NO. 117 Ameriška Domovina /*■»/» g P■«=/%■ m—MOIW1E AM€R1CAN IN SPIRIT FOR€IGN IN LANGUAGG ONLY SLOV6NIAN MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND 3, O., MONDAY MORNING, JUNE 16, 1952 LETO LIH —VOL. LIH Pregled važnih novic . LI 4 , .v . preteklega tedna j takojšnjo ★ ANDREJ GROMIKOV, sovjetski podminister zunanjih zadev in človek, čigar obraz je sličen brezizrazni maski — njegovo obličje ne izraža nikoli nika-kega človeškega občutja in je v tem oziru precizen avtomaton svojih sovjetskih gospodarjev— je bil imenovan za poslanika v Londonu. — Z odpoklicem ambasadorja Panjuškina iz Wash-ingtona in njegovim nameščen-jem v komunistični Kitajski, z nastavi]enjem Zarubina v Wash-ingtonu in Gromika v Londonu, je razvidno, da bo Kremelj stresel v sedanji mrzli vojni zopet nekaj novega iz rokava. ★ S. S. UNITED STATES, najnovejši ameriški potniški parnik, ki odriva 53,000 ton vode, je na plovbi preko Atlantika posekal vse obstoječe brzinske parniške rekorde. Preko Atlantika je vozil z naglico, ki je znašala skoraj 40 milj na uro. ★ SENATOR TAFT je izjavil v New Yorku, da bi morali Zdr. narodi odpoklicati svoje čete iz Koreje, čim bi bili Južnokorejci dovolj oboroženi in vojaško iz-vežbani. — Dalje je Taft dejal, da bi bilo bombardiranje Kitajske onkraj reke Jalu priporočljivo in potrebno pred letom dni, takrat ko je na to pozival gen. Mac Arthur, zdaj pa je prepozno, ker imajo komunisti preveliko superiornost na kopnem in v zraku. ★ Južnokorejska vlada Syngman Rhee-a je prepovedala južnoko-rejskemu radijskemu sistemu oddajati ameriško oddajo “Glasu Amerike.” Predsednik Rhee, ki mu naši fantje in možje s svojimi življenji rešujejo vlado in deželo pred komunistično agresijo, je izdal tozadevno prepoved nato, ko je “Glas Amerike” kritiziral njegove naredbe o zatvo-ritvi državnih poslancev in druge diktatorske postopke tega 75 let starega moža, ki se hoče ob prihodnjih volitvah na vsak način obdržati še v sedlu. Amerika je šla v boj, da reši deželo pred komunistično diktaturo, zdaj pd hoče uveljaviti tam svojo diktaturo protikomunistični diktator Rhee. j Organizacija jeklarjev zahteva takojšnj akcije kongresa Kongres naj prisili industrijo, da sprejme predloge odbora za ustaljenje cen. ... PITTSBURGH. — Unija jeklarjev je apelirala na kongres, naj ukaže jeklarski industriji, da slednja sprejme priporočila odbora za ustaljenje cen, da se tako konča stavka jeklarjev. — Predsednik Philip Murray je obljubil, da bo unija skrbela, da se bo produciralo za vojaške potrebe vitalno važno jeklo. Dalje je rekel v svoji izjavi, da je unija pripravljena na kolektivna pogajanja, toda se ne bo “odpovedala svojim pravičnim zahtevam”. Pred tem je Murray dejal, da je postal štrajk politična žoga. V Washingtonu se je med tem predsednik Truman sestal s svojim kabinetom, s katerim je razpravljal o stavki jeklarjev, toda na seji ni bilo ničesar doseženo ali odločeno. V izjavi unije je rečeno, da je “uniji vsilila stavko profitov lakomna industrija, toda unija ne bo odnehala, dokler ne bo izvo-jevala svojih zahtev.” ★ WINSTON CHURCHILL, modri angleški državnik, je te dni dejal, da grozi Britaniji nevarnost, da izgubi vse svoje posesti in staro slavo, ker je na robu gospodarskega razsula. — Istočasno, ko je slikal Churchill to črno sliko Velike Britanije, se je vršila na dvoru sijajna ceremonija, ko se je 950 mladih, “vi-sokorodnih” debutantk prišlo poklonit angleški kraljici, pred katero so izvajale, odete v svilo in baržun, servilne počepe, nato pa ritensko odstopale, da ne bi obrnile hrbta Njenemu Veličanstvu. . . Je že res, da imajo angleški monarhi malo besede, ampak tudi taki znaki servilnosti in odvratnega obožavanja vladarjev bi lahko že odpadli — odnosno, skrajni čas je, da odpadejo v sedanji dobi svetovnih prekucij in revolucij! ★KARDINAL FAULHABER, 83 let stari nadškof v Monakovem (Muenchen), je umrl. Bil je odločen borec za katoliško vero in! neizprosen nasprotnik tako nacizma kakor komunizma. Umrl je ravno ob času, ko se je vršila v Monakovem ob zvenenju zvonov veličastna procesija sv. Rešuj ega Telesa. Truman: - atomska energija bo ustvarila zlato bodočnost Predsednik je rekel, da stoji samo Sovjetija na poti razvoju atomske energije za splošno uporabo. GROTON, Conn. — Predsednik Truman je bil tukaj navzoč, ko so pričeli z gradnjo atomske podmornice ter je ob tej priliki rekel, da je samo Sovjetska zveza tista, ki stoji na poti napredka atomske energije, da se slednje še ne uporablja pri kmetovanju in v všeh drugih panogah kakor tudi v privatnih domovih. Predsednik Truman je nato razodel, da je domala gotov velik atomski stroj, ki bo sposoben obratovati skoraj indefinitivno, 'ne da bi ga bilo treba oskrbeti z novim kurivom ali kakršno koli pogonsko silo. “Ko bo ta energija popolnoma razvita, bo stopil svet na prag zlate bodočnosti.” Novi grobovi Anna Fortuna Danes zjutraj ob treh je umrla v Marymount bolnišnici Anna Fortuna, stanujoča na 5103 Miller Ave., Maple Hts. Čas pogreba in drugo priobčimo jutri.—Pogreb bo oskrbel Zakrajškov pogrebni zavod. Joseph Jusko V nedeljo zjutraj je po dolgi bolezni preminul Joseph Jusko, star 64 let in stanujoč na 446 E. 148 St. Po rodu je bil Litvinec, rojen v Holmsdale, Pa., odkoder je pršel sem leta 1903. Tu zapušča žalujočo soprogo Catherine, sina Edwarda, ki stanuje v Bed-fordu, O, in hčer Rito Wilhelm ter šest vnukov. Pogreb bo v torek zjutraj ob 9. uri iz pogrebnega zavoda Mary A. Svetek, ob 9:330 v cerkev sv. Jeroma in od tam na pokopališče Calvary. John J. Cimperman V soboto je nagloma umrl za srčno kapjo John J. Cimperman, ki je bi nad dvajset let v službi policijskega departmenta. Bil je v restavracij s svojo ženo in prijatelji, ko ga je zadela kap. Cimperman je stopil v polcijsko službo leta 1931. Ob smrti je bil star 48 let. Poleg žalujoče žene zapušča dva sina, Ralpha in Johna, dvoje hčera: Florence Freibergr in Miss Carol Jo; vnukinjo, tri brate in pet sester. Njegovo truplo leži v Corrigan pogrebnem zavodu na 14750 Lorain Ave. Naslov njegove družine je 13021 Sprecher Ave. ------o----- Amer. vojaka v Nemčiji obsojena v smrt NUEREMBERG, Nemčija. — Vojaško sodišče je obsodilo na smrt 19-letnega vojaka Richarda Hagelbergerja iz Californije, ki je sodeloval pri roparskem umoru dveh Nemcev. — Drug ameriški vojak, ki je bil zapleten v tem umoru in ki je dejansko ustrelil dvoje Nemcev, ki sta ju potem izropala, je bil 19-letni John F. Vigneault iz države N. Y., ki je bil že 22. maja obsojen na smrt. Miniaturni vlak je povzročli nesrečo BUFFALO, N. Y. — V nedeljo je bilo v tukajšnjem živalskem vrtu najmanj 21 otrok in odraslih ljudi ranjenih, ko se je iztiril v parku mal vlak, ki pre-Ijudi okoli zverinjakov. % v vaza Hrvatski dom ne bo več dajal komunistom svoje dvorane Tako je izjavil Domov predsednik poročevalcu clevelandskega lista. CLEVELAND. — “Catholic Universe Bulletin” poroča, da je predsednik direktorija Hrvat-skega doma na 6314 St. Clair Ave. izjavil, da bo zaprl vrata Doma komunistični seji, ki se je imela vršiti v soboto zvečer. — Predsednik Doma je Ciril Petrovič, stanujoč na 20361 Arbor Ave. Ko je zvedel, da nameravajo komunisti najeti dvorano, je izjavil poročevalcu gori omenjenega lista: “Mi ne maramo komunistov tukaj! Zadevo bom izčistil enkrat za vselej.” Kakor znano, so se v tem Domu vršile v preteklosti komunistične seje; zadnja izmed njih, kateri je prisostvovalo 175 ljudi, je bila pred tremi meseci. Dvorano je hotela najeti ustanova “Freedom of the Press Association”, ki ji načeluje E. C. Greenfield, ki je frontna figura ohijske komunistične partije. Oskrbnik Doma Sculac je dejal, da je rezerviral dvorano po osebnem domenku, ker so mu tisti, ki so jo najeli, obljubili, da bodo prišli nazaj , in plačali najemnino oz. nekaj “na roko”. — Direktorji Doma pa so mu naročili, da ne sme sprejeti nobenega denarja. — Daši so bila povabila na to sejo razposlana že pred tremi tečlni, se “tovariši” niso vrnili, da bi najeli dvorano. Aretacije v Venezueli po prelomu s Sovjetijo CARACAS, Venezuela. — Vlada je priredila velik pogon za komunisti ter zaprla nad 300 prekucuhov, ki so pričeli rogovi- EISENHOWER NAPOVEDAL BOJEVITO KAMPANJO V svojem govoru v Detroitu je dejal, da nima nika-kih političnih dolgov in da je “no deal” mož. -Poudaril je potrebo po spremembi sedanje administracije. DETROIT. — V