici. Gasilci so takoj prišli na pomoč im ogemj pogasili. Škode pa je le bilo za 5000 Din. V nedeljo se je vračal domov 28 let stari Fr. Rozman iz Svečine. Med potjo pa ga je napadel z nožem njegov ljubezenski tekmec ter mu zadat 8 cm dolgo rano na glavi. 30 let stari Štefan Tatjan je pa v nedeljo obiskal svojega svaka v Sv. Petru pri Mariboru. Sprva sta se prav razumela ob pijači. Beseda pa je dala besedo, dokler se nista sprla in stepla. Obdelova. la sta se pestmi, steklenicami, lonci in palicami. Svak je naposled pograbil še za sekiro in mahnil po Taljanu ter mu zlomil roko. Sezona »kolesarjev« se je pričela tudi v Mariboru. Včeraj so tatovi odpeljali kar 4 kolesa, in sicer Franu Omigu, Josipu Pleter. šku, Rudolfu Černetu in Petru Lukoveckemu. Nov avto zgorel Maribor, 31. marca. V tovarni Doctor in drug so danes zjutraj opazili, da se vali dim iz garaže. Delavci so takoj vlomili Del leve na desno Bobi, Tarzan, Fef, šnauci in Sepl, dečki novih melodij, ki se danes poslavljajo v kavarni Nebotičnik, ker gredo na »službeni« oddih na Rab vrata garaže. Avto v garaži, ki je bil nov in 8-cilinderski Buiok ter last ravnatelja Karla Fišerja, je bil ves v plamenih. Skušali so ogenj pogasiti, toda vse zaman. Uničil je krasen avtomobil popolnoma. Lastnik je bil zavarovan. Beseda dneva To pa pomnite: Kdor skopo se* je, bo tudi skopo žel, in kdor seje bogato, bo tudi bogato žel. Vsak naj dd, kakor je v srcu namenil, ne z žalostjo ali po sili,; kajti veselega dajalca ljubi Bog. (Pavla apostola drugi list Ko> rinčanom, pogl. 9,6 — 8.) Na tujem je boljše... V zadnjem »Domoljubu« tako-le filozofira g. I. Kalan o časih, ki so bili, in o teh. ki so: »Bila so huda leta. Trda poskušnja. Jaz nisem mogel tetra gledati in sem jo udaril čez mejo. Na tujem sem se bolie počutil kakor doma. — Ti krščansko ljudstvo pa si se dobro držalo. Ječalo si pod tem nasiljem, zabavljalo, se po pravici jezilo — a ostalo mirno in trdno. Nepremakljivo in nepremagljivo. Red-kokdo je odletel z desne na levo. meneč da ho malo bliže koritu; velika večina ste se pa dobro držali. Ne mn-hedrali. omahovali - kot skala in ost ste trdno stali Na upor ti ne misliš. dobro krščansko ljudstvo... Malo godrnjaš, malo zabavljaš, za kar Imaš tudi pravico, nazadnje pa vso potrpiš Vdaš se pa ne da bi zn nekaj milosti prodajalo svoje prepričanje. Prišedši domu iz tujine, potom pa po sedmih mesecih izza železnih vrat in gavtrov ljubljanske jotnišnice. sem čutil živo potrebo, enkrat javno izreči čast in priznanje našemu vernemu ljudstvu za njegovo moško držanje v času krivice in nasilja. Jej, kako lepo in prijetno je. živeti med dobrim vernim ljudstvom! Kako jo človek takega ljudstva veseli Vera ga krepi vera ga blaži, vera ga drži da trdno stoji... To sem čutil potrebno povedati. A nekaj me sp tišči. kar bi rad povedal. * Ponatiskujemo to zlasti radi zadnjega odstavka, kateremu v polnem obsegu pritrjujemo tudi mi Samo nekaj nam pri teh premišljevanjih gospoda J. Kalana ne gre prav v glavo: Če je spoznal, koko lepo in prijetno je živeti med dobrim, vernim ljudstvom — zakaj potemtakem ni ostal med tem dobrim, vernim ljudstvom? Zakaj jo je udaril čez mejo? In kako se je mogel na tujem bolje počutiti kakor doma? Tukaj se nekaj 'ne vjerna, in gotovo so tudi preprosil »Domoljubovi« čitatelji zmajevati z glavami, ko so to brali. Pa še