Ljubljana, petek 16. junija 1933 MALA ANTANTA V LONDONU V njenem imenu je Beneš med vsemi dosedanjimi govorniki najbolj jasno in določno opredelil stališče in predloge k problemom gospodarske konference Poštnima nlaeana v eotovinL Leto XIV., štev. 138 o jj. avuuLVu. L.juoijana, Lenari jeva uiica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124. 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ui. 3. — Tel. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka uli- . ca štev. 11. — Telefon ŠL 2455. J Podružnica Celje: Kocenova ulica I št. 2. — Telefon št. 190. ^ Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljub-hana št. 11.842, Praga čislo 78.180, VVien št. 105.241. Ob maturah Vrata naših srednjih šol so zatvorje-na. Na zavodih se jc že začela ona težko pričakovana, pa tudi mnogo skrbi in suahu povzročajoča prva velika izkušnja, ki pomeni mejnik v razvoju inteligenčne mladine — matura. Matura pomeni konec prve etape na poti vzgoje in razvoja. Še otroci so prestopili dečki in dekleta prvič prag srednje šole; takrat še brez lastne odločitve, ravnajoči se po smeri drugih, staršev in učiteljev. Kot odrasli mladi življenjski bojevniki imajo zdaj zapustiti zavod, kjer so prebili osem lepih mladih let in ki jim je dal prve temelje one zrelosti, ki naj jo formalno izkažejo z maturo. Ni to zaključek duševnega razvoja, ni še to slovo od mladosti, toda ona mladostna faza, ki se za maturanta odpre, pomeni vendar nekaj popolnoma izpremenjenega, poglobljenega, podčrtanega. Ta mladost, ki se začenja z ab-solviranjem srednješolske vzgoje, zahteva od vsakega posameznika že lastno odločevanje, lastno iniciativo in pred vsem odgovornost za lastno usodo; osebnost mladine dobiva svojo veljavo. Matura je od pamtiveka čas sladko-grenkih sentimentov, je pa tudi postaja na življenjski poti, ki je večinoma odločilna za bodočnost mladega človeka. V današnjih časih je izgubila srednješolska matura mnogo one poezije, ki jo je označevala v onih polpozabljenih letih pred vojno, ko bodočnost mladega sveta še ni bila zakrita s temnimi za-stori in ko še beseda »kriza« ni bila najbolj rabljeni in zlorabljeni izraz besednega zaklada. V onih »lepih časih« ni bilo še dvoma, da bo visoka šola, na katero je vodila po', položila temelj sigurni eksistenci vsakega posameznega absolventa. Skrb je veljala v prvi vrsti izbiri stanu, ki bi se najbolj prilegal lastni osebnosti in ki bi tedaj ustvaril čim največjo notranjo zadovoljnost. Kajti skrbi, da ne bi našel belega kruha, kdor je položil normirane izpite, svet takrat ni poznal, vsaj pri nas ne. Saj je že matura sarna odpirala sigurno in urejeno življenje vsem onim, ki jih ambicija ni gnala na akademska tla. Slovenskega študenta, ki ni zašel z normalne steze, ni čakala samo pogrnjena miza življenja, čakala ga je tudi idealna naloga, da izpopolni nacionalne vrste in pomnoži število onih, ki so ohra-njali naše pozicije v državni in socialni organizaciji. Komur ni bilo dano, da se povzpne na najvišji vrh akademskega znanja in doseže nadpovprečni "ilj, je imel vsaj zavest, da bo obenem, ko zavzame svoje življenjsko mesto, zadostil tudi svoji dolžnosti napram narodu. Razumljivo je, da je bila takrat matura vse pomembnejši, pa zaradi utemeljenih na.d tudi mnogo veselejši in več zadovoljstva vzbujajoči dogodek kakor dandanes. V naših časih sega že v zgodnjih letih skrb za obstanek z ledeno roko v srca naše mladine. Matura ji sicer odpira pot na visoke šole. toda kdo ji pove, kam naj krene potem? Danes statistika ne odpira več pogleda na področja, kjer »je treba ljudi«. Vsa mesta so zasedena in oblegana že od števila usposobljenih reflektantov. Nj se čuditi, če danes ni več onega optimističnega zanosa, ki je bil nekdaj značilen za akademsko dobo. Pa vendar je tudi v današnjih časih še vedno potreba po ljudeh. Narod in država ne moreta biti brez obnavljanja svojih inteligenčnih vrst. Izpremenile so se le oblike tega obnavljanja in njegovi predpogoji. Življenjski boj je postal trši in brezebzimejši; vzdržal ga bo oni, ki bo prinesel s seboj največ intelektualne in moralne sposobnosti. Doba, ko je zadostovala diplomirana povprečnost, je vedno dalje za nami. Naš čas zahteva večje konkurenčne zmožnosti, toda onemu, ki si jo zna s svojo nadarjenostjo in pridnostjo v zadostni meri pridobiti, bo našel svoje mesto. Zato bo zanj že matura — prestop iz srednje šole v akademsko življenje — odločilnega pomena. Kajti že s tem prvim korakom iz ozkega kroga v svet bo moral pokazati voljo in energijo, da si ustvari široko obzorje, ki ga bo usoosabljalo, da se kasneje z uspehom uveljavi. Bolj kakor kdaj je treba danes, da si mladi inteligent osrleda široki svet. Dragocena je pridobitev domače visoke šole za našo vedo in kulturo; napaka pa bi bila, ako bi mladina vezala ves svoj duševni in znanstveni razvoj samo na domače mejnike. Spoznavanje svetovnih centrov, znanje tujih jezikov, stiki z mednarodno kulturo so dandanes nepogrešljivi pogoji za vsakogar, ki hoče doma ali v svetu zavzemati trdno me-s+o. Mnogo možnosti odpirajo zveze s slovanskim svetem. Praga. Brno. Krakov, Varšava so duševna središča. Vi nai bi naši mladini ne ostala tuja. Medsebojni s+iki slovanskih narodov že rla-n^a rvmosročaio. da del naših mladih ljudi nrebpe vsa i neka i semestrov ob ognjiščih slovanske kulture. Pa tudi p^t v velike kulturne kroge ni več za- prta. Pari? ima leto za letom skalno ju- ..------^ akademsko kolonijo; tudi London, 15. junija, d. Včerajšnji govor češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Be-neša na svetovni gospodarski konferenci je zbudil posebno pozornost, ker je kot predsednik stalnega sveta Male antante govoril v imenu vseh treh zaveznih držav. Po kratkem uvodu je dr. Beneš označil stališče Male antante takole: Če so bile države zapadne Evrope in druge velesile po svetovni gospodarski in finančni krizi že hudo prizadete, so bile države Male antante prizadete še bolj, ker tvorijo del onega evropskega ozemlja, ki je bil od dogodkov svetovne vojne direktno prizadet ter je moral prenašati najtežje gospodarske posledice vojne. Naše države so agrarne eksportne države in trpe pred vsem zaradi katastrofalnega padca cen in zaradi izgube tržišč. Pri celotnem delu za gospodarsko obnovo so naše države tako važen činitelj, da bi bila brez njih obnova nepopolna in da bi ne mogla imeti zaželjenega uspeha. Naše stališče je v posameznih točkah programa svetovne gospodarske konference naslednje: Vprašanje dolgov 1. Glede na splošno breme javnih dolgov, ki je ena glavnih ovir stabilizacije valut, kakor tudi eden izmed glavnih činiteljev, ki povečujejo težkoče pri transferu plačil v normalnem blagovnem prometu in obrestni službi, je potrebno, da se vprašanje teh dolgov čim prej reši, ker bi drugače postalo finančno ozdravljenje mnogih držav nemogoče. Stabilizacija valut 2. Valutna stabilizacija in sicer pred vsem stabilizacija glavnih valut sveta je prvi pogoj za zboljšanje svetovnega gospodarskega položaja, čim prej naj se obnovi svetovni valutni standard kot mednarodno valutno merilo. V to svrho je vsekakor potrebna skupna mednarodna akcija. Povsem soglašamo z naziranjem, ki ga je obrazložil francoski glavni delegat, ministrski predsednik Daladier, poudarjajoč osnovno resnico, da se brez stabilizacije valut in valutne sigurnosti ne more doseči nobena večja svoboda v izmenjavi in kroženju mednarodnih dobrin in kapitala. Izenačenje cen S. Znižanje cen in zlasti nagel in prevelik padec cen sirovin sta poslabšala gospodarski položaj tako v notranjosti posameznih držav, kakor tudi v meddržavnem prometu. Prilagoditev cen in razvoj splošno veljavnega nivoja cen naj bi se izvedla v vsaki državi glede na razmere na produkcijskem področju. Gibanje mednarodnega kapitala 4. Kar se tiče obnove mednarodnega gibanja kapitala, je treba razlikovati med ukrepi, ki omejujejo uvoz blaga in kotrolo, ki jo je diktirala potreba, ter med jamstvi, da bo izvoženo blago zares plačano, in vsako drugo kontrolo fluktuacije kapitala. To vprašanje se vsekakor ne more urediti samo zase, ker je v zvezi z vprašanjem plačilne bilance posameznih držav, kar je v veliki meri odvisno od zboljšanja atmosfere zaupanja, ki je za funkcijo celotnega kreditnega sistema tako važnega pomena. Odstranitev ovir za mednarodni trgovinski promet 5. Najbolj aktualno vprašanje jp postopna odprava vezanega deviznega gospodarstva, ki ogroža meddržavno trgovino. Države Male antante so pripravljene skupno in v sporazumu z drugimi državami započeti politiko ki naj bi zasledovala te rilje. Zaželjeni povratek k normalnim razmeram zahteva tudi akcijo za odpravo kontingentov in ostalih restrikcijskih ukrepov, ki ovirajo meddržavno trgovino, kar naj bi se zgodilo čim prej in v čini večjem obsegu, s čimer bi izboljšal i tudi ostali pogoji za odpravo sedanje gospodarske zmešnjave. Države Male antante so pri tem posebno zainteresirane tako glede na industrijsko kakor kmetijsko proizvodnjo. Odprava ovir v meddržavni trgovini se ne sme izvršiti v obliki indireKt-nega protekcionizma s pomočjo vektorskih ukrepov na področju sanitarnih, veterinarskih in sličnih določb. Carinska politika. 6. Kar se tiče carinske politike, moramo vztrajati na izvajanju zmerne carinske politike. in sicer v nasprotju z idejo nezdrave študij v Angliji ni danes več taka ab-normaliteta kakor v starih časih. Pes je tu težka ovira gospodarskih prilik. Toda že v predvojni dobi je nalagal akademski študij našemu dijaštvu žrtve, ki so bile mnogokrat celo večje od današnjih, le drugačne. Slovenski študent je v pretekli dobi znal premagati težave ne samo z življenjsko skromnostjo in osebnim idealizmom, temveč v prvi vrsti s smotreno organizacijo samopomoči. Ta samopomoč bi se morala postaviti še bolj, kakor doslej, na času primerne temelje in urediti tako, da bi nobena obstoječa možnost ne ostala neizrabljena. Naše podporne institucije so morda v marsičem potrebne prilagoditve dobi, v kateri živimo, in njenim potrebam. Tudi novi viri bi se mogli in morali iskati. Vprašanje študija na ni samo zadeva prizadetih posameznikov; v veliki meri ,'e zadeva splošnosti, zadeva naroda in države, ki potiebuje čim najbolj usposobljenih mladih sil. Ni torej samo dolžnost dijakov sami in karitativne javno- in neizvedljive avtarkije. Upati moramo, da bodo upniške države podale dokaz svoje dobre volje s tem. da bodo s svojimi carinskimi ukrepi omogočile dolžniškim državam, da bodo lahko zadostile svojim trgovinskim kakor tudi finančnim obveznostim s povztli-go svojega izvoza. Potreba preferenčnega sistema 7. Na področju trgovinske politike je treba poudarjati načelo splošnega uveljavljanja klavzule o najvišji ugodnosti, seveda s pripustitvijo izjem, ki se imajo posebej dogovoriti. Kot stalna izjema naj bi se priznalo dopuščanje regionalnih ali kolektivnih dogovorov. Vsi ti dogovori naj bi se dovolili, če bi se sklenili pod avspicijami Društva narodov. Kar se tiče začasnih izjem pri klavzuli o največji ugodnosti, ki jih diktirajo posebno težavne razmere, gre predvsem za zagotovitev izvedbe sklepov konference v Stresi glede na preferenrne carine za gotove agrarne proizvode v prid agrarnim državam r srednji in vzhodni Evropi, Kontrola produkcije 8. Države Male antante smatrajo za neobhodno potrebno osnovanje mednarodnega industrijskega sporazuma, poudarjajo pa glede na odločilni pomen za gospodarsko strukturo sveta potrebno, da se ž njim uredi mednarodna produkcija ter cene in da se s posebnimi dogovori uredi tudi v London, 1.5. junija. AA. Današnja seja svetovne gospodarske konference se je začela ob 10.30. Prvi je govoril kanadski delegat Bennet, ki je izjavil, da se Kanada pridružuje Chamberlainovim predlogom glede ureditve vprašanja valut in njih stabilizacije ter da pristaja na carinsko premirje. Nato je portugalski delegat Cairo de Mota izjavil, da je tudi Portugalska za stabilizacijo denarja. Čeprav se ne priznava k teoriji bimetalizma, je Portugalska vendarle pripravljena sprejeti srebro kot pomožni denar ter pristaja na carinsko premirje. Berlin, 15. junija g. Dr. TVasserback, ki je bil imenovan za legacijskega svetnika im tiskovnega atašeja pri avstrijskem poslaništvu v Londonu, je popoldne odpotoval iz Berlina. K slovesu se je zbralo na kolodvoru vse osobje avstrijskega poslaništva, zastopniki ostalih poslaništev in tudi delegat nemškega zunanjega urada. Qliatv.no glasilo narodno socialist ione stranke v \Viirtembergii nava.ia glede na zadnje dogodlke v Avstriji, da je bivši wiirttamiberški deželni predsednik in voditelj centruma dr. Bolz na nedavnem zborovanju krščamsko-sociafae stranke v Sol-nočnost za pravočasno izvedbo potrebnih reform. List pravi, da je dovolj znakov, ki kažejo, da podpira avstrijsko krščansko socialno stranko centrom v Nemčiji. Izjava dr. Bolza je tako jasna, da ni treba iskati drugih dokazov. Zato je treba za-htevati, da naj se v odgovor na ukrepe proti narodno-socialističnemu pokretu v Avstriji uporabljajo slični ukrepi proti nemškemu centrumu. Tudi »Angriff« prihaija z zahtevo, naj se v Nemčiji postopa s centrumom prav tako. kakor postopajo krščanski socialcl v Avstriji z narodnimi socialisti in pravi, naj centrum nikar ne misli, da je nova Nemčija brezskrbna, ksr je obzirna, če se sti, da se ustvarijo pogoji za široko in temeljito znanstveno vzgojo, to nalogo imata tudi državna in avconomna uprava, katerih skrb mora biti v največji meri posvečena dajanju sredstev in pripomočkov za vzgojo onih, ki bodo poklicani, da predstavljajo našo duševno elito. Tudi nri nas mora prodreti spoznanje, da je ozkosrčna štednja na tem polju neproduktivna in kvarna, da izdatki za duševni podvig znanstvenega naraščaja pomenijo plodonosno naložitev, ki bo narodni skupnosti nosila visoke obresti. Ne samo za posameznika, še bolj velja za narod in državo resnica, da zahteva moderni čas zvišanje in oja-čenje konkurenčne zmožnosti in da se bo vzdržal le oni, ki bo mogel v svetovnem tekmovanju izkazati vsaj enako višino svoje inteligenčne in moralne kvalifikacije kakor je v sodobnem kulturnem svetu običajna. To razmišljanje se nam zdi potrebno in koristno ravno sedaj, ko stopa zopet nova vrsta dozorelih mladih ljudi svojo novo razvojno pot, v času mature. prodaja kmetijskih proizvodov v posameznih večjih konzumnih področjih. Velika javna dela Države Male antante se izrekajo za izvedbo načrta mednarodnega urada za delo, po katerem naj bi se izvršila velika mednarodna javna dela, da bi se zaposlili brezposelni raznih držav, na drugi strani pa pomagalo državam, ki so v posameznih panogah nezadostno preskrbljene. Nesebično sodelovanje Male antante Države Male antante ne sodelujejo na svetovni gospodarski konferenci zaradi egoističnih političnih ali gospodarskih ciljev. Vsak uspeh, ki bo dosežen na kateremkoli področju v smislu programa konference. bodo smatrale tudi kot svoj uspeh V zvezi s tem se identificirajo države Male antante z načeli, ki so bila izražena v poročilu pripravljalnega odbora. V tem smislu je ob koncu želel dr. Beneš konferenci popoln uspeh. V konferenčnih krogih podčrtava jo, da je zavzela Mala antanta v vseh perečih prolblemih najbolj jasno in Moločeno stališče ter pri-zmavajo, da se je Mala antanta kot zunanjepolitična celota v smislu svojega norega organizacijske ga pakta dobro afirmirala. Njeno sodelovanje bo zato pri reševanju težkih gospodarskih problemov zlasti vprašam^ Srednje Evrope še prav posebej zaželjeno in dragoceno. Kitajski delegat Sung je v svojem dolgem govoru najprej izrazil voljo Kitajske za sodelovanje z ostalimi državami, da se premaga svetovna gospodarska kriza. Nato je orisal posebne okoliščine, ki postavljajo Kitajsko v čisto posebno situacijo. Naglasil je, da bo kitajski vladi, ki je znala prebroditi svoje notranje težave, izvirajoče iz svetovne gospodarske krize in sovražno invazijo, ne da bi ji bilo treba skleniti nova posojila, mogoče izpolniti vse mednarodne finančne obveznosti, kadar bodo sedanje težkoče odpravljene. Kitajska hoče razviti konzum kitajskih množic in reorganizirati svojo državo, da bo mogla dvigniti eksistenčni nivo naroda in gospodarski centrum nI ničesar naučil, bo sam kriv svoje nesreče in ne nemško ljudstvo. Angleški tisti za Avstrijo London, 15. junija, g. Angleški listi se obširno bavijo z naraščajočo napetostjo med Avstrijo in Nemčijo. »Times« izjavlja med drugim, da je bilo splošno odobravanje, ki ga je bil deležen avstrijski zvezni kancelar dr. Dollfuss na včerajšnji seji svetovne gospodarske konference, izraz simpatij, odobravnaja in občudovanja njegove energičnosti, s katero hoče ohraniti politično neodvisnost svoje države. Avstrija, ki je bila doslej izmed vseh držav v srednji Evropi najmanj bojevita, se mora sedaj braniti pred nasilstvom Nemčije. Postopanje Goringa proti VVasserbacku je v čudnem nasprotju z vsako mednarodno vljudnostjo in z določbami mednarodnega prava. Zadev Habichta in Wasserbacka sploh ni mogoče med seboj primerjati. List zastopa naziranie, da se je Habichtu zgodilo popolnoma prav. »Dailv Telegraph« izjavlja, da so duhovi v Londonu še bolj razburjeni kakor v Berlinu. Dr. Dollfuss je v Londonu razpravljal z angleškimi ministri in italijanskim državnim podtajnikom Suvichem, vendar pa ni pričakovati, da bi Anglija in Italija takoj posredovali. »Morningpost« smatra, da je postopanje nemških narodnih socialistov skrajno nevarno za vso Evropo. Italija, Francija in Anglija ne morejo molče gledati, ko skuša Nemčija Avstrijo nasilno anektirati. »News Chronicle« kritizira pod naslovom »Roke kvišku, Avstrija!