MUZ£ JJK I RAVNATELJ LJUBLJANA JUGO3l AV T i fa. 253 ixh«»* ▼•» 3 mcacs« L L 6.50 v«C v Jirokost« l 0ice, zahvale. 22. oktobra 1927. Številka 38 cent. Letnik Lil razan ponedeljka. Naročnina: xa 1 masac L t.—. calo leto L 75.—, v inozemitro meMĆao e 30 it. — Oglasnina sa 1 mm proatora trgovske in obrtna oglaae L I.—» an o««rt-L 1.50, oglase denarnih zavodov L 2.—h Oglasi na prvi strani L 2.— Uredništvo In upravniitvo: Trst (3), ulica S. Francesco d'Assisi 20, Telefon 11-57. Dopisi naj se pošiljajo izključno uredništvu, oglasi, reklamacije in denar pa upravniitvu. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankiraoa pisma se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne .Edinost** Poduredniitvo v G o r i c i: ulica Giosue Carducci It. 7, L n. — Telef. tt. 32T Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Peric. Znata] francoskega časopisja Pari*, oktobra. Pariš — možgani Francije! Pariz s svojo zgodovinsko preteklostjo, s svojim modernim prednjačenjem, s svojim šumom cest in ulic — je kot središče m stekališ-Če vse francoske ter celo evropsko moderne kulture — tudi središče francoskega časopisja. Saj drugače tudi ni mogoče. Časopis je zrcalo vseh glavnih političnih, intelektualcih in umetniških dogodkov, in v Franciji se vrše in najdejo ini-tl ^— —intelek- razš*rjent list celega sveta». Kljub temu ga pa prekaša angleški «Daily Mail»>. Francoski časopisi velikega Stila so Še «Journal», «Matin» in «Petit Journal». Ta trojica stopa takoj Crispijeva proslava PALERMO 21. Že včeraj popoldne se je odelo palermsko mesto v praznično obleko, ker Koriiriiko ministrstvo bo podpt-ralo noro polarno ekspedicijo gonorala Noblle MILAN, -21. Danes zjutraj se je povrnil is Rima v Milan poteštat on. Bel Ioni. Pred svojim odhodom iz Rima je imel poteštat milan- m sastane t srodo, 26. t- m- BEOGRAD, 21. Sinoči se je načelnik vlade Vukićević podal v Topolo, od koder se je danes iz Kima je imei poiesi«,«, novrnil v orestolnico Kakor se skega mesta v mornariškem mi- v VtM^^m^b. cijativo vsi politični, tualni in umetniški dogodki v Parizu. Zato je francosko časopisje najbolj razvito v centru-mu francoske kulture — v Parizu. Foleg časopisov svojega glavnega mesta ima Francija še v vseh drugih mestih pokrajinsko Časopisje, ki pa bi bilo brez pariškega časopisja odrezana roka. Redkokdaj prinesejo ti časopisi kako senzacijo! Senzacijo delajo le pariški listi. Le kadar se oni zanimajo za stvar, postane zanimiva in zadobi popolno vrednost zanimanja med francosko publiko. Vendar pa dela en časopis, ki nima svojega sedeža v Parizu, pač pa v provinciji, na političnem polju izjemo. To je «La Depeche de Toulouse». . Čemu ima tak vpliv, ko vendar časopisi, ki se tiskajo sicer v pre cej večjih mestih kot so Lion, Marseille, Bordeaux- zaman skušajo doseči uspeh? To si razlagamo z dejstvom, da je Tou-louse središče politične stranke radikalno socijalistične, prava trdnjava. «D6peche de Toulou-se» pripada rodbini Sarraut, katere člana sta dva najveljav-nejša francoska politika, minister notranjih zadev Albert in njegov brat Maurice, glavni vodja radikalno socijalistične stranke. Jasno je, da ima tako trdno in močno ozadje, z lahkoto doseže vpliv, kot ga ima «Depeche de Toulouse» na francosko javnost. Razen tega časopisa se vsa ostala uradna glasila glavnih strank tiskajo v Parizu. Glede na politično naziranje, ki ga imajo- se razlikujejo predvsem časopisi desnih strank. Najvažnejši in naj vnete j Si zagovornik desnice je mo-narhični «Action Fran9aise», sinček prostovoljnega ubežnika Lćonai Daudeta, ki so mu glavne žile trije znameniti žurna-listi: Charles Maurras in Jacques Bainville. Poleg tega spada k desnici še «Le Nou-veau Siecle», glasilo francoskih fašistov, modrih srajc in Geor-gesa Valois, ki je bil pristaš «Action Fraii9aise», pozneje pa njegov največji sovražnik. «Le Kouveau Siecle» je še vedno led nik, čeprav se Valois neprestano trudi, da bi postal dnevnik. Potem je veliko časopisov desnice, ki se sučejo okrog senatorja Coty-ja in jih on več ali manj vzdržuje in podpira. To so takozvani nacionalistični časopisi. Predvsem je najvažnejši1 «Figaix>», dnevnik, ki šteje največ izvodov in ki ima najboljše francoske sotrudnike. Njegovo mnenje je. v najožji zvezi z uradnim mnenjem. O-krog njega se kot vešče okrog luči zbirajo časopisi «Gaulois» in «Victoire» ter drugi. Nekateri celo pravijo, da ravnatelj «Figara» podpira «Action Fran-$aise». Vendar pa oboji zanikajo to vest. ^mamoi pa tudi časopise, ki nimajo izrazito politične barve in so le informativnega značaja. Imamo potem katoliški časopis «La Croix», ki je odločen nasprotnik «Action Fran-$aise», kateri poslednji je v vročem boju z Vatikanom in je zato duhovnikom ter vernikom prepovedan. Tudi «L'Echo de Paris» nekoliko cika na katoliško stran; postaja vsak dan boljši in večji in opremljen po vzorcu največjih in najbolj modernih listov. Sploh tvorijo jedro francoskega žurnalizma časopisi informativnega značaja in imajo velik vpliv na ljudstvo, ker so zelo razširjeni. Zelo razširjen je list «Le Petit Parisien», ki izhaja dnevno v en milijon in pol izvodih in nosi na svoji naslovni strani napisano: «Najbolj prefXho 7rVa™^e - * ^telo dostojno pripraviti doznava, je ministrski predsed- so iisLnovili nov list vf- za današnjo spominsko; P*osla- tečaj, katero bo nik Vukičevic poročal kralju o čase so ustanovili nov list ve vo italijanskega državnika Fra- v<£u generai Nobile in katero bo položaju vlade. Verjetno je, da likega stila «Fans Matmai». o ^ Crispija. Ze včeraj so se pri- financiralo milansko mesto. je kralj podpisal ukaz o otvo- katerem pa se ni mogoCe izreci stekat| iz b^nji^ oddalje- Kakor se doznava, je dosegel ritvi prihodnjega zasedanja na- končne sodbo, ker izhaja seie in tlldi iz naj oddaljenejših poteptat pri mornariškem ministr- rodne skupščine. Zasedanje se nekaj mesecev. Vendar po se o- .