tHOSCCMFM mm&mm: /»11m be Klo/*' mi— Hojw* AMERICAN IN SPIRIT JFQR€!GN IN LANGUAGE ONLY NO. 8 SLOVGNIAN Servmg Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, HORNING NGWSPAPGS Pittsburgh, f^ew York, Toronto. Montreal, Lethbridge, Winnipeg Denver, IncUanapoiia. Florida Phoe.nu. dy. Pueblo. SocfeSprmw vol. LXXX CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING. JANUARY 16, 1978 LETO LXXX Tongsun Park raikri! velika "darila" petim članom Kongresa ZDA 'lužni Korejec Tongsun Park je as a s t op n i kom pravosodnega t a j n ištva ZDA razkril del svojih “darov” “prijateljem” v Kongresu ZDA, SEOUL, J. Kor. — Južnoko-rejski trgovec, ki je živel in delal več let v Washingtonu, D.C., ter “gojil prijateljstvo'' s člani Kongresa, da bi ti podpirali v njem Južno Korejo, je pretekli petek razkril zastopnikom Pravosodnega tajništva ZDA, ki so prišli v Južno Korejo, da ga zaslišijo, imena petih članov Kongresa, ki so dobili glavni delež njegovih “daril’’ ali kot sodi javnost “podkupnin’’. Tongsun Park. 42 let stari “trgovec z rižem”, je navedel kot glavne prejemnike “daril” bivše kongresnike R. T. Hanno, demokrata iz Kalilorni j e, kong. C. E. Gallagher j a, demokrata iz New Jerseyja, Otta E. Passma-na, demokrata iz Louisiane, ki bi naj dobili vsak preko $100,-000. Passman naj bi dobil celo blizu $200,000, največ od vseh. Bivši repub. kong. W. E. Min-shall iz Clevelanda v Ohiu, naj bi bil debil $60,000 in še pose-bej $20,000 za volivni sklad predsednika Nixona v letu 1972. Poleg omenjenih naj bi bilo se kak ducat drugih, ki so dobili po $1,000 ali $2,000, bivši kong. E. W. Edwarda, sedanji guverner države Louisiane, pa $10,000 m prav toliko tudi njegova žena. Hanna je priznal, da je imel “poslovne in osebne zveze” s Parkom in dejal, da je pri njih Zaslužil od $60,000 do $70,000, pa zanikal, da bi dobil od njega kako podkupnino. Gallagher, Passman in Minshall so priznali, da BRITANSKI GASILCI Novi grobovi Zadnje vesti WASHINGTON, D.C. — Držav- SO KONČAL! ŠfRAJK ni tajnik Cyrus R. Vance je v vztrajnost vlade, ki je prevladala, je okrepila njen ugled v javnosti, pa tudi njen program omejevanja inflacije. BRIDLINGTON, V. Brit. — Britanski gasilci so 14. novembra lani začeli splošen štrajk po vsej deželi, ko je vlada odklc- Caroline Penca V 80. letu starosti je po dolgotrajni bolezni umrla v St. Vincent Charity bolnici Caroline Penca, rojena Koprivnik, živeča na 1065 E. 66 St., vdova po leta 1940 umrlemu možu Franku, mati Franka, Josephine Tau-cher, Faye Paulin in Johna, 10-krat stara mati, 7-krat prastara mati, sestra pokojnih Mary Dular in Frances Cadez. Rojena je bila v Sloveniji, od koder je prišla v Ameriko leta 1913. Bila je članica Društva sv. Cecilije št. 37 ADZ in Podružnice št. 25 ZŽS. Privatni pogreb je bil preteklo soboto s pogrebno mašo v cerkvi sv. Vida. Vodstvo pogreba je imel Želetov pogrebni zavod. John Bergles V 95. letu starosti je po kratki bolezni umrl v University bolnici John Bergles, živeč na 1177 E. 71 St., mož Viktorije, rojene Bandel, s katero je bil poročen 64 let, oče Vicki Bergles, Marie Birtic in Edwarda Bergles, 3-krat stari oče, 2-krat prastari oče, brat Vincenta in pokojnih Franka, Frances Pakish, Marije Vidmar, Louisa, Josepha,! soboto komaj poldrugo uro pred odletom na Srednji odhod tega odložil, ko se Egipt in Izrael nista mogla zediniti za program razgovorov med zunanjimi ministri, določen za danes v Jeruzalemu. Ko je včeraj med obema prišlo do sporazuma na temelju ameri- nUa njihovo zahtevo po 30% po_ NAROD IZRAZIL ZADNJO ČAST SIN. HUMPHREYJtl Sen. Hubert IT. Humphrey je pretekli petek zvečer umrl na svojem domu v Minnesoti na neozdravljivem raku. Edinstveni politik v naši deželi, ki je pospeševal liberalne cilje in ponovno poskušal doseči predsedništvo ZDA, je užival zaradi svojega zadržanja v političnem delu in v svoji bolezni splošno spoštovanje v Kongresu In v vsej deželi. Iz Clevelan* in okolice škega posredovalnega predloga, je C. R. Vance odlete! s svojimi sodelavci na Srednji vzhod, da se udeleži pogajanj med Egiptom in Izraelom, ki se bodo začela jutri. Velika razlika med stališči Egipta in viška plač in jim ponudila le | 10'% v okviru svojega programa ! za boj proti inflaciji. Vlada se ni- podala, gasilsko : službo so začasno opravljali vojaki, ki so jih za, to po naglem , , , , , , , postopku za siioj izvežbali. Ga- Izraela bo potrebovala dolga ^ £o upa}i> da bodo dobili za svoj štrajk podporo unij in j a v- j nosti, ki pa je izostala. Javnost j se je postopno začela obračati proti štrajkujočim gasilcem, ki so kmalu nato spoznali, da nji- in naporna pogajanja za kom xpromis. RIM, St. — Vlada G. Andreottija je danes odstopila, ko so se oposicionalne stranke izjavile za potrebo po sestavi bf)V štrajk ne bo dosegel cilja, nove vlade na temelju novih Preteldi teden je večina 33,000 razgovorov med vodniki vseh štrajkuj0cih gasilcev sklenila strank in skupin v parlamen- &prejeti ponudenih 10% poviška tu. Pričakujejo, da bo pred- ;n končati štrajk. Poleg sedanje-sednik republike po posvetih ga poviška !(>% bodo gasilci do, z vodniki stranic znova ponu- blb poviške tudi prihodnji dve di! sestavo vlade Andreottiju. s ymer bodo njihove plače Martina in Anthonyja. Rojen je NAJROBI, Ken. — Uradni ra- za 42-urno tedensko delo doseg-bil v Podgorici pri Šmarjah, od dio Etiopija je včeraj objavil, ie okoij $190. da je vojaška vlada v Adis Gasilci so se danes vrnlili na Abebi prijela in “likvidirala” c;ei0 p0 Vsej Veliki Britaniji. pet glavnih vodij Etiopske ----—o------ ljudske revolucionarne stran- Vietnam &e R6 bo brez dogovora Mengistu-jem. Prijetih naj bi BANGKOK, Taj. - Zastopnik koder je prišel v Ameriko leta 1908. Zaposlen je bil 23 let pri White Motor Co. in nato 6 let pri Lamson-Sessions, ko je stopil v pokoj leta 1948. Bil je član društva Carniola Tent št. 1288 TM in Kluba slovenskih upokojencev za st. clairsko okrožje. Pogreb bo jutri ob 9.15 iz Zelotovega pogrebnega zavoda, 6502 AUBURN, Al a. St. Clair Ave., v cerkev sv. Frančiška ob 10. uri, nato na pokopališče Kalvarija. Kropljenje danes od 2-5 in od 7-9. -----o------ Manjši porast cen na debelo v decembru WASHINGTON, D.C. — Delavsko tajništvo je objavilo, da so cene na debelo v decembru so poznali Porka, pa zanikali, da porastie povprečno za 0.5%, med bi dobili od njega kaka nezako- llem ko so v n0vembru za 0.7%. nita plačilo. Edwards in njegova žena sta priznala, da sta skupno dobila $20,000 kot “prispevek v volivni sklad”. i Tongsum Park je tekom svojega razgovora s predstavniki Pravosodnega tajništva ZDA za-nikaval vsako nepravilnost svojih daril, zanj so bila to “znamenja tesnega prijateljstva” z mnogimi kongresniki. ------o—------ bilo tudi več sto pristašev pe- Vietnama, ki je bu na uradni tih umorjenih političnih vodij, poti v glavnem mestu Tajske, je • Eksplozija deial’ da se Vietnam ne bo u- uhajajta naravnega p|i„a g“sedCT* del0(V je včerai zjutraj perušUa več *>■>**. "e b“ s ‘° dose- poslovnih poslopij, k sreči pa sporazum o mejah. ni nikogar ranila. ?“<>“» TOKIO, Jap. — Vrsta potresnih % Pas " C:il"jg ®'' sunkov, katerih najmočnejši vzdolz nieje. po eg je dosegel 7 na Richterjevi “PaP'W ’ lestvici, je napravila preteklo bodze’ al sa saje d § ° ° soboto precej škode na vzho- Vietnam zahodno , dni obali japonskih otokov, predvsem na polotoku Izu, 150 Tokia. Skupno je 11 milj jugozahodno od Tokia. v Washington, kjer je bilo na mrtvaškem odru v rotundi na Kapitolu. Od tam je bilo včeraj vrnjeno v glavno mesto Minnesote, kjer je na mrtvaškem odru v državnem kapitolu v St. Paulu. Pogrebne molitve bodo v prezbiterij anski cerkvi v St. Paulu, truplo pa bo nato položeno danes popoldne k poslednjemu počitku na Lakewood pokopališču v Minneapoiisu. Poslednjič na Kapitolu v Washingtonu Ko so položili truplo pokojnega podpredsednika ZDA ser. H. H. Humphreyja v rotund: oseb mrtvih, 15 pa jih pogrešajo. WAVERLY, Minn. — Hubert H. Humphrey je bil splošno znana osebnost skozi 30 let svojega javnega političnega dela. Pozornost vse dežele je vzbudil že kot Župan mesta Minneapolis, Kapitela na mrtvaški oder, m nato pa je bil v ospredju poli-,katerem }e Prvi ]ežal umorjen tičnega dogajanja skozi vso dol- predsednik Abraham Lincoln go dobo kot zvezni senator, kot za n.Pm Fa +vLlQi umojjeni pmd-pod predsednik ZDA v času sednik J. F. Kenneay, so zace predsednika L. B. Johnsona, kot prihajati tja v množicah pokoj predsedniški kandidat leta 1963 mkovi prijatelji in častilci, dc in nato znova kot zvezni sena- nlu izkažejo zadnjo čast. tor. Raku se je upiral več let z Včeraj dopoldne so se v po-vsemi sredstvi, ki jih nudi mo- sefcni slovesnosti poslovili od derna medicina in z obilo odloč- pokojnika predsednik ZDA Car nosti in dobre volje, pa mu ter, podpredsednik Z.DA W. F. končno pretekli petek podlegel Mondale, pokojnikov ožji rojak star 66 let. Umrl je mirno, brez iz Minesote, vodniki Kongresa bolečin v polzavesti ob 9.25 zve- in večji del njegovih članov, čer na svojem domu, ker je že zlasti skoraj vsi senatorji. Na-tako oslabel, da ga niso mogli vzoči so bili bivša predsednika več prepeljati v bolnišnico. ZDA G. R. Ford in R. M. Nixon, Ob smrtni postelji so bili po- ki je tokrat prvič po treh letih kojnikova