« postopanje Nemčije, ki izziva ves diplomatski zbor. V Berlinu živeči diplomati so v nevarnosti, da bodo vsi prej ali slej zaprti, če ne bodo po godu temu ali onemu Hitlerjevemu oddelku. Wasserbak-kov primer je najresnejše svarilo vsem diplomatom. Dollfussov odpor zoper prizadevanje Nemčije, da bi ponižala Avstrijo na provinco Nemčije, spremlja javno mnenje Anglije z najprisrčnejšimi simpatijami. Hitler se ne sme vdajati nobenim iluzijam o vtisu, ki ga je napravil po vsej Angliji njegov napad ra svobodo Avstrije. Angleška transa avstrijskega posojila London, 15. junija č. >News ChromicW poroča, da je bil med avstrijskim kamce-larjem dr. Doillfussoan, angleškim zunamdim ministrom Simonom in guvernerjem angleške emisijske banke Normanom Montagu-jem dosežen sporazum o angleški tranš'. novega avstrijskega posojila. Angleški delež znaša 30 milijonov šilingov in bo bržkone emitiran 12. julija. Cena 2.— Dir NaroCnma znaš* mesecu o um tb.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126, Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon fit. 2440. Celje, Strossmayerjeva ul. 1. Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. standard. Eksploatacija prirodnih bogastev bo glavna naloga. To hoče doseči s sodelovanjem drugih narodov. Zadnji je na dopoldanski seji govoril irski delegat Connoly, ki se je zavzemal za realno politiko pri razdeljevanju blaga in dela med ročne delavce. Irska je prav tako kakor druge države za denarno stabilizacijo in želi, da bi mednarodni urad za delo igral vlogo nekakšne mednarodne kompenzacijske zbornice. Na popoldanski seji so govorili delegati Dominica. Turčije, Mehike, Albanije, Pe ruja, Grčije, Latiške. Haitija, Estonske. Ve nezuele in Nove Zelandije, ki so s«* vsi izjavili za carinsko premirje, odpravo ovr mednarodne trgovine in za stabilizacijo vj lut. S tem je bila splošna debata zaključena Pogajanja za ureditev zapadnih valut Zastopniki francoske, angleške in ameriške narodne banke so danes nadaljevali razgovore o stabilizaciji valut. Ameriški delegati so na tej seji sporočili odgovor svoje vlade. Zedinjene države so pripravljene v načelu pristati na valutno premirje za dobe zasedanja konference, odnosno na dejansko stabilizacijo s pridržkom, da ne nastopijo kakšni nepredvideni dogodki, kakor n. pr. nov padec cen sirovin. Konstituiranje odborov Popoldne ob 17. se je sestalo predsedni-štvo gospodarske konference in sklenilo predlagati ameriškega delegata Coxa za presednika valutnega odbora, delegata Jun-ga in Kinbocka za podpredsednika, Bonne-ta pa za poročevalca. Za predsednika gospodarskega odbora je predlagalo predsed-ništvo konference Colijnsa, za podpredsednika pa Nemca Kraugmanna in Argentinca Lebretona. Te predloge predsedništva je konferenca soglasno odobrila. Odbora začneta zasedati že jutri. Pakt velesil bo podpisan v Londonu Ijondorr, 15. junija, d. »United Press« poroča, da so se štiri velesile po svojih diplomatskih zastopnikih sporazumele, da se izvrši svečan podpis pakta štirih velesil prihodnji teden v Londonu. Po podpisu se bodo takoj pričela podajanja za njegovo konkretno aplikacijo. Pogajanja se bodo nanašala predvsem na razorožitev, da bi se čimprej rešila iz zagate tudi žer»evska raz-orožitvena konferenca. Francoski ministrski predsednik je danes odpotoval nazaj v Pariz. Pred odhodom je novinarjem izjavil, da še ni bil določen dan njegovega sestanka z Mussolinijem. Listi sodijo spričo tega. da se bosta Daladier in Mussolini vsekakor sestala ter razpravljala o italijansko-fran-coskem zbližanju. Obenem potrjujejo tudi vest o bližnjem sestanku med Daladierjem in Hitlerjem. Prerezan telefonski kabel Dunaj. 15. junija AA. Preteklo noč so neznanci prerezali brzojavni in telefonski •kabel, ki >veže Dumaj z Italiijo. Zato je bila dame« avstrijska prestolnica pofpolnoma odirezaina dd Italije. Tudi dunajski radio-telefianški kabel so nezinani zločinci poškodovali. To je že drugi atentat te vrste v Avstriji. Bojkot nemških in italijanskih fašistov v ženevi ženeva, 15. junija d. Borba večine dela\ -ske skupine na mednarodni konferenci za delo proti fašističnemu delavskemu delegatu Raazi im nemškemu narodmo-sociali-stionemu delegatu dr. Levu ter nju.nim set rudnikom se je še poostrila. Ker k včerajšnjemu sestamkiu delavske skupine pod predsedstvom belgijskega delegata Mar-tensa, Raziza im dr. Ley s svojimi eksperti nista bila povabljena, sta pri predsedniku ktonference .protestirala proti bojkotu ter Izjavila, da je nemogoče sodelovati na mednarodnih konferencah sa delo, če se izključujejo i% delavske skupine zastopr tako velikih industrijskih držav. Nov napad bolgarskih teroristov Beograd, 15. junija, n. V pretekli noči sta prekoračila bolgarsko-jugoslovensko mejo dva bolgarska terorista. Okrog 22.30 sta napadla kmetijo Stojana Djordjeviča. V hišo. v kateri so bili zbrani domači, sta vrgla bombo, ki je eksplodirala in Stojana Djordjeviča ubila, njegovo dete pa težko ranila Atentatorja sta nato zbežala. Na begu pa so ju opazili jugoslovenski graničarji, ki so ju pričeli takoj zasledovati. Eden izmed teroristov je bil ubit, drugemu se je posrečilo zbežati čez mejo. Pri ubitem teroristu so našli karabinko sistema »Mannlicher«, 26 nabojev za puško, 9 bomb z označbo »5 S«, hlebec kruha, v katerem je bil strihnin, tobak in cigarete. Avstrijski vojni ataše za Jugoslavija Beograd, 15. junija p. Vlada je izdala agrement za avstrijskega vojnega atašeja v Beogradu podpolkovnika Karla Baierja, ki bo imel stalni sedež v Pragi. To bo po vojni prvi avstrijski vojaški ataše v Beogradu. Prav tako je bil izdan agrement za španskega vojnega atašeja generalštabne-ga majorja Bruna Gaipeloo, ki bo imel svoj sedež v Varšavi. Odhod druge skupine našiti poslancev na Poljsko Beograd, 15. junija p. Nocoj je odpotovala na Poljsko druga skupina naše parlamentarne delegacije s predsednikom Narodne skupščine dr. Kumanudijem na čelu, ki je bila zaradi zasedanja Narodne skupščine zadržana v Beogradu Centrum kot talec Svojo Jezo zaradi poraza v najnovejšem konfliktu z Avstrijo hočejo hitlerjevci razsuti nad nemškimi klerikalci Konec splošne debate besedah so vse države za carinsko premirje in stabilizacijo valut Evropa ne plača več Angleškemu vzgledu so sledile tudi druge države — Francija in Jugoslavija sta odklonili vsako plačilo >Vashinton. 13. junija, d. Snoči je Rooseveit sporočil po radiju, da bo londonska vlada danes plačala 10 milijonov dolarjev na račun juniiskeaa obroka angleškega vojnega dolga. Poudaril ie. da bo s tem delnim plačilom načelno izpolnila svojo dolžnost, tako da ie ne bo mogoče smatrati za insol-ventno. londonske konferenc,* pa Rooseveit nikakor ne smatra za pristojno, da bi reševala problem vojnih dolgov. Kakor poročajo, je angleškemu zgledu sedaj sledila še češkoslovaška vlada. Češkoslovaški poslanik v Washingtonu je obvestil ameriško zunanje ministrstvo, da bo nakazala niegova vlada na račun svojega dolga lOodstotkov danes zapadlega obroka. Isto je storila tudi Rumunija. Na današnji seji sonata je prišlo zaradi vojnih dolgov zopet do viharnih razprav. Demokratski senator Robinson je izjavil, da sta dala VValstreet in banka Morgan pob i d o za revizijo vojnih dolgov. Rooseveltn je očital. da je pristal na angleški predlog bolj zaradi svoiih lastnih nego zaradi državnih interesov. Senat ie zavrnil tudi prediog zakona o znižanju pokojnin bivšim hojevni-kovi. Sprejei je hi) drug zakonski načrt, ki določa mnoco manjše redukcije. Tri glasovanju ie oddalo svoje clfsove za Roosevelta 30 senatorjev proti pa 50. Politični krogi sodijo, da se bodo pričela pogaianja med Zedinjenimi državami ter .Ancrliio» in ostalimi državami dolžnicarni šele meseca septembra. Končna odločitev pa bo ostala v rokah ameriškega kongresa, ki bo o voinih dolgovih razpravljal šele januarja prihodnjega leta. London. 15. junija. AA. V krogih gospodarske konference so dopoldne govorili, da bo francoska vlada poslala danes v \Vashing-ton noto. v kateri bo glede junijskega obroka zavzela isto stališče kakor glede decembrskega lansko leto ter bo do končne ureditve celotnega problema odklonila vsako nadaljnje plačilo. Jugoslavija ne plača, ker ne dobiva reparacij Beograd, 15. junija, n. Vlada Zedinjenih držav se je, kakor na vse ostale države dolžnice, obrnila tudi na našo vlado s prošnjo, da bi ji v smislu sporazuma o plačevanju vojnih dolgov, sklenjenih med Jugoslavijo in Zedinjenimi državami, izplačala dolžno anuiteto 260.000 dolarjev z obrestmi za leto 1932 in 275.000 dolarjev za leto 1931. Vlada je odgovorila na to zahtevo, da ji ie sedaj nemogoče izplačati zahtevani vsoti na račun voinih dolgov. Jugoslavija ne prejema nikakih reparacij, niti drugih prejemkov v gotovini ter ji je zato v okviru proračuna in spričo nemož-nosti, da bi se pošiljala v inozemstvo plačilna sredstva, nemogoče nakazati kakršenkoli znesek na račun jugoslovenskega vojnega dolga. Nov razcep med opozicijskimi radikali P;vši radikalski minister In veljak dr. Voja Janjič zapušča družbo Ace Stanojeviča in snuje lastno stranko Beograjski listi objavljajo odprto pismo znanega bivšega radikalskcga prvaka in ministra dr. Vojislava Janjiča nekdanjemu predsedniku bivše radikalne stranke Aci Stanojcviču, ki velja za voditelja tako zva-ne »srbijanske opozicije«. V svojem pismu pravi dr. Janjič, da noče več sodelovati z bivšimi raciikalskimi prvaki, ker je njihova politika sterilna in za državo in narod škodljiva. Zato izstopa iz njihovega kroga in najavlja ustanovitev svoie lastne stranke, ki jo je krstil za »Radikalno socialno stranko-'. Ali se mu bo ta namera posrečila je seveda več kot dvomljivo, njegovo pismo pa je kljub temu značilno. Ono nazorno kaže vso onemoglost in politično dekadenco onega vedno ožjetfa kroga bivših srbiianskih politikov, ki se bi radi šli »opozicijo** in ki so bili toliko časa up in nn-da malkontcntov tudi v drugih pokrajinah države. Dr. Jarjič je napisal Aci Stanojcviču takole: Spoštovani gospod Stanojevič! Smatram za svojo dolžnost obvestit' vas s tem odprtim pismom, da se z današnjim dnem ločim od vas in od ljudi, ki v Beogradu v vašem imenu in pod firmo radikalne stranke vodijo nekako akci'0, s katero pa doslej niso storili prav nič koristnega r.e za narod, ne za državo. Ta moja ločitev od vas ni poslcdica k:kih osebnih razlogov, ker imam do vas popolno spoštovanje. Moj izstoo je posledica mojega trdnega sklepa, da nočem še nadalje n^nktivno gledati ozknsrčno in koterijsko delo teh vaših to-vprišev, ki ne postonaio v duhu resničnih načel in tradicij radikalne stranke. Zadnji dve let', odkar «i nrisvaiaio pravico govoriti v :menu n>d;ka'ne ^t^anke, niso uspeli riti toliko, da b: sestavili konstruktiven in rea'en načrt in proč^m za konsolidaciio države in n:enih prilik ter za učvrščenie bodočnosti J"tfoslavije in edinstva Srbov, Hrvatov in Slovencev. Pričakoval sem. da bodo ustvarili vcle-potezno narodno in državno po1ifiko. s katero b; narod" in državi skušali prinesti realne koristi. Toda kai kmalu sem se prepriča1, da je vse delo te gospode samo v bre^meinem govoričeniu in modrovanju, v skrbi za osebne položaje in v borbi za šefa in voditelja stranke, četudi je pravi voditelj stranke še živ in čeprav je stranka edina merodajna. da si sama izbira voditelja. Zaradi takih okoliščin sem se odločil, da si vzamem popolno svobodo. V sedanjih prilikah, ki so spremenjene ne samo v Jugoslaviji, nego po vsem svetu, dobivajo gospodarska in socialna vprašanja prvorazredno važnost. Izrazito politični problemi, kolikor so sicer važni za narod, se polagoma umikajo v drugo vrsto ter postajajo samo okvir za ekonomska in socialna vprašanja, ki neposredno prilika jo delavca in kmeta, obrtnika in in-dustrijca, trgovca in konzumenta, sploh vse družabne sloje. Prizadeval sem si, da opozorim na ta dejstva gotovo gospodo in z večjim številom prijateljev sem jih hotel zainteresirati za resen pokret ljudi, ki so ali radikali ali radikalom blizu in ki si prizadevajo, da se izvedejo tudi politične reforme, a kojih glavni napori so usmerjeni na reševanje sedanjih najbitnejših potreb. Toda moj poizkus je ostal brezuspešen. ker se je gospoda prestrašila tc akcije, boječ se, da ne bi škodovala njihovemu ugledu in njihovim položajem. Ta gospoda je šla celo tako daleč, da mi je grozila z izključitvijo, češ da hočem st-anko razcepiti. S tem so mi grozili baš oni liudje, ki v prošlosti nikdar niso predstavljali radikalne stranke, niti niso bili člani njenega glavnega odbora. Po vsem tem sem se odločil zaoustiti to družbo, ker nočem s svojo nadaljnjo pripadnostjo d-iiati priznanja njihovemu skoz in skoz sterilnemu delu. Skupno z večjim številom tovarišev in prijateljev sem se odločil osnovati Radikalno socialno stranko, ki ima nalogo, s pozitivnim delom zbrati okoli sebe vse vrednosti in vso dobro voljo v duhu in pravcu pravega radi-kalizma in socialnega napredka. Želimo pomagati državi, zasigurati mir na znotraj in zunaj ter izbolirati narodu sirom vse države pogoje za življenje. Obveščajoč vas o tem in poslavljajoč se od vas. vam želim izraziti tudi pri tej priliki svoje posebno spoštovanje. Dr. Vojislav Janjič, minister v pokoju. Napro Jovan je učiieliev Beograd. 15 junija, p. Z ukazom Nj. Vel. kralja so na predlog prosvetnega ministra napredovali v 6. položajno skupino naslednji učitelji in učitcljice v dravski banovini: Frama Žigon v f.jubli mi, Alojzij Rerec pri Sv. Jakobu ob ivi, Martina smuk v Šta-Inh pri Novem mestu. Pmica Rant v Šmart-nem pri Litiji, Alojzija Ribičič v Ljubljani. Mnrija Rehar v Mariboru, Josipina Rogiiu v Šmartnem pri Litiji, Marija Dominkuš v Gornji Radgoni, Ivana Deklcva na Vrhniki. Dora Vinšek v Mariboru. Antonija Vavpot v Slovcnjgradcu, Justina Vcber v Žalni. Miroslav \Venigerho1z v Središču ob Dravi. Armeliia Vrenšak v Nevljah nri Kamniku Mara Rerg v Rogaški Slatini. Alojzija Vega v Središču ob Dravi, Miroslav Saherl v Ljutomeru. Ana Zabukovšek v Celju, Leopol-dina Vodopivcc v Toplicah pri Zagorju Josipina Antik v Rogaški Slatl "ti. Marija Jager v Štorah. Ivan Jančič v Cirkovcih Ivana Justin v Tuniicah. Karel Jakopič na Sredniem vrhu, Štefanija Predoš v Perto čah. MarH Pikoš v Dolnii Lendavi, Pavel Pelko v Toplicah, Ignac Pejko v Frankolo vem pri Celiu, Marija Pirnat v \Tovem me stu, Ana Piano v Celju. Anton Pugclj v Staram Lovrencu, Ivana Prebcnšek v Brez iu, Olga Pivec v Žalcu. Ivan Mihelčič na Črnučah. Josipina Mervic v No^em mestu Franc Milenšek v Velenju. Avgust M'ku7 v Ljubljani. Amalija Mandclj v Ljubljani Ernesta Maver v Laškem. Todorn Mejak v Toplicah pri Zagorju, Fmilija Rudolf v Hajdini. Eliza Roškcr v Vitanju. Ivana Ru preht v Smledniku, Anica Turkovič na Je senicah, Frančiška skof v Mirihoru, Janko Škufic v Ljubljani. Friderika Rožnar na Sta rem V'ču. Julija Vandal v Muti. Tekla Vru ner na Bledu, Antoniia Brodnik v Mostah Antonija Kovač v Celju, Simona Kebler na Ptujski gori, Ana Kosec v Trcbniem Viktor Kovač v Celju, Ivanka Klemenčič v Veliki Nedelji. Josipina Kogali na Rake ku, Ivana Križali v Cirkovcih, Marija Ko vač v Hrušici. Armelija Koželj v Rodovi. Josip Kutin v Mariboru, Draga Kogeljnik v Breznu ob Dravi, Ivana Stegovec na Va čih. Marija Smolič v Šmarju nri LjubMani Ana Čermelj v Celju. Cecilija Štele v Kamniku, Venčeslav Šketelj v Novem mestu ^avlina Štolfa v Kočevju. Janko Gačnik v Guštanju, Ivana Gaberšček v Guštaniu. Kri tina Hafner na Jesenicah, Rafaela Hrovat Pavlina Hribar v Radvanju pri Mariboru Dragolja Farasin v Dolnji Lendavi, .losi pina Fon v Celiu, Avgusta Dostal v Ljub ljani in Ciril Delkot v Razboru pri Laškem. Iz državne s!"žhe Beograd. 15. junija, p. Z odlokom ministra za javna dela je tehnični uradnik Vojko Vidmar iz Celja premeščen k tehničnemu oddelku banske uprave v Ljubljani. Z odlokom prometnega ministra so premeščeni poštar Ivan Kranjc iz Dobrne v Stari trg pri Rakeku, Justin Florjančič iz Ptuja v Dobrno in Marija Praznik iz Novega mesta v Ptuj. Seja upravnega odbora Narodne banke Beograd. 