eno vprašanje: ko izreko čast in priznanje slovenskim ljudem' da so kot skala trdno stali, — zakaj ni sial kot skala trdno tudi od, gospod J. Kalan? Zaka) je zapusti svoje krščansko ljudstvo ■ v fistm hudih letih trde poskušnje in je od-šei rajši na tuje, da se je tam bolie počutil kakor doma? Sicer pravi nO koncu: nekaj me še tišči, kar bi tOc povedal: Ali je morda to kes? Maribor m— Narodno gledališče. Danes v sredio, 1. aipnua io. — Dre-toiora vu>aro,ie »i>veiii Anton, vseli zaljubljenih patron« bo za VehKO IKK. m— Ciiuus aktualnih predavanj Piuredli iz KrimtnalogLje on veliko* 'tiocntii praznuuuli uirustvo jugoslo-vaiLskili aika-deuitoov v Mariboru, hreuavahi bouo univ. proi. dr. Uzvaiu, dr. loo.ene m dir. Makiiec iz Ljubljane. m__ Nad vino sta se spravila pred meseci brata Jože m Jurij blumberger, ki sta svojemu go-spouarju ukradla okoli 300 litrov boutsče je obsodijo Jožefa na 4 ' htcscee, Jurija pa na 1 mesec 10 tln, stroguga zapora. m— Skoraj se ie ubila bO-letna Aiui Diireneeva iz Lovske ulice na ^obrežju. Ko je hotela v klet, ji je spodrsnilo na stopnicah in si .e Pri padcu ra.zbila lobanjio. lJr e peljali SO jo v bolnišnico, kjer se pa še ni zavedla. Njeno stanje je resno. m— Slovo življenju je hotel .Vi kroiašk niojst-’ bročko R. ‘z Gosposvetske uiice na Pobrežju Zavžil je večjo ku ičino ocetni kisline ter so ga morali splavili v bolnišnico, k er so mu očistili želodec. Vzrok obupnega dejanja ni znan. tn- Nočni vlom je bil izvršen v nedeljo zvečer v stanovanje zasebnice Lojzke Verdnikove v 1 aborski ulici. Tat se je splazil skozi okno in odnesel več ženskih oblek. m— K no. Grajski. Po dolgem Času spet Vlasta Biirian v Dimu »Lažni vitez«. — Union: Premleta velcfilma »Carski sel«. V glavni vlogi Adolf \Vohlbriiok. trv»d midimi starci Celi® c— Kmetijska podružnica v Žalcu je ime.a preteklo nedeljo dobro bb.ssan občni zbor, na katerem ie bil izvoljen za novega predsednika g. Mihaeli Jošt iz Goto-^ejj. Podružnica je pokren.la obširno akcijo za zvišanje cen živini. c— Mariborski mali harmoni- ki k h vodi g. Vinko Sušter-pč, b0 ha rodnih posmi in izvajali lepe Narodne plese. . c— Nesreča pri nogometu. Ko P v nedeljo igrala rezerva SK , blja z rezervo Atletike, si je 26-etni trgovski pomočnik Stanko taniš ek \z Creta nevarno izpahnil tučpico in desno roko. , c- Smrt je pobrala 73 letnega Unarja Tomaža Jereba iz Smi-7^ža štev. 5. pri Škofji vasi In i htnega obč. reveža Vincenca r^VT^nčaka iz Zbelovske gore, 'uu Loče pri Poljčanah. Oba tvfvUt"r'a v ceibsiki bolnišnici. Naj j^etvata v mjiru! Žalujočim soža- 10 turističnih vlakov Ikr ^ Poročajo češkoslovaški i2 UA oo letošnji turistični promet orrC .^oslov^ke v Jugoslavijo Vse» 1Z^an na široki podlagi. lei„8a skupaj bo opremljeno v] os nad 20 posebnih turističnih j0 n°v; število udeležencev ceni-stj 1a.*o.000. Češkoslovaški turi-raznu, i 1)0 °scm dni preživeli v lh kopališčih na Jadranu. Kmet za meščana in obratno Mesarji sa meso poaražili, kmetje uam ga pa b®i' sem najprej ključavničar. Na vratih mojega gospodarja je bilo zapisano: »Kunstschloisserei«. Moja maiti me je namreč peljala na Dunaj k tisti gospodi, kjer je poprej sama služila. Bil je to g. Maiy, toda na Dunaju smo mn pravili »lienr von Mahly«. Ta gospod je zvedel, da sem bil v realki. Vprašal in e je, ati znam risati. Tako sem postal pri njem ključavničar. V