Poštnina plačana v gotovlnL Leto XIX.. št. IS Ljubljana, sreda 19. januarja 19*8 Cena 1 Din Upiavuiatvo, ujuoijana. Knafljeva ulica S — Telefon St. 8122, 3123, 8124. 3126, 3126 Inaeratnl oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul 6 — TeL 3392, 3492. Telefon St 2455. Podružnica Maribor: Orajsld trg T. Podružnica Celje: Kocenova tli. št. 2 TelefoD št. 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljubljana St 11.842, Praga člslo 78.180, VVleD št 105 241. Naša prometna politika V razpravi o proračunu ministrstva saobračaja je imel včeraj v finančnem odboru poslanec Ivan Mohorič obširen govor, iz katerega posnemamo nekoliko informativnih podatkov: Uvodno je govornik konstatiral, da je proračun ministrstva saobračaja sestavljen na svojevrsten način, ker vsebuje poleg čistega proračuna eksploatacije državnih železnic in rečne plovbe kot državnih podjetij tudi proračun vseh prometnih oblasti in naprav Razen tega je vnesenih v ta proračun za 163 milijonov dinarjev penzij. za 181 milijonov dinarjev anuitet za odplačilo obvez za odkup železnic, kakor tudi za amortizacijo in obrestovanje najetih dolgov. Obe ti dve postavki bi spadali pravilno v proračun vrhovne državne uprave. Razen tega se nahaja v proračunu še 244 milijonov dinarjev kreditov za novogradbe železnic in če pomislimo, da plačajo potniki in interesenti ob prevozu blaga v tarife že vračunano saobračajno takso 20°/o, kar donaša ministru financ letno 340 milijonov dinarjev dohodkov, vidimo, da je proračun železnic obremenjen z 928 milijonov dinarjev izdatkov, ki jih morajo železaice kriti s svojimi dohodki, ki pa ne gredo v prilog vzdrževanja in obratovanja železnic. Pomorske takse dajo neznaten dohodek in rečna plovba je pasivna za 6.8 milijona dinarjev, tako da morajo ca 97% vseh izdatkov ministrstva saobračaja kriti dohodki železnic. Proračun saobračaja je povečan napram lanskoletnemu letos za 341 milijonov dinarjev. V resnici znaša to povišanje še mnogo več, ker vsebuje § 47 fin. zakona pooblastilo za ministra saobračaja, da sme najeti posojilo v znesku pol milijarde dinarjev za gradbo železnic in najeti nadaljnje posojilo v znesku 400,000.000 dinarjev za obnovo železniških prog in voznega parka ter drugih naprav in končno pooblastilo za nabavo 10 milijonov pragov na kredit in 15 milijonov dinarjev posojila za izplačilo odkupnih cen za zemljišča. S tem se razširjenje budžeta poviša na 1266 milijonov dinarjev. Zato nas predvsem zanima vprašanje, kako je sestavljeno pokritje za te izdatke, ki so sigurno potrebni, če se hočejo obnovna in gradbena dela izvršiti v velikem obsegu. Govornik je ugotovil, da je treba pri oceni možnosti povečanja dohodkov trezne preudarnosti in ooreznosti, kajti v celi dobi od leta 1932 do 1937 so skupni dohodki saobračajnega resora porasli vsega skupaj le za 144 milijonov dinarjev Ne kaže torej precenjevati možnosti povečanja dohodkov. Govornik je naglašal, da je rečna plovba pasivna le zato, ker v konkurenci s privatnimi podjetji vedno znižuje prevozne tarife na škodo železnice, ki s tem izgublja kljub danim olajšavam in popustom vedno več transportov. Vsa ta borba med rečno plovbo in železnicami gre v prilog vojvodinskim gospodarskim krogom. gre pa obenem na škodo industrije in trgovine, ki se nahaja v zapadnem delu države To vprašanje se mora rešiti in nelojalna tekma subtarifiranja odpraviti. V analizi gradbenega programa, ki ga predvideva ministrstvo, pogreša govornik kredite za preureditev ljubljanskega glavnega kolodvora, za iz-gradbo drugega tira na preobremenjeni progi Zidani most—Zaprešič, opozarja, da so Otoče z nad 100.000 potniki prometa še vedno postajališče z leseno barako in da bi bilo treba tudi kamniško progo z ozirom na mnogobrojne industrije, ki so se razvile v njenem območju, že davno ojačiti Ker se že pričenja z elektrifikacijo železnic na Sušaku. poudarja, da so za elektrifikacijo gorskih prog v dravski banovini dani vsi predpogoji in da bi bilo tudi v interesu turizma, da se program modernizacije in gradbenih del razširi nanje, posebno, ko more sedaj Zenica dobaviti ves zadevni elektrovodni ma-terijal. Pripominja, da kljub uspelim poizkusom ljubljanska direkcija še ni dobila nikakih motornih vozov, dasi je promet kakor narejen za tako preureditev voznega reda. Obširno opisuje težko materialno stanje železniškega osobja, ki vrši požrtvovalno, vestno in disciplinirano svojo službo in naglaša, da bi bilo treba tudi na njihove prejemke misliti, specialno v obmejnih krajih, kjer je vsled industrije in tujskega prometa, kakor tudi radi intenzivnega obmejnega prometa položaj najbolj težaven in nevzdržen. Posl. Mohorič se je končno obširno bavil z načrtom nove tarifne reforme. Opozarjal je, da je v danih razmerah, ko so železnice obremenjene z visoko saobračajno tak~o in ko se iz tekočih dohodkov porabi okrog 250 milijonov dinarjev na nove gradbe. težko voditi tarifno politiko, ki bi omogočila, da se prevozni stroški prilagodijo spremen'ji vim gospodarskim razmeram. Podrobno pojasnjuje težaven položaj domače produkcije in notranje trgovine, "5i le navezana na suhozemni prevoz Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—• Za inozemstvo Din 40.—. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 8122, 3123, 3124, 3125, 3126 Maribor, Grajski trg št 7, telefon št 2440, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. S9 OBISK V JUTERBOGU Predsednik vlade dr. Stojadinovič si je včeraj ogledal nemško vojaško akademijo in prisostvoval strelskim vajam Berlin, 18. jan. AA Snoči je vodja raiha in državni kancelar Hitler priredil v prostorih predsedniške palače slavnostno večerjo na čast dr Milanu Stojadinoviču. Na večerjo je bilo povabljenih 180 oseb. Na prvem mestu je za mizo sedel kancelar Hitler, ob njegovi strani gospa Stojadino-vičeva, nato pa po vrsti general Goring, grofica Schwerin Krosigk. notranji mini-ste Frick, soproga ministra Darreja, minister Seldte, na Hitlerjevi levici soproga poslanika gospa Cincar-Markovič. pomočnik kancelarja Hess, gospa Frick in Gob-bels. Nasproti kancelarju je sedela gospa Goring in na njeni desnici predsednik ju-goslovenske vlade dr. Stojadinovič. nato baronica Mackensen. knez Bismarck in druge politične ter diplomatske osebnosti. Nemško industrijo je na večerji zastopal Krupp von Bohlen Na večerji je bil tudi nemški poslanik v Beogradu Heeren s soprogo, generalni konzul Neuhausen s soprogo, vojaški ataše general Faber Dufour in mnoge druge vojaške osebnosti, med njimi poveljnik mornarice admira1 Roeder. eenerala Fritsch in Bering Vojni minister Blomberg ni v Berlinu, ker se ie pred dnevi poročil in je sedai na ženitovanj-skem potovanju, na večerji pa je bila njegova hčerka iz prvega zakr.na Ves čas večerje se je kancelar zelo živahno pogovarjal s soprogo našega predsednika vlade Večerja se je končala malo pred 10 uro Ker kancelar ne kadi. so cigarete in kavo servirali v stranski dvorani. Kancelar Hitler se je dolso razpovarial z go Neurathovo, Gorineovo ln Stoiadinovi-čevo ored^ednik vlade dr Stojadinovič pa z Gorinffom. KmnDom. admiralom Roeder-jem in drugimi Malo pred 11 uro se je dr. Stojadinovič s ^noropo poslovni od navzočih, kancelar Hitler pa je odšel v salon. kjer se je poslavljal od dolge vrste gostov, ki so šli mimo njega. Danes dopoldne si je dr. Stojadinovič ogledal letalsko akademijo v Gatonu ter vojaška vežbališča. nato je bil na obedu pri častnikih topniške šole v Liiterbocku. Pozneje si je ogledal Rirhthoffnove lovske eskadrilje Po čaianki v častniškem domu se je vrnil v Berlin, kier je zvečer prisostvoval v operi predstavi »Tristan in Isol-da«. ki so io uprizorili na izrečno željo ge. Avguste Stojadinovičeve. Konferenca dr. Goebbelsa z dr. Lukovičem Berlin, 18 januarja A A. Med dr. Stoia-dinovičevim obiskom v Nemčiji so se vršili razgovori tudi med tiskovnim šefom nemške države dr Dietnchom in šefom jugoslovanskega presbiroja dr. Lukovičem o odnošajih med jugoslovanskim in nemškim časopisjem Danes v torek sta imela o tem sestanek tudi dr Gobbels in dr. Lukovid v navzočnosti dr Dietricha. V teku teh razgovorov so ugotovili, da obstoji popolno soglasje v tem da naj časopisje obeh držav kakor doslej tudi v prihodnje upošteva dobre prijateljske stike, ki obstoje med Jugoslav-jo in Nemčijo. Kot skupno osnovo za politično ravnanje časopisja na obeh straneh so vzeli stremljenje. naj časopisje loialno sodeluje pri nadaljnjem zbližanju obeh narodov in kaže pri tem razumevanje tudi za življenjske potrebe ene kakor druge dežele kakor tudi voljo do iskrenega sodelovanja v korist obeh držav in za najvecio dobrino splošnega miru. Nemški Usti o pomenil berlinskih razgovorov Berlin, 18 jan AA. O sklepnem komunikeju pravi »Berliner Borsenzeitung«, da bodo to izjavo pozdravili z veseljem v obeh državah, ker popolnoma ustreza čustvovanju obeh narodov Berlinski razgovori in njihovi sadovi so vnovič potrdili primernost neposrednih razgovorov v medsebojnem zaupanju, ker se nanašajo samo na neposredna interesna področja obeh strank in niso zato v nasprotju z nobeno tretjo državo, ker so sploh miroljubnega značaja in koristijo s svojo konstruktiv-nostjo splošnemu miru. »Berliner Lokalanzeiger« piše: Pribiti je treba, da je dober in časten mir v Evroni šele v povojih in da ga ni mogoče doseči na ženevski borzi ali z vojaškimi zavezništvi Tu so potrebni odkritosrčni in neposredni razgovori, ki edini ustrezajo načinu nemške politike Te razgovore pozdravljajo vsi narodi, ki vase zaupajo. »Deutsche Allgemeine Zeitung« ugotavlja. da dokazujejo sprejem predsednika ju-goslovenske vlade dr Stojadinoviča pri Hitlerju in razgovori, ki so jih imeli pri tej priliki v iskrenem prijateljstvu in medsebojnem razumevanju, kako očitni in odlični so stiki med Nemčijo in Jugoslavijo, ki sta močno pospešili pomirjenje Evrope. Pod naslovom »Skupni komunike — tesno sodelovanje med Nemčijo in Jugoslavijo na vseh področjih« — poudarja »'\*61-kischer Beobachter« prisrčnost razgovora med predsednikom vlade in zunanjim ministrom dr Stojadinovičem in zunanjim ministrom Neurathom ter pravi, da je isti ton. ki je vladal v Karinhallu, vladal tudi pri obisku dr. Stojadinoviča pri vodji raj- ha in kancelarju Hitlerju. Dr. Stojadinoviča je po prihodu in odhodu iz Hitlerjeve hiše pozdravila nt same pomnožena častna straža, temveč tudi velika množica. List prinaša nadalje velike slike o sprejemih in svečanostih v Berlinu, prirejenih na čast predsedniku jugosiovenske vlade. „Times" o Stojadinovice-vem in Beckovem posetu London, 18. jan. AA. »Times« piše obširno o obisku predsednika jugosiovenske vlade in zunanjega ministra dr. Stojadinoviča ter poljskega zunanjega ministra Becka v Berlinu in pravi: Jugoslavijo in Poljsko vodijo državniki, ki jih prešinja iskrena želja živeti v miru in prijateljstvu z vsemi, ki* nočejo, da bi se njihove države spremenile v bojne poljane. Gospodarski stiki med Nemčijo in Jugoslavijo so velikega pomena. Jugoslavija kakor Nemčija sta proti obnovitvi habsburške monarhije in starega avstrijskega cesarstva. Odmev v Parizu Pariz. 18. jan. AA. Pariški lieti posvečajo veliko pozornost obisku dr. Stojadiinoviča^ ▼ Berlinu. >Joairnal* piše. fl din (8.3%) manjši od predvidenih dohodkov v tem proračunu. Povečanje izdatkov v primeriavi s proračunom za leto 1937/38. je v glavnih postavkah materialnih izdatkov tole: Za unravno službo 30 89%, za prometno-komercislno službo 22 53%. za strojno službo 9.64% za gradbeno službo 38.85% za razne nedeljive materialne izdatke 1.64%, Trn obnovo inventarskih nredmetov 6.5%. za odnlačilo dolgov in obveznice 28 62%. Iz tega se vidi. da znaša povprečno zvišanje materialnih izdatkov 18.2%, povprečno zvišanje osebnih izdatkov pa zna=a 13.64% Sodobni promet, je nadaljeval minister, postaja čedalje hitrejši, zato je treba tudi več kreditov za gornji ustroj in za tračnice Minister omenja potrebo po utrditvi tračnic na glavni progi Beograd—Vinkovci. Pančevo—Vršac. Podravsu, vred v neki Skantljl, da je bU bolj na varnem, ker mu je bilo nekoč že vlomljeno v neprimerno občinsko blagajno. Glede obtožbe, da Je porabil zase 3.302 din od občinskega sklada, Je obtoženec pojasnil, da bi bil občini zapadel neporabljeni kredit in zaradi tega so poklicali Ovčaka, Li jim Je podpisal pobotnico, kakor da je denar porabljen, potom se p®- 0 tem denarju ni več govorilo. Ovčaik pa bi ga bil mogel vsak čas pri njem dobiti, če bi ga bil zahteval. Iz tega denarja so dajali tudi podpore vaščanom za gospodarske potrebe. Obtoženec je nadalje tudi zanikal, da bi si bil prilastil denar, ki ga Je izkazal za mezde Podviru in Krmelju. Izkazani denar sicer nista dobila omenjena, delavca, porabljen pa je bil za nabavo materi-jala, za stroške kolavdacije ta bolniško blagajno. To je storil po nasvetu službujočih Inženirjev, ker je moral biti denar uporabljen v smislu predpisov le za mezde tn so se temu prepisu na ta način izognili, ker so pač denar rabili za nabavo materijala. Sicer bi tudi ne bili mogU zaposliti delavcev, če ne bi bili imeli s čim delati. .— Predsednik senata Je tudi pojasnil, da sodni izvedenec v nobenem primeru ni mogel najti potvarjanja podpisov s strani obtoženca. Obtoženčev zagovornik Je v obrambnem govoru predvsem po vete rti da je današnja razprava pokazala tipično sliko, kaj država zahteva glede pravilnega poslovanja podeželskih občin, ki pa pri najboljši volji nimajo ne podlage, ne sredstev za takšno poslovanje kakor je predpisano. Enako se tudi od županov zahteva vse mogoče, ta-ko da Je obsežnosti zahtevkov, ki jih nanje stavijo, povsem naravno tn tudi običajno, da nehote zagreše kake pomote. Obtoženca, ki Je v svoji občini poznan kot polten in od vseh spoštovan človek. ne zadene torej nobena krivda, ker je tudi tisto, kar je napravil po lastrrean priznanju proti predpisom, storil po navodilu ljudi iz banske uprave. S sodbo, ki Jo je senat izrekefi po daljšem posvetovanju, Je bil Medved obsojen pogojno za dobo 2 let zaradi prestopka v smislu ? 