15. junija, p. Upravni odbor Narodne banke bo imel 13. junija svojo sejo. Razpravljal bo o sestavi bilance za 30. junija t. 1. Žužemberku, Marija Hofbek v Senovem. I sih in Michalek Velik požar na Grosupljem Ob zaključku lista nam poročajo, da je zvečer izbruhnil na Grosupljem velik požar. Gori tamkajšnja tovarna vrvi in motvozov. Ogenj je zavzel velik obseg, tako da so bili poklicani na pomoč tudi ljubljanski gasilci, ki so odhiteli na Grosuplje malo pred pol 11. z motorko in drugimi gasilskimi pripravami. Eksplozija pri gradnji predora Mulhotise. 15. junija. AA. Pri gradnji predora pri Orbeyu je nastala eksplozija. Trije delavci so bili ubiti, eden pa nevarno ranjen. Nočna plavalna tekma med zagrebško coneordio in Ilirijo se bo vršila jutri ob 20.30 na kopališču Ilirije. Tekmovanje bo v obliki dvomateha. Vsak klub postavi za vsako disciplino po dva tekmovalca, odnosno eno štafeto. Točke se računajo; za prvo mesto 5. za drugo 3, za tretje 2 in za četrto l, pri štafetah dvojno. Program dvomateha bo izpopolnjen z nekaterimi točkami, v katerih startajo samo plavači Ilirije Med temi bo gotovo najbolj zanimivo plavanje na 200 m prosto, kjer startajo štirje najboljši, po jakosti povsem enaki sprinterji Fux, žirovnik, Je- Nemška učenost in temeljitost Nedavno je po naši banovini potoval Nemec Fritz Heinz Reinisch, ki sicer ni nikakršna kapaciteta na nemškem pisatelj skem nebu, zato pa skuša ta nedostatek nadomestiti s pravim pravcatim nemškim šovinizmom. V srce se mora človeku za smiliti sodobna nemška mladina, ki zajema svoio znanost in svoje intormacije o tujem svetu iz člankov sličnih Fritzcv in Heinzev. Reinisch jc namreč opisal svoje potovanje po Sloveniji v daljšem članku in ga priobčil v glasilu hitlerjevske m'adi-ne »Der Jungdeutsche«. izhajajočem v Berlinu. V tem listu slika pod naslovom »Izgubljene nemške dežele onstran Karavank« krasoto naših pokrajin, vendar sc iz vsega vidi, da mož ne zna zemljcpis.ia. Vsa Slovenija mu je del Štajerske, ozemlje od Maribora do Celja pa mu leži »onstran Karavank". Da je v očeh Fritza Ilcinza Slovenija stara nemška posest, mu dokazujejo krajevna imena Kronan, Lengcnfeld, Assling, Radmannsdorf itd., ki jih danes najdeš le še v kakem predvojnem zemljevidu, med narodom pa itak niso bila nikoli znana. Pred vsemi drugimi je Reinischu všeč »lepi Krainbur?«, čigar zidovi da so ostalina nemške gradbene delavnosti iz XI. veka. Slovenci so po njegovih ugotovitvah prišli v sedanjo domovino pred 10^0 leti. ko <=o bežali pred A vari in sc naselili kot pastirji na planinah Julijskih Alp. Ku'turo so dobili od Nemcev in jim zanjo ne izkazujejo nobene hvaležnosti. Najlepši kras štajerske je Bled. kjer je poletno bivališče jugoslovenskega kralja. Blejski grad je sezidal nemški cesar Hcn rik II. 1. 1004., kar seveda ni res, marveč ga je ta cesar le podaril briksenskim škofom, ko so nam Nemci prinesli krščanstvo, v zameno pa zasedli našo deželo in zasuž-nili naše ljudstvo. Ozemlje od Bitenj do Škofje Loke in do Sorice imenuje piscc nemško grobišče. Povsod sama nemška imena, ki se čujejo slovenski, dokler jih nosijo živi ljudje, kadar pa jih čitate na nadgrobnih spomenikih, pa so nemška. Manjše nemške skupine se še danes posloven jajo in iz te zmesi nastajajo vrli, inteligentni in žilavi Slovenci. »Dasi je to najmanjše jugoslovensko pleme in sc od nr>s Nemcev v ničemer ne razlikuje, je vendar od nas oddaljeno zaradi svojega fanatičnega in krutega šovinizma,« ugotavlja pisec x žalostjo. Tako je Fritz Heinz odpravil »štajersko« in prehaja na Ljubljano. Pravi, da je bilo naše mesto šc pred 100 in celo pred 80 leti popolnoma nemško in da se ni v ničemer razlikovalo od drugih avstrijskih pokrajinskih mest. kakor so bili n. pr. Gradec, Line ali Solnograd. Vendar od vse te nemškosti ni ostalo ničesar, vse je porušeno in oropano. Kaj vse je bilo »porušeno in oropano«, tega Reinisch nc more povedati, zato se zadovoljuje s pavšalnim obrekovanjem. Zato pa je Kočevje in Kočevarje obdelal s prisrčno ljubeznijo, vendar ne moremo reči, da bi se jim bil s tem prikupil. Fritz Heinz pravi takole: »Dve uri po železnici od Ljubljane leži mestece Kočevje. V stari Avstriji je označevala beseda »Ko-čevar« trgovca-krošnjarja, ki bodi s svojim košem od kraia do kraja. In eden izmed teh krošnjarjev si jc tu ustanovil svoj dom in mesto je po njem dobilo svoje ime.« Doslej je vsakdo mislil, da so Koee-varji dobili svoje ime od mesta, hitlerjevski narodopiscc pa nas pouči, da smo tavali v zmoti. Kočevje in Kočevarji so dobili ime od krošnie, ki jo v Avstriji imenujejo Kotschcberkorb, tako ukazuje nemška modrost in temeljitost. S3ma sreča, da nam js ni treba verjeti. Nedavno so Kočevarji praznovali C00-letnico, odkar so se naselili na naši zemlji. Tedaj je izšlo mnogo publikacij in pisec bi se bil lahko natanko poučil, odkod so prišli Kočevarji in kako se jim je godilo dalje. Na mestu tega pa pripoveduje Reinisch, da so se priselili s štajerske in da so se v novi domačiji imeli boriti z nego-stoljubno pokra ,ino, z medvedi, volkovi. Hrvati, uskoki in Turki. Hudo je bilo, same zveri okoli Kočevarjev! Toda, čujemo, kako preskoči Reinisch petsto let, da zapoje himno hrabremu narodiču: »'Ali nekega dne so napravili junaško delo, ki jih jc dvignilo v svetovno zgodovino. L. 1m. za Mariborom in Celjem, Ptujem in Slovenjgradcem. ki je zibelka nemškega glasbenika Hugonn NVolfa.« Lahko bi se smejali takim bedarijam, ako ne bi tudi pri njih šlo za sistem, po katerem se nemški mladini vse slovanske pokrajine, ki so nekdaj pripadale Avstriji, slikajo kot »izgubljena in oropana nemška zemlja«, ki io bo treba z mečem pridobiti nazaj. Tako vidimo povsod, kamorkoli se ozremo, kremplje nemškega barbarskega imperializma, ki si hoče na novo zasužnjiti osvobojene slovanske narode. Zastrupljanje mladine, kakršno se kaže v zlobno neumnem, potopisu iz Slovenije, ie nov dokaz, da se Nemci ne marajo odreči pravici sile. ki pa ne more ustvariti nove Evrope. Jutri pridejo Sokoliči in Sokoličice Jutri se bo Ljubljana napolnila z mlado sokolsko gardo. Naraščajnice in na-rašča.jniki bodo prihiteli od vseh strani in poživeli in razvneli s svojimi iskre-čimi očmi naše ulice. Skrbimo in potrudimo se vsi, da bodo med nami veseli in srečni. Prišli bodo deloma z rednimi, večinoma pa s posebnimi vlaki, ki jih bo osem. Prvi pridejo že zjutraj ob pol 5. iz Slavonije in Vojvodine; na potu nekje se jim bodo pridružili mladi Hercegovci in Hercegovke iz mostarske župe. In nato bo prihajal vlak za vlakom največ proti poldnevu. Ob 10.25 pride Dosebni vlak Iz Južne Srbije, ki bo pripeljal s seboj tudi šumadince in Beograjčane. Pol ure za njimi (ob 11.) pridejo s posebnim vlakom Bosanci, drugi dei Slavoncev in Zagrebčani. Ob 11.45, ob 12.35 in ob 14. pripeljejo trije posebni vlaki dečke in dekleta iz štajerskih in iz varaždinske župe. Za njimi pridejo poooldne ob 15.22 Sokoliči in Sokoličice iz Karlovca, hrvatskega Primorja, Dalmacije, na dolenjskih postajah pa se jim bodo pridružile čete iz dolenjskih krajev. Z vlakom ob 16.09 se pripeljejo Gorenjke in Gorenjci. Mladi bratje in mlade sestrice iz Češkoslovaške se pripeljejo ob 17. Poleg o r Vojvodina : Gradjanski brez gola Zagreb, 15. junija Po Hdnevncm odmoru v tekmovanju za državno prvenstvo v ligi se jc danes s tek mo med Vojvodino in Gradjanskim zopet pričelo vrteti kolo sreče za 11 udeležencev te važne in težke konkurence. Gradjanski. ki je veljal za favorita in razen tega igral na lastnih tleh, se je moral zadovoljiti sa mo s polovičnim izkupičkom, Vojvodina pa je zopet potrdila sloves, da tudi z njo posel za točke ni prav lahak. Za Ljubljano je zagrebški rezultat važen še zato, ker bo nasprotnik Gradjanskcga v nedeljo ntts:opi> proti slovenskemu zastopniku v ligi, ki se mora še z ozirom na ta rezultat proti prvo-plasiranemu v tabeli še bolj temeljito nri-praviti za to svoje precej odločilno srečanje. Po današnji tekmi je ostalo stanje prvenstvene tabele skoraj nespremenjeno z eJi-no izjemo, da je Gradjanski kot vodilni pridobil 13. točko, Vojvodina pa 7. in si tudi opomogla na 8. mesto, takoj za Pri-morjem. Razlika golov je ostala seveda ne spremenjena. Vojvodina : Gradjanski 0:0 Za današnjo prvenstveno tekmo med Vojvodino in Gradjanskim ni vladalo posebno zanimanje, dasi sta igra in rezunat pokazala, da je Vojvodina lahko prav resen nasprotnik. Tempo igre ni bil posebrc živahen, kvarno pa je do odmora vp''\il tudi dež, pozneje pa, ko je nehalo deževati, zelo razmočeno igrišče. Gradjanski ie zastreljal več zrelih pozicij, prav tako pa jc imela tudi Vojvodina dovolj prilike, ua bi bila odnesla obe točki. Napadi so se ob j jestransko menjavali, najbolj napeta pa ji bila igra proti koncu, ko sta bila Živkovič v napadu in Mihelčič v golu zelo čest) poslena, vendar se ni na nobeni strani po srečilo doseči rezultata. Publika je spreje la neodločen rezultat v vzklikanjem Voj vodini. 1 ekmo je brez pogrešk vodil g. Petkovič Prvenstvo v Celju SK Celje : Atletiki 4 : 1 (3 : Oj. Celje, 15. junija. Na Glaziji se je danes popoldne odigrala z veliko napetostjo pričakovana prvenstvena tekma med SK Celjem in Atletiki, v kateri je moštvo Celja zasluženo zmagalo s 4 : 1 (3 : 0). Moštvo SK Celja je bilo tehnično kakor tudi kombinatorno mnogo boljše in je razvijalo vse bolj učinkovito igro kot nasprotnik. V prvem polčasi in v drugi polovici drugega polčasa je bilo v stalni premoči. Napad in obramba sta igrala zelo precizno. Tudi vratar Hillit»trer je bil v izvrstni formi Atletiki so bili požrtvovalni, v kombinaciji pa so močno zaostajali; v drugem polčasu pa so razen tega pričeli igrati zelo sirovo. Tekma je bila ostra in zelo živahna. Gole za Celiso zabili v 4 min. Gobec, direktno iz kota, v 12 mm. Stepančič, v 42 min. prvega in v 41 min. drugega polčasa pa Maric. Atletiki so se rešili s častnim golom v 17. min. drugega polčasa. Sodil je g. Nemec iz Maribora objektivno, prezrl pa j3 več očitnih napak in foulov. Gledalcev je bilo nad 000. V predtekmi je rezerva SK Olimpa premagala rezervo SK Jugoslavije z rezultatom 6 : 3. Italiianski polet nreko AtlanflV^ Ortehello. 15. iuniia. AA. General Balbo ie odgodil pol M letalske eskadre čez Ocean Odleteti namerava šele jutri zutraj, če bo vreme jgodno. Nogomet v Mariboru Maribor, 15. junija. Danc-s dopoMne se je vršila na igrišču Maribora prijateljska tekma med I. SSK Mariborom in čakovečkim SK. ki se kon čala necdliočino z 1:1 (0:0). Enajistorica Maribora, ki naj bi ji bila ta tekma nekakšna .arlama va.ja za skorajšnje uastope v kvalifikacijskih tekmah za vstop v li-^e, ni vzela te nahoge dovolj resn>o in je igraia brez volje in ambicije. Doseženi rezultat ni posebno laskaiv, to!a po igri popolnoma zasliuien. Tekmo je solil g. Ve sna ver Motociklistične dirke v Mariboru Maribor, 15. junija. Marlbornki Motoklulb je danes na dirkališču v Teznem otvoril velike mednarodne motociklistične dVke, ki jim je prisostvovalo okoli 2000 gledalcev. Tekme so porekle v a-^ošnom brez večrjih nezgod in so bile zelo na,neto, t-ako da je publika res prišla ra svoj račun. Startalo je okoli 30 lomačih in tujih "iirkačev Med tekmami se je podrl del tribune za gledalce, pri čemer je bilo nekaj oseh lažie poškodovanih Podrobno poroči'o c doseženih rezultatih Tekme, ki se vršijo v skunnem aranžmajn z zagrebškim Motoklubom, se bo^o nadaljevale v nerlelčo. jugoslovenskega sokolskega naraščaja, ki se bo zbral na kolovdvoru in pred njim, jih bo brez dvoma prišla pozdravit tudi ogromna množica ljubljanske mladine in žnjo odrasli, ki hočejo že v mlada češka in slovaška srca vcepiti zavest, da pridejo med brate In sestre, kadarkoli pridejo v naše kraje. Kdor pa more. naj pohiti na kolodvor tudi k prihodu tega ali onega ali večih drugih, zgoraj navedenih vlakov, da bo mladim in idealnim narodnim borcem čim bolj topel že prvi korak na ljubljanska tla. Tudi danes ponavljamo včerajšnjo prošnjo in željo: naj se Ljubljana že za naraščajske dni odene v enako praznično obleko, kakor se bo za glavne zletne dni. Še bolj važno je, da lepo in prisrčno sprejmemo sokolsko mladino, kakor pa odraslo članstvo. Posebne znamke za sokolski zlet Beograd, 15. junija, n. V proslavo prvega pokrajinskega zlefa SKJ in TOleinice prvega sokolskega društva na ozemlju naše kra-lievine. bodo izdane posebne poštne znamke po J.50 in 1.75 Din. .Va znamkah bo slika starešine SKJ prestolonaslednika Petri v sokolskem kroju. Položaj v nacionalni ligi tik pred odmorom Na zadnji glavni skupščini JNS je bi' sprejet pametni sklep, da je treba nuditi nogometašem v poletni vročini mcsec dni odmora. Tako ho letošnji julij tista veliKa cezura, ki bo ločila spomladansko ligaškc tekmovanje od jesenskega. Primorje je odigralo do sedaj devet tekem, prihodnjo nedeljo bo torej s tekmo z Vojvodino absolviralo polovico svojega programa v ligi. Pri tem jc treba sicer vpo-števati, da je naše inoštvo igralo že obe tekmi s Coneordio, zato pa še nobene f Jugoslavijo. Ncglede na to pa bo številčna polovica za nami. Od prihodnje nedelje bo veliko zaviselo, ali bo polsezonska bilanea ugodn:; ali ne. V dosedanjih devetih tekmah je moštvo zbralo sedem točk, kar ni mnogo kar pa trenotno zadostuje za placcment na ugodnem sedmem mestu. Č"e uspe moštvu še ta udarec in,si pribori nadaljnji d\e dragoceni točki, bomo lahko s situacijo zadovoljni. Sicer še vedno nc bo vzroka za ves obup, bo pa položaj skrajno kritičen in nas bo navdajal z morečimi skrbmi. V tem tiči vsa važnost srečanja z Vojvodino. Ta nam prihaja prvič v goste. Ne s prijateljskimi nameni, kajti Vojvodina je mezinjče JNS, v jijencm vodstvu se nahajajo možje, čijih beseda zaleže tudi v savezu. Pa tudi moštvo Vojvodine spada med najnevarnejša v ligi. Jugoslavija in Haj duk sta pustila obe točki v Novem Sadu Vojvodinci se pripravljajo zlasti po zad njem lepem uspehu nad Hajdukom, da po berejo tudi v Ljubljani obe točki Najbolj važna pa je okolnost. da smo s: prav z Vojvodino hudo v laseh za "zpad iz lige. Uspehi ali neuspehi v medsebojnih borbah med temi kandidati so od sile uso depolni. Spomnimo se le po nepotrebnem izgubljene točke z osiješco Slavijo, ne po zabimo pa tudi na dragoceni dve točki i7 Sarajeva. Pogled na tahlico nam zgovorne pove. koliko bi bilo možnih kombir,a:ij r.,1 spodnjem delu samo s temi par ločkami. V nedeljo gre za mnogo. Pač bodo na sporedu še lepe tekme z Gradjanskim, Ju goslavijo. Hajdukom — glede važnosti pa se da z nedeljsko primerjati samo jesen ska tekma sarajevsko Slavijo, pod pogojem seveda, če bodo naši fantje vsaj pri bližno tako ugodno plasirani, kot so prav sedaj. Po nedelji nastopi za naše moštvo že od mor. Drugi bodo igrali še do konca junija nato pa bo nadaljevanje šele zadnjo ne deljo v juliju. Med tem se bomo kopali če bo vreme! Sodniki prvenstvenih tekem V nedeljo v Ljubljani Primorje : Vojvodina g. Podupski (g. Bažant), v Beogradu Jugoslavija : BSK g. Kosenfeld (g. Podupski), v Zagrebu Hašk : Concordia g. D. Petkovič, v Sarajevu Slavija (S) : Hajduk g. M. Popovič (g. joksič). Osiješka Slavija je prosta. Ljubljana: VSK Trig.av : Grafika 2:1 (1:1). Vse športne klulie in organizacije opozarjamo, da v prihodnji nedeljski številki ne bomo mogli objaviti nobenih klubskih objav. Vsi klubi naj svoje objave za nedeljo oddajo že do danes ob 17. in naj jih skrčijo na minimum. SK Celje : SK Jugoslavija. V nedeljo ob 16. se bo pričela na Glaziji v Celju prvenstvena nogometna tekma med Celjem in Jugoslavijo. Tekma bo gotovo prav živahna in zanimiva. Cross countrv v Celju. Jugoslavija v Celju bo priredila v nedeljo ob 11. dopoldne pri »Skalni kleti« cross country v teku na 10 km. Prvo moštvo bo prejelo večji srebrni, prvo celjsko moštvo pa manjši srebrni pokal, najboljši tekmovalci pa pozlačene in srebrne kolajne. Sodelovali bodo najboljši slovenski klubi. SK Ilirija (table tenis). Sporočamo članstvu, da še bodo tudi v naprej vršili redni treningi v zeleni dvorani hotela Uniona, in sicer vsak dan (tudi ob nedeljah od 14. do 20.). Pozivamo vse one, ki svojih klubskih obveznosti še niso poravnali, da to store takoj, v kratkem se bodo vršila tekmovanja za klubsko prvenstvo 1933, na kar opozarjamo posebno Lazarja, Scagnettija, Ti-ča, De Montija, Krevla, scapina, Turnerja in gdč. Luckmanovo. ASK Primorje (nogometna sekcija). Dames od 17. naprej strogo obvezen trening za prvo skupino. