GLASNIK
Ljubljana, 30. julija 1957
OKRAJNEGA
LJUDSKEGA
ODBORA
LJUBLJANA
LETO IV., ŠTEV. 59
OKRAJNI LJUDSKI ODBOR
V a «> i I o
HA 1. SKUPNO SEJO OKRAJNEGA ZBORA IN ZBORA PROIZVAJALCEV OLO LJUBLJANA
Na podlagi čl. 83. Zakona o okrajnih ljudskih odborih ter 48. člena “•tuta okraja Ljubljana
j*'skupno sejo obeh zborov, ki bo v petek, d n e 2. avgusta 1937, “tO. uri dopoldne v veliki sejni dvorani na Magistratu v Ljubljani. Predlagam naslednji
dnevni redi
L t. Izvolitev začasne komisije za izvolitve in imenovanja.
2.	Volitev predsednika okrajnega ljudskega odbora.
3.	Volitev podpredsednikov.
4.	Volitve skupnih odborniških komisij.
3. Volitve svetov.
R* 1. Gospodarske zadeve:
a)	Odločba o ustanovitvi kmetijskega posestva »Pšntn« Mengeš.
b)	Predlog za potrditev sprememb in dopolnitev pravil Gospodarske poslovne zveze v Ljubljani.
c)	Določitev stopnje amortizacije za Kmetijsko posestvo Stična
4	in Kmetijsko posestvo Logatec.
č) Predlog o potrditvi predračuna Mestne hranilnice ljubljanske.
d)	Garancije.
2.	Predlog za potrditev odloka o stanovanjski tarifi ter delitvi najemnin na sklade in njihovi uporabi Občinskega ljudskega odbora Kamnik.
3.	Pritrditev k sklenitvi kupne pogodbe, sklenjene med Univerzo in privatniki za izgradnjo stanovanj uslužbencev,
4.	Pritrditev k sklenitvi kupne pogodbe, sklenjene ined Univerzo v Ljubljani — fakulteto za agronomijo, gozdarstvo ter veterinarstvo in privatniki za napravo drevesnice, rastlinjakov in nasadov.
3. Predlog za sklenitev kupne pogodbe med Okrajem Ljubljana in Stanetom Kregarjem iz Vižmarij.
6. Predlogi odločb za vrnitev razlaščenih zemljišč bivšim lastnikom.
?. Predlog za potrditev odločb o spremembah in dopolnitvah odločb o sistemizaciji delovnih mest občinskih ljudskih odborov. 8. Predlog zn |M>trditev odlokov o spremembah in dopolnitvah odlokov o dopolnilnih plačah in položajnih dodatkih občinskih ljudskih odborov.
*• Predlog o spremembi odloka o dopolnilnih plačah direktorjem šol, ki nimajo nazivov prosvetno znanstvene stroke.
10. Sklepanje o odločbah o sistemizaciji delovnih mest in sklepanje o odlokih o dopolnilnih plačah in položajnih dodatkih uslužbencev finančno samostojnih zavodov in proračunskih ustanov 01.0 Ljubljano.
‘L Potrditev pravilnika o plačah uslužbencev in delavcev Zavoda zji posredovanje zaposlitve invalidnih in drugih oseb v Ljub-Ijani ter pravil tega zavoda.
12. Potrditev pravilnika o plačah uslužbencev Tehnične srednje usnjarske šole v Domžalah ter potrditev pravil tega zavoda. !3. Sprememba pravilnika o dopolnilnih plačali, blagajniških do-dntkih in nagradah uslužbencev Mestne hranilnice ljubljanske. L*- Personalne zadeve.
•(ir,, s,|k ljudski odbornik ima pravico ustno ali pismeno predlagati V?,nbo ali dopolnitev dnevnega reda.
•t, u?|0,l‘e*,*hio odsotnost javite Skupščinski pisarni 01,0, Kresija, soba '■ (telefon 2.1-939).
Predsednik 01.0
v.	Dr. Marijan Dermastio 1. r.
sklicujem
Vsebinnt
y»i»!u nn ** 8k»pno nejo 01.0 I.jubljann i-Julin na se^° Okrajnega zbora OLO »bilo
V6!>lln
In njihovi uporabi
r.
u hovS!0 0 izvrftitvi plana izgradnje ata-' ()i|| k ** °kdobf« nrvpffA nollotin 1057.
1 * J u b I j<i
sejo Okrajnega zbora 01.0 Zbora proizvajalcev
l°ka
** obdobje prvega polletja 1957. 0 Rpremembuh in dopolnitvah od-•tanovanjskl tarifi ter delitvi na-
jemnine na sklade občine Medvode.
! Odlok o povračilu stroSkov za službena potovanja in terenska dela, ki se opravljajo v mejah občino do 10 km oddaljeno od ožjega območja občino Medvode. Zaključni računi gospodarskih organizacij za leto 1956.
Odlok o najemnini za osnovnd prostore na območju občino Mengeš,
Vabilo
NA 1. SEJO OKRAJNEGA ZBORA OLO LJUBLJANA
Na podlagi 74. in 83. člena Zakona o okrajnih ljudskih odborih ter-48. člena Statuta okraja Ljubljana
sklicujem
t. sejo Okrajnega zbora, ki bo v petek, dne 2. avgusta 1957 ob 9. uri zjutraj v veliki sejni dvorani na Magistratu v Ljubljani. Predlagam naslednji
dnevni red:
t. Izvolitev verifikacijske komisije.
2.	Poročilo verifikacijske komisije.
3.	Zaprisega novoizvoljenih odbornikov.
4.	Volitev predsednika zbora.
3. Volitev stalnih odborniških komisiji
a)	nmndatno-imunitetne komisije,
b)	komisije za gospodarstvo,
p) komisije ata predpise in organizacijska vprašanja. Vsak ljudski odbornik ima pravico ustno ali pismeno predlagati spremembo ali dopolnitev dnevnega reda.
Morebitno odsotnost javite Skupščinski pisarni OLO, Kresija, soba št. 16/1 (telefon 21-939).
Predsednik OLO
Dr. Marijan Dermastia I. r.
Vabilo
NA 1. SEJO ZBORA PROIZVAJALCEV OLO LJUBLJANA
Na podlagi 74. in 83. člena Zakona o okrajnih ljudskih odborih ter 48. člena Statuta okraja Ljubljana
sklicujem
L sejo Zbora proizvajalcev, ki im v petek, dne 2. avgusta 1957 ob 9. uri zjutraj v mali sejni dvorani na Magistratu v Ljubljani. Predlagnin naslednji
dnevni red :
t. Izvolitev verifikacijske komisije.
2.	Poročilo verifikacijske komisije.
3.	Zaprisega novoizvoljenih odbornikov.
4.	Volitev predsednika zbora.
5.	Volitev stalnih odborniških komisij:
a)	mandntno-imiinitetnc komisije,
b)	komisije za gospodarstvo,
c)	komisije za vprašanje delavskega samoupravljanja,
d)	komisije-za predpise in organizacijska vprašanja. Vsak 1 j nilski odbornik ima pravico ustno ali pismeno predlagati
spremembo ali dopolnitev dnevnega reda.
Morebitno odsotnost javite Skupščinski pisarni OLO, Kresija, soba št. 16/1 (telefon 21-939).
Predsednik OLO
Dr. Marijan Dermastia I. r.
Poročilo o izvršitvi plana izgradnje stanovanj za prvo polletje 1957
Plan izgradnje stanovanj v Ljubljani v letu 1937, ki je bil sprejet na seji mestnega sveta dne 18. januarja 1937. je bil prikazan v treh delih.
V prvem delu je bilo zajeto nadaljevanje gradenj, začetih že v prejšnjih letih, in je obsegalo 1433 stanovanj. V tem številu so obsežene tako gradnje iz javnih sredstev kot tudi individualne gradnje zadrug in privatnikov. Ko podajamo danes poročilo izvršitve plana, nas zanimajo predvsem gradnje, ki jih gradi Zavod zn stanovanjsko izgradnjo ter podjetja in ustanove iz družbenih sredstev, čeprav je doprinos zadružne in privatne gradnje posebno v zunanjih občinah razmeroma velik. Če odštejemo od skupnega števila stanovanj zadružno m privatno gradnjo, nam ostane 969 stanovanj v blokih, katere je vseboval plan Izgradnje ea nada-
ljevanje v letošnjem letu po prvi tabeli, objavljeni v »Glasniku# št. 4 z dne 16. januarja 1937.
Tabela ni zajela rokov vselitve po mesecih, zato danes ob polletju ni mogoče kontrolirati, koliko je ta plan časovno dosežen. Priložena tunelu I. prikazuje potek izvršitve plana za gradnjo lani začetih gradenj. Podatki te tabele nam kažejo, da je do danes že vseljenih 103 stanovanj, v avgustu bo končanih Še nadaljnjih 41, v septembru 102, v oktobru 138. do konca leta pa še 282 stanovanj, tako da bo skupno število stanovanj v blokih znašalo konec’ leta 668. Razen gradnje, ki je prikazana v tabeli, ho letos končanih in vseljenih tudi 169 vrstnih hiš gradbenih zadrug ter ca. 200 individualnih hiš privatnikov.