samoti so mi potekati tedni in meseci. Nekega dne so mi iz kov-čeka ukradli vse moje knjige. Najbolj žal trni je bilo za atlas, po katerem sem v svoji domišljiji kaj rad potoval . . . Nato kovač Odlkuril sem jo z Dunaja. Nato sem bil kovač im reči moram, da me je ta poklic zelo veselil. Izdeloval sem zlasti podkve in koval konje. Imel bi bil postati »kur-šmit«. Nekega jutra nesem vodo iz vodnjaka v kovačnico, med potjo pa srečam svojega nekda- njega učitelja, ki me je v realki v Hustopeču učil klavirja. Prav čudno me pogleda. Ko se vrnem opoldne domov, takoj zaslutim, da se je nekaj zgodilo. Profesor Ludvik je namreč moje starše močno okregal, da so me dalj v kovaški posel Im jim jo rekel, da moram postati učitelj. Po volji moje matere se je to tudi zgodilo. Vrnil sem se v Cejkovi-ce in Ml spet učitelj. Učiteljevanje me je sedaj boli zanimalo. Nisem znal latinsko Ko sem moral na pogrebih čitati latinske molitve, se mj je kot bivšemu realeu večkrat zgodilo-, da som besede zelo slabo izgovarjal. Goisjrod kaplan me je neprestano popravljal. To me je zelo bolelo. Zato sem se hotel čim-prej naučiti latinščine. Ko sem se po dolgem trudu tega jezika dobro naučil, mi je pater Sat or nasvetoval, naj bi položil izpit na gimnaziji. To sem tudi storil. Hotel pa sem še prej, a nisem prav za prav vedel, česa naj se lotim. Hotel sem postati diplomat Prišel sem na Dunaj ki tedaj je bit moj prvi ideal ta, da bi postal diplomat. Seveda bi zato morail obiskovati Onemitalmo akademijo. Pa sem zares tam pridno obiskoval arabska predavanja in položil sem tudi izpit iz arabskega jezika. Toda diplomat pa le nisem postat, kar so tedaj vse take službe pograbili sinovi aristokratov. Talko je ta moj j>rvi ideal žalostno rropadd. A postal sem profesor Po doktoratu sem končno postal profesor, čeprav me ta poklic ni posebno veselil. Zgodilo se je včasih, dia nisem vedel, kaj naj govornim svojim dijakom. Toda I človek se tudi iz svojih napak uči in vpliva lahko tudi s tem, kar noče dati, česar niti ne ve. Skrat-ka, vidite, nikoh si nisem razbijal glave s tem, kaj naj bi postal, toda že od svoje mladosti sem se držal načela, da Človek, ki hoče delati, zmerom ve, kako, kaj in kje ... Hišna svečanost žalovanja na domu enega izmed žrtev nedavnega vojaškega upora v Tokiu, ,V ozadju visi slika padle žrtve Holandski duo Tholen in van Lie-res, ki sta se vrnila po dolgi turneje v Indiji v Amsterdam- Na kolodvoru sta še častilkam zahvalila kar z majhnim koncertom pred vagonom._______________________ Osleparjen s „saharinom11 Tihotapčev trik Pred dnevi se je mudil v Mariboru posestnik Ivan Čuček iz .Jurjevskega doi’a, da bi nakupil v mestu potrebna živila.. Na glavnem trgu se je seznanil z nekim mlajšim moškim, ki mu je ponudil v nakup dve škatljiici saharina, kj ju je Čuček odkupil, moral pa je mladeniču obljubiti, da ne bo nikomur povedali, da je kupil vtihotapljeni saharin od njega. Ko pa si je posestnik hotel doma o sladka tl s saharinom kavo, je ugotovil, d,a je bil grdo prevaran. V škafljiaah je bil namesto pravega saharina navaden kristalen sladkor. V nedeljo je bil Cučelj zopet v Mariboru, kjer je na veliko pre-senečen.te sreča! mladeniča, ki ga je tako grdk) potegnil. Stopili je za njim in ga trdo zgrabil za suknjič. Ni ga izpustil prej, dokler ni prispel stražnik. Na policiji so ugotovili v