soboto zvečer je imel general Eisenhower tukaj govor, v katerem se je predstavil publiki kot mož, ki nima nikakih “političnih dolgov” in kot mož, ki ne sklepa “političnih kupčij.” “Sprememba v naši vladi je absolutno mandatorična”, je rekel. “Neobhodna potreba je po novem narodnem vodstvu in republikanska stranka je v položaju, da lahko preskrbi to vodstvo.” Eisenhower je prevzel nase celotno kandidaturo in vse, kar je v zvezi ž njo ter je potisnil na stran vse pripravljene govore, ki so mu jih napisali njegovi pristaši in kampanski voditelji. | mngnje vojskovodje. Govor, ki ga je govoril v Detroi- j Rekel da je on dvakrat sve-tu, je bil absolutno produkt nje- ^ovaj državnikom, kaj naj store, govih lastnih misli in prepričanj. ^ Eden teh naSvet6v je bil, naj ne Komentirajoč o jeklarski stav- razdelijo Nemčije, drugi, naj ne ki, je rekel, da je siguren v to- vabijo in prosijo Sovjetije, da liko, da vodstvo ni bilo dovolj bi vstopila v vojno proti Japon-sposobno za reševanje tega pro- ski. Nobenega teh njegovih na-blema. Da je imel v mislih Tru- svetov niso upoštevali. manovo samolastno rešitev tega vprašanja, ko je Truman zasegel jeklarsko industrijo, je bilo razvidno iz sledečih njegovih besed: “Večina naših predhodnikov je prišla v to deželo zato, da je izbegnila božanskim pravicam kraljev svojih dežel.” Nato je dejal, da je bil že čestokrat vprašan, zakaj se je strinjal z odloki, ki so bili doseženi v Jalti, Teheranu in Potsdamu. “Nekateri izmed vas, ki ste danes v dvorani, ste bili poročniki. Ali so vas generali kdaj vprašali po vašemmnenju?” je vprašal Eisenhower, s čemer je hotel povedati, da so državniki delali po svojem, ne da bi vprašali za Preproste in enostavne naredbe proti inflaciji za Železno zaveso KAJNOVEJŠEVESTI Če se zgodi nesreča, vam ne more nihče pomagati, če se niste držali prometnih predpisov. Danes jasno, nadalje vroče m soparno. Prav tako ponoči. Važni dnevi svetovne zgodovine Dne 16. junija 1775 jfe George Washington sprejel poveljstvo nad ameriško armado. BERLIN. — Nemci v vzhodni (sovjetski) zoni so se včeraj spopadli z vojaki in policijo s sekirami, motikami in kosami v devetih krajih, ki mejijo na zapauno zono. To je bil prvi javni upor proti prisilni izselitvi iz krajev, ki leže v 600 milj dolgem obmejne ni pasu. DETROIT. — Eisenhower je dal tukaj jasno razumeti, da ne bi, če bi bil nomiran in izvoljen za predsednika, dal nobenega položaja gen. Mac-Arthurju v svojem kabinetu. Nasprotno pa je dal senator Taft razumet, da bi dal, če bi bil izvoljen, MacArthurju visok položaj, najbrž položaj brambnega tajnka. WASHINGTON — Danes bo predložena v zbornici poslancev spet predloga, da se zviša socialna zavarovalnina $300,000,000 na leto. Demo-kratje napovedujejo, da bo predloga to pot sprejeta. RIM. — Za napovedan obisk generala Ridgwaya v Rimu je pripravila vlada 50,000 mož policije in vojaštva, ki je nameščeno na strateških položajih mesta. Te varnostne mere so bile podvzete proti morebitnim demonstracijam od strani komunistov. WASHINGTON.—Ob koncu tega meseca bo znašala vsota, ki jo je ameriška vlada dala inozemstvu v posojilih in darilih j —$40,000,000,000 ali več. Vsi tisti, ki godrnjate nad visokimi davki, ki so res slehernemu neprijetni in ki jih plačujemo v Ameriki, kjer pa kljub njim vendar dovolj dobro in svobodno živimo, berite, kako je v tem oziru v komunističnih državah, ki se cinično nazivajo “ljudske demokracije”. Vprašanje nflacije je romun-liti, ko je vlada naznanlia, da je' ska komun, vlada rešila tako, kot ukinila svoje diplomatske odno- je to storila sovjetska vlada leta šaje s Sovjetsko zvezo. Do preloma diplomatskih od-nošajev je prišlo radi zadeve, ker sta hotela dva Rusa ilegalno v deželo. Vlada je izjavila, da sumi sovjetsko ambasado, da slednja pomaga komunisitčnemu podzemlju. -----o----- Če si brezobziren pri vožnji, ne pozabi, da se boš zaradi tega kesal! 1947 — polastila se je vseh pri hrankov svojih državljanov. Za prihranke, naložene v državnih bankah, so dajali v Romuniji do zneska 100 lejev en nov lej za vsakih 50 starih; če je bila vloga višja kot tisoč lejev, a ni presegala 2000 lejev, je bilo treba dati za vsak nov lej 100 starih; če je pa vloga presegala .3000 lejev, je znašala protivrednost novega leja 400 starih. Tisti, ki so hranili svoje pri-iranke doma, pa so morali dati do zneska tisoč lejev za vsak nov lej 100 starih; pri naslednjih 2000 lejev za vsak nov lej 200 starih, za zneske, ki so presegali, 3000 lejev, pa so dobili za vsakih 400 starih lejev en nov lej. Kmet ali delavec, ki si je s trdim delom prihranil 1000 lejev, je za ta znesek prejel borih 20i lejev. S starimi 1000 leji bi si bil lahko kupil dve obleki, par čevljev, par nogavic in pol kg kruha. Z novimi 20 leji pa si kvečjemu lahko nabavi dva para nogavic. Izgubil je torej 98 odstotkov svojih prihrankov. Tudi češkoslovaška se bori z inflacijo. Konec septembra leta 1951 so cene porastle za 300 odstotkov, medtem ko so ostale plače skoraj nespremenjene. L 1950 je stal kg govejega mesa 120 kron, danes pa stane 399 kron. Kilogram kruha je stal leta 1950 pet kron, danes pa stane 16 kron. Če je gospodarstvo kake države podrejeno koristim neke dru-de države, v tem primeru Sovjetije, je inflacija neizbežna. — Zakonita kraja, tudi če nosi krinko “denarnih reform”, ne bo rešila tega problema. Kakšna bi bila najboljša rešitev? če bomo vprašali delavca ali kmeta v sovjetskih podložni-ških državah, nam bo takoj odvrnil, da se bo Vzhodna Evropa lahko rešila bede samo z eno reformo, in sicer s tem, da preneha sovjetsko izkoriščanje. Razne drobne norice iz Clevelanda in te okolice Smrt prvorojenke— Staršem Frank in Mary Žagar iz 19871 Nauman Ave., je umrla v Glenville bolnišnici hčerka prvorojenka. Materino dekliško ime je bilo Mary Hribar. Pogreb se je vršil v soboto iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na E. 152. cesti in nato na Kalvarijo. Roparski napad— V petek zvečer ob 9:15 je prišel nek neznanec v Verbic’s Store na 8906 St. Clanr Ave., kupil je 12 steklenic vina in plačal z desetdolarskim bankovcem. — Vprašal je lastnika Augusta Kristančiča, če ima drobiž. Kristančič je pritrdil. Neznanec si je pri tem ogledal blagajno. Odnesel je pivo, a se čez nekaj časa vrnil. Ko ga je lastnik vprašal, kaj želi, je naperil nanj revolver in zahteval denar. Lastnika je udaril z revolverjem precej močno po glavi in s približno 100 dolarji gotovine pobegnil. Lastnik je pozval policijo, ki je neznanca zasledovala in ga na begu menda obstrelila. Graduacija— Dne 11. junnja je graduirala na Flora Stone Mather College (Western Reserve University) Miss Lillian Wichich, hčerka Mr. in Mrs. Michael Wichich, 1091 Addison Rd. Prejela je red Bachelor of Arts. Koncem meseca bo nastopila prakso v University Hospital v Clevelandu. Nadebudni mladenki čestitamo in ji želimo mnogo sreče v izbranem poklicu. OBNOVLJENI CASSINO — Municijski zaboji v ospredju spominjajo na hude čase, ki jih je Cassino preživel v zadnji vojni. Vse mesto s slavnim samostanom zadaj na griču je bilo porušeno. Mesto bo skoro v celoti obnovljeno. Na mestu, kjer so nekdaj stale umazane stare hiše, so danes lepe nove stanovanjske zgradbe. Tudi nekdanji benekditinski samostan bo kmalu obnovljen. Trije letalci ubiti PHOENIX, Arizona. — Tukaj sta treščili v zraku dve vojaški letali, pri čemer so bili ubiti trije letalci. Sedmina— V torek ob pol 7. uri zjutraj bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. John Petrič s 1105 E. 74. St. ob sedmini. Iz bolnišnice— Mrs. Mary Grill, 14825 Hale Ave. se je vrnila iz bolnišnice, kjer je bila operirana. Zahvaljuje se za obiske, karte in darila. Obiski na domu dobrodošli! Rojenice— Mr. in Mrs. Frank Zobec ml., 1140% Norwood Rd. se je rodila deklica. Tehtala je 7 Ibs 2 oz. Mlada mati je hčerka Mr. in Mrs. Traven z Revere Ave., ki sta s tem postala četrtič stari oče in stara mati. Prav tako sta postala četrtič stari oče in stara mati Mr. in Mrs. Frank Zobec z Glass Ave. čestitamo! Materinski klub— Včeraj je bila srečna pri Materinskem klubu sv. Vida Mrs. Jennie Lunder, 1215 E. 74 St. — Njeno ime je vzdignil Jimmy Farrell, triletni sinček naše nove predsednice Pauline. Zahvaljujejo se vsem, ki so pomagal pri tem skladu za otroški vrtec pri sv. Vidu. “Rokovnjači”— Včerajšnja prireditev “Rokovnjači” v SND je dobro izpadla in udeležba