Če upoštevamo število vseljenih stanovanj skupno z zgrajenimi zn-
družnimi in privatnimi stanovanjskimi hišami, lahko predvidevamo, da bo v letošnjem letu število vseljenih stanovanj preko 1000, v kolikor ne bo morda od teh nekaj stanovanj vseljenih šele v teku januarja 1058, predvsem zaradi nezadostnih obrtniških kapacitet, ki jih v vedno večji meri angažirajo tildi hišni sveti za popravilu.
Drugi del plana je zajel gradnje, ki bi se naj začele v letošnjem letu in ki bodo gotove in vseljive šele v prihodnjem letu oziroma v letu 1959. Predvidena je bila gradnja 1580 stanovanj. Od teh 170 zadružnih in privatnih gradenj. Druga tabela prikazuje razvoj novogradnje 1210 stanovanj v blokih, grajenih iz zadružnih sredstev.
Iz tabele je razvidno, da smo do konca I. polletja začeli graditi že 611 stanovanj, kar predstavlja več kot polovico postavljenega plana. Pri izvrševanju nam ni bil toliko cilj realizirati plan po določenih objektih, kakor doseči količinsko predvideno število stanovanj. Zato se je gradnja pričela prvenstveno tam, kjer je bilo zemljiško stanje urejeno in kjer smo lahko ponovili projekte, da ne bi morali čakati na individualno projektiranje, ki bi rok začetka gradnje zavleklo. Po vsem je razumljivo, da se je čas pričetka gradnje za lokacije z individualnimi projekti pomaknil na poznejše mesece ter bomo največje število gradenj pričeli v septembru.
Skupno število pričetih gradenj se bo v primerjavi s prejšnjimi leti občutno povečalo, saj bo doseglo brez zadružne in privatne gradnje število 1451 stanovanj.
Do bomo mogli letos začeti z gradnjo tolikšnega števila stanovanj, je predvsem pripisati odločitvi mestnega sveta, ki je sprejel načelo o delitvi dela med občinami in Zavodom za stanovanjsko izgradnjo, do niso vse predpriprave zn gradnjo le skrb enega, temveč razčistijo občine predvsem urbanistične, komunalne in zemljiške probleme. Zavod pa organizira projektivno in operativno delo izgradnje. Tako je bilo mogoče pospešeno reševati odobravanje tehnične dokumentacije, kar je terjalo do sedaj vedno veliko časa.
K pospešenju začetka gradnje in povečanju števila stanovanj je mnogo pripomoglo tudi dejstvo, do smo nekatere uspele projektne rešitve z velikim številom stanovanj ponavljali. Toko smo blok »Slovenija projekta< z 80 stanovanjskimi enotami začeli štirikrat, bloke »Ateljeja za arhitekturo« ponavljamo sedemkrat, pri stolpnicah pa bomo isto zasnovo ponovili desetkrat.
Medtem ko smo lani gradili v pretežni večini le dvosobna stanovanja, imamo letos v gradnji eno-, dvo- in trisobna, pa tudi nekaj garsonjer in samskih sob. V gradnji bodo, od povsem skromno opremljenih blokov, ki jih bo gradilo podjetje »Gradis« za svoje delavce, pa do bolj bogato opremljenih stanovanj s centralno kurjavo, električno 'in plinsko inštalacijo, po opremljenosti različna stanovanja. Med projekti sc pojavljajo bolj sveže arhitektonske rešitve s popolnoma opremljenimi delovnimi kuhinjami, posebnim jedilnim kotom in dnevno sobo. V novejših projektih se predvidevajo tudi prostori za igro otrok ob deževnem vremenu, prostor za hišne svete in delavnice zn priročna domača popravila. V pralnicah sc predvideva tudi možnost za kasnejšo mehanizacijo. V
vseh objektih novejšega koncepta je to že splošna zahteva Sveta za stanovanjske zadeve OLG in se projekti, ki tega ne vsebujejo, vračajo v izpopolnitev. Vsi bloki »Ateljeja za arhitekturo«, ki so v gradnji v Mostah, ob Šaranovičevi ulici ter ob Trstenjakovi in Jakšičevi, so že zadostili tej zahtevi.
Vsa stanovanja, ki jih gradimo, pa so v skladu s smernicami za gradnjo stanovanj, ki jih je lani predložil Svet za stanovanjske zadeve Okrajnemu zboru, pozneje pa je skoraj enake izdal Sekretariat za urbanizem, stanovanjsko izgradnjo in komuhalne zadeve LRS, veljavne za vso republiko.
Tej povečavi v gradnji pa ni v razvoju sledila industrija gradr benega materiala, zato se že pojavlja pomanjkanje gradbenih in obrtniških finalnih proizvodov, pa tudi primanjkljaj osnovnega gradbenega materiala opeke. Zato bo nujno intenzivneje pristopiti k rekonstrukciji naših opekarn, da bodo sposobne proizvajati raznovrstne in kvalitetne izdelke v zadostni količini.
Resolucija o perspektivnem razvoju gradbeništva, ki jo je sprejela Zvezna ljudska skupščina, priporoča za uresničenje obsežnega zidanja stanovanjskih hiš smotrnejše izkoriščanje gradbene operative in razvoj določenih oblik organizacij za investicijske storitve. Taka specializirana organizacija, ki izvršuje naloge, kot jih predvideva resolucija, je v Ljubljani Zavod zn stanovanjsko izgradnjo OLG. Zavod si prizadeva, da kot močan investitor vpliva na proizvodnjo gradbenega materiala in drugih industrijskih ter obrtniških izdelkov, ki so potrebni pri gradnji stanovanj. Vse investitorske posle opravlja izključno na načelu prostih pogodbenih odnosov z investitorji, ki razpolagajo z večjimi ali manjšimi sredstvi za gradnjo. Prodajna cena za stanovanju je formirana na osnovi dejanskih gradbenih stroškov, stroškov za komunalno ureditev, stroškov za potrebno tehnično dokumentacijo in režijskih stroškov Zavoda, ki so določeni s tarifo, katero je predpisal in potrdil Svet za stanovanjske zadeve OLG. To sc pravi, da Zavod ne ustvarja nobenega dobička. Dohodki te organizacije niso v nobenem primeru večji, kot bi bili stroški posameznih investitorjev, Če bi samostojno nastopali pri gradnji. Uspeh Zavoda se je pokazal že lani v občutnem znižanju cene za t m1 stanovanjske površine, ki se je znižala za ca. 30% od cen v letu 1954/55. Vzroke za znižanje cen ne moremo danes še iskati v novih načinih gradnje, temveč za zdaj samo v organizaciji gradnje, poostrenem nadzorstvu in točnem obračunavanju storjenega dela. Uspehi takšnega načina dela so očitni tudi v naraščanju števila zgrajenih stanovanj, ki so od leta 1952, ko je bilo vseljenih le 365 stanovanj, do leta 1956. ko imamo vseljenih 932 stanovanj, narasli za 155%.
V tretjem delu je plan izgradnje zajel tiste gradnje, za katere naj bi se v letošnjem letu izvršila samo pripravljalna dela, tako da jih bo mogoče začeti v letu 1958. Plan je vseboval le maloštevilne lokacije v občini Center in Bežigrad, skupno 252 stanovanj. Dodatno k tem v planu zajetim lokacijam predlagajo občine Center, Bežigrod, Šiška in Moste še naslednja zazidljivo področja za gradnjo v letu 1958:
X
Stano*l<i
Ob Roški cesti dve stolpnici........................... 84
Ob Pražakovi ulici dve stolpnici.......................... 60
Na bivšem škofijskem vrtu................................. 60
Ob Titovi cesti južno od Einspielerjeve ter med Linhartovo in Krnčevo cesto..............................300
V Savskem naselju dve stolpnici...........................104
Ob Erankopanski ulici .................................... 30
Ob Gubčevi in Milana Majcna ulici......................120
Ob Krekovi ulici v Mostah................................. 96
Ob Prcgarčevi ulici.....................................   48
Ob Zaloški cesti...........................................108
Skupno
1010
O teh lokacijah pa je potrebno, da mestni svet čimprej zavzame svoje stališče, zato da bo možno konkretno urediti vse predpriprave na parcelah, ki bodo sprejete za to perspektivno gradnjo. Pri presoji bo treba upoštevati predvsem urbanistično upravičenost kakor tudi upravičenost glede na potrebe potrošnikov stanovanj, realnost ureditve potrebnih komunalnih naprav in umestnost ter časovno zmogljivost eventualno potrebnega rušenja.
Obravnavanje izvršitve plana gradnje ne bi dalo popolne slike, če ne bi pregledali tudi gibanja finančnih sredstev za stanovanjsko graditev.