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved za daues: Zelo oblačno, pozneje spremenljivo, v zapad-nih krajih nekoliko boli vedro. Zmerne tem perature. — Situacija včerajšnjega dne: Nad jugovzhodnim delom kontinenta še vedm prevladuje barometnjka depresija. V zadnjih 24 urah so divjale nad jugovzhodno Evror< lokalne nevihte. Maši kraji in ljudje Slovo bolgarskih inženjerjev Izlet na Gorenjsko v spremstvu jugoslovenskih tovarišev Ljubljana, 15. junija. Po ogledu velesejma so se bolgarski inženjerji včeraj proti večeru zbrali v 13. nadstropju nebotičnika. V tem krasnem razglednem prostoru, ki je bil okrašen z jugoslovanskimi in bolgarskimi zastavicami, je bila gostom prirejena domača zakuska. Zvečer pa so jih ljubljanski tovariši izvabili na skupno večerjo v »Zvezdi«. G. Krapež je s svojo strokovnjaško spretnostjo vse najboljše oskrbel. Tudi na balkonu »Zvezde« je vihrala bolgarska zastava poleg naše. Oficielno so se večera udeležili gradbeni direktor inž. Matija Kraje kot zastopnik bana, inž. Skaberne za tehnični oddelek banske uprave, dekan tehniške fakultete dr. inž. Kral, za rudarske in-ženjerje univ. prof. inž. Gostiša, predsednik inženjerske zbornice inž. Milan šuk-lje, za mestno občino obč. svet. inž. L. Bevc in za Akademsko društvo jugoslovenskih tehnikov tehnika Turnšek in Tepina. Napitnice, izmenjave med večerjo, so pokazale, kako lepa bratska harmonija vlada med našimi in bolgarskimi inženjerji. Predsednik ljubljanske sekcije Udruženja jugoslovenskih inženjerjev in arhitektov inž. Mačkovšek je po pozdravu gostov in zastopnikov oblasti in organizacij v markant-nih potezah podčrtal stremljenja inženjerjev po medsebojnem sodelovanju, ki so dobila praktično obliko v Federaciji slovanskih inženjerjev. Besede predsednika Društva bolgarskih inženjerjev inž. Geneva na kolodvoru in pred Prešernovim spomenikom so vse globoko ganile in želi. da bi se stiki še bolj poglobili Gradbeni direktor inž. Kraje je goste pozdravil v imenu g. bana, obč. svet. inž. Bevc pa v imenu mestne občine in ljubljanskega prebivalstva. Opisal je obširno predvojne zveze naših inženjerjev z Bolgari, zlasti ko se je 1. 1910. ustanovilo na Dunaju društvo južnoslovanskih tehnikov pod imenom »Jugoslavija«, v katerem so sodelovali tudi bolgarski, na Dunaju študirajoči tehniki. Sledila sta pozdravna govora dekana teh. fakultete dr. inž. Krala in predsednika inženjerske zbornice inž. Milana šukljeta. Po teh lepih napitnicah je inž. Janijuševič iz Beograda intoniral slovansko himno »Hej Slovani«, ki so jo vsi stoje zapeli. Inž. Skaberne je nazdravil gostom v imenu tehniškega oddelka banske uprave, cand. ing. Turnšek pa mlademu bolgarskemu naraščaju. Globoko ginjen se je za vse pozdrave zahvalil vodja bolgarskih inženjerjev inž. Genev, nakar sta še govorila direktor sofijskega tramvaja inž. Kajrakov in predsednik glavne uprave inženjerskih zbornic v Beogradu inž. Smiljanlč. Lep večer je bil zaključen s pesmijo »Na mnoga ja ljeta!« Gostje so se davi točno ob 6. z avtobusi odpeljali v spremstvu jugoslovenskih tovarišev na Gorenjsko. Pot jih je vodila skozi Kranj, Tržič, Begunje, Žirovnico in Lesce na Bled, od tam pa v Bohinj k slapu Savice. V Tržiču so si ogledali tamošnje tovarne. Vse je šlo točno po programu. Iz Bohinja so se vrnili na Bled, kjer je bilo kosilo v hotelu »Jekler«. Po obedu so si ogledali veliko elektrarno v Zasipu. Zvečer so se vrnili v Ljubljano ter z večernim beograjskim brzovlakom krenili proti domu v svojo domovino po prisrčnem slovesu od jugoslovenskih tovarišev in prijateljev. Potreba hitre regulacije Ljubljanice drugih pritokov na Barje Ljubljana, 15. junija. Glavni odbor Vodne zadruge za osušitev T iubljanskega barja je na izredni seji včeraj glede na katastrofalne poplave v dneh 36. do 31. maja letos sklenil naslednjo spomenico: Neprestano deževje je letos povzročilo ponovne poplave na Ljubljanskem barju. Že v začetku in sredi maja so zaradi hudih nalivov nastopile lokalne povodnji in prizadejale polju in travnikom občutno škodo. Dne 26. maja na je prišlo do neizogibne katastrofe. Ljubljanica in njeni pritoki so poplavili na kilometre vse Barje, travnike in njive in vasi Hauptmanco, Lipe in <".'rno vas s šolo. Pod vodo so prišle tudi ceste, tako da j 3 bilo prebivalstvo odrezano od Ljubljane. Škoda je ogromna. Na polju so uničeni skoro vsi posevki in so cenilne komisije uradno ugotovile, da sta glavna pridelka krompir in fižol uničena s 100 odst., isto-tako koruza, korenje in pesa, žito pa z 80 do 00 odst. Krma ie vsa blatna in ne bo za drugo kakor za steljo. Uničen je torej ves letošnji pridelek. Poplavljene kraje si je ogledal inšnektor kmetijskega ministrstva g Viktor Nemčanin ter izjavil, da je škoda res katastrofalna. Celotna škoda se ceni po dosedanjih uradnih ugotovitvah samo na kulturah na 2,100.000 Din, k čemur pride še škoda na travnikih, ki presega gotovo l.OOO.OCO Din Poplava pa je povzročila občutno škodo tudi regulacijskim delom v Ljubljanici. V noči od 26. na 27. maja je narasla Ljubljanica podrla betonski jez, ki je bil zgra jen, da omogoči betoniranje dna novo re gulirane struge Ljubljanice. Voda je po škodovala tudi ostala še nedovršena dela in jih začasno prekinila. Vzrok teh poplav ni samo izredno deževje, marveč v prvi vrsti dejstvo, da se vedno nista dovršeni regulacija in poglobitev Ljubljanice in da še ni ustvarjena možnost za hiter odtuk visokih voda in za osušitev Barja, v drugi vrsti pa, da prihajajo vode iz cerkniške in plannsse doline zaradi regulacije ondotnih pritokov hitreje na Ljubljansko barje Zaradi regulacijskih del, ki se izvršujejo le postopno, je s provizorično zatvornico Ljubljanica zaprta, Gruberjev kanal pa ne more požirati vseh visokih voda. Nevarnost enakih poplav bo obstojala vse dotlej, dokler ne bo izvršena regulacija Ljubljanice. Regulacija Ljubljanice se vleče že izza leta 1908.; svetovna vojna jo je prekinila, po vojni pa se je začela nadaljevati že leta 1920. Nujno potrebno je, da se regulacijska dela čim bolj pospešijo in ne izvršujejo samo postopno v okviru omejenih vsakoletnih proračunskih sredstev, temveč da se izvrši celotna regulacija v enem zamahu in čim hitreje. Tozadevni načrti so že davno izdelani in odobreni po ministrstvu za zgradbe. Glavni odbor Vodne zadruge za osušitev Ljubljanskega barja kot zakoniti zastopnik barjanskih interesentov kmetov prosi in predlaga: da se takoj razpišejo in oddajo vsa dela za regulacijo Ljubljanice; da se zagotovijo za to potrebna sredstva na ta način, da država da svoj prispevek na razpolago iz izrednih kreditov in morebiti iz brezposelnega sklada banovini, mestu Ljubljani in Vodni zadrugi za osušitev Ljubljanskega barja pa naj se dovoli v svrho kritja nanje odpadajočih prispevkov dolgoročno in nizkoobrestno posojilo bodisi od Državne hipotekarne ali Privilegirane agrarne banke ali iz drugega vira; da se pristopi tudi k regulaciji pritokov na Ljubljansko barje, osobito onih iz cerkniške in planinske kotline, za kar so osnovni načrti tudi že izdelani. Le s hitro regulacijo bi bili rešeni barjanski kmetje večnih poplav in ponavljajočih se škod, brezposelni pa bi dobili delo. Tragična smrt otroka Maribor, 15. junija. Danes opoldne se je zgodila ob Ptujski cesti nesreča, ki je zahtevala življenje otroka. Na dvorišču hiše št. 4 se je igral z žogo 5 in pol letni Alojzij Punčuh. Deček se je med igranjem približal nepokriti beton ski jami, eapolnjeni z vodo. Jama je globoka približno 1 in pol metra. Deček je padel v vodo in utonil. Kmalu nato ga je prišla mati klicati h kosilu. Našla ga je naposled v vodi, iz katerega je sicer takoj potegnila, vsa prizadevanja, da bi ga oživeli z umetnim dihanjem, pa so biia zaman. Mariborski reševalci, ki so hitro prispeli na pomoč, tudi niso uspeli s svojimi reševal nimi pripomočki. Truplo nesrečnega dečka je bilo po ko misijskem ogledu prepeljano v mrtvašnico na Pobrežje. Nevarne nevihte Zagreb, 15. junija Včeraj okrog 14. se je zlila nad Zagrebom silna ploha, ki je poplavila nekaj ulic. Tako je bila tudi Frankopanska ulica spremenjena v pravcato reko. Poplave so zaustavile tramvajski promet, nesreč pa ni bilo, ker so pravočasno preprečili, da voda ni vdrla v poslopja in skladišča. Prejšnji večer pa so besnele hude nevihte okrog Splita. Ves torek je bil sploh nevaren za primorske pokrajine. V omižki in poljiški občini je uničila toča velik del nasadov in vinogradov. Huda nevihta s točo je oškodovala tudi otoke in ima tako posebno hudo škodo del Brača. Na splitskem polju toča ni napravila posebne škode, ker je padala med močnim deževjem. Okolica Karlovca, ki je, kakor smo že poročali, hudo trpela že pri prvih popla-val pred tedni, je bila oškodovana tudi v v torek zaradi močnih nalivov in toče. škoda v okolici Karlovca se ceni že na 2 milijona dinarjev. Tudi velik del Bosanske krajine so zajele nevihte tekom torka in srede. Okrog Banjaluke je v torek popoldne po hudi plohi nekaj minut na gosto padala nenavadno debela toča, ki je napravila veliko škodo po njivah in vrtovih. Reka Vrbas je zaradi nalivov in naraslih pritokov silno narasla. Posebno huda toča pa je bila v nedeljo in ponekod tudi v torek okrog Metkovi-ča. Take nesreče ne pomnijo niti najstar-ši prebivalci. Največjo škodo imajo vasi Rao, Kremen in Podgradina. V tej vasi je bila toča tako gosta in močna, da je nekemu kmetu na pašniku ubila tri krave. Strela je zanetila požar Ptuj, 15. junija Včeraj okoli poldneva so se spet zbrali črni oblaki nad Ptujem. Nastala je nevihta, med katero je tudi večkrat treščilo. Strela je udarila tudi v stanovanjsko poslopje Ivana Petroviča na Mestnem vrhu pri Ptuju. Poslopje je bilo na mah v plamenih. Ogenj se je prenesel tudi na gospodarsko poslopje, ki je bilo s slamo krito. Poslopja so bila delno lesena, zaradi česar je ogenj kaj hitro opravil svoje, posebno še, ker ni bilo zadosti vode na razpolago. Ptujski gasilci, ki so prihiteli na pomoč, so se omejili le na reševanje premičnin, ki so jih delno rešili. Žrtev plamenov pa je postalo tudi mnogo poljskih pridelkov. Požar je razen tega uničil eno svinjo in eno tele. Poslopji sta do tal zgoreli. K sreči je stalo poslopje bolj na samem in požar ni toliko ogražal sosednih poslopij, škoda je le delno krita z zavarovalnino. Krvava sedmina Beograd, 15. junija Naši pravoslavni bratje spoštujejo na prav izreden način spomin svojih mrtvih. »Parastosi« in »pomeni« se na pokojnikovem grobu prirejajo tretji in sedmi dan po smrti, potem štirideseti dan, po preteku pol leta in ob vsaki obletnici, m tu ne gre samo za cerkveni obred z molitvami in r prelivanjem« groba z vinom, temveč se daje tudi »dača«, prava pravcata pojedina na grobu. Udomačila se je pa tudi že od nekdaj navada, da se »dača«, zlasti se, če je slabo vreme, ne daje na pokopališču, temveč doma, kamor se povabijo udeleženci spominskega obreda na pokopališču. Delavcu Milosavu Jakiču je umrla mati pred 40 dnevi, pa ji je sedaj »dal pomen« na pokopališču. Ni pa pripravil »dače« na pokopališču, temveč je povabil sorodnike, prijatelje in znance, ki so se udeležili obreda na pokopališču, v svoje stanovanje, kjer jih je čakala »dača«. Bilo je jedače in pijače. Povabljenci so se, kakor pač gre ob taki priliki, tiho in mirno zalagali in govorili večinoma le o pokojničnih dobrih lastnostih. Toda sčasoma pa je začela delovati dobra kapljica in družba je postala vesela, dokler se ni najprej potihoma, potem pa vse glasneje začela oglašati pesem in se je »sedmina« tako izprevrgla v veselo zabavo. Tedaj je izginil iz sobe eden teh veselih sedminarjev in ni bilo dolgo, pa se je vrnil s — cigani. »Sedmina« se je izpremenila v svatovščino in pesem in glasba sta postajali vse glasnejši in po-skočnejši. Če bi bilo vse to ob belem dnevu, bi se pač nihče ne bil pritoževal, ker ga pač ni Beograjčana, ki bi ne hotel poslušati vesele ciganske glasbe, toda >: pomen« je bil pod večer, »dača« pa zvečer, pa se je tako pelo in sviralo v pozno noč, da vsa okolica ni mogla zatisniti očesa. Stvar je postala nevšečna tudi hišnemu gospodarju in njegovi ženi. Vstala sta in šla »posredovat«. Sedminarji so mislili, ko sta vstopila, da sta tudi prišla na »dačo« in so jima hoteli napraviti prostora. Toda ko je gospodinja začela grajati njihovo hrupno zabavo, češ, da se tako ne časti spomin mrtvih, je bil takoj ogenj v strehi. Sedminarji si niso dali kvariti svoje zabave in voznik Adam Poljakovič se je ceio toliko razhu-dil, da je potegnil nož iz žepa in skočil na gospodinjo in gospodarja. Lahko si je misliti, kakšen krik in vik je nastal. Vse se je gnetlo iz sobe na dvorišče, kjer se je metež nadaljeval, dokler ni opomin; »Bežite, orožniki!« razgnal vso družbo. Stvar pa ni bila tako nedolžna. Hišna Da vam pa lasje ostanejo zdravi, jih je treba tudi negovati. Prhljaj je znamenje, da lasje niso zdravi in da prefi izpadanje. Zaradi tega je potrebno, da se pri feh znakih takoj zatečete k pravemu sredstvu lasne nege. Tako sredsivo je staroznani, klinično preizkušeni in od mnogih sfro-kovnjaških avforifef priporočeni PIXAVON in Pri stalni negi s Pixavon in Pixavon-Shampoonom preneha izpadanje las in prhljaj, lasišče, se okrepi in lasje dobe zopet svoj naravni sijaj, fer se dajo prav lahko frizirafi. Tako imafe zopet lepe lase, kajti zdravi lasje so lepi. iT gospodinja je bila tako hudo ranjena, da so jo morali prepeljati v bolnico, dočim pa gospodarjeve rane niso bile tako hude. Bojevitega voznika so orožniki našli šele po daljšem iskanju. Streznil se je šele v zaporu. Sokoisko društvo Ivančna gorica Vlom pri belem dnevu Trebnje, 15. junija Včeraj dopoldne se je neki v modro obleko oblečeni moški pripeljal s kolesom v smeri proti Ljubljani v vas Plusko pri Trebnjem, ker je vlomil med odsotnostjo domačih skozi majhno okno v hišo posestnika Josipa žukovca, po domače Svečeve-ga iz Pluske, tam odprl s sekirico omaro za obleko in odnesel iz nje eno novo moško modro obleko, srebrno moško uro z zlato verižico, žensko zapestno zlato uro. dva zlata poročna prstana in 1000 Din gotovine v srebru. Vzel je pa tudi nekaj drobiža iz ženske denarnice. Ukradene predmete bo vlomilec gotovo izkušal kje vnov-čiti, na kar se prebivalstvo opozarja. Nekaj tednov prej se je isti moški pripeljal s kolesom v Plusko, se tam ustavil in se pogovarjal z ljudmi. Menda je izbiral že takrat potrebne informacije, da je zdaj mogel tako hitro izvršiti vlom pri belem dnevu sredi vasi in tako rekoč pred očmi ljudi. Orožniška patrulja iz Trebnjega je tako^ začela zasledovati vlomilca. Pri boleznih ledvic, seči, mehurja in danke, omili naravna »Franz Josefova« grenčica tudi silne težkoče pri potrebi v zelo kratkem času. Spričevala iz bolnišnic potrjujejo, da je »Franz Josefova« voda, ker olajša potrebo brez bolečin, zelo priporočljiva za redno uporabo za staro in mlado. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. na Dolenjskem je najmlajše in najdelav-nejše društvo, kar jih je bilo v zadnjih letih pri nas ustanovljeno. Pred dobrim letom komaj so sklicali u-stanovni občni zbor in so kratek čas svojega obstoja tako marljivo delali, da so člani po pravici ponosni na svoje društvo. Kljub težkim časom si je odbor s starosto br. Bršnja-kom na čelu stavil za svojo prvo nalogo, postaviti si svoj lastni dom. S kulukom in tudi denarnimi žrtvami nekaterih članov so že minulo jesen pričeli z gradnjo doma, ki je bil pred zimo tudi že pod streho. To je pa le del nameravane zgradbe, v katerem je velika telovadnica z gledališkim odrom. Dvorano so letošnjo pomlad tudi znotraj uredili, prav tako tudi oder, za katerega so naslikali dekoracije prvak naših slikarjev Fer-do Vesel, predsednik višnjegorskega sodišča g. Močnik in učitelj g. Thurnher. Doslej so igrali že več prav uspelih iger, ki jih z veseljem obiskujejo tudi sosedje iz bližnjih krajev, saj so si domači igralci že takoj spočetka stekli glas najboljših dile-tantov med bližnjimi gledališkimi odri . V kratkem pa nameravajo nadaljevati z gradbo doma, v katerem so določeni drugi potrebni društveni prostori s knjižnico in prostori za občinski urad, orožništvo, za uradovanje sreskega načelstva ob določenih dnevih, posebno pa za poštni urad, ki je sedaj v Stični ,ki je dobre pol ure oddaljen od železniške postaje. Ivančna gorica se je zadnja leta zelo povečala, na novo je bilo ustanovljeno več industrijskih in obrtnih obratov tako, da bo domačemu poslovnemu svetu zelo ustreženo, kadar bodo vsi našteti uradi združeni pod eno streho v Sokolskem domu. Mlademu sokolskemu društvu gre vsa hvala, saj je dokazalo, da so tudi v sedanjih težkih časih mogoči uspehi, če se le več dela in manj besediči o krizi. Na sliki je videti del dograjenega doma, v katerem je velika telovadnica in gledališki oder. POVEČANO SLIKO 13X18 dobi vsak, kdor kupi pri meni film in ga da kopirati. Poslužite se prilike in poskusite! Foto Tourisi Lojze šmuc Miklošičeva c. 6., vis-a-vis hotela Uniona. Majhen donosek k našemu Shakespeareju Polagoma pa gotovo dobivamo pomembnejše Shakespearejeve igre v slovenskem prevodu. Pravkar smo dobili v vrsti Župančičevih prevodov »Hamleta« (Tiskovna zadruga), občudovatelje velikega genija bo gotovo zanimala ugotovitev, da je pričujoči prevod že četrti ali bolje, celo p;ti slovenski prevod te igre. Pa tudi to, da je »Hamlet« prvo Shakespearejevo delo, ki je bilo prevedeno na naš jezik, in hkrati prvo, ki je bilo pri nas uprizorjeno. Prvi ga je, po vsej priliki, v začetku sedemdesetih let prevel nekdanji glavni urednik »Slovenskega Naroda«, Miroslav Malovrh. v svojih dijaških letih v Celju. Tam nekje so ga uprizorili dijaki in Malovrh je ig-ral naslovno vlogo. Prevel ga je iz nemščine in v prozi, prevod je ostal v rokopisu. ki se je bil izgubil. To dejstvo je ob neki priliki pokojni M. Malovrh osebno povedal piscu teh vrstic. Malone ob istem času je Hamleta iz izvirnika v verzih prevel Dragotin šauperl, duhovnik labodske škofije. Del tega prevoda je izšel 1874. v J. Pajkovi »Zori«. Rokopis hrani Dramatično društvo v Ljubljani, kakor omenja na navedenem mestu »Zorin« urednik, če bi ta prevod bil znan celjskim dijakom, bi ga bili gotovo rajši uporabili, kakor da so igrali prevod v prozi. Med neznane prevajalce shakespeareja sodi tudi ameriško slovenski pesnik Rev. Andrej Smrekar, ki je umrl 1913. kot župnik slovenske župnije v Collinwoodu pri Clevelandu, O., v Zedinjenih državah ame- riških. Med drugimi Shakespearejevimi igrami je imel prevedenega tudi Hamleta, dasi mogoče tudi samo deloma. To je dejstvo, ki je bilo in je znano mnogim njegovim prijateljem in znancem, dasi ni Smrekar razen prevodov več angleških pesmi ničesar priobčil in so rokopisi izvršenih prevodov in izvirnih pesnitev izginili s številnimi drugimi vred. Kako težavno je prevajanje Shakespeareja in kako lahko na videz brezpomembna besedica škoduje pravemu razumevanju njegovih del, naj za primer služi prva vrstica znamenitega Hamletovega samogo-vora v obstoiečih treh slovenskih prevodih. Pri šauperlu se ta stih glasi: >NAl' biti al' ne biti je vprašanje.