je bila lepa. Več o prireditvi in vsem, kar je bilo v zvezi ž njo, bo še objavljeno. Pobiranje asesmenta— Nocoj od 6 do 7 bo tajnica društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ pobirala v šoli sv. Vida asesment. ★ KUSHIRO, Japonska. — Sovjetske pomorske in zračne sile imajo velike vojne vaje na skrajnem vzhodnem koncu japonskega otoka Hokkaido. Grški kralj v Turčiji ANKARA, Turčija. — Semkaj je prispel na obisk grški kralj Paul, ki se je šel predvsem poklonit na grob Musatfe Ke-mala Ataturka, ustanovitelja turške republike. Kralj je gost turške države. Ameriška Domovina «117 St. Clair Ave. HEnderson 1-0623 Cleveland 3, Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays General Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4,00. SUBSCRIPTION RATES United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months. Entered as second class matter January 6th 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd 1879._______ <^ggg&o83 No. 117 Mon., June 16, 1952 Koklja z račkami m. Nekako pred letom dni, če se ne motimo, je nekdo v Ameriški Domovini zapisal sledečo misel; Edina ustanova, ki lahko izvede v Ameriki slovensko šolo, je — Liga! Ne župnije, ne društva, ne poedinci — edino Liga! Ta pa bo uspela. . . V dobrem spominu nam je, kako smo se takrat zamislili ob tistem pisanju. Ne samo, da smo ugibali,^kdo je tisto zapisal — morda in prav verjetno rajni naš “Jaka” — tuhtali smo, kako je bila stvar prav za prav mišljena. Eno nam je sililo v odgovor: “O, pa kako rada! Toda kaj naj Liga napravi, da bo prišlo v življenje nekaj takega, kar ne bo samo nosilo imena; slovenska šola, ampak to ime tudi zaslužilo?' Takrat je bil “val novega naseljevanja” še v živahnem teku. Pri Ligi, če je bila mišljena Osrednja Ligina pisarna v New Yorku, je bilo dela s sprejemanjem novodošlih in urejevanjem njihovih zadev — nič koliko! Niti do tega nismo prišli, da bi bili pozvali Ameriško Domovino, naj še kaj več pove in tisto svojo misel razširi. Iz “glavnega stana” Lige ni prišlo drugega kot poziv, naj se javijo dobre osebe, ki bi bile voljne s slovensko mladino širom Amerike dopisovati. Takih se je javilo kar dovolj, ko smo jim pa skušali dobiti dopisnikov med otroci, je postala naloga naenkrat mnogo težja, kot bi si bili upali pričakovati. Pa je vse dovolj razumljivo. Brez vsega pa le ni bilo in še zmerom ni. Sami od sebe sta pa vendar nastali vsaj dve slovenski šoli, ali pa, če hočete: “slovenski šoli”. Niti ne vemo, katera je bila prva, pa to je končno vseeno. Skoraj istočasno sta 'se zganila Cleveland in Gilbert. V obeh primerih vsekako brez zaslug Lige kot take — če zopet poudarim to za slučaj, da je bil mišljen v besedah Ameriške Domovine Ligin “gl. stan”. Pač pa sta v obeh primerih nastali omenjeni šoli pod okriljem krajevnih Liginih podružnic — če se s tem more kaj ponašati vsa “Liga”, se bo kaj rada. . . Drugod? Naj bi sami kaj poročali. Tipkarju teh člankov ni nič znano. “Liga” še zmerom ugiblje, kako si je predstavljal oni človek v Ameriški Domovini, ko je pisal, da je Liga edina, ki lahko pokliče v življenje slovensko šolo. Menda ni mislil samo na Cleveland? Če je mislil samo na to naselbino, je videti, da je imel prav. Kolikor nam je znano, je Cleveland storil, kar se da, in tudi vztraja pri tem. Zelo verjetno je, da bi nobena druga ustanova, ki bi morda pričela s šolo, ne izvedla tega, kar izvaja clevelandska Ligina podružnica. Poleg Clevelanda pa samo še Gilbert. Smo pa oni dan našteli še nekaj naselbin, ki bi po vsej priliki mogle nekaj takega imeti. Ali naj “glavni stan” Lige tam poprime? — Morda je prišel čas, da bi vsaj utegnil dati pobudo zdaj, ko ni več kaj prida prihajajočih. Toda bojimo se, da Liga sama začenja čutiti nekaj takega, kar je bilo rečeno o slovenskih materah. Tudi Liga ima včasih občutek, da je kakor—“koklja z račkami” . .. (Seveda jih bo, ki bodo vzkliknili nejevoljno; Meni Liga niti botra ni bila za prihod v Ameriko, kaj šele mati. . . ). Toda vse to končno ni važno in nikakor ne kakšno “glavno vprašanje”. Važno pa je, da vsi skupaj zopet ne zamudimo primernega trenutka, da se vsaj nekaj stori. Kot celota se takozvana Ameriška Slovenija komaj zaveda dandanes, kako silno ji manjka izobražencev, ki bi bili prav toliko ameriški kot slovenski. (Nikar se ne pohujšajte! Le pojdite na sestanke in konference in shode, kjer se obravnavajo stoprocentne ameriške zadeve, pa boste videli na lastne oči, koliko stoprocentnih Amerikancev se javlja k besedi, ki so poleg svojega stoprocentnega amerikanstva stoprocentni Italijani, Nemci, Poljaki, Litvinci, Grki itd, itd). Kako zlasti pogrešamo KATOLIŠKE ameriško-sloven-ske inteligence! Zmerom smo jasno vdeli silne težave in ovire, ki so nam ta cilj preprečevale, nismo pa z zadostnim trudom iskali sredstev, ki bi z njimi silne ovire premagali. Saj tudi drugim narodnostim ni šlo gladko in so morale dostikrat s težavo plezati navkreber. Na splošno so vse prejšnje težave ostale in jih lahko otipljemo tudi dandanes, če se jim le nekoliko približamo. Dejstvo pa je, da imamo naenkrat tu nekaj materijala, ki se nam sam ponuja, materijala, kakor ga že desetletja Ameriška Slovenija ni imela. Imamo tu neko število slovenske šolske mladine, ki se je ne samo slovenskega jezika, ampak tudi slovenske pismenosti naučila že na oni strani morja. In to ne slučajno, ampak v pravih slovenskih šolah. Lahko rečemo, da je to nekaj novega za Ameriško Slovenijo nekako od izbruha prve svetovne vojne naprej. In to je že davno! Ali se zavedamo, kako dragoceni biseri so to? In prav tako dragoceni tisti, ki bodo tu zrasli in rasli ob strani teh? Kdor od nas starejših in starih ima količkaj spoznanja, kaj to lahko pomeni za slovenstvo sploh, ne le zgolj za kako “Ameriško Slovenijo”, naj postoji ob tej misli in naj se resno vpraša; Kaj lahko jaz napravim, da nam ti biseri ne gre-d.6 v čisto nepotrebno izgubo in morda — spričo že dovolj poudarjenih težav — vse prehitro izgubo? O, tudi poedinec, ki niti ni mati ali oče takega bisera, lahko svoje doprinese, tudi poedinec, ki ni v položaju, da osnuje kje “slovensko šolo”. Ker je zelo važno, da reševanje slovenščine za našo mladino ne prepuščamo samo rojakom, ki so v izredno ugodnih položajih in obenem primerno podjetni, naj nam bo dovoljeno, da še zmerom ne zapišemo — zadnje besede. — P. B. A. Mnenja in vesti IZ ŽELEZNEGA OKROŽJA Piše Andrej ček Duluth, Minn. — Kaj pa je tebe dvignilo in zgrabilo, da si prijel za pero, prešmentani Revček Andrej ček, boš vprašal, dragi čitatelj, ko se boš dolgočasil s tem mojim dopisom. Oh, potrpi malo, dragi čitatelj, da ti razložim vse to, potem pa sodi, a ponižno prosim, da milo sodiš in me ne obsodiš prehudo. — Vsaj na “gavge” me ne pošlji prehitro, ker na “gavgah” ni prijetno, tam se pozabi dihati, jaz bi pa še rad dihal, saj sem komaj začel živeti in dihati svež in svoboden ameriški zrak. No, pa mi dovolite besedo, dragi čitatelji. Moje opravičilo za ta revni dopis je, da v naši ljubi Ameriški Domovini toliko lepega čitam, da se mi je priljubila, da vsak dan “špejam”, kdaj mi jo bo pismonoša prinesel. Ko začujem njegove stopinje po stopnicah, že tečem, da jo brž dobim v roke. Potem pa hajd za) mizo! Razgrnem jo in berem. Tisti Tone z jolietskega hriba in pa tisti njegov slavni kolega Jure mi večkrat delata skomine, ko pripovedujeta v AD, kako se “arcnujeta” in kako cukata dobri cviček. Blagor jima! Jaz pa s suhim jezikom cmokljam, kadar berem o tem. Kadar pridem v Joliet, ju obiščem in se že v naprej priporočam, da me povabita v Juretov sloveči spodnji štuk da se spoznamo in da bomo skupaj pomodroval! o tem in onem. Kar predstavljam si, kako lepo se modruje ob dobrem cvičku. Koliko pametnih misli pride v glavo! In koliko besed pride na jezik, zato menda Tonetu nikoli novic ne zmanjka. Ej, znat je treba, znat, ljudje božji! Zato si res želim sestanka ž njima. Nadaljni razlog za ta dopis je tudi ta, da ker od vsepovsod dopisujejo v Ameriško Domovino, zakaj ne bi objavili tudi kakega dopisa od nas iz severne Minnesote, iz našega Železnega okrožja, po katerem je naseljenih toliko naših slovenskih ljudi, a nobenega glasu ni od nas. To ni prav! Zato se oglašam, da bi svetu povedal, da je nas Slovencev v Minnesoti še veliko in da se nismo še “poeskimili”, čeprav smo tu na visokem severu blizu Severnega tečaja in eskimovske