ZA IZBOLJŠANJE LISTA VmA* dobe« volje. Vaak. Id ■hi priptnrfiU "(■ 11 ■ N a r • d >" «11 ca pridal*!t« u naročnik«. Vam b« bv.lt-ten, krr ste mu odprli pot k urei Irpomu tn xmoimivrmu itivu. GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki, POZOR. NAROČNIKI.. Naročnikom naznanjamo, da'vet m pošiljamo potrdil za poslano naročnino. Za dostoje potrdilo poleg naslova na listo— do katerega dne, meseca in leta Je naročnina plačana. (Jprava. TELEPHONE: CHelsea 3—1242 Entered as Srrood Class Matter September 21st, 1903 at the Post Offiee at New York. N. Y., under Act of Congress of March 3rd, 1879. No. 73. — Stev. 73. ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK NEW YORK, WEDNESDAY, MARCH 30, 1938 -SREDA, 30. MARCA 1938 Volume XLVI. — Letnik XI-VI. KANCLER HITLER JE ZOPET ZAPRET1L CEH0SL0VAŠK1 Zadnji napori spanskih republikancev bivši kancler schuschnigg bo procesiran in če bo spoznan krivim, bode obglavljen ----- Hitler je izjavil, da je bilo v Avstriji usmrčenih več narodnih socijalistov nego v Nemčiji.—Fuehrer ne veruje v demokraejo. — Po mnenju berlinskega časopisja je bil Hoiise nasprotnik Nemčije. — Oton je priznal avstrijsko republiko. — Monarhisti nimajo napram njemu nobenih obveznosti. — Proces proti Schuschniggu bo v Leipzigu. BERLIN, Nemčija, 29. marca. — Kancler A-dolf Hitler je zopet poslal Čehoslovaški ostro svarilo in sicer baš ob času, ko je čehoslovaški ministrski predsednik Milan Hodža po radio naznani!, da je precej možnosti za prijateljsko delovanje z Nemčijo. V svojem kampanjskem govoru v Športni palači je Hitler vnovič zapretil "zatiralcem nemštva izven nemških meja." — Nemčija ne bo držala rok križem, — je vzkliknil, — in mirno gledala, kako se kršijo Nemcem pravice ob naši meji. Skoro istočasno je čehoslovaški ministrski pred sednik Milan Hodža rekel svojemu narodu, ki je sedaj od treh strani obdan od nemškega ozemljar — da ni nobene mednarodne nevarnosti in da se nikomur ni treba bati vojne. Po njegovem mnenju je sedaj napočil čas, da je i reba zaščititi pravice narodnostnih manjšin. S tem je najbrže mislil 3,500,000 Nemcev, živečih v okrilju čehoslovaških meja. V isti sapi je pa pripomnil, da mora temeljiti vsaka politika, glede narodnostnih manjšin na zdravi podlagi. Ta podlaga je pa naša narodnost m naša ustava. Hitler se je v svojem govoru znesel nad "demokratsko hinavščino". Med "fuj" klici svojih poslušalcev je ugotovil: — V tej deželi (Avstriji) je bilo usmrčenih več narodnih socijalistov kot pa v celi nemški državi. In ti morilci, ti zakonolomci so demokrat je. Svet jih proslavlja in nope vrdeti njihovih zločinskh dejanj. BERLIN, Nemčija, 29. marc**. — O priliki smrti Wilsonovega prijatelja in svetovalca polkovnika House-a je objavilo nemško časopisje razne komentarje. Berliner Tageblatt" je pisal: — House je sam priznal, da je versaillska mirovna pogodba slaba in da ne bo rodila dobrih sadov. "Berliner Lokal-anzeiger" je označil polkovnika kot sovražnika Nemčije, ki se ni boril s poštenim orožjem. DUNAJ, Nemčija, 29. marca. — Mnogo avstrijskih monarhistov, ki so skušali spraviti Habs-buržana Otona na avstrijski prestol, je sledilo vzgledu kardinala Innitzerja ter so začeli pozivati svoje pristaše, naj pri splošnem glasovanju 10. a-prila oddajo Hitlerju svoj glas. Gustav Martinides, eden vodilnih monarhistov, je pozval takozvane "cesarjevce", naj pri volitvah glasujejo "ja" in naj s tem odobre priklopitev Avstrije Nemčiji. Ro njegovem zatrdilu je nadvojvoda Oton priznal dne I 1. decembra 1 937 avstrijsko republiko in je s tem odvezal monarhiste vseh priseg. DUNAJ, Nemčija, 29. iriarca. — Iz zanesljivega vira se je izvedelo, da bo nemška vlada postavilo pred sodišče bivšega avstrijskega kanclerja Kurt Schuschnigga in ga obtožila veleizdaje. Ce bo spoznan krivim bo obglavljen, Proces se bo vršil še to poletje v Leipzigu. prodiranje japoncev ustavljeno V S an tun gu so Kitajci zavzeli več mest. — Na obeh straneh j e bilo mnogo izgub. H AN KOV, Kitajska, 29. marca. — Vojaški glavni stan poroča o velikih kitajskih zma-gah v Šantungu. V nedeljo s" Kitajci zopet zavzeli mesta Cining, Liučeng in Tu veliko-.' ter so odbili japonske napade pri Liiiiju. V seli teh bitkah so iiuHi Ja. punci zelo velike izgube. Ko je prišlo v llankov poročilo o zmagali, tedaj je mesto pričelo slaviti. Časopisi so prinesli dolge članke, ki so popi-o vali hoje in zmage. Kitajci sami priznavajo, da so imeli na tisoče mrtvih, da pa so bile japonske izgube mnogo večje. Tudi osma komunistična armada poroča o velikih zmagali v Šansiju, kjer je bilo ubitih 420 Japoncev. ŠANUHA.J, Kitajska, 29. marca. — Kitajci poročajo o velikih zmagah v Šantungu, Šansiju in Ahveju. Kitajci zmagujejo po vseh krajih v osrednji Kitajski, največje zmage pa so bile pri Linčengu, Caočvanju in Ciningu v jugo za pad nem delu Šantungu, pri Pinglu in Fengkiu na severnem bregu Rmene reke in jjii Kvangteliu v Ahveju. Japonski poveljniki pa zani_. kujejo te zmage in nek častnik je*rekel: "Jaz pravim, da ne!" Rekel je, če je bilo kako umikanje, tedaj je bilo strategično, ne pa prisiljeno. Tudi opazovalci pa pravijo, da so kitajski protinapadi do-vedli do najbolj vročih bojev v sedanji vojni. "Japonski aeroplani so bombardirali Sučov, kjer so poške. dovali železniško postajo in u-bili (i oseb. Na Jangceu so japonske bojne ladje obstreljevale Tungling in Tatung. Ta mesta skušajo Japonci že več dni zavzeti. Kitajci poročajo, da so zopet zavzeli Kvangteh in da so imeli Japonci 1000 izgub. V Šanghaj je dospelo 4U tovornih avtomobilov z mrtvimi Japonci, kar dokazuje, da so imeli v zadnjih bojih Japonci velike izgube. Vojaški opazovalci cenijo število mrtvih na (J00. obletnica gorkijevfica rojstva Po celi Rusiji so obhajali 70. obletnico Gorki je-vega rojstva. — Njegovi zdravniki so ga za-• fitrupili. MOSKVA, Rusija, 29. marca. «— Po celi Rusiji so včeraj obhajali 70. obletnico rojstva slavnega pisatelja Maksima (jroi kega, ki je umrl junija' H>."J(j in je zadnji proces proti izdajalcem dokazal, da so ga zastrupili njegovi zdravniki na ukaz tedanjega