897/1 k. z. na 14 dni zapora, na plačilo petine vseh stroškov kazenskega j postopanja in 250 din povprečnine zato, ker je potrdil v dveh primerih neresnične postavke v uradnih listinah. Oproščen pa je bil v smislu § 280. k. p. vsake krivde in kazni za ostale točke obtožbe. — V razlogih te sodbe Je predsednik senata pov-daril, da je obtoženec z dejanji, zaradi katerih je bil obsojen zagrešil ie formalno ■kaznivo dejanje in ni imel koristoljubnih namenov ah namena oškodovanja občinske imovine. Tega mu postopanje v nobenem primeru ni moglo dokazati, povrhu tega pa Je tudi 5-letna doba za pregon ostalih točk obtožbe itak zastarana neglede na to. da mu ni bil dokazan koristoljubni namen. Olajšilno pri razsodbi je bilo za obtoženca odkrito priznanje in njegova neoporečnost. Obtoženec kazni ni sprejel, temveč A fe> pri držal zakoniti rok za premislek. Princesa Casttacuzene v Beogradu Beograd, 18. jan. p. Opoldne se je pripeljala iz Bukarešte v Beograd princesa Cantacuzene. predstavnica rumunskih žen, ki bo v naši prestolnici zastopala rumun-sko žensko zvezo pri otvoritvi razstave ženskih organizacij iz držav Male antante dne 21. t. m Princesa je znana kot pobornica ženskih pravic na socialnem in intelektualnem področju. Dne 24. t m. bo v Beogradu predavala o sodelovanju žen v okviru Male antante. Vremenska napoved Eemunsko vremensko pOročiH>: Depresija nad severno Evropo se je pomaknffa proti vzhodu in se razširila nad vso vzhodv no Evropo vse do Črnega morja ter ustvarja oblačnost z dežjem in snegom na Poljskem in na Balkanskem polotoku. Nova depresija Je nastala med Irsko, kjer ustvarja oblačno in deževno vreme. Vlšak pritisk z delno oblačnim vremenom ln Jutranjimi meglami vlada še v Južn»zahodnem dehi srednje Evrope. Toplota Je padla v zahodni polovici In se dvignila jugu ln jugovzhodno. V Jugoslaviji Je oblačno. V severni polovici dežuje, v bo-senskih planinah sneži. Toplota » Jo dvignila v vsej kraljevini. Najnižja Kal*-novik —5. najvišja Mostar 15 C. Zemunska vremenska napoved: Potopna razjasnitev v večji severni polovici, oblačno v Južni polovici. Toplota brez posebne spremembe. Zagrebška: še vedno toplo, vendar oblačno in precej spremenljivo. Dunajska; Ponoči mraz, podnevi se bo temperatura precej dvignila, dopoldne po večini Jasno, kasneje boij oblačno. Splod-ne vremenske okoliščine: zapadno milo, preoed izpreman^jivo vreme bo trajalo d» Svečanosti na čast predsedniku vlade dr. Milanu Stojadinoviču v Berlinu Naši dve sHkl pričujeta, na kako prisrčen način m v Berlinu poleg oficielnih parad izkazaM gostoljublje predsednika vlade g. dr. Milana Stojadinoviču, njegovi gospej soprogi in vsema spremstva. Na večji sliki je prizor, posnet pri svečani predstavi v berlinski državni operi* kjer so v počastitev gostov uprizorili Straussovega »Netopirja«. V častni loži so od leve na desno: nemški zunanji minister von Neurath, gospa Stojadinovičeva* g. dr, Stojadinovič, gospa Cincar-Markovičeva, soproga našega berlinskega poslanika, in minister dr. Gobbeis. Slika je bila napravljena, ko je orkester pred pričetkom predstave zaigral obe državni himni. Manjša slika prikazuje prizor po svečani večerji v nemškem zunanjem ministrstva. Minister von Neurath se pogovarja z gospo Stojadinovičevo. MnUvilt rilce avtomobilov b model skega doma. NajfMrljrirejii je bil re&evalni odsek. V preteklem leta je izvršil t reševalnim avtom 246 prevozov, kar je v primeru s prejšnjim letom 100*/*ni porast. Kolk pomen im« reševalni odsek za vso Gorenjsko, se je redno pokazalo pri nesrečah in nenad-n& obolenjih, kjer je bM potreben hiter prevoz v bolnišnico. V vseh takih primerih je bil reševalni avto takoj na mestu. Pri tem je treba poudariti, da se izvrši skoraj polovica prevozov brezplačno, ker navadno pomoči potrebne osebe ne morejo kriti stroškov prevoza, odnosno se večkrat občinske oprave m bolniške blagajne kljub obvezi branijo plačati stroške prevoza. Lotos stopa san rte teki oddelek v 10. leto obstoja m je izvršil doslej že 961 prevozov. V kratkem namerava četa zgraditi nov gasilski dom na Hujah in je zato sklenila nakupiti 3000 m1 veliko parcelo takoj poleg Nsfcfjs Js M sklenjen ntb kup modernega aparata za gašenje s peno ter nakup paviljona za ljubljanski veleso-jem. Dalje je potreben nakup novih cevi in nove točne brizgakie za vodo in zračno peno ter še druge tehnične potrebščine. Četa Šteje zdaj 58 članov m 24 naraščaj-nikov. Za v bodoče je g. Mayr predlagal, da se uvede teoretični in praktični tečaj za vse članstvo ter redna nočna rn nedeljska služba. Med člani je 38 odlikovan cev, tov. Bidovec je dobil zlato medaljo za državljanske zasluge, predsednik g. Mayr pa je bil odlikovan s križcem za gasilske zasluge III. stopnje. Na zaključku zborovanja se je predsednik zahvalil vsem tovarišem za požrtvovalno delo. kakor tudi dobrotnikom za izkazano naklonjenost, mestni občim za 10.000 din m kranjski industriji za podporo. Gasilni četi izrekamo vso pohvalo in ji želimo mnogo uspeha v nadaljnjem razvoju. Zadnji serdar Kusovac Smrt starega črnogorskega junaka Naša nova opereta Razgovor z Bogomirom Leskovcem — Našo javnost bo zanimalo izvedeti kaj t> vas. Torej na dam z življenjem! Rodil sem se na Dunaju L 1909, študiral in maturira! sem v Ljubljani, kjer sem tudi dovršil konservatorij. Nato sem absol-vira.1 na Dunaju na državni glasbeni akademiji mojstrski razred za čelo in kompozicijo, dobil sem Kreislerjevo nagrado za če!iste ter sem postal edini slovenski koncertni čelist — Znano je, da ste pridno delovali kot skladatelj različnih del, katera so se izvajala brez dvoma tudi v širši javnosti. Da, več mojih skladb se je izvajalo doma in v inozemstvu, med njimi: orkestrska predvsem roške in španske, ki so se mu najbolj posrečile, izdelal sem predvsem plese, ponekod sem ohranil samo glavne Golo-vinove motive, dodal pa sem tudi nekaj lastnih točk. Zdaj, ko je delo gotovo, je pri posameznih točkah že težko ločiti, kje se neha Golovinovo delo in kje se pričenja moje. Prav vesel sem, da sem imel v njem tako odličnega sodelavca, ki mi je tudi za časa mojega dela stal z dobrim nasvetom ob strani. Delo sem seveda tudi 'instrumentiral in sem že od začetka pri prekomponiranju mislil absolutno instrumentalno, tako da je bila dokončana najprej partitura, potem sem šele izdelal klavirski izvleček. — Kako ste s svojim delom zadovoljni? Pri prvih orkestralnih skušnjah sem mogel spoznati, da zveni glasba tako, kakor sem si predstavljal: mehko, polno in vendar ne premočno. Tudi kombinacija jazz- orkestra z velikim orkestrom mi je nudila dovolj možnosti za zanimive kontraste — Čula sem, da se zanimajo tudi nekateri inozemski odri za »Heltheo«. Res je; toda zaenkrat bi rajši o tem ne povedal nič določnega, ko bo stvar popolnoma urejena, potem pač... Tako bomo imeli priliko pozdraviti na našem odru novo izvirno opereto, popolnoma mednarodnega formata in značaja. Po sodbi številnih strokovnjakov ki so delo čuli, bo našlo brez dvoma pot v inozemstvo. Delo ima resnične glasbene vrednote, da se sme meriti z merilom Leharjevih in Abrahamovih del in zato smemo biti prav posebno veseli, da bomo v četrtek lahko krstili polnovredno domačo opereto, katere avtorja sta dva. v našem kulturnem življenju dobro znana delavca: inž. Golovin-Gresse-rov, libretist, komponista pa: on ki prof. Leskovic. Maša Slavčeva. Celin je. 18. januarja V svojem rojstnem kraju Začini v cetinj-sfcem •rezu je umrl včeraj v visoki starosti 88 let serdar Niko Kusovac, eden izmed zadnjih slavnih predstavnikov stare junaške garde v Črni gori. Rojen 15. februarja leta 1850. v junaškem bratstvu, ki je dalo Črni gori za njeno svobodo sv->je najboljše sinove, je bil v vojnah m v mirni dobi zvest tradicijam svoje rodbine. Ta rodbina je dobila že leta 1712. od ruskega vladarja laskavo priznanje za junaštvo in slovansko zvestobo. Iz sdavne rodbine so izšli tudi nekateri svečeniki, ki pa so vsi v vojnih časih razpelo in ikono zamenjali z mečem ter se uvrstili med največje črnogorske junake. Pop Djura Kusovac je bil poveljnik garde črnogorskega kneza Danila L, pop J oko Kusovac pa je dobil za svoje junaštvo od črnogorskega kneza leta 1859. vojvodski ali serdarski naslov z določilom, da bodo tega naslova deležni vsi glavarji te slavne rodbine. Nikov oče je bil legendarni junak serdar Škrnjo. Niko je postal že leta 1867. oficir za-čirsko-dubovske čete, potem pa komandir slavnega bataljona Ijubotinsko-dobrsko-gradjanskega, kateremu je prej poveljeval njegov slavni oče. Na čelu svoje čete se je serdar Niko bojeval na krvavem bojišču že leta 1876. in bil hudo ranjen. Leto dni pozneje je postal bataljonski poveljnik, konec leta 1908. pa komandant primorske brigade. Med aneksijo Bosne in Hercegovine je bil poveljnik riječko-lješavske brigade, katero je vodil tudi v balkanski vojni ter ji poveljeval do 15. maja leta 1914- ko je bil po 60 letih službe upokojen. Na bojnih poljih si je zasiužil najvišja črnogorska, imel pa je tudi visoka ruska, srbska, grška in italijanska odlikovanja. Serdar Niko ni imel sina in je tako stara, slavna črnogorska rodbina v svojem moškem rodu z njim izumrla. Vitamini Obmejni borci hočejo živeti Želijo samo zaposlitve in skromnega obstanka etuda. godalni kvartet, sonata za čelo, različne klavirske skladbe in pesmi. — Kako je prišlo do tega, da ste krenili začasno na področje operetne glasbe? Jeseni 1936 me je posetiil inž. Golovin, plesni mojster naše opere, mi predložil svojo opereto »Heltheo« ter me prosil, naj prevzamem strokovno obdelavo tega dela. Pri čitanju operete sem ugotovil, da je Go-lovinov glasbeni osnutek napravljen zelo talentirano in da je vprav neverjetno, da je mogel kot glasbeni samouk sestaviti tako realno muziko. Delo mi je ugajalo in zato me je zamikalo poizkusiti se enkrat tudi v opereti. — Povejte, kako ste se lotiti dela in kako vam je šlo od rok? Ko sem izdeloval glasbo, sem se držal vseskozi Goiovinovega izvirnika. Pri tem sem ravnal zelo laz-lično: nekatere njegove točke sem pustil skoro neizpremenjene, Guštanjf 18. januarja V prijazni vasici na Fari pri Prevaljah je bil v nedeljo dopoldne zbor krajevne legije koroških borcev iz Guštanja. Zbor je trajal štiri ure, prisostvovalo je 60 nekdanjih borcev, ki so kot koroški domačini prvi pohiteli v boj za ta kos naše zemlje ter ga s požrtvovalnostjo in hrabrostjo tudi priključili svobodni domovini Po obširnem poročilu predsednika Janka Gačnika (ki je bil v osvobodilnih bojih močno ranjen) in ostalih društvenih funkcionarjev je izčrpno poročal glede legije predsednik Marinčič, ki je prišel na zbor s tajnikom glavnega odbora. Poročilo je bilo večkrat prekinjeno s ploskanjem. Kot redni član legije se je oglasil narodni poslanec Doberšek. Živo je orisal krivice, ki se gode našim ljudem v socialnem in gospodarskem pogledu. Boriti se je treba, da bo izplačana vojna škoda, ki znaša po cenitvi komisije blizu 9 milijonov dinarjev; napravile so jo avstrijske vojaške tolpe v letih 1918-19 našim narodno najbolj zavednim državljanom, med katerimi je največ borcev. Tovariši potrebujejo zaposlitve. da bodo živeli človeka vredno življenje in da ne bodo v posmeh onim. ki so se borili proti nam. a vendar uživajo vse ugodnosti in se jim ni treba bati brezposelnosti. Posebno naši državljani na meji morajo imeti moralno oporo vseh, ki lahko pomagajo. Saj ne zahtevajo drugega, kakor zaposlitve in mirnega življenja Zbor je bil zaključen z željo, da bi sklepi rodili poln uspeh v korist obmejnih krajev, ki smo si jih priborili s krvavimi žrtvami. Naša vzorna gasilska četa je polagala obračun svojega človekoljubnega dela Kranj, 17. januarja. Zborovala je kranjska gasilska četa, ki je po svoji vzorno organizirani službi priznana povsod. Pod dolgoletnim požrtvovalnim vodstvom g. Mayrja mj si kranjski gasilci s podporo vse javnosti in z marljivim delom uredili gasilsko organizacijo, ki po svoji najmodernejši opremljenosti in vzorno urejeni službi, lahko tekmuje z vsako poklicno gasilsko četo. Predsednik g. Mayr je podal zanimivo, izčrpno poročilo. Požarov je bilo skupaj 12, med temi 5 v mestu samem Obvarovana škoda znaša 3.308.500 din, od gasilskega sklada pri zavarovalnicah pa je četa prejela samo 1080 din. Gasilskih vaj je bilo 8 in dve straži. Večji nastop je imela četa v Pre-dosljah na župnem zletu. kjer je ob navzočnosti Nj. Vis kneza namestnika Pavla nastopilo 25 članov z vsem gasilnim orodjem Četa je za vzorni nastop žela vso pohvalo. Na gasilski razstavi v Zagrebu je Ljubljana, 18. januarja. Univ. doc. dr. Ladislav Kline je predaval v Delavski zbornici o vitaminih. Predavanje je bilo v okvirju Prirodo-slovne ga društva. Na kranjski klobasi s kislim zeljem in kosom črnega kruha nam je dr. Kline razložil skrivnost prehrane. V kranjski klobasi so beljakovine, ki so našemu organizmu neobhodno potrebne, ona vsebuje mast, a maščoba nam je za zdrav in normalen razvoj prav tako potrebna kakor beljakovina. Ker sta pa beljakovina in mast težko prebavljivi, jemo s klobaso kruh, ki da našemu telesu potrebno količino sJadkorja, ki je za prebavo neobhodno potreben. Kislo zelje jemo pa zato, da dobimo vitamine, kajti brez vitaminov ni življenja. Brez vitaminov ne more rasiti in se razvijati nobeno živo bitje. Pomanjkanje vitamina A povzroča osu-šenje očesne sluznice. Ta bolezen je razsajala zlasti na Danskem za časa svetovne vojne, ko je Danska izvažala vse maslo in so ljudje pili samo posnelo mleko. Tako organizem ni dobival vitamina, ki je v ne-posmetem mleku in maslu. Ta vitamin lahko zamenja rastlinsko barvilo, ki ga nahajamo v korenju, pesi. mrk vi, in se imenuje B ka-rotin. Organizem potrebuje dnevno 1 mi-ligram vitamina A. Pomanjkanje vitamina B, povzroča bolezen, ki jo poznajo posebno tisti revni sloji, ki žive izključno od riževe hrane. Ta vitamin nahajamo v veliki količini v rižu in sicer v zuninji plasti. Ko so pa v novejšem času začeli luščiti riž z modernimi stroji, je ta plast z vitaminom odpadla in pri ljudeh se je pojavila strašna bolezen beriberi. Brez vitamina B, se sladkor v organizmu ne more sežigati in ganglijska celica. živčna celica, ki opravlja zelo naporno in važno funkcijo in dobiva svojo energijo od sladkorja, postane zdaj pegava in propada. Pomanjkanje vitamina C povzroča skor-but. Pri sklepih in na desnih nastajajo rane, ki krvavijo, kosti poapnijo, iste spremembe nastopijo tudi v zobeh. V papriki imamo na vagone vitaminov C. Najstarejši in najbolj znan je vitamin D. Pomanjkanje tega vitamina povzroča rahitido. Nahajamo ga v žitu v kaleeih semenih, v veliki količini pa v ribjem olju. Vitamin B je važen za oplajanje tn razmnoževanje. Največ vitaminov vsebuje kvas. V naši državi imamo dovolj vseh vitaminov, tako da so nam razni tvorniški preparati, ki imajo samo ta namen, d-a nosijo poedin-cem bogate dobičke, nepotrebni. Naša domača hrana vsebuje več ko dovolj vitaminov za zdrav in normalen razvoj organizma. V tem zadnjem desetletju so nam kemiki pokazali, kaj so vitamini, ki so našemu organizmu tako nujno potrebni. Predavatelj je končal z željo, da bi v prihodnjem desetletju odkrili duševne vitamine, ki so še veliko bolj potrebni, da bi narodi ozdraveli od samoljubja in medsebojnega sovraštva, ki je še vse Skodljivejše kakor ra-hitida in strašna bolezen beri-beri. Pod lokomotivo je padel Maribor, 18. januarja. Na koroškem kolodvoru se je davi pripetila zopet huda nesreča. Le po izredne srečnem naključju ni zopet padlo človeško življenje. Ko je namreč 31 letni premikač Jože Korošec, stanujoč na Koroški cesti 84, stopil z železniškega voza. da bi šel prek tira, mu je na poledenelem tiru spodrsnilo in je pri tem treščil čez tračnice. V naslednjem trenutku je že prisopihala lokomotiva, ga zagrabila, zavlekla nekaj korakov za seboj in ga na to odvrgla nezavestnega, vsega krvavega. Korošec je imel strto levo nogo in še hude poškodbe na rokah, na glavi in po vsem životu. Mariborski reševalci so takoj prihiteli na kraj nesreče in ga prepeljali v splošno bolnišnico. Zdravniki pravijo, da je Koroščevo stanje zelo resno, vendar upajo, da se jim bo posrečilo, ohraniti ga pri življenju. SUMLJIV DOBROTNIK Znani ameriški bogatin in človekoljub Carnegie se je mudil neko nedeljo v kmet-ski vasi. Tam je šel tudi k maši. Ko so pobirali darove, je vrgel v puščico bankovec za petdeset dolarjev. Po maši je stari duhovnik kakor vselej imel še pridigo in je začel: »Bratje, gospod je bil dober z nami. Danes smo zbrali en dolar in osemdeset centov. in če oni bankovec, ki ga je podarit onile starec z belo brado, ni ponarejen, imamo celo ena in petdeset dolarjev in osemdeset centov. Dragi bratje prosimo, boga, da bankovec ne bi bil ponarejen!