domovine. Še drug velik razlog je, da b'i se moralo od nas iz Minnesote več čuti, kakor se. To tudi za to, ker baš tu v Minnesoti je tekla zibel Ameriški Sloveniji. Pri svojem dobrem prijatelju prebiram stare številke nekaterih slovenskih listov, ki jih ima spravljene, in vidim, da tu po Minnesoti so hodili že pred 80 in več leti slovenski misijonarji kot gg. Pirc, Buh, Lavtižar in še cela vrsta drugih naših velikih mož-duhovnikov. Njih dela moramo oteti pred pozabo. To je naša dolžnost. Saj so bili to vendar naši pionirji in kot take jih ne smemo pozabiti. Pogosto bi se jih morali spominjati. Zato vsi: peresa v roke — pišimo pogosto v naš najboljši slovenski list Ameriško Domovino. Ona naj ponese naš glas in našo besedo širom Amerike in širom sveta in naj pripoveduje svojim čitateljem, da smo minnesotski Slovenci še tu in da skušamo hoditi po stopinjah naših vrlih pionirjev, ki so toliko delali za čast in slavo božjo in za čast in slavo svojega slovenskega naroda in tudi za čast, slavo in napredek nove domovine Amerike, o kateri je vzkliknil z zgodovinskim geslom pokojni slovenski škof Trobec: “Slovenija je naša mati, Amerika pa naša nevesta!” Ti in še drugi razlogi so vzrok, da se je porodil tale dopis. Zdaj bi pa še rad povedal kaj novic. Stavbinski podjetniki v Du-luthu in skoraj po vseh mestih železnega okrožja se bridko pritožujejo nad stavko vozačev av-to-trukov in delavcev po skladiščih. Radi tega pravijo, da so hudo prizadeti, ker pogodbenih del ne bodo mogli izvršiti v določenem času. Vse to se bo zakasnilo Tudi lesne in druge družbe, ki prodajajo gradbeni material, se pritožujejo. Upajmo, da bo spor kmalu poravnan v obojestransko zadovoljnost in da bodo dela šla naprej. Iz časopisov vidim in po radijskih oznanilih vem, da mestne, občinske, okrajne, državne in zvezne oblasti se trudijo v potu svojega obraza, kje bi mogle dobiti še kaj, ki bi se obdavčilo, da bi prišle do nadaljnih dohodkov, da bi mogle kriti svoje upravne in druge izdatke. Davkoplačevalci na drugi strani se pa togotijo in jeze in to ne brez Vzroka nad vedno večjimi in večjimi davki. Pri nas v Duluthu si mestni očetje belijo glave s pomočjo posebnih računskih izvedencev, na kaj bi se dalo še naložiti davke. Prišla jim je v glavo misel, da bi naložili še mestni dohodninski davek, katerega imamo v Minnesoti že več ko dovolj. Tu plačujemo zvezni dohodninski davek in posebej še državi Minnesoti, ki ima tudi uveden dohodninski davek. Uboga delavčeva plačica, koliko jastrebov gleda nate, da te pograbi, čim te dobi delavec na svojo dlan! Kam bo to prišlo? Proti predlogu za municipalni dohodninski davek v Duluthu je te dni poslal mestnemu svetu krepko protestno pismo Henry Gordbn, zemljiški trgovec, s katerim izpodbija vse razloge, ki jih oni, ki predlog za davek zagovarjajo, navajajo. Gordon pravi, davke imamo že na zemljišča tako visoke, da veliko ljudi rajši kakor bi žrtvovali velike vsote za pretirane davke, puščajo prazne lote in parcele občinskim in okrajnim oblastem, raje kakor da bi plačevali davke. Zdaj pa še ta davek. Pisec pisma pravi, če bodo uvedeni še ti davki, se bo pisec preselil v kako drugo državo, kjer ni toliko davkov naloženih, kjer imajo samo zvezni dohodninski davek, ne pa še državnih in municipalnih. Taka so mnenja marsikoga o davkih. Lastniki in izdajatelji malih podeželskih listov te dni vehementno protestirajo proti povišanju cen časopisnemu papirju. Kakor znano, so pred nekaj dnevi kanadske trgovinske oblasti obvestile vse odjemalce časopisnega papirja v Zdr. državah, katere zalagajo ž njim, da bo poslej cena temu papirju zvišana za $10 pri toni! Tako bo stala od zdaj naprej tona časopisnega papirja $126. Doslej je stala — $116. časopisni papir je stal do leta 1936 po $40 tona. Potem, ko so začeli uveljavljati znano NRA, ki je določala cene, je začela cena lezti navzgor, a počasi — po $1 ali $2 pri toni. Zadnja leta pa kar skače sena po 10 dolarjev vsakih par mesecev. Tako stane časopisni papir več kakor trikrat toliko kakor pred vojno. Za velike mestne časopise, ki imajo finančne rezerve pa bogate dohodke od oglasov, se še ne pozna dosti, dasi se čuti. Ampak za male podeželske revčke, posebno pa še za tujejezične liste, pa je to hud uda- rec, ki bo marsikateri mali list ubil in uničil. Tako gre ta zli krog zle inflacije naprej. Stavke na dnevnem redu. Mali povišek danes tu, jutri drugje. Ta ugrizne tega, oni drugega in nazad-nje zlo inflacije vse ogrize, da vsi šepamo radi nje. Ko sem bil še mlad deček v starem kraju, me je nekega jutra prebudil ropot in glasno govorjenje; Ko sem prisluhnil, sem čul, kako je oče bentil na dvorišču, ker mu je neznani tat pokradel okrog petnajst kokoši in povrhu še lepega petelina. Odpirat je šel vsako jutro najprvo kokošnjak. Tudi tisto jutro je tako napravil, a nobenega kurjega glasu ni čul. Ko je pogledal, je videl, kaj se je zgodilo. Naznanil jč orožnikom, a našli niso nič. Zadevo je potožil tudi dobremu g. župniku, ki sta bila zelo dobra prijatelja, župnik ga je potolažil, naj pozabi, naj se ne jezi, skuša odpustiti, saj je Odrešenik učil, da moramo za sovražnike in druge, ki nam delajo krivico, moliti. To pa očetu ni šlo v glavo, že, že, ampak za tatu, ki mi je kokoši pokradel, pa ne bom molil, je ugovarjal oče. I, seveda je težko, moliti za lopove, ko ti škodo narede. Ko bi tatov, roj ar jev in drugih slabih ljudi ne bilo na svetu, bi bilo dosti lepše življenje. To je res. Ampak jih je dosti, kakor ljulike med dobrim žitom. Tako se je zgodilo tudi te dni na Eve-lethu, kjer je velika slovenska naselbina s slovensko faro sv. Družine in nekako slovensko središče za vse železno okrožje. Neznani tatovi so prišli ponoči v znano slovensko gostilno Fr. Lenicha, odstranili na dveh sprednjih vratih ključavnice in pripore in nato odnesli iz prostora varnostno blagajno (safe), ki je tehtala nekaj nad 200 funtov. V tej varnostni shrambi je bilo od $15,000 do $17,000 gotovine, nekaj bondov in drugih vrednostnih papirjev. Tatovi so shrambo odpeljali bogvekam, jo razbili in pobrali plen. Policija je na delu, ampak dozdaj, ko to pišem, še nimajo nobenega sledu o drznih uzmovičih. Leniche-va gostilna je dobro znana. Mrs. Lenich je posebej poznana meč našimi ljudmi, saj je glavna u-radnica SŽZ in zelo delavna žena. Kakor po drugih naselbinah širom Amerike, kosi tudi naše pionirje bela žena smrt. Pred nekaj dnevi je umrl na Gilbertu, ki leži kake tri milje vzhodno od Eveletha in je tudi precejšnja slovenska naselbina s slov. faro sv. Jožefa, znani rojak Frank Ul-char, star okrog 72 let. Pokojnik je bil rodom iz Gorenjske in je bival večinoma ves čas v Minnesoti. Bil je globoko veren mož in zlasti prejšnja leta zelo delaven za katoliške časopise, katerih zastopnik je bil več let. —-Pridno je hodil od hiše do hiše in deloval za dober tisk. V tem oziru ga bodo vsi pogrešali. Pokopan je bil iz cerkve sv. Jožefa s sv. mašo, ki jo je daroval domači č. g. župnik France Schwei-ger. Naj v miru počiva! Tako, dragi čitatelj i, sem. vam povedal nekaj novic od nas, da Slovenci v Minnesoti smo še tu. Lepo pozdravljeni in zdravstvuj-te! ; rj ------o------- Potovanje po sončni Kaliforniji . Cleveland, O. — Tudi v Clevelandu si moramo včasih privoščiti počitnice in kako potovanje. Po vsakdanjem delu se moramo naužiti malo veselja in si ogledovati ameriško domovino. S svojo hčerko Florence sem letos obiskala hčerko Jennie, ki živi v Kaliforniji v Los Angeles. Ob tej priliki sem se seznanila tudi z nekaterimi našimi slovenskimi rojaki v tej zapadni ameriški državi. V Fontana, California, sem obiskala slovenski narodni dom, ki dela vso čast našim rojakom. Slovenski rojaki pridno balinajo in so v tem športu pravi strokovnjaki. V slovenskem domu smo vsi dobili pijače, kakršne smo si poželeli. V narod, domu nas je pozdravil Mr. Jack Turk s svojim sinom Frankom. Videla sem tudi več drugih prijaznih slovenskih -rojakov in se z njimi pogovorila. Lepo mesto je Santa Monica, ki sem si ga prav tako ogledala. Po ogledu tega mesta smo si vsi skupaj ogledali slavni Hollywood in videli igralko Zsa Zsa Gabor. Prihodnja postaja je bila v imenitnem hotelu v Beverly Hills, Calif. Prav dobro smo se počutili med visokimi gosti in imeli imeniten “dinner”. Tudi naših sosedov nismo pozabili. Potegnili smo se kar s karo preko meje v Mehiko. V mestu Tiajuana smo