načelnika ruske tajne policije Henrika G. Jagode. V Mo-kvi in drugih velikih mestih su bila velika zborovanja in koncerti, na katerih so govorniki (forkega slavili kot stvarnika proletarskega slovstva. V mnogih gledališčih >o vprizorili njegove drame. ( Posebno zanimivo je, da jc rmetniško gledališče v Moskvi 901. vprizorilo njegovo dramo "Na dnu", v kateri sta nastopila slovita igralca Moskvin ir, Kačalov v vodilnih vlogah. Veliko spominsko zborovanje je bilo tudi v Gorkiju, prejšnjem Nižrijem Novgorodu. kjer je bil Gorki pred 70 leti rojen. Ravno tako veliko slav-Ije je bilo v tovarni za lokomotive v Tiflisu, kjer je mladi Gorki delal in kjer je napisal svojo prvo kratko povest. Gorki, četudi ni bil član komunistične stranke, je goreče podpiral sovjetsko vlado in je bil velik prijatelj Josipa Stali ua. Govorniki so ga slavili kot največjega ruskega pisatelja* te r so ga primerjali s Puškinom. Oogolom in Tolstim in da je nadaljeval delo, ki ga je pri čel Tolstoj. V listih je bil^ omenjeno, da je bil Gorki zastrupljen in sta bila za ta zločin 15. marca u-streljena dva zdravnika. "Nikdar ne bomo odpustili njegove smrti," končuje članek v "Pravdi". BALOKOVlC NA RADIO Jutri v četrtek ob sedmih zvečer bo igral s kratkovalovne postaje v Beogradu znani jugoslovanski violinist Zlatko Balokovič za jugoslovanske izseljence. papeški nuncij pri ribbentr0pu london je zavarovan pred napadi V londonskih parkih bodo zgradili podzemska zavetišča. — Notranji urad je proti preselitvi mestnega prebivalstva. LONDON, Anglija, 29. marca. — Angleška vlada namerava v londonskih parkih in tr gili izkopati zakope, v katere bi se mogli prebivalci skriti v slučaju zračnega napada. Zakope bodo takoj zgradili, kadar bi se pričela vojna in lastnikom hi< bo naročeno, da si sami izkopljejo svoje zakope, v katerih bodo zavarovani proti zračnim napadom. OI> istem času pa je objavil notranji urad okrožnico, v ka teri pravi, da je proti temu, da bi se v casii vojne prebivalstvo iz mest preselilo na deželo. V prvi vrsti gre vladi za to, da odvrne med prebivalstvom pa. niko, da ljudje živijo in delajo, 'kakor je pač mogoče normalno lin to hoče vlada doseči, če treba, tudi s silo. Preiskava učinkovitosti zračnega bombardiranja na Kitajskem in v Španiji je vlada pro_ pričala, da ni mogoče zgradit* dovolj varnega zavetišča pred zelo močnimi bombami. Pri vsem tem, da bo vlada zgradila podzemska zavetišča, ni odstopila od svoje nameiT, da vsa poslopja, zlasti pa to varne, kolikor mogoče zavaruje proti zračnim napadom. Hišni posestniki bodo morali sami svoje hiše zavarovati proti bombam iz zraka, lastniki to- jvam pa bodo prejeli navodila, I kako poučiti svoje -delavce, da se obnašajo ob času zračnega f napada, f Tudi londonska mestna oblast bo storila vse, da zgradi zavetišča, kamor bi se moglo zateči prebivalstvo ob zračnem napadu. Angleška vlada bo tudi pre-ski^ela vsemu svojemu prebivalstvu maske proti strupenim plinom. španska vlada bo skušala zbrati 100.000 prostovoljcev -o-- BARCELONA, Španska, 29. marca. — Med- tem ko vladni vojaki drže svojo črto ob reki Cinci, kjer so bili odbiti vsi fašistični napadi, napenja vlada vse sile, da reši stvar, za katero se že bori 20 mesecev. kaj zahteva nemčija od čehoslovaške Hitler baje zahteva, da se mora Čehoslovaška razdeliti v kantone po zgledu Švice,— Pokroviteljstvo hoče prevzeti Nemčija. PA K IZ, Francija', marca. I— Kaj zaliteva Nemčija od Ce-lioslovaškc, je pojasnjeno v pismu. ki je prišlo iz Berlina in ga je Krnile Bure objavil v listu t4POrdre"\ Nemške zahteve so naslednje: 1. Praška vlada mora postaviti federalno vlado po zgledu Švice z nemškim, češkim, poljskim in slovaškim kantonom. '2. Gospodarski sporazum bo postavit Čehoslovaško popolnoma pod odvisnost Nemčije. o. Celioslovaška mora za tre 11 časopisje, ki jih izdajajo v Pra. nemški begunci. 4. Celioslovaška mora razglasiti svojo nevtralnost in se odpovedati pogodbam s Francijo in Rusijo.*' To pismo pravi dalje, da je celioslovaška vlada že sprejela prve tri pogoje in da bo z ozi-roni na obnašanje angleške via. de in francoske slabosti sprejela še četrti pogoj. Od razdelitve Celioslovaške v kanotne pa do prehoda pod popolno nemško oblast bo samo še en korak, ki bo izvršen pozneje. "L'Ordre" pravi dalje, da je imelo potovanje poljskega vna-njega ministra Josipa Becka v Rim namen, da dobi od Musso. linija dovoljenje, da je tudi Poljska udeležena pri razdelitvi Čeliosloavške. Prvič izza meseca avgusta sta se sestala zastopnik papeža in zastopnik nemške vlade. — Pot za sporazum je uglajena. BERLIN, Nemčija, 29. marca. — Danes se je izvedelo, du je papeški nuncij monsignor Cesare Orsenigo_ obiskal nem-šLzega vnanjega ministra von *Ribbentropa ter ostal jJri njem par ur. O čem sta razpravljala, se ni dala natančno dognati. Toda zdi se, da se je pogovor tikal obnovitve prijateljstva med Vatikanom in nemško via. do. To je prvi slučaj izza meseca avgusta, da se je vršil taK sestanek. Razni katoliški krogi so ti verjeni, da je anšlus tudi v teiu pogledu velikega pomena. Ako bi Hitler ne bil zajamčil avstrijskim katoličanom verska svobode, je dvomljivoy.kako bi dne 10. aprila izpadlo ljudsko glasovanje v ozemlju bivše Avstrije. f Odnosa ji med nemški vlado so se zrahljali, ko je bil čika-ški kardinal Mundelein (ki je nemškega pokolenja) Hitlerju par ostrih povedal. NIC KAJ PRIPRAVNA SHRAMBA DETROIT, Mich., 28. marca. — Šestletni John Robert je i mel dajm, pa nobenega "špa jrovčka". Oziral se je naokrog, kam bi spravil svoje premoženje. Xa postelji je opazil speče, ga očeta. Usta je imel odprta in je pomalem smrčal. John ni dolgo pomišljal in je spustil o četu dajm v usta. Očeta so morali odvesti v bolnišnico, ker mu je novec zašel v sapnik. — Malemu Johnu bodo baje kupi. H "šparovcek". I Po konferenci z . voditelji ljudske fronte je ministrski 'predsednik dr. Juan Nagriu (objavil poziv za 100,000 prostovoljcev, ki bodo v desetih I dneh odšli na fronto. Obenem 'pa je tudi pozval, da se oglasi 140,000 prostovoljcev, ki bodo gradili utrdbe. Razne delavske i organizacije