možu znanega tihotapca Friderika J. iz Dobrovcev pri Hočah, ki se je hotel v pomanjkanju pravega saharina ter v želji po zaslužku poslužiti takih trikov. Mimo njega pa bo moral pred sodnike tudi posestnik, ker je kupoval tiliobioljeni »saharin«. Ožgan gasilec Nesreča v vinogradu Celje, 31. marca. Pretekli petek je nastal požar v gospodarskem poslopju posestnika Franca Ajdiča v Šmartnem ob Paki. Pri gašenju je pomagal tudi 381etn:i mesarski pomočnik Anton Bizjak, ki ga je ob tej priliki zadela nesreča. Zajeli so ga plameni in ga hudo obžgali po nogah in prsih. Zdravi se v celjski bolnišnici. V Skakali pri Konjicah pa so pri nekem posestniku kopali v vinogradu. Pri delu, ki je v strmem vinogradu zelo mučno, je 541etna dninarica Neža Prevernikova padli a lin si zlomila desno nogo. MAŠČEVALEC Kriminalni »Ali hočete ostati pri nas?« Maggy je odkimala. »To bo izzvalo 'sum. Ne, ne, od tam, iz skrivnostne hiše, vam lahko mnogo več koristim, kot pa tu, pni vas.« »Al* Lahko ostanete še malo tu? Rada bi vas še marsikaj vpraša--ia! »Prosim«. Tereza se je zamislila. »Torej hoče ta upornik^ preganjat: tudi mene?« je čez čas spet povzela besedo. »Prav, Jack vas n.kaar n1 Poganjal, in če je to stor i, je storil sam enkrat.« »Kako? AH ni bil to on, ki je napadel mojo vilo *0 v jeti 1 noj ega slugo?« »ra Toda to je st>ril le radi tega. ker ste vi muč.,i njegovo K:u Zdaj vas pa preganja tisti upornik. On ve, da gl hočete izdat* oblasti, in zato vas prega- tljU- »Ali poznate lažnega Jacka. Ali srt viddli njegov obraz?« »Nikdar ga še nisem videla brez krinke. Še ko je bil P™v! Jack naš gospodar, je ta lazn vedno nosl.l krinko.« Tereza je ves čas napeto poslušala Maggy. »In ta lažni Jack ima gesto, črno brado, kaj-ne?« Maggy je molče prikimana. »I11 pravi Jack — ali ste ga kdaj videli brez kr*nke?« »Samo enkrat. Je to zelo lep. mad č'ovek, z majlinmi, rjavimi b'k « Terezu je s,oboko vzdiii.ii a-Da, to je tisti, ki ga tako ljub.. Previdna in zvita lereza, je zaslepljena od »vojc strasti do JacKit, sia na limanice n ne samo, da je slepo verjela vse, kar jii je bila nat vez da Maggy, ampak se je spozabita četo tako daleč, da je zaupala Maggy, svojo skrivnost. - S tihim glasom je pričela. »Uospouična, zdaj pa je vrsta na meni, da vam zaupam, kaj sem žv poprejie skien.la proti Jacku. — Neki moj prijate')] ima lia-hto katero po iastn: uvidevnosti — imam zanesljive 1judj_ — teda o tem zda, ni go v ura. Skratka: jaz bom gospodarica jahte, in kar ie zame na'boV važno, jalna ima štiri maj .ne 'o^cvc, k, streua.c zelo točno in iijihovi izstrelki' imajo izredno veliko pro-j o • r- moc.« Čeprav je b'la Te vza ze-o -az-bupjena, je vseeno opazila« kako se je Maggy presvrašila in postala zaimtšljena. Zato je opomnila: »Zdi se mi, gospodična, da se ne strinjate z mojm načirtom, ali ne?« »Odkrito vhm moram reč:: (la ee ne strinjam! Ali niste nič pomisliti, da se bo »Teror« takoj potopil, čim ga preluknjate z granatami? Nihče od posadke se ne bo mogel rešdti. — Kako boste potem zvedeli, kje je zaprt pravi Jadk?« »Oh, saj ne bo tako hudo. »Teror« ima zračne celice in se bo zato le počasi potapljali. Posadka se bo skušallia rešiti s plavanjem, jaz pa jih bom tedaj kaj lahko roman. 79 polovila — kakor ribice!