- zastopstva oblasti stvu, da bo odposlalo v Kmg&bai otV(>rilo bržkone v sredo 26. rna%Tba%raeeel me nova8a — m posebnega. na njegovem grobu ter da pri- JJ**^ » zalo^e živil in drugih skupščine bo otvorjeno s čita- Druga skupjna časopisov veli- nj^ovim manom po- sre5stev za ustan.ovitev pomožne njem kraljevega ukaza, nato pa kega štila sestoji iz opoidansism gvočeni pilavi. baze, odkoder se bo pravzaprav 3e bodo že na prvi seji izvolili in popoldanskih listov, ki pa Današnja proslava se jo otvo- počela ekspedicija. ........| kljub svoji precejšnji pomemb- Fila 9 plodom kralja, ki je ---- nosti ne prekoračijo meje Pa- prtspel ob 9. uri zjutraj s poseb- on. Balba. riza in njegovih najbližjih kra- nim ^^om iz San Rossora. S 1 RIM, 21. V Vigna di Valle je jev. Izmed njih najvažnejši bo } mskc železniške pootaje se vćoraj on. Balbo, državni podjaj" _ liijj.. 1,4 imlm 1« r®1 f _ _T_ _ I „41, „ Mvin^trctvu <7tk nprr»navtlkn stalni skupščinski odbori. Ljuba Davidovi« vztraja pri svoji ostavki ------ . „ . , __,---- . . .. i BEOGR AD. 21. Položaj, ki je F P— kralj sko^^rSe <,1 I v demokratki strunki še preveč ljubi črno kroniko, gromrie mnoftice ljuđrtTsi v senzacijonalne vesti, procese ter kraljevsko palačo, kjer js spre-balkanske zanimivosti. SploH j kardinala Lualdija, ▼ojvodo lahko prebavljive snovi za po- in predstavnike o- poldanski počitek. Drugi list je t4 polotil izpit za pilota hidropla-nov. cIMoia rožau v Neaplju povodom včerajšnje ostavke njenega predsednika Ljube Da-vidoviča, se je le malo spreme-NEAPELJ, 21. Letalo «RdeČa I nil. D»anes )e piejol stari politik roia», v kafterem se vozita gospa nešteto brzojavk z dežele, v ka- «Information«, ki tehaja v dveh i Qb n je bila v 9V. | Reith Miller in kapetan Lancaster I t€rin iaraiajo demoki'atske po- izdajah, v opoldanski in večer- Dmnjnytai v spomin Fte«mi ki sta nastopila «rald» iz Londo- arganiziacije svojemu po- ni. Opoldanska izdaja je precej Crispijai darovana maia.Po kon- aa v Melboome ^AVBtraftja), j« pUiarnemu voditelju popolno dobro informativna, inaa dobre _ ie p(Mjal kralj v vč«raj popoldne prispelo semkaj 1, - poročevalce in dobiva hitra po- k^oTelik^apo^nUa. Ti je letalca nadalje- I županje, ročila, d očim je večerna izdaja mtautvala ^l^oii Malti. bolj strokovno-ftnančnera zna- | ^~no»ti. itato pa se je podal čaja in ima veliko stalnih na- ^ marmornatemu spomeniku, ročnikov. k>er so je vršila spominrfta Izmed večernih listov naj o- siavnost. Sostanek ministrske komisije za los sija. TRIDENT, 21. «11 Brennero» doznava iz Miinchena, da je bivši po- BEOGRAD, 21. Danes se je že dopoldne sestal v notranjem mi- lzmea veuemni - siavnosi. znava »Muucaeim, u» jo - krnnite radikalnih in menim «Intransigeant», ki ga j mvXyrii jo je nmskl podgu- | »lanec Hout-Nicolussi dementiral JSn^taatskih ministrov Migovi- 1 ... L . „ kl ^ plsaUt j ^ šu^nfcovića, pocića m Popo- nadaljeval Parižani imenujejo na kratio verner D'Ancora, ki je po krat- vesti nem«tih listov, «Intran» in se tiska v kaJcih kem govoru izrotfl palermske- da je v temni in viharni noči po- 400.000 izvodih. Potem je «Pa- mu ^ežtatu bronasto pio«o, Ujffg ^ ris-Soir, večerna izdaja «Jour- kat^o so poklonila velikame- Une nala». in «La Presse». Je še «Li- jtalije v spomin na Frana la njegova žeIia ootni list in ji ita berte» in «So-ir?>. ki so pa. bolj Crispija. Palermski potefttat on. lija^gfce oblasti niso delale nobe političnega in ne toliko infor- j-^ Maržo se je zahvalil v imenu ovir. On. Nicolussi je poleg te- mativnega značaja. Prvi* je gla- ^egta kralju, ki je hotel s svojo ga izjavil, da ne namerava pre- silo desnice in se primerja s osebno navzočnostjo počastiti | vzeti tajniškega mesta pri Androas viča. Sestanek se je tudi popoldne. Ministri so razpravljali o reviziji uradnikov notranjega ministrstva v zmislu sinočnjega sporazuma, na seji ministrskega sveta. «Figarom», dočim je drugi edi- spamin velikega sina Sicilije, i Hofer Bund-u. ni večerni list levice. K večer- Nato ^ bili položeni na Cris- 1 «11 Bronnero» komentira to vest Revizijo mndžcrsKih mi] in zadržanje vlado BUDIMPEŠTA, 21. Na pred-. jerajšnji seji kongresa vladne gov položaj napram naši vladi, od 1 stTanke je ministrski predsed- nim listom spadata še dva 2a- 1 pijev grob mnogi venet, ki sol tako-le: «Namen teh izjav je naj-sopisa, ki sta tudi bolj politi- jih poklonili predstavniki o-čnega in manj Informativnega Plasti in ofgunizacij, ter vfguu značaja in jih zato ,ne_ Vejemo | veCna luC) ki je podarilo pa- | ^ alJ^jt^,^Njegovo delo- | Roth^me^Vza revizijo L»ke mirovne pogodbe za- <7femps» ter «Journal des De- I tor^doiovcu *«Crispi» v<^na za-1 T&Zd*,I'pSiv tako'gotovo^"js," da I trdil, da madžarska vlada m bats». 