V letošnjem letu se je sistem zbiranja finančnih sredstev še boli/ utrdil. V dopolnjenih in deloma spremenjenih pravilih kreditnega sklada, ki jih je izdelal koordinacijski odbor kreditnih skladov, se zlasti poudarja načelo, da naj upravni odbori pri vodenju svoje kreditne politike posvečajo večjo pažnjo pri določanju kreditnih pogojev in zbiranju lastnih sredstev investitorjev. Tako sc je na primer utrdilo načelo, da naj se obvezni lastni doprinos in kreditni pogoji gospodarskim organizacijam določijo na osnovi njihovih dejanskih ekonomskih možnosti, ki sc odražajo v odnosu med sred-
stvi skladov, iz katerih sc Inhko , nunsiru stanovanjska graditev, in* p vilom zaooslenih. Upravni 006 v smejo odobravati posojilu le na o*1 1 vi predloženega investicijskega P‘ grama, ki služi kot osnova za "M tavljanjc investicijske vsote. r 1 je morajo pri presoji in odobf1 6 posojil upoštevati predvsem P°f 1 iz odločbe o odobrenem investij p skem programu, v kateri Svet za- 8 novanjske zadeve okraja doloi' s predpiše način gradnje in moža® 1 kreditiranja. V dopolnjenih praf|1 <j se je utrdil tudi način krediti1,9® * pri nakupu stanovanj.
V letu 1957 je bilo planirano,1 | se bo v kreditnih skladih zbrf j 1700 milijonov dinarjev, do D- J ] lija tega leta je bilo zbranih *' ‘ milijonov dinarjev ali 67% od pft' 1 videnega planu. Tako velik odšlo' r realizacije planov ima deloma vZ' v povišanju plač v letu 1957, V vili virih sredstev, ki se steka)0, namenske sklade od povečanih \ ; gospodarskih organizacij in v#
jočili anuitet. Če primerjamo tfjjjj
zbiranja namenskih sredstev v ditnih skladih z letom 1956 l|l° ugotovimo, da se je v istem obd°J letošnjega leta zbralo ca. 14"/« v sredstev kot lani.
Koriščenje zbranih sredste® kreditnih skladih nam prikazl1 naslednja razpredelnica:
Odobrena posd
v milijonih 1
Gospodarske organizacije, politično teritorialne
enote in zavodi................................581,0
Stanovanjske zadruge . . f........................ 137,7
Hišni sveti........................................102,1
Delavci, uslužbenci.................................. 84,8
Nerazporejena sredstva
Skupaj
905,6
244,0
Skupaj
1149,6
Iz podanega pregleda je razvidno, da je struktura odobrenih posojili po posameznih investitorjih v letošnjem letu ugodna, saj je 64% vseli odobrenih posojil odobreno gospodarskim organizacijam, politično teritorialnim enotam in zavodom in le 9% za kreditiranje individualne gradnje. Iz tega podutku jc razvidno, da v letošnjem letu prevladuje in narašča graditev stanovanjskih blokov, ki ima svoj vzrok v pravilnem razumevanju delovnih kolektivov za reševanje stanovanjskega problema svojih delavcev in uslužbencev, dočim je individualna gradnja v primerjavi z bločno v upadanju. V kreditnih skladih jc nerazporejenih še 244 milijonov dinarjev.
občinah, kjer primanjkujejo f>nV na sredstva odpirala večja grfll.|,:
šča. Zato bi bilo potrebno razn>,sji o tem, da bi ostali kreditni 8** ;
ki imajo dovolj sredstev, PrC’J
kreditiranje one gradnje, ki j? PrJ videna v planu, čeravno korist"^
investitorji nimajo sedeža n® .ji močju te občine. V najraz.li^^J
zapisnikih in planih porabe syi
štev kreditnih skladov' se vCl?viij‘ ugotavlja, dn sredstev priman)" jt Ne moremo po preko ugotovitvČ,|r je v kreditnih skladih no ra%i(i go dovolj ncangažiranih sr , #| Upravičeno se pojavlja boj®2 bomo v jesenskih mesecih ug°|fl. J? li, da sc sredstva, ki jih uprav*1 ^ bori po nalogu občine čuvaj®, $t nedotakljiva zn bodoče grada) .^j < bodo mogla izkoristiti in P°r0(|8iif'i celoti. Z druge strani pa se ž.e ‘ji1 pojavljajo slučaji, du je v kre‘ J' skladih 173 milijonov prostib fj<

Ta sredstva predstavljajo v glav-kredilnih skladih oko-
nčin salda na liških občin, kjer sc bločno stanovanjska graditev ne razvija tako intenzivno kot v občinah Center, Moste, Bežigrad in Šiška. V tem znesku je zajeta tudi obvezna rezerva in blokirani del kreditnih sredstev v višini 71 milijonov, tako, da je dejansko neangožironih sredstev 173 milijonov.
Iz poročila o izvršitvi plana v letu 1957 je razvidno, da se bodo v
štev, dn sc posamezne invcs> ^ usmerja v Mestno hranilnic®- .t\ najemajo posojila po visoki ®pofr
ni meri. V takih primerih
cejšnjn sredstva gospodarskih > nizncij in zadružnikov trošijo ^ šoke obresti, namesto, do bi *°
GLASNIK
j.J® sodelovala v stanovanjski gra- Z razširitvijo stanovanjske gra-'' »I_ (primer Autocommerce, Steklo- ditve v Ljubljani je nujno povezan
tudi priliv gradbenih delavcev. Če
bomo hoteli obdržati tempo gradnje kot je predviden v letošnjem letu, bo nujno potrebno razširiti gradnjo primernih stanovanjskih prostorov za to delovno silo. Pri tem pa bodo morala sodelovati tudi republiška kreditna sredstva, kajti od gradbenih podjetij se stekajo vsa sredstva za stanovanjsko graditev v republiški kreditni sklad. Prav tako bo republiški kreditni sklad moral sodelovati pri reševanju stanovanjskega vprašanja železničarjev, ker se po veljavnih predpisih tudi del sred-
.	---- . j,, ....	........... štev od železniških podjetij steka v
|v JPtfebc po sredstvih, z razpoložlji- republiški kreditni sklad in sc je ji),?1®' sredstvi v posameznih občin- vslcd tega v lokalnih kreditnih m Kl!> kreditnih skladih.	skladih mn
?.xPort, zadrugi »Zdravje«, »Kodelo« itd.).
Upravni odbori kreditnih skla-
^0v si morajo na osnovi plana, ki s® je potrdil mestni svet, ustvariti 'varen pregled o potrebnih sred-]'rm> ki jih bo možno v letošnjem porabiti za ustvaritev spreje-,f.fa Pl0"®' Kolikor v posameznih sladili v resnici primanjkuje sred-?®v’ bodo morali ostali kreditni sladi kreditirati gradnje, ki so za-i,	P1«"", bodisi bločne, zadruž-
?. ali individualne. Ffna izmed važ-)11 nalog koordinacijskega odbora feditnih skladov je, da bo vskladil
__. masa
zmanjšala.
kreditnih sredstev
7. upoštevanjem principov, ki so nakazani v pravilih kreditnih skladov in ob upoštevanju dejstvo, da
i in,"11 celokupne odobrene vsote j milijona dinarjev je bilo izkopano do 15. VIT. 1957 668.7 milijo-dinarjev ali 74“/». Čeprav prika-
0<!st(-‘->k r Prim,erja7i s program graditve stanovanj priza-
( |?n,eznih kreditnih skladov ugotav-i t*n črpanje najnižje pri in
. “1(1 IIII lili ifpnrln ii I iieaimi riilli/ip
^'dualni gradnji. Upravni odbori , ladov bodo morali pregledati tro-I ll,c sredstev odobrenih kreditov ( l skrbeti za to, da se krediti odo-ji ;,,avajo v tranšah, ki jih bo možno I i'k°ristiti v letošnjem letu in da ne f »«*ul1al na koncu leta 'ak. da bo 1 J Ko sredstev angažiranih, toda le I^®lu porabljenih.
samo tiste, na katerih se gradnja razvija, bo možno razpoložljiva namenska sredstva za gradnjo stanovanj racionalno in ekonomično izkoriščati. T.e s hitrim obračanjem razpoložljivih sredstev, ne ‘glede na to, v katerem skladu so ta sredstva zbrana, bo možno izvršiti postavljeni gradbeni program.
Svet za stanovanjske zadeve OLO Ljubljana
TABELA I

1
2
3
4 t 6
7
8
9 K)
n
12
13
It
13
If,
17
18
19
20 2| 22 23 2t
125 ■ 26
27
28 29
10
>1
§
It
Oznaka objekta
Z
Veselova
Vrtača
Igriška
1‘rule - blok I Prale - l,|„k II Prule - blok III I rulc - blok IV 1 alx>r
Kersnikova ■javska II oavska V Savska VIT oavskn VIIT ^avska IX gavska X Savska XV 2«vska XVI
^avski blok A jamski blok Uprave cest •inspielerjeva oiz.kusne hiše tobačna tovarna okopališko — blok I L°kopališka - blok TT pokopališka - blok IV •Jok oh Šišenski cesti — n, k ob Šišenski cesti — n!°k ob Šišenski cesti — njok ob Šišenski cesti — njok ob Šišenski cesti — nj°k ob Šišenski cesti — nj°k v Šentvidu št. 1 — n[°k v Šentvidu št. II —
U|°k GZZ - Polje
Dograjena stan. leta 1W
Dograjena stan. leta 1958
	Slov.	Datum	Štev.	Dat ti tu
	stan.	vselitve	stan.	vselitve
	15	30.8.		