« je odgovorna lereza in se zmagoslavno srnehijaia. JVLaggy je bila vsa iz sebe od strahu. Uvidela je svojo grozno napa-ku! Kai vsega ne bi zuaj dala za to, da ni nikdar prišla sem! Toda zdaj e bilo že prepozno! »Kaj pa v-:i deiate v skrivnostni h:št?« :o je zda' vp.aša.a lereza, ki je hotela speljati pogovor iv; drug tir. »Vodim gospodinjstvo, poleg tega pa večkrat izvršujem naloge, Ki mu jih zatipa Juuk.« »Ali vam je kaj znano, da-U so njegovi pomagači zveueli. Kje stanujem?« »Niso še. Bržkone pa P-tt, njegov novi pomagač, križari po vsej okolici in vas išče. To,je zelo prepreden at zvit človek.« Tereza m Manne".a sta se po-menljuvo spogledati, kar je Mug-gy takoij opazila. »Ah, torej je ta Irec v Jackov! sllužbi?« je ravnodušno pripomnila Tereza. »Da,« je odgovorila Maggy, ki je uvidela, da je napravila pogreško, katere ne more več j>o-praviti. »In prepoveduje, da je pobegnil iz Jackovega jetništva,« je nadaljevala Tereza. Magg.v se je čedalje bolj jezila nase, da je bila tako nepremišljena. »Ah. ali je on tukaj?« je zdaj nag'o vprašala. »Da.« Imam ga zaprtega, ker mu nisem zaupala. Vidim, da sem imela popolnoma prav!« Maggv se je nato nekoliko pomrla. Kaj ji Pitt mar, naj ga vzame vrag! Zdaj je razmišlja,a samo o tem. kako bi odvrnila od Jacka grozečo nevarnost in da mu pomaga, ko bo v največji stiski: da bo n'cgov rešim' angel... VOŽNJA V NEGOTOVOST Bill je stal kot navadno pri krnim. Poleg njega je Jack na zjim.levikiu zasledoval »Terorje-vo« pot. Ze nekaj časa sta tako molče sia;a, vsak zatopitien v svoje delo. Zdauci pa je Jack vzkliknil: »Kaj pa je to? »Teror« plove le s poiiovično hitrostjo. Saj vendar nisem ukazal, da...« V kajuto je vstopil z zaskrbljenim obrazom prvi strojnik. »Gospod kapetan, zdajle sem opazil, da ni nekaj v redu pri zamašnjaku.« »Pri zatnašnjaku?« je jezno vzkliknil Jack. »In to mi poveš šele sedaj? AM ti nisem ukazal, da pred odhodom dobro pregledaš vse stroje?« »Saj sem to tudi storil! In našel sem vse v p,»polnem redu. Zdaj pa sem naenkrat opazil, da gred od zamašnjaka-------------- Strojnik ni mogel končati, ker se je »Teror« nenadoma silovito sireseh V megovem trupu je nekaj tako silovito bobnelo in ga st-esalo, da so se ljudje komaj obdržali na nogah. »Gred se je zlomila!« je vzkliknil prepadeni strojnik. Jack je oddirjal v zadnji konec ladje in takoj v ide!, da se jc z'o-mila gred ladijskega vijaka. Oddahnil se je. Saj je imel za vsak primer s seboj rezervno gred. To bo torej kmalu poprav-1,61110. Ko je bil dal strojniku potrebna navodila in se vrnii h Krmilu, je videl Billa, kako se z zaskrbljenim obrazom sklanja nad zemljevid. »Kaj pa je, Bill?« Ati si medtem kam zavozil?« ga je dobre volje vprašal. Molče je BiH pokazal na neko točko na zemijeviidu. Razne novice Kakor poročajo iz Moskve, sta pri skoku iz letala, ker se padalo ni pravočasno odprlo, smrtno pv* nesrečili mladi ženski Ljuba Ber-Im in Vera ’vanova Obe slu bdi izmed najpogumnejših skakalk s padalom. Prva je bila napravila že 49 druga pa 46 srečnih skokov iz iciala. V Pensilvaniji sta pri postaji M a nov trči'?. G splesni m tovoru: vlak. Bilo je več mrtvili hi ranjenih. V Czenstoehav i (Poljska) so brezposelni navalili na borzo dela in jo skušali opleniti im razde,jati. Pri spopadu s poli cijo je bilo 6 brezposelnih ranjenih. Iz Newy,ofka: Neko potno letalo, ki so ga pogrešali že od srede in je cdšio že več rešenih ekspedicij ga iskat, so našli zdaj v globini soteske