žena, njegovi trije s’- in pol po svojem odstopu prišel novi in hčerka ter njegov osebni v glavno mesto dežele, Mrs. L. zdravnik B. Johnson, vdova pok. predsod- Pokojnikovo truplo je vojaško nika ZDA L. E. Johnsona, oiv-i 'letalo v soboto zjutraj preneslo podpredsednik ZDA N. A. Rockefeller, bivši državni tajnik GROB NAPAD AVSTRIJSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA NA SLOVENSKO NARODNO MANJŠINO IA KOROŠKEM Ponoven sovjetski napad na špansko KP MOSKVA, ZSSR. — Znani tednik “Novoje vremja” je v zadnji številki znova ostro napadel špansko Komunistično part1'-ki jo dolži delitve komunističnega gibanja in igranja v roke vodnikom “zlobne, imperialistične in protisovjetske antiso-cialistične kampanje”. Španska Komunistična partija je znana po svoji neodvisnosti od Moskve, kateri odreka Vodstvo svetovnega komunističnega gibanja in vsako prednost v njem. Santiago Carrillo je poleg vodnika italijanske KP Ber-linguerja najvidnejši predstavnik “evrokomunizma”, ki gre Moskvi na živce. V remenski prerok Postopna pooblačitev, popoldne bo začelo snežiti in bo snežilo preko noči in še jutri. Predvidoma bo padlo dva do štiri palce svežega snega. Najvišja temperatura danes 23 F (-5 C). V izjavi za avstrijski radio je avstrijski zunanji minister Pahr dopustil možnost, da pride do novega srečanja med zveznim kanclerjem Kreiskim in predstavniki sloven sko manjšine, vendar je hkrati povedal, da vlada od sedmo-julijskih zakonov ne odstopa. Pahr, ki je eden od tvorcev teh zakonov, je ob tej priložnosti žolčno napadel manjšino, češ da je kriva za neurejene razmere na manjšinskem področju, saj se slej ko prej oklepa “ekstremnih stališč”, predvsem pa noče sodelovati v manjšinskem sosvetu. Razen tega grobega in povsem neupravičenega napada na manjšino, ki se je zaradi svojega vztrajnega boja zoper sedmoj ulij sko revizijo 7. člena državne pogodbe znašla v nenavadnem položaju, da brani avstrijsko ustavnost pred tremi avstrijskimi parlamentarnimi strankami, +a izjava ne vsebuje bistvenih novosti. Avstrijska vlada je bila na pogovore z manjšino načelno pripravljena tudi doselj, vendar si jih je predstavljala po svoje: medtem ko so pred- stavniki manjšine že nekajkrat zahtevali takšen pogo- vor, na katerem bi skušali odpraviti tiste pomanjkljivosti sedmoj ulij ske zakonodaje, ki predstavljajo kršitev 7. člena državne pogodbe, pa so se predstavniki avstrijske vlade očitno pripravljeni pogovarjati le o tem, kdaj bosta o-srednji organizaciji Slover-cev v Avstriji pokleknili pred sedmoj ulij skimi zakoni in poslali svoje predstavnike v manjšinski sosvet. Da je tako, je moč razbrati tudi iz Pahrove izjave, v kateri se je avstrijski zunanji minister, ki je eden od najbolj zagrizenih zagovornikov sedmoj ulij skih zakonov, o-pral sleherne krivde za razmere, ki vladajo na manjšinskem področju. Za te neurejene razmere je kriva manjšina, ki je hkrati kriva tudi za to, da se je dialog med vlado in njo ustavil. Kot je dejal Pahr, je manjšina kriva tudi tega, da pogovor, na katerega je kancler Kreisky povabil predstavnike manjšine v začetku prejšnjega leta, ni potekal tako, kot si je želela vlada. Kaj si Pa.hr predstavlja pod besedo pogovor, pa nedvoumno sledi prav iz njegove izjave. “Koroški Slovenci niso iskali resničnega pogovora, je namreč rekel Pahr, “marveč so vlado poskušali pripraviti do tega, da se zakonu o narodnih skupinah odpove in so torej skušali vlado prisiliti, da bi ta zakon preklicala. To pa je seveda nemogoče ’. Pod besedo pogovor si torej Pahr slejkoprej predstavna kapitulacijo slovenske manjšine pred sedmoj ulij sko zakonodajo. Tako kot sedmoj uiiske zakone v celoti je Pahr branil tudi manjšinske sosvete kot tiste forume, ki jih zakon določa za “uradne pogovore, za oblikovanje mnenj v sami narodni skupini in za sodelovanje narodne skupine z vlado”, pri čemer je minister dejal, da je moč formalne pogovore voditi samo v okviru sosveta, da pa za neformalne pogovore obstajajo druge možnosti izven sosveta. Zanimiva je pri tem formulacija o tisti funkciji sosveta, ki naj bi pospeševala oblikovanje mnenj v sami narodni skupini: formulacija odkriva namreč eno izmed nedvomno najbolj nevarnih namer sedmo-julijskih zakonov, 'ki hočejo funkcijo predstavnika manj- šine prepustiti sosvetu, ta pa je le pomožni posvetovalni in zato nevplivni organ administrativnega telesa. Gre torej, z drugimi besedami, za poskus političnega obglavljanja slovenske manjšine v Avstri- ji- Relativna novost izjave je v tem, da je Pahr spet opozoril na to, da bi bil zvezni kancler Kreisky pripravljen na pogovore s Slovenci — kajpada pod svojimi pogoji — če bi se le-ti s takšno željo obrnili nanj. V resnici so seveda bržkone takšne, da je zvezni kancler tisti, ki bi želel potem, ko sedmojulijsk? zakonodaja še vedno ni uresničena, načeti pogovor s Slovenci, in jirn podobno kot gradiščanskim Hrvatom, katerih predstavnike mami zvezna vlada v sosvet, se en krat predstaviti sedmoj ulij-sko zakonodajo kot neizogibne dejstvo. Zato pa v obeh osrednjih organizacijah tudi sedaj nimajo nooenega posluha, saj so v obeh osrednjih organizacijah prav pred kratkim še enkrat pribili, da je sedmoj ulij ska zakonodaja slej ko prej revizija državne pogodbe in zato nesprejemljiva. Četrta obletnica— Za pokojne Marijo Zorenč bo sv. maša v petek, 20. januarja, ob 7.45 v cerkvi sv. Vida ob četrti obletnici njene smrti. Dobrodelna prireditev— Župnija Marije Vnebovzete na Holmes Avenue priredi v nedeljo, 19. februarja t.l. kosilo v korist Slovenskega starostnega doma na Neff Road. S srnjakovo in kurjo pečenko bodo postregli od dveh do štirih popoldne. Cena za osebo $7. Vsi vabljeni! Prepoved ukinjena— Prepoved parkiranja na clevelandskih glavnih cestah, ki je bila v veljavi zadnjih nekaj dni zaradi snežnih zametov, je bila sinoči ob enajstih ukinjena. Pač pa bo clevelandska policija danes začela odvlačevati iz stranskih ulic vsa vozila, ki so parkirana tam več kot tri dni. Lastnik avta bo moral za to plačati določeno globo. Hvala za dobroto— Urednik Ameriške Domovine preteklo soboto popoldne ni mogel speljati svojega avta, parkiranega v zamrzlem snegu na 61. cesti nasproti Turkove gazolin-ske postaje. Hitro so mu priskočili na pomoč prijazni Edi Turk, njegov sin, dalje dolgoletni okoliški pismonoša in še dva druga nepoznana moška. Vsem tem se Vinko Lipovec najlepše zahvaljuje za dobrohotno pomoč! Sen, Byrd za dogovor s Panamo o pa ske p WASHINGTON, D.C. — Sen Robert C. Byrd, demokrat iz W. Virginije, vodnik demokratske večine v Senatu, je izjavil pretekli petek na tiskovni konferenci, da je za odobritev pogodbe med ZDA in Panamo o panamskem prekopu, če bo dopolnjena v pogledu varovanja koristi ZDA. Nova turška vlada objavila program ANKARA, Tur. — Nova turška vlada, ki jo je sestavil vodnik ljudske republikanske stranke Bulent Ecevit, je objavila svoj delovni program, o katerem bo parlament verjetno že jutri glasoval. Vlada je odločena pomagati narodnemu gospodarstvu, omejiti politično nasilje, rešiti ciprski j spor in se sporazumeti z Grčijo tudi o vprašanju pripadnosti Egejskega morja, oziroma pri-rodnih bogastev pod njim. H. Kissinger in vrsta drugih u-giednih znanih političnih osebnosti. člani Vrhovnega sodišča ZDA in večje število zastopnikov tujih držav. “Hubert Humphrey je bil najpriljubljenejši izmed vseh Ame-rikancev,” je dejal predsednik ZDA Carter v svojem govoru pred pokojnikovo krsto. Podpredsednik Mondale je zaključil svoj govor z besedami: “On nas je učil, kako upati in kako Iju-jbiti, kako zmagati in kako izgubiti. On nas je učil, kako živeti lin končno nas je učil, kako u-j |mreti.” ! Hubert H. Humphrey je bil mož liberalnih nazorov, ki je imel izreden čut za potrebe malega človeka, za socialno pravičnost. Zato je sprožil sam vrsto programov in podpiral druge, ki naj bi služili revnim in zapostavljenim. Bil je med najtrd- . „ v + j-- j .v. . ., . - rocila iz Teherana trdijo, da nejsimi zagovorniki civiimn 1 ^ ^ pravic, med začetniki vojne proti revščini in drugih sličnih socialnih programov. , . c. Pri predsedniških volitvah le- od Etiopije, katero podpira bovla 1968 je izgubil z manj kot ,Tets--a_ztezj. . četrt odstotka glasov proti republikancu Nixonu, po sodbi ne- Znal je sprejeti zmage, pa tudi katerih zato, ker je do konca poraze, bil je znan kot srečni podpiral predsednika L. B. bojevnik”, ki se je vedno veselo Johnsona v njegovi vietnamski pognal v volivni boj in v njem politiki. pogumno vztrajal do konca. Se- Hubert H. Humphrey je bil daj je končal svoj zadnji boj in po splošni sodbi pošten, iskren narod ga bo ohranil v lepem mož, ki je lojalno služil narodu spominu kot enega “svojih-’, ki in vedno postavljal splosno ko- je iz njega izšel, zanj deml i-1 rist pred osebno in strankarsko, ostra! z njim do konca. Iran bo poslal orožje upornim Eritrejcem? WASHINGTON, D.C. — Pc vlada Irana razmišlja o pošiljat-vi orožja gverilcem v Eritreji, ki se borijo za njeno odcepitev AMERIŠKA DOMOVINA JANUARY 16, 1978 MEmmm so teh Sli? SL Clair Ave. - 131-0628 - Oevelaad, Ohio MIPS National and International Circulation Fublisbed daily except Wed., Sat, Sun., holidays, 1st two weeks la July NAROČNINA,; Združene države: $26,00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.