	10	30. 8.		
	to	15. 8.		
	27	1. 12.	27	30. 6.
			14	15. 6.
	14	31. 12.		
	45	31. 12.	58	1.9.
	36	1.6.		
	53	30. 7.		
	51	1. 10.		
	51	1. 10.		
	51	t. 12.		
	32	1.9.		
	51	31. 12.	51	1.6.
	32	1.9.		
	24	t 10.	18	1.9.
	6	15. 8.		
	14	L 12.		
	12	1. 10.		
	12	1.9.	18	1.5.
R 1	27	31. 12.		
R 2	27	31. 12.		
R 3			27	1.9.
R 5			27	1.9.
R 6			27	1.9.
R 7 Celovška	26	1.9.	27	1.9.
Celovška	26	31. 12.		
	16	1.5.		
Skupaj	668		294	
>■
TABELA II
Q'n«i
a objekta
2 yr."Ssnmyerjeva i I rfkovčeva I.
volarjeva ci iakova »kova hf Piakovn nndzid.
5oan' l,lok I
&>. blok II t0$ka, blok III
Štev.	Plan.	Začetek gradnje	
• lan.			1957
po	četek		
planu		itev.	datum
20		20	t. 10.
19	1.6.	21	1.9.
9	1.7.	9	1.9.
40	1.8.	40	1.8.
8	1.7.	9	1. 10.
8	1.8.	to	1.8.
32	1.6.	33	20. 7.
•24	1.6.	22	20. 7.
24	1.6.		
1958
štev. datum
Znp.
St. Oznaka ob j ek t a
10	Prule
11	Stolpnica, Roška B
12	Stolpnica, Ročka C
13	Stolpnica, Roška D
14	ilirska
15	Savska, blok XIV
16	Savska, blok IX
17	Savska, blok XIII
18	Savska, blok XVII
19	Savska, blok XVIII
20	Savska, blok XIX
21	Savska, blok XX -22 Savska, stolpnica t
23	Savska, stolpnica 2
24	Savska, stolpnica 3
25	Savska, stolpnica 4
26	Savska, stolpnica 5
27	Črtom i rova
28	Kržičeva
29	Trstenjakova 50 Jukšičeva
31	Jesenkova
32	Knezova, blok IV
33	Knezova, blok III
34	Aljaževa, blok I
35	Aljaževa, blok II
36	Tobačna tovarna
37	Tržaška, I-II 56 Oražnova
39	Pokopališka, B V
40	Pokopališka, B VI
41	Pokopališka, B III
42	Samski dom »Snage«
43	Slnpničarjcva
44	Petričeva
45	Ciglarjcva
46	Trije stanov, bloki Polje
47	Trgov, stanov, blok Šentvid
48	Blok ob železnici Šentvid
49	Hiša v Šmartnem
50	Blok v Črnučah
51	Nadzid. v Rudniku
52	Vrhovčcva II.
55 Savska, R XII
54	Savska, I! XXI
55	Savska. B XXII
56	Verovškovu
57	Drenikova
58	Šišenska cesta, B 4
59	šišenska cesta, B 8
60	Tobačna tovarna II
61	Oražnova V
štev. Plan. Začetek gradnje Začetek gradnje stan. za-	IV57	195«
po četek
planu	štev. datum štev. datum
12				20
32	1.8.	42	1.9.	
32	1.8.	42	1.9.	
32	1.8.	42	1.9.	
60	1.10.			60
51	1.3.	51	1.6.	
66	1.3.	80	1.7.	
32	1. 3.	80	1.7.	
12		32	1.9.	
12		12	10. 6.	
12		12	10. 6.	
12		32	1.9.	
48		54	1. 10.	
48		54	t. 10.	
48		54	1. 10.	
48				54
48				54
15	1.5.	20	20. 8.	
15	1.7.	20	1. to.	
18	1.8.	22	1.8.	
18	t. 8.	22	t. 8.	
10		15	10.8.	
24	1.7.	40	15. 9.	
12	1.8.			16
9	1.8. .			
11	1.8.			
16	1.4.	16	20.8.	
25	1.5.	24	1.9.	
16	1.4.	20	1.9.	
18		,18	15. 4.	
18		18	1.9.	
18		18	15. 4.	
18		18	1.8.	
24		22	20. 6.	
24				22
36		33	20.6.	
25		9	15. 9.	16
18	1.4.	24	15. 9.	
9	1.5.	9	10.8.	
4		5	10. 9.	
18		24	10. 9.	
2		2	1.8.	
		19	10. 5.	
		80	15. 7.	
		32	5. 6.	
		80	20.7.	
				40
				8
		27	15. 8.	
		27	1.7.	
		16	20. 8.	
		20	1.9.	
1.3.
1.3.
1.3.
1.3.
1.3.
1,3.
1.3.
1.3.
1.3.
Skupaj 1210	1451	290
Predpisi občinskih liiidskih odborov
OBČINA MEDVODE
151
Na podlagi 2. odstavka 15. člena in 2. točke 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS št. 19/52), 16., 7.. 73., 74., 77., 90. in 92. člena uredbe o spremembah in dopolnitvah uredile o upravljanju stanovanjskih hiš (Ur. list FLRJ št. 29/54), II., 12. in 13. točke razdelka X, 2. poglavja priloge 1/A zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Ur. list FLRJ št. 34/55), 1. člena uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe za izvrševanju zakona o stanovanjskem prispevku (Uradni list FLFtJ št. 1/57), 3. člena zakona o spremembah in dopolnitvah- temeljnega zakona o prekrških (Ur. list FLRJ št. 58/55) in 24. člena statuta občine Medvode je Občinski ljudski odbor Medvode na 18. seji dne 1. junija 1957 sprejel
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o stanovanjski tarifi ter delitvi
na jemnin na sklade in njihovi uporabi, ki je bil objavljen v »Glasniku« št. 34 z dne 4. maja 1956 in št. 65 z dne 24. avgusta 1956, tako da se njegovo prečiščeno besedilo glasi:
1. člen
Najemnina za stanovanjske prostore se določi glede na številtj točk, površino in okoliš, v katerem jo stanovanjc.
Cena za posamezno točko na 1 m* stanovanjske površine sc določi:
a) v prvem okolišu (za stanovanja v mestih, industrijskih in gospodarskih središčih oziroma strnjenih naseljih, ki predstavljajo zaokroženo celoto) — 0,30 din;
h) v drugem okolišu (za stanovanja, ki niso uvrščena v skupino pod a) in c) — 0,25 din;
c) v tretjem okolišu (za stanovanja, ki so oddaljena od komunalnih naprav več kot 2 km) — 0,20 din.
2.	člen
Pri izračunavanju najemnine po prednjem členu se ne upošteva površina sob preko 30 m2, kuhinj preko 20 m2 in površina hodnikov v stanovanju preko 20 m2.
3.	člen
Uživalci stanovanj plačujejo za uporabo zelenjadnih vrtov pri hišah posebni letni prispevek od 1 do 3 dinarjev, za sadna drevesa pa po donosnosti.
Po prednji tarifi določi prispevek hišni svet oziroma hišni lastnik s pogodbo.
Prispevek se obravnava enako kot najemnina in se razdeli v sklade po istih načelih.
4.	člen
Zasebnemu lastniku hiše, ki je vključena v stanovanjsko skupnost, se pred razdelitvijo najemnine v sklade izplača del najemnine od iiiše:
1.	do 10.000 dinarjev — 10Vo,
2.	od 10.000 dinarjev do 50.000 dinarjev — 7*/e, vendar ne manj kot 1000 dinarjev,
3.	nad 50.000 dinarjev —,	5%,
vendar ne manj kot 3500 dinarjev, a največ 6000 dinarjev.
5.	člen
Zasebnemu lastniku, ki nima drugih sredstev za preživljanje, lahko določi svet stanovanjske skupnosti po predlogu sveta zn zdravstvo in socialno politiko višji del mesečne najemnine, kot je določeno v prednjem členu, vendar ne preko 50*/o najemnine od hiše.
Zoper določitev tega dela najemnine, ki gre zasebnemu lastniku po tem členu, je dovoljena pritožba na komisijo ljudskih odbornikov občine.
6.	člen
Najemnina se razdeli:
a)	50°/o v amortizacijski sklad,
b)	15°/o v sklad za hišno upravo,
c)	35°/<i v sklad za vzdrževanje hiš.
V hišah, ki so zgrajene po letu 1950, se najemnina razdeli:
najmanj 75°/« v amortizacijski sklad,
najmanj 20*/o v sklad za vzdrževanje in
do 10°/o za hišno upravo.
Hišni svet lahko določi za razdelitev v amortizacijski sklad in sklad za vzdrževanje tudi višji odstotek na račun zmanjšanja stroškov za hišno upravo.