« Cankar ima: »Biti — ne biti ? — to je z d a j vprašanje.« Župančič: »Biti, ne biti: to je t u vprašanje.« Angleški izvirnik se glasi: »To be, or not to be, that is the que-stion- — V izvirniku ni ničesar, kar bi opravičevalo vstavljanje besedice »zdaj« ali »tu«. Vsaj Cankar jo je povzel iz nemških prevodov, kjer je bila vnesena bržkone zaradi vrzeli v ritmu. Dasi pa je tako neznatna in na oko malenkostna, vendar docela iz-preminja zmisel, kakor so dokazali poznavalci in raziskovalci Shakespeareja. Po vsej priliki šauperlov prevod na tem mestu še najbolje odgovarja duhu izvirnika. Nedavno je nekdo v enem naših dnevnikov (res da zadaj) pisal, da igrajo Shakespeareja v nekih prav eksotičnih jezikih, in dostavil, da je temu vzrok — razširje- nje angleškega jezika. Torej: Shakespeareja igrajo, ker je bil Anglež, ne zaradi tega, ker je največji pesniški genij sveta in zgodovine!! Skrajni čas je pač že, da nehamo izobraževati naše ljudstvo z nemškim šun-dom. Jo«, polj. Madžarska literatura v Jugoslaviji Za kongres Penklubov v Dubrovniku je izšla posebna številka revije »Kalangya«, ki jo izdaja madžarski literarni krog v Subotici. Tu čitamo o položaju madžarske književnosti v Jugoslaviji med drugim: Madžarski književniki iz Bačke in Bana-ta si pred vsem prizadevajo, da bi ustvarili madžarski manjšini v Jugoslaviji samostojno književnost, ki ne bi zavisela od Budimpešte, marveč bi ustrezala svojstve-nosti tega ljudstva in njegovemu sedanjemu položaju v izpremenjenih razmerah. V ta namen so pričeli 1. 1928. izdajati revijo »Vajdasšgi Ir&s« (Vojvodinski spisi), ki si je nadela nalogo, da izvrši prelom z budimpeštanskim kulturnim centralizmom in se poglobi v domače ljudstvo, njegove probleme, njegovo gorje in njegove sanje. Iz naroda za narod! Ta smoter pa je bil preveč drzen, zakaj bilo je treba porušiti mnoge, čvrsto zakoreninjene predsodke in nazore v dušah pisateljev in či-tateljev. »Vajdas&gi Ir&s« so izhajali samo poldrugo leto, ker jih občinstvo v nerazumevanju njihove naloge ni dovolj podprlo. Lani so se mladi pisatelji zopet opogumili in so ustanovili literarni časopis »Ka-langya«. Obenem so dobili samostojno madžarsko založbo, ki pod imenom »Jugoslo-venska madžarska knjižnica« izdaja vsak mesec po eno knjigo, medtem ko »Knjižnica Kalangya« izdaja štiri knjige na leto. Med njimi so spisi večje literarne kvalitete, ki bodo prej ali slej prodrli čez mejo. »Kalangya« prinaša v prvovrstnih prevodih tudi jugoslovenske avtorje. Tako je izdala v knjižni obliki antologijo sodobnih srbskih pesnikov, več dramatskih del, romanov in potopisov. »Kalangya« je v 5. številki priobčila prevod pesmi Otona Župančiča »Vseh živih dan« (Minden el5 nap dala), pesem je prevel urednik te revije Ko m 61 Szentele-ky. Revija je okusno opremljena in priča po svoji vsebini in obliki o resnih kulturnih stremljenjih madžarske manjšine v Vojvodini. Gledališki dogodek v Varšavi Ze ponovno sam ob raznih prilikah poudarjal, na kakšni višini j? dobro poljsko gledališče in koliko bi ee lahko od njega naučili drugi narodi. Poljski teater, kakor sa imam pred očmi, ne goji sistema zvozd-nikov, marveč polaga ves poudarek na dobro ubrano aneambelsko igro. Pri študira-nju posameznih dramatskih del n? kvarijo njihovega bistvenega značaja s preveč radikalnimi posegi režiserja ali pa s stilu nasprotujočo igro igralca. Dati dobro celoto in predvsem celoto, to je naiočitnejše prizadevanje poljskega gledališča, in v tem uspeva. Kdor pozna Shyffmannov »Teatr Polski«, ve, kako pristna in strastna je igralska umetnost v tej hiši. Tudi Solskaga državna gledališča so v tem pogleda kar vzorna. Ni še dolgo, kar se je tem zares reprezentativnim gledališčem pridružilo novo gledališče, ki kaže podobna stremljenja, podoben zalet kvišku, namreč teater »Ate-neum« v Varšavi, tam. doli ob Visli, v >Uli-ci Czerwonego KrzVza«. Njegov voditelj je Štefan Jaracz. Novi oder je pritegnil vrsto močnih igralcev, k.i imajo tu Široke možnosti izži vetja svoji umetniško tvornih sil. Tudi stalni gostje starega »Teatra Pol-skega« radi zahajajo sem, zakaj umetnost, ki jo »Ateneum« nudi, je zares mikavna. Tu uprizarja sedaj »Zemeto« (Maščevanje), toda največji uspeh ima L. Ricejeva »Ulica"-. »Ateneum« je uprizoril ta komad v režiji samega Jarcza, ki ob?nem igra morilca. Irena LorentoAviczovvna je ustvarila izvrstno inscenacijo. Stopnice vodijo z odra v avditorij. Po stopnicah leže vsepovprek deske in med njimi gori svarilna svetilka, dokler je v drugem dejanju, ki se odigrava zjutraj, ne odstranijo. S kulisarijo. ki je izpeljana prav učinkovito in kaže zakotno velemestno ulico, je bila močno dvignjena prepričevalnost dejanja. Henryk Godomski je spisal ilustrativno glasbo. Dejanje samo? Dogajajo se kaj preproste reči. Življenje revežev z običajnimi nevoljami. drobnimi radostmi in skromnimi užitki, sicer pa ve-lko bede in mnogo zlobe. In v tej revščini je dekle, ki najde nekoliko ljubezni; nekdo boža njegovo drobno srce in potem: ljubosumje, nesporazrmi in na drugi strani: za-konolom, sleparstvo, umor. Jarczu je zadostovalo nekoliko potez, da je vtelesil lik morilca s toliko silo, da ga zlahka ne pozabiš. V vsem zares kipi pravo življenje, utripljejo človeška srca. dogajajo se resnična stvari, toda vse to ima takšno umetniško barvitost in tako prepričuje, da se ni čuditi, če pomeni ta komad največji gledališki uspeh letos Varšavi. Doslej so »Ulico« uprizorili ved kot stokrat, večer za večerom in vedno je bila razprodana. Jarczev oder je bil zasnovan kot ljudsko gledališče, vendar pa je pokazal toliko tvorne 6ile in resnično umetniških stremljenj, da je prekosil marsikako drugo gledališče. Umetnost »Ateneja« ie taka. da se ji moraš vdati. Tudi men? je osvojila, zato vidim v tem gledališ&J obogatitev evropskega gledališkega življenja. Gerhard Krause. Domače vesti 1 * Polovična vozna cena za pokrajinski sokolski zlet. Opozarjamo občinstvo, da uživa 50 odstotni popust na železnicah za predzletne in glavne dneve • tem, da kupi zletne znake ir železniške legitimacije, ki jih naroča po lokalnih sokolskih društvih. Vsak nečlan kupi na železniški postaji cel vozni listek, ki velja s potrdilom zletnega odbora, da se Je res udeležil zleta, za brezplačen povratek domov. Z zletnim makom je združen brezplačen poset vseh javnih prireditev. ♦ Poljski glas o zbllžanju med Jugoslavijo in Poljsko. Ob priliki obiska jugoslovenskih parlamentarcev je krakovski >I]b 14. v Unionu v Mariboru skupaj s tovariši iz vziporedmega letnika. ♦ Himen. G. Josip K a 1 a n, veleposestnik gostilničar in mesar v Bregani se je 14. t. m. poročil z grtč. Zorico Radejevo, hčerko g. Martina Radeja, posestnika, gostilničarja in župana v Čatežu. — Dan««, se poročita v Ljubljani direktor Higienskega zavoda g. >:r. Karel Petrlč in gdč. Vida č e s n i k o v a iz znane kraševske narodne rodbine v Knežaku, Bilo srečno! ♦ Letovišča, ki so upravičena do voznih oiajšav. Generalna direkcija državnih železnic je odTedila posebne vozne olajšave t korist razvoju tujskega prometa in letovišč. Kraji, ki izpolnjujejo .pogoje letovišč, bodo deležni gotovih voznih olajšav za svoje obiskovalce, treba pa je izvesti klasifikacijo krajev, ki se pciglašajo kot letovišča. Za letovišče more biti prianam kraj, ki izpolnjuje najmanj naslednje pogoje: nadmorska višina najmanj 700 m, gotova frekvenca in dovodno število urejenih prebivališč za letioviščarje. Med letovišča, ki so upravičena za svoje obiskovalce do voznih olajišav, so med drugimi všteti to že priznani od prometnega ministrstva tudi naslednji kraji v dravski banovini: Kranjska gora, Dovje, Raiteče-Planica, Kamin i k in Jezersko. ♦ Rateče - Planira na Gorenjskem je zelo priljubljeno planinsko letovišče z zmernimi cenami in gostoljubnimi prebivalci. Krasni izleti, gozdnati »prehodi in lahke in napor-n^jše ture. Novost za Rateče je brzojavni in telefonski urad, ki ie bil po dolgem prizadevanju letos narejen. Kdor bi rad bival t tem lepem letovišču, naj ee obrne na Tujsko-prometno društvo, ki daje vee potrebne '.n-formacije in pošilja na zahtevo brezplačno prospekte. ♦ »Službeni list« dravske banovine objavlja v svoji 48. šrteviSki od 14. t. m.: Navodila za izdelavo pravilnika o gradbenih taksah, na redih o o zaščiti javnih cest to varnosti prometa za dravsko banovino ter posamezne take naredite od policijskih uprav, odnosno od mestnih načelstev za Ljubljano, Maribor, Celje in Pttij, nadalje imenovanje komisije za pravosodni državni izpit, v Ljubljani in objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin. ♦ Emigrantsko društvo >Krn« za sreza Črnomelj in Metliko je na pobuido Zveze jugoslovenskih emigrantskih združenj sklenilo, da priredi velik tabor, združen z veliko narodino manifestacijo, v Črnomlju 6. avgusta. Ministrstvo za promet Je napTC-šeno za četrtinsko vozno ceno. Vsa društva v Beli krajini se prosijo, da na ta dan ne prirejajo nastopov. ♦ Betoniranje splitske obale. SiplitSka mestna občina je začela že pred nekaj meseci betonirati Wilsonovo obalo ta so se dela vršila, dokler so dopuščala denarna sredstva, ki jih je dala na razpolago banska uprava. Ta sredstva pa so zadostovala samo za manjši "del projektiranih del ta ee je sedaj splitska mestna občina obrnila na finančno ministrstvo s prošnjo za kredit od 2 milijonov dinarjev iz splitskega kal-drminskega fonda. Iz Beograda so ie zahtevani od mestne občine vsi pripravljeni načrti za popolno izvršitev beton iranja ta je to najboljši znak, da bo posodilo odobreno to da se bo lahko že v najkrajšem času prekinjeno delo nadaljevalo In popotooma izveidlo. ' ♦ Nova železniška proga Tuzla-Brčko. V Tuzli so se mudili več dni zastopniki neke velike francoske podjetniške družbe, ki namerava še tekom letošnjega leta zgraditi železniško progo Tuzla-Brčko. Zastopniki so si ogiledali vee teren in odpotovali nazaj v Pariz. Definitivna o«očitev bo v nekaj dneh, ker je ves projekt odvisen od dovoljenja francoske vlade glede iavosa vahit. • V procesu pred državnim sodiščem proti Brodarju ta tovarišem je branitelj dr. Krek, sklioueoč m na neko scmMjo deželnega sodišča v Ljuibljaai, iapodbijai verodostojnost orožnika, ki je nastopil kot priča. Ker je bil v našem listu orožnik Ambrož tč Vid navedem kot nezanesfcjdva priča, looatao taiavtljacno, 'tia je bilo to ime zamenjano ta da proti Am/b rožiču ni bito nič označenega zoper njegovo čast. • Zanimiv epor med občinske upravo ln židovsko cerkvene občino v Brodu. židovska cerkven« Občina v Brodu je vložila proti občinski upravi na bansko upravo in na vlado pritožbo zaradi kršenja avtonomnih pravic cerkvene občtae. Do spor«, ki živo zanima vse prebivalstvo Broda, je prišlo takole: Rodbina meščana Josipa Krau-sa, ki je bil že pred 20 leti pokopan na židovskem pokopališču, je prosila za dovoljenje ekshumacije in sa prevoz pokojnikovih ostankov ta njegovega nagrobnega spomenika v Djakovo. židovska občina pa je zahtevala pristojbino od 10.000 Din, ker smatra grobnice ta spomenike za svojo cerkveno last. Zastopnik rodbine pa ni hotel plačati visoke pristojbine, ki pa je obi-čajma v takih primerih, ta se Je dbnnll na občinski urad, ki mu je zastonj dovolil ekshumacijo ta prenos spomenika. Občinska uprava s tod i na stališču, da je pokopališče njeno ta da imajo verSke Občine na njem posebne pravice samo, kar ae tiče obredov. • Organizirane pekončevanjs kobilic ss je začelo včeraj po vsem severnem Bana-tel, «1« bi se okraji letos obvarovali strašne nesreče, ki so jo povzročile kobilice že večkrat, posebno p« lani, ko so uničile poleg nasadov tudi vse travnike in pašnike. O način« letošnje bort>e proti tem strašnim škodljivcem smo,že ofoširno poročali. Najvažnejše je to, da se s strupenimi pltai in s ognjem uničijo zalege, ki so od lanskih kobiličniih krdel ostale v zeuriji. Po natančno izdelanem načrta sodelujejo pri tej akciji poleg domačega prebivalstva tudi vojaki. • Zaradi izzivanj* smrtnonevarne poškodovan. Pod tem naslovom smo 4. maja prinesli vest, da je Fukšič is Gajevcev ia®ivai rekrute, ki so ga narto nevarno poškodovali. Kakor nam poročajo, s« Je »godila pomota r kraju. Anton Pnkšič i« Gajevcev ni bil takrat v Moškaojcih ta tudi ni imel nikakega opravka * rekruti. • Tatvina. V h »o upokojenca Bezjaka Ignaca na Vurfeemgu je bilo nedavno vilom-ijeno skcei podstrešje, kjer eo tatovi odstranili eno desko ta ae e&ozi odprtino splazili v sobo, odkoder so odnesli več oblek, zimsko ta poletno periio. Orožniki to tosleMiii tatu v osebi Križanca Franca, posestniškega sina i« Jiršovcev, M je tatvino priznal. Pri preiskavi »o ukradene predmete tudi detao našli. Križanec Je izpovedal!, da sta tatvino skupno tovršila s nekim Kol ari čem Jožefom, katerega pa orc&r-: . še niso dobili. • Tovarna Jes. Reieh sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izvriitev. u— Nove dražbe. Mestni magisfcra/t Je za 15. julija razpisal več dražb, na katerih pridejo na prodaj najrazličnejši predmeti, tako budilke, stroji, omare, razno pohištvo ln celo dva klavirja. Vsega bo prišlo na dražbo 89 zarubljenih premičnin v skupni canitai vrednosti 42.350 Din. Ti predmeti so bili zajrufbljeni strankam, ker niso plačale raznih občinskih davščin. u— Zatekla se Je rjava psica. Lastnik naj pride po njo k vratarju javne bolnice. u— U. F. nogavice ta res trpežne razne svilene, floraste in kratke nogavice ima tvrdka Miloš Karničnik, Stari trg. Pri zapeki, krvnem prenapolnjen ju trebuha, kongestijah, bolečinah kolknih živcev, pri bolečinah v kolku, zasoplje-nosti, hudem srčnem utripanju, migreni, šumenju v ušesih, omotici, pobitosti, povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica izdatno izpraznjen je črevesa in osvoboditev od občutkov tesnobe. Iz Celja Iz Ljubljane u_ Drevi ob 20. bo v FlHiartnonični ttvorani I. sklepna produkcija jportencer donž. konserratorija. Spored je naslednji: Gadlatia Reinhoid zaigra Beethovnov Ron-do v g-čura ta Bralrcnsov Soherzo v es-molu. Zatem ifr.ata g. Bajde Oton (čelo) ta Gallatia Retahold (klavir) Krealovo sonato za čelo in fcla/vlr. V IM. točki nastopi zopet g. Gallatia a Sukovim Večernim na-strojenjem in Dvofakovo Humoresko v b-moloi. Nazadnje torajata Satat-Saonsov I. koncert za čelo in klavir g. Bajde Oton in Gallatia Retahold. čelist Bajde Oton je ab-soiviral koncem šol. leta 1&32-33 srednio šolo drž. kcmservatorija. Nadaljnji dt je preminila včeraj gospa Frančiška Č e r-n e t o v a. K večnemu počitku Jo bodo položili Jutri ob 1*6. na p^kopaMšftn pri fiv. Križu. Pokojni blag spomin, žalujočim naše iskreno sol al je! u_ živahen tržni dan tfe bil v sredo. Po dolgem času je bil ves prostor popolnoma zaseden. Sadni trg, ki je že fWber mesec kafzal praenoto je bii v sredo bolje zaseden ker Je prišlo na trg mnogo j««od ta