(W za S me»*ea K^aada in dežele iz\’exi Združenih držav: $30.00 na leto; $15.00 za ped leta; $8,00 za 8 mesece Petkova izdaja $10.00 na leto SUBSCRIPTION BATES: Dnited States: $28.00 pea year; $14.00 tor 6 months; $8.00 te 8 mouths Canada and Foreign Countries: $30.00 per year; $15.00 for 6 months; $8.50 for 3 months Friday Edition $10lik<> hudobijo slovenskih stvo da proletariat z nasiljem prevrne obstoječi druž- P* “ spraševali: le zakaj beni red in vlade, ki ga vzdržujejo, ter uvede diktaturo smo morali m preko morja ritega proletariata, :d naj spremeni vladajoči sistem djema m pedolzne krvi. Ko bos družbene ureditve z nasilnimi, diktatorskimi dejanji, jbra del pridige k. jo je .mol Revolucija je terej bistveni, sestavni del Markovega na jskof Rozman v ljuoljanski stol uka; na mirer. ustaven in demokratičen način načel te-ga nauka ni mogoče ljudstvu vsiliti. Kot prekaljen in vseskozi prežmikan marksist postavlja Djilas revolucijo na prvo mesto v svoji j knjigi Vojni čas. Samega sebe vedno proglaša za prepri-) čanega in vnetega revolucionarja, k revoluciji se med pisanjem pogosto povrača, opisujoč jo kot ideološko (tj. marksistično) revolucijo, ki jo v celoti vodi in v vsem odloča izključ no cent mini komite komunistične partije. Pod plaščem ideoroške revolucije razvija teorijo o upravičenosti in naravnost nujnosti za vsakovrstno nasilje, razdejanje, teror m smrt. Kadar mu vest in boljše spoznanje zastavi vprašanje, zakaj je bilo potreba toliko brutalnosti in krvavega obračunavanja z nasprotniki, vedno najde odgovor z zagovorom: bila je pač revolucija, ki zahteva s\oje žrtve. Vsa grozodejstva skuša skriti za pojem revoiucjie, kakor da bi ideja revolucije bila ki iva in odgovorna za potoke prelite krvi, ne ljudje, ki so kri nrebvali. Iz nekega drugega vira — če je v skladu z resnico, ne vem — je Mio slišati, da se je Boris Kidrič, tedanji predsednik slovenske vlade v Ljubljani in vrhovni slovenski krvnik, poslužil istega oodgovora. Ko mu je pisatelj Finžgar pripeljal v vladno palačo Skupino žen, ki so zahtevale odgovor, kje so njihovi možje in sinovi (ki so jih paiPzani v množicah pobili po raznih krajih Slovenije pc končani vojni), jim je baje Kidrič odgovoril: ‘Revolucija y.h je požrla .. .’ Je res to zelo komoden odgovor in jc v bližnjem sorodstvu z rečenico: ‘žrtve morajo biti’, ki smo jo med vojno slišali za vsakim oglom. Toda D jih s hoče biti bolj precizen v opravičevanju zlih dejanj pod firmo revolucije. Na koncu svoje knjige (str. 44-9) sicer prizna: ‘Mi smo šli predaleč” ... kajti “OZNA (tajna pobiči ja) je nadaljevala z eksekucijami po svoji lastni, dostikrat lokalni in neutemeljeni presoji”, dokler ni končno Tito zavpil od zastudenja: “Dovolj je vseh teh smrtnih obsodb in vsega tega pobijanja! Smrtna obsodba nima nobenega učinka več! Nihče še smrti več ne boji!” Potem Djilas nadaljuje: “Vojna in revolucija sta bdi končani. Toda sovraštva in razdvoje-vanja so dalje prinašala razdejanje in smrt znotraj in zunaj dežele.” Svoja razmišljanja o revoluciji zaključi Djilas tako: (str. 450): “Revolucije začenjajo nova obdobja, čijih smeri nihče ne more predvideti, kaj šele določiti. Ali bi življenje bilo življenje, če bi se moralo vskladiti s hipotezo (domnevo) Revolucije se morajo pojaviti, kadar politične oblike niso sposobne razviti smiselnih in pravičnih rešitev. Revolucije so upravičene kot dejanje življenja. dejanje obstanka. Njihova idealizacija je pokritje za egoizem in slo po oblasti, ki jo zasledujejo novi revolucionarni mojstri”. (Tu ima Djilas očividno v mislih svoje revolucionarne tovariše, ki so ga 1. 1954 zaradi njegovih drugačnih pogledov na komunistično oblast, prevrnili z drugega najvišjega mesta v hierarhiji partije in države.) Interpretacija revolucije marksista in revolucionarja Djiiars, da je upravičena kot akt življenja, ne more biti pravilna, ker je sama na sebi veliko zlo; z brutalno silo ljudstvu vsiljen politični ali ideološki prevrat, ki ga spremlia smrt in razdejanje, to je revolucija, kakor jo svet normalno pozna. To je zlo. Medvojna komu-1se spomnil na cerkev na Spod-nistična revolucija v Jugoslaviji pa je dvojno in celo njem Brniku (Cerklje na Gor.), trojno zlo. Prvič: sprožena je bila, ko je bila dežela pod & požiganjem oz. podiranjem sovražnikovo zasedbo; drugič: zavita je bila v plašč evharističnih križev so komuni- 12. decembra 1943 (str. 241ss), boš še bolj utrjen v prepričanju, da so komunisti škofa sovražili in obsodili samo zara-jdi tega, ker je jasno brez ovin-,4: kov učil: “Naj me na kose razsekajo, ali pa. kar ljubljanske komunistke želijo, da me na Kongresnem trgu živega zažgo — do zadnjega bom trdil in učil, da je brezbožni komunizem naj-večje zlo in najhujša nesreča za slovenski narod.” Dovolj je bilo gorja, ki sta ga prinesla laški fašizem in hitierjanski nacizem. A mnogo več gorja in prelite nedolžne krvi je kriv satanski komunizem. Ko boš bral knjigo, se boš tudi čudil, kako ro ljudje v svoji naivnosti ali neumnosti ali vase zaverovani ’nezmotljivosti” verjeli lažem komunistične propagande in blatili nedolžnega škofa. Komunisti nikdar in nikjer ne pišejo — študentje na univerzi ne smejo poznati zgodovinskega dejstva — o zvezi: Tito-Stalin-Hitler. Bilo je v času, ko smo mnogi bili v hitler j anskih ječah. A isti komunisti kar naprej trobijo oguljeno pesem o izdajalcih. Morda je ob knjigi: škof Rožman III vredna tale pripomba: France Kupljenik in jaz sva prišla preko nemške ječe in izgnanstva na Hrvatsko' domov v Št. Jernej avgusta 1941. Koncem septembra ali v začetku oktobra 1941 sva se javila škofu, ki je bil par dni v Pleterjih. Tiste dni je prihajala iz Pirkovičeve hiše beseda o “beli gardi”. Nič nisem vc-del takrat, kaj je bela garda. Slišal si tudi besedo “o-svobodilna fronta’. France in jaz nisva vedela, kaj je Osvobodilna fronta, čeprav smo komaj čakali na pravo svobodo. Škof pa je že takrat točno vedel in jasno gledal. Rekel je nama: Za Osvobodilno fronto so komunisti. Z njimi ne moremo. Nobena lepo zveneča fraza ne spremeni komunističnih načrtov. Nikar se ne dajte preslepiti... To je bila škofova izjava v jeseni 1941. Beri knjigo, a prvo kupi knjigo. Ob branju se ti bodo vzbujali spomini. Ko sem bral o podiranju evharističnih križev, sem sti hoteli pripraviti javno mnenje za sprejem lažnjive komunistične propagande. V Cerkljah nismo imeli evharističnega križa, zato so krščeni brezverci pokazali svojo barvo z onesnaženjem cerkve na Spodnjem Brniku. Ničesar niso odnesli iz cerkve — le razmetali in onesnažili so kelih, mašne plašče, oltarje, sveče. KUPI knjigo in jo beri. Nobena cena za tako knjigo ni previsoka. Opisuje najbolj kruto dobo slovenske zgodovine. Če bi bil škof Rožman obešen na Kongresnem trgu, bi bil znan po svetu kot mučenik. A križ, ki ga je nosil dolga leta, je bil hujši, bolj pekoč in dolgotrajen kot j kratka smrt na vešalih ali v o-gnju. Dolgi, težki križi so ga naredili za mučenika, čeprav bre^ j prelivanj a krvi. Morda bo za onega, ki bo na podlagi Kolaričevih treh knjig o škofu Rožmanu pisal o vplivni komunistični propagandi med Slovenci v ZDA med zadnjo vojno in po njej in skušal razlo žiti — ne opravičiti — razpoloženje nekomunističnih ljudi za komunistične laži, vredna ta pripomba: Vemo, da je g. Debevec, urednik Ameriške Domovine, nace'no stal od začetka do konca v borbi proti vsej komunistični propagandi; tudi takrat, ko je rdeči Cleveland s pomočjo vernih in nevernih slovenskih ljudi rohnel proti škofu Rožmanu in obsojal vsak korak in vsa- Tam doli je huda inflacija. Marsikdo bo rad bral; a verjetno ne more kupiti. Morda more Slovenska pisarna v Clevelandu posredovati. Na koncu knjige boš bral besede sedaj tudi že rajnega Karla Mauserja o škofu: “Škof ne sliši več psovanja in čudovite človeške modrosti. Morda smo ga marsikdaj gledali od napačne strani, marsikdaj pozabljali, da je v prvi vrsti duhovnik-škof, katerega prvo in glavno delo je, da nas veže na večnost. Pričeli smo gledati njegovo življenje tudi od druge strani. Počasi se lušči iz spominov njegova velika ponižnost, njegovo veliko zaupanje v božjo Previdnost; cena tistega tihega trpljenja, ki ga je molče prenašal; cena odpuščanja. Molimo zanj, kakor im vsi molimo. Še več — molim k njemu. Človek, ki je trpel molče dolga leta, ima vendar zaklade, ki jih more danes deliti med slovenske ljudi. To nagrmadeno trpljenje, ki ni nikoli zagorelo v jezi, mar ne more biti v blagoslov slovenskemu človeku?” KUPI KNJIGO -- BERI KNJIGO. Jože Cvelbar h pisma župnika flnica laiilifa VOGRČE, Avstr. — Vsem blagoslovljeno in srečno novo leto! Kje sem si mislil, ko sem prišel v Vogrče, to malo zakotno faro pod Rinkolško goro, med Dravo in Peco, da bom tukaj pastiroval tako dolgo. Oktobra sem praznoval 20-letnico. V fari imam ovce in kozle, Slovence, nemčurje in 6 Nemcev, pa imamo med seboj vojske. Božja službh je še Slovenska, krsti, poroke in pogrebi pa po razmerah in potrebi. Avgusta lani smo slovesno praznovali 500-letnico sedanje cerkve (prvotna je bila gotovo že leta 1193) in prenovitve cerkve. Ta je po odkritih freskah postala tako znamenita, da mi kar všeč ni, ker prihajajo tujci in jo moram razkazovati. O vsej zgodovini fare, ki je imela