«: Po Slovettskifi goricah hodijo vogledniki Ko se je brezsrčni adventni starec, ki je sovražnik slehernega veselja in zahteva od ljudi le pokoro, post in molitev po-greznU v pozabljenje t&r so se za njim zagrnile megle, je po Slovenskih goricah završalo. Rahle in zaupne, v šepetu izgovorjene besede so se začele vlačiti med hrami, skakati na jezike ženskam, poce-petavati po njih ter jih siliti, da so morale zavrteti te. od narave blagoslovljene raglje, srtesati vratove skozi okna in iskati pripadnic svojega spola, s katerimi so razpravljale o teh šepetajočih vesteh, dokler jih niso pretvorile v močan glas ki je zaplaval nad vasmi ter razgibal staro in mlado: »Vogledniki Jezus, vogledniki! Filipov je šel k Janžpkovim, Amečev k Pučko-vim, Dominikov smrkavec, ki še so Ida tov ni odslužil, pa je šel h Kocuvanjici, čeprav ima Pavlekovco košato. Celo tista sveta žmočka. prednica Marijine družbe, je snoči imela šamprlovega. Bizgec je prav za prav ali deklina ga ni vredna, saj ne ve pod milim bogom ničesar drugega. kakor v cerkvi stati Sam bo moral dojiti, sam rediti krmljenke, ona pa bo molila«. Takšne vesti se vlačijo nad bajtami, in ozračje je napeto od njih kakor struna, zakaj ni ženske v teh čarih katere misli bi ne bile zaneliene z vogledniki; ki bi z vogledovanjern ne bila tako ali drugače prizadeta Nekatere poravnavajo stare račune, drusre ropet gledajo, kako hodijo gruntarsk: pebari mimo njihovih koč. čeprav sed; za nrzo par zrelih deklin, ki čvr*ijo od želje po možitvi, in so boljše, pridnejše od vseh v vasi. — A še ti in oni vzroki so, vogledniki pa hodijo svoja pota, tiho se skrivajo za mejami, da bi ne bili ljudem takoj na očeh, ne čujejo klicev godnih deklet, ne vizdihov jezikavih mater, le tja gredo, kamor jih vodijo ženitni mešetarji. Ta šelest, ki se ziblje med bajtami in trga od dela gospodinje, je spojen z naravo. zapopaden je v zimi sami in spada med elementarne nesreče, ki še v šolskih knjigah niso popisane. Naravoslovec ga je prezrl menda zato, ker na prizadete ne učinkujejo smrtonosno, ali pa še ni bil v času vogleduvanja v Slovenskih goricah. če bi čul. kako tolče po glavah vogledni-kov in njihovih nevest, kako razliva po-lovnjake smrdljivih pomij po ljudeh, ki nimajo nad seboj drugega greha kakor to. da se hočejo poročiti, bi spoznal uničujočo moč tega svojevrstnega pojava in gotovo bi ga opisal, zakaj zanimivost ni samo v tem, da je. marveč tudi v tem. kako se razvije, kako nastane. — Nastane tako. kakor pride zima. kakor pride pomlad. Vrtenje časa ga prinese Nihče ga ne kliče; nihče ga ne vidi. ga ne more otipati, le začutijo ga vsi podzavestno, nehote. Po adiventu zaplava nad koča.mi, trka po šipah in srnica pc hišah. Vsako leto pride, kakor pride vsako leto zima. vsako leto je njegov šepet isti. le imena je treba pride jati znova, besede pa so leto za letom enake: »Vogledniki, vogledniki! — Ta ima košato eno, oni dve. ta je pijanec, brezverec in še toliko drugega. — Ali uspehi so vidni leto za letom: novi pari gredo v cerkev, novi krsti so ob letu. in iz novih hiš se po prihodnjem ad-ventu Čuje pretepanje, zakaj zime so že take, moški nimajo drugega dela, pa pretepajo žene. to je tradicija, ki jo podeduje po očetu sin, in malokdo jo omalovažuje. »Mica, Mica, čuješ! Sodeče v se odpravlja vogledi. Stari Baloh gre z njim! Jezus, in veš kam gresta?—K Polančki!— Zdaj bo ta flajeka tudi dobila deda? Že veš, ka/j je počenjala s Kačičem na Štefanovo?« — Gospodinji sta stisnili glave in si poše-petavali na uho zanimive stvari, šle sta po podstenjah na zadnjo stran hiše, pogledovati proti Sodečevtm, kjer je stal pred gumnom kolere!j in se smejali. »Vreden je je, saj tudi on ni boljši- Kljuka kljuko najde!« — Pri Sodečevih so čakali, da se mrak nekoliko zgosti, zakaj ne bili bi radi, da bi vsa fara izvedela že prvo uro, kam in po kaj gredo. Morda z ženitvijo ne bo nič, kajti Polanček je skop kmet, ki mu denar ne gre rad z dlani, če pa ne bo dal, kolikor je treba, seveda ne bo gostuvanja. V farni cerkvi je zazvonilo zdravomari-jo. Hlapci pc kmetijah so zapirali hleve, dekle so šle od molže, gospodinje pa so pripravljale večerjo, življenje zunaj je utihnilo ter se preneslo v bajte. Takrat so pri Sodečevih sedli na koleselj sin Tomaž. stari Baloh, ki je bil materin sorodnik. in je veljal za prvega kmeta v fari, ter hlapec, katerega dolžnost je bila paziti na koleselj in Polančekovemu hlapcu povedati o bogatiji, ki je pri Sodečevih. Profi večeru je po cestah nekoliko po-mrznilo in koleselj je hrustaje lomil led nad kalužami, tu pa tam pa se je celo popeljal po oledeueli cesti, ki je sonce ni moglo rešiti ledu. Stric in Tomaž sta se tiščala drug drugega. Stric je veselo požvižgaval, Tomažu pa je bilo nerodno pri srcu. Ni bil sicer boječ človek, ali Iti tako, brez obvestila, tujec, in vogledi k deklini, za katero ni mogoče vedeti, kako ga bo sprejela, to mu je bilo težko. Res bo dobil grunt, krkšnih je malo v fari, toda dandanes se je že tudi na kmete privlekla nekaka nova moda, ki uči, da se človek ne sme poročiti le radi grunta, radi denarja, temveč tudi radi človeka, ali kot to imenujejo, radi ljubezni. Moj bog, kakor bd grunte lahko opravljala ljubezen, in bi dal ljubezen za doto bratom in sestram. »Vrag vedi, če Polanče-kova deklina ni med temi, nosi se že tako!« je mrmral. »Ko bi se že enkrat tega rešil!« mu je ušlo glasno. Stric ga je hudomušno pogledal, ga butnil s komolcem med rebra in mu rekel norček, potem pa ga je pričel učiti, kako se naj obnaša: »Sedi vedno pri meni in bodi tiho, le ko te bom kaj vprašal, potrdi, ali pacd, da s svojim jezikom česa ne pokvariš! — Tisto, da si hodil k oni že-larski deklini, nikogar ne briga, da veš! Sedla bova najprej za peč, a paziti moraš, da bova pod prvim tramom, tako ae za voglednike šiika.« Ko bo pomenek pri »stvari«, naju bodo že povabi h za mizo. Ce bova dobila praženih klobas in boljšega vina, si na dobrem, če ne, pa bova šla drugam, manjka se bab. Potem, ko bo sklenjeno, se lahko z deklino pomeniš tudi kaj svojega. Veš, zdaj nismo več takšni kot so bili nekoč. Jaz svoje babe nisem smel pred poroko niti za roko prijeti, kaj še, da bi se naležal pri nji, zdaj pa tega ni več. Čete bo vleklo, se pogovori z njo!« Luči Cagonskih hiš so zabriele, psi so se jeli oglašati in lese so zaškripale. Sosede so bezljale druga k drugi ter si po-šepetavale o voglednikih, ki so priharjali v vas. Bilo je videti, kakor bi glas o njih šel pred njimi in bi vzdramil vas. Pri Polančekovih so bili pravkar pove-čerjali. Drvarji so se razšli domov, hlapci v hleve, dekleta pa v kuhinjo, kjer jih je še čakalo delo. »Dober večer, vam bog daj!« Baloh je odrinil na široko vrata, stopil dva koraka po sobi, potem pa sta sedla k peči, ia ko so ju vprašali, kaj ju je tako pozno pripeljalo k njim, je Baloh začel: »Videla sva zvezdo vodnico repatico, ki je žarela in po nebu letela, po tem pa je padla skozi vaše svisli, pa sva prišla pogledat, kakšna je v resnici. V hiši mladega virta Tomaža manjka zvezde- Vi one, ki je padla skozi svisli, gotovo ne potrebujete pri hramu, zato prosiva, da jo odstopite namac. »Bi prosila, ja«, je dodal Tomaž, strte pa ga je jezno pogledal. Posedli so ju za mizo. jima spražili klobas, dali na mizo amerikanca, in beseda je dala besedo. — Zvezdo bodo dali, poleg nje pa še telico, travnik, njive, nekaj pa v denarju, zakaj odstopijo le tiste krpe grunta, ki so jim od rok, mladima pa bodo skoraj pod nosom. Balo je že vse urejeno, vse dogovorjeno, le nevesta še ni vedela, da so v hramu vogledniki, pa se je spomnila mati, da bi jo bilo prav za prav treba poklicati. Klicala jo je, a se ni oglasila. »Kje le je, frdacana deklina?« je vprašala mlajšo v kuhinji, ona pa ji je povedala, da se na prelazu ktištije s svojim pebarom, s katerim sta se na Štefanovo dogovorila, da se vzameta. Poslali so ponjo, in prišla je. Začudeno je pogledala voglednika, poki-mala ženinu, prisedla k njemu mu segla v roko in rekla: »Pa se vzemiva, če že vsi tako hočete!« in bilo je sklenjeno. Ko je ura kazala čez polnoči, so se odpeljali. Po poti domov je Tomaž vriskal in vriski so prihajali tudi od drugih strani, zakaj v teh časih hodi po Slovenskih goricah veliko voglednikov. Vsi seveda ne vriskajo. Nekateri hodijo tiho za mejami, kajti obhoditi morajo par feoč predno naletijo na nevesto, takrat pa vriskajo tudi ti. Ko bodo gostovanja, bo v Slovenskih goricah veselo. Ignac Koprivec. > JUTRO« Si 15« Sreda, 19.1 1938. Domače vesti * Jubilej najstarejše kulturne nstano-/e v Subotici. Ljudska kazina v Subotici, ki je najstarejša kulturna ustanova v mestu ln okolici, deluje že 60 let in zdaj je bilo na skupščini njenih članov sklenjeno, prirediti velijo jubilejno proslavo, na kateri bodo zastopana vsa kulturna društva v Subotici. Za predsednika stare kulturne ustanove je bil spet izvoljen zaslužni javni delavec Anton Skendero-vič. * Znižane voznine na parnikih za obiskovalce »Javnosti v Dubrovniku in Koto- ra. Udeležencem proslav sv. Vlaha v Dubrovniku in sv. Trifuna v Boki, kjer nastopi starodavna Bokeljiska mornarica, sta Jadranska in Dubrovniška plovba odobrili na svojih parnikih ©0-odstotni popust. Vozovnice, ld jih potniki kupijo pri Jadranski plovbi, veljajo tudi za par-nike Dubrovniške plovbe in obratno. Popusti veljajo od 29. t. m. do 7. februarja. Pri motnjah v prebavi, napihnjenosti, vzpehanju in zgagi, povzročeni po trdi stolici, je najbolje vzeti zvečer pol čase naravne »Franz-Josefove« grenčice in zjutraj na tešč želodec isto količino. Prava »Franz-Josefova« voda se je vedno izkazala za popolnoma zanesljivo sredstvo za iztrebljanje črevesja. Osi re« S- Or. 15. •485/S5 * Zahvala. Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani je darovala osrednjemu društvu »Bran-i-bor« dvesto dvajset raznih knjig. Hvaležni smo knjigami Tiskovne zadruge za globoko razumevanje našega obrambnega dela in se toplo priporočamo za posnemanje. — Bran-i-bor v Ljubljani. * Ugotovitev. V »Jutru* dne 12 t. m. je bilo v opisu iz Ponikev na Dolenjskem opisano, da je zidarski mojster Ferdinand Sitar podrl lastni dom Združenje zidarskih mojstrov v Ljubljani ugotavlja, da Ferdinand Sitar ni v seznamu zidarskih mojstrov za bivšo ljubljansko blast. * Novi grobovi. V ljubljanski bolnišnici je umrl g. Anton šerek. bivši trgovec. Star je bil šele 39 let. K večnemu počitku ga bodo spremili jutri ob pol 15. Nadalje je umrl v ljubljanski bolnišnici g. Ivan Golob, vpo-kojenec državne železnice. Svojo zadnjo pot bo naslonil jutri ob 16. V Lozirali pri Vipavi je umrl posestnik Edvard Žvanut v starosti 62 let. Blagi pokojnik je bil kreme-r.it značaj ter dobro poznan med našim ljudstvom, zlasti v gornji Vipavski dolini. Pokojniku blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Polovična voznina je dovoljena delegatom društva ruskih umstvenih in ročnih delavcev za letni občni zbor društva v Beogradu. Popust velja od 19. do 26 januarja t. 1. Polovična voznina je dovoljena tudi udeležencem ljubljanskega pomladnega ve-lescjma. Popust velja za odhod od 31. maja do 14. junija in za vrnitev oq 5. do vštetega 19. junija. * Dvoje sirot brez očeta in matere potuje v Ameriko k bogatemu stricu. Vojni dobrovoljec Trifun Stojkovič iz San-skega, mosta je imel pred vojno lepo premoženje. Vse pa so mu zaplenili in uničili Avstrijci, ko je šel med vojne dobro-voljce. Po osvobojenju se je vrnil domov in se oženil, a svoje domačije ni mogel obnoviti, ker je bil ves izčrpan od ran in trpljenja med vojno. Pred osmimi leti je umrl, kmalu pa mu je sledila v smrt tudi žena in brez sredstev in varstva je ostalo v okolici Sanskega mosta dvoje sirot — deček in deklica. Sirot se je usmilil Stojkovičev sosed, ki pa je bil tudi tak siromak, da je moral pred dvema letoma zapustiti domačijo ter iskati zaslužka najprej v Franciji, pozneje pa v Severni Ameriki. Tam se je po naključju seznanil z bogatim farmarjem Djordjem Stojkovi-čem, ki je brat pokojnega Trifuna. Farmar Stojkovič je ukrenil vse potrebno, da bosta zdaj prišla k njemu nečak in nečakinja. Pri konzularnih oblastih je že vložen denar za potovanje obeh sirot k bogatemu stricu. * Za 4 dni v Goric« — Trst z avtom po Vipavski dolini 30. t. m. do 2. februar;'«. Priglasite Se takoj za podrobna navodila ra naslov: »Družisvet«, Ljubljana. Sv. Petra nasip 17. * Za ustanovitev stalnega gledališča t Splf ta. Bana primorske banovine Je obiskala deputacija splitskih prosvetnih društev, kateri sta se pridružila tudi predsednik splitskega gledališkega društva dr. Berkovič La skladatelj Tijardovič. Banu je bila predložena spomenica, v kateri je razložena kulturna potreba ustanovitve stalnega gledališča v Splitu. V banovinskem proračunu je bilo določenih 300.000 din za gledališke svr-he, oziroma za gostovanja drugih gledališč. Ker se ta vsota ne uporablja za kake druge važnejše prosvetne naloge, kakor za ustanavljanje novih šol in za pobijanje nepismenost, naj bi država dala za splitsko stalno gledališče toliko, kolikor dobivajo gledališča v dnuigih banovinskih središčih in če bi k temu še občina nekaj dodala, bi 6e lahko prišlo do enega milijona, ki bi zadostoval za ustanovitev stalnega gledališča. * Mladina na krivih potih. Orožnikom na Vačah je bil prijavljen vlom v kaščo posestnika Jogra na Lazih. Kakor je dognal komandir Strajner. ki je vlomilca že odpravil v litijski zapor, je vlom zasnoval neki 16-lelnik. ki ima na vesti že več drugih podobnih grehov. Fant je pritegnil še nekega tovariša, da mu je stal na straži. Preiskava na domu 16-letnika je dokazala, da se je fant pečal z vsakovrstnimi manipulacijami. Prenarejal je lovske puške, v njegovi delavnici so našli štiri cevi. Pri njegovem tovarišu pa so našli ročno granato. 