gledali Mehikance in šli v cerkev k maši. Čas je kar prehitro minil in kmalu sva se s hčerko Florence morale vrniti v naš Cleveland. Med potjo sva gledale skozi okno vlaka, ki je drdral preko Arizone in Colorada. Pa tudi Kalifornija ni pozabila na Cleveland. Richard Habič, sin moje hčerke Jennie, je sedaj prišel na obisk k nam in se prav dobro počuti. Tudi on potrebuje malo počitka, saj je ridno študiral v college-u v Los Angelesu. Pozdravlja vse znance in znanke v Clevelandu in bo prav vesel, če ga bo prišel kdo obiskat. Po končanih počitnicah bo odšel v službo domovine in bo tudi Stricu Samu delal vso čast. Tako si podajamo roke mi v Clevelandu in naši sorodniki in rojaki v daljni, sončni, prekrasni in nepozabni Kaliforniji. Mrs. Anna Rode, 6310 Carl Ave., Cleveland 3, Ohio. ------o------ Vrhničani so se odivali pozivu Waukegan, 111. — Ko smo zvedeli od g. Grampovčana potom Ameriške Domovine, da obhaja cerkev sv. Pavla na Vrhniki letos stoletnico posvetitve, smo se tudi tukajšnji vrhniški rojaki namenili priložiti svoj dar k tej proslavi. Spodaj podpisana sva šla od enega rojaka do drugega in bila povsod lepo sprejeta. Nabrala sva kar lepo svoto $317.50. S tem denarjem smo kupili prt za glavni oltar. To so v stvari trije prti namenjeni za razne cerkvene svečanosti. Prt je stal 144 dolarjev. Kupili smo tudi 6 oblek za strežnike (ministrante). Stale so $108. Skupaj smo torej porabili $252. S preostankom bomo kupili ono, kar cerkev sv. Pavla, na Vrhniki najbolj rabi. Za sedaj nimamo še tozadevnega sporočila. Paket je bil odposlan naravnost na župnijski urad na Vrhniko. Čeprav nekateri vrhniški rojaki žive v tej deželi 40 ali celo, 50 let, vendar niso pozabili na svoj stari dom, to nam ta upela zbirka naj lepše dokazuje. Naj navedeva še imena darovalcev. Neimenovani $25.00. Po $10 so darovali: Frank Hodnik, John Heraver, Anton in Frančiška Jesenovec, Andrej1 Ogrin, Joe Nemanich, Marija Če-lesnik in sin Joe ter Jože Leskovec. Po $5 so, prispevali: Frank Osenik, Ignacij Grom, John Cankar, Johana Železnik, John Zelenik, Alojzij Župec, Antonija Možina, Mary, Joe in Rudi Čepon, John Repp ml., Mary Pe-tavs, Mary Tršar, Frančiška Hodnik, Alojz Trlep, Joe Petrovčič, Ignac Gerželj, Frank in Mary Novak, Krištofina Grom, Frank Mrlak, Jack Nagode, John Mrlak in Frank Svete, Mary Mivšek, Frances Jurca, Frank Urh. $3.50 je darovala Marija Hren. Po $3 so prispevali: Frank Mrlak, Anton Bespalec, Ana Zelene, Mary Debelak, Viktor Slana,, John D. Novak, Gaby Hodnik, Frank Ogrin, Pavel Bartel. $2.50 je darovala Francka Ope- i. Po $2 so darovali: Jakob Les- kovec, Frank Japel, John Mikš, Frank Artač, Jerry Remšgar, John Treven, Frances Mlinar, Rudolf Podobnik, Frances Jesenovec, Frances Dobnikar, Mihael Kavčič, Frances župec, Andrej Bartel, Mary Gosar, Katarina Varšek, Frances Leskovec, Frank Sorša, John Mrlak, Joei Drašler, Mary Svete, Stanley in Jennie Korenčan, Frank Mušič, John Nagode, Frances Turšič in Feliks Svete. Po $1 so žrtvovali: Frank Grom, Frances Mušič, Joe Heraver, Math Ivanetič, Anton Varšek, Martin Levak, John Ciga-nek, Herman Lace, John Treven, Frank Pirc, Jennie Davis, John Mrlak, J<4hn Kink, John Hodnik, John šteblaj, John čamernik, Frank ičiamernik, Gertrud Repp, Math Suhadolnik, Gašper Drašler, Jennie Klavčar, Jennie Kolenc, Viktorija: Grom. Frank, Grimšič je dal 50c. Vsem darovalcem najprisrč-nejši Bog plačaj! Frank Hodnik, 826 McAlister, Waukegan, 111.; Frank Osenik, 1023 Jackson, North. Chicago, 111. -------o----— Msgr. F. Gabrovšek bo dobil lep nagrobnik Cleveland, O. .— V naši naselbini sem nabral $300 za nagrobni spomenik pokojnega rnsgr. Franca Gabrovška, župnika na slovenski fari sv. Janeza Ev. v MilwauKee, Wis. Nabrani denar sem poslal v Milwaukee. Pred nekaj dnevi sem dobil od tamkajšnjega žup. upravitelja sledeče pismo. “Dragi g. Grdina! Naj vam Bog plača za Vaš trud in lepo ’ delo, ki ste ga zvršili s tem, da ste zbrali prispevek za nagrobnik za pok. msgr. Gabrovška. Bodite tako ljubeznivi in se zahvalite vsem darovaloern tudi v imenu naše župnije. Prejel sem Vaš ček za $300. Mi smo nabrali $400. S to vsoto bomo mogli nabaviti lep nagrobnik. Verjetno bo skoro tak kot ga ima pok. župnik Val. Schiffrer, čeprav je bil njegov malo dražji. Upam, da bo nagrobnik do obletnice smrti pok. našega župnika že gotov. Ko bo stal na pokopališču, ga bomo fotografirali in Vam poslali slike, ki jih nato lahko objavite v tamkajšnjem slovenskem časopisju. Naj Vam Bog poplača Vašo naklonjenost do Msgr. Gabrovška. — Vaš v Kristusu, Father Sipek.” ■Vsem, ki so s svojimi darovi pripomogli, da bo pokojni Msgr. Franc Gabrovšek dobil dostojen spomenik, se tem potom iskreno zahvaljujem. Anton Grdina st. -------o-------- Kjer vlada “enakopravnost” žene Na zasedanju komisije Združenih narodov za pravni položaj žene, je med arugim poročala a-meriška zastopnica Olive Remington Goldman o ženskem popisu za obvezno delo, ki je v teku na Poljskem. Deklice petnajstih let — je dejala ameriška zastopnica — so iztrgane iz domačih vasi in naselj ter poslane na težka dela v državno kovinsko industrijo. Več kot 400,000 žena, — kot je razvidno iz uradnih poročil poljske vlade — je bilo prisiljenih dtelati v industrijskem sektorju po nalogu varšavske vlade. Ta ima pri ministrstvu za delo poseben urad, pri katerem so se po zakonu obvezne registrirati vse ženske od 18 do 45 let. Ameriška zastopnica je nadaljevala, da je sličen sistem v veljavi v vseh deželah onstran železne zavese. -------o------ Kri duhovnikov seme novih duhovnikov V Španiji stalno raste število duhovnih poklicev. Leta 1936 je bilo 7,500 bogoslovcev, danes jih je 17,000. Vendar duhovnikov v Španiji še vedno primanjkuje. Vseh duhovnikov je 27,000, to je en duhovnik na vsakih 1000 prebivalcev. Or. Josip gruden Zgodovina slovenskega naroda Čeprav je bil nežnega značaja, vendar njegova vlada ni bila mirna, nasprotno, vse svoje življenje je imel opraviti z vojnimi podjetji. Najprej je o-brnil svojo pozornost na akvi-,lejsko cerkveno državo, kjer je bila tedaj patriarhova oblast že zelo omajana. Njegov cilj je bil: polastiti se svetne oblasti v patriarhiji. Prvi korak k temu cilju se mu'je zdelo dostojanstvo generalnega kapitana', ki je imel poveljstvo nad patriarhovo vojsko. Ker mu pa patriarhi, sluteč njegove slavohlepne naklepe, niso hoteli takoj ugoditi, je prišlo opetovano do vojske. Dolgo let je bojna vihra divjala po Furlaniji in Goriški. Leta 1310. je bil slednjič patriarh Gtobono prisiljen, da je i-menoval goriškega grofa za svojega generalnega kapitana. In od tistega času pa do svoje smrti je bil Henrik pravi vladar v Furlaniji. Ko je utrdil svojo oblast v patriarhovi državi, je kmalu začel razširjati svoj vpliv tudi po drugih pokrajinah gornje Italije. Mesta Padova in Treviso so bila vsled strankarskih bojev želo oslabljena, in bližnji dina-sti so živeli v večni vojski med seboj. Tu je posegel vmes podjetni goriški grof in kmalu napravil red. Mesto Padova ga je izvolilo za svojega zavetnika, v treviški pokrajini je bil imenovan za državnega vikarja (na- mestnika). Tudi mesto Trst se je izročilo njegovemu varstvu in ga izvolilo z svojega župana (leta 1320.). Tako je Henrik dospel na višek svoje oblasti in slave. Patriarhi so se, ga bali in se mu uklonili, furlansko plemstvo ga je spoštovalo in ubogalo. Toda izkazal se ni le bojevitega kneza, temveč tudi očetovskega prijatelja svojim podložnikom. Gorico, svoj rodni grad je povzdignil v mesto s samoupravo in mu nakazal potrebne dohodke. Kako se je mesto razvijalo? Naj starejši del Gorice tisto okrožje, ki se širi v ravnini o-koli sedanje stolne cerkve. Tu je stala že pred letom 1000. vas Gorica. Brez dvoma so jo ustanovili Slovenci, ki so ji dali tudi ime. Grofi Goriški so si tudi potem na hribu postavili svoj grad. Kakor drugod, tako tudi tukaj ni bilo obzidano le teme hriba, ampak zidovje se je na južni strani po gorskem pobočju spuščalo nižje proti ravnini do predloženega holma in zaseglo precej obširen prostor, ki se je prišteval grajskemu dvorišču (Burghut, Burgfried). Tu so nastale hiše grofovih uradnikov, ministerialov, rokodelcev. Kmalu so se naselili v varnem zavetju tudi trgovci, oštirje in Židje. Temu obzidanemu delu Gorice je grof Henrik leta 1307. podelil mestna pravice. Goriški i Bil Ostrostrelec :.. .................. ■ " Cleveland, O. — Vse