borovnic. Borovnice, ki so Iblle prejinji dan še po 5 Din, so bile sedaj ie po 3 Dta 1. Tudi rdeče Jagode so se zaradi obilice pocenile <*d> 10 na do 8 Din liter. Neka Metli-čanka je prinesla prve češnje, ki jiti Je prodajala po 8 Dta kg. Domač grah Je bil k do 5 Dta kg, mnogo Je bilo na trgu novega krompirja. Prevladuje še vedno iz Italije uvodteni novi krompir, ki je bil po S •dio 6 Dta. V sredo se je na trgu pojavil tudi okoliški novi krompir (kifelčar) po 5 Dta ing. Italijanski srtročfii fižol >cook< je Ml na debelo 14 Dta kg, narvadni zeleni po 8.50 Dta ta rumeni dalmatinski po 8.50 Din na debelo. Na drobno so bile splošne cene stročjemu fižolu od 10 do 1« Dta kg. Kumare so bile po 12 Dta log. e— Uspela poučna predavanja. Sreski veterinarski referent g. Šribar iz Celja je imel 215. in 28. maja v šoli na Dobrni, 28 maja in 11. t. m. pa na Polzeli štiri dobro obiskana poučna predavanja o živinorej in drugih gospodarskih vprašanjih ter o političnem položaju. Poslušalci so z velikim zanimanjem sledili zanimivim izvajanjem Predavanje na Dobrni je obiskalo 250 do 300 oseb. Slična predavanja bodo v krat kem tudi v Letušu in Št. Juriju ob Taboru. e— Izpremembe v občinski upravi v Veliki Pireiici. Z odlokom banske uprave so razrešeni naslednji člani občinske uprave v Veliki Pirešici: občinski svetovalci Martin Jezernik, Martin Kokol in Jakob Srebočan ter občinski odborniki Anton Hrusti, Josip Jelen, Lovro Kos, Tilen Razderšek, Franc Vasle, Franc Vaš, Ivan Verdev ter umrli odbornik Franc Falant. Na novo so imenovani za občinske svetovalce gg. Alojzij Kramaršlč, župnik v Galiciji, Franc Kos in Josip Siter, za občinske odbornike pa Ivan AJhtik, Franc Arnšek, Ivan Naraks, Ivan Pečnik, Franc Pemovšek, Anton Rez-man, Franc Stamol, Anton Štefančič, Jakob Veler in Martin Zolnir. e— Lastniki koles v občini celjski okolici, ki so oddali prometne knjižice za bi cikle pri sreskem načelstvu v Celju, naj dvignejo prometne knjižice v nisarni občine Celje-okolica na Bregu od petka 16. t. m. dalje. Vsakdo mora prinesti s seboj potrdilo o prijavi v okoliškem občinskem ura du, sicer se mu evidenčne tablice ne morejo izdati. Vozila je treba 22. in 23. t. m pripeljati k olombiranju. Iz Maribora a— Poseti ii Češkoslovaške. JC-liga sporoča, da bo priredil znani pevski zbor »šest-i;actka< iz Olomuca ob koncu L m. in v začetku julija veliko koncertno turnejo po naših krajih. Nastopil bo med drugim v Zagrebu, Ptuj j, Cilju in Miriboru. Koncerti ea bodo vršili pod protektoratom krajevnih JČ-lig in naših reprezentativnih glastvanih organizacij. V Mariboru bo »Seetnactka« koncerti rala v soboto 8. julija v Unionski dvorani. Turneja je v glavnem zasluga prof. g. rir. Vybirala, znanega prijatelja našjga naroda iz 01>muca, kjer so prav pred kratkim gostovali in bili izredno ljubeznivo sprejeti naši Trboveljski slavčki. a— Tudi Dravsko polje se zanima za šah. V nedeljo 18. t. m. se bodo spoprijeli za šahovsko prvenstvo našega Dravskega polja najboljši šahisti iz Frama in Orehove vasi kar na 8 deskah. Pokroviteljstvo nad prireditvijo ima občina Orehova vas. Turnir bo na vrtu g. Primca v Hotinji vasi in se bo pričel ob 14. Po turnirju bo igral simultanko proti vsem ša-histom, ki bodo hoteli pomeriti svoje moči in znanje z njim, srednješolski profesor g. Ivan Lešnik, ki bo odigral tudi nekaj slepih partij. a— Pobeg od doma. Železničar Franc Romih iz Trstenjakove ulice je policiji prijavil, da ie pobegnila brez dovoljenja v sredo dopoldne od doma njegova 191etna hčerka Anica in pustila doma svojeca osemmesečnega nezakonskega otroka. Nekemu sosedi j? dekle reklo, da gre v Sombor, kjar 6i bo poiskalo kako službo, staršem pa j 3 pustila listek, na katerem jim obljublja, da bo kmalu poslala d?nar za preživljanje otroka. Oče prosi policijo, da ji pomaga vrniti hčerko domov. a— Nesrečen padec. Predvčerajšnjim popoldne je padel na Koroški cesti 701etni zasebnik Avjjust Rešek tako nesrečno, da se je občutno poškodoval na slavi. Reševalci so ga na svoji postaji obvezali, potem pa od-premili domov. a— Pes ga je popadel. V Ciril-Metodovi ulici v Studencih je napadel predvčerajšnjim velik pes, ki je tekal kljub najstrožjemu kontumacu prost in nezavarovan po cestah, lSletnega sina zlatarskega delavca Albina Gartnerja in ga nevarno obgrizel. Deček je bil obvezan na rešilni postaji, lastnik psa pa je bil ovaden. a— Izpred sodišča. Včeraj se je pred velikim senatom okrožnega sodišča zagovarjal 27-letni Anton Valant od Sv. Jerneja na Pohorju, ki je ustrelil v aprilu z lovsko puško kočarico Antonija Ribičevo, pri kateri je stanoval. Iz obtožnice je razvidno, da se je obtoženi Valant ob svoji naselitvi pri kočarju Matevžu Ribiču dogovoril z njim za mesečno najemnino lo Din, kar pa bi po dogovoru lahko tudi odslu- Malo pri dežju fai malo pri soncu in vetesejem |e srečno pri koncu. Zo končanem zborovanju so napravili učitelji izlet na Trško goro. n— Sreski odbor JRKD v Novem mc-fa bo imel letno skupščino 18. t. m. ob 10.30 v mestni posvetovalnici z običajnim dnevnim redom. n— Prijave za I. pokrajinski sokolski zlet v Ljubljani sprejema tajnik Sokola v Norem mestu br. Anton Ogrin do 17. t. m. n— Zatiranje šmarnice. Sresko načelstvo bo organiziralo vrsto predavanj o potrebi zelenega precepljevanja šmarnice in drugih samorodnic. S temi predavanji bo združen tudi pouk o borbi proti peronos-pori in o tekočih delih v vinogradih. Predavanja bodo v raznih občinah in bosta predavala kmetijski referent g. Vrisk in pomočnik kmetijskega referenta g. Fili-pič. n— Drago plačana slivovka. Pred sodnik se je moral zagovarjati zaradi tatvine sli vovke prileten kočar Janez Hočevar, donu nekje od Rake. Obtoženec je imel skrivališče pokradene slivovke v gozdu v neki j«z-bečji luknji, kjer je imel tudi samokres ir večje število vitrihov. Mož je bil obsojen na 6 mesecev strogega zapora. Iz Slovenske Bistrice sb— Naša podružnica SPO. ki ee že dalj j časa pripravlja na gradnjo planinske kočo pri Sv. Treh kraljih na Pohorju, je na zadnji seji sklenila ustanoviti za to zadrjgo, kateri bo načeloval industrijec g. Ivan Zuraj. Iz Konjic nj— V dopolnilo »Slovencu« na dopisa iz Konjic v št. 131 in 132 poročamo, da sedita v preiskovalnem zaporu okrožnega sodišča v Celju zaradi suma, da sta izvršila kaznivo dejanje, Alojzij Kuk, tajnik Kmečke hranilnice, in urar Josip Ficke, oba vneta pristaša arhidiakona g. Tovornika. O poteku te zanimive kazenske zadeve, tekom katere bodo prišle najbrže na dan še prav čedne stvari, bomo točno in vestno poročali o pravem času. Toliko k poročilu »Slovenčevega« dopisnika v št. 131 pod naslovom »Odkrita kovnica srebrnikov v Konjicah«. nj— Poseben vlak je dovoljen za obisk potujoče kmetijske razstave r Poljčanah na dan 1. julija z odhodom ob 7.10 iz Konjic in « povratkom iz Poljčan ob 21. Prebivalstvo na progi Konjice - Zreče nai uporabi red;ii vlak z odhodom iz Zreč ob 8.03, Iz Ptuja j— Kino bo predvajal v soboto ob pol 21. in nedeljo ob pol 19. in pol 21. film »M« (Diisseldorfski morilec). Dodatek kulturni film ZKD in Foxov tednik. j— Realna gimnazija v Ptuju. Namesto 2-S. t. m. se bo letos zaključilo šolsko leto 24. t. m. Sprejemni izpiti za prvi razred bodo 26., po potrebi tudi 27. t. m. Za izpit se je treba priglasiti do 24. t. m. j— Ugotovljena identiteta utopljenca, Poročali smo, da je pred dnevi izv: lekel iz Drave stražnik g. Peklar neznanega utopljenca, katerega identiteta se je sedaj ugotovila. Gre za 26 letnega zidarja Ivana Poliča od Sv. Barbare v SI. goricah. Pred kakimi 14 dnevi se mu je odpel na Dravi čoln, za katerim je plaval, a so ga v vodi zapustile moči in je utonil. Pokopan je bil na rogozniškem pokopališču. Otvoritev Sokolskega doma v Braslovčah V Braslovčah, lepem in prijaznem savinjskem trgu, so v nedeljo otvorili Sokolski dom. Zgrajen je preprosto, toda okusno in v teh hudih časih kakorkoli pripomogli do uresničenja dolgoletnih želj domačih Sokolov. Ob 2. popoldne so fantje v narodnih ne- praktično. Pod svojo etreho ima društvene šah, jezdeči na težkih kanjih, otvorili spre-prostore in trisobno stanovanje, pa seveda —J *—1 " veliko dvorano z gledališkim odrom. Dvorana je 21 metrov dolga, 10 m široka in 6 m visoka, zelo svetla in zračna. V prizidku so še garderobe in kopalnica. Ob domu je prostrano letno telovadišče. V nedeljo 11. t. m. je otvoril novo sokolsko trdnjavo ban g. dr. Drago Marušič v navzočnosti domačna župana g. Josipa Omladiea, sreskega načelnika 2- dr. Vidmarja, župne- ga staroste br. Smertnika in odbora braslov-škega sokolskega društva e starosto br. Lu-šinom in pode ta ros to br. Maršičem na čelu. Od blizu in daleč so prihiteli Sokoli, da prisostvujejo tej redki elavnosti in tako Izrazijo svojo pohvalo in zahvalo vsem, ki so vod skozi trg, ki je bil ves v zastavah in v zelenju. Živahno pozdravljan se je sprevod z godbo vrnil na telovadišče, kamor je medtem iz Ljubljane prispel pokrovitelj slavno-sti ban g. dr. Marušič. Starosta br. Lušin v lepem nagovoru očrtal zgodovino braslov-skega sokolskega društva in posebno prisrčno pozdravil navzoče ustanovitelje društva. Br. Smertnik je v imenu celjske sokolske župe čestital domačemu Sokolu na dokončanem uspešnem delu. župan g. Omladič je pozdravil g. bana in vse navzočne, nato pa je učenka narodne šole deklamiraia lepo priložnostno pesmico. S pozivom na delo za narod in državo je g. ban zatem otvoril novi Sokolski dom, ki ga je prevzel v varsitvo br. Jakob Rojšek. Po otvoritveni svečanositi ee }e pričdla javna telovadba, ki sta jo vodila načelnik br. Tone Omladič in načelnica s. Olga Maršiče-va e pomočjo s. Metke Rajnerjeve. Spored je bil izvršen v brezhibnem redu. Posebno je ugajala skupina malih kuharjev in kuharic. Najbolje pa eo bile izvedene skupinska vaja domačega društva v šestna jetorici, ki so tudi zaključile spored. Nebo je nagradilo to delo in trud z lepim vremenom in nič ni motilo pomembne svečanosti, ki bo ostala častno zabeležena v braelovški kroniki. Gospodarstvo Uspešen zaključek velesejma Navzlic ne baš ugodnemu vremenu, ki je skoro vse popoldne grozilo s temnimi oblaki, je bil včeraj poset našega velesejma izredno velik, kakor smo ga vajeni iz prejšnjih let ob nedeljah. Naš velesejem je torej tudi letos prinesel lep uspeh. Sredi težkega boja za gospodarski obstoj nam je viil novega poguma. Nič manj kakor 622 tvrdk se je vzlic slabim časom odločilo razstaviti svoje odlične proizvode in pokazati svoj napredek. Razstavni prostor od -10.000 m^ je bil docela zaseden, in to pred vsem z domačimi razstavljalci, zakaj letos je bilo le 12% inozemskih tvrdk na velesejmu. Tako se je letošnji velesejem vršil v znamenju naše domače industrije in obrtniške produkcije, kar je vsekakor zdrav pojav. Od domačih produkcijskih panog sta bili najlepše zastopani tekstilna in pletilna'industrija, ki kažeta zadnja leta lep razmah, nadalje usnjarska industrija in konfekcija, pohištvena industrija in obrt, pa tudi kovinska in težka industrija sta napravili \ mogočen vtis. Odlično je bila zastopana tudi živilska industrija. Tuje tvrdke so bile iz Avstrije, USA, Bolgarije, ČSR, Danske. Francije, Madžarske, Nemčije in Švedske. Med specialnimi razstavami je omeniti pred vsem tujsko-prometno razstavo Dolenjske, ki jo je priredilo agilno društvo »Krka«. Tudi letos je društvo ljubiteljev malih živali »živalca« priredilo svojo razstavo, ki je bila prav lepo obiskana. Prvič pa smo imeli letos elegantno razstavo por-tretskih fotografij, ki so jo priredili ljubljanski fotografi in je žela vsesplošno priznanje. Idilična je bila razstava »Ljubiteljev prirode v stanovanju«, ki se je številni obiskovalci niso mogli dovolj nagle-dati. Oni, ki so razmeroma velik poset velesejma takoj prve dni pripisovali bolj radovednosti, so morali kmalu spoznati, da se Zahteve organizacij denarnih zavodov Kakor smo svoječasno poročali se je 25. maja vršila v Beogradu konferenca predstavnikov vseh organizacij denarnih zavodov v naši držaivi zaradi enotnega formuliran ja predlogov za sanacijo naših kreditnih odnošajev. Sedaj objavlja f \ru-žen.je vojvodinskih bank v svojem biltenu daljše poročilo o tej konferenci, iz katerega posnemamo v glavnem naslednje. Predstavniki vseh profesionalnih organi-nizaci.; našega denarništva iz Zagreba, Ljubljane, Novega Sada in Sarajeva (razen beograjske organizacije) smatrajo za izhodiščno t-očko »vsakega sanacijskega u'vre-va likvidacijo kmečkih dolgov, na ta način da te dolgove deloma pirevzaime Priv. agrarna banka. Ker se predstavniki organizacij denarnih zav<*"ov niso mogli soorazneneti s predstavniki Udruženja bank v Beogradu so poslali posvetovalnemu odboru za ureditev kroditnih od.no-ša:ev rri trgovinskem ministrstvu v Beo-srra' resolucijo, >v kateri ugotavljajo, da je skrajna potreba, da se s sirootrenimi učinkovitimi in naglimi ukrepi pristopi k lečenju splošne grajvodarske krize. V nrvi vrsti ra je v tej nameri treba odstraniti kreditno krizo, ki ovira in onemogoča .'vsako gospodarsko aktivnost in spravlja goHpcdE.TiHke edinice v nemožnos-t, da za '■'ost i jo svojim obveznostim. Ker so denarni zavedi najvažnejši faktorji pri .podeljevanji kredita ir. pri zbiranju kapitala, zato je potrebno, da postanejo mobilri in da normalno ipioslujejo. Zaradi vznemirjenja vlasratelrev in z tasti zaradi zakonitih ukrepov, ki so dovedli 'fto ustanovitve plačevanja kmečkih doligw in obveznosti drugih gospodarskih stanov, je prišla velika večina denarnih zavodov v stanije i m.oib i ln ost i in ne more zadoščati zahtevam uipnikov, seveda tudi ne oskrbovati gospodarstva z novimi krediti. Ker brez normalizacije poslovanja denarnih zaivodriv ni mogoče obvladati kreditne krize, zato so po mišljenju predstavnikov denarnih zavodov potrebni brez odlaganja nas-lednji ukrepi. S pomočjo novih denarnih sredstev je treba mobilizirati sigurne in dobre ter-tja t« ve denarnih zavodov, zlasti terjatve ipri kmetovalcih, industrijcih in samoupravnih telesih in sicer na ta način, da r3i za ta posel sipecialno določene ustanove ■z novimi denarnimi sredstvi prevzele od ■denarnih zavodov te terjatve in jih iapla ča!e. Tak ukrep bi denarnim zavodom zopet prinesel potrebno likvidnost i.n bi jih usposobil, da. z novimi krediti oskrbiijo gospodarstvo. Odpadla pa bi postopno tudi notreba o moratorijskih ukrepih, ne samo za denarne zavode temveč tudi za 'druge ffosoodonske panoge. Urediti je treba vprašanje obrestne mere Narodne banke in drugih denarnih ustanov z namenom, 'da se gospodarstvu olajša obrestno breme. Denarnim zavodom Če treba dati davčne olajšave, zlasti pa je treba maksimirati samoupravne doklade in prinesti zakon o samoupravnih financah. Potrefbni pa so takoj tudi zakoni, ki naj ureddo vsa vprašanja v zvezi s sanacijo denarnih zavodov in drugih gospodarskih panog. Gospodarske vesti — Združenje trgovcev v Ljubljani opozarja ljubljanske trgovce, da se vrši glavna skupščina Zveze trgovskih združenj v nedelio 18. t. m. v Kamniku ob 9. uri dopoldne. Vabljeni so vsi na to manifestacijo slovenskega trgovstva, zato naj nihče ne i/ostane. Po zborovanju ie projektiran izlet v Kamniško Bistrico. — Predsedstvo uprave. Niederostrerreichische Escompte-Ge-sellschaft na Dunaju sanirana Skupaj z bilanco za 1. 1931 je Niederosterreichische Fscompte-Gesellschaft objavila važne spremembe. ki so bile izvršene v cilju sanacije zavoda. Zaradi nove ocenitve aktiv je nastala potreba znatnih odpisov Za te odpise so bile porabljene vse rezerve zavoda (42 milijonov šilingov) in skoro vsa delniška glavnica, ki se zniža od 54 milijonov šilingov ( v razmerju 50 : 1) na 0.72 milijonov šilingov Istočasno pa se znova poviša delniška glavnica na 29.5 milijonov šibngov Nove delnice so že prevzeli poleg nedavno z državnimi sredstvi ustanovljene amortizacijske blagajne tudi inozemski in teresenti. Amortizaciiska blagajna, ki je dobila od fržave vsega za 140 milijonov v množicah posetnikov skriva tudi pravo kupčijsko zanimanje, ki ga je treba le vzbuditi. Pomembnejši zaključki so bili skoro v vseh panogah, zlasti v strojni in kovinski industriji, v pohištvu, v fini mehaniki, v radijski in elektroteh. potrebščinah, v vozilih in bicikljih, v športnih predmetih, poljedelskih strojih, v pletarstvu, v tekstilnih izdelkih, v usnju, krznu, vezivu in čipkah, v galanteriji in bižuteriji, v živilih, v gradbenem materijalu in glasbilih. Kupci so bili skoro iz vseh delov države. Tako se je pohištvo prodalo v dravsko, primorsko, savsko in drinsko banovino ter v Beograd, stroji pa v dravsko, savsko, primorsko, moravsko, dunavsko in vrbasko banovino. 