vseskozi župnike (najdalj je bil eden 21 let), je verjetno, da bom dosegel rekord, toda na grobu bo zapisano: Zadnji vogrski župnik. Duhovnikov je vedno manj in še večje fare so brez župnika. Pri nas je 315 duš. Številčno fara ne raste, ker mlako besedo, ki jo je kdo izustil ji odhajajo za zaslužkom ali se po roče drugam. proti komunističnim lažem in krvavim dejanjem. Vsa čast du-'hovnikom in lajikom, ki se niso dali zapeljati komunističnim lažem. Nekoč je škof Rožman — se ne spominjam., koliko nas je bilo ob njem — tole povedal: Vprašal sem g. Debevca, kako je megel med vojno vihro, ko je bila Amerika polna komunistične propagande-in ko ni bilo skoraj nobene prave vesti o resničnem položaju v Sloveniji, nk’ znano o komunističnih umorih nedolžnih ljudi, brez ozira na levo in desno trdno držati protikomunistično linijo in zagovarjati one, ki niso hoteli in ne mogli po svoji vesti slediti zapeljivi komunistični laži o svobodi ... G. Debevec je škofu takole odgovoril: Poznam zgodovino slovenskega naroda. Vem, 'cia nikdar v naši zgodovini niso škofje in duhovniki našega rodu delovali, hodili po potih, ki bi bila nasprotna dobrobitu naroda. To prepričanje me je držalo med vojno, da nisem hotel in nisem mogel verjeti komunističnim lažem o izdajstvu škofa, duhovščine in onih, ki so zagovarjali borbo proti komunistom in umirali pod komunističnimi kroglami, oklevetani kot izdajalci. Sedaj tudi oni, ki so se dali zapeljati komunistom, vedo, da sem bil ves čas na pravi poti. Kupi knjigo. Nobeba cena ni previsoka. Če imaš odprto srce Duhovno smo zrasli. Na leto imamo okoli 11,000 obhajil, na osebo povprečno 35. Zelo je zrasla misijonska zavest in smo v tem letu pri cerkvenih ofrih, s privatnimi darovi, vzdrževanjem misijonskih bogoslovcev in s koledovanji za sv. Tri kralje in Svečnico darovali za misijone okoli 32,000 G-lingov, nekako 100 šilingov na osebo. Koroške dvojezične fare vzdržujejo sedaj že čez 300 misijonskih bogoslovcev, kar je najbrž svetovni, rekord. Čas hitro teče in ko sem se čudil, da sem že 20 let v Vogrčah, sem premišljeval, kako sem zapravljal dragocena leta. Da s potovanji, že itak veste. Dalje s predavanji, doslej sem jih imel na Koroškem že čez 1500, na Primorskem kakih 120, po Severni, Južni Ameriki in Avstraliji pa tudi kakih 110. Še nekaj več 'bi jih bilo, če bi me zadnja tri leta ne ovirale oči — operacije in z avtom n s vozim razen okoli Vogrč. Vseh dias-barvnik \slik imam okoli 35,000. Moral bi dolgo živeti, da bi vse izrabil. Razen urejenih predavanj bi imel tisti, ki bo za menoj pospravljal, z njimi delo in jezo, ko jih bo spravljal v smeti. V župniji sami sem pripravil poleg vsakoletne materinske proslave in miklavževa-nja 19 iger z odraslimi s ICO predstavami. Tudi drugje je bi-in odprto denarnico, boš naredil jlo treba priskočiti na pomoč, dobro delo, ako sorodniku, znan- j Mnogo jih sprašuje, kako je z cu v Argentini plačaš knjigo, mojimi očmi. Stanje je približ- ^ appvssjKu.., ■ Z S E. O V Okvara v Šoštanju povzročila pomanjkanje elektrike po Sloveniji V torek pred Božičem je prišlo do okvare v termoelektrarn^ Šoštanj in v tisočih domov po Sloveniji niso imeli luči, prometne luči so ugasnile in ustavljen je bil obrat v prenekaterih podjetjih. V Sloveniji je bilo za eno četrtino manj električnega toka, kot ga ta običajno potrebuje. Nenadna odpoved elektrarne, ki daje 275 megavatov energije, je povzročila precej vznemirjanja in bojazni, kaj bo in kako dolgo bo vzelo, da bo elektrarna zopet v rednem obratu. Radio je zaskrbljene potolažil, da bo vse v redu že prihodnji dan, ko bodo namestili na kotlu nova tesnila. Po enem tednu stiske je bila oskrba z elektriko res skoraj normalna, toda strah pred morebitno novo stisko ni preše'. Termo-elektrarna Šoštanj IV je. dejansko še vedno v “preskusnem obratu’. Brez tega elektrike v Sloveniji ni dovolj. Oživitev ovčjerej V Sloveniji so gojili leta 1.955 preko 100,000 ovac, med njimi 57,0o0 plemenskih, lani so jih našteli le še 16,000, od tega 9400 plemenskih. V zadnjih letih se je zanimanje za ovčjerejo povečalo in so to sklenili povečati v predelih, kateri so za to posebno primerni. Lani so pregledali in izbrah za pleme 400 ovc in o-koli 50 ovnov. Največ ovc so kupili “Kras” Sežana, “Planika” Kobarid, KŽK Kranj, Radovljica. Kras načrtuje gradnjo hleva na Vremščici za tisoč ovac. Na planini Mangart, kjer imajo sedaj 250 ovac, bodo obnovili staje in drugo, kar je v slabem stanju. Za gojenje ovc se zanimajo tudi v Črnomlju, mislijo na mesni tip ovc. “Grm” se preselil na Bajno! pod Trško goro Znana kmetijska šola n n Grmu pri Novem mestu se je pretekli mesec-začela seliti na posestvo Bajnof pod Trško goro. Na saarem mestu je uspešno delovala 90 let in imela izreden pomen na razvoj kmetijstva ne le na Dolenjskem, ampak v vsej Sloveniji. Na proslavi predaje je govoril predsednik Zadružne zveze Slovenije Andrej Petelin, predajo samo pa je izvedla strokovna sodelavka Kmetijskega šolskega izobraževalnega centra in lanska državna prvakinja oranju Slavka Struna. Bojan Križaj tretji Slovenski alpski smučar PA jan Križaj je bil pretekli mesec na prvem slalomu za svetovn1 pokal v letošnji sezoni v Madon1 di Campiglio tretji, kar je dosP) naj večji uspeh slovenskega smU’ čarstva v tej panogi. Pred njitf sta bila samo Šved IngerrF Stenmark in Avstrijec Klaif Heidegger. Križaj je uporablja pri tekmovanju smuči slove11, skega podjetja Elan. ¥ Sloveniji so umrli 28. decembra V Kranju: Matjaž Mattewebel v Ljubljani: Franc Cvek, JarP Treul, Anton Kamnar; v Repnjah: sestra Hermina-Ka' tarina Resman; na Bregu: Franc Novak; v Žalcu: Ignac Lebar; v Jagnjenici: Martin Glavač ^ v Planini pri Sevnici: A n ge1’ Zdolšek, roj. Pajk. 29. decembra Na Vrhniki: Ivan Popit; v Podgorjah: Jože Kepic; v Predosljah: Marko Vrečko; | jv Trbovljah: Jože Pikš; jv Litiji: Božidar Laharnar; v Žalcu: Miran Pipan; v Vel. vasi: Marija Rebolj, N Koderman (Kosova mama)! v Ljubljani: Aleš Gorkič; v Zagorju: Marija Leber, P Grčar; v Ločah: Alojz Pastirk. I 30. decembra . V Ljubljani: Franc Vidn^ Marija Jeršek, roj. Berk Marjana Škof, Bogdan Šv^ ta, Janez Vider; v Kranju: Pavel Končan, Ja>l( Bizjak, v Preboldu: Edi Peternel; v Litiji: Franc Maver; na Vidmu ob Savi: Helena SV bec. Čitateljem na področju kega Clevelanda priporočamo1 novice iz Slovenije posluša Kfl •ni slovenske radijske oddaje srni in melodije iz lepe Slove je” na univerzitetni pos-' WCSB 89.3 FM vsak dan od f 4 nedeljka do četrtka ob 6. Z čer in ob nedeljah od 12- L popoldne, ki jo vodita dr. j lan in ga. Barbara PavloA Novi naslov pos taje je: 1990' 221 St., Euclid, Ohio 44117. no kot lani. Tudi sicer zdravje škriplje. Potoval nisem nikamor. Udeležil sem se le romanja v Fatimo, ki ga, je organiziral slovenski dušnopastirski urad za 60-tetnico zadnjega prikazovanja 13. oktobra 1977. O koroških Slovencih toliko pišejo, da ste gotovo o vsem obveščeni. Za politiko se sicer ne zanimam, le opazujem in kot svoboden človek smem kritično gledati tudi na slovensko vodstvo in ves razvoj me skrbi.. . Nenrški tank .pa gre brez prestanita brezobzirno naprej preko slovenske manjšine ... Vogrče so ena izmed redkih vasi, ki je dobila dvojezičen napis. Notranji položaj se pa zaradi teh napisov ni nič spremenil. 20 let je zamujenih. Pač pa je veliko kulturnega dela. V tem boju so se Slovenci osvestili. , Na stara leta sem se lotil izdaj anj a slovenskih razglednic za nekatere kraje, za Božič in Veliko noč iz jeze, da smo morali kupovati le tuje izdelke in toliko verskega ničvrednega kiča. Prisrčne pozdrave! Vinko Zaletel Mehika plava na dl Po naj novejših, do sedaj cA uradno potrjenih, vendar - P cej zanesljivih poročilih, so J šli v Mehiki nova ležišča °': ki so neprimerno večja, k0*, sprva cenili. Če je to res, p0^. je Mehika glede rezerv drugem mestu, takoj za sko Arabijo, toda daleč Fi Iranom in Kuvajtom. Seckk dajejo mehiški vrelci po D,. 000 sodov olja na dan; od ^ gre v inozemstvo 240,000 s°pi: Do 1. 