so crbljubile vladi, da bo te delavce dobila. <4Borimo se za sveto stvar," je rekel Negrin po radiju, "da preženemo tujce s svoje zemlje." HEX I) AYE, Francija, 29. marca. — Fašistične armade prihajajo v Katalonijo, toda republikanci so jih vstavili pri Fragi. Vladno poročilo pravi, da so v teku vroči boji okoli F rage. S protinapadom so republikanci pregnali fašiste z višin, ki obvladujejo Frago. S svojimi dosedanjimi zmagami, so fašisti zavzeli tri četrtine Španske. BARCELONA, Španska, 29. marca. — Republikansko vojno ministrstvo trdi, da je v zadnjih sirih tednih dobil general Franco 4500 italijanskih vojakov, ki se bore v Kataloni. ji- V marcu je dospelo na Špansko 403 nemških in 340 italijanskih pilotov. KARDINAL SE KLANJA HITLERJU DUNAJ, Avstrija, 29. marca. — V veliko začudenje av-jstrijskih Nemcev je prinesel ,list "Voelkischer Beobachter' pismo, ki ga je pisal dunajski kardinal Teodor Innitzer na-zijskemu organizatorju Josipu Bue rekel u. V svojem pismu pra vi kardinal, da bodo avstrijski škofje sodelovali z narodnimi socijalisti. Pismo, ki je bilo pisano na pisalni stroj, se konča z besedami "Heil Hitler" in ga je lastnoročno podpisal kardinal Innitzer. To je prvo pismo, ki ga jp .kak kardinal končal z nemškim uazijskim pozdravom. Kardinal Innitzer je bil rojen v Sudetili na Češkem in je 'vedno zagovarjal zedinjenje Avstrije z Nemčijo. BUZARD NA NOVI FOUND-LANDLR ST. JOHNS, New Found-land, 29. marca. — Preko polotoka je divjal danes strašen bli. zard. Ceste so zasute s snegom, vlaki ne morejo voziti in tukajšnje pristanišče je polno le. dii. V mestu so ponekod sest čevljev visoki zameti. ▼ "G LAS N ABOD A" — New Toil Wednesday, March 30, 1938 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. S. A. M GLAS NARODA" (VOICE OF THE PEOPLE) Owned and Published by SUWENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank President j. Lupsba. Sej. Place of business of the curiwratlon and addresses of above officers: 21« WEST ISth STREET NEW YORK, N. Y. 45th Year ISSUED EVERY DAT EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS _Advertisement on Agreement Z* celo leto relja list za Ameriko Za New York za celo leto . . $7 00 In Kanado ..............$6.00 Za pol leta ................$3.r<) Za pol leta ................$3.'K) Za Inozemstvo za celo leto .. $7..W Za Četrt leta................$l-*0 Za ik»1 leta ................$3.50 __Snbacriptiop Yearly $6,— ~~ "GLAS NARODA" IZHAJA VSAKI k DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV "GLAS NARODA", 216 WEST 18th STREET, NEW YORK. N. Y. TELEPHONE: CHelsea 3—1242 DOPISI brex podpisa In osebnosti se ne prlobčujejo. Denar za naročnina naj ae blagor oil potiljntl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejfinje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. ZDRUŽENE DRŽAVE SO DOBRO OBOROŽENE ♦ i t * t i t •i r JSef ameriškega generalnega štaba, genera) Main Oafj?, j« nedavno rekel, da sloni upanje naroda, da obdrži mir, v prvi vrsti na zmožnosti kar najhitrejše mobilizirati svojo vojaško silo. Pred f>0 aktivnimi in rezervnimi častniki armade in mornarice, ki proučujejo naborne metode v vojnem času, j" rekel C'raig, da bi I ila svetovna vojna dobljena več mesecev prej, ako bi bile Združene države tako oborožene, kot so dane«. "Hladili, jasni razum nam natančno pove, da se ne bo noben pameten človek, pa naj bo kralj, česar, ali diktator, spustil z nami v boj, ako more Amerika naglo mobilizirati svojo vojaško >ilo,M je rekel Craig. "V pripravljenosti smo napredovali, kakor v katerikoli prejšnji dofci. Veliko smo se naučili od svetovne vojne, in ne samo tega, da oddaljeiiost za nas ne pomeni nedotakljivosti." Rezervisti se bodo 12 dni učili, kako je mogoče v najkrajšem času mobilizirati armado in vojno mornarico. .Mobilizacijski načrt vsebuje naslednje točke: 1. Armada in narodna gaida, ki štejeta 375,000 do 100,000 mož, in mornarica, ki ima trctino toliko moštva, boste v slučaju vojne takoj pripravljeni. V tridestili dneh bo mobiliziranih .*J00,000 orostovolj-cev in v dveh mesecih 500,000 prostovoljcev. ."i. V 45 do 60 dneh bo splošna mobilizacija po celi deželi in ob koncu četrtega meseca bo štela armada 1,250,000 vojakov, mornarica pa 500,000 novincev. Take načrte že izdelujejo oblasti v Louisiani in Penn-sv I van i ji in guvernerji drugih držav so bili naprošeni, da store isto. OTOKI, KI SI JIH LASTE ZDRUZENE DRŽAVE Pogled na Cunton »torie v I'ucififncMi occanu <■ lo, t,.,-„.,, ... - , . * njeno. Otoke s„ ...Ikrili .,„,eWSki "norln ' S s . s^"^V1™"1'' '■» * .ko zrakopiovstvo. J M Jlh l,wp !'°*luwvati za trgov- Iz Jugoslavije <►krožnini sodiščem v »Soudmru kazenska razprava proti 20 oh-tožeiicpiii, jk> večini kmetom iz Vajske. Obtožen pa jo I«} tudi tcvmojsuji župnik .Juri«', češ, da je kmete podpihoval. Te dni je bila razprava konrann. Glavni ohtctzenoc in storilec j«. I>11 („h-se-jen na 15 lot jeee in 150,000 il • Ive I. ti ječe, šest obtožencev po eno leto j«če, vsi o>tali pa so bili oproščeni, med njimi tudi župnik Jurič. Zgodovinski fijaker bo prodan. Pa rac i mu je shranjen luksuzni fijaker nia«lži«rske^a revolucionarja Lajo«a Košuta, ki je po svoji neuspeli revoluciji bežal skozi »Srbijo. Z luksuz-rriuj rijakerjem se je pripeljal v Paracin in ,s« zatekel k takratnemu okrožnemu načelniku Bogdanu slabili obstali ISnbije je lMliruinec svoj fijaker zamienjal z navadnim vozom načelnika Bogdana. V spomin je zapustil načelniku luUi svojo palico s srebrnim držajem. Fijaker in ftalica sta ostala last Gjorkega tobaka, ki je prišla iz Albanije na ju^osl. področje,.je v nositi megli med Barom in l-Ieinjem naletela na žandar-merijrfko patruljo. Ko so orožniki pozvali tihotapce, naj se Jejdtimimjo, iso tihotapci odgovorili s streli. Razvila se je o^orčma borba, a je tihota:j>-ee»m uspelo umakniti se v gosti Uiegfli. Po borbi so zajeli orožniki dva ranjena tihotapca. Zanimiva zapuščinska pravda. Bojra t a pose.