'Razširjena sta po vsej ^ ^ katoro so podarile pa- bomo ad skrbno parili na vae njo- navezala mkakih tozaaevnin "rane i j i. lanske gospe. Obl7. uri je gov poskus in jih takoj zlomih.» odnoftajev z angleškim lordom. Dnevnik je tudi «Comoedia», imel senator Di Scalea v veli- VwolaInlCl l mdu ki ga ne smemo pozabiti na kem mestnem gledališču spo- nikma^lžarske vlade J e lordu tem mestu. Po svojem bistvu je minski govor, v katerem je pro- ^ T* ^ ^^Zt^f^LrodT gledališki list in se bavi po ve- slavil Crispija kot učitelja ita- - vsega madzarskef;lH^1^da ^rr>f fini z gledališčem in sicer vse- lijanstva, ^ot ^^ ^ot ^^^ra^Il » Bethlen, JL —a/" vse polno umetniških, modnih iea je občinstvo sprejelo s dol- nijam s^etavo petard, ki imajo «>J3 aoi Koajjkjpi ej, in velikomestnih rubrik. Ni po- gotrajnim in burnim odobrava- 9iien učinek. Tekem razlaganja določne trianoiis^e pugu litičen list in izhaja zjutraj. so vse pogodbe za 1 Lriuuj.ujL i snen U U m C*., i C^m i«M,ioB«..j- I , . , ^ X .T ^ + Levica ima sledeh | t kSSBM t&SZt&Z »u! SZa naproti S^H^so™. ^t velle». «Oeuvre» m končno «Hu- UmUtMm% „ niHnulll kov; večina izmed njih pa je za- 2arsko, kot jo je razkosala mi- manite», organ Sovjetov v Fran- ItlllllOnI W AIDOIIIJI dobila na srečo le lahke poškod- na ' dba Xakoj po vojni ciji, katerega članki so poslali .hmmi ^ N&^ežje je bil ranjen poročnik pričela pogajanja s čeho- že precej komunistov v ječo in Delo iypcdarske obnove Gasperi sam, kateremu je odesla I 80 se P^ceia J ------ celo štiri poslance, ki so potom RIM, 21. Rimski agenciji po- petarda skoro popolnoma obe ro- člankov vzpodbujali vojake k ročajo iz Aten, da je poluradni ki. __ vstaji. Njegov glavni urednik je «Messager d'Athenas» objavil ~H5jrralcft nriia- komunistični poslanec Vaillant- daljši članek o italijanskem de- ItaMjansko-madiMsko prlja-Couturier. 1 ^ — AiKnn«kpm. I teljs.vo lanska vlada podala ostavko radi nesporazmnijenja s parlamentom. TIRANA, 21. Ker se je ne«po-razumljenje med parlamentom in vlado te Še poostrilo, je podala vlada ostavko. Vladna kriza bo rešena še tekom tega tedna. Izgleda, da se povrnejo v novo vlado dosedanji ministri za zunanje in za notranje zadeve, za pravosodje in narodno prosveto. Ministrstvo za javne gradnje bo prevzel bržkone sedanji predsednik 4poslanske zbornice Coatta. Egiptovski HrnU Fucfl v Parizu PARIZ, 21. Včeraj zjutraj ob 11. uri je dospel kralj Fuad v Pariz. Njegov poset je uradnega značaja. Spremljali so egiptovskega krtalja predsednik giptovske vlade Sarroit i>aša, egiptovski poslanik v Parizu Jakhry paša in druge ugledne osebnosti. Na kolodvoru so ga sprejeli predsednik francoske republike Doumergne. francoska vlada, predsednik senata in predsednik poslanske zbornice ter pariški župan, policijski prefekt in drugi. Kralj Fuad se je predsedniku francoske republike-zahvalil za veličasten sprejem. Popoldne ga je tudi uradno posetil v Eli-zejih. Sprejeli so ga z vojaškimi častmi. Nato sta se kralj Fuad; in predsednik Doumergue odpravila v pariško mestno hišo, kjer so visokemu gostu v čast priredili slavnosten sprejem. P cist Araerika-Avstrtima PARIZ, 21. Iz San Frančiška poročajo, da namerava kapetan Smith poskusiti polet preko Tihega oceana iz San Frančiška v Avstralijo. Sem je došlo na tisoče protestov proti temu vratolomnemu poletu, ki bi ne pomenil ničesar drugega, nego samomorilen poskus. Kljub temu pa vztraja kapetan Smith pri svoji nameri,' posebno pa. ker bo, kot je sam izjavil, prepeljal z letalom v Avstralijo nekega potnika, ki mu bo za to plačal 15.000 dolarjev. Svoj polet bo izvršil v mesecu novembru. Priglasilo se je pri njem že več a-meriških deklet, ki bi ga rade spremljale kot potnice. Rabil bo za svoj polet letalo znamke «Fokker». Medpotoma bo pristal na otokih Honolulu, Ha\vai, Marslial in na Novi Gvineji. Polet bo trajal osem dni. Medtem se pripravlja na sli-čen polet tudi avstralski leta-lec Fred A. Gillets, ki pa bo baje izvrši) svoj prekooceanski polet že čez dva ali tri tedne. Prestolonaslednik Humbert posetil žitno rezstavo slovaškima delegatoma Milanom in Hodžo glede neke meje, ki je šla preko bolj severnih krajev. Toda tudi te meje tria-nonska mirovna pogodba ni priznala. Ogrska vlada Družbi narodov lu In kapitalu na Albanskem. List pravi med drugim: BUDIMPEŠTA 21 Budimpe- «fVwr>ndar<;ko delo ki cra je štanska lista «Nyole Olai Uj-ItalUa ^vzela na Albanskem. Uag» in .Pester Lloyd» sta po- »a njenem decembrskem zase-Ji.J^i^T,!:^; „na- I ^om članka, ki je bil objav- | dan j u sicer ne bo predložila m- RIM, 21. Danes setil žitno razstavo slednik Humbert. P---------- . . __-- no paias« so -sprejeli kraljev- ^pme^o 1™ I ki ni le obudil velikega veselja skega pose trnka numstei- £ ^^F^ibJTJ^ | P<> «ej Madžarski, temvečtudi gospodarstvo on. Belluizo on. i r^'^oTI. Na inu j-1 vero in zaupanje v italijansko- rrv" r^iTpriot n^S » »ad^sko p^ljstvo. 8ve6anosti na «Satnrniji» v Bnanos Airesu nije nahaja v italijanskih ro- I za naravnost umetniško izdela-kah.» no ladjo. slednik natančno ogledal raz- la lotiti Albanska na^ooalna stavo- mu je odbor za žitno raz- banka, je bila zadevareorgam- stavo izročil album s fotografi- zaci* dena^e^ sistenUH V ka. Predsed ifltni nosameznih razstavnih terem je vladal hud kaos. Po BUENOS AIRES, 21. Fredsed- =korr= spominTko obnovitvi denarnega sistema so nik argentinske republike A - avpMnin spominsKO ^eU odstranjevati vear je posetil v spremstvu mi- :: J : x . . lo druge ovire, ki so stale na poti nistrov motorno ladjo «Satur- Med tem časom seje nabrala ^^rste obnove: pomanjka- nijo». o kateri se je izrazil zelo pred razstavno palačo ogromna «je^st ^^znic, oristanišč in laskavo. Predstavniki argentin- množica; ljudstva ki je pnre- skladišč' Za ta je bilo na- skih državnih oblasti, inozem- dila prestolonasledniku ob nje- ItaUj. ojilo v znesku ski diplomatje ter zastopniki govem povratku navdušene ova- ^ milijon(Jv z]atih frankov. Iz bank in trgovin so se udeležili ciie- _ _ navedenega je razvidno, da se oficielnega banketa ter so izra- ta tiskovnega -rada faUsto^k. | ves *o$oćM I ^J^J^^SST^^ stranke RIM, 21. Tiskovni urad faši- Božifoo in novoletno pmebro I Vlak skočil s tira T,TVf a f»oniq „Hi rtnma^n SPEZIA, 21. Tovorni vlak, ki je o sestanku osrednjega medsin-{ J K1M' Agencija «ai «oma ^ pretekK noCi vozil & Genove dikalnegft odbora informacije,, doznava iz dobro poučemhkrc^j proti Speziji> je v predoru Batti- katere so bile popolnoma zgre- &ov' df J*1****'1? mimstrstvo za ^^ na progi med Manarolo in gene gospodarstvo odredbe, po kate- Rfcomaggiore, skočU a tira. Glavni rih bo dovoljeno od 20. decem- strojnik se je pri tem nekoliko po- Pogodba mod sovjetsko vlado In I bra do 1. januarja 1928. po vsej bU. Po 10-umem deln je bila pro- neko londonsko droibo. državi peči in prodajati sveže ga očiščena. BAKU, 20. Sovjetska vlada je slaščice iz pšenične mok®, M oinika epftdomlja na Romnnsk sklenila z neko londonsko družbo pa bo ™>r*la biti P^jana V BUKAREST, 21. Epidemija o pogodbo za zgraditev petrolejskih oni meri, kakor Jo^oCajo ^^^ paralize se v Ro- Čistilnic v Batumu. Gradnja či- predpisi o pečenju kruha PO ^^ |e vedno siri> Ker so tudi stilnic bo stala 10 milijonov rub- zapadlosti določenega roka pro- y kriijwi palači nekateri otroci ljev. V to svrho je dovolila london- daja takih slaščic ne bo več do- osobja oboleli, so mladega kralja ska družba potrebne kredite za voijena, pa tudi če so bile sla- Mihajla poslali v neko letoviSčo v dobo šestih let I §cice izdelane Se pred 1. janu- | Karpatih. ar j a 1928. leta revizijo trianonske pogodbe, skuša pa z diplomatičnimi sredstvi doseči zboljšanje sedanjega položaja Madžarske in njenih mej. (ostts In Lo Brin v Bnenos Airesu BUENOS AIRES, 21. Včeraj zjutraj, ko se je bila nekoliko pomirila nevihta, ki je prejšnjo noč divjala na obalah Atlantskega oceana, sta Costes in Le Brix odletela iz Imbituta, v državi Santa Catarina, proti B u en os Airesu. Kmalu za tem pa sta morala spet pristati v Pelotasu in počakati, da je Šla mimo huda nevihta. Dvignila sta se spet in dospela ob 12.45 v Buenos Airee, kjer so ju »prejeli predsednik republike De Alvear zastopniki vlade in mnogo občinstva. _ Junkor «D 1230» fte ni odlotol preko Atlantskega oceana BERLIN' 21. V zadnjih dneh so se razSirile v tukajšnjih listih vesti, da je letalo znamke Junker «D 1230» že preletelo Atlantski ocean in srečno pristalo na Novi Zemlji. Te vesti, kot pravi neka radio-breojavka iz Horte, ne odgovarjajo resnici. Letalci, ki se jim je pridružila igralka Dillenz, se nahajajo Se vedno na Azorskih otokih in so odločili svoj polet do petka zjutraj in ga bodo odložili morda še za nekai dni. Izključitve iz francoske j socialistične stranka PARIZ, 21. Trije člani socialistične stranke, ki so navzlic prepovedi strankinega vodstva sprejeli vabilo k proslavi 10. obletnice ruske revolucije, so odpotovali v Moskvo. Vsled njihovega postopanja je komisija socialistične zveze uporabila tozadevne sklepe izvrševalnega odbora stranko ter izključila dotične iz stranke. Fcljsko-Jitovska meja zaprta? BERLIN, 21. «Lokal Anzei* ger» prinaša vest iz Varšavo glasom kat ore so litovske oblasti zaprle poljsko-litovsko mejo. Dovoljenja za prestopanje meje, ki so jih imeli kmetje, ki posedujejo na obeh straneh meja svoja posestva, so bila razveljavljena. Vendar pa ta vest t nobene druge strani ni potrjena. Drobne vesti Ustanovitelj Sohnelderjeva nagrade. Ko se je bila vrnila trojica tekmovalcev za Schneiderjevo kupo iz Benetk v London, je bila njim na čast prirejena pojedina. Pri tej pojedini je sporočil neki višji Častnik angleškega letalskega oddelka omizju vest, da živi ustanovitelj po njem imenovanega tekmovanja in srebrne umetno izdelane kupe Schneider v največji bedi sam v neki koči na JTižnem Francoskem. Med vojno in po vojni ja Izgubil vse svoje premoŽenje, ki je bilo precej veliko, saj je bil Schneider solastnik tovarne za topovo Schnel der &. Creuzot. naročajte „Edinost" II. «EDINOS*» V Trsta, dne 22. oktobra 1927. DNEVNE VESTI Francesco Crispi Včeraj se je vršila v Palermu y prisostvu Nj. V. kralja proslava spomina na velikega patriota in državnika ter enega izmed največjih Italijanov — Francesco Crispi-j a, proslava, ki je bila združena z obletnico spomina na ljudsko glasovanje, katero je odredil po zavzetju Sicilije Garibaldi skupno s Crispi j eni, svojim sotrudnikom in svetovalcem, in s katerim so se južne pokrajine priključile h kraljevini Italiji. Uradni list fašistovske stranke «11 Foglio d'Ordini« ga označa v svojem naznanilu omenjene svečanosti ko* enega izmed največjih duhov in predhodnikov sedanjega režima. Francesco Crispi se je rodil 4. oktobra 1819. v Riberi na Si-ciHji in je umrl 11. avgusta 1901. leta v Palermu. Po poklicu je bil odvetnik in je izvrševal nekaj časa svoj poklic v Neapolju. V času revolucij v Italiji, ki so tvorile začetek gibanja za poznejše ujedinjenje, se je Crispi vneto udeleževal vseh pokretov in tako tudi vstaje v Palermu v 1. 1848. Ko je bila revolucija udušena, je Crispi zbežal v Piemont. toda bil je od tam izgnan in se je podal v Anglijo, kjer je stopil v stike z raznimi italijanskimi begunci, posebno z Mazzini-jem. L. 1859. se je vrnil v Italijo ter skupno z Garibaldi-jem organiziral in izvedel pohod na Sicilijo. L. 1861. je bil izvoljen za poslanca tedanjega parlamenta in od tedaj je igral čedalje bolj vidno in odločilno vlogo v politiki Italije. Bil je ponovno notranji minister, a 1. 1887., po smrti Depretisa, je postal ministrski predsednik in zunanji minister Italije, ki je bila tedaj že ujedinjena. V zunanji politiki je bil pristaš tedanje trozveze med Italijo, Nemčijo in Avstrijo. L. 1889. je spremljal kralja Humberta v Berlin. L. 1891. je njegova vlada padla, ker ni zbornica odobravala njegove finančne politike, toda že 1. 