1982 se bo ta množin3^ dvojila, izvoz pa pošestord- f čunajo, da plava Mehika lia milijardah sodov olja. . Tudi najdba bogatih zalo£ na daje revni Mehiki, kj61’,,;; skoraj polovica prebiv^T brezposelna ali samo nap0^: poslena, upanje, da se bo P j, žaj izboljšal. Čez pet let, zgrajen 1300 km dolg plin°'i iz jažnomehiške države j do ameriške meje, računaj0’j bodo lahko prodali A11)6^ dve do štiri milijarde knbjC metrov plina dnevno, . ji; Iz na olju najrevnejših •j’ sirijskih držav: Zahodne \ čije in Italije tudi poročal ^ najdbah olja in plina. Tarllp loge olja nio velike, pač pF^f Italija precej plina, ki S3, .J m a že izkorišča. Torej se ^ Amerikanci še nadalje lah^0 ( j žili v naših bahaških laAF I štirih kolesih. gumsKS domowa January is, 1970 še nekaj pripomb k jeziku v AD Washington, D.C. — Pred pri- venskih izrazov čisto enostavno bližno dvema mesecema ste se ni, katerih se je ljudstvo nava-v uredniškem članku dotaknili dilo in ki jih tudi pravopis spre-vprašanja slovenščine ali vsaj jema brez pomisleka. Tudi pri nekaterih izrazov, ki jih AD uporabi tujk, bi dejal, mora biti uporablja v člankih izpod pere- glavno merilo njihova raba v sa uredništva (dnevne novice, Sloveniji, zlasti še, če je le-ta uredniški članki pa morda še ustaljena v pravopisu, kaj). Ti izrazi, pravite, motijo Važnost in odločilnost matič nekatere bralce, ker sodijo, da ne rabe slovenskega izrazja pri so nepravilni. Zato predlagajo,1 morebitnih različicah poudar-naj bi jih AD nadomestila z iz- jam v glavnem zaradi tega, ker razi, ki so v rabi v Sloveniji. Z menim, da bi slovenski pisani vašim odgovorom — ali vsaj z občevalni jezik moral biti čim vašo razlago — se delno stri-j bolj enoten. Ni dovolj, da se njam, večidel pa ne. Zato bi rad razumemo med sabo le Slovenci (vaja “benzine, petrol, oil; (am.) vlivamo v rane, z njim mažemo gasoline, gas”. Prvi trije izrazi stroje, da bolj gladko teko, in naj bi bili torej v rabi v britan- ga rabimo še za marsikaj dru-. ski, zadnja dva pa v ameriški gega; nikakor ga pa nc črpamo ; angleščini. Slovenskega gesla iz tal in iz njega izdelujemo j “gazolin” (ali celo “gasolin”) v bencin in gazolin. Za to rabimo tem slovarju ni. j in smo vedno rabili le “nafto”, Če nam te pomenske razlike kvečjemu “kameno olje”, med britansko in ameriško an-j Slovensko-angleški slovar gleščino, kot jih navajata oba prevaja “olje” le kot “oil” ne slovarja, še vedno ne bi razpr- pa tudi “petroleum” (ali “naph-šile dvomov, da v slovenščini tha”). V Angleško-slovenskem gazolin in bencin nista isto, bi slovarju so slovenske besede za bilo prav, da poiščemo še kak, “petroleum”; “nafta, kameno drug vir, ki naj nam to nejas- olje, svetilno olje”. Slovar tujk nost odpravi. Poglejmo torej,'pozna “nafto” le kot “zemeljsko kaj pravi o tem Slovenski pra- olje”, Mala enciklopedija pa kot dodal k tej stvari nekaj nasprotnih misli. Ker omenjate, da v AD pišete v Ameriki, ko govorimo ali pišemo “našo” slovenščino; razumeti nas morajo tudi Slovenci slovenščino, “ki so jo nekdaj in drugod po svetu. Prav tako mojo še vedno uče v šolah v Slo- ramo tudi rni razumeti nje. Za-veniji... v soglasju s ‘Pravopi- to pa mora biti jedro jezika tista som’ in slovnico”, menim, da se! slovenščina, ki se poraja v ma-strinjate z mano, da je za praktični Sloveniji, kjer je in kjer vilnost slovenščine in njenega edino more ostati izvor našega izrazja prvotno in v glavnem jezika in njegovih sprememb, odločilen tisti jezik, ki ga go- ker ima pač tam naš jezik naj-vore, zlasti pa pišejo, v matičm. več možnosti, da se razvija Sloveniji (SR Slovenija in nje-! samoniklo in prost tujih vpli-no neposredno koroško in pri- Vov. morsko-goriško zamejstvo). Slo- Pa poreče kdo: “Zakaj bi mo-venske skupnosti drugod, ki so rali ravno Slovenci imeti eno-dovolj močne in kulturno de- ten jezik doma in po svetu? lavne, da slovenski jezik ne le Saj se, recimo, tudi ameriška ohranjajo, ampak tudi razvijajo, angleščina v izrazih razlikuje od imajo pri tem le drugotno dasi- britanske, pa kanadska ali hait-ravno včasih važno vlogo. Ta ska francoščina od evropsko; vloga pa je pri tvorbi novih slo- španščina, ki jo uporabljajo v venskih izrazov omejena v glav- Latinski Ameriki, pa ne samo nem na besede, ki označujejo cd one, ki jo govore v Španiji, take pojme ali stvari, ki v ma- ampak celo od dežele do dežele lični Sloveniji niso poznani, pa v Latinski Ameriki sami.” so v “novem kraju” v vsakda- j V tem oziru je slovenščina— nji uporabi, ali pa kvečjemu kakor tudi jeziki mnogih dru-take, ki se nenadoma pojavijo gih narodnostnih manjšin izven v širšem okolju “novega kraja” j matičnih dežel — v bistveno (npr. v zvezi z novim tehnič- drugačnem položaju, kot so an- nimi iznajdbami ali pridobitvami) in za katere je treba najti gleščina, francoščina ali španščina. .Le-te so se v posameznih nove izraze ne le v slovenščini i deželah križem po svetu, kjer ampak v yseh jezikih. Pa še v tem primera je zelo verjetno, da bo ustrezen nov izraz takoj skovan v matični Sloveniji in bo torej izrazna različica nematič-nega izvora omejena le na tiste slovenske skupnosti v tujini, v katerih je nastala. V takem primeru, bi dejal, je treba le-to opustiti in se oprijeti one, ki je \ uporabi v Sloveniji. S tem seveda še ni rečeno, da so glavni občevalni jeziki, popolnoma osamosvojile. Angleščina v Ameriki je, na primer, glavni občevalni ali pa celo edini jezik milijonom ljudi, ki ž Anglijo nimajo nikakih vezi, kulturnih ali osebnih, marveč izhajajo iz raznoterih drugih in cesto popolnoma različnih kulturnih in jezikovnih ozadij. Celo Amerikanci angleškega rodu se čutijo kaj malo navezani rj K O LED društvenih prireditev vopis (Ljubljana, 1962). Ta vsebuje obe besedi “bencin” in “gazolin” (ne “gasolin”), pa ju nadalje pomensko ne opredeli, ker je pač pravopis in ne slovar. V obširnem Slovarju slovenskega knjižnega jezika, od katerega sta doslej izšla šele dva dela, obsegajoča gesla od A do Na, je kot prvi pomen “gazoiina” naveden “lahek, zelo hlapljiv in vnetljiv destilat nafte”, kar pa še prav nič ne pripomore k odpravi naše nejasnosti. Bolj koristen je drugi pomen, ki naj bi bil: “zlasti v ameriškem okolju motorni bencin”. Kot kaže, “gazolin” torej pomeni v Sloveniji eno, v Ameriki pa nekaj drugega, namreč “bencin”. Geslo “bencin” v SSKJ pa nam pove, da je to “vnetljiva tekočina za pogon ali čiščenje”, kar zopet nima kdove kakšne vrednosti za razjasnitev našega vprašanja. V malo večjo pomoč nam je Slovar tujk (Ljubljana, 1970). Tam je “bencin” opisan kot “brezbarvna, vnetljiva in hlapljiva tekočina iz nafte, pogonsko gorivo za motorje z notranjim izgorevanjem, topilo za maščobe ipd.”, “gazolin” pa kot vrsta lahkega bencina pri destilaciji petroleja”. moramo Slovenci v inozemstvu na nekdanjo matično* deželo in suženjsko in nekritično sprejemati vse nove izraze ali skovanke, ki se pojavijo v matični Sloveniji. Popolnoma se strinjam z vami, da danes v časopisju v Sloveniji kar mrgoli novih izrazov, ki izvirajo iz tujih jezikov in so “poslovenjeni” le s tem, da je tuja beseda po slovensko fonetično zapisana ali pa tuji izraz dobesedno “prestavljen” v slovenščino. Precej je tudi besed, ki jih prevzamejo iz srbohr- njeno kulturo. Amerika ima danes svojo kulturo — v kolikor je ta kultura sploh enotna — na katero so v večji ali manjši meri vplivali vsi sestavni deli ameriškega “mozaika narodov”, zato pa ima tudi svoj jezik, ki je sicer jezikoslovno angleški, kulturno pa samosvoj. V nasprotju z angleščino pa je slovenščina v Ameriki manjšinski jezik in Slovenci v Ameriki in drugod po svetu smo kultur- vaščine ali kakega drugega slo- no in jezikovno, pa v večjem vanskega jezika in jim nadenejo slovensko “srajčko”. Gotovo je, da se moramo takih nezadovoljivih in v bistvu neslovenskih novih izrazov izogibati ‘tako v tujini kot v Sloveniji. Kovanje novih besedi mora spoštovati in upoštevati jezikovne prvine slovenščine ih slediti oblikovalnim pravilom takega kovanja. Še najbolj zadovoljivo bi bilo, da bi bil novi izraz res samonikel, ne pa le kakšna priredba tujega izvirnika. Poleg tega je bistveno tudi to, da je novi izraz tako skovan, da je razumljiv že sam po sebi. Novi izraz mora torej vsebovati take slovenske pomenske in oblikovne prvine, da je njegov pomen vsaj delno, če že ne popolnoma, razviden iz besede same. Ta vodila veljajo za nove izraze, ki jih kujejo v Sloveniji, kakor tudi za take, ki se porajajo med Slovenci drugod po svetu. Tudi se strinjam, z vami, da časopisje v Sloveniji uporablja veliko preveč tujk, ko so nam na voljo popolnoma zadovoljivi m pomensko enakovredni slovenski izrazi. Je pa na drugi strani tudi dejstvo, da. slovenščina že dolga leta vsebuje pre-cej tujk, za matere ustreznih slo- številu še osebno, neposredno navezani na Slovenijo in od nje odvisni. Zato se ne moremo izogniti dejstvu, da govorimo vsi Slovenci enoten jezik, in nuji, da to enotnost ohranimo. Po tem, bolj teoretičnem razmišljanju naj se dotakenem še posameznih izrazov, ki o njih razpravlja vaš članek. Mimogrede naj pripomnim še to, da so izrazi, ki jih baje predlagajo “mladi ljudje”, ki “so začeli pred nekaj leti prihajati iz SR Slovenije”, bili večidel v ustaljeni rabi in v slovenskem pravopisu že dolgo pred drugo svetovno vojno (vsaj pisec teh vrstic se jih spominja iz svojih šolskih let) in da torej niso kake povojne skovanke, ki so prišle v jezik šele za časa SR Slovenije, kot — morda nehote — namigava vaš članek. Naj začnem z “gasolinom”. Res je, kot trdite, da Arngleško-slovenski slovar vsebuje angleško geslo “gasoline” (ali “gasolene”) in ga prevaja s slovensko besedo “gazolin”. Vendar to še: ni vse: slovar tudi izrecno do-' da, česar vaš članek ne omenja, j da v ameriški rabi “gasoline” pomeni slovenski “bencin”. Podobno pravi tudi Siovensko-an-gleški slovar (Ljubljana, 1972), ki slovensko geslo “bencin” pre- v Malo splošno katetre zadnji Poglejmo še enciklopedijo, (tretji) del je pred kratkim izšel v Ljubljani. Kot SP tudi ta pozna oba gesla “bencin” in “gazolin”: “bencin” je “tekoče gorivo”, ki ga “dobimo ... s frak-cionirano destilacijo nafte”, “gazolin” pa “prva frakcija pri destilaciji surovega bencina”. Jasno je torej, da sta v slovenščini “bencin” in “gazolin” dva različna, čeprav zelo sorodna destilata nafte. Še to: enciklopedija omenja, da bencin rabimo kot gorivo in topilo, gazolin pa le kot topilo. Doda pa tudi, da je v ZDA “gazolin” ime za bencin. Kar se slovenščine tiče, menim, da je vprašanje, kaj je gazolin in kaj bencin, rešeno: Slovenci v avto natakamo bencin, ne pa gazolin, se manj pa gasolin — te oblike, ki jo AD tako vneto zagovarja, ne vsebuje nobeden od zgoraj navedenih virov. Pripomba v vašem članku, da “benzine” v naši deželi ne pomeni popolnoma isto kot “gasoline”, je seveda pravilna, v kolikor se nanaša na angleščino, ki je v uporabi v naši deželi. Zakaj bi se pa pri tem slovenščina morala ravnati po angleščini, ko vendar imata v slovenščini ta dva izraza drugačen (kot se zdi ceio medsebojno obraten) pomen, mi ni razumljivo. Neokrnjeni slovar angleščine v izdaji založbe Random House, ki mi je ravno pri roki, opiše “benzine” kot vnetljivo tekočino, ki jo dobimo z destilacijo nafte, rabimo pa pri čiščenju in barvanju, “gasoline” pa kot vnetljivo tekočino, ki jo dobimo iz nafte, rabimo pa kot gorivo, topilo ipd. Kot vse kaže, je torej v ameriški angleščini tista vnetljiva izpeljanke .