7.	člen
Hišni sveti stvanovanjskih hiš, ki so bile zgrajene v letu 1918 ali prej, ne plačujejo v kreditni sklad za zidanje stanovanjskih hiš dela amortizacijskega sklada.
Amortizacijski sklad in sklad zn vzdrževanje se za te hiše združita v en sklad — sklad zn vzdrževanje.
Hišni sveti stanovali jskih hiš, ki so bile zgrajene po letu 1918, odvajajo od sianovnnjskih najemnin mesečno iz amortizacijskega sklada v kreditni sklad za zidanje stanovanjskih hiš ObLO Medvode 20°/o tistega dela najemnine, ki ga vplača jojo v amortizacijski sklad.
Zasebni lastnik, ki uživa brezplačno stanovanje v svoji hiši, vključeni v stanovanjsko skupnost, mora plačevati v sklad za hišno upravo in v sklad za vzdrževanje hiše znesek, ki je sorazmeren najemnini za njegovo stanovanje, iz-vzemši administrativne stroške. Ta obveznost se zn hišnega lastnika v primeru združitve amortizacijskega sklada in sklada za vzdrževanje ne more povečati
6. člen
Od najemnin za poslovne prostore v hišah, last splošnega ljudskega premoženja, družbenih in zadružnih organizacij ter zasebnih hiš, ki so vključene v stanovanjsko skupnost, odvaja hišni svet v kreditni sklad za zidanje stanovanjskih hiš:
1.	pri hišah, zgrajenih do vključno leta 1900 — 30°/«;
2.	pri hišah, zgrajenih od leta 1901 do vključno 1910 — 40°/oj
3.	pri hišah, zgrajenih od leta 1911 do vključno 1918 — 50°/o;
4.	pri hišah, zgrajenih od leta 1919 do vključno 1945 — 60°/o;
5.	pri hišah, zgrajenih od 1945 dalje — 70e/o.
Ostanek najemnine pa se razdeli:
najmanj 60°/o v amortizacijski sklad,
najmanj 20°/« v sklad za vzdrževanje in
do 20°/« v sklad za hišno upravo.
9.	člen
Hišni sveti, ki bodo po določbah tega odloka razpolagali z večjimi denarnimi sredstvi, tega viška ne smejo uporabljati za stroške hišne uprave.
10.	člen
Zasebni lastnik hiše, v kateri so poslovni prostori in ki ni vključena v stanovanjsko skupnost, odvaja v kreditni sklad za zidanje liiš 70°/e od najemnine za poslovne prostore.
V izjemnih primerih (če so nujno potrebna popravila po nalogu sanitarne inšpekcije in temu podobno), lahko določi svet za komunalne in stanovanjske zadeve ObLO zn hiše, ki so bile zgrajene do leta 1945. in sicer za hiše, zgrajene do leta 1918, največ 40*/o, in za hiše, zgrajene od leta 1918 do leta 1945, največ 50•/# najemnine, navedene v prvem odstavku tega člena. Zasebni lastnik pa je v takem primeru dolžan predložiti vso potrebno dokumentacijo, iz katere je razvidna nujnost izvršitve popravil.
11.	člen
Prekršek stori in se kaznuje z denarno kaznijo do 3000 dinarjev:
1.	hišni lastnik ali član hišnega sveta, ki določi višjo ali nižjo najemnino, kot jo določa ta odlok,
2.	zasebni lastnik in člani hišnega sveta, ki odvedejo nižji znesek, kot je to določeno -v 6., 7., 8., 9. in H), členu tega odloka, in
3.	člani hišnega svetu, ki izplačujejo hišnemu lastniku višji ali nižji znesek, kot ga določa ta odlok.
12.	člen
la odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku 01.0 Ljubljana.
St. 01/1-123/5-37
Medvode, dne I. junija 1957.
Predsednik ObLO:
Franc Mravlje 1. r.
Ta odlok je potrdil 01.0 Ljubljana po sklepu 19. skupne seje okrajnega zbora in zbora proizvajalcev z dne 5. julija 1957.
152
Na pdolagi 2. odstavka 15. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. 1. LRS št. 19-88/52), 15. člena Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o polnih in selitvenih stroških (Uradni list FLRJ št. 26-325/56), 2. odstavka 1. člena Odloka o dnevnicah in povračilu za ločeno življcneje uslužbencev in delavcev okraja, občin in zavodov v okrnili Ljubljana (Glasnik št. 109, III. letnik z dne 28/12-1956) in 24.
člena statuta občine Medvode je občinski ljudski odbor Medvode na svoji 18. seji 1. junija 1957 sprejel
ODLOK
o povračilu stroškov za službena potovanja In terenska dela, ki se opravljajo v mejah občine Medvode, do 10 km oddaljeno od ožjega območja občine
1.	člen
Za službena potovanja in terensko delo, ki se opravlja v mejah občine Medvode, do 10 km oddaljeno od ožjega območja občine, gre delavcem in uslužbencem vseh državnih organov in zavodov povračilo v obliki dnevnic, in sicer:
a)	za uslužbence bd V. plačilnega razredu navzgor — 580 din;
b)	za uslužbence od X. do VI. plačilnega razreda in za visoko kvalificirane delavce — 540 din;
c)	za druge uslužbence in delavce — 450 din.
2.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku OLO Ljubljana.
St. 01/1-15/57
Medvode, I, junija 1957.
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora: Franc Mravlje 1. r.
K temu odloku je dal soglasje OLO Ljubljana po sklepu 19. skupne seje okrajnega zbora in zbora proizvajalcev z dne 5. julija 1957.
OBČINA MENGEŠ
153.
Nu podlagi 2. odst. 13. in 50. člena Zakona o občinskih ljudskih odbo-
rih (Ur. 1. LRS št. 19-88/52), v zve« z Zakonom o pristojnosti občinski« in okrajnih ljudskih odborih, P1/ logu l/A, poglavje 2/1X (Ur. 1. FLRJ št. 34/55), in 2/a člena Uredbe o o2 dajanju poslovnih prostorov v n«' jem (Ur. I. FLRJ št. 12/53 in 4« ter 24. člena Statuta občine MengC! in na predlog. Sveta za gradben« komunalne in stanovanjske zii«lrVf izdaja Občinski ljudski odbor M1* geš na svoji 15. seji dne 2. maja ll^‘
ODLOK
o najemnini za poslovne prostore«' območju občine Mengeš,
1.	člen
Na območju občine Mengeš sl določa višina najemnine za poslov«1 prostore, na podlagi pravilnika ** določanje najemnine, ki je sestav«1 del tega odloku.
2.	člen
Spore, ki bi nastali glede do'6, Čanja poslovnih prostorov ter sp0'1 v zvezi z določanjem najemnine rl' šuje Svet za gradbene, komunal«1 in stanovanjske zadeve ObLO Mce' geš.
3.	člen
Z denarno kaznijo do 2000 1,1 se kaznujeta najemodajalec in "«’ jemnik, ki bi določila višino 1,8 jemnine nasprotno določilom UH* odloka.
4.	člen
Pa odlok stopi v veljavo z dl'v'1 objave v »Glasniku«, uradnem ve« n i k n OLO Ljubljana.
Številka: 01/1.
Mengeš, 25. maja. 1957.
Predsednik
Občinskega ljudskega odbor«’ Ivan Vidnli 1. r.
I' K A V 1 L IN I K
K ODLOKU O NAJEMNINI ZA POSLOVNE PROSTORE NA OBMOCj’
OBČINE MENGEŠ
1.	Mesečna najemnina poslovnih prostorov se določa nu osnovi:
a)	točkovanja,
b)	izmer prostorov,
e) lege prostora glede na red ceste.