1893. je bil zopet na krmilu kol ministrski predsednik in je ostal do 1. 1896., t. j. do poraza pri Adui v Abesiniji, ki je pomenil polom Crispijeve kolonialne politike. Kljub temu pa velja — in to upravičeno — Crispi za spočet-nika italijanske kolonialne ideje, ki se je od tedaj polagoma razvijala in je dosegla znatno višino pod sedanjim režimom. Radi svoje kolonialne politike in pa radi zveze z Avstrijo in Nemčijo je moral računati in se sta ino boriti s srditim nasprotovanjem Francije. Bila je večkrat v letih njegovega delovanja nevarnost izbruha vojne med obema deželama. V svojem zasebnem življenju je imel Crispi neverjetno smolo. Ko je bil prvič minister (1. Ib77.), so ga njegovi politični nasprotniki ovadili sodišču radi dvoženstva. Bil pa je oproščen, kajti dokazalo se je, da je bil njegov prvi zakon neveljaven radi nekega' zadržka. Povedali smo že, da je bil iz Piemonta kot begunec izgnan, a po Adui je bil obtožen, da je nepostavno ravnal z državnimi krediti. Tozadevna komisija, ki je preiskala obtožbo Crispijevih političnih nasprotnikov, je spoznala, da ni ni kakega razloga za sodno postopanje. Kljub vsem udarcem in spletkam pfa je Crispi eden izmed največjih mož italijanskega ri-sorgimenta in eden izmed političnih genijev, ki so delali na u-^ jedinjenju Italije. Kot rečeno, ga smatra fašizem za enega izmed svojih največjih predhodnikov. Nove odredbe glede praznovanja obletnice pohoda na Rim in praznika zmage S kr. dekretom-zakonom, ki bo v kratkem objavljen, so odgodene za letos določbe, objavljene v kr. odlokih-zakonib z dne 30. decembra 1023 št. 2859 in z dne 21. oktobra 1926 št. 1779, ki sta bila spremenjena v zakon dne 26. novembra 1925, odnosno dne 6. marca 1927, glasom katerih sta bila dan 28. oktobra, obletnica pohoda na nim, in dan 4. novembra, obletnica zmage, proglašena državnim praznikom z vsemi civilnimi učinki. Ker se potemtakem morata ta dneva smatrati kot navadna delavnika, so preklicane vse dosedanje odredbe glede praznovanja o-m en j enih obletnic na dan 28. oktobra in 4. novembra. Po novem odloku-zakonu sta za praznovanje omenjenih obletnic {določena letos dneva 30. oktobra in 6. novembra. RAZPU&ČENO DRUŠTVO Zadnja «Garl&ka Stražam {poroča, da je prefekturna oblast razpustila Katoliško prosvetno društvo ter DekliSkl krotek v Vrtojbi. Svoj odlok utemeljuje oblast s tem, da je društvo delovalo v nasprotju z narodnim redom. OSEBNA VEST Inženirski izpit na ljubljanski univerzi je napravil z odliko komaj 22-letni g. Mirko Troha iz Idrije, čestitamo! IftCE SE Pogreša se osemnajstletni Masten Alojzij pok. Franceta p. d. Karičev iz Novela &t. 1 (občina Temnica). Pred dvema mesecema je šel v Trst, da si poišče dela kot pekovski vajenec. Masten je vitke postave, ima podolgast obraz in kostanjeve lase. Kdor bi kaj vedel o njem, naj sporoči županstvu ali pa bratu Frančišku (NoveHo 1, p. Comeno). TRŽAŠKI BLAGOVNI TRG 26. 10. 1937. Dvajset dni oktobra je bilo za tržaški blagovni trg dvajset dni skoro enoličnega življenja, kar je tudi popolnoma razumljivo, kajti oktober se na trgu upravičeno smatra za karakteristično pozno-jesenski mesec in pozna jesen ta-korekoč zaključi letno sezono s tem, da vrže — vsaj na trgu — na dan vse, kar zamore zemlja svetu še dati. Trg je poplavljen z vsemi mogočnimi dobrinami — konkurenca in cene pa ne odvisi-jo več od količin pripeljanega blaga, temveč od kakovosti in nešte-vilnih vrst. So namreč na trgu še zadnje koli&ne zgodnjih pridelkov in prihajajo na trg še količine poznih vrst.. Potimo Je trgovina s sadjem podvržena temu in najde svojo karakteristično potezo pri hruškah — niso namreč redki jerbasi z zgodnjimi «rj*rjev-kami», katerih secona je bila pred skoro tremi meseci, z druge strani pa imamo na trgu mnogo znanih t »pk in velikih zimskih hrušk ki še niso niti vžitne in morajo romati v shrambe, da postanejo kakor se pravi, medene. Isto opažamo pri krompirju. Prinašajaio že več mesecev stalna poročila o tem pridelku in vendar imamo na trgu pri krompirju vedno kaj novega. Drugi pridelek, ki igra v tej dobi krompirju slično vlogo, je zelje. Tega je na trgu več vrst, mnogo ga je uvoženega in mnogo domaČega. Sadni deT'trga ne nudi ničesar novega razen močne stabilizacije v cenah, ki se bodo tudi v bodoče vsaj do konca leta spreminjale za zelo malo točk. Zelenjava: rdeča pesa za kuho 80-100 lir za stot; navadna pe&a 60-100; kislo zelje 150; korenje 60-120; navadno sladko zelje 50-C>0; cvetno zelje 1(30-220; cvetno zelje (specijelno) iz a 100 gl&v 120-200; fižol v stročju 150-240; fižol v stročju za luščenje svetlorumen 140-200; ločike 70-160; malancane 60-100, zelenordeča paprika za kuho 80-120; krompir 55-70; veliki zeleni poper 120; pozni grah 300-450; paradižnik 40-130; radič 60-380; radičeve sadike 170; sladka repa 40-80; šelen 100-180; špinača 80-200; buče za kuho 140-220. Sadje: jabolka 45-320; kutnje 100-120; kostanj 60-200; indijske fige 80-100; suhe fige 240-260; limone 25-55 za zaboj, melagrane 60-90; orehi 320; hruške 80-400; breskve 400-650; grozdje 110-450. . Cena brutto per netto. Na drobno je dovoljeno na cenah 20% po-viška. Iz tržaškega življenja Nesreča z mino. V kamnolomu družbe «lndustria triestina frantumazione pietra» v Lonjerju je kamnosek Filip Beri včeraj popoldne pripravil več min. Ko je prižgal netilne vrvice, je Beri opozoril vse navzočne delavce, med katerimi je bil tudi 23-letni mehanik Ivan Durisotto, stanujoč