-'t ni ca iz Opatije Valerija Barv, je pred tremi leti 'podedovala od |>okojne po-sestniee Marije Markovičevt iz Tilela v Banatu hišo in zem-Ijišče. Maiikovičeva je v svoji oporoki za izvršile« določila nekega zemiiinskegn edvetirika. Temu je [wizneje dedinja naročila, naj hišo in zemljišče proda ter izplača vse na posest vk nji žene dolgove, preostalo gotovino pn pošlje njej. Odvetnik j«' opatijski pasestniei pisal, da bo težko najti kupca. Naposled ga j; pa le našel ter poslal lastnici prodanega posestva 120,000 din. Pocestnico pa so neki znanci o|M»zorili, da i »rivet nikove navedbe niso resnične, iker je bilo kupcev dovolj, a je odvetnik prodal posest nekomu svoje i mi ožjemu sorodniku |K> najntižji ceni. Zdaj je o-patijska posestniea vlažila tožijo proti odvetniku, češ, da je izrabil zaupanje kot "rzvršilec oiporoke. TRAGEDIJA BOLNIŠKE STREŽNICE. Dva in ti i:desetle'tna Dolniškai strežnic,-i Marpja Friedrichovaj je bila zadnje čase zaposlena) kot otroška s: ti a pri neki družini v DaJileinu pri Berlinu. Oskrbovala je štirime>ečiiereče. Dojenčkrvo st inic se i|» - od dneva do dneva in od ure do ure. Naposled je .poklical* zjraveika. V noči pa so otročička napadli krči in je umrl, preden je prišla zdravniška ipomoč. Friedrichova si je to stvar gnala tako k srcu, dtf je sklenila izvršiti samomor. Nani-sala je poslovilno pismo, v katerim je razložila nastanek in potek otrokove bolezni. Pristavila je tudi, da ie zastavila vse svoje sile, da bi dojenčku rošila življenje, ('o ji to ni uspelo, ni ivjena krivda. Smrti otroka j m ne more prebobti, zato si hoče vzeti življenje. Ko ie napisala to pismlo in obrazložila v njem vzroke, ki so jo privedli do obupnega kop°ka, j«* šla Friedrichova v kopalnico. odprla plin in se vlegla na tin. Naslednji dan so jo našli mrtvo v stanovanju. PADEL JE V LEDENIŠK0 RAZPOKO. Na povratku z ledenik.r .na datseha se je na Tirol-kem te dni ponesrečil miki nemški turist, ki je pade! v ledeni:ko razpoko. Njegov tovariš ^a je skušal nvšiti, to«la ker je stopil na krtrko polico, je jedva zadržal samega sebe, tovariš pa je zdrkisil 20 m nižje. Opraskal se je j »o rokah in j{lavi in "kn se je (»svestil. je povedal tovarišu, tla je obtičal med mogočnimi kladami ledu. Tovariš je nato odhitel po ivševalce, ki so rešili nesrečnega turista pet ur |>o kujnega voditelja Hrvatov danes dokaj zapostavljenega in je zato zelo kritično nastrojen. V zvezi < tem so delali gotovi'beograjski krogi celo neke kombinacije, pri katerih naj bi Vladko Radič igral zelo pomembno vlogo, ako ravno je ammo, da nima v hr-vaitski politiki skoraj nobenega vpliva. Epilog krvavega dejanja. Dne 29. uovemihra 1936-je bil iz politične mnžnje irbit v vasi Vajskii v Bački 'bivši juiiroslo-vamsiki dobrovoljec Mihajlo Grtfbešič. Pretekli teden se je zaradi 'teh izredov začela pred ^ n. dt it n c^ j^w^s pošiljatve ======== DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU V JUGOSLAVIJO V ITALIJO Za * 2A5............I»• n. 100 Za $ «.35______________Lir 100 $ SjUO............I>ln. ») $ 112^25............Lir »JO $ 7.2«............iMn. 30« $ 1J9.50............Lir S00 $11. $11250............Ur $45.00 ............l>in. 2000 $10750............Lir 300• lipfaHI« i9t»h k«t ifsrmj —Teden«, MU v dfanrJM M Hn* dmUoJoM to MJto fi^ Izplačila v ameriških dolarjih 14 ^talili • mmrmU p-imti______J f.9B - " _________________JIM III— " " ________ " ** ...........................witfl^^ ••A— " - --------$»LM PiKjMlt dob* w «Urem kraja iipla«lo w dolarjih. ■UJMA MIliMli untamo PO o able lbtteb sa PRISTOJBINO $1— SLOVENIC PUBLISHING COMPANY MGU* Naroda" ™ M* IU1M NEW (Od, N. 1. POŠILJATELJE OPOZARJAMO. ^.r^ ******* rmof (m^rimer f, twM, IM) mrnrk* mkrmm Ur, kmjil Uk, InphMm m £ vrt* p«tor J* pi rMMi ■lEilitl vnt to« rwiiiii jtiMftfc. »LDvwin wTiujnZft ^ (fiaJSS Važno za potovanje ■tor J» mw|m pHmM v atort nraj ali toMU Mga «i Cm, Je nlrtoi, da Je paaton v vMh stvareh. VM aato tolf*-ktoe tootoje Vaa iwwi totl aaJhrtJBa HMb ta ti« tn g^A*fcrtt *> J« petevaeje etokea to Uke. m Ml prakrkiM in, Miri prttoje sa pirwto HwUwla. total liste, »l»Je In spMi vn, kar Je sa petonwje jilufcsi v aaJkUreJieai tosn. la kar Js itavM, sa nataaajto sMkt. Nedriarljaal aaj as sdiatoja to ntojefa treootka. her pavratoa kntok RE-ENTRY PERMIT, PWto Urej takej sa toesplsfua aasaMla la swutlkat Vmm, to baste pacaal In otokoa patovaU. J" O LAS NAROD A" — New York Wednesday, March 30, 1938 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. S. A fW * * .v.- IBM 3 Kratka Dnevna Zgodba | w[ _* • __ . . , " kn J. 8.: Mr. Slip, od Bostona do San Kiand&ea sloveči 44kralj poročevalcev/' je bas z naslado užival svoj četrt ure luiru pri domačem ognjišču, ko so se naglo od(j>rJa vrata jedilnici' in pied presenečenim starim go-spoiloin" sta se ustavila njegova Uči Jeauette in po vsem neznan svetlolas mladenič. Pred no si je Mr. Slip opomogel od presenečenja, sta pokleknila predenj iu za jecljala. "Blatgoslovi naju!*' Mr. Slip si je nataknil očala in nekaj časa je radovedno o-gledoval neznanega svetlolasega mladeniča. Fot»im je pa odložil očala, jih je spravil nazaj v žep in odgovoril mirno: : "Predno •boste nadaljevali, mi dovolite ii*di*4kretno vprašanje; zaikaj me tikate, ko pa še nisem imel sreče videti vas?'* Mladenič je vstal, si skrbno obrisal praišna kolena in zakli-cal. smeje: "Papači!** "'Kaj pa govorite, vi mladič drzni?** je dejal Mr. Siiip osor-no. "Ce mi v dveh minutah ne pojasnite, za kaj gre, pokličem slugo, da vas ..." Gospodična Jeanctte, ki je bila |k> prvih besedah zardela, je zdaj raz1>urj»na prijela očeta za roko: "Papa,** je začela nekam sramežljivo, "tamlademč ni nihče drugi, nego Mr. White, ki si je pred dvema dnevoma na dobrodelnem koncertu v prid invariid-ov iz Nevade na mah osvojil -rce tvoje edinke. Sno-či sva >€• na i^irehodu sklenila poročiti se. Manjka nama torej samo že tvoj blagoslov.** Mr. Slip je znova osedlal svoj nos z očali, dočiui je lnrzuani DOTA MISS SLIPOVE svetovalec znova pojoče /akli-cal: "Papači!*' Mr. Slijp je zamnnral nekaj nela^kavega in pripomnil glasno: 44Takoj mi povejte, kdo ste!