16-letnik je nedavno ukradel pri posestiici Mariji Be-netovi v Grižah blizu Št. Lamberta nekaj obleke, denarja in živil, že nekoč prej pa je napadel naglušenega 80-leitnega mlinarja Avbljia. Starec se ni mogel ubraniti mladega. visokoraslega rokovnjača. ki se je po napadu založil z denarjem, obleko, mastjo in mesom. Fanta bo treba spraviti v poboljševalni«). * Nezgoda lovcev na Skaderskem jezeru. Vsako zimo je Skadersko jazero glavno zbirališče lovcev iz Cetinja, Pod-gorice, Rijeke Crnojeviča in ostalih krajev blizu jezera. K ježem prilete namreč vsa kozimo velike jate divjih rac in gosi, a tudi druge divjačine je v okolici jezera vsako zimo velike jate divjih rac in gosi, si, se vozijo z malimi čolni po rekah, ki se izlivajo v jezero. Tako sta se podala na lov iz Cetinja tudi inženjerja Tavčar in Pavlovič. čoln pa je krmaril neki šofer, ki se je seveda bolj razumel na volan kakor pa na veslo. Na reki, ki ima več rokavov, je izgubil pravo smer in blizu vasi Dodoši je treščil čoln v staro vrbo ln se razbil. Vsi trije so se še srečno popeii na vrbo in precej časa so morali tam čakati na drugo skupino lovcev, ki jih je rešila, v zadnjem času je bilo več podobnih nezgod, ki pa podjetnih lovcev ne strašijo, ker jih preveč mika bogat lovski plen ob Skaaerskean jezeru. Tudi Vi,. ... Čošpd, bosfe priporočali * Ledeni jez v strugi Dunava. Ko na Dunavu od Linza do Zemuna ln na vsej Savi ni več ledu in bo mogoče polagoma urediti rečni promet, so se pri Djerdapu velike ledene plošče ustavile ter zajezile strugo Dunava v tako zvanem Kazanu, kjer je struga najožja- Ogromne ledene plošče, ki so tako debele in močne, da se lahko vozi preko njih tudi s tovornimi avtomobili, so zajezile Dur.av na dolžino kakih 20 km. Ta ledeni jez tvori za enkrat dobro prometno zvezo med našimi in rumunskimi kraji, jez pa ima tudi svoje slabe strani Zaustavil je tok reke in nad njim se vodovje razliva po našem ln rumunskem ozemlju. Nad jezom je Du-nav v 24 urah narasel za 3 metre. * Benjamino GigJi, slavni tenor, bo pel v Trstu v Massenetovi open »Manon« dne S. in 10. februarja t 1 Vstopnice se rezervirajo v Izletni pisarni M. Okorn. Ljubljana, hotel Slon. telefon štev. 26—45. Zadnji dan prijave je 22. t. m. Dolga leta Ljubljana ne bo videla tako ogromnega, monumentalnega filma! Poročnik indijske brigade O tem so si edini vsi tisti mnogoštevilni, ki so v zadnjih 4 dneh videli velefilm Zanimanje je ogromno! Vstopnice si nabavite v predprodaji! Brez vsakega podaljševanja, nepreklicno samo še danes in jutri! KINO UNION, Telefon št. 22-21 Predstave ob 16, 19.15 in 21.15 • YBHk pob* T OMMdh. Po nem naključju je ogenj uničil žago ki tvornico parke tov y Okučanih blizu Nove Gradiške. Menda zaradi kratkega stika Je prišlo do nesreče v prostorih, kjer ao sušili parkete. Ogenj se je kmalu razširil na druge oddelke ln poslopja. Pustoflenja ni mogla preprečiti vsa. požrtvovalnost gasilcev podjetja ln onih, ki so prihiteli na pomoč iz Nove Gradiške In drugih krajev. Poslopje, v katerem Je začelo goreti, je vi3oko 25 m ln plameni so se videli kakih 20 km naokrog. Od poslopij, ki tvorijo tovarniški kompleks, je ostala nepoškodovana samo kovačnica. žaga, ki je popolnoma uničena, J® začela obratovati šele lani spomladi in šele nedavno so namestili v njej nov stroj, ki je stal pol mtilijtema. Povzročena škoda (močno presega zavarovalnino. INTENZIVNO DELO ustvarja uspeh v življenju. Edino zdravi in močni ljudje zamorejo popolnoma razviti svojo duševno in telesno sposobnost ter korakati od uspeha do uspeha. Sile, ki se porabljajo za čas dela, najbolje obnovi koncentrirana krepilna hrana Ovomaltine. 2—3 žlice Ovomaltine v mleku za predjužnek in južino ustvarjajo novo moč, ki zagotovi uspešno delo. Samo z Ovomaltine se doseže Ovomaltinski uspeh. Stoiisoči so le to izkusili. Prepričajte se tudi Vil Kupite Se dane« škatlico zdravja — škatlico Ovomaltine! Dobiva se povsod, počenši od din 6.50 • Obleke in klobuke Kemično čisti, Darva, pllslra tn tika tovarna Jos Rcich. 2 n— Primerek« rojake hi prifatetla t«M> mo, da »e polno številno udeleže IL literarnega večera primorskih pesnikov ki pisateljev, ki ga bo priredilo društvo »Tabor« jutri ob 20. Literati bodo osebno Citali svoja dela. Najnovejše še neobjavljene stvari gg. dr. Alojzija Grafika m dr- Jv* Soriija, ki eta zadržana, bo recitiral g. Silvester škerlj. _ _ _ u— Angleško društvo sporoča svojim članom, da so čajevi večeri r društveni sobi zopet redno vsako sredo, tako tudi danes. Zaradi obolelosti knjižničarke ostane knjižnica do konca t. m. zaprta- u — O čebulnicah bo predavala g«. Andreja Ključenkova v sredo 19. t. m. ob 19. v predavalnici mineraloškega Instituta na univerzi. Vstop prost. u_ Vzgoje ln prirojene Motnosti. O tej snovi predava v četrtek, 20. t. m. na šentjakobski Soli ob 20. url vseučffiščni docent dr. Stanko Gogala. Vsakdo dobrodošel! u— JNAD Jadran. Drervl ob 20. redna seja centralnega odbora. Tajnik L Jutri v Četrtek zopet redni Članski sestanek ob 20. r čitalnici. . , . ___, u— Ljudska univerza. Kaj Je sociologija, je naslov predavanja univ. prof. dr-Evgena Spektorskega, ki bo drevi o»j 20. v mali dvorani Filharmoničnega društva (Kino Matica). Vstop prost. u— V društva »Snčac Matica bo v soboto 22. t. m. pri >Levu< ob pol 21. na predvečer 60-letnice našega velikega panika Otona Županfifa predaval naš znani literarni zgodovinar g. dr. Ante Slodnjak. G. predavatelj bo pokazal sodobno in zgodovinsko vrednost Zupančičeve pesmi, ocenil njegovo pesniško ustvarjanje ter orisal njegovo osebnost in dobo. iz katere je vzrasel. Sledile todo tudi deklanvacije Ln recitacije njegovih pesmi s sodelovanjem pevskega zbora Vabljeni vsi Sočanj in prijatelji našega velikega jubilanta. Vstop vsem probi, vsi dobrodošli! u— Redna glavna skupščina društva »Pravnik« bo v četrtek 3. februarja ob r>ol 18. v dvorani štev. 79. justičue pa!a<" vfiersj pripeljali v ljubljansko bolnišnico 16-letn*. ga posestnikovega sina Antona Korošca. Y gozdu je z domačimi p^-iiral drevesa, pa mu je pri nevarnem de>lu zlomilo levo notro. u— >Bcli jor^oran«:. film nepozabne pesmi in lepote, ki pomeni za Ljubijano rekord navdušen ia, predvaja kino Matici dan*« nepreklicno zadnjikrat ob 16., 19. in 21.15. uri. Ne zamudile! Fšnovo vreme in Ljubljanska kotlina Pomen v padajočega južnega in severnega suhega vetra za naše vreme V naših krajih imamo često priliko opa-tovati izmenja\anje toplih zračnih plasti z juga s hladnimi, ležečimi na severu. To izmenjavanje povzročalo največkrat depresije, ki se vrste v kratkih razdobjih druga za drugo in pri potovanju v običajni smeri od zahoda proti vzhodu ustvarjajo v naših krajih najrazličnejša vremena. Močne depresije — področje nizkega zračnega pritiska — pojavljajoče se v bližini l5'anda, srka .jo vase zrak. Njihov vpliv daleč na jug. tja do Sahare in še delj, odkoder se vuli topli zrak preko Sredozemskega morja in naših krajev dalje na sever. Ta veter ima pri nas jugozahodno smer in je znan pod imenom široko. Razumljivo je. da nosi s seboj ze!o vlažen znak. v višinah od 1400 do 3000 m navadno prena-sičen z vlairo. tako da se v teh legah pojavljajo težki vodeni oblaki. rib izrazitem širokfllnem vremenu se posebno v zimskih mesecih ozračje pod vplivom vetrov tur;j pri tleli močno segreje, temperatura se v niž;nah Ivisme do lOs^op. C in še več Sneg se vidno topi in temperature nad 0 stopenj C imnmo celo do višine '2W0 m. Planine se ob takem vremenu vedno zavijejo v megle, ki iih ženejo viharni jugozahodni vetrovi in povzr^čfljo pozimi v malo višjih legah preti jngozapa-d-u rastoče, več centimetrov dnlgo ivje. Spodnja meia megle — oblnka — se ra2-jKCfttira v višinah 1000 do 1700 m in je po- noči in pozimi nižja kakor podnevi in poleti. Zanimivo je pri močnem šinkclnem vremenu tudi dejstvo, da se v čas i nebo po deževnem vremenu, kljub Leosla.' 1 jeni m vetrovom v višinah, naglo skoro popolnoma zjasni, ozračje postane čisto. Dviganje ba-itnetra lahko v takšnem vremenu izletnike premoti in namestu nadaljnjih padavin se naie.jajo stalno soLnčnega vremena. Relativno zelo visoke temperature v nižinah povzročajo v tem primeru topli južni vetrovi, deloma pa tudi trenje in segrevanje zraka, padajočega raz gričev na južni strani nižin. Ta drugi vzrok ne pride v piedeiih južno Alp prav do veljave, je pa glavni činifelj segrevanja ozračja pri padajočem vetru fenu. Za turizem je poznanje tega vzroka segrevanja ozračja zelo važno, posebno še zato. ker se morejo le na ta način dobro oceniti toplotne prilike v hribih. Premikajoči se zrak potuje P«d najrazličnejšimi okoliščinami, med potjo lahko sprejema toploto ali jo oddaja, lahko pa tudi ne. Premikanje zraka, kndar se na poti nič ne izpreminja množina toplo'e zraka, se imenuje a:'i?ihatično Ra^un je pokazal, 'a «e zr.ik ohladi za 1° C. če se sdiaboti-Čno dvigne za 100 m: s tem da se dvigne, je namreč prišel v kraje z višjim zračnim pritiskom in se ohladil. Ohmtno se zrnk segreje, če ee adiabatično zniža za 100 m. Tako sc bo zrak tembolj ohladil, odnosno scgrel. čimbolj se bo dvignil ali zcižal. Če se spusti zrak od južno ležečega gričevja. nekako od višine 000 do 300 m visoke Ljubljanske kotline, nc more med vzdržnim padanjem prejemati in oddajati skoro nič toplote, zato se segreje, ko doseže kotlino, za 3° C. Ker pa( pada temperatura z višino za nekako 0.6° C na 100 m je tak veter toplejši od vetra, ki bi se prilagodil temperaturi okolice — temperaturi normalnega stanja za 3 stop. C — 3X0.6° = 18° C. Ta pojav nas opcnilnja, da bi imeli, če bi pred Ljubljansko koMino ne bilo gričevja, ob širokainem vremenu vetrovi pri tleh nižjo temperaturo kot jo imajo sedaj Temperatura pada ob padajočem vetru hitreje z višino kot navadno. Ta lastnost se posebno opazi v bližini planin na severu (Kamniške planine in Karavanke), kjer se mora južni veter posebno vzneri v višine in pri tem ohlajati vsakih 100 m za 1° C. Pri širokainem vremenu se močno segreti zrak v nižinah še bolj segreje, v višinah po vzponu pa znova ohladi. Padec Kinpe-rmture v hribih ni velik, ker v višjih legah pihajo preko v6e kotline horicontalni topli vetrovi. Kadar južni veter nadaljuje svojo pot preko Alp. se ohlaja in velike množine vlage se zgoste v oblake in padavine Tiko je ob široknlnem vremenn v južnih Alpah vreme v splošnem zelo ^ežovno Drugače ie na se vem Visoki grebeni Alp zapira;o dohod zraku v središče deprefi je nn severu. Na južni strani poVičii «e kopiči. dokleT ne začne padati čez greben kakor voda čez jez. Zrak se pri tem segreva, oblaki poeu- še in v doline dospe izredno topel. Splošno je znan ta euhi veter pod imenom fen. Južni veter fen prinaša jasno suho in toplo vreme. Fčn pa ne doseže vedno nižin, zato je pozimi ob južnem vremenu r;a severu Alp v nižinah vseeno hladno, kejti snežna odeja je izpostavljena jasnemu nebu in močnemu izžarevanju. Padajoči veter je vzrok, da so na eevoru ugodnejše 6nežne razmere kot pri nas na jugu, kjer nosi šiioko s seboj težke oblake in povzroča s tem izžarevanje. Poleg tega pokrije pri nas snežno odejo često ledena skorja, povzročena ol dežja, padajočega skozi toplejše zračne plasti. Pri obratni vremenski situaciji, ko je visok zračni pritisk na severu Alp. n:zek na jugu, nastopa severni fen. (Slika.) Sever,ni vetrovi vejejo še z grebena planin v južno od Alp ležeče doline in kotline. V tem primeru prinašajo severni vetrovi Ljubljanski kotlini najlepše vreme. Ker piha preko Alp če6to veter iz polarnih predelov, je fan v Ljubljanski kotlini, kjub temu. da je izrazito padajoč, vseeno hladen. Čim nižje pade zrak na svoji poti proti jugu, tem hitreje se ohlaja. Kadar je pri severnem fenu v dolinah razmeroma hladno, moremo s sigurnostjo pričakovati v pfeminah izredno oster mraz. Pri severnem fenu se zavijejo planine v oblike Ln izločajo padavine. Proti jugu ee hitro porazgube. doč'm so na severni strani planin padavinski »Maki zastrti čez vse nebo. Se bolj kot pri južnem je pri severnem j fenu ozračje v naMh mžjnah Izredno suho. Pogostokrat prina5a severni fen Ljubljanski kotlini sneg ie pri 6° C ia že celo več. Kft rnni iHHiiniišiiiTTsiii nf Tnrn^ninniiiiif i ih< tivnnnnn" f t? *irnTT?i 11 • n^ssTrnrn s n** hh n tu < it i-mm t >, nniiiTuw u - Vsi se pripravljaj® da bodo popolnoma razumeli film »Dobra remija«, ki bo v prihodnjih dneh predvajan v Ljubljani, v kinu Matica. Roman slavne ameriške pisateljice Pear! S. Buckove „DOBHA ZEMLJA", v katerem je pisateljica, ki je živela več let na Kitajskem, podala verno sliko Kitajske in življenje Kitajcev, je danes najbolj aktualna knjiga v Ljubljani. Vsakdo hoče Citati knjigo, da bo vse lažje in bcljSe sledil filmskim posnetkom in dejanjem, saj so po tem romanu ustvarili ta velefilm. Roman »Dobra zemlja« se dobi v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani — fcelcnburgova ul. 3. u- Gorje živali* ki jo ima v oblasti topa krute! posebno, če sc ne zaveda v«, svojo krutosti. Tako nam poroča čitateljt Sredi mesta sem opazoval brezsrčnega voznika, ki je neusmiljeno prdepal ubogega konja zeoli zato, ker je bil voz prenalozca s premogom, da ga žival ni mogla speljal in se privezana tudi ni znala braniti pred udarci. Ko je od nekod prišel stražnik. celo znašli nekateri, ki so branili vo-rvka. če* da je konj vs«vra kriv. ker je len m «e mu ni zljubilo vleči. Sam pa sem bil priSa. da žival ni mogla niti z najskrajnejšim naporom premakniti voza z mesta. Pooav jo se v nagem m*fu prizori trpinčenja zavali "Temu je treba odločno napraviti kraji nl_ Otratki ringaraja. Kakor druga leta to tudi letos rajala naša mladina in to na pustno nedeljo popoldne. Mamice- mislite že sedaj, kako boste razveselile svoje maid-ke z igro. plesom in rajanjem. poizkusno kuhanje na električnem re-gojn bo danes ob pol 17. v prostorih Zve» gospodinj. Gradišče 14. _ Postani in ostani član Vodnikove družbe! Vremenska poročila Dozdevno vreme v januarju po stoletnem koledarju. Dan je dolg 8 ur, 25 minut do 9 ur 26 minut S. 19. Ksnut Hrani mir C. 20. Fabijan in Sebastjan P. 21. Neža Janja S. 22. Vincenc Vinko N. 23. Alfonz Z. krajec ob 9.9 P. 24. Timotej T. 25. Spreob. Pavla Tatjana S. 26. Polikarp Vsevlad C. 27. Jan. Zlat. Slavoja P. 28. Egidij Julijan S. 29. Fran. SaL N. 30. Martina P. 81. Peter Nol. hladneje jasno in mrzlo mrzlo, vetrovno, sneg jasno, zelo mrzlo silno oster mraz sneženo, vetrovno i zelo oster mraa sTOTEOte SI. 15. Sfcla, 19. L 1938. Iz Celja e— Celjski mestni svet bo imel v petek 21. t. m. redno sejo. Na dnevnem redu so poročila odborov. e— Gasilska akademija. Prostovoljni gasilski četi Celje in Gaberje sta priredili v nedeljo popoldne v veliki dvorani Narodnega doma akademijo v počastitev rojstnega dne gasilskega pokrovitelja Nj. "Vis. kraljeviča Tomislava. Po pozdravu državne zastave z državno himno je starešina župe g. Konrad Gologranc v slavnostnem govoru očrtal namen, naloge tn dolžnosti gasilskih organizacij. Po prisrčni deklamaciji pred sliko Nj. Vis. kraljeviča Tomislava so člani celjske gasilske čete učinkovito podali živo sliko. Moški zbor kulturnoprosvetnega odseka gabrske gasilske Čete je pod vodstvom g. Dečmana skladno zapel štiri pesmi, orkester želez-ničarske godbe pa je pod vodstvom kapel-nika g. Petermana lepo izvajal dve skladbi. Zatem je prosvetni odsek gabrske gasilske čete vprizoril igrokaz St. Pristov-ška »Ljubezen do bližnjega« v režiji g. Vernika in žel burno odobravanje. Gasilska akademija je bila dobro obiskana in je dosegla zelo lep uspeh. KINO METROPOL predvaja danes ob 16.15 in 20.30 film: »PARLS«, ki prikazuje veliko ljubezen pariškega šoferja do svoje hčerke in do svojega mesta. (Harry Baur). e— Umrla je v ponedeljek v Trnovljah .ga. Uršula Hladinova, mati trgovca g. Valentina Hladina. Pokojno so prepeljali na Dobje pri Planini, kjer jo bodo danes ob 10. položili k zadnjemu počitku. Pokojni bodi ohranjen blag spomin, svojcem naše iskreno sožalie! KINO UNION prikazuje danes ob 18.S0 in 20.30 film: »KOŽFVLFA.II ENE NOČI«. V glavni vlogi CHARLES BOTER in Jean Arthur. e— Dve žrtvi napadalcev. Pri Sv. Miklavžu nad Laškim so v ponedeljek zvečer neki fantje napadli 24-letnega delavca Franca Pečnika z Velikega širja pri Zidanem mostu. Eden izmed napadalcev je zabodel Peftnika z nožem v levo nogo. — Na Groblji pri St. Pavlu pri Preboldu so pred dnevi neznani moški napadli 27-let-nega krojača Ludvika Juga z Brega pri Polzeli in ga tako pretepli, da so mu zlomili desnico. Oba poškodovanca se zdravita v bolnišnici. Iz Maribora a— Drugi uspeli češki večer v Ljudski univerzi. V ponedeljek je predaval ob lepi udeležbi češke kolonije ter ostalih prijateljev bratov Cehov prof. Jan šedivy o zanimivem in aktualnem vprašanju: Kako so Cehoslovaki rešili, oziroma kako rešujejo manjšinski problem. Po kratkem uvodnem pozdravu predsednika Ljudske univerze g. inž. Kukovea je predavatelj orisal predvojno in povojno stanje narodnih manjšin v Evropi. Svoja izvajanja je podprl s statističnimi podatki. Prešel je nato na težko stališče bratske čehosiova-£ke države, ki ob rojstvu po svetovni vojni vojni ni imela zgrajenega državnega aparata. Preko vseh teh okoliščin in težke gospodarske krize je pričela ustvarjati socialne zakone. Z duhovnimi vrednotami 50 si Cehi ustvarili pot do gospodarskih žil. Dala je svojim državljanom kruha in poskrbela za vzorno šolstvo za vse svoje narodne manjšine, med katerimi je številčno največja nemška manjšina. Slovakom je dala avtonomijo v okviru države ter popolno svobodo, ki je bila že od po-četka vodilni princip čehcslovaške republike. Ustvarila je mirno sožitje, tako da so manjšine zastopane tudi v parlamentu. a— Odlikovana zaslužna kamniška ga-Rllea. Ob navzočnosti zastopnika vojske garnizonarja podpolkovnika Maslača. žup-nega starešine S. Kranjca in zdravstvenega inšpektorja dr. Jurečka je bil te dni v občinskih prostorih v Kamnici redni občni zbor kamniških gasilcev, ki ga je otvo-ril in vodil predsednik A. Vek. Pri volitvah je bil izvoljen pretežno dosedanji odbor. Ob zaključku občnega zbora sta bila odlikovana z zlato kolajno za dolgoletno, marljivo delovanje v četi gg. Hinko Žrnavc in Fran jo Odlak. a— Pravoslavnim vernikom. V soboto 22. t. m. ob polletnici smrti cerkvenega poglavarja blagopokoinega patriarha Var-nave bo ob 10. v vojaški kapeli zadušnica. Nadalje se obvešča parohijane moškega spola, ki so izpolnili 24. leto starosti, da •ie volilni imenik (seznam) izpostavljen na vpogled v parohijski pisarni, Krekova ulica 6 od 18. t. m. do vključno 1. februarja. Vso omenjeno dobo si ga morejo interesenti ob uradnih urah od 11.