v ^delavskih barakah v kamnolomu, naj se umaknejo, kar so tudi vsi storili. Durisotto se je umaknil za kakih 150 metrov, meneč, da bo tam varen. Pa se je motil. Ko so se mine razpočile, je debel kamen odfrčal tako daleč, da je priletel mladeniču v obraz in ga hudo ranil; stri mu je tudi spodnjo Čeljust. Nesrečni mladenič je dobil prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, ki so ga tele-fonično poklicali na lice mesta, nato je bil prepeljan v mestno bolnišnico. Zdraviti se bo morat najmanj mesec dni. Nezgoda pri del«. Pri razkladanju parnika «Capo-» Noli», zasidranega v prosti luki Duca D'Aosta, se je včeraj zjutraj nenadoma odtrgal pri žrjavu velik Železen kavelj ter padel z višine kakih 8 metrov na glavo kletnemu težaku Ferrucciu Martin-gano, ki je delal na pomolu. — Siromak se je zgrudil nezavesten; zadobil je široko, do kosti segajo-čo rano na temenu in poleg tega so se mu tudi pretresli možgani. Zdravnik redil ne postaje, ki je Ml poklican na lice mesta, je ponesrečenca za silo obvezal ter ga dal nato prepeljati v mestno bol- nišnico, kjer so ga sprejeli v ki-rurgični oddelek. — 45-letni vrtnar Josip Trebeč, stanujoč na Prošeku Št. 45, je včeraj popoldne obrezoval zelenje o-koli neke utice v miramarskem parku. Med delom se je splazil na streho utice, a ker je pci tem stopil na trhel tramlč, ki se mu je zlomil pod nogami, je padel z vi-ilne kakih 3 metrov ter se hudo pobil po glavi; tudi možgane si je pretresel. Siromak je bil prepeljan z avtomobilom rešilne postaje v mestno bolnišnico, kjer bo moral čuvati posteljo kakih 14 dni. — V ulici Ferriera so včeraj popoldne ftrije delavci telefonske družbe ««Ericson» pritrjevali v zidove železne kavlje za telefonsko napeljavo; eden je stal gori na lestvi, dva pa sta mu spodaj stregla. Med delom sta delavca, od katerih je bil eden 30-letni Viljem Petrali, stanujoč v ulici Solitario Št. 2, na zahtevo tovariša nekoliko premaknila lestvo. Pri tem se je r^.di sufika zvrnilo z leste vedro, v katerem so bili naloženi kavlji, ter padlo Petraliju, ki je držal lestvo, na desno roko; zadelo ga je tako hudo, da mu je zlomilo ud v zapestju in ga hudo ranilo na zgornjem delu roke. — Petrali se je podal v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v ki-rurgični oddelek. Ozdravil bo v 3 tednih. Nezgoda starega prosjaka Sinoči okoli 19. ure )e bil prepeljan v mestno bolnišnico 68-letni prosjak Ivan Urbič, stanujoč v ljudskem prenočišču v ulici G. Gozzi; imel je zlomljeno desno nogo v-stegnu. Mestni stražnik, ki je spremljal starčka, je povedal, da ga je našel v ulici Arcata, kjer je baje — tako so namreč trdili nekateri ljudje, ki so bili pri njem — padel radi pijanosti. Toda Ur-bič je pri zasliševanju izjavil, da ni padel, temveč, da ga je podrl neki javni avtomobil, ki je vozil proti trgu Garibaldi. In najbrž je bilo tudi res tako, kajti zdravnik ni mogel dognali, da bi bil stari prosjek pijan. Siromak bo moral čuvati posteljo kakih 5 tednov.. Vesti zJjoriSkega Goriške mestne Testi Zlata poroka Včeraj v petek sta slavila na Sv. gori svojo zlato poroko g. Ivan Mrcina, prof. v pokoju, znani zvo-noelovec, goiki rojak, in njegova gospa Terezija. Slavljencema želimo še obilo let sreče in aadovvolj-nosti! Posvetitev župne cerkve v Dole-ajah V nedeljo se bo vršila slovesna posvetitev župne cerkve v Dole-njah. Posvetitev bo izvršil sam prevz. knezonadškof dr. Sedej. . Pogreb Včeraj so pokopali v našem mestu Frančiško vdovo Žbona roj. Trnovec, mater znanega Zbona, uradnika na goriškem Montu, kateremu izrekamo na tem mestu naše iskreno sožalje. Izpred sodISta Ker je kuhal žganje prehitro se je moral včeraj zagovarjati pred tukajšnjim sodiščem Franc Šte-fančič iz Temnice ter Ivan Roge-Ija, poteitat iz Temnice. Franc Štefančič, ki je prišel pred sodnike v vojaški obleki s činom kapo-rala, je leta 1924. nameraval kuhati žganje iz svojih tropin. Poprosil je zato poteptata Ivana Rogelja, naj mu posodi žgal no kapo, ki se rabi pri kuhanju, kar mu je tudi ta storil. Hkratu pa je vložil prošnjo za to, da mu finančna oblast dovoli na podlagi plačanih pristojbin kuhati Žganje. V ta namen je celo dvakrat šel v Gorico na pristojen urad, kjer pa je dobil nekega Kočevarja, kateremu je dal potrebni denar, potem ko mu je obljubil, da mu preskrbi dovoljenje. Napotil se je domov, ko pa dovoljenja le ni bilo, je pričel s kuhanjem. Medtem pa je doSel telegram, da je kuhanjje prepovedano in njegova prošnja odbita. Prišli so finančni stražniki in ga kaznovali ter zatožili oblastvom. Obtoženca sta bila tudi obdolžena, da sta razdrobila pečat, ki ga je kr. finainca pritisnila na kapo. Državni pravdnik je pri razpravi zahteval, da se župan poteštat kaznuje, ker je posodil žgalno kapo, z enim letom, enim mesecem in s 15 dnevi ječe ter s 1000 lirami globe, Stefančiča pa, ker je ob priliki prestopka bil še mladoleten, a 7 meseci, 15 dnevi ječe ter 500 lir globe. Sodni dvor pa je oba obtoženca oprostil, ker nista zagrešila kaznivega dejanja. Opeharili so ubogega kmeta za Ur. Kmet Anton Velišček iz Kojske-ga je na prigovarjanje nekega pseudoagenta Koncuta, ki je marsikateremu Goričanu znan in je po poklicu zidarski mojster, Človek, ki hoče biti več kot mu je možno biti* poveril kreditno zadrugo Nod, da mu sezida hišo, ki je bila pen rušena ▼ vojni. Zadruga je izplačala L 6000, ki jih je dvignil neki Murachini, sa groš podoben Kon-cutu, ki jo bil uslužben prt sa-drugi. Ta je lepo denar spravil v svoj žep. Kmetič je čakal: to se pravi zmrzoval v svoji baraki. Zaman. Hiše le ni hotelo zrasti iz tal. Nekega