2.	Za izračunavanje mesečne najemnine se določi:
a)	faktor Fl za poslovne prostore ob cesti I. in II. reda, in sicer *
poslovni prostor do 30 m* površine	Fl — 3.00 din
poslovni prostor	od	31	do	60 m2	površine	Fl	-»=2.50	din
poslovni prostor	od	61	do	100 m1	površine	Fl	— 2.00	din
poslovni prostor nad lOt m2 površine	Fl » 1.50 din
III. in IV. reda in ostale ceste za
poslovni prostor do 30 m2 površine	Fl =2.50 din
poslovni prostor	od	31	do	60 m2	površine	Fl	=2.00	din
poslovni prostor	od	61	do	100 m2	površine	Fl	— 1.50	din
poslovni prostor nad 101 m2 površine	Fl = 1.00 din ■
b)	Glede na število točk, izračunanih po točkovni poli, se posli" prostor uvrsti v kategorijo:
število	točk	od	70	do	80	kategorija	1.	vrste
število	točk	od	60	do	70	kategorija	II.	vrste
število	točk	od	50	do	60	kategorija	lil.	vrste
število	točk	od	40	do	50	kategorija	IV.	vrste	,,
c)	Glede na določeno in pripadajočo kategorijo sc pri izrač"11 najemnine upošteva še F2, in sicer:
zu poslovni	prostor	kategorije	I.	vrsle	=	1.20	din
za poslovni	prostor	kategorije	II.	vrste	=	1.00	din
za poslovni	prostor	kategorije	Ul.	vrste	*	0.90	din
za poslovni	prostor	kategorije	IV.	vrste	=	0.80	din	fu
3.	Na osnovi določenega števila točk. ugotovljene površine pros’
v m2, določenega faktorja Fl in F2 glede nu pogoje se mesečna n„ jemnina izračuna na ta način, da se število točk, množi z m2 ter zmnožek množi s faktorjem Fl in nato še s faktorjem F2.	,uCi
4.	Poslovni prostor se odda v najem na osnovi sklenjene pogoju
v pogodbo se vpiše število točk, velikost prostora v m2 ter faktor r1 r2 in na podlagi teh podatkov izračuna najemnina.	,jti
5.	Za vsak najeti odnosno oddani prostor se mora obvezno skif
pogodba v treh izvodih, od katerih po en izvod hranite najeniodflJ|,|,,f in najemnik, tretji izvod pa se predloži Svetu zn gradbene, kom00® in stanovanjske zadeve ObLO Mengeš.	po-
Za predložitev sklenjene pogodbe ObLO o oddaji in najem0 J,j|i slovitega prostora v na jem sta odgovorna najemodajalec in na i?"’jul no 4. členu Uredbe o oddajanju poslovnih prostorov v najem (”r* list FLRJ št. 12-69/53).	, ^
6.	Tu pravilnik ie enoten zu vse ozemlje občine Mengeš in velj^jii dneva objave odloka o najemnini za poslovne prostore nu olm1" občine Mengeš.
,	Predsednik .
Občinskega ljudskega 0°°, Ivan Viilall 1. L
Izvleček Iz poročila o poslovanju podjetja »KURIVOPROOAJA«, Ljubljana, Celovška 34, v letu 1956
Podjetje je trgovina, ki posluje s svpjim predmetom poslovanja na debelo in drobno. Z doseženim prometom, ki je znašal v letu 1956 252,356.000 dinarjev, je bil načrt prometa presežen za 22,3%. Preseganje planiranega prometa gre v prvi vrsti na račun povečanja prometa na debelo. S povečanjem prometa se je zvišal tudi dobiček, ki je znašal 32,5 %. več, kakor planirani. V letu 1956 je bilo pri podjetju zaposlenih 45 delavcev
in uslužbencev. Vse obveznosti do skupnosti so bile poravnane v redu.
AKTIVA	BILANCA na dan 31. decembra 1956	PASIVA
Naziv postavke	Znesek v 000 din	Naziv postavke	Znesek v 000 din
A. Osnovna ln Izločena sredstva		A. Osnovna ln Izločena sredstva	
1 Osnovna sredstva	15.350	1. Sklad osnovnih sredstev	15.330
2. Investicije v teku	1.836	2. Dolgoročni krediti za dokončane Investicije	
8. Izločena sredstva m druga Investicijska sredstva	6.515	8. Razni skladi	7.090
		4. Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij	
B. Obratna sredstva		8. Drugi viri finansiranja investicij	1.836
8. Skupna obratna sredstva	13.005	B. Viri obratnih sredstev	
C. Sredstva v obračunu ln druga aktiva		6. Vin obratnih sredstev (skupno)	14.146
	15.728 2.821	C. Viri sredstev v obračunu ln druga sredstva	
9. Kupci ln diuge terjatve 6. Druga aktiva D. Finančni uspeh		1. Dobavitelji lil druge obveznosti 8. Druga pasiva D. Finančni uspeh	14.677 2.156
7. Razpoieienl dobiček	2.207	9. Dobiček	2.207
8. Izguba		10. Kritje izgube	
Skupaj:	57.462	Skupaj:	57.462
Vodja računovodstva«	Predsednik upravnega odbora«	Direktor podjetjai
Marjana Kovač	Vladimir Bajec	Franc Kregar
938—A
Izvleček Iz poročila o poslovanju Ribje restavracije »OPERMA KLET«, Ljubljana, Župančičeva 2, v letu 1956
Ribja restavracija Operna klet je zaključila letos dve in pol leta samostojnega poslovanja in se je izkazalo, da je bila osamosvojitev opravičena. Promet se je zvišal v primeru s prvim letom na trikratno višino. Ce ne bi bilo to gostišče tako utesnjeno glede prostorov, bi bil promet še znatno Večji. Operna klet je postala priljubljena zaradi kvalitetnih dalmatinskih vin, peršuta in strokovno pripravljenih morskih rib in drugih jedil,
Pa tudi zaradi konkurenčnih cen vsem tistim, ki potrebujejo okrepčilo in potem hitro odidejo in dajo prostora novodošlim. Kakega pijančevanja ta lokal ne pozna. Realizacija je znašala v letu 1956 nad 20 milijonov dinarjev in to brez prometa s tobačnimi izdelki.
*KTlVA	BILANCA na dan 31. decembra 1956	PASIVA
Zx,p'	Naziv postavke	Znesek v 000 din	Z^tP	Naziv postavke	Znesek v 000 din
			
A. Osnovna In Izločena sredstva		A. Viri osnovnih ln Izločenih sredstev	
l. Osnovna sredstva	735	t. Sklad osnovnih sredstev	735
2. Investicije v teku		2. Dolgoročni krediti za dokončane Investicije	
8. Izločena sredstva in druga investicijska sredstva	207	3. Razni skladi	389
		4. Dolgoročni kredit zn flnanslianje Investicij	
B. Obratna sredstva		8. Drugi viri finansiranja Investicij	-
4. Skupno obratna sredstva	3.632	B. Viri obratnih sredstev	
C. Sredstva v obračunu In druga aktiva		6. Viri obratnih sredstev (skupno)	
	228 105	C. Viri sredstev v obračunu In druga sredstva	
6. Kupci ln druge ter)atve 6. Druga aktivo D. Finančni uspeb		1. Dobavitelji In druge obveznosti 8. Druga pasiva D. Finančni uspeb	3.783
7. Razporeienl dobiček		9. Dobiček	
6. Izguba		10. Kritje Izgube	
Skupaj:	4.907	Skupaj:	4.907
Vodja računovodsivai	Predsednik upravnega odbora«	Direktor podjetja«
D, Bric	Ambrož Opolnjlč	Milenko Lozic
Izvleček Iz poročila o poslovanju časopisnega podjetja »PAVLIHA«, Ljubljana, Gosposka 12, v letu 1956
940—A
£Q!iopisno podjetje »Pavliha« je v letu 1956 redno izdajalo tednik PAVLIHA, s povprečno 25.680 izvodi. Poleg tega je izdalo PAVLIHOVO PRASKO v nakladi 40.000. Planirani obseg realizacije je bil dosežen z 92,73 %. Podjetje ni prejemalo nobene dotacije in je poslovalo brez kredita Za obratna sredstva. Dohodek od objavljenih reklamnih oglasov predstavlja 23,33 % od celotnega dohodka. V letu 1956 je podjetje zaposlovalo
povprečno 17 oseb.
AiCTiva
BILANCA na dan 31. decembra 1956
Zap.
St.
Naziv postavke
A. Osnovna In Izločena sredstva l- Osnovna sredstva ;■ investicije v teku
«• Izločena sredstva In druga Investicijska sredstva
B. Obratna sredstva *- Skupna obratna sredstva
C. Sredstva v obračunu In druga aktiva $■ Kupci ln druge terjatve Druga aktiva
D. Finančni uspeb
!• Razporejeni dobiček *• Izguba
_	Skupaj«
Znesek v 000 din
3.539
1.870
8.651
1.110
600
3.406
13.176
Zap.
St.
Naziv postavke
£
A. Viri osnovnih ln Izločenih sredstev
Sklad osnovnih sredstev
Dolgoročni krediti za dokončane Investicije
Razni skladi
Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij Drugi viri finansiranja Investicij
B. Viri obratnih sredstev Viri obratnih sredstev (skupno)
C. Viri sredstev v obračunu in druga sredstva
Dobavitelji ln druge obveznosti
Druga pasiva
Dobiček Kritje Izgube
D. Finančni uspeh
PASIVA
Skupaj:
Znesek v 000 din
1.439
1.500
2.761
600
1.477
395
3.406
13.176
Vodja računovodsivai Goričan Ani
Predsednik upravnega odbora« Burger Ludvik
Direktor podjetja' Vrbič J»»*
951-A
Izvleček iz poročila o poslovanju lovske zadruge »LOVEC«, z o. j., Ljubljana, Titova 31, v letu 1956
LOVEC — LOVSKA ZADRUGA je bila ustanovljena leta 1924. Zaključni račun je bil obravnavan in potrjen na občnem zboru Zadruge 16. marca 1957. Zadruga se bavi s trgovino zaprtega tipa za svoje člane — zadružnike, katere oskrbuje z lovskim in ribiškim priborom. Za svoje zadružne
člane izvaža tudi živo divjad za razplod, divjačino — meso in surovo kožuhovino.