—12. dnevno razen ob nedeljah in praznikih ogledati ter staviti event. pripombe na upravo cerkvene občine v Mariboru. a— Zasedba v »Veronik! Desenl?ld«. V jubilejni premieri »Veronike Deseniške« nastopijo poleg E Kraljeve (v naslovni vlogi) Starčeve kot Jelisave, Nakrsta kot Friderika n in Groma kot Hermana H. v večjih vlogah še Rasbererer kot vitez Jošt. Verodnik kot vitez Ivan. Gorinšek kot Ponaventura, Pavle Kovlč kot Dese-niški gospod. V ostalih vlogah ie zastopano skoro vse dramsko osebje. Odrsko glasbo je priredil kapelnik J. Jiranek. a— Iz vrst gledaliških leralcev. Na rednem občnem zboru mariborske sekcije Združenla gVdaliških Isrralcev je bil izvoljen naslednji novi odbor: Pavel Rasber-ger, predsednik-tajnik, Mileva Zakraiško-va blagajničarka, Edo Grom ln Belizar Sancin. odbornika. a— Studenške novice. V četrtek 20. t. m. bo v studenšk! Ljudski univerzi predavanje o zadružništvu. Predaval bo prof. L. Bizjak. Tedenske slike. Brez vstopnine. a— Ekonomski tečaj Ljudske univerze, i ki je v poslonju Trgovske akademije, je | dospel do važnega, gospodarskega sodob- 1 nega vprašanja, k valutnemu problemu. V sr^do 19. t. m. ob 20. predava g. Fra- 1 nio Tavčar, blagajnik Narodne banke, o ! denarju. a— Tatovi, žrtev drznega žeparja je postal brivski pomočnik Rihard Lakner ki mu je izginila iz žepa denarnica s 334 dinarji gotovine. — Neki delavec si je v zdravnikovi predsobi tukajšnjega ambula-torija OUZD ovil rjuho okoli trebuha in nato izginil. Napravili so pri njem hišno preiskavo in našli ukradeno rjuho. — V zvezi z velikimi tatvinami na škodo prevoznika Jereba, o čemer smo že izčrpno poročali, so dcznali, da je bil glavni krivec 42 letni šofer Albert Mesarift vi le nekatere tatvine že priznal. Ia— 60 datavcav m eeeft. Vsema delavstvu je bilo odpovedano v tukajšnji livarni Pengg v Motarjevi ulici. Prizadetih je t 60 delavcev. Kakšni so razlogi za odpoved, j ni znano. Kakor smo poročali, je tukajšnja policija nedavno izgnala iz naše države komercialnega ravnatelja Barbatecha, pretekli teden pa je moral zapustiti Maribor tudi poslovodja Sedlaček, ki je tudi avstrijski državljan. a— Rdeči petelin pri svatbi. V Zgornjem Hlapju pri Sv. Jakobu v Slovenskih goricah je imel posestnik Ivan Raininger poroko. Ko 90 številni gostje sedeli pri večerji, je nenadno nastal v gospodarskem poslopju požar, ki sc je razširil tudi na hišo. Gasilci niso mogli gasiti, ker je primanjkovalo vode in tako sta obe poslopji pogoreli do tal. Skoda znaša nad 40.000 din. Domnevajo, da je podtaknila zlobna roka. Iz Šoštanja š— Občni zbor Šahovskega kluba. šo- štantfski šahovski klub je imel zadnji petek svoj 8. redni občni zbor, ki ga Je vodil klubov predsednik g. Robinščak. Tudi v lanskem letu je ta edina šaleška šahovska organizacija smotrno in uspešno propagirala kraljevsko igro. Poleg rednih šahovskih večerov ln sestankov je klub priredij dve tekmi: s Slovenjgrad-cem in klubom i>Savinjo« ia Gornjesavinj-ske doline. Obe je odločil v svojo korist v razmerju 18:16- Po poročilih funkcionarjev je občni zbor kritično premotril lansko leto v pog.adu klubove delavnosti odnosno nedelavnosti ter določil obsežen program za tekoče poslovno leto. Te dni se prične prvenstveni klubov turnir za leto 1938. Glede na prijave vseh najmočnejših šoštanjskih šahistov in popolno organizacijo vodstva obeta ta turnir mnogo zanimive in napete borbe. Pri volitvah je bil izvoljen odbor: predsednik Robinščak, podpredsednik Premelč, tajnik Sehamer, blagajnik Movh, gospodar g. Kocjanc, odborniki: Weingerl, Lorbek in Aram. Iz Ptuja J— Zvočni kino Ptuj predvaja v sredo 19. in v četrtek 20. t. m. obakrat ob 20. film »Simfonija ljubezni«, za dodatek pa Alfa kulturni film. Gospodarstvo Povečan dobiček Narodne banke Zaradi znatno povečane dotacije rezervnega fonda se delež države na dobička ni dvignil Ljubljana, 18. januarja. V vlogi tajnega agenta je izsiljeval Pred malim kazenskim senatom sta se danes dopoldne zagovarjala Ludvik štravs, aeiavcc s Primskovega pri Kranju, in njegova žena Fanika. Faniko je dolžila obtožnica, ki jo je zastopal državni tožilec dr. Pompe, da je možu predrugačila njegovo delavsko legitimacijo, v katero je napisala, da je lastnik legitimacije tajni policijski agent. Poleg tega pa jo je dolžila obtožnica, da je lažno s podpisom svojega šefa potrdila, da ji jo šef kupil žimnico in ji posodil 1.000 din. Te Faoi-kine pregrehe so služile njenemu možu, da. je z lažno legitimacijo izsiljeval denar od ljudi, ki so imeli z grehi obteženo vest. Obtožnica je naštevala, da je Ludvik najprej pregovoril svojo ženo, da mu je izstavila legitimacijo, potem pa je s to legitimacijo »operiral«:. Najprej je v septembru lani zapretil Heleni Golorejevi v Volknem, da jo bo ovadil zaradi prepovedane prodaje saharina, če mu ne da 1.000 din nagrade. Tako je iz nje izsilil najprej 1.500 din, kasneje še 2-000 din. V Stari Loki in v Voliknem se je polotil Terezije Mačkove in izvabil od nje 1.000 din pod pretvezo ,da bo v kazenskem postopanju, ki je teklo proti njej zaradi tihotapstva saharina, vse tako izpeljal, da bo zanjo dobro. Golorejevi pa se je legitimiral kot tajni policist, za kar je dobil poldrug kg saharina. V Šenčurju se je proti Mariji Vrečkovi ln v Hotemežah proti Matildi Mandeljčevi delal, kakor da bi hotel kupiti od njih saharin. Ko sta ga pa pokazali, ga Je z lažno legitimacijo kar lepo zaplenil. Sodba: Fanika na 1 mesec in 10 dni strogega zapora ter na 360 din denarne kazni, toda le pogojno za.dobo 2 let, Ludvik pa se bo moral pokoriti 1 leto in 3 mesece v strogem zaporu, in izgubi častne državljanske pravice za dobo 3 let. Star grešnik je bil v »pravni zmoti" 45 letni čevljarski pomočnik Valentin Kokalj se je zadnje čase posvetil poklicu voznika. V dolgih letih mu je uspelo, da je spravil v svojo privatno in kazensko zgodovino že okrog 18 težjih in lažjih kazni, in kakor je bil zvest starim avstrijskim kazenskim paragrafom, tako je ohranil svojo zvestobo tudi novim, jugoslovanskim. Pogosto si je že preskrbel »stalno bivališče« v teh in onih zaporih. Tako zanj skoraj ni pomenilo mnogo, da je aprila lani v Ljubljani vzel iz šupe Ivana Cimpermana železno dvigalo, ki je bilo vredno okrog 500 din. In Ker je bil voznik, ki se je vozil okrog z vozom, tudi nikomur ni bilo sumljivo, če ga je imel tn če ga je hotel prodati. Ko pa so Valentina zasledil, da je bil on ne le prodajalec, ampak tudi tat pogrešanega dvigala, so tudi ugotovili, da se Valentin ne bi smel sprehajati po Ljubljani, ker je bil iz ljubljanskega okoliša izgnan že 1. 1922. za nedoločen čas. Izgon je obveljal in nihče, tudi sam Valentin, ni dregnil vanj, da bi ga bili preklicali. Zdaj si je moral zagovarjati zaradi tatvine in zaradi prestopka po čl. 15. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Odkrito je priznal sodnikom tatvino dvigala, glede prestopka proti odloku policijske uprave pa se je zagovarjal, da mu ni bil poznan, češ da je vedel le za to, aa so ga za 1 leto postavili pod nadzorstvo. Čeprav je bil Valentin res lahko že »v pravni zmoti«, kakor je omenil njegov branilec dr. Skaberne, ker ie od izgona poteklo že 16 let in bi si mogel misliti, da je tisti izgon že izven veljave, je njegova pri sodišču v novembru podana izpoved priča, da se je !zgona zavedal. Sodišče ga je torej v celoti obsodilo na najmanjšo Kazen 5 mesecev in 5 dni strogega zapora in na 3 letno izgubo častnih državljanskih pravic. Kazen je Valentin tem rajši sprejel, ker mji je bil vanjo vštet tudi 3 mesečni preiskovalni zapor. Narodna banka Je sestavila bilanco s računom izgube in dobička za preteklo leto. Glavne bilančne postavke so že znane, saj se ujemajo s postavkami iz poslednjega lankega izkaza od 31. decembra. Zato se v naslednjem omejujemo na podatke iz računa izgube in dobička. Cisti dobiček 56.5 milijona Din Cisti dobiček Narodne banke se je v lanskem letu ponovno znatno dvignil in je Izkazan v višini 56.5 milijona Din nasproti 41.0 milijona Din v prejšnjem letu in 33.7 milijona Din v letu 1935. Povečanje čistega dobička pa se letos v celoti porabi za večje dotiranje rezervnega fonda, kamor se preodkaže 17.5 milijona Din nasproti 2.1 milijona Din v prejšnjem letu, tako da ostaneta delež države na dobičku v višini 14.7 milijona Din in čisti dobiček za razdelitev dividendc v višini 24.27 milijona Din nespremenjena in bo Narodna banka, kakor v prejšnjem letu izplačala delničarjem nespremenjeno dividendo v višini 400 Din na delnico. Gibanje čistega dobička, dotacije rezervnega fonda, deleža države na dobičku in dobička za delničarje je bilo zadnja leta naslednje (v milijonih Din: čisti od tega odpade na: dobiček dotacijo delež dobiček rez. fonda države delničar. 1930 64.5 — 38.7 25.8 1931 95.2 2.3 56.4 37.5 1932 24.0 1.2 4.2 18.6 1933 26.2 2.3 4.9 190 1934 33.1 1.7 9.8 21.6 1935 33.7 1.7 10.2 21.8 1936 41.0 2.1 14.7 24.3 1937 56.5 17.5 14.7 24.3 Kakor nam kaže gornja primerjava je letos dotacija rezervnega fonda skoraj 10 krat večja nego v prejšnjih letih ln gre, kakor rečeno, ves presežek dobička v primeri s prejšnjim letom v rezervni fond, tako da se tudi delež države na dobičku ne poveča. Po zakonu o Narodni banki mora znašati dotacija za rezervni sklad najmanj 5% dokler ta rezervni sklad ne doseže 300 milijonov Din. Prekomerna dotacija rezervnega sklada v višini 31% čistega dobička gre torej predvsem na škodo državnega deleža na dobičku, čeprav bo ta povečana dotacija rezervnega sklada prišla deloma v korist države, ker bo Narodna banka za ta znesek povečanega rezervnega sklada kupila državne papirje (vendar pa ostane rezervni sklad last Narodne banke). Z novo dotacijo se je vrednost državnega sklada povečala na 199 milijonov Din pri glavnici v višini 180 milijonov. Delež države na dobičku v višini 14.7 milijona Din se po zakonu uporabi za odpis državnega dolga pri Narodni banki. Posamezne najvažnejše postavke dohodkov iz računa izgube in dobička so bile v zadnjih letih naslednje (v miljonih Din): Dohodki od: esk. obresti lomb. obresti 1933 122.6 24.0 vred. papirjev — depojev v inoz. odpisanih terj. raznih poslov 2.1 5.8 8.8 1935 82.7 16.8 3.2 1.6 8.9 15.8 1936 73.9 15.4 4.5 1.2 11.6 15.8 1937 72.2 15.1 8.7 2.6 89 287 skupni dohodki 163.3 129.0 122.4 136.2 Dohodki od eskontnih in lombardnih obresti so tudi lani za malenkost nazadovali, narasli pa so dohodki od vrednostnih papirjev in od depojev v inozemstvu (devize). Dohodki od že odpisanih terjatev so bili nekoliko manjši nego lani. Predvsem pa so narasli dohodki od raznih poslov, in sicer na znatno vsoto skoro 29 milijonov Din. Tu gre predvsem za dohodke od razmeroma visokih pristojbin, ki jih Narodna banka pobira t klirinškem prometu. K gornjim številkam Je treba še pripomniti, da so bili dohodki od obresti leta 1933. v resnici okrog 150 milijonov Din, izkazani pa so bili le v višini 122.6 milijona Din, ker je Narodna banka v naprej odbila od obrestnih dohodkov izdatke za obresti za tako zvane revolving kredite v inozemstvu, ki pa so bili v januarju 1935 likvidirani. Tej okolnosti je pripisati, da se Izkazani dohodki od diskontnih obresti od leta 1933 navzlic znižanju eskontne mere od 7.5 na 5% ln zmanjšanju port-felja navidezno niso mnogo skrčili. Odpisi sumljivih terjatev Ko je nastopila kreditna kriza, se je pri Narodni banki že 1. 1932. izkazala izredno velika potreba po odpisih, čeprav bi morali biti posli novčanične banke taki, da so izgube praktično izključene. Tudi v bilanci za leto 1937. je morala Narodna banka odpisati še nadaljnjih 10.1 milijona Din sumljivih terjatev. Tej postavki stoji nasproti le dohodek v višini 8.9 milijona Din, kolikor je Narodna banka lani izterjala od terjatev, ki so bile že odpisane, v tej postavki pa so tudi izterjani eksekucijski stroški. Pregled odpisov sumljivih terjatev in dohodkov od že odpisanih terjatev (skupaj z izterjanimi stroški nam kaže naslednja primerjava (v milijonih Din): odpisi izterjane sumlj. terj. sumlj. terj. 1929 9.7 — 1930 6.9 — 1931 113 0.7 1932 50.8 0.3 1933 63.1 5.8 1934 32.8 6.4 1935 32.0 8.9 1936 14.6 11-6 1937 10.1 S.9 skupaj 230.8 42.6 Od leta 1929., torej v zadnjih devetih letih, je morala Narodna banka na sumljivih terjatvah odpisati ogromno vsoto 230.8 milijona Din. Od odpisanih terjatev pa je v istem času naknadno izterjala skupaj s stroški in obrestmi 42.6 milijona Din tako da znaša dejanska odpisana izguba 188.2 milijona Din. Pri teh ogromnih izgubah je značilno, da odpadejo skoro v celoti na področje beograjske centrale, medtem kon.pr. pri ljubljanski ali pri zagrebški podružnici v vseh teh letih ni bilo skoro nobenih izgub. Odpis teh izgub je šel vsa zadnja leta predvsem na škodo državnega deleža pri dobičku, tako da je prav za prav vso to ogromno izgubo končno plačala država, ki je v letih krize dobivala le malenkostne zneske kot delež na dobičku. V najnovejši bilanci pa bi bil državni delež na dobičku mnogo večji, če ne bi Narodna banka 31% doseženega čistega dobička preodkazala rezervnemu fondu. Kakor se zdi, je v pogledu dotira-nja rezerv zakon o Narodni banki pomanjkljiv, ker nikjer ne omejuje dotacije rezervnemu fondu, tako da lahko Narodna banka z večjo dotacijo rezervnega fonda okme državni delež na dobičku. Od ostalih postavk med izdatki pri računu izgube in dobičke je omeniti predvsem administrativne stroške. V teh stroških so vsebovane tudi tantjeme upravnemu svetu, ki o bile do 1. 