«gasolin, _ e ascma, u jo ra imo o gon |svetovala za rabo v slovenskem vo v avtih, gasoline , v sloven-;,. ... .........fa. ,, ’ - ,, itisku npr. v Franciji ah Angliji. scimpa-oencm O temiankojk r domač& ^ niti priča po lastnih rzkusnjah vsak-ibenc.n niti n do, ki je kdaj kupil to gorivo v Ameriki in v Sloveniji. Podobno bi se bilo lahko razpisati še o robi besede “olje” kot soznačnici za ameriški “petroleum”. Slovenci z oljem beli- Pa še drugič kaj. mo solato, v njem cvremo ribe, Vladimir Pregelj ga — po sveto — pisemsko —- Washington, D.C. “kameno olje”, vedno torej kot olje, ki je še bolj natanko opredeljeno. Mala enciklopedija in SSKJ pa nafto tudi opišeta tako, da ni nobenega dvoma, da pomeni ameriški “petroleum”. Pod geslom “olje” Mala enciklopedija ne našteje nafte, pač pa pove, da mineralna olja pri dobivamo iz nafte. Slovenski pravopis pod “oljem” ne navaja zgledov, ki bi upravičevali njegovo rabo kot soznačnico za nafto, pri geslu “bencin” pa navaja “bencin iz nafte”. Podobno tudi drugi zgoraj našteti viri, ki omenjajo izvor bencina ali gazoiina, tabijo le “nafto”, kot smo že mimogrede omenili. SSKJ na žalost še ni dosegel črke O, tako da v njem še ni mogoče preveriti, ali “olje” v slovenščini pomeni lahko isto kot “nafta”. Tisk v Sloveniji rabi le besedo “nafta”. Iz prednjega je popolnoma jasno, da izraza “gasolin” in “olje” ne izvirata iz Slovenije m da tam tudi nista v rabi. Očitno je tudi, da je “gasolin” neposredna izposojenka iz ameriške angleščine in le fonetično “poslovenjena”, “olje” pa “prestava” ameriškega izraza “oil”, ki pa niti v angleščini ni v glavnem pomenu soznačnica za “petroleum” in katerega uporaba v le-tem pomenu je omejena v glavnem na poljudno ali časopisno angleščino, medtem ko strokovna rabi zgolj “petroleum”. Po logiki, ki “petroleum” prevaja kot “olje”, bi morali v Ameriki besedo “automobile” sloveniti kot “voz” namesto s tujkama “avtomobil” ali “avto”, saj vendar “v naši deželi” to vozilo kličemo “car”. Tak jezikovni purizem pa bi se, menim, tudi AD verjetno zdel pretiran. Kot jezikovni novinki v slovenščini sta oba izraza tako pomensko kot po izvedbi nezadovoljiva. Namesto da bi bila pomensko specifična, se pravi, da bi točno in izključno zaznamovala pojma, ki ju predstavljata, se izraza “gasolin” in “olje” po-služita že obstoječih slovenskih besed in jima dodata nova pomena; pri tem pa prezreta specifični in nedvoumni besedi “bencin” in “nafta”, ki sta — čeprav res tujki — že dolgo časa ustaljeni v slovenski rabi. To gotovo ni v prid niti pomenski jasnosti niti izrazni točnosti. O kaki slovenski izvirnosti niti pri enem niti pri drugem izrazu sploh ni sledu, če se AD že ne strinja z bencinom ali nafto, ker sta tujki, bi bila lahko tako izvirnost pokazala s tem, da bi za “gasoline” in “petroleum” iznašla docela nova izraza, kot so to npr. iznajdljivo storili naši predniki, ko so nadeli petroleju (“kerosene”) slovensko ime “smrdljivec”. Zamenjati ono tujko (bencin), ki je v splošni uporabi, z drugo (gasolin), Katere jezikovna uporaba je le krajevna, se mi ne zdi ravno najboljša rešitev. Zanimivo bi tudi bilo, kakšne izraze za bencin ti AD — po zgledu JANUAR | MAJ 21. — Slovenska pristava priredi 7. — Slovenska šola fare sv. Pristavsko noč. Igra orkester | Vida priredi materinsko pro-“Veseli Slovenci”. j slavo. 28. — Društvo Kristusa Kralja 13. — Pevski zbor Korotan pri-št. 226 KSKJ bo obhapjalo 50-1 redi koncert v SND na St. letnico svojega -obstoja s sv. Clair Avenue ob pol mašo ob 5. popoldne v cerkvi sv. Vida in nato ob 7. zvečer zvečer. Po koncertu igrajo Veseli Slovenci. osmih j0) ki ples, na St. Clair Avenue. FEBRUAR 4, — Slovensko kulturno društvo Triglav, Milwaukee, Wis. priredi Pustno jzabavo v dvorani sv. Janeza, Greenfield. Večerja ob 6. uri, nato ples. 4. — Dramatsko društvo Lilija priredi vsakoletni maškaradni ples v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Začetek ob 8. zvečer. Igrajo Veseli Slovenci. 12. — Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi kosilo v šolski dvorani pri Mariji Vnebovzeti. , 19. — Župnija Marije Vnebov-zete na Holmes Avenue priredi srnjakovo in kurjo pečenko v korist Slovenskega starostnega doma na Neff Road. Serviranje od 2. do 4. popoldne. Cena obeda $7 za osebo. 26. — Slovenska šola fare sv. Vida priredi vsakoletno kosilo v avditoriju. MAREC 12. — Društvo Najsvetejšega Imena pri Sv. Vidu priredi vsakoletni zajtrk s kiobast-cami in omletami (pancake and sausages) v farni dvorani sv. Vida, od 8. zjutraj do 1. popoldne. APRIL 1. — DSP Tabor priredi spomladanski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes A ve. Igrajo Veseli Slovenci. 8. — Slovenska telovadna zveza Cleveland priredi Telovadno akademijo v svetovidskeim avditoriju. Začetek ob pol osmih zvečer. 9. — Klub slovenskih upokojencev na Holmes Avenue priredi večerjo s plesom v Slovenskem domu. Začetek z večerjo ob 5. popoldne. 22. — Odbor za pomoč postavitve Slovenskega doma in kapele v Parizu priredi družabni večer z večerjo in plesom v dvorani Sv. Vida. Pričetek ob pol osmih. z banketom in plesom v SND j 14. — Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi v šolski dvorani MATERINSK O PROSLAVO. Začetek ob 3. popoldne. 21. — Slovensko kulturno društvo Triglav, Milwaukee, Wis. priredi Materinski dan v Triglavskem parku. Začetek ob 2. pop. 29. — Slovensko kulturno društvo Triglav, Milwaukee, Wis. priredi Spominsko proslavo v Triglavskem parku. Po sporedu kosilo. JUNIJ 17. in 18. — DSPB Tabor Cleveland priredi na Slovenski pristavi pri kapelici na Orlovem vrhu proslavo v spomin pobitih slovenskih demobrancev, četnikov in drugih žrtev komunistične revolucije v Sloveniji. 18. — Slovensko kulturno društvo Triglav priredi prvi piknik v Triglavskem parku. Ob 11. dop. maša, nato kosilo in ples. JULIJ 21. — Slovensko kulturno društvo Triglav, Milwaukee, Wis. priredi misijonski piknik v Triglavskem parku z mašo ob 11. dop., kosilom in zabavo. AVGUST 20. — Slovensko kulturno društvo Triglav, Milwaukee, Wis. priredi Športni dan v parku. Ob 11. dop. maša, nato kosilo, športne tekme in ples. OKTOBER I. — Slovensko kulturne društvo Triglav, Milwaukee, Wis. - priredi Vinsko trgatev v parku s kosilom in plesom. (Maše ta dan v Parku ne bo.) 21. — DSPB Tabor — Cleveland priredi svoj jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo Veseli Slovenci. NOVEMBER II. — Belokranjski klub priredi vsakoletno martinovanje v veliki dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue. Igrajo Veseli Slovenci. PATRONIZE OUR ADVERTISERS Keep the American Home Alive IE? YOUR M (HSUMO mm for m Omejitev uvoza jekla Zakladno tajništvo ZDA je objavilo, da je “sprožil-no ceno” jekla določilo na $330 za tono. WASHINGTON, D.C. — Zakladno tajništvo je po daljšem proučevanju položaja na trgu jekla doma in v svetu prišlo do zaključka, da naj cena ene tone jekla pri $330 sproži preiskavo o utemeljenosti in opravičenosti. Nizke cene jekla so v zadnjem letu močno prizade-le ameriško jeklarsko industri-se pritožuje, da tuje jeklarne prodajajo jeklo v ZDA pod dejansko ceno svojih produkcijskih stroškov. Na pritisk jeklarn je zakladno tajništvo v skladu z zakoni skenilo preiskati te obtožbe in na temelju dognanj odločilo, da bo začelo preiskavo proti u-voženemu jeklu, ki bi ga kdo ponudil po $330 za tono ali cenejše. Ta cena naj bi ne bila manjša kot preračunani stvarni produkcijski stroški, minimalni dobiček in prevoz. Domače jeklarne v ZDA so predložile, naj bi bila ta cena določena na $360 za tono. Vlada je šla nekaj nižje, da bi pritisnila na domače jeklarne, da bi modernizirale svoje obrate in produkcijo ter postale uspešnejše v boju za trg s tujimi. Razumljivo, da te za tak vladni pritisk niso ravno vnete. Uvozniki jekla se med tem že oglašajo in trdijo, da je cena postavljena previsoko ter da u-tegne voditi do “praktične prepovedi” uvoza jekla. Na prvo četrtletje cena ne bo vplivala, ker so dogovori za uvoz že sklenjeni, položaj pa se utegne spremeniti proti sredin5 leta. “Spro-zilna cena” vlade bo po napovedih uvoznikov jekla povečala ceno jekla na ameriškem trgu za povprečno $40 pri toni in stala tekom leta 1978 domače kupce okoli 4 bilijone dolarjev več kot lani. Vietnamske sile kažejo ameriški videz BANGKOK, Taj. — Vietnamske oborožene sile, ki so vdrle v Kambodžo zahodno od Saigona (sedaj Hočiminh), imajo ameriški videz tako po orožju in o-premi kot celo po taktiki in načinu nastopanja. Uporabljajo vse ameriško pehotno orožje, topništvo, strelivo in letalstvo, pa tudi ameriške vojaške zemljevide. Vse to ro dobile po razpadu južnoviet-namskih oboroženih sil aprila 1975. PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE FrpfePs Pharmacy /UD FOR AGF.D PRESCRIPTIONS St. Clair Ave. & E. 68 St. 361-411» IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO MAL! OGLASI American Mutual has a new concept which combines your life insurance with an exciting new benefit program. This program includes low interest certificate loans, low interest mortgage loans, scholarships, social activities, and recreational facilities provided by one of the largest Slovenian Fraternal Associations in Ohio. For further information, just complete and mail the below coupon. es-j j sence" in ‘'petrol”. S tem bi slo-' jvenščina res obogatela: imela bi kar štiri izraze, vse štiri tujke, za en sam pomen! To: American Mutual. Life Assoc. 