** Mr. White je znova |>oklek-nil in začel pripovedovati z enoličnim glasom, kakor da ponavlja naučeno vlogo: 44Pišem se Ralph White in sera poročevalec. Od vas, sloviti mojster sem sv naučil poročevalske umetnosti. Plače mumn sto dolarjev mesečno in ker pomagam tudi v upravi, kjer pišem na listke iniena naročnikov, dobivam poleg plače še posebno nagrado, mesečne povprečno nad petnajst dolarjev. V listu gos)h? Muellerjeve skrbim poleg kronike tudi za meteorološko rubriko, pozimi pa še za rubriko 4 4 stanje snega v naših gorah**, poleg tega pa vodi moja malenkost še kotiček križank. "Hu-ha-ha.** se je zasmejal Mr. SWit> trikrat in na moč strupeno. 44Ju s stopeenajstimi dolarji hočete preživljati družino?" 44Kaj šef Bil sem tako predrzen, do is* m vrinil v proračun tisoč dolarjev, ki mi jih vrže moj skromni kapital.** 4 4 Torej imate premožen je?'* 44Nimam niti belica," je odgovoril svetlolasec. 4 4 Računal h'lri z doto vaše hčerke.** Kralj .|K>roeevalcev je pri t< h l>esodaii tako grozeče kriknil. da je zamnrka v kuhinji od strahu izpustila iz rok lep kup krožnikov. "Kdo je vam.pa.rekel, da bo imela Jeawtte d :. .(T^KIf !•<>.! mlttiti! »|bWH< f tr h- ' ^(tt* JMillMt4«ICnal3MVW !MMiWlia!ldffaRnt«1 !UU1H4QWH1 WG9ni'slali v tiskamo "križanko'*. A potem? To je tajna }>odočnosti, Miss Jeanette. Morda skočim v morje, morda odpotujem v Klondyke nied pustolovce, da poskusim iztrgati iz naročja zetillje malo zlata. Naj bo že kakorkoli, zdaj vam lahko rečem: Zbogom!** Mladenič je iztegnil roko po klobuku. toda dekletu se je iz-vil iz srla pretn^sljiv krik. Jeauette se je zgrudila k očetovim nogam. Mr. Slip se je lni-do prestrašil in dejal je: "Torej ga imaš tako zelo rada T * * ne postali eni njegova žena,skočim tu-ročevalcev ga je zadržal. "Počakajte malo, fant," je dejal Mr. Slip suho. "Morda se pa da še kaj storiti. Toda. najprej odgovorite na moje vprašanje; ali ste poštenjak?" "Nisem ta ko neumen, da bi bil pošten. Odkar stoji svet, so vsi. poštnejaki umirali od lakote. Nisem si postavil z>i cilj svojega življenja priti v čitanke kot zgled. t< mveč sem sklenil, da moram imeti s petdesetimi leti hišo z »vogali v štirih ulicah." Mr. Slip, ki osebmo ni 1>il fanatik poštenosti, je pri teli besedah planil pokonci, razprostrl roke in vzkliknil ves srečen: "Pridi na moje srce, sinko! Da, ne čudi se, ne giej me tako debelo. Sprejemam te -za sina, brez oklevanja ti dam svojo hčer. Osrečiš jo tako, kakor zasluži.*' "A dota?'* Kralj poročevalcev je zamahnil z roko: *4 Dota? Doibis doto, vredno sto tisoč dolarjev." In videč mladeniče v začudeni ob«raiz, je nadaljeval: "Jeanette je naj-draižji zaklad mojega življenja. Za njeno srečo ibi dal hlago-sltnv svoje duše, toda od tega bi nič ni imela. Čuj toren, kaj dobiš z Jeanefeto. Dota moje hčeHce je: Neupravičena prisvojitev poldrugega milijona in 'ponarejena oporoka na tri milijone dolarjev, v kar je zapletenih več uglednih bostonskih rodbin.** Mir. White je taiko izbuljil oei, da ae je kralj poročevalčev zasmejal in iprbponrniJ: "Kaj ne razumeš ? Jeanette dobi za doto dve ogromni senzaciji, ki -prineseta "Salvam gospoda Muellerja** narrtah 20 tisoč novih naročnikov. Ti "boš imel ta d?va solokanpa prvi, tvoja plača se »viša talmj za dva ali tri tisoč dolarjev, čim bosta ^HlTSOCEam JE POMAGAL ^M ■ Ml MLE8TIH IN H BOLEČINAH = FAft H ■B ' votCUAJEV. j^B ■ PAI1M-EXPELLER ■ ^BJ 'r iftiBI ti dve senzaciji objavljeni. Kes, hotel sem to prihraniti zase, za praznike, toda česa Ui ne storil za Jeanetto . . Jeanettiue oei so I »i le pohle sobs, ko je pol jnhila roke rado-daunemtu kralju |poročevalcev. Mr. White je pa mo#el -spraviti i z sebe samo nov vzklik: "Pa-paei!" Ko Jso se vrata za mladima zaprla, je zase petal Mr. Slip zadovoljno: ft Mislim, da som kraljevsko poalcribel za blagor svoje liee-re edinke, kar se tire gmotne stkani njenega življenja.** Namesto v stratosfero— -v globine morja— Prxf. Picoard nima več mira, odkar se je povzpel v strato-sfVrne višme. Ker si je zaman prizadeval, da 'bi našel finančnike, ki bi mu omogočili polet v višino 00 km, se je na zadnje odločil, da obišče m^orske glo-j bi lie. In sicer mvmerav^i v globino do 10,(KM) čevlji v. t Amsterdamski " Tel egm f " piše. «la so njegove priprave v tem pogleilu že dokaj naprei itisk tako ilel>e4e, da bi sama od sebe no motala se dvigniti. Uporabiti bo nVoral torej še nekako dmlatno dvigal no silo in to bo olje ali parafin v drugem kovinskem plašču. Bruseljski -narodni sklad za 'iiianstveiio raziskovanje je izjavil, da je pripravljen financirati Piccardov načrt. V njegovem laboratoriju lx>do zgradili komoro, ki bo sposobna vzdržati pritisk 15(H) atmosfer. V 'tej »komori bodo preizkusili kovine in s stavne dele dokončne bat is f ere. Piccard je pred kratkim demonstriral dva mmlela svoje globokomiMske kabine. Pri prvem modelu je breme v obliki železnih opilkov v n* kakšne vrste lijaku, kjer ga drži elek-troniagnet, ki porabi samo dva watta. Oim se magnet i*/jklo|>i, se opilki strese.^ iz lijaka. Pri Vsalki motnji v električni napravi glo>bokomoi'ske kabine, se t?r izklopih v iflvifi saiiM> delno, tako da ji- kakšna katastrofa izključena. Bntisfera bo imela premer 1.70 m. V naj boljšem primeru je v nji pro štora za dve osebi. Prvi |>oizku>i z njo bodo v poletju prihodnjega leta. in si cer liajprvo v rZi nevskeiu jeze ru, kjer je jezero globoko 300 m, nad-aljni poslkiu-i pa bodo v Atlantskem oceanu zapadno od Kanarskih otokov v globini 6(K10 m. (\ bodo ti poskusi uspeli, odide prof. Pičen nI < Isvojo batisfero do Portoriea. j kjer so izmerili globino 8."j2fi m, ,nato 7>a v Tihi ocean na tisto {mesto, kjer so izmerili globino 9656 m Knjige, katere toplo priporočamo MORSKI RAZBOJNIK. Spisal Fred. Marryat. (193 strani.) V duhu či-tatelja oživi romantika v najbolj pestrih barvah. — Kri in ljubezen. — Viteštvo in maščevanje. — Časi, v katerih sta spretnost in gibčnost odločevali. Cena ...................... H5c. MORSKI VOLK. Spisal Jack London. (328 strani.) — Kden najboljših romanov znamenitega ameriškega pisatelja, ki je pisal svoje romane največ po svojih lastnih doživljajih. Roman je zanimiv od prve do zadnje strani Č i ta tel j ga ne bo odložil, dokler ga ne bo prečital do konca. Cena ......................... $1-25 OD ŽIVLJENJA STRTA. Spisal M. J. Breme. (337 strani.) Strašna usoda šestnajstletne mladenke, ki je iz radovednosti zašla v nepoznano življenje ter prezgodaj padla po krivdi drugih. Povest je pisana v obliki dnevnika. Cena ......................