1931. ločeno izkazane. Administrativni stroški so se lani ponovno dvignili na 57.4 milijona Din nasproti 56.2 in 51.8 v zadnjih dveh letih. Glede na večji dobiček je Narodna banka povečala tudi amortizacije na 11.6 milijona Din nasproti 8.5 in 9.9 milijona Din v zadnjih dveh letih. Finančne težave dobrodelnih organizacij Pri nas je dobrodelno prostovoljno socialno in zdravstveno uveljavljanje posameznikov in pa društev zelo razvito in mnogo-stransko. Žal, nimamo nikjer zbranih številk, ki bi nazorno pokazale, kako važno postavko tvorijo v našem socialno-kulturnem življenju dobrodelne organizacije. Vemo. da posluje v vsakem pomembnejšem kraju po več karitativnih organizacij, ki se po svojem programu skušajo uveljavljati v najrazličnejših smereh. Nekatera društva pazijo v orvi vrsti na zaščito mladine, druga se zopet bolj zanimajo za zaščito mater in dojenčlkov- ubogim slepcem je posvečena primerna skrb, za bolnike se je v zadnjem ča~u intenziteta privatne inicijative poja-čala, veliko pa je število onih društev, ki se uveljavljajo v splošni socialni zaščiti in brigi potrebnih. Tudi športne organizacije nimajo samo telesno-vzgojnega pomena in namena. One prinašajo svoj delež tudi k naši splošni kulturi, k plemenitemu izoblikovanju našega družabnega življenja in so dolžne paziti na zdravstvene probleme svojega članstva. Zal pa moramo omeniti, da Je karitativ-no delo vse preveč osredotočeno v mestih in industrijskih krajih, dočiin široko podeželje tega organiziranega skrbstva ne pozna, ali pa ga pozna v prav omejenem obsegu. Ni dvoma, da vlada v naših vaseh, ako mislimo zlasti na Haloze, Belo krajino in Suho krajino, tu pa tam večja ravščina in potreba kakor v mestih in industrijskih krajih. Prehrana otrok je skrajno slaba, alkohol opravi 6voje, stanovanjske prilike so daleč pod sistemom kletnih stanovanj ali barak« moralno življenje v družinah ni vedno na višku. Karitativna društva bi na vaseh našla široko polje uveljavljanja. Vasi nimajo socialnih delavcev in zato je to delo v vaseh zanemarjeno. Toda pri dobri volji moremo tudi naši slovenski vasi dati To- kar v ka-ritativnem pogledu tako nujno potrebuje. Dobrodelne organizacije, h katerim lahko prištevamo tudi naša gasilska društva, s5 morajo boriti z velikimi materialnimi težavami. Ovire, ki leže na poti so ogromne. V društvih navadno delujejo ene in tete osebe, ki se z l?ti utrudijo, finančno vzdrževanje karitativnih društev sloni po pretežni večini tudi na ramah skromnega števila posameznikov. Subvencije iz javnih blagajn so | skromne, včasih dane po političnih motivih, j Razne prireditve le včasih prinašajo vidnejše finančne uspehe. Karitativna društva bi morala v finančno krepkih in industrijskih podjetjih imeti najjačjo oporo in največje bodrilo za delo. Poznamo podjetja, ki te dolžnosti razumejo in jih hočejo izpolnjevati. Pri »ah finančnih akcijah karitativna dru- štva zopet zadenejo na ovire davčnega značaja. Po veljavnem zakonu se obdavčijo vse podpore in vsa darila podjetij lastnim nameščencem in pa tudi vsem drugim posameznim osebam ali organizacijam. Zaradi tega se podjetja branijo večjih subvencij v karitativne namene in uporabljajo dohodke bolj za potrebe produkcijskega značaja. Razumevanje podjetij za 6ocialne potrebe okolice bi bilo gotovo večje, ako državna fiskalna politika ne bi tlačila k tlom zasebno socialno in zdravstveno delovanje. Pravilno bi biio. da bi državna politika intenzivno in ka rnajveetneje podpirala privatno inicija tivo na polju kari tati vnega skrbstva, ker je dokazano, da je tako skrbstvo pogosto učinkovitejše kakor prizadevanja državne socialne ali zdravstvene politike in ker tako skrbstvo mobilizira mnoga sredstva, katerih davčna politika ne mora zajeli. Predpisi, ki obdavčujejo dajatve podjetij v socialne ali zdravstvene ali kulturne namene so zastareli. Novejši zakoni imajo nasprotno tendenco: vzbuditi v bogatejših ljudeh smisel za ljudske socialne in zdravstvene potreb®. S tem smislom raste splošna kultura- na kateri mora država imeti prvenstveni interes. Gospodarska stiska je popustila, državna finančna politika se ima boriti z mnogo manj težavami, davčni dohodki so večji, zato ni vzroka, da nekatere najbolj konservativne in nesocialne predpise zakona o neposrednih davkih noveliramo po tendencah moderne davčne zakonodaje. Dr. Joža Bohinjec Potrošnja cementa v Jugoslaviji Po podatkih jugoslovenske cementne industrije se je lani potrošnja cementa v naši državi povečala na 380.000 ton nasproti 325.000 tonam v prejšnjem letu, tako da znaša povečanje točno 20%. To povečanje potrošnje pa je nastalo predvsem zaradi številnih javnih, zlasti pa cestnih del, medtem ko se potrošnja v stavbarstvu zaradi visoke cene cementu ni v večji meri dvignila. Povečani domači potrošnji pa stoji nasproti prav občutno zmanjšanje Izvoza. V prvih 11 mesecih lanskega leta je znašal Izvoz le 179.000 ton nasproti 273.000 tonam v 11 mesecih prejšnjega leta In 446.000 tonam v 11 mesecih 1. 1935 Nazadovanje izvoza je nastalo predvsem zaradi zastoja izvoza v Italijo. Domača potrošnja in izvoz sta se v zadnjih letih gibala takole (v 1000 tonah): domača potrošnja izvoz 1931 475 418 1933 292 358 1934 261 421 1935 31S 472 1936 325 803 1937 «80 aa. 200 ■temu povečanju t zadnjih treh letih K hudo zaostaja za letom 193L, ko Je dosegla rekordno višino 475.000 ton (▼ letih pred krizo ae Je gibala na višini preko 400.000 ton). Povečanje domače potrošnje za 20% pa ni moglo nadoknaditi izpadka pri izvozu. Gospodarske vesti — Davek na poslovni promet pri klanju Clvine. Davčni oddelek finančnega ministrstva je izdal pojasnilo, ki pravi, da se po čl. 16. uredbe o skupnem davku na poslovni promet plača skupni davek za klanje živine pri občinskem oblastvu o priliki izročitve živinskega potnega lista odnosno o priliki izdajanja dovoljenja za klanje živine. Po uredbi Je torej občinska oblast dolžna pobirati skupni davek od vsake osebe, ki občinski oblasti izroči živinski potni list in zahteva dovoljenje za klanje živine ne glede na to, v kakšno svrho se bo zaklana živina uporabila. Za one osebe, ki koljejo živino Izven klavnice brez dovoljenja občinske oblasti ln ne da bi izročile živinski potni list, Je za pobiranje davka pristojna davčna oblast. = Znatne fluktuacije francoskega franka. Neaigurnost, ki se je pojavila v francoski notranji politiki po demisiji Chau-tempsove vlade, se kaže zadnje dni tudi ▼ gibanju tečaja devize Pariz. Medtem ko se je v soboto deviza Pariz v Curihu okrepila na 14.54 je v ponedeljek zopet naglo zdrknila navzdol na 14.20, toda že proti večeru se je pričela znova dvigati in včeraj je bil v Curihu ob sklepu borznega sestanka zabeležen zopet tečaj 14.50. Fluktuacije med soboto in torkom znašajo torej preko 2%. Francoska banka je v ponedeljek Sklenila, da dopusti ponovno notiranje tujih deviz, toda le na podlagi nakupov deviz za plačilo uvoženega blaga. Banke pa je pozvala, naj prodajajo devize samo v onih primerih, kjer lahko ugotovijo, da gre za gospodarsko upravičene namene in ne za i beg kapitala. Ta sklep Narodne banke v ! inozemstvu ni napravil dobrega vtisa, ker i ustvarja nekako devizno kontrolo. s= Češkoslovaška izvaža tuj hmelj »ot češkoslovaški hmelj. Prager Tagblatt poroča v nedeljski številki o ugotovitvah, ki jih je objavil list »Deuiteche Landpoet« o izvozu tujega hmelja pod češkoslovaško znamko. List primerja češkoslovaško statistiko z uradno statistiko hambunške luke in prihaja do zaključka, da je Češkoslovaška leta 1938. izvozila pod češkoslovaško znamko preko Hamburga v Ameriko okrog » tisoč etotov hmelja, ki ne more izvirati i« Češkoslovaške. Borze 18. januarja Na ljubljanski borzj so se danes avstrijski šilingi v privatnem kliringni trgovali po 8.60. V zagrebškem privatnem k.inragu je bil promet v avstrijskih šilingih do 8.5950 (v Beogradu S.5S16), v angleSkdi funtih po 238 in v grških bonih po 29. Nemške klirinške marke so več nego dva meseca notirale nespremenjeno 14.00, _ in sicer z intervencijo Prizada, ki ima sic-r mnogo mark oli izvoza žita v Nernčijo^ pa je nudil na trgu le malo blaga. Seaaj je Prizad očitno sam dvierail ceno. karti nemške klirinške marke stanejo danes v Zagrebu, Beogradu in v Ljubljani 14.10, za konec februarja pa v Zagrebu 14.18. Na zagrebškem efektnem tržišča »e je ■pri nadaljnji čvrsti tendenoi Vojra Skoda trgovala po 433 (v Beogradu po 435). Tudi v ostalih državnih vrednotah je tendenca nadalje čvrsta, vendar ni biio proai&ta. Zaključek pa ie bil zabeležen v dvlnioak Se- čerand Osvjek po 160. DEVIZE Ljubljana. Amsterdam 2402.66 — 24(17.26. Berlin 1736.78 — 1750.65. Bn-selj 729.45 — 734.51, Curih 996.45 — 1003.52. London 21526 — 217.81, Newyork 4283.50 — 4319.82, Pariz 145.52 — 146.96. Praga 151.43 — 152.54, Trst 226.19 - 229.28. Curib. Beograd 10. Pariz 14.50, London 21.61. Newvork 433, Bruselj 73.20, Milan 22 7750. Amsterdam 241. Berlin 174.8750, Dunaj 80.80, Stoakholm 111.50, Oslo 108.70, Kobenhavn 96.55. Praga 15.20, Varšava 82, Budimpešta 86.25. Atene 3.95, EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 430 — 434, 4% agrarne 57 den., 4% severne agrarne 56 — 57, 6% begJuške 81 den., 6°/» daJm. arrarae 80 den., 1% sta-,HRiz. 90 den., 7% knvest. 98 — 100. 7% Drž. hip. banka 100 »i-en., 7% Blair 88 — 89, 8°/e Blair 95 den.: delnice: Narodna banka 7800 — 7850, PAB 216 den., Trboveljska 215 — 225. šečeraua Osijek loO — 165, Dubrovačka 400 — 420, Jadranska 405. Beograd. Vojna škoda 434.50 — 436 (435), za februar 434.50 den. <435), 6% be-gluške 82 den. (82.50), 6°/» dalun. agrarne 81 — 81.50 (80.50). 7% in vest. 98 den.. 1% Drž. hip. banka 100 den., 7°/» Blair 87.25— 87.50, 8% Blair 94.50 — 95, PAB 218.50 — 220, Narobia banka 7725 — 7750. Blagovna tržišča ŽITO + Chicago, 18. januarja. Začetni tečaji: pšenica: za maj 96.75, za julij 90.75, -/.a sept 90; koruza: za maj 60, za julij 60.75, za 6ept. 61. -f Winnipeg, 18. jamarja. Začetni fečajh pšenica: za maj 125, za julij 117. + Novosads'. a blagovna borza (1t. m.) Tendenca nespremenjena. Pšenica (78/79) kg): baška 177 _ 179. baSka potiska 178 — 180; banatska 171 — 172; sremska 177 —178, slavonska 178—180. Koruza: baška in sremska nova 94—96. baška mova eu%na 108 — 110. Oves: baški in sremeki 127 _ 130; slavonski 129 — 131. Ječmen: baški in sremski 63/64 k iih je še ostalo živih, so se poskusile rešiti na bližnia rineva polja, toda pobesneli Japonci so jih zasledovali s strojnicami in ookosili Od vseh notniVov ^o se rešile komaj tri ali štiri osebe m tudi Ig so bile težko ranjene Japonska letala so napadla v bližini Juenana tudi kitajski mu-nicijski vlak in ga z bombami pognala v zrak. Učinek eksplozije je bil tako silen, da se je poškodovalo tudi neko japonsko letalo, ki je letelo nizko in je moralo pristati. Več skupin japonskih letalcev je napadlo tudi trope ljudi, ki so bežale lz Kantona proti Hongkongu, na odprti cesti. Več sto oseb je pri tem padlo kot žrtev strojnic. Zastopniki Italije, Avstrije ln Madžarske so se sestali v Budimpešti na politično posvetovanje ter so ugotovili soglasnost svojih nazorov. Od leve proti desni: Guido Sehmktt^ Daranji, Schnschntgg, Clano in Kanja Konfe- renca ček za 40 tisoč švicarskih frankov — Tapetnik si je prisvojil tuje valute, zdaj pa taji tatvino Grška vlada je poklonila Ataturku hišo v Solunu, kjer je preporoditelj Turčije prišel na svet Pričakovanje na Holandskem Holandska prestolonaslednica še ni rodila, pa .se je že vnel med dvornimi fotografi prepir, kdo bo prvi fotografiral novorojenčka Zato si je izprašal princ Besmhard, oče in spe od kraljice Viljemi-ne dovoljenje, da bo on napravil prvi posnetek otroka Dodatno k temu poročajo iz Haaga, da bodo oznanili rojstvo naslednika prestola šele ob 7. uri zjutraj naslednjega dne, če se bo otrok rodil med 10. uro zvečer ln med 7. uro zjutraj. Le malokdaj imajo majhni vzroki tako velike posledice kakor v tragikomični zgodbi ge. Bele Siposave iz Budimpešte, la ji je rešil življenje droben kanarček. V sosednem stanovanju so uničevali mrčes s skrajno strupenim članovim plinom. Skozi razpoko v zidu je uhajal plin v stanovanje Siposove, ki je bila legla k popoldanskemu počitku. Nenadno jo je zbudilo prestrašeno čivkanje njenega kanarčka. Uboga živalca je prhutala s perutmi in gospa je takoj opazila, da nekaj ni v redu. Vsa v skrbeh je vzela ptičko iz kletke in jo ponesla v kuhinjo. Nekoliko trenutkov pozneje ji je postalo slabo in se je zgrudila nezavestna Nje mož, ki se je kmalu potem vrnil, jo je našel na tleh. poleg nje pa mrtvega kanalska. Reševalci so mlado gospo kmalu zbudili v življenje, pa je povedala, kaj se Je zgodilo. Tedaj se je izkazalo, da je kanarček svoji gospodarici režij življenje. Če bi bila Siposova samo še nekoliko minut ostala v spalnici, bi je danes ne bilo več med živimi Politični sestanek v Budimpešti Neguš študira medicino ' Is Londona poročajo, da se bavi neguš v svojem londonskem izgnanstvu s študijem medicine. Tudi njegov prednik cesar Menelik je bil taboren poznavalec zdravilne vede, zaradi česar ga je medicinsko društvo v Parizu imenovalo za dopisnega člana. , ~! . . j Spomenik izumitelju saksofona V belgijskem mestu Dinant bodo postavili spotmcnik tvomačarju glasfladl Adolfu 8axu, ki je umit L1865. Sax je namreč Imll saksofon. ANEKDOTA BivSl avstrijski kancelar Dollfuss je prišel v nebesa in je iskal po nebeških livadah pripravne druščine, ki bi imela, enaka interese. Iskal je brez uspeha in ko je svojo žalost potožil sv. Petru, ga je ta poslal k Ponciju Pilatu, češ s tem se bosta gotovo dobro razumela. Dollfuss se je temu silno čudil, sv. Peter pa je pojasnjeval: »Saj sta imela vendar enak poklic. Tudi Pancij Pilat je bil prokura-tor rimske pokrajine, naseljene z židovskim prebivalstvom.« VSAK DAN ENA japonskega imperija v Tokiju Pod predsedstvom samega mikada se je vršila prošle dni v Tokiju konferenca japonskega Imperija, na kateri so bili sprejeti važni sklepi glede vojne proti kitajskemu maršalu ftangkaj&ku in njegovemu režimu »Kdo je pa bila tista ženska, ki te j« pravkar nagovorila?« »Prosim te, ne sprašuj me o tem, kajti če ne boš tiho, ji bom še noral povedati, kdo si ti...