lepega dne dobi od zadruge pismo, kjer ga vprašujejo, če ima Že hišo in kako gre z grad-bo. Kmetič se začudi, posebno 5e, ko zve,, da mu jo zadruga nakazala L 6000, ki jih pa nikdar ni n6 dobil — in ne videl, da bi se z njimi hiša zidala. In tako je šlo dalje. Sedaj bi morala sleparčka stati pred sodniki, ker jim pa kaj takega očividno ne di$i, se nista prikazala, zato so ju sodili v odsotnosti. Drž. pravdnik je hotel biti strog in je predlagal za oba odsotna obtoženca 1 leto, 6 mesecev ječe ter 1500 lir gl/>be. Sodni dvor je obsodi obtoženca vsakega na eno leto /n šest mesecev ječe ter na 500 lir globe. Pottar, U Je pcneveril denar Tudi tega ni bilo zraven, ko so ga sodili. Imenuje se Venceslav Leban in je bil svoječasno poštar v Cepovanu. Bil je pa odpuščen iz službe. V svoji službi je nekoč po-neveril L 345.33, češ da je moral s temi plačati krojaču obleko. Inšpektor, ki je pregledoval urad, je poneverbo zapazil ter poštarja prijel. Ta je, še predno je inšpektor napravil ovadbo, vrnil denar. Sedaj pa ga je sodišče obsodilo na eno leto ječe ter na 300 lir globe. In za leto dni ne sme stopiti v nobeno službo. SV. LUCIJA V nedeljo, 23. oktobra se pri nas začne sv. misijon. CERKNO Požar V četrtek zvečer je izbruhnil ogenj v hiši posestnika Larerina. Zgorela je polovica strehe. Takoj, ko se je razširila novica o požaru, so prihiteli domači ognjegasci, ki so poelOpje oteli. Zato povzročena škoda ni tako velika. • PODBRDO Redke so vesti iz naše vasi v časopisih. Po dolgem Času zopet ena. Policijski komisar g. De Luc-ca, ki je precej časa služboval Podbrdoan in zlasti imel v pregledu Železniško progo med Podbr-dorn - Bv. Lucijo, je sedaj premeščen. Na Petrovem Brdu, znamenitem preprelega posolpja začelo graditi pretekli teden najbogatejši posestnik Palanan. Mož je bil zadnja leta precej podvržen pijači, ki ga je tudi »pravila še ne prav starega v grob. Mir njegovi duši! — Na naši postaji se je mesto preprelega poslopja začelo graditi novo Železniško poslopje, ki bo služilo za stanovanje železničarjem. Tako je pri delu vsaj nekaj domačih ljudi dobilo dela. PRAPRETNO BRDO Mlekarna. - Sadjereja. - Letina. Redki so glasovi iz naše gorske vasice. Toda če se piše iz ene izmed vasi na naši planoti, je s tem skoraj izraženo v*e življenje šent-vidskogorske planote. Mlekarna v naši vasi deluje sko-vse leto. Dnevno pridela sedaj približno pet stotov mleka, katero se vse predela v maslo. Prvi mesec po dvigu lire in splošnem padanju cen živilom je tudi cena masla precej padla. Toda sedaj se je zopet dvignila. Naše maslo prodajamo danes po 15—15.50 lir. Ra-zaa one malenkosti, ki jo dobimo za les, je pač to edini stalni dohodek naše vasi. V prejšnjih časih, ko za žganje-kuho niso bile še tako visoke pristojbine, se je sadno <|revje zelo negovalo pri nas. Napaka njega ne negovalo pri nas. Napaka nega ne-poštevala prava sadjerejska metoda. Saidilo se je, da je bilo dobro za žganje. Načelo v naši sadjereji je pač bilo: «Treba je saditi sočno sadje — da bo Čim večji pridelek žganja. Sedaj, ko je stopila v veljavo visoka pristojbina, nima drobno sadje velikega pomena ne za izvor ne za kako drugo uporabo. Sadjereja v naših gorah je precejšnjega pomena. Če bi bila ona gojena po pravih sadjerejskih načelih, bi se upoštevalo izbranejše vrste sadja, pripravne tudi za izvoz in bi bil precejšen vir dohodkov. Tako pa danes skoraj nima drugega pomena kot v to, v kolikor ga sproti pojemo in kolikor ga posušimo za zimo. Še sušenje se danee ne obnese več tako, ker nimamo pravih sušilnic, takoime-novanih «pajštev», t. j. majhnih poslopij z odprtino za kurjavo in A Ortopedični zavod A. ZECCHI TURIN — Via Roma 31 I. n. — TURIN Aparat ZICCHI prepričuje napredovanje KILE Nov slučaj ozdravljenja. Pridružujoč moje Ime k dolgemu seznamu oseb, ki Jim je kilni aparat ZECCHI povrnil zdravje, želim tem potom javno izraziti svojo hvaležnost izkušenemu ortopedu, kateremu je uspelo, da me je s svojim aparatom popolnoma ozdravil velike kile. HAFNER FRANČIŠEK, Wiener št. 31. Pokrajina Trident. Bilo bi odveč, ako bi hoteli še kaj dodati k takšnemu spričevalu o učinkovitosti aparata ZECCHI. Javljamo le, da se bo ortoped A. ZECCHI nahaja! s svojiirf zcušenimi pomočniki v določenih dneh v spodaj navedenih krajih, kjer bo dajal na kili bolnim nasvete, ki mu jih narekujejo dolgoletne izkušnje v tej stiokl. TRST« Četrtek, 3. in petek 4. novembra, Hotel Moncenisio. Reka: sobota, 5. in nedelja 6. novembra. Hotel Riviera. Postojna i pondeljek, 7. novembra, Hotel Paternost. Gorica: torek, 8. novembra, Hotel Angelo d'oro. pletenimi predeli za sadje. Sadje, katero danes posušimo le v naših pečeh, ni tako okusno če preveč izsušeno. — V sadjereji se pač moramo danes držati le dveh načel: Ali začnemo pripravljati nove vrste sadja, bolj izbrane, ki bodo predvsem za trg, ali pa začnemo zidati zopet nekdanje «pajštre», v katerih bomo pripravljali predvsem sadje za domačo uporabo. Letina se je letos pri nas še precej obnesla. Zlasti krompirja je precej. Tudi ajda, čeravno so ji škodovali že nekoliko jesenski mrazovi, je rodila precej ugodno. Na splošno smo s pridelki precej zadovoljni. Nadomestili so pač vsa prejšnja slaba leta. VaŠčan. UftVIK PRI VOL6AH Mlekarna. - Most pod Sel a mL Prava mlekarska sezona se na Tolminskem še ni začela. Ker pa v naši vasi nimamo planine, kamor bi gnali živino črez poletje, je mlekarna med nami delovala skozi vse leto. Naša vasica obsega samo par raztresenih hiš, torej tudi naša mlekarna ni posebno velika. Dnevno prideluje povprečno 150—200 1 mleka, iz katerega se