ostro- ham Road, ki je vsem starim strelske časti, ki jih more dose-J Slovencem dobro znan. Vodil je či mlad fant, si je'priboril 14-j kakih 40 let staroznano Hard-letni Lodi Mandel ml., iz 18221 j ware store na Waterloo Road. Nottingham Road, N. E. Rekel bi, da je kar prav, da si mladi Lodi ne more priboriti nobenih novih odlikovanj, kajti na njegovih mladih prsih jih je že toliko, da bi bilo težko najti mesta še za nova. Kajpada jih mladi Lodi ne nosi kar vsak dan, .ampak je vsa ta odlikovanja, medalje in plakete nadel le na našo izrečno prošnjo radi slikanja. Lodi se je začel vežbati v streljanju pred približno dvemi leti. Na dvorišču očetove hiše ima postavljen zastavni drog in tam se vsakodnevno vežba s svojo BB puško. Lansko leto je dobil naslov tega združenja: “Odlični Še bolj znan pa je bil kot odličen lovec in športnik ter kot eden najboljših strelcev Euclid Riffle Cluba, katerega soustanovitelj je. Mladi Lodi je sin znanega slovenskega lekarnarja Lodi Mandel st., ki vodi lekarno — Drugstore na 15702 Waterloo Road. Ravno letos obhaja to podjetje, 25-letnico obstoja in uspešnega delovanja. Mandel, st. je v strokovnih lekarnarskih krogih splošno znan kot eden najboljših; lekarnarjev, saj je dobil za svoje delo na tem polju First National Prize for Pharmacy in pa National First Aid Trophy. Razen tega se pa Mandel odlikuje tional Riffle Association, letos'tudi na polju umetne fotografije pa si je priboril najvišji častni ter je že na neštetih razstavah naslov tega druženja: “Odlični umetnih fotografij dobil prizna- strelec.” Zaradi svoje mladosti Lodi se ne mote biti redni član N. R. A., pač pa bo to postal avtomatično 6. septembra 1955 leta, ko bo dopolnil 18. let. Lodi je letos končal 9. razred na St. Joseph’s High School. Izgleda, da je mladi Lodi podedoval to svojo ljubezen do nja in odlikovanja. Amerikanski Slovenci smo lahko ponosni na mladega Lodi-ja, saj je sin slovenskih staršev in si je kot prvi Slovenec tukaj priboril ta najvišja odlikovanja V strelski izvežbanosti. Vsej njegovi rodbini, kakor tudi mlademu Lodiju čestitamo in želimo, da nas tudi v bodoče častno za- streljanja in posebni dar za to od svojega starega očeta Kri-j stopa v vseh strelskih tekmova-stijana Mandel iz 18200 Netting-j njih! P. L | meščani so smeli sami voliti svoje uradnike in pobirati malo užitnino za vzdrževanje mestnega ozidja in vrat. S tem je bil dan za razširjanje in procvit Gorice trden temelj. Okoličani so smeli živila le na mestnem trgu prodajati, prav tako obrtniki svoje izdelke. Naravno je, da sta se obrt in trgovina v mestu zelo dvignila. Tudi bližnji plemiči so si v mestu postavili svoje hiše. O-menjata se dve cerkvici: kapela sv. Martina v gradu in cerkvica sv. Duha v mestu. Med prebivalstvom nahajamo mnogo slovenskih imen (Vodopivec, Zlatolasec, Šinigoj, Budigoj, tudi nekaj Nemcev iz spremstva goriških grofov je bilo že zgodaj v mestu. Iz bližnje Furlanije pa so se začeli priseljevati tujci (notar Zambonus iz Bellu-na, rodovina Orzon iz čedadske okolice itd). — Glavni del naselbine, vas Gorica, je bila še vedno izven mestnega ozidja. Tu je bil minoritski samostan s cerkvijo in kapelo sv. Katarine. Tu so v prvi polovici 14. stoletja sezidali glavno cerkev sv. Hilarija in Tacijana, ki je spadala nekaj časa k solkanski župniji, a se že leta 1354. omenja kot župna cerkev. Grof Ivan je leta 1455. ta del utrdil z jarki in nasipi in ga pridružil mestu. Imenovalo se je Spodnja mesto in se tako ločilo od gornjega, starejšega in obzidanega. V 16. stoletju je imela Gorica že 7000 ljudi in živahno trgovino z živim srebrom, vinom, lesom, žitom in drugimi pridelki. Bila je tem večjega pomena, ker v grofiji Goriški ni bdo drugih mest in je sama potegnila nase vso obrt in trgovino v deželi. (Dalje prihodnjič) Trinerjevo GRENKO VINO pomaga prali zaprtju! Možkl dobijo delo v*-'/ Mesar dobi delo Mesar, ki zna rezati in delati klobase, dobi delo. Ali ste zadovoljni z vašo sedanjo službo? Imamo stalno delo za dobrega delavca. Plača in bonus. Pokličite GL 1-2836 za sestanek. (121) Milling Machine Operator Radial Drill Press Operator Packer - Freighter Morajo biti vešči. Plača od ure. 2. in 3. šift. Premija. Dobra bodočnost. RELIANCE ELECTRIC & ENGINEERING CO. 1088 Ivanhoe Rd. A Friendly Place to Get Ahead (117) MALI OGLASI Izložne omare naprodaj Naprodaj sta dve izložni o-rnari (show cases), 7 in pol čevlja visoki, 14 čevljev dolgi. Kdor bi ju želel kupiti, naj se zglasi pri Mr. Velike nja, 1060 E. 61st St, ali pa naj pokliče UT 1-3324. Ženske dobijo delo Delo za žensko Išče se ženska, da bi prala, likala in opravljala lahko hišno delo, 3 do 5 dni v tednu ali gotove dneve. Pokličite FA 1-6977. (121) M ALF0G L ASI Naprodaj Hiša za 4 družine, 1 furnez, po 3-3-3-6 sob. Lot zraven. Se nahaja na 3508 Beyerley Rd. Kličite Dl 1-8844. (119) Iščejo stanovanje Par, ki se bo kmalu poročil, išče 4 ali 5 sob v St. Clairski okolici. Kdor lima kaj, naj pokliče UT 1-7212'. (121) Hiša naprodaj Krasna hiša za 2 družini, velika, na E. 82 St., severno od Superior, eno stanovanje prazno, se lahko takoj vselite. Ta dobro zgrajena hiša ima 5 sob v vsakem stanovanju in 2 sobi na 3. nadstropju. Ima dvojno verando, na mirni cesti, blizu cerkve, šole, trgovin in trans-portacije. Lahko kupite 2 stranki. Henry OIszens Realty 1266 E. 71 St. HE 1-8726 Iščejo stanovanje Mož, žena in 3 otroci nujno potrebujejo stanovanje, opremljeno ali ne. Bi plačali do $65 na mesec. Kdor ima kaj naj pokliče PR 1-0430. (121) Iščejo stanovanje Mož in žena iščeta apartment 4 ali 5 sob. Kdor ima kaj naj poliče EX 1-5382. (us) DVA POGREBNA ZAVODA za zanesljiva izkušeno sočutno pogrebno postrežba po ceni, ki jo SAMI izberete pokličite yVGRDINAt 'JA.fr SONS KUAnmtWI 'KMu*** t-SS* SEDAJ JE ČAS — da si še lahko izberete LEP LOT za vaš bodoči dom v EUCLIDU in okolici! Kajti vi vsi veste, da dobrih lotov resnično primanjkuje! MI imamo na razpolago še nekaj lepih lotov, na katere vam postavimo hišo po VAŠEM OKUSU! Ustavite se v našem uradu za podrobnosti! KOVAČ REALTY 960 East 185th Street KEnmore 1-5030 Iščejo sobe Novonaseljenci, 4 odrasli in 2 otroka, iščejo 5 ali 6 sob v St. Clairski okolici do Superior Ave. Kdor ima kaj naj pokliče UT 1-9305. —(120) ČE HOČETE PRODATI VAŠE POSESTVO Mi imamo kupce z gotovino. Za hitro postrežbo pokličite JOS. GLOBOKAR 986 E. 74th Street HE 1-6607 Prijatefs Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies Vogal St. Clair Ave in E. 68 St Aii ste prehlajeni? Pri nas imamo izbzorno zdravilo, da vam ustavi kašelj in prehlad. Pridite takoj, ko čutite prehlad. Handel Drug 15702 WATERLOO RD. KE 1-0034 1873 1952 F ]Saznanilo in JZah'Vala Žalostnega in potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da je umrla ljubljena mama in stara mama Marija Jerak Previdena z svetimi zakramenti je zaspala v Gospodu dne 25. maja 1952. Naša draga mama je bila rojena 26. julija 1873. Doma je bila iz Rake pri Krškem na Dolenjskem. Na tem mestu se prav iskreno zahvalimo Rev. Rupar, ki je pokojno previdel z svetimi zakramenti, zanjo opravil pogrebno sv. mašo zadušnico, ter spremil truplo pokojne iz Mary Svetek pogrebnega zavoda v cerkev Marije Vnebovzete in od tam na pokopališče sv. Pavla vse do njenega groba. Enako se zahvalimo Rev. Cimpermanu in Rev. Jager. Lepa hvala Rudy Zupančič, ki je vozil Rev. Ruparja. Dalje se zahvalimo vsem, ki so darovali vence: Mr. in Mrs. John Boyd, Indianapolis, Ind., Mr. in Mrs. Martin Kozar in družina, Mrs. Mary Gorup, Mrs. Rose Telisman in družina, Mrs. Frances Braddock in, hčere, Mr. in Mrs. Joseph Rossman, Mr. in Mrs. John Bozich Sr. in družina, Mr. in Mrs. Anthony Rossman, Mr. in Mrs. John Bozich Sr. in družina, Mr. in Mrs. Anthony Rossman, Mr. in Mrs. Frank Kramer, Calcutta Ave., Mr. in Mrs. Emil Uncle, Mr. in Mrs. Vince Žitnik, Mr. in Mrs. Bill Kozar, Mr. in Mrs. Ray Yerak, Mr. in Mrs. Stanley Gregorin, Mr. in Mrs. Steve Kurto-vich, Mr. Ed Glavač. Hvala Euclid Vets, Collinwood Hive št. 283 T.M., hvala sosedom in prijateljem. Našo iskreno zahvalo izrekamo sledečim, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj duše pokojne: Mr. in Mrs. Louis Metelko, Indianapolis, Ind., Mr. Louis Rozman, Mr. in Mrs. T. Klemenčič, Mr. in Mrs. L. Farcnik, Mr. in Mrs. L. Zupančič, Mrs. Josephine Okleson, Mrs. Martinčič in družina, Mr. in Mrs. Frank Rossman, Mr. in