6401 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 My date of birth is .. Name .......... Street ......... City............ Novi zidani ranči V Willowicku nedaleč od Lake Shore Bivd. so v gradnji novi zidani ranči s 3 spalnicami, v celoti podkletni. Kličite za pojasnila UPSON REALTY UMLA 499 E. 260 St. 731-1070 Odprto od 9. do 9. Apartment for Rent 3 rooms and bath, E. 63rd St. Call 361-8042 (M,F x) Help Wanted Woman or Couple to take care of semi-invalid lady in St. Vitus area. Modern living quarters provided and salary. Robert A. Novak, 6013 Glass Ave. 391-3333. (x) State General Office Cleaning 5 nights per week. Chagrin Blvd. area. Must have transportation. Experienced preferred. 1 Call 461-8920 (8-ia ASItRIŠEA OOUOVWA, .TAWARV 55, SMS r»«*x dom»i ^ Hektor Malot ^ i...... S ?asag«sxa?^i^7^TwaewBwwwMM#aww«Wi>wi<troke od rojstva pa dp 15 leta. — Jdbor je letos sledeč: Duh vodjo Rev. Edward Pevec, preds. Frances, Memanich, podpreds. Toni Turek, tajnica Mary. Hochevar, 21241 Miller Ave. tel. 481-0728; blagajničarka Mary Ann Mott; zapisnikarica Frances Novak. Nadzornice: Frances Macerol, Anna Godlar, in Dolores Krause. Rediteljica Jennie •emc. Zastop. za ženske m mlaain iktivnosti Frances Nemanich, Za-itopnice za Ohio KSKJ Federacijo. Marjanca Kuhar, Antonia Turek, Frances Nemanich, Anna Godlar. — Zdravniki: vsi slovenski zdravniki. — Seje se vršijo vsako prvo sredo v mesecu popoldne ob 1.30 v društveni sobi Avditorija sv. Vida. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu od 5 30 do 7. ure v dvorani pod cerkvijo sv. Vida. DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 150 KSKJ Duhovni vodja Rev. Joseph Varga; predsednica Josephine Mulh; podpredsednica Frances Lindič; tajnica Josephine Winter. 3555 E. 80 St.: blagajničarka Laura Berdyck. zapisnikarica Agnes Žagar. Nadzornice: Frances Lindich, Helen Krofi in Alice Arko; zastopnici za SND na 80. St.: Frances uindich in Alice Arko: za S.N.D. na Maple Heights. Anna Kresevie, zastopnici za Ohio KSKJ Boosters ta mladinsko dejavnost: Josephine Winter in Alice Arko; za Federacijo Frances Lindich in Josephine Winter. Zdravnik dr. Perko. — Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v SND na 80. česti. DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 169 KSKJ Častni duhovni vodja Rev. Mati Jager. Duhovni vodja Rev. Victor Tomc. Predsednik Eugene Kogovšek Podpredsednik: Anthony Tolar Fin. taj. Frank Žnidar, 15606 Holmes Ave., tel. 761-6362 Pomožna tajnica Daniella Žnidar Bol. taj. Mary Korošec 761-1642 Blagajnik Louis Jarem Zapisnikarica Mary Okicki. Nadzorniki: Joseph Ferra, Mary Wolf, Antonia Lamovec Vratar: Frank Supanick Zdravniki: Dr. Max Rak, Dr. Adolph Žnidaršič, Dr. Anthony Spech. Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 8:00 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Asesment se pobira pred sejo, od 7.30 do 8:00 ure ter 25. v mesecu v Slov. domu na Holmes, od 6. do 7:30 ure zvečer, če pade na soboto ali nedeljo pa na 26. v mesecu. Društvo sprejema člane od rojstva do 50 leta orez zdravniške preiskave ter ud rasle do 60. leta za zavarovalnino od $1,000 in $2.00 bolniške podpore na dan. Rojena je bila v Št. Juriju ob Ščavnici v Sloveniji. V Ameriko je prišla s svojimi sorodniki preko Spitala na Koroškem leta 1SS0. Članica je bila Oltarnega društva fare sv. Vida, Štajerskega kluba in Društva Srca Jezusovega št. 172 KSKJ. Srčno je bila zelo dobrega značaja in je veliko darovala v dobre namene. Umrla je 23. novembra J 977. Pogreb je bil 26. novembra iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in nato na pokopališče Vernih duš na Chardon cesti. Zelo lepo se zahvaljujemo čč. gg. Jožetu Božnarju, kaplanu pri Sv. Vidu, in Jožefu Vargi, župniku pri Sv. Lovrencu, za obiske bolnice v domu za ostarele. Prisrčno se zahvaljujemo čč. gg. Jožetu Božnarju za opravilo vseh pogrebnih obredov z mašo in ganljivo pridigo in č. g. Edwardu Pevcu, župniku pri Sv. Vidu, ter Jožetu Vargi, župniku pri Sv. Lovrencu, za somaševanje pri pogrebni maši. Zahvaljujemo se cerkvenemu pevskemu zboru Liri za lepo petje pri pogrebni maši in g. Martinu Košniku za igranje na orgle. Iskreno se. zahvaljujemo čč. monš. Alojziju Bazniku, župniku Viktorju Tomcu, Ailenu Bnmingu, za obisk v pogreb- Žalujoči: nemu zavodu in za molitve, prav tako posebej članom Društva Sv. Imena in članicam Oltarnega društva za molitev rožnega venca ter vsem drugim prijateljem in znancem, ki so umrlo prišli kropit in molili za njeno dušno zveličanje. Lepo se zahvaljujemo za obilne darove za maše in druge dobre namene v korist duše umrle. Bog naj vsem bogato poplača! Krsto sta nosila dva vnuka in nečak ter gg. Danilo Kranjc, Peter Jančar in Franc Balažič, za kar se jim lepo zahvaljujemo, kakor tudi vsem udeležencem pogrebne maše. Prav lepo se zahvaljujemo vsem, ki so nam izrazili svoje sožalje na kateri koli način in z nami sočustvovali. Vsem, ki so se umrle posebej spomnili, smo razposlali zahvalne kartice in prosimo, če bi koga zgrešili, da vzame to našo javno zahvalo, kot prav posebej njemu namenjeno. Zahvaljujemo se Zakrajškovemu pogrebnemu zavodu za skrbno vodenje pogreba. Počij od hudih težkih let, preblago Ti srce, ko zadnje trombe zadone, veseli snidemo se spot! m ANA MEGLIČ — mati; JOŽE — sin; HERMINA — snaha; TONI — vnuk z družino; JOŽEK in MATJAŽ - vnuka, MARINKA in MILICA - vnukinji; ANTON MEGLIČ — brat z družino; ANTONIJA ROŽMAN - sestra z družino; ROZALIJA JAKLIČ - sestra s sinom ter ostali sorodniki. Cleveland, Ohio, 16. januarja 1978. Seje so vsako tretjo sredo v jan., po sejah vsako drugo nedeljo v marcu, maju, jul., sept. in. nov. v mesecu in pa 4-krat na leto na 25-SND na W. 130 St. in vsak tretji tega v mesecu od 6. do 7.30 zv. in petek v febr., apr., jun., avg., okt. | sicer sledeče mesece: Januarja, in dec. v Baragovem domu na St | Aprila, Julija in Oktobra in to v Clair Ave. ob 7. zvečer. Pobiranje j SND 6409 St. Clair Ave. spodnja asesmenta pol ure preje. dvorana vhod spredaj. V slučaju, Društvo sprejema člane od roj- da pade 25ti v mesecu na soboto se stva pa do 60 leta. Imamo najmo- pobira en dan preje. Ako pa pade dernejše certifikate življenske zava- 25ti na nedeljo se pobira en dan rovalnine plačljive 20 let v slučaju pozneje. nesreče dvojna zavarovalnina, v Društvo sprejema nove člane od slučaju onemoglosti, ki oprošča člana plačevanja posmrtninskega asesmenta — pri vsem tem je član upravičen do vseh ugodnosti pri društvu in Jednoti. DRUŠTVO SV. KRISTINE ŠT. 219 KSKJ Duhovni vodja: Rev. J. Celesnik; predsednik Henry Prijatel, podpredsednica: Frances Prijatel; tajnik: Anthony Cek, 506 Trebisky Rd., Richmond Heights, 44143, tel: 431-0992; blagajničarka Pamela Pečjak, zapisnikarica Ana Debeljak, nadzorniki: Josephine Jevec, Helen Troha, Frances Prijatel. Zastopnika za Federacijo: Anna Debeljak in Josephine Jevec. Zdravniki vsi slovenski. — Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v šolski sobi sv. Kristine. IMENIK DRUŠTVA KRISTUS KRALJ ŠT. 226 KSKJ Duhovni vodja Rev. Jože Božnar Predsednik Ulrich Lube Podpredsednica Angela Lube Tajnik Frank Šega, 251 E. 246 St, Euclid, O. 44123, Tel.: 261-2501 Blagajničarka Jean Gercar, 35001 Lake Shore Blvd. Tel. 946-6219 Zapisnikarica Mary Semen Tajnik bolniške podpore Frank Šega Nadzorni odbor: Ivan Rigler, Lillian Hlabse in Eva Verderber rojstva pa do 60tega leta starosti. Nudimo vam mnogovrstno zavarovanje in to po najbolj ugodnih pogojih. Za podrobnosti se z zaupanjem obrnite na tajnika društva. Slovenska ženska zveza PODRUŽNICA ŠT. 10 SŽZ Duh. vodja Rev. Victor Tomc, Predsednica, Ann Markovič, podpredsednica Frances Žagar, tajnica in blagajničarka Sophie Magayna, 315 E. 284 St. Willowick, O. tel. 943-0645, zapisnikarica Sophie Magayna. Nadzornice: Frances Žagar, Alice Struna. Sentinel Jennie Ko- Piorkowski, 1083 E. 64 St., Cleveland, Ohio 44103 Tel. 431-6552 Zapisnikarica: Marie Telic Nadzornice: Jennie Feme, Frances Macerol, Rediteljica: Molly Dezelan Seje se vrše vsak drugi torek v mesecu ob 1:30 popoldne. Asesment se pobira pol ure pred sejo v družabni sobi v avditoriju sv. Vida. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu od 5:30 do 7. ure v dvoram pod cerkvijo sv. Vida. blag. Mary (Mimi) Turk, 23790 Effingham Blvd., Euclid 44117 tel. 531-2948, zapis. Frances Zakrajšek, nadzornici Jo Levstik in Julia Zak, zastop, za SND in za Klub društev Mary Turk, zdravnik dr. A. Spech. Seje so vsak drugi mesec na drugi torek ob 11. dopoldne v SND na St. Clair Ave. staro poslopje, soba št. 2. DR. RIBNICA ŠT. 12 ADZ Predsednik Louis M. Sile, podpredsednik John Cendoi, tajnica in blagajničarka Carole A. Czeck, 988 Tal-madge Rd.. Wickliffe, Ohio. 44092, telefon 944-7965, zapisnikarica Frances. Tavzel; nadzorniki: John Cendoi, Tony Meklan in Carole A. Czeck. Seje se vrše ob nedeljah, 21. marca, 18. julija, 17. oktobra in [19. decembra 1976 ob 9.30 dopoldne jv starem poslopju Slovenskega na-OB ČETRTI OBLETNICI SMRTI rodnega doma, 6409 St. Clair Avenue. Društveni zastopniki: za Slovenski narodni dom Frank Plut, za Slov. narodno čitalnico Louis Mrhar, za Slovenski dom za ostarele Frank Plut in Joseph Fabjančič, za Slovenski dom na Recher Avenue Frances Modic. M0E Z0RENČ ki jo je Vladar življenja odpoklical 29. januarja 1974, prosijo Vsemogočnega za njen dušni mir in pokoj njen mož, hčerka, vnuki, zet in številno sorodstvo v Sloveniji in Ameriki Ameriška Dobrodelna Zveza DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 4 ADZ Predsed. Frances Okorn, pod- CQLLINWOODSKI SLOVENKE ŠT. 22 ADZ Predsednica Stefi Koncilja, podpreds. Alice Grose!, tajnik in blagajnik Frank Koncilja, 1354 Clear-aire, 481-6955; zapisnikarica Stefan Dagg. Nadzornice: Stefi Kon- cilja, Alice Grosel, Millie Novak. Zdravniki: vsi slovenski zdravniki Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 7. uri zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave., v spodnji dvorani. DR. KRALJICA MIRU ŠT. 24 ADZ I Predsednica Agnes Žagar ond predsednica Arm Perko, tajni-, ca Alice Arko, 3562 E. 80 St., 341-17540, blagajničarka Agnes Žagar, zapisnikarica Mary Prosen, nad- oredsednica Nettie Malnar, tajnica zormce: Josephine Winter, Mary Prosen, Theresa Janežič. Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1:30 pop. v Slov. nar. domu na E. 80 St 1 Jennie Suvak, 4208 Bluestone Rd., So. Euclid, O. 44121, tel. EV 2-5277, .lagajničarka Josephine Oražem-Ambrozic. zapisnikarica Frances Novak. Nadzornici: Marie Telic, Frances Kotnik, Frances Macerol. Rediteljica Antonija Mihevc. Mladinske aktivnosti- Nettie Malnar. — Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 v SND na St Clair Ave. — Za preiskavo novega članstva vsi slovenski zdravniki. DRUŠTVO SV. CECILIJE ŠT. 37 ADZ Predsednica Nettie Zarnick, podpredsednica Anna Zalar, tajnica in blagajničarka Catherine Tominc, 1160 Addison Rd. 391-0282; zapisnikarica Marie Bond. Nadzorni odbor: Mary Otoničar, Julia Gerchar in Ernestine Jevec. Vsi slovenski zdravniki. Seja se vrši vsaki tretji torek v mesecu ob 7:30 zvečer v šoli sv, Vida. PODRUŽNICA ŠT 32 SŽZ Duhovni vodja Rev Joseph Ce lesnik: predsednica Alma Eppich; podpredsednica Cecilia Žnidar; blag. Ann Cooke, taj. Josephine Comen-shek, 924 E. 223 St., 731-8698; zapisnikarica Anna Tekavec. Nadzornici • Marilyn Freck, Barbara Baron. — Seje taetjo sredo v mesecu v SDD. 20713 Recher Ave. ob 7. uri zvečer izvzemši jan. feb. julij in avg. PODRUŽNICA ŠT. 41 SŽZ Predsednica Madeline Debevec, ren. Seje se vršijo vsaki drugi me- tajnica, blagajničarka Jane Kaplan; see ob 2. uri poo. druga nedelja v zapisnikarica Cecilia Wolf; poroče-mesecu v Slov. Domu na Holmes valka Jane Kaplan, 19309 Preston Ave. Seje: Januar, Marc, Maj, Ju- Rd., Cleveland, Ohio 44128, telefon ni j. September, November iz De- ,475-2644. Seje se vrše vsak, tretji torek v jan. v mesecu, marc, maj, sept. nov. in december v Slovenskem delavskem domu na 15335 Waterloo Road Time 1:00 pop. member. DRUŠTVO PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA ŠT. 172 KSKJ Duhovni vodji: Rev. Jožef Božnar Zastopnik za klub v SND in delni-predsed. Theresa Lach, podpredsed- ških sej Ulrich Lube nik Karl M. Gumsey, tajnica Lud- Za zdravniški pregled vsi slovenski mila Glavan, 13307 Puritas Ave., zdravniki tel. 941-0014, blagajnik Joseph Me- Seje se vršijo vsako drugo nedeljo I PODRUŽNICA ŠT. 25 SŽZ laher, zapisnikar Bogomir Glavan, v mesecu ob 2h popoldne v SND Duhovni vodja: Rev. Edward Pevec nadzorniki: Joe Lach, Draga Go- na 6409 St. Clair Ave., staro po- Predsednica: Ann Maver stič, Angela Bolha, zdravniki vsi slopje soba št. 2. Podpredsednica: Mary Otoničar slovenski in družinski. Pobiranje asesmenta je pred in Tajnica in blagajničarka: Roseanne PODRUŽNICA ŠT. 14 SŽZ Duh. vodja Rev. Joseph Celesnik, predsednica Pauline Krall, podpredsednica Mary Stražišar, tajnica Vera Bajec, 19613 Chickasaw Ave. Cleveland, O. 44119, IV 1-7473; blag Mary Iskra: zapisnikarica Antoinette Zabukovec; nadzornice: Mary Fakult, Frances Plut, Addie Humphreys. — Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v SDD na Recher Ave. ob 7:30 zvečer. Poročevalke; Antoinette Zabukovec. Zastopnice Klub društev: Mary Stražišar, Mary Iskra- DRUŠTVO NAPREDNI SLOVENCI ŠT. 5 ADZ Predsednik Frank Stefe, podpredsednik Edward Skodlar, tajnik in blagajnik Raymond Anzick, 2099 n™* m C, "|, - , MoctoT- ir, DR- NA§ DOM ŠT. 50 ADZ Skodlar,. John Nestor m Frank Predsed Ant0nia Stokar, podpred- Shepec. Društvo zboruje vsako tre- sednioa Ghristine gzendel, tajnica in tjo nedeljo v mesecu marcu, jumju, zapisnikarica Jennie pugelv> 10724 septembru m decembru na domu Plymouth Ave.; Garfield Hts. 44125, tajnika. Za preiskavo vsi zdrav-, 587_4230. blag Jo Lea Nadzorni aiki, priznam od ADZ._______________ odbor: predsednica Virginia Hart- r -r« « .^r, inian^ Christine Szendel, Theodore SLOVENSKI DOM ST. 6 ADZ , Szendel zdravniki: vsi priznani Predsedmk Henry Medved pod- zdravniki Zastopniki: 2a gND na Predsednik Anton Yerak taj. Sylv a stokar in Jennie Banko mO! East Park Dr., 431- za SDD na Prince Ave. /554: blagajničarka Catherine Med- T 43 . ’ , o-vrrv ** i ved,' zapisnikarica Ann Cccaiic. %»*»£*'* S™ »a Maple Helmsdale 531-6320. Nadzor odbor: Jean Fabian, Vivi-anne Cecelic, Mary Golob. Zdravilki:: vsi slovenski. — Seje se vršijo vsak drugi torek v mesecu v Slovenskem društvenem domu, 20713 Recher Ave., ob 7:30 uri zvečer. r-. m v j .smo . , Hts. Antonia Stokar. — Seje se i Dr. Euclid, 44143 tel. J . .. , . ,1 , vršijo 7:30 deljo v mesecu ob zvečer Nadzorni odbor Edward ", , . na domu tajnice. DRUŠTVO KRAS ŠT. 8 ADZ Preds. Jožko Jerkič, podpred0 Louis Jerkich, taj. Mary Kobal, !9500 Lake Shore Blvd., tel. 531-1661/ blag. Sophie Matuch. Zapis. -lennie Kapel. Nadzorni odbor: Vida Zak, Pauline Skrabec, Joe Ferra. youth Co-ordinator Joseph Skrabec Vsi slovenski zdravniki, leje so vsako drugo nedeljo v me-.ecu ob 1:30 pop. v Slov. domu na Holmes Avenue. DRUŠTVO GLAS CLEVELANDSKIH DELAVCEV ŠT. 9 ADZ Prpdspdnik Stanley ZiberL tsod predsednik John Borsa, tajnik \ndrew Champa, 1874 E. 225 St. tel.: IV l-G/l37, blagajnik Robert Menart, zapisnikar Joseph Ponikvar; nadzorni odbor: Frank Ahlin, John Borso, William Hočevar; reditelj Florijan Mocilnikar, vodnik mladinskih dejavnosti Mary Ziherl, zastopnik za Slov. nar. dom John Borso. za zdravniško preiskavo vsi slovenski zdravniki — Seje se vr- Ameriška bratska zveza NAPREDEK ŠT. 132 ABZ Predsednik John Tanko, 181 E. 264 St, Euclid, O. 732-8930, podpredsednik Charles Delsanter, taj. Virginia Braddock, 20290 Blackfoot, Euolid, Ohio 481-5810, zapisnikarica Mary Golob, blag. Rose Intihar. Nadzorniki: Milan Ulyan, Freida Miller ih Sylvia A. Tanko. Katerikoli zdravnik po volji člana. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu, od 5:30 do 7:30 če pa je na soboto ali nedeljo, se pobira na naslednji ponedeljek zvečer. Seje so vsak drugi ponedeljek v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem društ venem domu na Recher Avenue. PODRUŽNICA ŠT. 47 SŽZ Duhovni vodja Rev. Joseph Varga. Častna predsednica Terezija Bizjak, predsednica Jennie Gerk: pod- preds. Mary Mundson; tajnica in blagajničarka Jennie Pugely, 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts., O., tel. 587-4230; za pisnikarica Jennie Praznik, nadzornice: Anne Krese-vic, Anna Christofek in Stefania Mahnich; zastopnica za vse SND: šijo vsako prvo nedeljo v mesecu Anna Kresevie. — Seje so vsak I v Slovenskem narodnem Domu na ference of S.N.H. Josephine Stwan. drugi mesec, začenši v januarju, St. Clair Ave. ob 9. uri dopoldan Regular meetings are held the first The Maccabees < ARNIOLA HIVE NO. 493 T. ML Commander Mary Kolegar, Re?. Sec. Frances Tavčar, Record-Keeper and Sick-Benefit Sec. Josephine Stwan, 24151 Yosmite Dr., Cleveland, Ohio 44117, tel. 481-4562. Auditors Frances Tavčar, Chmn. Sylvia Mataich, Ursula Unetič. Representatives for the Club of Association of the S.N.H.: Frances Tavčar, Josephine Stwan. Representative for the Con- marc, maj, august, oktober, decern- v starem poslopju, ber. na 2. nedeljo v mesecu ob 2:00 uri popoldne v SN. Domu, 5050 Stanley Ave., Maple Heights. Saturday of January, April, July, October and December at 2 p.m. at the Slovenian National Home, 6409 DANICA ŠT. II ADZ Predsed. Rozi Zupančič; pod- St. Clair Ave. Room across the of-predsed. Frances Kodrich, taj. in fice of S.N.H.