izdeluje maslo. Maslo oddajamo razmeroma s sedanjimi cenami, še precej dobro, na trgu namreč po 16 lir kg. Za vse to se imamo pač predvsem zahvaliti! našemil pridnemu mlekarju, ki gleda predvsem na to, da bi mlekarna čim lepše uspevala. — Na koncu naše vasi, pod mlinarjem, so zadnje čase začeli graditi most črez potok, kjer bodo imej i lep prehod Selani tudi za to stran selskega vrha. Pri cesti, ki jo popravljajo na Kozarščah in pod Selom, je dobilo zaslužka v tem času precej naših fantov in mož. Cesto ''mislijo v obeh krajih znatno razširiti. Iz fržaške_pbkrajine IZ SEŽANE V sredo zjutraj je prišel v Sežano g. Ugo Gherardi, nadzornik poljedelskih sindikatov tržaške pokrajine. Predsedoval je sestanku občinskih poljedelskih sindikatov iz okrožja. Prisoten je bil tudi nadzornik zone ten. Grazioli in vodja kmetijske potovalne šole dr. Klauser in precej občinskih tajnikov cone. Pretresala so se poljedelska vprašanja, posebno pa agrarni kredit, z ozirom na katerega se je sklenilo, da bodo sindikalne organizacije olajševale kolikor se bo dalo tozadevno postopanje za dosego kreditov in povzddgo poljedelstva. Nato se je razpravljalo o včlanjen j u vseh kmetov v vrste organizacije. Ten. Grazioli je rekel, da je zeli' težko doseči v tem oziru kak hiter rezultat bodisi radi prevelike obsežnosti okrožja kakor tudi radi nemogočih prometnih zvez med občinami. Vsekakor pa je rekel, da bodo kmetje pristopili. Nadzornik je obljubil največjo o-poro s strani deželnega urada sindikatov. RAZNE ZANIMIVOSTI Ne motaj pisem neprebranih v koš Neki trgovec v Dessan-u (Nemčija) je dobil od upravitelja lote- rije pismo. Ker je menil, da ga poživlja upravitelj, naj obnovi svojo srečko, je vrgel ta dozdevni poziv v koš, ker je sebe dobro poznal in vedel, da nima sreče v igri. Slučaj je hotel, da mu je padel par dni pozneje svinčnik v koš. Da ga najde, je brskal po papirjih v košu, prt tem mu je zopet prišlo pismo upravitelja v roke, in zelo se je začudil, ko je bral, da mu poroča upravitelj veselo vest, da je srečka zadela dobitek 25.000 mark (nad 108.000 lir.) ——M* II ———————— BORZNA POROČII.A Amsterdam 733-739, lielgijn 235-257, Francija. 71.70-72. London 89.02-89.22. Ne\v-York 18.24-18.30, Španija 311-317, Švica 352-354, A-tene 24-24.50, Berlin 433.75-439.75, Bukarešt 11.25-11.«6, Praga 54.10-54.40, Ogrska 317.20-323.20, Dunaj 255.20-201.50, Zagreb 32.10-32.40. — Uradna cena zlata (20. 10.) L 352.95; vojnoodškodninske obveznice 71.70. Anica Černigoj Marij Salvadori poročena Gorica 22. X. 1927 Palmanova MALI OGLASI BERL1TZ-SCH00L vodi v vseh jezikih. Via Fabio Filzi 23, pouk in pre 1411 GLyKOL je ediao energično zdravilo proti glavobolu, šibkosti, malokrvm-sn, obnemoglosti. Izdelek lekarne Casteila-novich, Trst, Via dei Giuliani št. 4?.. 11C9 VDOVEC, samostojen obrtnik, želi znanja v svrho takojšnje ženitve z gospodično ali vdovo brez otrok, bivajočo v Trstu, od 35—40 letno. Samo resne ponudbe pod «Nanos» na tržaško uprav-ništvo. 1452 KLAVIR, znamka «Schnabel», dobro o-hranjen, se proda ugodno radi selitve. Naslov pri tržaškem upravništvu. 1450 KMEČKA družina za polovični pridelek se išče. Posestvo obstoji iz vinogradov nfiv, travnikov, gozda, skupaj 14 ha. Pojasnila daje Rudolf Tavčar, Ivanii-grad, p. Komen (Coneno). 1451 ZLATARNA Albert Povh" Trat, Via Mazzinl 46 Kupuje zlato, srebro in krone. Popravlja in prodaja zlatenino. — Cene zmerne. .ZOBOZDRAVNIK Di\Sardoč sprejema ob sobotah popoldne in nedeljah tio7o> v POSTOJNI (ambulanca dr. Fr. Gruden) MODNI SALON 934 !ra Mart' Trst, Via XXX ottobre 15 Izbera klobukov od L 30 naprej. PODLISTEK trn I lovec i Is kanadske pvoilostt (37) Spisal James Oliver Curwood Prevel France Magajna. «Zakaj pa ne?» se je smehljal Blgot. •Strašne stvari pripovedujejo o meni, dragica, grenke, ljubosumne laži, kakršne vedno sledijo velikim dosegam in uspehom — toda v mojem srcu, ko bi hoteli moji sovražniki pošteno pogledati vanj, živi samo želja, da bi tej deželi in njenemu ljudstvu prinesel srečo in blagostanje1). In zakaj ne bi storil to predvsem *) V Cam, ko so se ti dogodki vrftili, Je bil Fran^ois Bigot že globoko sapreden v izdajničkih zarotah, radi katerih je Francija v letu 1759. sa vedno izgubila svojo prekrasno vladavino v Novem Svetu .- Op. pisatelja. vam, gospodična! Jaz sem tudi sebičen. V vaši sreči bom našel srečo tudi jaz, dasi bo le medel odsev vaše. Lahko se zgodi, da se iz polnosti svojega in Davidovega življenja spomnita tudi name in me malce ljubita za ono, kar sem vama storil.» ^Ljubila vas bova za vašo dobroto,» je šepetala Anica. «Oba, David in jaz. Niti v sanjah si nisva nikoli slikala tolike sreče, ki prihaja zdaj k nama!« " »Lahko se zgodi tudi,w je raz-mi&ljeno rekel Bigot, «da mu bo pozneje izkazal kako milost tudi kralj.» «Ohl» je vzdahnila Anica. «Bi li Želeli to, draga gospodična?« «Poleg svoje drage matere ljubim na>bolj domovino. Kralj je Franeijalo je vzkliknila Anica go-reCe. Blgotove ustnice sq y mesečini vidno trepetale. *Po valih besedah bi sklepal, da Živi v vas ljubezen, ki Je celo vefta od ljubezni do Davida,« je poskuial. «Toda obe se tako zelo razlikujeta, da ju ni mogoče primerjati, gospod!« «Domovina je prva! Spoštujem vas za to, Ana! Mater, očeta, ljubezen med možem in ženo — vse se mora žrtvovati, če je potrebno, zvestobi in ljubezni, ki ju zahteva od nas Nova Francija. Čudno je, da vam morem zaupati celo državne skrivnosti, gospodična, vem pač, da jih boste zaklenili v svoje srce in da jih ne bo nobeno uho več slišalo. Celo zdaj se skrivno borim proti črnemu izdajstvu v naši sre