Mrs. F. Cigoj, Mr. in Mrs. J. Janc, Mr. in Mrs. A. Kotar, Mr. in Mrs. Frank in Margaret Špenko, Mr. in Mrs. J. Wolpe, Mr. in Mrs. J. Markel, Mr. in Mrs. F. Dolinar; Mr. in Mrs. W. Peček, Mr. in Mrs. John Petrie, Mr. in Mrs. J. Stark, Mr. in Mrs. Jack Rossman, Mr. in Mrs. J. S. Kenny, Mr. John Gorski, Mrs. Jane Kastelic, Mr. in Mrs. Ed Klemenčič, Mr. John Champa, Mr. in Mrs. A. Glavan, Mr. in Mrs. Frank Jarm, Mr. in Mrs. A. Tomsick, Mr. in Mrs. Frank Zupančič, Miss Helen Peček, Mr. in Mrs. Ted Rossman, Mrs. Mary No-vinc, Mr. in Mrs. Emil Glavač, Mr. F. Dolšak Jr., Mrs. Stanley Mihelik, Mr. in Mrs. James Prelogar, Mr. in Mrs. J. Urbanic, Mr. in Mrs. John Glavač, Mr. in Mrs. F. Vidervol, Mr. in Mrs. Cinkole Jr., Mr. in Mrs. Rudy Jeler-cic, Mr. Joseph Koss in družina, Mr. in Mrs. Frank Janesic, Mrs. Mary Kozar, Clearaire Rd., Mr. in Mrs. Baraga, Mr. in Mrs. Jerry Glavač, Mr. in Mrs. John Rozman, Michael Zernic, Mr. in Mrs. L. Noda, Mr. in Mrs. Bir-tic, Mr. in Mrs. A. Novak, Mr. in Mrs. L. Turk, Mr. in Mrs. J. Metelko, Mrs. F. Grebens, J. Gregorič, Gushins in Cranes in Telisman. Prisrčna hvala vsem, ki so dali na dan pogreba svoje avtomobile: Mr. Martin Kozar, Mr. John Stark, Mr. Rudy Zupančič, Mr. Frank Jarm, Mr. John Boyd, Mr. Bill Zupančič, in Mr. Frank Špenko. Posebna hvala Mrs. Zupančič iz E. 158th St., Mrs. Zgonc iz Calcutta Ave., in Mrs. Ogrin, ki so pomagale v času bolezni. Našo zahvalo naj sprejmejo članice društva Collinwood Hive št. 283 T.M. za udeležbo pri pogrebu. Hvala Oltarnemu društvu fare Marije Vnebovzete. Naša zahvala vsem, ki so prišli kropit ter molit za mir in pokoj njene duše in vsem, ki so se udeležili po- greba. £. . K 1- Lepa zahvala pogrebnemu zavodu Mary Svetek za tako lepo vodstvo pogreba, ter za vso prvovrstno poslu-go, ki so nam jo dali. Bodi vsem, ki so nam bili v pomoč in tolažbo na en način ali drugi v tej tako žalostni uri izrečena naša topla zahvala za vse. Ako se je pomotoma izpustila ime enega ali drugega, prosimo, da nam oprostite in sprejmete enako našo najlepšo zahvalo. « Tebi, predraga mama, pa kličemo: Počivaj v miru v hladni zemlji. Pre- stala si trpljenje tega sveta in zdaj se veseliš vrh višav, kjer ni muk, ne bolečin. Naša srca so žalostna, saj smo te vsi ljubili. Tolaži pa nas zavest, da se enkrat zopet snidemo tam gori nad zvezdami za vekomaj. Žalujoči ostali: \ ANTON YERAK, sin JOSEPHINE GLAVAČ, in MARY GREGORIN, hčere \ JOŽEF YERAK, sin v Jugoslaviji VNUKI in PRAVNUKI Cleveland, Ohio, 16. junija 1952. AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 16, 1952 lr- -■ m , i—,-y V„... ■ v.'.. ' V " '<'« - 4 HENRIK SIENKIEWICZ: Z ognjem in mečem Radi tega je Hmielnicki rasel v sili, a da ni takoj vdrl v globino Poljske, da j-e ležal dolgo v Beli cerkvi, je storil največ radi tega, da bi uvedel red v to razburkano in divjo drhal. In res se je njegovi železni roki naglo izpremenila v bojno moč. Kadri iz izurjenih Zapo-roščev so bili gotovi, razdelili so črn na polke, polkovniki so postali prejšnji koševi atamani, posamezne oddelke so razposlali, da zadobe gradove, da bi se urili v boju. In to ljudstvo je bilo po naravi bojaželjno, za vojno sposobno kakor malokate-ro drugo, orožju privajeno in vsled tatarskih napadov znano z ognjem in krvavim obličjem vojne. Šla sta torej dva polkovnika, Handžu in Ostap, na Nerestvar, ga vzela ter poklala židovske in plemiške prebivalce. Čet-vertinjskemu knezu je lastni mlinar odsekal glavo na grajskem pragu — a kneginjo si je Ostap vzel za robkinjo. Drugi so šli v druge kraje in srečo je spremijevala njihovo orožje, zakaj strah je “Lahom” vzel pogum — strah “temu narodu nenavaden”, ki mu je izvijal iz rok orožje in mu jemal moč. Polkovniki so Hmielnickega čestokrat nadlegovali: “Čemu se ne dvigneš proti Varšavi? Počivaš, čaraš s čarovnicami in se zalivaš z žganjem, Lahom pa dovoljuješ, da jih mineva strah in da zbirajo vojske!” Mnogokrat je tudi pijana črn vpila ponoči, oblegala stan Hmielnickega, zahtevajoč, da bi jih vedel proti Lahom. Hmielnicki je dvignil punt in mu dal strašno silo, a sedaj je začel spoznavati, da ta sila že njega samega peha v neznano 'bodočnost, zato je često s temnim očesom zrl v ono bodočnost in se silil jo spoznati — in srce se mu je krčilo ob njej. Kakor se je reklo, je sredi teh polkovnikov in atamanov edino on vedel, koliko strahovite sile je v navidezni onemoglosti Poljske. Dvignil je vstajo, premagal pod Žoltimi vodami, premagal pod Korsunom, strl kro-nine vojske — in kaj dalje? Zbral je tedaj polkovnike na posvetovanje in motreč jih s krvavimi očmi, pred katerimi so vsi drgetali, jim je mrko sta- TEKOM ČASA ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaja na St. Clair Ave. in E. 62 St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu. Ako vam je nemogoče priti v dotike z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora. Delo izgotovljeno brez odlašanja. Njegov naslov je: DR. J. V. ŽUPNIK 6131 ST. CLAIR AVE. vogal E. 62nd St.; vhod samo na E. 62 SL Urad je odprt od 9:30 z j. do 8 zv. Tel.: EN 1-5013 For your VACATION welcome to CHRISTIANA LODGE Slovenian Resort • The Hotel has 30 rooms with connecting showers. Central dining room, with American-S 1 o v e n i a n cooking. All sports, private beach, boating and fishing. Cater to overnight guests. 260 miles from Cleveland. Located on U.S. 112. Write for folder. CHRISTIANA LODGE DOMINIK KRAŠOVEC, Prop. P.O. Edwardaburg, Michigan Phone 9126 F5 vil edino to vprašanje: “Kaj dalje? Česa hočete vi?” “Iti do Varšave? Tedaj pride knez Višnioviecki, pobije kakor strela vaše žene in otroke, pust' samo zemljo in vodo in se dvigne za nami do Varšave z vso plemiško silo, ki se mu pridruži — in vzeti med dva o-gnja, poginemo, 6e ne v bitkah, pa na kolih. . . Na tatarsko prijaznost ne moremo računati. Oni so danes z nami, jutri se obrnejo proti nam in nas zapode do Krima ali pa še panom prodajo naše glave No, kaj dalje, govorite! Iti na Višniovieckega? Saj on zadrži sam vso našo in tatarsko silo, ta čas pa se zbero vse vojske in mu pribite iz globine Poljske na pomoč. Izbirajte! . . .” In zamišljeni, polkovniki so molčali, Hmielnicki pa je na-dajeval: “Čemu ste postali tako majhni? Čemu me torej več ne silite, da krenem proti Varšavi? Ker torej ne veste, kaj bi naredili, prepustite to meni, in, ako Bog da, otmem svojo in vašo glavo in si chranim zadovoljstvo zaporoških vojsk in vseh Kozakov.” Ostal je še en način: pogajanja. Hmielnicki je dobro vedel, koliko je mogoče doseči po tej poti v Poljski; računal je, da se zbori podajo na znatne popustitve, nego na davke, tlako in vojno, ki bi morala biti dolga in težavna. Naposled je vedel, da je v Varšavi mogočna stranka, ki so ji na čelu sam kralj, o čigar smrti še ni došlo poročilo, (12. julija niso pod Belo cerkvijo še ničesar vedeli o kraljevi smrti.) in kancler mnogo gospodov, ki bi radi zavrli rast ogromnih magnatskih posestev nr. Urajini, iz Kozakov napravili silo za kraljevsko roko, sklenili z njimi večen mir in one zbrane tisoče porabili za inozemsko vojno. V teh razmerah bi mogel Hmielnicki i za sebe doseči znamenito dostojantsvo, hetmansko bulavo dobiti iz kraljeve roke in za Kozake izposlovati neštete pravice. Radi tega je ležal dolgo pod Belo cerkvijo. Oboroževal se je, pošiljal na vse strani okrožnice, zbiral ljudstvo, tvoril cele armade, jemal gradove, ker je vedel, da se bodo le s silnim pogajali, a v globino Poljske ni šel. O! Če bi mogel s pogodbami skleniti mir — tedaj bi s tem ali orožje izvil rok Višniovieckega — ali pa — če bi ga ne odložil knez, ne bo on, Hmielnicki, temveč knez upornik, ker bo vodil vojno proti volji kralja in sejma. Tedaj se on dvigne na Višniovieckega — a že po naročilu kralja in države — in tedaj odbije poslednja ura ne le knezu, temveč vsem ukrajinskim kralj ioem, njihovim posestvom in latifundijam. Tako je mislil zaporoški hetman samozvanec, tako poslopje je zidai za prihodnost. Toda na temeljih, ki jih je postavil pod to poslopje, so posedovale često črne ptice skrbi, dvomov, strahov — in sovražno krakale. Bode-li dosti silna mirovna stranka v Varšavi, začno-li z njim poganjanja? Kaj poreče sejem in senat, ali zamaše tam ušesa na jeke in krike ukrajinske, zatisnejo li oči na grmade požarov? (Dalje prihodnjič) ps j, ; Rojen: 13. oktobra 1880 4 Umrl: 6. maja 1952 J^aznanilo in 2^ah*Oata Globoko