« (»Tidena TegafJ V maju lanskega leta je umri na Dunaju neki veletrgov&c s kolesi. Mož je bil zaročen in je zagotovil svoji zaročenki bodočnost na ta način, da ji je zapustil 50 tisoč šilingov v gotovini ter svojo opravo. V avgustu je dala zaročenka neki elegantni fotelj iz te oprave, ki je bil nekaj pokvarjen, tapetniku Andreju Majewske-mu v popravilo. Naslednji dan je Majew-ski pokojnikovo zaročenko obvestil, da je odkril v fotelju po vsej priliki dragocen papir. Bil je to ček na ime neke švicarske banke. Glasil pa se je na neko drugo osebo, zato je tapetnik pokojnikovi zaročenki izjavil, da ji papirja ne izroči osebno v roke; oddal ga je policijskemu uradu za najdene predmete in je še dejal, da ref-lektira na najdenino. Ko so na podlagi tega papirja odprli safe dotične švicarske banke, so ugotovili, da je vseboval obligacije v vrednosti 40.000 švic. * frankov, pa še manjšo vsoto v gotovini. Stvar bi se s tem končala, da se ni pokojnikova zaročenka med tem spomnila, da je pokojnik v njeni navzočnosti večkrat skril cele šope vrednostnih papirjev in valut v gube foteljev. Iz njegovega vedenja in izjav je bilo razvidno, da je moralo Novi patriarh Abesinije biti v fotelju, ki ga je prejel Majewski v popravilo, poleg omenjene listine, že kaj dragocenega. Dokazov ni bilo, toda policija je tapetnika vendarle pozvala na zaslišanje. Njegova izpoved je bila negativna, toda potem je policija zaslišala tudi njegova pomočnika in ta sta po daljšem oklevanju priznala, da sta bila navzoča, ko je tapetnik odpiral fotelj in potegn i razen čeka iz njega še štiri ali pet tujih bankovcev. Med bankovci so bili tudi takšni, ki so se glasili n. pr. na 1000 Kč. Ma-jewski, kj je ob tej najdbi izkliknil: »Sedaj smo bogati! Sedaj smo rešeni vseh skrbi!«, je zavitke sam vzel, pomočnikoma pa je dejal, naj bi o tem molčala češ, da si bo »najdene« valute z njima »pošteno « delil. Res je odšel nekega dne v razne banke in tuje valute izmenjal. Za denar, ld ga je prejel, si je pred vsem kupil novo obleko, pomočnikoma pa je dal vsakemu manjšo vsoto, češ, da je za vse skupaj prejel* komaj 600 šilingov. Ko so tedaj tapetnika trdo prijeli, je začel prisegati, da se pomočnika lažeta ln da razen čeka v fotelju ni našel ničesar. Moral je pa priznati, da si je novo obleko kupil, in dokazati so mu mogli tudi brez težave, da je v bankah menjaval valute. Izgovarjal se je ,da je te valute prinesel iz Nemčije, kjer je bil na zborovanju narodno socialistične stranke v Niimbergu, izgovarjal se je tudi, da živi zelo skromno in da je moral baš v zadnjem času zastaviti mnogo stvari. To je res, policija pa sumi, da je hotel s tem nalašč vzbujati vtis revnega moža. Vsekako so prepričani, da je moral v fotelju odkriti zelo visoke vsote, ki jih je potem skril bogve kam- Zato ga imajo (kakor njegova pomočnika v preiskovalnem zaporu. Kulturni pregled Monografija o Emilu Adamiču Glasbena literatura sodi med tiste_ strokovne panoge splošne slovenske književnosti, ki eo še vedno sorazmerno skromno razvite. Čeprav ima glasba v našem celotnem kulturnem prizadevanju dokaj vpliivno mesto so knjige o glasbi pri nas redkejša kakor, postavimo, dela o likovni umetnosti. Nekaj strokovnih priročnikov, nekaj splo snih knjig, neko število po raznih revijah in zbornikih razmetanih razprav (nepreglednih. ker sploh še nimamo glasbene bibliografije) — to je domala vse. v ' > ' - " V' Izmed splošnih del je največjsga pomena Vurnikov >Uvod v glasbo«. It zgodovine naše glasbe eo najpomembnejše razprave pr-vega slovenskega znanstveno Izobraženega muzikologa dr. Jos. Cerina in ▼ zadnjem času razprave Franceta Marolta. V revijah je raztresenih precej tehtnih doneskov, zlasti razprav« dr. Mantuanija in za lokalno zgodovino važni sestavki mariborskega glasbenika prof. H. Druzoviča. Izčrpna in enotno sestavljena zgodovina slovenskega glasbenega življenja še ni našla pisca in ne založnika. Biografski orisi naših starejših glasbenikov so bili prvič zbrani v že zdavnaj pozabljeni poljudni knjižici učitelja Fr. Raku-še. Glasbeno-publicistično delo novejših avtorjev je razmetano po listih in revijah. Več-e monografije si obetamo šele za prihodnost (Foersterjeva stoletnica je samo otela iz pozabe rokopis poskusa take monografije iz peresa pokojnega dr. Fr. Mohoriča. muziko-loško podprta študija o skladatelju »Gorenjskega slavčka« se pa baje pripravlja). Brata fpavca, Viktor Parma in mlajši še čakajo svojih monografov. Nedvomno je bil Emil Adami? dobro izbran. da začne vrsto pričakovanih glasbenih življenjepisov. Knjiga prof. L. M. Škerjanca »Emil Adami?. Življenje in delo slovenskega glasbenika« f Ljubljana 1937. založba Ivan Grohar. 240 strani 8°. z ilustracijami) je prvi primer, kakšne naj bi bile take mo-nografi e. ki se brez njih ne more harmonično razvijati nobena glasbena in sploh kulturna tradicija. Vedno se je treba ozirati tudi nazai in taki pogledi morajo imeti svoja osebna oporišča. Delo Emila Adamiča plodovitno in mnogovrstno kakor le redko-kataro pri nas. je tako- da pomnožuje zaklad naše tradicije in hkrati zadovoljuje aktualno zanimanje. Stal je kot dopolnitelj in izviren stvarjalec v doli, ko smo šele zoreli v pravo glasbeno življenje In bil je skoraj osrednja osebnost sedanje dobe, ko se je naše glasbeno življenje zagnalo v vseh smereh navzgor in ko se zaCenja naša izvirna tvorba uveljavljati tudi v tujini. Zaradi teh svojih lastnosti je Emil Adamič hvaležna snov za pisca živijenjepisne monografije. Prav ta tesna bližina njegove žive osebnosti in toplota njegovega do smrti se razvijajočega stvarjalnega vzgona pa otežkoča pravo distanco in ov*ira pisca pri osebni dokumentna ji. ki je popolna samo tedaj, kadar je iskrena in brezobzirna. Lucijan M. Šker- jane m j® polotil svoje naloge z vso resnostjo in odgovornostjo muzika, ki ee zaveda, da smo že prerasli plotove diletantizma in zahtevamo, da imej tako delo objektivno vrednost. Naloga ni bila lahka: ne le zaradi pretesne bližine življenju in delu Emila Adamiča, marveč tudi zaradi težke preglednosti njegovega dela in zaradi nujnega kompromisa med idealom znanstvene monografije in potrebo poljudne knjige. Rezultat njegovega prizadevanja je spis, ki ga lahko mirno sprejmemo kot tehtno in v danih razmerah vzorno glasbeno biografsko publikacija Po uvodu, ki osvetljuje splošen položaj naše glasbe in označuje razmere in dobo. is katerih je zrasel Emil Adamič kot skladatelj, prehaja pisec k drugemu delu svoje monografije: Skladateljevo življenje. Opisuje Adamičevo mladost (1). službo (2), vojna leta (3>- zorenje (4). V tretjem delu karak-terizira pisec Adamiča kot človeka in značaj — karakteristika, ki ima mnogo svežih potez in ki utegne s poznejše retrospektive, ki je ne bodo več motili oziri na levo in de-sna dobiti še trdnejše, zaključene človeško polnejše poteze (kajti človek .je vedno zmes svetlobe in sence, čemu ee tedaj bati sence?) Četrti del }e Študija o glasbenem delu Emila Adamiča. Razvojno analitična in sintetična Študija o njegovi skladateljski rasti, umetniškem značaju, stilnih značilnostih in tvoraem razmahu. Pisec se bavi najpreij z vokalnimi, nato pa * instrumentalnimi sklad bami in citira vmes tudi primere, ki bodo glasbeno Izobraženemu čitatelju nedvomno dobro došle »glasbene ilustracije«. Medtem ko je biografski del zgrajen na delno novem gradivu (korespondenca, podatki sorodnikov in znancev), sloni študija o Adamičevem delu na piščevem samostojnem, strokovnem študiju njecrovih skladb; ta kakor oni del kažeta veliko prizadevnost in obsežno znanje, čigar rezultat pa bo lahko pravilno ocenil« samo strokovna kritika. Nekaj pa pogrešamo v tej sicer vzgledni monografiji: pisec je komaj omenil Adamičevo referentsko. glasbenopublicistično delo, kakor da bi bilo brezpomemben in že danes nezanimiv' mrtev del njegove javne dejavnosti. Pokojni Emil Adamič je napisal v listih in delno celo v revijah toliko sestavkov, da te 6trani njegovega dela nikakor ne kaže omalovaževati. O njegovih koncertnih in opernih kritikah, ki 60 razmetane po dnevnikih in zato izročene pozabi, se lahko sodbe razhajajo. Nihče jih ne bo stavil višje, kakor sploh segajo takile dnevni doneski dnevu in njegovim potrebam. Toda če jih vzamemo v celoti, so nemalo značilen izraz Adamičeve osebnosti, njegovih pogledov na glasbo in njegovega temperamenta. Pokojni Adamič je imel tudi e te 6trani žilico: umel je svoja mnenja povedati iskro-vito, zanosno in včasih prav duhovito; poznal je tudi ironičen in humoren stil, skratka: bil je v svojih sestavkih — Adamič. Naše dnevniške recenzije niso vedno na evropski višini, poleg tega je bi! pokojni Adamič kot recenzent izrazit impresionist, vzlic te-mu je tudi to njegovo delo tolikanj zanimivo in značilno, da bi mu moral prof. Škerjanc posvetiti več pozornosti. Važen del monografije je podrobna Adamičeva glasbena bibliografija, ki jo je sestavil Slavko Koželj (str. 145-218) z abecednim seznamom začetnih besed vokalnih skladb in z imenikom avtorjev besed. Vse-kako dragocen pripomoček za sleherno na-daljne proučevanje Adamičeve tvornosti in edinstven pregled njegovega presenetljivo plodnega delal Po zaključni besedi prof. L. M. škerjanca sledi preglednica važnih dogodkov v življenju E. A. in rodovnik družine Adamič, ki ga je sestavni skladateljev brat Anton Adamič. Tekstno vrednost knjige izpopolnjujejo številne ilustracije v prilogah, ki prinašajo domala vso Adamičevo »ikonografi jo«. Oprema je elegantna (ing. arh. Jože Platner), želel bi si samo papirja z nekoliko temnejšim (morda rumenkastim) tonom Vsekako se »prvi slovenski glasbeni življenjepis« častno uvršča med kulturno pomenljive slovenske knjige. —o. Dr. Kiigy, Pet stoletij Triglava ZnsHžni alpinist in planinski pisatelj dr. J u 1 i u s K u g y, ki nam ga je z izborom spisov o slovenskih Alpah predstavila Planinska matica, je pravkar izlal v graški Levkamovi založbi (Leykam Verlag) zajetno ki; i go »F ii n f J a h r h u n d e r t e Triglav* (velika osmerka. 392 strani, 48 slik v globinskem bakrotisku. stane vez v platno din 170). Albertu Boisu de Chesne po-svečer.a knjiga je prav aa prav zbornik člankov in potopisov, ki obravnavajo v časovni zapovrstnosti zgodovino hriboiaskih ekspe-dicij na vrhove očaka naših gora. In ta zgodovina ni neznatna in ne nezanimiva, saj se lahko le redkokatera gora ponaša s takim zgodovinskim slovesom. Z Istom 1777 torei devet let pred prvim vzponom na Monlblanc. je vrh Triglava dosegla prva eksoediciia alpinističnih raziskovalcev in tako načela pravo zgodovino triglavske alpi-n;sfike. l>r. .lulius Kugy'je napisal knjigi uvod. v kater-mi pravi, da mu je prišla vzpodbuda z3 zgodovino Triglava iz vrst ^Julijcev«. Spomin ia se. kako se je bil pred 62 leti prvič povzpel na Triglav in pravi o svoji novi knjigi med drugim tole: »Dajem tej knjigi obliko antologije. Iz tega si obetam še drugih koristi. Besedilo lahko samo pridobi na življenjskosti in barvitosti, če ne pripovedujemo o doživljajih starih avtorjev, marveč damo besedo njim samim. Poleg tega bo'iio s čitanjem najstarejših izvirnih poročil tja do najnovejših, dobili jasno sliko o t°m kako s? ie v teku Pasa razvijalo stališče na^ ljudi in nas hribolazcev nasproti planinam in kako se je razvilo do današnjega stania t Nedvomno dobro izbrana oblika! Naslov »P M -to let Triglava« je pisec posnel po pr-vpm članku v tej k.iiigi. k' zasleduje poiav im *na Triglav v zgodovinskih dokumentih in doseza 1. 14"? kot na'Hoje na Triglav«? Posebnost te knjige so vzorno reprodu-cirane ilustracije, ki so vredne vse hvale. Pa naj gre za reprodukcije zgodovinskih slik ali za fotografske posnetke naših gora. Med našimi fotografskimi sodelavci tega zbornika zavzema prvo mesto Cveto Š v i-gelj- ki je zastopan z 11 posnetki, nadalje srečujemo tu slike Slavka Smoleja (Jesenice). dr. Mirka Kajzelja in dr. Niko-le Kosi renči ča. medtem ko je izmed tujcev najobilneje zastopan dr. Peter Micba-elis Miincheberg). Skratka: založba Levkam v Gradcu je po zaslugi dr. Kugyja obogatila srednje evropsko alpinistično literaturo s knjigo, ki jo moramo tudi mi sprejeti z veseljem in zadoščeniem. saj j«5 posvečena našim planinam. naši zemlii. Slovenski alpinist? se bodo morali še večikrat in obširneje zaustaviti ob tem obilnem literarnem šopRu. ki ga ;e nemški oisec položil pred veličastno lepe vrhove Triglava! —o. Zauiskl »RAZORU, MESEČNIK ZA ODRASLO MLADINO Ta obzornik ima po pravici priporočilo prosvetnega ministrstva, saj je zanimiv. V prvih 4 Številkah tekočega letnika te pritegne pripoved urednika-Gasparija, bolj za odrasle ko za mladino, posebno za bivše udeležence srstonegi spopada. TodR T. lilkar bo s svojo prozo priklenil nas« fita-telja. Ustavil G© 111 86 pri jezikovnih drobtinah In bil — razočaran. V bolestnem stremljenju po samobitnosti skušajo nekateri danes iz knjižne slovenščine zabrisati odtenke kot vojna — vojska. Čudno, da še nihče ni začel podirati glagola »morati«, to pa v ime-niu pristne ljudske rabe. Tako bi kazalo po mnenju prenapetežev pi6ati: naša vojska ni mogla iti na vojsko, ker ni bila zadosti pripravljena: toda spričo splošnega napada na državo je mogla odriniti z doma. V »Razorih« trebi nekdo našo govorico huje, nego bi jo morda znal Nestrokovnjak v Slovencu. V štev. 2 stran 60 in štev. 7 (131) se kot slate od^etujejo mnoge besede, ki so jih rabili naši najboljši pisci: Aškerc. F. Levstik, Župančič, itd. in ki iih odobrava Pravopis 1935! Kdor Je res prisluhnil narodni govorici, ne bo pisal: r Rakeku. pač pa na Rakeku. Nikakor ne morem umeti.zaka; ni slovensko reči: dež grel Baje treba: pada, rosi. dežj. Poslednji gla gol se malo rabi, zastarel je. Rositi izraža le eno vrsto deževanja. Dež pada — se tudi sliši. Toda vsak naš rojak ki govori, kakor mu je kllun zrasel, bo najprej rekel: dež gre. Tako stoji tudi v Ploteršniku. tej neprecenljivi zakladnici slovenske besede. Šele nato stoji v oklepaju: d. hodi. Drugih glagolov ni! Pogledal sem še Daničičev hrvatski Rječ-nik pod »dažd« kjer bereš te-le glagole: ide. hodi. gre, shodi, sidje, nahodi. daždi, lijeva. prolijeva se. kropi. bije. udara ., Pod značko »kiša« pa vidim: pada, ide. dolazi, nalazi. daždi. udara, pljušti, 6tisae se, kaplje, rosi, ... Iharf pr«*)« ibljana. V začefckn februarja priredi klub damski tečaj kot pripravo za izpit smučarskih učiteljic. Ker je še nekaj mest praznih se vabijo vse one. ki se ui to delo zanimajo. Pogoj Je dobro obvladanje vseh smuških likov in resnost. Prijaviti ee je v četrtek na sestanku ob 19.30 v lokalu SK Ljubljane, vis-a-vis glavne pošte. SK Reka. Redni letni občni zbor SK Reke bo 26. januarja ob 20. v gostilni Kon-zuma na Glincah. V slučaju nesklepčnosti bo občni zbor ne glede na število udeležencev pol ure kasneje. Zadnja seja u. a pred občnim zborom bo drevi ob 20. v gostilni Konzum na Glincah. STK Moste. Sporočamo vsemu članstvu, podpornikom in prijateljem, da bo redn! občni zbor v nedelio dne 6. februarja ob 9. dopoldne v gostilni g. Bajca * običajnim dnevnim redom. Službena vremenska poročila po stanju i dne 18. t m. RateFe-Planioa. 870 m: —5, Jasno, mimo, srenj- 85 cm Kranjska gora. 810 m: —4. Jasno, mirno, srenj, 50 cm. sankališče ln drsališče uporabno. Vrši i. Erjavfeva kofa, 1515 m: prši«. 115. Dom na Koicah. 1500 mi —5, Jasno, 15 pršiča na 95 podlage. Koča na Zelenici. 1534 m: —6, jasno- 15 pršiča na 210 podlage. Škofja Loka. 35» m: 0. oblačno, 10 Južnega snega. Pohorski dom. 1030 m: —1. lasno, severo-zapad. osrenica. 60. smuka manj ugodna. Mariborska koča. 1080 m: —1. jasno, seve-rozapad osrenica, 60. smuka manj ugodna Senjorjev dom. 1522 m s —5. deloma oblaSno, vetrovno, 10 pršiča na 125 podlage. Kremžarjey Trh. 1161 m: —5. deloma obla?-no, vetrovno 10 pršiča na 125 podlage. Klopni vrh, 1269 m: —2, jasno- mirno, 10 novega snega na 50 podlage. Pesek, 1382 m: —2. jasno, mirno. 10 novega snega na 50 podlage. Dom na Koinni. 1520 m: —7, Jasno, 9ončno, mirno, 20 pršiča na 180 podlage. Zlatorog v Bohinju. 