AKTIVA			BILANCA na dan	31. decembra 1956	PASIV*
					
z5®p	Naziv postavke			Znesek v 000 din	Naziv postavke	Znesek v 000 dtfl
	A. Osnovna in Izločena sredstva			A. Viri osnovnih tn Izločenih sredstev	
L.	Osnovna sredstva		1.397	l. Sklad osnovnih sredstev	1.397
i.	Investicije v teku			2. Dolgoročni krediti za dokončane investicije	
3.	Izločena sredstva tn druga investicijska	redstva	987	3. Razni skladi	12.947
				4. Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij	
	B. Obratna sredstva			S Drugi viri finansiranja Investicij	H
L	Skupna obratna sredstva		17.074	B. Viri obratnih sredstev	
	C. Sredstva v obračunu In druga aktiva			S. viri obratnih sredstev (skupno)	11.277
6.	Kupci in druge terjatve		: 5.637	C. Viri sredstev v obračunu In druga sredstva	
i.	Druga aktiva		2.169	7. Dobavitelji In druge obveznosti	17.71»
	O. Finančni uspeb			6. Druga pasiva	3.919
£	Razporejeni dobiček izguba		5.984	D. Finančni uspeb 9. Dobiček 10 Kritje Izgube	5.984
		Skupaj:	53.248	Skupaj:	53.248
Vodja računovodstva«	Predsednik upravnega odbora«	* Direktor podjetja«
Hlebec Jožo	Dr. Dular Milan	Turk Vilko
Izvleček iz poročila o poslovanju gostinskega podjetja »DAJ-DAM«, Ljubljana, Cankarjeva 4, v letu 1956
Gostinsko podjetje »Daj-dam«, Ljubljana, Cankarjeva 4, ki samostojno opravlja vse posle bifeja in restavracije je doseglo v letu 1956 promet gostinskih uslug v znesku 75,434.000 din. Predvideni promet po družbenem planu je bil dosežen 100 %. Dobička podjetje ni planiralo, ter ga tudi ni doseglo. Povprečno Število zaposlenih je bilo 45 oseb. Zaključni račun je potrdila Uprava za dohodke pri ObLO Ljubljana-Center z odločbo
štev. 2308/1-262-230.
AKTIVA
BILANCA na dan 31. decembra 1956
PASlV*
Znesek v 090 din	Z^tp	Naziv postavke
	A. Viri osnovnih In Izločenih sredstev
4.712	i. Sklad osnovnih sredstev
	2. Dolgoročni krediti za dokončane investicije
4.017	3. Razni skladi
	4. Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij
	5. Drugi viri finansiranja Investicij
"619	B. Viri obratnih sredstev
	1. Viri obratnih sredstev (skupno)
152	C. Viri sredstev v obračunu In druga sredstva
	7. Dobavitelji In druge obveznosti
	8. Drugo pasiva
	D. Finančni uspeh
	9. Dobiček
	10. Kritje Izgube
14.500	Skupaj:
Zap.
St
Naziv postavke
A. Osnovna In Izločena sredstva
1.	Osnovna sredstva
2.	Investicije v teku
'S. Izločena sredstva in druga Investicijsko sredstva
B. Obratna sredstva t, Skupna obratna sredstva
C. Sredstva v obračunu In druga aktiva
5.	Kupci In druge terjatve
6.	Druga aktiva
D. Finančni uspeh
7.	Razporejeni dobiček i. Izguba
Skupaj:
Znesek v '<00 din
3.503
1.209
4.772
667
4.31»
14.500
Vodja računovodstva« Gogala Tatjana
Predsednik upravnega odboru Kromar Julka
Direktor podletla« Žabkar Štefka
9JlJ
Izvleček iz poročila o poslovanju gostinskega podjetja »RIO«, Ljubljana, Titova 4, v letu 1956
V letu 1956 je bil dosežen dohodek v višini 51,337.351 din, kar predstavlja 90 % družbenega plana podjetja za Isto leto. Dosežene plače nad plačami po tarifnem pravilniku so znašale 10 % od izplačanih plač po tarifnem pravilniku. Dokončna potrditev zaključnega računa je bil8
izstavljena po ObLO Uprava za dohodke dne 15. junija 1957, štev. 2308/1/2-4-236.
AKTIVA	BILANCA na dan	31. decembra 1956	PAS1V*
				
ZgP'	Naziv postavke	Znesek v 000 din	Z$tP	Naziv postavke	Znesek v "00 dld^
A. Osnovna ln Izločena sredstva		A. Viri osnovnih In Izločenih sredstev	
l. Osnovna sredstva	2.944	1. Sklad osnovnih sredstev	2.941
2. Investicije v teku	1.18	2. Dolgoročni krediti za dokončane investicije	3.526
S. izločena sredstva tn druga Investicijska sredstva	3.299	3. Razni skladi	
B. Obratna sredstva		4 Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij	
		3. Drugi viri finansiranja Investicij	
4. Skupna obratna sredstva	4.045	B. Viri obratnih sredstev	
C. Sredstva v obračunu ln druga aktiva		8. Vtrl obratnih sredstev (skupno)	l.6ll
5. Kupci In druge terjatve	142	C. Viri sredstev v obračunu In druga sredstva	
6. Druga aktiva		— 7. Dobavitelji In druge obveznosti	2.31*
D. Finančni nspeh		8. Druga pasiva	
7. Razporejeni dobiček		D. Finančni uspeli	
8. Izguba		9. Dobiček	
Skupaj:	10.568	10. Kritje Izgube Skupaj!	10.568^
Vodja računovodstva!	Predsednik upravnega odbora«	Direktor podjetja«
Dr. Prelovšek Borut	.	PerUlč Zdravko	Usenik Anica
Izvleček iz poročila o poslovanju gostinskega podjetja »FIGOVEC«, Ljubljana, Ajdovščina, v letu 1956
Podjetje je bilo ustanovljeno z odločbo MLO Glavnega mesta Ljubljana dne 12. novembra 1953. Nudi gostinske, kavarniške in slaščičarske usluge. Poleg notranjih prostorov ima v času letne sezone tudi gostinski vrt. Promet v letu 1956 je znašal 23,513.305 din.
aktiva
BILANCA na dan 3L decembra UM
PASIVA
Zgtb"	Naziv postavke	Znesek v 000 din
A. Osnovna In Izločena sredstva	
1. Osnovna sredstva	22.196
2. Investicije v teku	
1. Izločena sredstva In druga Investicijska sredstva	2.782
B. Obratna sredstva	
8. Skupna obratna sredstva	1.697
C. Sredstva v obračunu tn druga aktiva	1	
8. Kupci ln druge terjatve	—
8. Druga aktivi	*	614
D. Finančni uspeh	
7. Razporejeni dobiček	21
8. Izguba	—
Skupaj:	28.310
	
^lt?"	Naziv postavke	Znesek v 000 din
A. Viri osnovnih ln Izločenih sredstev	
l. Sklad osnovnih sredstev	22.118
2. Dolgoročni krediti za dokončane Investicije	
3. Razni skladi	3.244
4. Dolgoročni kredit za finansiranje investicij	
6. Drugi viri finansiranja Investicij	78
B. Viri obratnih sredstev	
6. Viri obratnih sredstev (skupno)	.257
-	C. Viri sredstev v obračunu In druga sredstva	
7. Dobavitelji ln druge obveznosti ■	1.413
8. Druga pasiva	179
D. Finančni uspeh	
9. Dobiček	21
10. Kritje Izgube	
Skupaj:	28.310
Vodja računovodstvai Bizjak Franc
Predsednik upravnega odbora: Vodopivec Ciril
Direktor podjetja: Ponikvar Milan
955-A
Izvleček iz poročila o poslovanju podjetja AVTO SERVIS, Ljubljana, Prešernove- 42, v letu 1956
Obrtno podjetje »Avto-servis«, Ljubljana, Prešernova" 42, je bilo ustanovljeno leta 1951 z odločbo MLO Ljubljana, štev. 406/1951 z dne 7. junija 1951. Registracija je bila izvršena pri MLO za glavno mesto Ljubljana fin. štev. 1698/51 z dne 18. junija 1951. Proizvodnja je bila dosežena z 0 visokokvalificiranimi, 39 kvalificiranimi in 3 polkvalificiranimi delavci. Poleg tega imamo 34 vajencev - učencev v gospodarstvu n 16 uslužbencev. Proizvodni plan je bil dosežen s 150 %. Presežek je nastopil zaradi tega, ker so naročniki v prejšnjih letih nabavljali nadomestne dele iz svojih razpoložljivih deviz, v letu 1956 pa je naše podjetje nabavljalo nadomestne dele pri tukajšnji trgovski mreži, delno je bil proizvodni
plan dosežen tudi s povečanjem delovne sile in z boljšo organizacijo dela.