užaloščeni in potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je umrl nenadno naš ljubljeni soprog, oče, stari oče in brat FRANK JELERČIČ Zatisnil je svoje blage oči dne 6. maja 1952, dva tedna potem, ko ga je zadela kap. Pogreb blagopokojnika se je vršil dne 10. maja iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in Sinovi na Lakeview pokopališče, kjer smo ga položili k večnemu počitku v naročje materi zemlji. Doma je bil iz vasi Jakovče pri Vipavi na Primorskem. Bil je ustanovni član dramatičnega društva Ivan Cankar in dramatičnega društva Lilija, član kluba Ljubljana, pevskeg zbor Jadran, društva Lunder-Adamič št. 28 SNPJ, društva Waterloo Camp št. 281 WOW, društva Kras št. 8 SDZ, podružnice št. 3 Slov. moške zveze, in bivši član Euclid Rifle kluba. V dolžnost si štejemo, da se iskreno zahvalimo vsem onim, ki so položili tako krasne vence cvetja h krsti pokojnika. Ta izraz vaše ljubezni in spoštovanja do njega nam je bil v veliko tolažbo. Zahvalo naj sprejmejo sledeča društva: Lunder-Adamič št. 28 SNPJ, Kras št. 8 SDZ, klub Ljubljana, podr. št. 3 SMZ, Waterloo Camp št. 281 WOW, Progresivne Slovenke št. 7, The Cleveland Cut Flower Co. and Employees, The Cleveland Plant and Flower Co., Berthold-Grigsby, Inc., North Eastern Ohio Florist Association, Northern Ohio Unit of T.D.S., Castello-Florist, E. J. Haase Florist, Fox the Florist, Merkel and Sons Florists, Pietrantone Florist, Pontings Flowers, Schulte Greens, Louis Slapnik Florist, Charles and Olga Slapnik Florists, James A. Slapnik Jr. Florist, Stare’s Park-view Florist, Thomas Florist, Independent Lumber Co., Fuller-wood Homes, Inc., Bizzak družine, Kane, Pa., Cetina in Florjančič družini, Mr. in Mrs. Frank Dolšak Sr., Mr. in Mrs. Frank Dolšak Jr. in sin, Mr. in Mrs. William Perusek, Mr. in Mrs. Chas. Clements, Dolinar, Frick in Vihtelic družine, Mr. in Mrs. Joseph Dovgan in sin, Godnavec družina, Mr. in Mrs. Harry Goldfarb, Mr. in Mrs. A. Gombač, Madison, Ohio, Mr. in Mrs. A. Gombač ml. in družina, Mr. in Mrs. Erazem Gorshe in Joseph Plemel družini, Mr. Joseph Grosel st. in Mr. in Mrs. J. Barbo, Mr. Joseph Grosel ml. in družina, Mrs. A. Gubane, Pauline in Hattie Rose, Libby in Frank Gubane, Mr. Joseph Hočevar in sin, Mr. in Mrs. Joe Karlinger ml. ter Mr. in Mrs. Fred Zupančič, Mr. in Mrs. Frank Kosic, Mr. in Mrs. Edward in Louis Kovac, Mr. in Mrs. Frank Kramer, Mr. in Mrs. Stanley J. Mahnič, Mr. in Mrs. Mainer in družina, Mr. in Mrs. Louis Mervar in družina, Mr. in Mrs. Joseph Messe in hčer, Mrs. John Mitchell, Mr. in Mrs. Paul Novak in družina, Mr. in Mrs. Paul in Nettie Pecek in Mr. in Mrs. Rudy in Dorothy Lokar, Mr. in Mrs. Joseph Pretnar, Mr. in Mrs. Edward Racich, Rozar družina, Mr. in Mrs. Russell Zeller, Mr. in Mrs. Edward Gertz, Mr. in Mrs. Emmet Sprau, Mr. in Mrs. Frank Špenko st., Mr. in Mrs. John in Pauline Steblaj, Mrs. Antonia Svetek in družina, Monroe Turner, Mr. in Mrs. Ludwig in Rose Vicic in hči, Mr. in Mrs. Peter Vukčevič in otroci, Mr. in Mrs John Yapel st., Mr. in Mrs. Adolph Perdan, Miss Josephine Pavli. ' Dalje srčna hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, in v dobrodelne namene, in sicer sledečim: Mr. in Mrs. Abram in sinovom, Berdais družini, Mr. in Mrs. Emil Bizzak, Mrs. Anna Boldin, Mr. in Mrs. J. Braddock, Mr. in Mrs. C. Bratush, Mr. in Mrs. J. A. Bozic ml., Mr. in Mrs. Peter Bukovnik, Cavlovich družini, Louis Cebron družini, Mrs. A. Cernelich in Steffie, Mr. in Mrs. Peter Conte, Mr. in Mrs. B. Dacar, Mr. in Mrs. Edward Delly, Mrs. Alice Dolgan, Mr. in Mrs. Anton Dolinar, Mr. in Mrs. Anton Dolinar, Mr. in Mrs. Frank Dremel st., Mr. in Mrs. Robert Dule, družini Joseph Durn, Mr. John A. Fakult, Mr. in Mrs. Victor Ferrolli, Misses Helen in Pauline Fisher, Mr. in Mrs. Mike Fisher, Mr. in Mrs. Boh Fratus, Mr. in Mrs. Joseph in Sophie Glavic, Miss Rose Glavic, Mr. Frank G. Gornik, Mr. in Mrs. A. Grdina st., Mr. in Mrs. Frank Gregorc, Mrs. Gubane, E. 168 St., Mrs. Anton Gubane, Mr. in Mrs. Bob in Louise Gubane, Mr. in Mrs. Tony in Mary Gubane, Mr. in Mrs. Anton in Mary Gulich, Mr. in Mrs. Louis Hrovat, Mr. in Mrs. Frank Intihar, Mr. in Mrs. Anton Jelarcic st., Mr. in Mrs. Anton Jelarcic ml., Jelovšek in Glavacky družinam, Mrs. Jennie Jeric, Mrs. Kalisek, Joseph J. Kastelic družini in materi, Košuta družini, Mr. in Mrs. J. R. Klaus, Mrs. Frances Kotnik, Mr. in Mrs. Andres F. Krainz, Mrs. Mary Krainz, Kretic družini, Mr. in Mrs. J. Kuhel, Mr. in Mrs. Mike Lah, Mr. in Mrs. James La Joe, Mr. in Mrs. F. E. Lapuh, Mr. in Mrs. Joe Legat, Mr. in Mrs. Joseph Lipovec, Mr. John Lokar st., Mr. in Mrs. Leo Mohorčič, Mr. in Mrs. John W. Mandel, Mr. in Mrs. Felix in Rose Matjasik, Mr. in Mrs. Milner, Mr. in Mrs. Joseph Mirti, Mr. in Mrs. A. Novak, Mr. in Mrs. John Novak, Miss Mae Ogrin, Mrs. Josephine Okleson in družini, Mr. in Mrs. Peter Okleson in družini, Mr. in Mrs. John Pangonis, Mrs. Leona Pappek Miller, Mr. in Mrs. Anton Pavli, Mr. in Mrs. Paul in Nettie Pecek, Mr. in Mrs. A. Pluth ml., Mr. in Mrs. T. Pluth, Mr. in Mrs. Frank in Emma Pretnar, Mr. in Mrs. August in Alice Prusnik, Mr in Mrs. John Prusnik, Mr. in Mrs. Paul Repicky, Miss Mary Romance, Mr. in Mrs. Cyril in Helen Resnik, Mr. Janko M. Rogelj, Mr. in Mrs. Peter Rajavec, Mr. in Mrs. Peter Ropos ml., The Rossa Sisters, Mr. in Mrs. Milton Rubin, Mr. in Mrs. L. Russ, Mr. in Mrs. Nick Saja-tovic, Mrs. Julia Schneider, Mr. in Mrs. Anton Škapin, Mr. in Mrs. Jack Škapin, Mr. in Mrs. Peter Starin, Mr. in Mrs. Louis Stavanja, Mr. in Mrs. John Stimec, Mr. in Mrs. Frank Strah, Mr. in Mrs. Wm. in Zola Strom, Mr. in Mrs. Jack in Sophie Subel, Mr. in Mrs. Sutton in Justine Girod, Mr. August F. Svetek, Mr. in Mrs. B. Tekavec, Mrs. Amelia Trbezan, Mr. in Mrs. Joseph Ule, Mrs. Antoinette Voglesh, Mrs. Mary Walter, Mr. in Mrs. Tony in Mary Zakrajšek, Mr. in Mrs. Joseph Zele ml., Mr. Joseph Zupan, Miss Hermina Zupančič, Mr. in Mrs. John Petrič. Zahvalo izrekamo vsem, ki so dali avtomobile brezplačno v po-slugo, in sicer: Mr. Ant. Bokal, Mr. Ed. Bizzak, Mr. Jos. Bizzak, Mr. Louis Bizzak, Mr. Charles Bratush, Mr. Joseph Bradač, Mr. Al. Bozic, Mr. Louis Cebron, Mr. William Cetina, Mr. F. Dedrich, Mr. Frank Dremel, Mr. Anton Dolinar, Mr. V. Gorše, Mr. Jos. Grosel ml., Mr. Stanley Godnavec, Mr. John Z. Janz, Mr. Anton Jeleracic, Mr. Joseph Kastelic, Mr. Louis Kovac, Mr. Edward Kovač, Mr. Ted Laurich, Mr. Anton Novak, Mr. Frank Novak, Mr. John Novak, Mr. Paul Pecek, Mr. John Petrie, Mr. John Prusnik, Mr. Edward Racich, Mrs. F. Rozinger, ki je dala avto za prevoz cvetlic, Mr. Ludwig Sa-nabor, Mr. Dan Stakich, Mr. Frank Špenko st., Mr. Joseph Ule, Mr. Peter Vukčevič, Mr. Joseph Zele st. Hvala vsem prijateljem, ki so se prišli poslovit od njega, ko je ležal na mrtvaškem odru, in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti na pokopališče. Hvala tudi pogrebcem, ki so nosili krsto. Našo zahvalo naj sprejmejo vsi, ki so poslali brzojavno ali pismeno izraze sožalja. V Zahvalo naj sprejmejo prijatelji iz Kane, Pa., ki so se udeležili pogreba, kakor tudi pogrebni zavod Joseph Žele in Sinovi za vzorno voden pogreb in najboljšo vsestransko poslugo. Prav posebno zahvalo pa naj sprejmejo pevci zbora Jadran in pevci Mladinske*ga pevskega zbora SDD za krasne v srce segajoče pesmi pokojniku' v zadnji pozdrav in slovo, in prijatelju Mr. John Steblaju za lepe besede pokojniku v slovo. Hvala tudi članom kluba Ljubljana za korporativno udeležbo. Ako se je pomotoma izpustilo ime katerega, ki je pomagal ali prispeval, prosimo oproščenja in naj isto sprejme našo globoko zahvalo. Končana je Tvoja pot, ljubljeni! Prišlo je tako nenadno, da ne moremo tega doumeti. Vesel in živahen si še vedno delal načrte, katere je smrt sedaj prekrižala. Za Teboj žaluje soproga, kateri si bil Zvest tovariš, in otroci, katerim si bil skrben oče. Za Teboj žalujejo prijatelji in društveniki, za katere si imel vedno prijazno besedo in darežljivo roko. Odšel si tja, kjer vlada večni mir. Spominjali se Te bomo vedno z ljubeznijo in hvaležnostjo v naših srcih, dokler bodo utripala. Spavaj mirno — snivaj sladko! Žalujoči ostali: JENNIE, soproga ANTON, brat ALBERT in RUDOLPH, sinova ZET, SNAHI, VNUKI in VNUKINJE JUSTYN poročena PRETNAR, hči V stari domovini pa zapušča brata JOŽA Cleveland, Ohio, dne 16. junija 1952. -C -• . . r . ■ 'K''',-: • '■