$1-™ OGENJ. Spisal Henry Barbusse. (337 strani.) Pretresljiv opis prizorov iz svetovne vojne. Edinole mojster kakor je Barbusse je mogel napisati kaj takega kot je "Ogenj." Cena .....................$1.00 ODISEJ IZ KOMENDE. Spisal Ivan Pregelj. (269 strani.) Opis lanberške ga gospoda bo ostal v spominu slehernemu, ki ga bo prečital. Pregelj je mojster sloga in jezika. Prištevajo ga med najboljše sodobne slovenske romanopisce. Poleg romana vsebuje knjiga še nekaj krajših črtic. Cena......................$1.50 ZGODBE ZDRAVNIKA MUZNIKA. Spisal Ivan Pregelj. (98 strani.) Pregelj je eden najboljših slovenskih pisateljev. Ta zgodovinska povest prav nič ne zaostaja za njegovimi drugimi deli. Pregelj je globok, navzlic temu pa lahko razumljiv tudi preprostemu človeku. Cena...................... 70e. POD KRIVO JELKO. Spisal Peter Bohinc. (160 strani.) . Rokovnjači na Gorenjskem. — Črni graben. — Veliki G roga. — Primeri rokovnjaške govorice. Povest temelji na zgodovinskih virih ter je poleg Jurčičevih "Rokovnjačev" svojevrstna v slovenski književnosti. Cena........................55c. POD SVOBODNIM S0LNCEM. Spisal Franc S. Finigar. 2 zvezka 300 in 368 strani.) Po izjavi kritikov je to najboljši zgodovinski roman.. O-pisnjfe življenje starih Slovencov. Mladega Iztoka je zanesla pot v Bizanc, današnji Carigrad, kjer se je seznanil z Ireno ter se zaljubil v njo. Cesarica si je zaman prizadevala ujeti ga v svoje mreže. Cena . ......................$4.00 POSLEDNJI DNEVI POMPEJA. Spisal Bulver. (2 knjigi in 280 strani.) Zgodovinski roman iz časa, ko je bohtelo razkošno življenje v Pompeji h in Herkulanumu. Borbe s anifi-teatru. Spletke egipčanskega "čarovnika.*' Glauk in njegova ljubezen. Strašna usoda. Cena ......................$125 PUSTOLOVŠČINE DOBREGA VO JAKA ŠVEJKA. Spisal Jaroslav Hašek. (2 zvezka 203 in 230 strani.) Ce se hoče od sree nasmejati, čitaj-te to delo slavnega češkega humorista. Britka satira na staro Avstrijo. Šv4 jkove pustolovščine ne izvabijo iz človeka samo smeha, pač pn krohot. Cena ......................$2.40 POVESTI IZ DNEVA IN NOČI. Spi sal Guy de Manpessant. (157 strani.) V knjigi je zbranih dvajset najboljših črtic slavnega francoskega pisatelja. Vse oil prve do zadnje so skrajno zanimive ter neprekosljiv<* po svoji vsebini. Maupessant je eden najbolj čitanih pisateljev. Cena......................$1.00 ROMAN TREH SRC. Spisal Jack Lon don. (432 strani.) tena najbolj zanimivih in najdalših povesti slavnega ameriškega pisatelja. Ko jo človek prične citati, se ne more odtrgati od nje. Jack London je mojster opisovanja, navzlic temu je pa roman na vso moč živahen in zanimiv. Cena..................T... $1.50 SAMOSILNIK. Spisal Anton Navačan (153 strani.) Knjiga vsebuje deset povesti slovenskega pisatelja Nova-čana, ki se je proslavil s svojo zbirko "Naša vas.** Snov je povečini vzeta iz življenja naših rojakov iz bivše Štajerske. Cena....................... $150 STEFAN GOUA IN NJEGOVI. Spisal Ivan Pregelj. (253 strani.) Tragična nsoda župnika Golje, potomca tolminskega puntarja.' Njegova puntarska kri je prav do smrti kljubovala. Knjiga vsebuje poleg drugih črtic tudi dve klasični pridigi Tomaža Rutarja. Cena ......................$1.50 TARZANOVE ŽIVALI Spisa! Edgar Burroughs. (294 strani) Nadaljevanje '1 Tarzana,' * ki je že vsaj po imenu znan vsakemu omikancu. Da-si je snov povesti neverjetna, se lahko čita in se človek pola'goma tudi v neverjetnost vživi. Cena .................... 85c. TOLOVAJ MATAJ. Spisal Franc Mil-činski. (151 strani.) Naš najboljši humorist je zbral v tej knjižici nekaj črtic, ki so tako ljubke in prisrčne, da čitatelj ob čitanjn zares uživa. Posebno zgodba o Cefizlju je naravnost klasična. Cena____$1.00 UMIRAJOČE DUŠE. Spisal lika Vašte. (220 strani.) Roman iz stare Ljubljane. Značaji so izrazito opisani, istotako tudi takratne navade. Ljubljana nam je povečini znana iz začetka sedanjega stoletja, kdor jo pa hoče poznati iz prejšnjih stoletij, naj prečita ta roman. Ne bo mu žal. Cena ......................$2.50 CVETJE V JESENI. — VISOfiKA KRONIKA. Spisal Ivan Tavčar. (418 strani.) "Cvetje v jeseni'* iu "Visoška kronika** sta najboljši deli j m-.a tel ja Tavčarja. Kritika je soglasnega mnenja, da je v teh dveh delili prekosil samega sebe. Obe sejanji se vršita v Škofji Loki oziroma v Poljanski dolini. Cena ......................$2.50 ZADNJA NA GRMADI. Spisal Franc Jaklič. (268 strani.) Tudi dolenjska Ribnica je imela svoj čarovniški proces. Pisatelj Jaklič Je na podlft-gi zgodovinskih virov dobro opisal preganjanje in kaznovanje "čarov-nie," ki so bile sicer povsem nedolžne ženske. Cena ......................$1.00 ZADNJA PRAVDA. Spisal J. S. Baar. (184 strani.) Povest je prevedena "rz češčine. -M. |turniHi: COLUMBUS HANSA - DEUTSCHLAND HAMBUBG • NEW YORK I/I Minn* ZVI7.I' i h J ,'borlMiurga iSivmciia ali Hamburga SI rnkovu jaški nasveti gl«lt- vizejev za priseljence in nbiskovalre. Z.I ; • ■j;i>ni!a vprašajte Iokalnt-ga agi-iiia i!J ttruailway New York. N. V. ji V S E PARN1KE1 važne za .^HMk \ i Slovence LmB^BRv zastopa: SSLOVENIC PUBL. CO. YrCOSI.AV TRAVEL. HEIT. 216 W. 18th St.. N>\v York. N. Y. HAMBURG-AMERICAN LINE NORTH GERMAN LLOYD t ra revolucionar". Kut Angležinja je nastopala zelo scimoza-j vestno. <> svojih doživljajih pripoveduje marsikaj sinesiiega. CV-liea še ni bila tako slaba i:i ko je zahtevala boljšo žimnico, jo je tudi dobila. Potem pa je zahtevala tudi preprogo, a to jim je bilo pr« več. \" času svojega jetniŠtva je prebila ka.kš nih 20 zaslišanj, ki so trajala vsako tri do p«*t ur. (JIM" ji je hotela izsiliti priznanji-, da je nje mož tr»:ckist. ("'im bi io priznala, so ji dejali, jo Im> !o izpustili. "Kaj je trocki-t je nato vprašala. "Saj vendar veste, da se je zalotil | m« »t i d rži vi." so ji r« kli. "Kako je pa to delal?" je vprašala navidezno naivno. "ZaMiševaI me ji« jio en. po Iva. pa tudi po trije mladi u-radiriki." pri p. .ved 11 je dalje. 