90.000 posetnikov Obiskovalcev je bilo okrog 90.000. Od teh je dopotovalo na podlagi sejemske legitimacije iz oddaljenejših krajev države oziroma inozemstva približno 9500 oseb, in sicer iz dravske banovine 50.S odst., iz savske 11.6 odst.. iz vrbaske 1.9 odst., iz primorske 4.1 odst., iz drinske 1.8 odst., iz zetske 0.4 odst., iz dunavske 8.5 odst., iz mo-ravske 6.8 odst., iz vardarske 0.7 odst., iz Beograda 6.5 odst., skupaj iz Jugoslavije 93.1 odst. in iz inozemstva 6.9 odst. Inozemski posetniki so dospeli zlasti iz Avstrije. Italije. Nemčije, Švice, .Madžarske, Bolgarije, Turčije, Grčije, Češkoslovaške in Luk semburga. Tako nam je letošnji spomladanski ve lesejem prikazal bilanco našega gospodarskega napredka, ki ga tudi kriza nI usta vila, ker je naš človek delaven in vztrajen in gleda z optimizmom na skorajšnji konec današnjih težkih razmer. Od 2. do 11. septembra t. 1. se bo vršila letošnja jesenska velesejmska prireditev »Ljubljana v jeseni«, v katere okrilju bc prirejenih več velikih popolnoma novih raz stav. dinarjev denarnih sredstev, je od banke prevzela tudi še za 65 milijonov vrednost in upnikov. = Tudi avstrijski izvoz lesa se polagoma dviga. Po najnovejših statističnih podatkih je 'Avstrija v prvih štirih mesecih t. 1. izvozila 25.049 vagonov lesa nasproti 23.198 vagonom v istem razdobju leta 1932. Od tega izvoza odpade 4143 vagonov (lani 3447) na okrogli les igličastega drevja in 15.567 vagonov (11.465) na rezan les igličastega drevja. = Nadaljnji protekcijonistični ukrepi Avstrije. Kakor poročajo z Dunaja, se v avstrijskem trgovinskem ministrstvu izdeluje prerilog za razširjenje režima uvoznih prepovedi. Gre predvsem za industrijske izdelike. predvsem za železo in železne polfabrikate (profilno železo) katerih uvoz naj bo v bodoče vezan na uvozno dovoljenje. V kmetijskem ministrstvu pa razpravljajo o načrtu, da se uvede prisilno mešanje domače z uvoženo pšenico. Kvote naj bi se določale mesečno. Za rž naj se uvede uvozno dovoljenje, ker je domača produkcija dosegla višino domače potrebe, iza oves pa že obstoja uvozna prepoved. = Peronospora na hmelju. Hmeljarsko društvo za Slovenijo poroča: Ne le po lastni ugotovitvi, nego tudi po izjavi dr. inž. Ctvbora Blattnega iz Prage, se je v naših hmeljskih nasadih zaradi mokrotnega vremena pojavil neljubi gost — peronospora, na katero je Hmeljarsko društvo že opozorilo vse hmeljarje. Kot prvo obrambno sredstvo je priporočalo skrbno zbiranje vseh okuženih poganjkov (oosebno pa tako zvanih »koštrovcev« ter njih uničevanje v ognju. Nekateri hmeljarji, 'ki so kuštrov-ce zbirali, so jih kljub temu potem pod-orah. s čemer so si napravili novo vališče za neljubega gosta. Hmeljarji! Pripravite se pravočasno na drugo obrambno sredstvo, t. j. na brizganje s priporočeno brozgo. = Stanje hmeljskih nasadov v Nemčiji. to poročilih iz hallertauskega okoliša (od H>. t. m.) so topli dnevi binkoštnega tedna zelo pospešili rast hmelja. Zadnje mrzle noci pa so ta razvoj znova ustavile. Tudi nevihte so v gotovih legah povzročile škodo m se je v teh nasadih tudi peronospora posebno močno pojavila. V zvezi z neugodnim vremenom je peronospora tudi v drugih legah močneje napadla rastlino. Večina nasadov pa se še vedno ugodno razvija, kar je pripisati skrbni negi. Mnogi hmeljarji so nasade škropili že četrtič. — Aa nurnberškem hmeljarskem trgu je tendenca nadalje zelo čvrsta, čeprav je malo prometa. Spaltski hmelj se je zadnje (ko^?^1 P" 2S5-295 mark za 50 kg (98.90—102.40 Din za kg). = Znižanje glavnice. V smislu sklepa občnega zbora in po odobrenju kr. banske uprave znižuje »Kovina«, prva jugosl. me-talurgična industrija d. d. v Mariboru delniško glavnico od 3,750.000 na 1,875.000 dinarjev s pretiskanjem nominala delnic od jO na 25 Din. Repertoarji LJUBLJANSKO NARODNO GLEDALIŠČE DRAMA Petek. 16. ob pol 21.: koncert pevskega društva Krakovo - Trnovo ob pol 21. Sobota. 17. ob 14.: Srce igračk. Mladinska predstava. Znatno znižane cene od IP Din navzdol. — Ob 20.: Tartuffe. C. Nedelia. IS.: Okence. Izven. Znatno znižane cene od 20 Din navzdol. Ponedeljek, 19.: Tartuffe. D. OPERA Petek, 16.: Jim in Jill A. Sobota. 17. ob pol 20.: Gorenjski slavček Mladinska predstava- Znatno znižane ce. ne od 20 Din navzdol. Nedelja. 18.: Pri b^lem konjičku. Znatno znižane cene od 30 Din navzdol. * Mladinska predstava v drami, namenjena predvsem sokolskemu naraščaju in deci, bo v soboto ob 14. Uprizori se Golijeva mladinska igra »Srce igračk« po znatno znižanih cenah od 13 Din navzdol. Prodaja vetopnic Dri dnevni blagajni v operi dopoldne od 10. do nol 13. in od pol 14. dalje v drami. Mladinska operna predstava bo v sobo»c ob pol 20. Pela se bo Foerster jeva op>rn ^Gorenjski slavček« Cene znatno znižane ..d 30 Din navzdol. Na predstavo opozarjamo predvsem sokolski naraščaj. Prodaja teh vstopnic od 10. do r>ol 13. in od 15. do 17 v operi in jd pol 20. dalja pri večerni blagajni v operi. Iz in sveta V osrčju Afrike Z naslovom »Bula Matari« je izdelal Jakob VVassermann delo, ki obravnava življenje slavnega afriškega pustolovca Stan-leya. Je to več nego običajen življenjepis in se bere kakor roman, je tudi več nego navaden roman. V naslednjem podajamo karakterističen odlomek: To je dežela Rubunga; končno miroljuben rod. Klic »senene«, »mir«, jih je spravil v navdušenje. Stanley je svoj stari, poškodovani šlem potisnil daleč nazaj, da :nu lahko vidijo v obraz in natančno proučijo dobrohotno mimiko. Pozove jih. naj mu prinesejo česar nujno potrebuje sadežev in moke. Z banano v roki in lesketajočimi se steklenimi biseri v drugi, pričenja svojo pantomino. Napet trenutek, med tem ko se neodločno in bojazljivo posvetujejo, dokler ne stopi star poglavar naprej in poki-ma z glavo! Ni zaman vprašanje, kaj je tisto, kar ga pred vsem ščiti in spravlja zdravega iz vseh nevarnosti. Nekoč je sam odgovoril: »če bi bil črnec, bi bilo že davno po meni, a celo sredi boja je njih radovednost močnejša od sovraštva in krvožejnosti.. I v začudenju nad nikoli videnim bitjem, belin: človekom.« Toda beli človek se ne sme zganiti, sedeti mora nepremično, samo tedaj vpliva čar njegove pojave. Njegovi lastni ljudje kažejo otroško za upanje. Sicer ga strahoma sprašujejo: Kaj naj napravimo9 Kako se bo vse to končalo? Kam, kam gremo? Toda o njem ne dvomimo, gledajo ga kakor boga. Ob koncu februarja. Otokov ni več prešteti; nešteti zalivi, stranski rokavi in prekopi otežujejo orientacijo. A če si potoval brez smeri, ti nudi vsak izmed lepih otočkov streho in zaščito. »Vedno se bom nanje spominjal,« piše Stanley in čutiti je njegovo zaljubljenost v veletok (Kongo) in njegovo svetovje, »v globinah te nedolžne, nepokvarjene rarave ne preži- no-nobeno izdajstvo in nobena zvijačna zlo_ ba.« Tako pozablja tudi na vse težave, ki jih je prebil, če se mu kdaj, kakor v ozem. lju Ikenga, "približajo divjaki zaupljivo sami od sebe. »Zdelo se mi je, kakor da bi se igral z otroci in se jim zvito dobrikal. Da. Kupčija brez denarja Eleganten mlademč ie stopil v neko trgovino v NewJ'orku, si kupil leno ovratnico m Plačal s čekom za en dolar. Trsovec je ola-čal => tem čekom svoj obed v gostilni. Gostilničar ie dal č'k mlekarici Cek je romal naprej Ko ga ii zadnji lastnik prinesel v banko/je stalo na rob.i že dvajset podpisov. Izkazalo se je. da ie bil mladi gizdalin navaden slepar. Njesrov tekoči račun ji bil popolnoma izčrpan. Banka ni hotela vnovčiti čeka brez kritja. Zadnji lastn'k čeka ie tožil predzadnjega, ta ie storil isto. Lastnik medne trgovine, ki ie pričin sklenil verigo* ie povabil vseh 20 vipn'kbv k sebi in jim tekel: »Gospodj?! Vsi smo vnovčili po en dolar in zraven zaslužili vsaj po 25 °/oCe bo žrtvoval vsak izmed vas samo 5®/o dobička in plačal po 5 centov, bomo dobili kritje ter lahko vnovčili čik. V nasprotnem primeru bi imel iaz en dolar izgube za prodano ovratnico. To bi bila sicer malenkost. A razumih boste, da ne ho potem nihče izmed nas sprejemal čeke od nepoznanih kupcev. To bi pa pomenilo še večjo škodo. Kupčija itak ni posebno živahna. Marsikdo izmed nam osebno nepoznanih kupcev ima v banki dosti naloženega denarja. C i jih bomo zavrnili, si poiščejo druge, širokogrudnejše trgovcema mi vsi bomo na slabem glasu. Torej?« Vsi navzoči so pritrdili govorniku in vplačali po njegovem nasvetu en dolar v banko. Ta.co se je zaključila ta poučna zgodba. Dvajset trgovcev je sklenilo kupčije v znesku 20 dolarjev in zaslužilo 20°/o s pomočjo čeka za en dolar, ki ni bil vreden niti piškavega oreha. Pri zaprtosti in hemoroidih, motnjah v želodcu in črevesu, oteklosti jeter in vranice, bolečinah v hrbtu in križu, je naravna »Franz Josefova« grenčica večkrat na dan použita, krasen pripomoček. Zdravniške izkušnje so ugotovile pri trebušnih obolenjih, da deluje »Franz Josefova« voda sigurno razkrajajoče in vselej milo odvajajoče. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah. Športni aforizmi Kdor smatra boi za obstoj za šport, je doumel največjo življenjsko umetnost. Pot do rekorda vodi po trnju, v katerem i 3 treba premagovali samega sebe. * Trening je 6inotreno gospodarstvo s telesnimi energijami. V nobeni športni panogi ni toliko mojst-strov (prvakov) kot v tenisu; kljub Umu je prav na najlepših teniških prostorih prostorni mojster (oskrbnik) edini mojsler. • V športnem boju doživlja duša najlepši dogodke; v njem se ji odkriva poezija najdrznejših početij. * - Športno življenje je najlepši trening proti nesportni smrti. » Grki niso delili človeštva v plavače in neplavače, tem ve £ v plavače in — analfa-bete. * - Ne samo za krapa, tudi za plavača je žalostno. če mora sedeti na suhem. * O športnem smislu v splošnem se ne d.) govoriti, ker ima šport samo oni smisel, ki mu ga daje človek. Huda napaka vsph zmagovalcev je ta, ee menijo, da učinkujejo uspehi večno. rovali so mi bučo palmovega vina in odklonili v plemenito kfetnjo vsak moj dar za tc. Od vseh mojih stvari je vzbujala moja beležnica-največ pozornosti med njimi. Pripisovali so ji čudežne sile in menili, da je prišla iz neba. Da-li je na prodaj? Toda knjiga mi:je bila prevažna in je nisem mogel dati niti za šlonovo oklo.« Veletok ima globino 30 do 50 m. Doslej je bila voda' svetlo belo.siva, sedaj pa je dobila barvo močnega čaja-. Od vseh stra. ni prihajajo vanjo reke, širi Se v ogromnost. Toda upanje; da bo popeljal odpravo mirno do morja, je lažnivo. Gorovja so ga stisnila, spremenil se je v gigantski hudo. urnik, ki se peni bobnele v strmi Strugi. V zaviteril teku se mora zvijati' skozi globoka, brezdna ali pa skakati preko mogočnih teras v dolgi Vrsti slapov. Z grozovitim truščem meče svoje valove v spodnjo dolino, ki leži 330 m nižje nego njegova široka struja zgoraj, če hočeš govoriti s sosedom, mu moraš kričati v uho. Čolne je treba spet prevažati po kopnem. Treba je zgriditf cesto. Del kanujev so zvlekli s težavo, s pomočjo pragov m va_ ljev. do zaliva, preko katerega je mogoče veslati do naslednjega' nevarnega mesta. Struga gre navzdol, tok je silen, a ker se vsi čolni', po. ukazu Stanleya držijo tesno ob bregu, se zdi/ da se bo tveganje posre. čilo. Samo deček Kaluiu se Je s svojim kanujem in.dvema tovarišema (dvema mojih ljubljencev, pripominja Stanlev) dal zapeljati v sredo toka. Zaman so jih ki i. cali ,niso mogli, slišati, saj ni slišati niti lastnega glasu. Njih od groze spačeni obrazi so ostali za vselej v Stanleyevem spominu. čoln >e je sprožil proti slapu, padel, se zavrtinčil dol, izgubljeni so. Drug, tretji čoln za njim, da bi jih rešil, obupni krik: »Alah il' Alah. mojster z mano je končano!« — devet] mož v eni sami uri! Enega, ki se je rešil kakor po čudežu, so našli naslednjega dne ob spodnjem toku. Na svoji karti imenuje Stani ey morilno Vodovje »Kalulujevi slapovi«. Za nezvestim dečkom je bolj žaloval nego priznava. Omenja le njegov zadnji, k njem dvignjeni, na pol še. gavi, na pol vdani smehljaj, med tem ko e d revi 1 Čoln v propas t. Oblečena Diana Magistrat v Filadelfiji je. okrasil mestni park s kipom boginje Diane.. Ta kip je ogorčil vse. žensko prebivalstvo, ker je boginja popolnoma naga in nima niti navadne kratke lovske tunike, žena nekega uglednega duhovnika je objavila v dnevnikih pismo, v katerem je zahtevala, da bi mestni očetje oblekli Diano vsaj v lahek kimono ali kopalni plašč. Magistrat pa ni uslišal te prošnje in se je skliceval na kiparja. Filadelfijske gospe so zdaj priredile zbirko. Oblačiti hočejo Diano na lastne stroške, in 'sicer bd "dbbt valŽ '"Vsak ted^n novo obleko, dočim bo'romala stira v pral-nico, -.. Stari London V sivem morju sedanjih'pisarn, trgovin in stanovanjskih kasarn so se ohranili zadnji ostanki srednjeveškega Londona. Gard-ni častniki še Vedno po predpisih opravljajo vsako polnoč svečano izročitev ključev v Towru. Kraljevi tekači in trobentači z zlato čebelo na klobuku živijo v XVIII. stoletju brez. vsakih stikov s sedanjostjo. Mesarji in težaki', prebivalci živahne trgovske četrti. Spitalfields, so zelo ponosni na posebne pravice najstarejše krčme v tem okraju. Imenuje se Taberna Castle. Njen lastnik inih pravico sprejemati v zastavo obleke in dragulje svojih gostov. Ta pravica je edinstvena na vsem področju britskega imperija. Izvira iz starih časov, ko je še bil Spitalfields razupit pretepaški predmestni okraji Tu so še sklepale stave pri barbarskem boju med petelini ali medvedi Kralj George IV., ki je poznal vse slične beznice, je nekoč na ta način zapravil ves denar in je krčmarju moral zastaviti vse svoje dragocene gumbe in zaponke. V zahvalo je lastniku podelil omenjeno pravicoi Kraljeva listina še vedno visi na zidu sredi reklam o pivu in whi-skuju... Seiice preteklosti so žive v Ro-doslovnem uradu (Record Office), kjer iščejo neštevilhi prismodeži svoje dozdhev-ne plemenite prednike. Redkokdaj potrebujejo teh poizvedovanj v zvezi z zapuščinskimi pravdathi, po večini hočejo skromni Smithi in Browni izvirati od voj-ščakov V Viljema Osvojevalca na ljubo lastni nečimernosti'. Grof - maršal, ki vodi že od leta 1480. obstoječi urad, mirno posluša najneverjetnejše prošnje in kliče he-ralde, ki nosijo ' skromne sive suknje, a kljub temu. imajo ponosna imena; Zaupnik Rdečega zmaja. Tekač " Sinjega plašča itd. Na zahteve prinašajo zapisnik o smrti ne-srečrie" kraljice Marije 'Stuart ali pa odgovarjajo: »Obžalujemo, a kakor veste, so bili naši akti leta 1650. hudo prizadeti o priliki velike "kuge'.« Navadno se jim posreči razpršiti zgodovinsko meglo v toliko, da ugotavljajo personalije prababice mr. Smitha ali Brovvna,'' ki je bila ugledna, a skromna perica. Prosilci v obupu odhajajo, da bi pričeli nabirati' nove »zanesljive« rodoslovne podatke. Kraljev maček filozofsko posluša te razgovore. Ta maček, edini, ki je v državni službi, pomeni posebno zan/rnivoKt. ' Vsak idan' dobiva jefc pence plače.' V njegovi službeni pogodbi stoji, da mora biti snažen, loviti za listine nevarne miši In skrbeti'za laštni naraščaj. Če bi kdb ubil tega mačka, "bi moral plačati še po danes veljavrii srednjeveški določbi toliko pšenice, kolikor jo je treba, da se z njo zasuje umorjeni »kraljevi mi-šelovec«. POPOLNA POGODBA v smislu, zavarovalnega zakona tn ne ka-prostovoljna podpora ali. dajatev je za vsakega naročnika „Jntra" nezgodno zavarovanje pri Zavarovalnici »Triglav«. Vi še niste naročnik1' HOTEL IN RESTAVRACIJA KOVAČ, Zagreb. Galeva ulica št. 31. Telefon 73-35. Zajamčeno 6iete «!iše »redstTO pnj-tš kur.vjn oJ-e&om je mast »C!av»n« Dobi« jo v lekarnah. Jrogw:jah aK naravnost ia tvorrt o in jji.ivn^ga «£'a-dit^fea. — Cnvajt* s? ponaredb! M. H R N J A K. le karrar - SISAK. Skrivnost računskih umetnikov Pred nedavnim je umrl svetovno znani umetnik računanja Moritz Fra:Št in oh tej priliki so spet reševali težavno vprašanje, kako more ta vrsta ljudi v nekoliko sekundah opraviti aritmetične naloge, ki jih celo strokovnjak ne zmore brez logarit-mijskih tabel in drugih pripomočkov, že večkrat so izrekli domnevo, da gre za posebno dispozicijo možganov, a pri preiskavi možganov niso našli nobenih vidnih znakov za takšno dispozicijo. Največji matematični genij sveta Frie-drich Gauss ,ki je kot otrok presenečal svoje učitelje s težkimi računskimi umet-nijami, je imel nekoliko težje nego povprečne možgane, a še daleč ne tako težke kakor n. pr. pesnik Bvron, a pred vsem niso kazali njegovi možgani nič izrednega. Zanimivo je, da je nadarjenost za računanje čestokrat zvezana s telesnimi napakami. Največji sedanji računski umetnik, Fleury, je na pr. slep že od rojstva. V pariškem metafizičnem zavodu, kjer je svojo spretnost večkrat razkazoval, pa je trdil, da številke vidi. Okultistični krogi trdijo, da je izredna nadarjenost za račune, ki nastopa večinoma že v nežnih otroških letih, kakor muzi-kalna genialnost, dokaz za nauk o prero-jenju. če pristanemo na to, da se je duša kakšnega velikega računarja ali muzika po smrti utelesila v kakršnem otroku, potem nam ta domneva lahko mnogo pn-ve. Ampak najprvo je treba vse to seveda dokazati. Davidov povratek Sodnik James Rutherford v Alissouriju. ki že dolgo let vodi Mednarodno društvo za raziskovanje sv. pisma, je objavil razpravo, v kateri dokazuje, da se bo moral kralj David po podatkih biblije prej ali slej vrniti na zemljo. Tako je nastalo vprašanje, kje bo našel dostojno zavetišče. Kot praktičen Američan je Rutherford takoj ustanovil »Društvo za sprejem kralja Davida« in pričel nabirati prispevke. Za 75 tisoč dolarjev je kupil v S. Diegu v Kaliforniji krasno vilo. Dobila je ime Bet Šarim« in je določena Goliatovemu zmagovalcu. Pripravljen je celo avtomobil s 16 k. s., kakor ga rabijo povprečni, srednje premožni Američani. Vprašanje je samo, kateri odbornik Rutherfordovega društva bo stanoval v tej vili v pričakovanju I.ra-lja Davida kot pravega hišnega lastnika. Vojna odlikovanja za živali Na Japonskem je stopil pravkar v veljavo zakon, ki uvaja vojna odlikovanja za konje, pse in goloba pismonoše, ki so se kakorkoli izkazali v vojaških operacijah. Kakor za ljudi, 6e tudi za živali v tem oziru kategorizirajo zasluge s tremi vrstami kolajn. Za podelitev odlikovanj živalim se je treba obrniti z ulogo na vojno ministrstvo. Kakor poročajo iz Tokija, bodo tam v bližnjih dneh imeli tudi spominsko svečanost za živali in ptice, ki so izgubile svoje življenje v vojni. Anekdota i>Nu. kako je s tvojo tožbo za ločitev? Napreduje?