v gorovju Galiuro popolnoma razbito, v bližini pa trupla pilota m 3 potnikov. Letalo je v snežnem viharju jtajbr-že zašlo 'in se razbilo ob skalovju. V majhni (vestfalski vasi se je neka potujoča ciganska tolpa sprla. Neki cigan->e nato iz maščevanja ovadil orožnikom, da je v nekem vozu skrit zlat zaklad. O-rož-niiki so V0'Z preiskali in res našU tam skrititi ll.oUO mark v raznih zlatih in srebrnih kovancih. Denar je oblast zaplenila, lastnjKa voza, nekega Uikočiča in njegovo ženo pa zapu la, da se dožene, odkod ta zla,tii zaklad. Iz Rocheforta poročajo: 12-let-na Valentina Delaye je vložila na predsednika republike prošnjo za dovoljenje sklenitve za,kona. Pričakuje v kratkem dete, čegar oče je 281etni španski dninar Loipez Diograzios. S tem bo j>ostaila najmlajša mati in zakonska žena Francije. Doslej je bila to ISletna Adrienne Delamare, ki so jo nedavno z dovoljenjem predsednika republike pomočiti z 17-letmm očetom nienega otroka.___________ Astrološka napoved za 1. april. V splošnem dober dan. Nudijo se prilike, ki premišljeno izrabljene prinesejo uspeh. Varujte pa se prenagljenja! Doibrt izgledi danes tudi za opravke na oblastnijah. V politiki se obetajo važni dogodki. Za nova podjetja dober dan. V rodbinskem in ljubavnom življenju nekoliko boljši aspekti nego včeraj._______________________ . Gospodu Novaku je bil ukraden majhen avto. Na policiji ga je spraševal policijski uradnik: — Sigurno ste pustili preko noči garažo odprto? — Ne, sigurno vem, da sem jo zaklenil. Ukradli so mi namreč tudi garažo! Iz domačih gajev Pepček Golič: Jaz ! Jaz sem dete svojih staršev, jaz otrok sem naših dni — in zato vem, da pošteno lahko vsak slepar živi. Preden sem na svet prijokal, bil neveden sem atom, komaj pa sem se razgledal, sem spoznal ves svoj polom. Mati rada bi plesala, oče rad kvartal in pil, jaz v politiki figure bi prestavljal in vrtil. Pa sem kihnil in sem rekel: — Pralci dragi, še je čas! Če nas nori svei ne mara, naj pa + + + pobere nas — * Pepček Gol.č, no, ali ga rus ne po-/,-nate? Prav za prav vam je lahko malo nerodno, saj je vendar mali Pepček največje slovensko čudo. Star je šele 5 let in brez vsake šolsko učenosti. Pred časom sta njegov oče in mati govorila u politiki oče jo državni uradnik, mati pa slovenska učiteljica — :n ta razgovor sc jo otroka dojmil s tako silo, strp-?ile | sovjetsko ambasado v T^kai da j ne bi prišlo do kakih izgredov. Hitler v Porenju Berlin, 31. marca. 1. Po dosedaj še nepotrjenih vesteh namerava Hitler v kratkem obiskati Pore. nje in si ogledati stvarni položaj. Pomudil se bo tudi v Aachenu. Pregledal bo policijska poslopja ter vojašnice. p poiti! parlamentarizmu, češ da se s parlamentarnim sistemom ne morejo rešiti naša pereča vprašanja-Zagovarjal je zadružno državno ureditev- V taki ureditvi naše države bi po njegovem mnenju prenehalo tudi »hrvatsko vprašanje«. — V Velikem Gradištu pa je govoril predsednik Jugoslovanske narodne stranke (*Borbašev«) Svc-tislav Ho-džera, ki se je izrekel za narodno in državno edinstvo in zanikal obstoj hrvatskega vprašanja. Bruslju, sklicale še pred Veliko nočjo. Na tej konferenci se bo pretresal končni odgovor nemške vlade. Ga- Taboui je mnenja, da bo nemški odgovor nezadovoljiv in da bo Francija obvestila zainteresirane sile, kakšno stališče misij zavzeti v duhu svoje tradicionalne poli i'