14Bili so lepe zunanjosti in so nosili elegantno 11 rezane obleke. Mladi fantje so bili z ma-noj zelo ljubeznivi in vljudni, kadar so poskušali, da bi me spravili do priznanj 1 - dejanj, ki jih nisem nikoli storila. Hranila Selil se, tla bi kaj p Ipisa-la. Foxtrotti in tangi. ki sem jih zlagala, so te agente (J 1*1' *e!o presenečali. M Mili so, da je neka vrsta tujin* pisave in <0 me smatrali zato za mojstrsko volni n ko.'* Kva Sabarovska. kakor se mennje po svojem drugem možu. se vnie na Angleško, kjer čakata mati in hčerka. Kaj >e je zgodilo z njenim možem, pa d o »le j ni mogla zvedeti. BOLGARSKA NARODNA HIMNA. Bolgarska jo .i mela doslej dve j narodni himni, znano "Šumi j Marica" in kraljevo himno.j Poleg teh dveh olieielnih bitim pa je ljudstvo imelo v posebnih eisllli še tretjo pe-em. in sicer, pesem "Milo Rodino" (Mila! domovina.) l'ro-\>tno ministrstvo je nedavno sestavilo posebno komisijo. ki naj bi izdelala načrt, kako naj bi se vse tri pe-mii združile v eno. ki naj bi potem obveljala za edino narodu«' himno. Ta komisija je sedaj 1 predložila ministru uspeli svojega dela. Iz -ot'ijskih listov pa je razvidno. da to d lo nikogar prav ne zadovoljuje. KONEC LOČITEV V FRAN-KOVI ŠPANIJI. Na ukaz generala Franca je izdala bnrg< ška vladu odlok, ki ukinja ločitev zakona na Španskem »zemlju. I'redba glede loeitev je bila na Španskem v veljavi od leta lf.'M. NAZNANILO Rojakom po Pennsylvanij* (posebno v Alleghany, Cam brin in Somerset okn.ju) na znan jamo, da jih bo obisko naš novi potovalni zastopnik FRANK A H LIN Rojake prosimo, naj mu po J skušajo list reci i pri i.M'.;:ran fn n aro en i ne. Uprava filas Nhmd;- KRETANJE PAKNIKOV SHIPPING NEWS i ^ ' I. aprila : Breiueu v lireiucu I "J. aprila : f Contf «li Suvuia .% ijiuua II . . U. aprila: . . . t/utfii .Mary v Cbcrbourj; 1'urU v Havre s I U. aprila: * Sat urn in v Trst I I 11. aprila : Kun'pa v lireiut-u I j lt>. aprila : I !£i'\ v (ieuoa ■ ii-rila: , I.a fay ctn- v lluvr«* Atjnitania v Cliebourg r_\ aprila : Urcun-ii v llreincu Itouiu v ticnvu '.17. aprila : i , <>. aprila : Paris v llavrc L"«>nt»- di Su\uia t lirui« - maja : i: 11 ropa \ Hnuit-Ji 4. maja : \<>iluainli«* v Havre N>\\ York \ Ilauil'iir^ ti. maja : V11 Iran i a v Trst 10. maja : i;n-im*ii v lircuiiMi 11. maja : t^u«-«'ii Mary v (.'bitrlmur^ llaiisn v Hamburg 111'. maja : L'hauiplaiu v Havre II. maja: UcV v (it'UOa : IS. maja : / Nnrniytiili«' v Havre Europa v llrt-men JI. maja : Saturnia v Trst "Si. maja : tjiufii Mary v Cherbourg -T. maja : l^iafvclte v Havre nreuieu v ISreiueu -S. uia ja : t_*«ut»* «li S a v o bi v Ucuva J 1. junija : New York v Hamburg I Aquituuia v Cherbourg 1 Norma ml ie v Havre ( o. junija : j LIuropa v Bremen j 4. junija : ' Koma v tiouua ; T. junija : , I le df Frauee v Havre ! f. junija: ■ ljuti-n Mary v Cherbourg ' Ilansa v Hamburg 11. juniju: Kes v (.Jeuua Columbus v Bri-nivn Cbamplain v Havre 15. junija : NormanUie v Havre Aquitunia v Cherbourg Ilivuicu v Uriuiuu 15. junija: Norma mJie v Havre .. Bremen v Bremen iS. junija : Coute ill Suvuia v tienon Aqultauia v Cberbuurjf iLl. junija : . ■ ^ Ijifayi-tfe v Havre' Kuropa v Bremen IZl. junija: yiitvn Murv v Cherbourg lie «!e Frauee v Havre 23. junija : V ti lea 111 ji v Trst 20. junija : ~ New York v'Hamburg Nurumutile v Havre Aquitania v Cherbourg 2. julija: Bremen v Bremen Cluiiupluin v Havre Itcx t Ucnoa dov jii nikdar tvorila nikakogj ideološkega bloka, naperjenega proti nekaterim velesilam, saj >o v njem -še vedno združene državo /, najrazličnejšimi notranjimi režimi. "TEMPS" O NEVARNI PO LITIKI MALIH DRŽAV. ' < Miciuzni **T«mp»" se v svti-j j< in uvodniku o Litri narodov, dotika tudi stališea. ki so ^a napram ženevski ti sta no v i za-j vzele v zadnjem času nekatere male države in piše v tej zvezi na njih naslov: Sprieo preokretov v fjosb^l-11 jih letih se bolj in bolj kaže, tla so mah države izgubile ve-' ro v ueinikovitost zašeite. ki jo je Li^-a narodov dolžna nuditi vsoin svojkn elauieam in« da si nekatere izmed njih žele zagotoviti ona jamstva, ki jim jih po njihovem upravieem-m ali lieupravieenem mnenju Liua narodov ne more vee dati, bodisi pod masko n< kakšne neopredeljene nevtralnosti, bodisi z dvostranskimi pogodbami, ki jih ni ni'O^oee spraviti v sklad z .načelom o kolektivni varnosti. Mi smo že vee krat poudarili, da je ideja, da bi so male države, katerim v prVi vrsti lahko služi politika "kolektivne varnosti na osnovi medsebojne pomoči razbremenile brez nerodnih posledic vseh obveznosti pakta Lini narodov, ne da bi se same odrekle jamstvom, ki jih lasra narodov nudi vsem svojim elauom. zelo n< varna ideja, ki 7>retlstavlja rušenje osnovne zamisli državne skupnosti, osnovane na popolni enakosti pravic in dolžnosti vseh njenih elanie. "Temps'' jKHidarja nato, da ^ se bosta nasprotno Francija in . Ani?lija zavzeli ne le za ohranitev Litre narodov v nje sedanji obliki, temvee celo za njegovo izpopolnitev. Prvi pogoj za doseiro tecra namena pn je, tla male države pridobe spet zaupanje v mednarodne jK»sta-ve. prikrojene sedanjim potrt»-bam, da l>i se tako odstranila neviarnosti ki je nastala za Ligo narodov sprieo nasprotnih teženj v s>*mem njoirovem organizmu. Šele potem bo mogoče govoriti reformi ])akta. pri čemer se je treba že takoj s|hi-eetka zavedati, da Liga naro- ANGLEŽINJA V SOVJETSKI JEČI. *'.Daily Express" priobčujc razgovor z iv ko Angležinjo, ki je presiMiela -koraj deset mesecev v sovjets-ki ječi in ki so jo pre.l kratkim izgnali preko Finske. Gre za varietojsko u-inetnico. ki se je imenovala kot dekle Kva Linden in se jt* p.»-ročila z nekim Nemem iz Leningrada, |Hitelil |Ki se je dala od njega ločiti in se je lanskega aprila zopet poročila z nekim Rusom. Ob koncu i -te.icu meseca so prišli poiijo, ko je že spala in jo odpeljali /. veliko elegantno limuzino v ninurrajsko iceo. y J rn Sole čez nekoliko dni je zvedela. zakaj so jo prav za prav prijeli; nje mož je bil baje "kon- . j I , lil!