Aktiva
BILANCA na dan 31. decembra 1958
PASIVA
5t.'	Naziv poatavke
A.	Osnovna In Izločena sredstva
L Osnovna sredstva
2. Investicije v teku
L Izločena sredstva ln druga Investicijska sredstva
B.	Obratna sredstva L Skupna obratna sredstva
C.	Sredstva v obračunu In druga aktiva 8. Kupci ln druge terjatve 8. Druga aktiva
D.	Finančni uspeh
7. Razporejeni dobiček I. Izguba
Skupaj:
Znesek v 000 din	Zg,f'	Naziv postavke	Znesek v 000 din
15.951	A. Viri osnovnih ln Izločenih sredstev 1. Sklad osnovnih sredstev	15.951
	2 Dolgoročni krediti za dokončane investicije	
2.870	3. Razni skladi	3.001
	4. Dolgoročni kredit za. finansiranje Investicij	
	5. Drugi viri finansiranja Investicij	—
11.288	B. Viri obratnih sredstev 6. Viri obratnih sredstev (skupno)	12 250
<8.101 213	C. Viri sredstev v obračunu ln druga sredstva 7. Dobavitelji ln, druge obveznosti	14.703
	8. Druga pasiva	2.518
11.635	D. Finančni uspeh 8. Dobiček	11.635
	10. Kritje Izgube	
10.058	Skupaj:	60.058
Vodja računovodstva: SvegelJ Majda
Predsednik upravnega odbora: Blatnik Franc
Direktor podjetja: Simčič Rafael
Izvleček Iz poročila o poslovanju trgovskega podjetja »F0T0MATERIAL«, Ljubljana, Titova 28, v letu 1956
957-A
Podjetje Je bilo ustanovljeno Qebelo ln na drobno ter komis

1. julija 1954. Promet poslovanja: trgovanje s fotografskimi ln optičnimi aparati, instrumenti in potrebščinami na na drobno ter komisijska prodaja navedenih predmetov. V letu 1956 je bilo povprečno zaposlenih 11 ljudi. Letni plan prometa je znašal
107,000.000 din in je bil dosežen s 142%, to je v znesku 152,391.836 din.
BILANCA na dan 31. decembra 1958
PASIVA
Naziv poatavke
A. Osnovna In Izločena sredstva
!• Osnovna sredstva f Investicije v teku
A “ločena sredstva ln druga investlcljaka sredstva
B. Obratna sredstva
A Skupna obratna sredstva
IIF
C. Sredstva v obračunu In druga aktiva
!• Kupci ln druge terjatve A Druga aktiva
D. Finančni uspeh A Izguba61®111 doblCek
-	Skupaj:
Znesek v 000 din	Zit	Naziv postavke	Znesek v 009 din
2.361	A. Viri osnovnih In Izločenih sredstev 1. Sklad osnovnih sredstev	2.361
	2. Dolgoročni krediti za dokončane Investicije	
LISO	3 Razni skladi	2.275
	4. Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij	—
	8. Drugi viri finansiranja Investicij	—
23.643	B. Viri obratnih sredstev 6. Viri obratnih sredstev (skupno)	21.099
4.241 110	C. Viri sredstev v obračunu ln druga sredstva 7. Dobavitelji ln druge obveznosti	3.553
	8. Druga pasiva	3.226
2.776	D. Finančni uspeh 9. Dobiček	2.776
	10. Kritje izgube	
35.250	Skupaj:	35.290
Vodja računovodstvai Catar Manila 1 2 * * * * 7
Predsednik upravnega odbora: > Stlcb Jana
Direktor podjetja: Vinko Bernlv •
919"*
Izvleček iz poročila o poslovanju trgovskega podjetja z živili »GRMADA««, Ljubljana, Celovška 54, v letu 1956
Podjetje je imelo v svojem sestavu 17 trgovin. Prometa je doseglo 249,484.710 din. Zaposleno je bilo povprečno 53 delavcev in uslužbencev. Vse
obveznosti so bile pravočasno poravnane.
AKTIVA	BILANCA na dan 3L decembra 1956		PASIV*
	*		
z®p	Naziv postavke	Znesek v 000 din	Z5tp'	Naziv postavke	Znesek v 000 din
A. Osnovna ln Izločena sredstva		A. Viri osnovnih In Izločenih sredstev	
l. Osnovna sredstva	3.940	t. Sklad osnovnih sredstev	3.940
2. Investicije v teku	>		2. Dolgoročni krediti za dokončane Investicije	
3. Izločena sredstva ln druga Investicijska sredstva	3.775	3. Razni skladi	3.934
		4. Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij	
B. Obratna sredstva		8. Drugi viri finansiranja Investicij	
4. Skupna obratna sredstva	4.927	B. Viri obratnih sredstev	
C. Sredstva v obračunu In druga aktiva		6. Vin obratnih sredstev (skupno)	18.160
		C. Viri sredstev v obračunu In druga sredstva	
9. Kupci ln druge terjatve I. Druga aktiva D. Finančni uspeb	22.441	t. Dobavitelji In druge obveznosti 8. Druga pasiva D. Finančni uspeh	•S
f. Razporejeni dobiček	642	9. Dobiček	641
8. Izguba		10. Kritje Izgube	
Skupaj]	36.511	Skupaj!	36.511
Vodja računovodstva) Grobler Jelka	Predsednik upravnega odborai	Direktor podjetja! Zadnik Angelca	Turk Vinko		* 1
>
»89-*
Izvleček Iz poročila o poslovanju kemične čistilnice, pralnice In barvarne »LABOD««, Ljubljana, Poljanski nasip 6,
v letu 1956
Plan je bil količinsko dosežen s 108 %, finančno pa s 103 %. Povprečno je bilo zaposlenih. 58 oseb. Nabava osnovnih sredstev in investicijskega
dela je znašala 3,098.000 din. Družbene obveznosti so bile pravočasno poravnane.
AKTIVA	BILANCA oa dan M. decembra 1951	PASl^
Z|Naziv postavke	Znesek v 000 dir	Zap.	...	.	, st‘	Naziv postavke	Znesek v 100 dlb
A. Osnovna In Izločena sredstva		A. Viri osnovnih In Izločenih sredstev	
t. Osnovna sredstva	32.-107	i. Sklad osnovnih sredstev	32.407
l. Investicije v teku	1.479	2. Dolgoročni krediti za dokončane investicije	
1. Izločena sredstva tn druga investicijska sredstva	12.962	3. Razni skladi	13.895
		4. Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij	
B. Obratna sredstva		8. Drugi viri finansiranja Investicij	1.179
L Skupna obratna sredstva	6.811	B. Viri obratnih sredstev	
C. Sredstva v obračunu lo druga aktiva		6. Vlil obratnih sredstev (skupno)	$.290
	1.528 435	C, Viri sredstev v obračunu In druga sredstva	
8. Kupci In druge terjatve 8. Druga aktiva D. Finančni uspeb		T. Dobavitelji In druge obveznosti 8. Druga pasiva D. Finančni uspeb	1.382 1.169
T. Razporejeni dobiček	6.646	9. Dobiček	6.644
8. Izguba		10. Kritje izgube	-
Skupaj:	62.266	Skupaj:	62.266^
Vodja računovodstva!	Predsednik upravnega odborai	Direktor podjetja:
Okorn Pavla	StraSek Albert	Kumell Otmar
96»'>
Izvleček Iz poročila o poslovanju zadružne tehnike »LIVAR«, Ljubljana, Viška 65, v letu 1956
Podjetje je ustanovila dne 8. maja 1955 Kmetijska zadruga Vič. V delokrog poslovanja spada poleg livarstva tudi mehanika, varjenje, kovino-strugarstvo, izdelovanje kovinske galanterije, orodjarstvo, kovaštvo in podkovsko kovaštvo ter izdelovanje lesne galanterije in kolarstva. Skupni realizacija je znašala 90,036.015 din, povprečno je bilo zaposlenih 42 oseb. Indeks doseženega dobička naprnm vloženim sredstvom znaša v Pr*' merjavi z letom 1955 116, kar pomeni, da Je podjetje kljub začetnim težavam rentabilno in se bo z obvladanjem trga stabiliziralo.
AKTIVA
zap.
st.
Naziv postavke * 2 3 * * * * 8
A.	Osnovna In Izločena sredstva
L Osnovna sredstva
2.	Investicije v teku
3.	Izločena sredstva tn druga Investicijska sredstva
B.	Obratna sredstva
t. Skupna obratna sredstva
C.	Sredstva v obračunu In druga aktiva
1. Kupci ln druge terjatve
8. Druga aktiva
D.	Finančni uspeh
T. Razporejeni dobiček 8. Izguba
Skupaj:
BILANCA na dan 31. decembra 195«
Znesek v 000 din	ZgNaziv postavke
21366	A. Viri osnovnih In Izločenih sredstev 1. Sklad osnovnih sredstev
	2. Dolgoročni krediti za dokončane Investicije
LOM	3. Razni skladi
	4. Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij 8. Drugi viri finansiranja Investicij
31.867	B. Viri obratnih sredstev
8.91$ 4.522	L Viri obratnih sredstev (skupno) C. Viri sredstev v obračunu In druga sredstva T. Dobavitelji ln druge obveznosti
7.15$	1. Druga pasiva D. Finančni uspeb 0. Dobiček
69.841	10. Kritje Izgube
	Skupaj!
Znesek v 000 dl6
Vodja računovodstva: Skraban Ančka
Predsednik upravnega odbora] Arh Alojz
Direktor podjetja Smerkolj Anton