530 m: —5. jasno, mirno, 10 pršiča na zmrznjeni podlagi 50. Krvave«, 1700 m: —4. jasno, 15 pršiča na 100 podlage. Velika planina. 1558 m: —8, Jasno, 15 prftl-ča na 130 podlage. Dodatno poročilo i dne 17- januarja Gorjuše. 1084 m: —2, deloma jasno, mirno, 10 novega južnega snega na 60 podlage. 8v. Križ nad Jesenicami. 1000 m: —1. deloma oblačno, mirno, vzhod .l ik- snega 45, vrhnja plast malo namrznjena. Jezersko. 890 m: —6. jasno mirno, 10 pršiča na 40 podlage. Dom na Mrzlici. 1119 m: Jasno, sever, 15 prši Sa na 45 podlage. Travna gora nad Sodražjco. 939 m t —1, oblačno. mirno. 8 pršiča na 25 podlage. Mozirska koča. 1344 m: —6 15 pršiča na 150 podlage. Celjska koča, 700 m! —8. srenj, 20 em. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. Sreda. 19.: Pesem s ceste. Red Sreda. Četrtek, 20.: Firma. Red Četrtek. Petek 21. januarja Zaprto. Sobota 22. jan. Veronika DeseniSka. Proslava 60 letnice g. Otona Zupančiča. Izven. Nedelja 28. jan. ob 15. Sneguljčica. Izven, ob 20. uri Veronika Deseni&ka. Premi-erski abonma. Ponedeljek 24. jan. Beraška opera Red B. Pesnik Oton Zupančič, avtor petdejanske tragedije »Veronika Deseni.-ka< obhaja ▼ nedeljo 23. t. m. svoj 60. rojstni dan. Drama vprizori na predvečer tega dme »Veroniko Deseniško« v režiji g. Cirila Debevca. S to predstavo bo gledališče v zvezi s Slovensko Matico. Pen klubom in društvom slovenskih književnikov proslavilo ta pomembni praznik v življenju našega naj-več-iega pesnika- praznik, ki ie obenem znamenit dan za vso slovensko kulturo. Slavje je namenjeuio največjemu mojstru slovenske besede in pesniku »Caše opojnosti«. Zbirke »Cez plan«, »Samogovorov«, »V zarje Vidove«, »Pisanic«, »Cicibana« itd., knjig, ki spadajo med najvišje dragocenosti slovenskega duha in ki jih od ranih nog pozna in ljubi vsak slovenski izobraženec, iz katerih se vsi učimo in na katere smo Slovenci lahko ponosni. Opozarjamo ahonente premi erskega abonmaja, da imajo za svoj red ▼ nedeljo zvečer predstavo petdejanske tragedije »Veronika Desenišliac OPERA Začetek ob X). Sreda. 19.: Zaprto. Četrtek. 20.: Heltea. Krstna predstava operete. Premiereki abonma. Petek 21. januarja ob 15. Ero s onega sveta. Dijaška predstava. Debut gdčne Va-li Hejbalove. Zniž. cene od 15 din navzdol. Sobota 22. Jan. Helthea. Tzven. Nedelja 23. jan. ob 15. Mala Floramye. Izven. Znižane cene od 24 din navzdol, ob 20. Gorenjski slavček. Gostuje Josip Gostič. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Ponedeljek 24. jan. Baletni večer Katje De-lakove in njene skupine. Izven. Premiera domače operete »Helthea« ali »Smaragdno srce«. Hkrati bo to tudi krstna predstava dela, katerega tekst je napisal koreograf in baletni mojster g. inž. P. Golo-vin-Gresserov in pri katerem glasbenem delu je sodeloval tudi skladatelj B. Lesko-vic. Po skušnjah sodeč, bo opereta izvrstno repertoarno delo. ki bo navdušilo občinstvo. Godi se v Mehiki. Vlažno vlogo imajo v tem delu razni eksotični plesi- ki jih plešejo solisti in naš baletni zbor. Naslovno vlogo Heltheje poje in igra gdčna Nollijeva. Dirigira kapelnik dr. švara. Režira prof. Šest Opozarjamo občinstvo na plesni večer, ki ga priredi s svojo šolo ga. Katja Delakova v ljubljanski operi v ponedeljek 24. t. m. Večer bo izven abommana. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sreda, 19. Zaprto. Četrtek, 20. »Veronika DeseniSka«. Premi- Lep dar: Zgodbe brez groze 8 — Sreda, 19. L 1939. MALI OGLASI i> m nn Bes*d* t Oln, davek S Din. ta šifro ali dajanje naai<>>ra S Dui. Najmanjši anasek 11 Din. Plačilno natakarico mlado in simpatično, iščem » dobro idoio gostilno v Soitaniu. Ponudbe S sliko na ogl. odd. Jutri pod »Plačilna«. 1129.x Glavnega knjigovodjo in saidakontist. izveibane-ga » kartotečnem knjigovodstvu. spieime veliko pcdietie na Gorenjskem. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hiter delavec«. F 1126-1 Salon »Chic« spreimr s.im,>stoino modisti-ajo za stalno. — Istotam spieimem ludi učenko. — Predstaviti se -10. 23-16 Din 50.000 za povečanje obrata, iščem. Lep dobiček garantiran. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra stvar«. 1153-16 100—300.000 Din posodim proti vknjižbi na prvo mesto. Ponudbe na og!. odd. Jutra pod šifro »Posojilo«. 773-16 K Naiholiši trboveljski PREMOG brez prahu, koks. snha drva 1. Pogačnik, BOHORIČEVA 5, lelet 20-59 Trgovski pomočnik z daljšo prakso, meS stroke, zmožen kavcije v gotovini. Din 20.000, išče mesta kot družabnik ali prevzame vodstvo podružnice Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pomočnik«. 1106-16 Lokali Beseda 1 Din. davek i Din, za šltro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši eueseS 17 Din. Lep Iskal primeren za vsako obrt, na prometnem kraju, oddam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 822-19 Trgovski lokali 2 železniški postaji od Ljubljane, se oddajo poceni v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prisilna uprava«. 1131-19 Ponesrečenci na otoku morskih razbojnikov V varstvu teme sta otroka zvečer previdno odveslala k nasedlemu parniku. Ivo je bil vzel za vsak slučaj svojo ri-santeo s seboj. Še preden sta priplula co ladie. sta zagledala za enim izmed okroglih okenc na njenem boku luč. Ivo se je previdno približal s čolnom. Vas stane posamezna številka x>Jutra«, če si list naročite. Vrhu tega pa imate kot naročnik pravico do »Jutrovega« ne/godnega zavarovanja, po katerem izplača zavarovalna družba »Jugoslavija« svojcem smrtno ponesrečenega naročnika Beseda l Dtn davek -Oln za Slfro ali dajanje naslova i Din NajmanJš znesek 17 Din. Komfortno stanovanje dvosobno, oddam v sredini mesta za 1. februar ali pozneje. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1151-21 Stanovanje 3-sobno, s pritiklinami, oddam Streliška ulica 22. 1148-21 Stanovanju Beseda 1 Din davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši aneeek 17 Din. Dvosob. stanovanje s kopalnico ali brez, izven centra, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »1. februar«. 1 l45-21a rJJL_- v mka oe»««la 2 LHu lav "k 3 Dn is lajanje oaaI^vs 5 Oinl numoajrt tnreek ?0 Din. Štiri študentke žele poznanstva ? gospodi, radi izletov. Slika zaželjena! Dopise na ogl. odd. Jutra pod šifro »Diskretno 333«. 1122-24 Beseda 1 um davek i Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Brezplačno zavojček Dostauivega toaletnega Diserja na poskušnjo Ospeh po prvi uporabi Mozolji ogrel, nečistosti obraza izginejo. Pošljite ^a stroške din 3 v znam K.ah Kemikalija Novi Sad 144 V apotekan dro serijah originalni kar ton 30 din Beseda 1 Din davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši zcfsek 17 Din. Veliko zračno sobo s posebnim vhodom, oddam dvema osebama. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1158-23 Opremljeno sobo oddam za 1. februar. Rožna dolina, Cesta VI, št 4. 1162-23 Sobo lepo opremiieno, za dve boljši osebi, oddam. Istotam malo »obico. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1135-23 Zračno sobo vhod s stopnic, oddam mirnemu stalnemu gospodu. — Streliška ul. 22. 1149-23 Dve ali tri sobe oddam za pisarne v centru mesta. Poizve se v vseh poslovalnicah Jutra. 1147-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, oddam gospodu. Rožna ul. 3. I. nadstropje. 1140-23 Sobe išče Beseda 1 Din davek 3 Din za šifro ali dajanje n-iSlo?a 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Dijakinja išče sobo. blizu trgovske šole, z vso oskrbo in kla vinem. Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Dtiak nja«. 1107-23a Opremljeno sobo išče gospod v notranjem mestu za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Zračna«. 1137-23a Za krojaško obrt iščem primerno sobo al lokal v Liuhliani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Svetlo 229«. 1138-23a ČOKOLADA V vsak! tablici odlične čokolade NESTLE, ki se prodaja po 1.— din in višje, se nahaja lepa sličica. Hranite te sličice za novi album »Čudeži iz vsega sveta« HI. zvezek. »Lepe pripovedke«, ki jih morete nabaviti pri svojem dobavitelju, in kateri album je zelo zanimiv in poučen. Kupimo lokomobilo za pregreto paro močno 120—130 HP za lesno kurivo (Trep-penrost). Reflektiramo na rabljen ali brezhibno ohranjen stroj. — Pismene ponudbe pod 48563 na Publicitas d. d., Zagreb, Hica 9. 1390 iNSEHIRAJTE V MJUTRU Naročnik! „Jutra" so zavarovani za 10.000 Din Vsem, ki ste ga poznali naznanjamo, da nam je danes po dolgi mučni bolezni, previden s tolažili svete vere v najlepši moški dobi v 39. letu svoje starosti umrl naš nadvse ljubljeni edini sin, gospod ANTON ŠEREK BIVŠI TRGOVEC Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, dne 20. januarja 1938. ob pol 3. url popoldne, lz mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 18. januarja 1938. 2ALUJOCI OSTALI Med mestom in deželo »osreduje »Jutrov« ma" oclosnlli Dotrpel je naS ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat, svak ln tast, gospod IVAN GOLOB vpokoj. drž. žeL Na zadnji poti ga spremimo v četrtek, dne 20. t. m. ob 4. url popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 18. januarja 1938. Žalujoči rodbini GOLOB in RUDOLF ' "j.' *■ Ssfafii&t -i, 4 m&i •' liii« Vsem, ki so počastili spomin pokojnika, gospoda Josipa Žmavec kasacijskega svetnika v pokoju iskrena hvala* M a r i b o r, 19* januarja 1938. Žalujoča žena z otroci Sokol Sokol Dolenji Logatec. 6. t. m. smo imeli 30. redni letni občni zbor, ki je potekel v najlepšem redu Vsa poročila so bila skrbna in pregledna, zato je bila v pretežni večini izvoljena stara uprava. Pritegnili smo še nekaj novih, svežih moči. Razveseljivo je bilo predvsem poročilo gospodarja, da je naš dom saniran, da smo po dolgih letih bojazni in skrbi v svojem in da je ni več sile, ki bi nam dom odvzela. Župno upravo je zastopal župni načelnik br. Franjo Lubej, ki Je z bodrilnimi besedami in splošnim poročilom o stanju So-kolstva dal vsemu članstvu še večjo voljo do dela in sokolske misli. Vneto se pripravljamo na našo predpustno prireditev, ki je največja prireditev naše Notranjske in sega njen glas tudi že v Ljubljano, saj je vsako leto tudi mnogo Ljubljančanov, kakor tudi Kamničanov, Gorenjcev in Dolenjcev med našimi dragimi gosti. Letos smo prepričani, da jih bo še več, ker t>o še vse lepše in prijetnejše. Lahko zaupamo, da se vse dela po načrtih akademskega kiparja Stanka Dremlja. Zato ne pozabite 5. februarja na Babilon v Logatcu, Sokolski dom. Prav pridno se tudi pripravljamo na važne letošnje sokolske zle-te in na našo društveno tridesetletnico, katera bo 7. avgusta. Le delo večno gibanje sloga, bratstvo in ljubezen do Tvr-ševe ideje — to nas bo vodilo v bodočnost. Litijski Sokol. Letošnjega nekoliko pičlo obiskanega občnega zbora 5e je udeležil župni starosta dr. Pipenbacher iz Ljubljane. Društvo je bilo med letom najbolj prizadeto, ko je bil premeščen vzorni starosta, učitelj br. Veno Taufer. Čeprav se ni mešal v politiko, je moral v Dole. Novo upravo bo vodil dosedanji podstarosta br. Gabrijel, za podstarosto pa sta izvoljena 'br. Vojko Šribar in br. Veno Taufer. Vzvišena sokolska ideja terja, da se odstranijo vse ovire osebne prirode, nakar bo Lahko litijski Sokol spet tako j>onosno razmahnil krila, kakor prejšnja leta. Zagorski Sokol je imel v nedeljo redno skupščino. Starešina Kolenc je posebej pozdravil zastopnika celjske župe br. Smrtnika. Razveseljivo je, da so se vrste sokol-skih pripadnikov med letom pomnožile. NTi dvoma, da bo načrt za Petre vo petletko •točno izveden. Mladina spada v sokolske vrste. Kar je značajnega. je ostalo, plevel »e je sam izločil Prirastek znaša 109 članov. Med letom so umrli štirje bratje. Župni starešina br. Smrtnik je poročal o razveseljivem porastu v vsej celjski župi in je obujal spomine na dobo pred 42 leti, ko ie hodil vežbat v Zagorje. Iz majhne sobe je zrasel Sokolski dom. ki ustr?za vsem zahtevam. Lep napredek je priča zavesti, je pa tudi v precejšnji meri zasluga strupenih nasprotnikov Sokolstva. Smo borba rodi usipehe. Vsa poročila so pričala o napredku, posebno še načelnikovo. Tudi blagajna je izkazala pribitek. čeprav so dela v sokolski dvorani tirjala precej denarja. Deio za novi sokolski dom na Lokah se izvršuje. člani se ie zbirajo v lastni hiši. Pri volitvah = ? je pokazala lepa disciplina, izvoljena je bila z majhnimi spremembami dosedanja uprava s starešino Kolencem na čelu. Sokolska vojska v Zagorju, ki šteje nad 500 pripadnikov, naj napreduje! E A Sreda 19. januarja LJubljana 12: Glasbene slike (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: HavajsM napevi (plošče).—14.20: Vreme, borza. — 18: Mladinska ura: Glasbeno oblikoslovje: »Rondo« (dr. Anton Dolinar). — 18.40: Načrtno gospodarstvo sodobne Nemčije (Inž. Rado Kre- gar).__19: Napovedi in poročila. — 19.30: Nac. ura: Teoretični ln praMIčni pomen jugoslov. drame. — 19.50: Uvod v prenos. — 20: Prenos iz opernega gledališča v LJubljani. V odmorih — Glasbeno predavanje ig. Vilko Ukmar) ter napovedi in poročila. Četrtek 20- januarja Ljubljana 12: Mojstri solistične lahke glasbe (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Za oddih igra Radijski orkester. — 14.20: Vreme, borza. — 18: Otroški kotiček (koncert Radijskega orkestra). — 18.40: Slovenščina ta Slovence. — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Savez Sokola kraljevine Jugoslavije. — 19 50: Zabavni kotiček.— 20: Maurice Ravel — uvod tn pojasnila (g. Demeter Zebre), nato skladbe Mauri-ca Ravela s plošč. — 21.10: KlavirsC-d koncert ge. Jadvige Štrukelj Poženelove. — 22: Napoved ln poročila. — 22.15: Operetna glasba (Radijski orkester). Beograd 16.45: Orkestralni in pea-sM koncert. — 20: Pester spored. — 22.20: Lahka in plesna muizika. — Zagreb 17.15: Orkestralni koncert. — 20: Prenos ia Beograda. — 22 20: Ples. — Praga 19.15: Lahka glaetoa. — 20.45: Otroški pevski zbor. — 21.06: Orkestralni tn pevski koncert. — 22.35: Bachove Fikladbe. — V ar. Sava 19.30: Arije ln pesmi. — 20: Pesmi in klavirske skladbe. — 22: Komorna glasba. — Dunaj 11.25: Kmečke godbe — 12: Plošče. — 15.05: Odlomki iz operet — 17.30: Klavirska koncert. —19.251 Koroške slike. — 20.25: Lahka glasba.— 21: Koncert nabožne glasbe. — 22.30: Slagerrji od nekoč. — 23: Stara plesna muaiika. — Berlin 19.10: Iz opere »Prodana nevesta«. — 20: Plesni večer. — 22.30: Prenos iz Stuttgarta. — Miinchen 19.10: Oiparetni večer.—21: Zabaven spored. — 21.20: Orkestralni koncert. — 22.20: Lahka glasba. — Stuttgart 19.15: Drobna umetnost. — 20: Vojaško življenje. — 21: Glasba rokokoja. — 22 25: Melodija s sončnega juga. — 24: Nočni koncert MARK T\VAIN V HOTELU To je bilo se v tistih časih, ko si v Ameriki težko ločil poštenjaka od lopova. Mark Twain je prišel v neki hotel. S seboj je imel majhen kovčeg in dolgo, debelo vrv. Ko ga je lastnik vprašal, čemu vrv potrebuje, mu je rekel: »Vrv pa imam za slučaj, da bi v hotelu začelo goreti. Tedaj se lahko spustim skozi okno...« »Imenitna misel, gospodU je vzkliknil hotelir, »Samo pri nas je navada, da plačujejo gostje z vrvmi prenočnino naprej Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoli Ribnikar. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarna* Fran Jeran. - Za inseratni del je odgovoren Aloj. Novak. - Val f Ljubljani,