*'®' »II f I Sili ' ''I J tllU''** | "GLAS NARODA*" J | pošiljamo v staro do-1 I movirio. Kdor ga ho- f | če naročiti za svoje p I sorodnike ali prijate- I | I je,' to lahko stori. — f ^ Naročnina za s t a r i ^ kraj stane $7. — V A Italijo lista ne poši- 4 ljamo. p "Naši Kraji" VSA K bi rad šel s svojo družino na obisk v staro domovino in jim razkazal lepote .»voje rojstne dežele. Seveda, ta sreeua priložnost ui vsakemu dans, pae tukaj je prilika, da prinesete te lepote, ki je vaša dedšeina, v vas dom. Sleherni, ki je imel to knjigo v roki, je bil ginje«. Z radostjo in ponosom jo boste pokazali vašim ?o>edam. Slike >0 v bakrotisku, tiskane na do ber papir in samo na eni strani, v velikosti 5 x 7!i- ineev. Ta krasna knjiga vsebujoča 87 slik vas slane samo h • f * r-t . < *> •f> I? ' r * if - • ? ^ r NAROČI TE PF1: KNJIGARNI "GLAS NARODA", Narcize pod Golico 216 i 18th ST., NEW YORK SKRJANGEK ROMAM 11 2IVUENJA B Ik "6LAS NAHODA" PRIREDIL: I.N. "Vedeli lile, (Junnar. da se tako zajij zavzemate. Odkrito priznam, da mi je bilo takoj spočetka mučno postopati ž Iljim kot s šoferjem, ker sem ga s tem poniževala. Naravnost mučno mi je bilo, da sem ga pregovorila, da si je naročil šofersko obleko. K sreči pa uniforma še ni prišla — in — sedaj je tudi ne bo več nosil. S tem mi pade težak kameu od niča. Hvala vam, du ste mi to prihranili. Torej — od te ure je prost. Da, pomagajte mu, kajti prepričana sem, da je tega vreden. f 11 srečna sem. tla morem kaj k temu pomagati, da pride naprej. Dokler nimam šoferja, ga bom prosila, da vo® moj avtomobil, toda samo. kakor mi more vsak kavalir storiti to uslugo." (iunnar ji smeje pogleda v. oči. "Mislil sem si, Anita, tla mi ne boste nobenega kamna vrgli na pot. Kadar ga danes popoldne vidite, prosim, povejte mu. tla ga razvežete službe, kajti, kolikor ga poznam, vas ne bi prosil za to. Kajti zaveda se. da vam mora biti hvaležen." "Seveda mu bom jNjvedala. ali pa mu moreni tudi takoj |K>vedati, da imate zanj boljšo službo?" <■ miliar ji smeje prikima. Želja, tla bi Soltaai mogla pripomoči k boljši službi, ji žari iz oči. "Da. pove jte mu, kajti danes utugoče ne bom ž ujuu več govoril. Jutri.zjutraj pa naj zopet pride v mojo pisarno. Svoje stanovanje more začasno še obdržati, kajti, kot vsi uslužbenci, -e bo moral najbrže preseliti v najbližje mesto. Pa eetudi bi bila zveza še tako dobra, bi vendarle želel, da bi ga vedro imel v svoji bližini, posebno za slučaj, ako se ptmoči kaj pripeti v strojami. V veliko olajšanje mi bo, ako morem za to naložiti odgovornost na njegove rame, kajti jaz sem tudi brez tf ga dovolj zaposlen/' " To jo res, prijatelj Guntiar, in veseli me, da je tudi v; m ^ylikortoliko pomagano. ako koga postavite na to mesto.*' (iunnar ve, da je Anita mislila resno, ko je rekla, da ne bo premišljevala, ako bi -vojo roko dala šoferju, ako bi >e izkazal za c*>lega moža. Toda ve tudi, da bo vesela, ako ji tega tTeba"- Zaio ^ ^ Soltaua v vsakem oziru |jodpira, da svojo inžinirsko izkušnjo kma3u napravi in pride naprej. Potem n»il Anito in njim ne bo nI kake zapi>4»e. ako' se bo^ta njuni srci našli. Toda ne ve, ako je Solhuovo srce -e prosto in ako bi se nagnilo k Aniti. Nato >e razgovori ta še o nekaterih drugih stvareh in (Jun-^ nar .se poslovi. Gre v -voj urad. ^Vnita pa -e vrne v gratl.' • Ire v svojo sobo iu sede poleg okna. Vprašanje jo razburja, yakaj je tako prečna nad tem. da l>o njen šofer dobil boljšo ~ lu ž bo. Ali je to bila v resnici ljubezen? Ali se je veselila -amo za ni d i tega. ker je ta mladi mož, ki je priAcl's svoje-a tira, zt»pet ijrišel na ]>ravi tir? I»olgo tilko sedi. zatopljena v svoje misli. Slednjič pa nekdo potrka na vrata in ko se oglasi, \Mopi TTernia. Z nemirnimi očmi ix>gleda Anito. "Oprostite, ako vas motim, gu-pica Anita. tod:> bi tada z vami govorila in vas vprašala za svet." Samo pridite, draga I Terma, sedite k meni. Prav nič me ne nadlegujete. Kaj imate na srcu."' Herma sede pol, g nje in Anita ji naglo ponudi nekaj' slascic. Herma je sicer drugače rada imela slaščice, toda se-1 daj v njenih očeh gori zadržana zbegano.-1. 'Barona Kurta Fuclisa nmram pri vas zatožiti, gospiea An 1 tj. Seveda bi bilo boljše, ko bi Šla k njegovi materi, toda 1 ne v»m, ako .je to pravo mesto. Veste, kako sem srečna, da! -eni tukaj našla >lužbo, in samo l>ojazen, da bi jo zaradi kakega vzroka zopet izgubila, me je takoj pri prvem povodu gnalo | k vam, kajti vem. da morem le pri vas najti svet in pomoč " Ani ta je Že opazila, da je Kurt pri kosilu Herrno tako-rek. e S svojimi pogledi požiral in zato sluti, za kaj gre. "Samo brez strahn povejte, dra&a Henna. Zdi skušai, ,la bi me s svojimi pogledi in -krivno izgovorjenimi bedami oj>ozoril na to, da veljam zanj kot dekle, do katere ima vsako pravico. Toda danes je -el tako da k c. da tega ne morem več trpeti." Xato Aniti pove besedo za besedo, kar ji je Kurt skozi zaprta vrata povedal. Aniti 11 obraz v jezi zardi. "Kurt je nesramen, to sem že ^vodela. Toda hišni mir mora spoštovati in vzgojiteljice otrok njegove sestre ne sme zasledovati z nečistimi Željami. Dobro je, Henna, da ste mi v se povedali. Upam. -da je vašo odklonitev razumel. Toda vem, da je zelo trdoglav. Prosim vas, da mi takoj, kadar se zopet predrzne vas nadlegc.vati, takoj poveste. Potem bom govonla z njegovo materjo in — če to nič ne ix)maga. bom -0-vorila z ravnateljem Lundstromom." Henna prestrašena vstane. "O, prosim, ne — ne ž njim!" Anita jo presenečena pogleda v žareči obraz 14Zakaj pa ne?" jo vpraša. Herma je v taki zadregi, kakor je Anita ui še nikdar videla in majhna slutnja vstane v njej. Ali je Gummr Luud-strom postal neveren Henuininemu srcu? Toda Anita ne izda z nobeno besedo, da je v njenem srcu vstala taka slutnja. Herma prične jecljati. »e baJa .ht je moja dnž|>a v u^amosti.n 4 ^Zaradi tega bodite lrrez v«ake skrbi, kajti -za se bom vedno potegnila."! "Ža to se vam zahvalim gospiea Anita : sedaj pa vas ne mamur več nadlegovati." Razne vesti. * _