« — »Ne, umaknil sem jo.« — »Zakaj?« — »žena že pol leta ne govori več z menoj. Kaj hočem več? Takšne ne dobim več..« Vsak dan ena »Stojte, stojte! Bazen smo pravkar iz praznili!« James O H ver Corwood: 28 ■"■r v • v • • • Hci divfine Roman Premolkni] je. Videti je bilo, kako se je šiloma obrzdal. Stopil jte k Davidu in mu položil roko na ramo. »To je bil Bari,« je rekel. »Pes je prišel za nami.« »V gozdu je. nedaleč odtod,« je odvrnil David. »Ne daleč. Duha naju. Stoji nekje tn vas čaka.« Trenutek ali dva sta oba molčala in vlekla na uho. »Ponesem mu ribo,« je dejal David nato. »Prepričan sem, da bo prišel k meni.« Mukoki je bil privezal vrečo z ribami visoko pod streho koče, da bi jo obvaroval nočnih grabežljrvcev, i.n oče Roland je stal in gleda!, ko jo je David spustil dol in izbral Bariju večerjo. Nato se je vrnil v kočo, David je pa krenil z ribo proti gozdu. Pa tisto, kar je vleklo Davida v gozd. ni bil Bari. Hotel je biti sam, daleč od očeta Rolaruda in od Krijčevih mirnih, predirljivo opazujočih oči. Hotel ie misliti, si zadajati vprašanja in iskati odgovorov nanje, če bi jih mogel najti. Njegov um se je šele zdaj počasi zavedal pomena dogodkov minulega dne in noči; bilo mu je pri duši kakor človeku, ki strmi nad veliko skrivnostjo in se grozi spričo privida tragedije, ki vstaja na obzorju. Usoda se je bila čudno poigrala z njim. Zapletla ga je bila v nerazumljive, nenavadne dogodke, in zdelo se mu je, da vsi ti dogodki niso brez pomena zanj. Kar iznenada ga je prevzel misel, da so se te reči zgodile po neogibni nujnosti. Spet ie živo videl temne, proseče oči žene v vlaku, spet je slišal tistih nekaj besed, s katerimi mu je bila razodela. da išče moža, ki mu je ime Mihael O' Doone. V njeni navzočnosti je bil slutil bližino tragedije. Presuniia ga je bila globoko, skoraj takisto globoko kakor slika, ki jo je bila pustila na sedežu — slika, ki je bila zdaj spravljena na njegovih prsih kakor drag zaklad in ki jo je bil po čudni slutnji spravil v nekakšno zvezo s Tavishem. Tavisha si ni mogel rzbiti iz glave; Tavisha. ki ga ie strašilo; ki je bil pobegnil iz kraja ob Firepanskem potoku nekako baš ob istem času, ko je stalo dekle na sliki na svoji skali ob tolmunu; Tavisha, ki mu groza pred mrtvo ni dala spati! Ni si poizkušal razložiti vsega tega, niti si ni dokazoval, da je njegovo razburjenje nespametno. Sprejemal je dojem, kakor ga je bil navdal, in nehote spravljal dekle na skali v zvezo z žensko v vlaku in z begom Tavisha, ki ga ni bil še niikoli videl, iz tiste oddaljene doline v severovzhodnih gorah. Vprašanja, ki si jih je zdaj zadajal, niso imela namena dognati ns resnionosDi ne nesmiselnosti tega prepričanj.a. Hotel se je le odločiti, ali naj se zaupa očetu Rolandu ali ne. Njegovi pomisleki niso izvirali samo iz tenkočutja, ampak iz malone osebnega sramu. Dolgo je bil skrival v svojih prsih skrivnost svoje lastne tragedije in nesreče. Zdelo se mu je. da je to tudi njegova sramota, ne samo sramota njegove bivše žene; še zdai ni mogel razumeti, kako se je bilo nazadnje zgodilo, da je zaupal to skelečo bol človeku, ki mu je bil pravkar še tujec. A vendar je bilo tako. Oče Roland ga je bil videl v uri velilke stiske slečenega do nagega in je bil iztegnil roko, da ga reši. O tem odločilnem dejstvu ni mogel več dvomiti. Od tistih dob je bil že več ko dvajsetkrat hladno in kritično mislil na žensko, ki je bila njegova žena, in nezaslišanost njenega zločina je bila po malem odplavila bo! nad izgubo iz njegove duše. Bil je kakor človek, ki vstane iz bolniške postelje in spet prosto zasope in se počasi uči uživati vonjavo zraka, ki mu polni pljuča. Za vse to je bil dolžnik očetu Rolandu, in zaradi tega, zaradi svoje predsnočnje izpovedi je čutil skeleče ponižanje ob misli, da naj pove milijonarju, kako je obraz druge ženske zavzel njegove misli in zbudil tesnobo njegovega srca. In kaj drugega bi mu mogel reči. ako naj mu vse zia>uipa? Ob takem premišljevanju je bil zašel kakih sto vatlov daleč v gozd. Na majhni jasi, ki jo je mesečina razsvetljevala kakor kak amfiteater. Razburljiva v svoji upapolnosti, ga je bila nenadoma obšla rešilna misel. Počakal bo, da pridejo k Tavishu. Tam bo v misijonarjev« navzočnosti nepričakovano pokazal Tavishu fotografijo. Srce se mu je tesnobno skrčilo, ko je pomislil na možne posledice: oče Roland mu je bil dovolj jasno povedal, da straši Tavisha prikazen ženske, ki je mrtva. Mrtva! Ali je mogoče, da bi bila to ona. dekle na stoki--? Stresel se je in stisnil ustnice, da bi odpodil to misel. In ženska — ženska v vlaku, ženska, ki je bila pustila na sedežu to sliko, ki ie zdaj rasla v njegovem srcu kakor živa stvar — kdo je bila ta? Ali je bilo namen njenega iskanja maščevanje in povračilo? Ali ie bil Tavish tisti, ki ga je iskala? Kako mu ie bilo ime v tisti gorski dolini, kjer je stalo dekletce na skali? Mihael 0'Doone? Trepetal je, ko je krenil dalje v gozd. O svojem trdnem sklepu pa ni več dvomil. Dokler ne pokaže slike Tavishu, bo molčal proti očetu Rolandu kakor grob. MALI OCiLA ■ v ■ ■ Službo dobi V«k* beseda 50 par: u dai*nie naslov« ali t« ti fro p« 3 D:a. (1) Pletilje p>-v/yvr;t.ne moči sprejmem tn.koj t stalno službo. !>> b«r 7«?toržP'k. N"-)i-iov pore oddel-ek jjutro«. 16340-1 Neodvisna gdč. z vlogo 20.0<«)—30.000 Din proti varni vknjnžbi. wrn.ž-na nemščine, dobi mesto v pipami, fonudbe na og'ue oddelek »Ju r.rac pi>d šifro »Zeniter a!i goepn4:>ni»«, 18353-1 Več raznašalk » ("a* nofcraj. Snko-lisk^ira x e-~a išrMn. X«siov pove «gr'a*ni oddelek »Ju^s«. 183.B-1 Avio^hioto Vsaka beaeda 1 Dm; ta dajanj« naslov« ali M šifro ps 5 I>Id. {10) Prodam Offlaj« crg. inačaja po 1 Din beseda; zs, da jiinje naslova ali ji šifro 5 Din. — Oglasi *o«ia!ne?» rna&aja vsa ka be-seda 50 par; ta dajanj« naslov« ali za šifro t« 3 Din. (6< Velik filodendron !e.p. ugodno naprodaj n-Tržaški cesti št. 38/1. levo, 18283-6 Koso za 15 D:n m najnovejše brzoparilnike dobite samo pri Fr. S'i;-p:ra. želenrlti«. poljedelski stroji in čebelarske po-trebj&Mie, Ljubljana, G o-spoevetaka cesta štev. 1. 18815 6 S tanovanje Avto 1 '-jVr-nokl naprodaj ta vsako n-no. N.if'i''v v oddelku »Ju>;ra». iSfl<>{)-10 Ugias4 trg. 7,!iača.:a po I I>io be«eda; ia dajanj« naslo-e »Ji ia *h'io, kopal™*"? in priti-kivn, v?e parkerirano, oddam v bližiTO trsa Sv. J« koba. Jwiij> Strekelj. Ljubljana, Zvonarska uliVa 11. 13314-31 Kompletno opremo za špec. trgovino »um a;o. Plč.m,->TH ponudbe z nsvi.Ibo cen na Kmetijsko o-kra.ii.i zadrugo v K-a-n Iu. 18-S8-7 Dvoie enakih stanovanj parketlranih. obstoječe vsako Iz dveh sob, kopalnice ln vseh prlti-klln oddam odrasli družini. Eno takoj, drugo « 1. julijem v Zeleni 'ami. Prešernova ulica St. 15. 153-6-21 Solnčno stanovanje 3 fb. ka Vneta i trisobno stanovanje r pritjifcHne m i. Naslov pove oglasni udd&lek »Jintra«. 18380-31 Lokali Vsaka beseda 1 Din; za dajanj« na«!ova ali za šifro pa 5 Din. (19) Pisarniške prostore tri lepe gobe e predsobo takoj oddam vi's-a-vis glavne pošte. — NaoJov v '►glasnem oddeiku ».Jutro« 17773-19 SpecijaJno trgovino v Ljubljani prodam. Ponudb na oglasni oddflek »Jutra« pod značk« »Brez-koakure-Bčnio«. 19198-19 Gostilno r, velikimi in lepimi prostori, na prometnem me?t.u. na križišču treh ulic (Pet.rmj-ska) 3. Frizer, Gostilna, Goretij&k« stran. Ge.rauc.ija 53, Hitno. H. 31, 1. K. 1800. Industrijsko mesto. Jtizikosiiovec, Jako mi-jmo. l7.vw.ban. Is.kren prijaite-lj, Junij 33. Knjigovodja. Kranj. Kuharica, Kupim hi#o. Kolo. Klej, Kvantum. Kass«. Kopalnica plin, Kavcija Din 30.000 Kamen. Krojač. Ključavničar. Kitara, Lokal. Lepa avba, Mesečno 1000. Mozart, Mirna Hf. M;rnii dotm 3(!. M "ž, in žena. Me:n. Mila. Motoeikl. Mirno in lepo življenje. Mirna uradnica. 36. maj. Motorno kolo, Marlriva in simpatična. Mara. M ekarna. Mizarski stroj. Za 1 mesec. Mirna 40. Mesečno Dni 1000. Ka P"'op ju'';a. Nastop s pr-vim, Najboljšemu ponudniku, Neodn-is-na. Nataka-rir«, Ob morje, Prof>sor. Pošten«, Predajam 18063. Primerna doba. Podjetna. Priajteljstvo, Poleg uni-veirze. Pošten in zanesljiv. Prostorno, Pridna in za-uesl.liva, Pen®ionist, Papirna stroka. Prit up1 'jab Puške. Potnik 100. Potre ben kapital 300.000. Prvo mesto, Poletje, Plačilne 0'afšave. Perfekten ?'uga. Prvovrstna, Rag, Resno delo, Rokavica, Radio. Hodna plačnica. Stroj 3mi. Sora. Serio^eu, S:guren p'ačnik, Sigu rna na l očit ev Stalna služba. Sposoben in zanesljiv. Slavonija. S 350. Sinižibo dobi, Saimec. Sta-rejSa prodajalka. Si srn r-nost. Si.ginren plačnik. Stan za če.z poletje, g.:Ska. Ste-d.iinik. Točni, Takinišnje plačilo, Trbovlje, Točen plačmiik. Takoj, Točen 444. Takiojišen na strup. Trajna sVžbe, T-povski pomočnik Trgovina, Trgovina S3. Urna, Udobno, Uspeh, Uradnic«, 1'rejen salon. Ugodna pnVifoa. Vila ali hiša. Vajenec, Vaj^nka. Veletr-W'«e. Vpeljana kroja črnca, Velita parceJa. Vsestransko verzlran. Visoka riroviizija. Višina kavči'«, Vila sreče, Velesejem, Vo-l!a. Vestna in pridna. Zlit že oa najemnina. Zvesta, Zmožen večje kavcije, Zelo marljiv, zanesljiva 30, ZložJjiv. Z vrtom. Zdrav kraj. Zračno, Za jesen 13.S30, Zaradi bo-lezoi. Zelo poceni. Značaj 2fc Zam*no mesto. Ženitev za^lgurana. 1,16. 263, 6^6, 100—,150. • 10. 333. ISO/*"* 30.000. 150. 7 te. 118, 7.1 300, 40. 100, 500.000, 315, 113, 8846. ifif/iPiffi VVa-ka besed« 1 Di»n; ia daja nje D«is!ova ali z» ftifro pa 5 Din. (37) Telefon 205S Modna trgovina v centru mesta, odlično vpeljana, s stalnimi strankami, z mesečnim dobičkom 10 do 12 tisoč dinarjev se proti gotovini takoj proda. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Potrebni kapital 300.000 Din« 7394 Poglejte mojo PREMOG suha drva POGAČNIK Bohoričeva ul. št. 5 naročili skupine romanov iz >Ju-trove« knjižnice po znižanih cenah II Naročite, da boste deležni dobro-dejneera razvedrila! Še pred tremi dnevi nisem slutiia, da bi moglo biti to tako ugodno! Moja k oža jc bila brezbarvna, temna i/i vela. imela sem grde mozolje, trpko in suho kožo, razširjene lojnice okrog nosa, pod-bradka in čela. Danes se vsi čudijo in me zavidajo za mojo mehko, belo in krasno polt. Danes vsaka žena lahko polepša svojo kožo in jo napravi belo in mehko, ako vsak dan uporablja kremo Tokalon, hranivo za kožo bele barve (ne mastno). Sestoji se iz preparirane smetane in olivnega olja in dodatkov, ki osvežujeio in krčijo kožo in jo napravijo belo. Ona neprestano vnika v kožo, pomirja razdražene kožne žleze, zožuje razširjene lojnice in odstranjuje mozolje Naj-trpkejša in najtemnejša koža posta-<; bela in mehka. V treh dneh postane koža nepopisno lepa in sveža, kakršne ne dosežete na noben drug način. Uporabljajte kremo ziu-traj! Antifumin je tekočina, ki, uporabljana ra tzptranje ust, ustvarja veliko odvratnost napram tobaku to daj« priliko tudi najbolj strastnemu kadilcu, da se na najlažji način ln ▼ najkrajšem času odvadi grde razvade kajenja. Cena originalni steklenici 40__Din. s poštnino 45.— Din Depo ®a Jugoslavijo: Dvorska lekarna Bogojeviča, Skoplje Dobi 845 tudi v Ljubljani v Irfcarul g. Btunora, MikJu£ttevu cesta; t Murski Soboti t drogeriji Andercha Josipu a v mnogih lekarnah ta rtrogertjah v naši kraljevini. I7g m |9 i fU-v ■ -V Naša ljubljena mati, gospa FRANČIŠKA ČERNE nas je danes po kratkem vedno zapustila. trpljenju v starosti 85 let za -"T' ! ^ , ''4 ' \ Blago pokojnico spremimo k večnemu počitku v soboto 17. t. m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Krakovska ulica štev. 6, k Sv. Križu. : v % ll Ljubljana, dne 15. junija 1933. Žalujoče hčere. •V/ iŽil flasi v „Jutru" im&fo €1 Ii Zletne vesti Prihod češkoslovaškega naraščaja II. prpdzletnega dneva se udeleži v častnem številu tudi naraščaj iz Češkoslovaške. Na zlet prispe v Ljubljano do 200 naraščaja. Prihod češkoslovaškega naraščaja je določen za soboto 17. t. m. s praškim brzovlakom ob 17.20. Sokolstvo sprejme češkoslovaški naraščaj svečano na kolo-•tlvoni Pozivamo že danes vse sokolstvo iz Ljubljane in okolice, da se v čim večjem številu udeleži sOTeiema na slavnem kolodvora. Sprejema se udeleži članstvo in naraščaj v slavnostnih krojili. Zbor vsega sokolstva bo v soboto ob 16.30 na vrtu Narodnega doma, od koder odkorakamo z godbo k stprejemu na kolodvor. Pozivamo tudi vse na.rod,no ljubljansko občinstvo, ga v čim večjem številu pohiti k sprejemu bratsikega naraščaja iz ČSR. Češkoslovaški Sokoli na zletu Zletna pisarna je prejela te ■('mi obvestilo od ČOS iz Prage, da pride češkoslovaško sokolstvo v Ljubljano v impozantnem številu do 4000 s štirimi posebnimi vlaki. Trije vlaki odpeljejo Sokole iz Prage, edeai pa iz Brna. češkoslovaško sokolstvo bo imelo s seboj tri godbe ter nastopi tudi samostojno na zletišču. Bratom čeho-slovakom bo prirejen slovesen sprejem. IJan in uro prihoda bomo pravočasno objavili v dnevnikih. Novi prapor Ljubljanskega Sokola Za 701etni jubilej matice jiugosloveti-skega sokolstva je daroval Nj. Vel. kralj Aleksander Ljubljanskemu Sokolu nov krasen prapor, ki bo slavnostno razvit pri prvi javni telovadbi na Vidov dan. Praporu bo kumoval Nj. Vel. kralj Aleksander. Prapor je krasno umetniško delo, ki ga izdeluje državni zavod za žensko obrt pod vodstvom ravnatelja br. Boža Račiča. Pra-por je iz težke svile in 'a še več otrok. To je bilo mogoče le zara ii izdatnih pwlpor blagih mladinoljubov. Prvo mesto med dobrotniki zavzema ravnateljstvo naše tvornice za dušik, ki podpira vsako dobro akcijo v Rušah in tako tudi krajino ligo. Na drugem mestu je ruška občina, ki postavi v svoj proračun vsako leto primerno vsoto za ligo. Tretje mesto zavzemajo nekatere blage gospe, ki darujejo za lego redno večje prispevke v denarju ali mleku. Pozabiti ne smemo vrlih članov, ki so leta 193° darovali 2521 D in članarine. Zaradi denarne stiske in gospodarske krize pada sicer -levilo članov od leta do leta, toda komur omogoča njegov socialni položaj, da daruje ligi letno članarino, stori veliko socialno lo. saj pomaga ohraniti naš rod, da bo zdrav in krepak. Zato se je tudi predsednik li»e na koncu občnega zbora iskreno zahvalil vsem blagim dobrotnikom in podpornikom in članom in jih prosil, da ostanejo ligi zvesti in ji pridobijo še novih podpornikov STOPERCE. V nedeljo 11. t. m. so uprizorili fantje in dekleta Groharjevo veseloigro »Dve nevesti«, ki je prav dobro uspela,"za kar pa se imamo zahvaliti pridni režiserki gdč. Kukovičevj in gdčnama Kočevarjevi in Jorellijevi. Vso pozornost in pohvale zasl.i-zijo igralci in igralke, ki so lepo rešili svoje uloge. Z]R\. V nedeljo 11. t. m. je priredil sokolski pevski zbor iz Škofje Loke koncert v Sokolskem domu v Žireh. Nastopilo je nekaj čez dvajset pevcev pod vodstvom br. Adamiča in zapelo več pesmi naših skladateljev Adamiča, Aljaža, Volariča, De »•a. Jereba ir. drugih. Najbolj sta ugajali mehka Jerebova »Pelin roža« in mogočna Ada mičeva »Zdravica«. Poslušalcev se le nabralo čez 100, kar je za naše razmere le po število. Vsi so z zanimanjem sledili iz vajanju in niso štedili s priznanjem. Notai br. Šink je prišel do veljave s svojim poln.* zvenečim baritonom. Po govorih br. Sinka in h.r. Adamiča so se pevci odpeljali prot: domu. Upamo, da nas še obiščejo. orejujt Davuivl Kavije^ Uadjo m doazorcij »JuLra« Adoll Ribmkar. Za Narodno 'Lskarnc a a. dot askarnarja ^ranc Jezeršek. Za inseratnj del je odgovorec Aioj2 Novali. Val v Ljubljani