8554 AA 60100200 OSREDNJA K J J IŽ N I C A P.P.126 66001 KOPER PRimu»4SKI DNEVNIK Cena 300 lir Leto XXXV. Št. 279 (10.498) TRST, sobota, 1. decembra 1979 ^IMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni .Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni^Evropi, tako imenovano angleško vprašanje buri duhove Neuspel in polemičen vrh voditeljev deveterice EGS londonska vlada odločno vztraja na svojih stališčih - Razprava odločna na prihodnje zasedanje gospodarske skupnosti, ki bo v Bruslju Odločilno posredovanje Cossige in francoskega predsednika kpUBLlN — «Vse ali nič» to je j0 v bistvu stališče predsednice n8leške vlade Margareth Thatcher i' zasedanju predsednikov držav J v'ad članic Evropske gospodar-2?, skupnosti, ki se je končalo si-v zelo polemičnem vzdušju, Irskem glavnem mestu. Kot zna-J0, je londonska vlada že pred as°m jasno povedala, da ni prijavljena letos prispevati vsote, ki S Predvideva komunitarni statut •Hipnosti za dokončno kritje prora-j^na EGS, glede na dejstvo, da je jpla preveč visoke izgube pri spo-•avanju vseh gospodarskih spora-?n'°v, ki jih je sklenila devete-,Ca' Za nekatere države, pomeni .,, stališče angleške konservativne pravo kršenje duha in ciljev pPodarske skupnosti ter predvsem , ranči ja je vztrajala na dejstvo, a Velika Britanija mora na vsak JClr> prispevati v celoti svoj delež S kritje proračuna. .Margareth Jatcher Pa Je vztrajala na svo-okrepljena od zadržanja Zvez-j republike Nemčije, najmočne.iše-l? gospodarskega partnerja v EGS, J Je posredno obljubila podporo •tično angleški vladi. „ Predvsem v jutranjem delu se-^arjka je vse kazalo, da bo prišlo m Težko rešljivega spora med čla-'eami Evropske gospodarske skup-j°sU. ki bi imel gotovo nepredvi-Jne posledice. Pomenil bi velik di-otnatski poraz za gostitelje, to je ® irsko vlado, ki si je toliko pričevala, da bi to srečanje na vrhu Čolnoma uspelo, predstavljal pa ' Tudi zelo hud udarec za splošno J?htiko in načrte EGS v sklopu rihižene Evrope. Neuspeh pa bi še okrepil stališča in moč tistih lr&nk in gospodarskih krogov, Č^Vsem v Veliki Britaniji in Fran-J1, ki se že dolga leta borijo proti jjadfltvl načel gospodarske skup- .Ceprav ni prišlo do formalnega Čr.a’ nesoglasja in različna gle-ne samo na nekatere speci-Jue probleme, ampak na celovi-, st vprašanj gospodarskega sode Janja in trgovinsko izmenjave, pa Z- no ostajajo. V bistvu so šefi zav devetih članic gospodarske .Upnosti včeraj v irskem glavnem talijanski ministrski predsednik Cos-siga, ki sta se do konca odlično zavzemala za odložitev razprave o takoimenovanega angleškem vprašanju, slednji pa se je tudi zavzel, da bo skušal posredovati pri britanski vladi, da se čimprej ta vprašanja rešijo. Zahteva, ki jo zagovarja Margareth Thatcher gotovo ni postranskega značaja, saj neposredno prizadeva duh sodelovanja in vsestranske solidarnosti, ki ga jasno predvideva sam statut gospodarske skupnosti. To vprašanje namreč ponovno odpira bodočnost odnosov med «razvitimi in manj razvitimi* članicami deveterice, I i se mnogokrat tudi v zelo zaskrbljujočih tonih vleče že nekaj let. Je res vsestranska vloga in namen EGS v krizi ali pa so to samo spori, ki jih bo mogoče v bodočnosti na katerikoli način u-gladiti? V tem trenutku je to zelo težko ugibati in mogoče že prihodnji sestanek na vrhu v belgijskem glavnem mestu bo dokazal kakšne so stvarne možnosti ne ; am > razvoja ampak tudi samega obstoja te skupnosti. Razprava o tem vprašanju je tako posredno postavila na drugo mesto obravnavo drugih, zelo perečih problemov, ki tarejo v tem trenutku ne samo gospodarsko skupnost. ampak tudi celotne Evropo. To so problemi energetske krize, naraščanja inflacije in nezaposlenosti, vprašanja redne oskrbe naftne, na katera predsedniki držav in vlad EGS niso znali dati odgovora. (st) MOSKVA — Včeraj se je končalo zasedanje vrhovnega sovjeta s soglasno odobritvijo gospodarskega načrta za leto 1980 in proračuna. PO IZIDU GLASOVANJU V SENATU Polemike glede zakona o stanovanjskih izgonih Vlada je z zvijačo omejila odložitev na konec januarja - Kritike sindikatov in SUHIH LONDON — Britanska vlada je včeraj sklenila sporazum z Jordanijo o prodaji 275 tankov «chieftain» v vrednosti 200 milijonov funtov (350 milijard lir). RIM — Izid glasovanja v senatu o potrditvi vladnega zakonskega odloka, ki zadeva odložitev izvajanja sodnih pregonov iz stanovanj, je vzbudil val polemik in odločnih kritik. Na seji, ki sč je zaključila včeraj zgodaj zjutraj, je bil namreč sena1, najprej z glasovi levice in okrog 30 senatorjev iz vrst strank, ki sestavljajo vlado, odobril spreminjevalni oredlog KPI. ki je določal odložitev do konca marca 1980. Po tajnem glasovanju o tem členu je predsedstvo skupščine zavrnilo možnost predložitve nadaljnjih amandmajev o istem predmetu, tudi tistih, ki iih je nameravala predložiti vlada, ki je hotela omejiti odložitev na konec januarja. Teda minister Modi no se je po-služil zvijače, da je iste spremembe predlagal kot amandma k drugemu členu, pri čemer je dosegel njihovo izglasovanje. Zato je sicer odložitev, po besedilu, ki je izšlo iz senata, določena do 31. marca, toda s toliko izjemami, da bi v bistvu obveljalo stališče vlade. Ta olajšava naj bi namreč ne veljala VEČ TISOČ LJUDI NA OSREDNJI PROSLAVI V LJUBLJANI Številne proslave in prireditve ob dnevu republike v Sloveniji V številnih občinah so obletnico ustanovitve nove Jugoslavije proslavili z delovnimi uspehi - Proslave tudi v jugoslovanskih diplomatskih predstavništvih v tujini NA PRIZIVNEM PROCESU PROTI RDEČIM BRIGADAM «Pater mitra in dejavnost SID ponovno v središču pozornosti Zanimiv poseg zagovornika Giovannija Battiste Lazagne - Brezbrižno obnašanje «zgodovinskih» voditeljev prevratniške skupine BEOGRAD — Predsednik republike Tito je ob dnevu republike v sredo priredil slovesen sprejem. U-deležili so se ga najvišji predstavniki SFRJ, med njimi Lazar Koli-ševski, Stevan Doronjski, Dušan Dragosavac, Dragoslav Markovič, Veselin Djuraiiovič, Todo Kurtovič, Kosta Nadj, Vera Kovačevič, Nikola Sekulič, predstavniki JLA, številne osebnosti znanstvenega, gospodarskega in javnega življenja, predstavniki Beograda in diplomatskega zbora. Sprejema so se udeležili tudi najboljši kmetovalci iz - »cijciuuau .,|A,„„„U1 , U1UA,JU vseli republik in pokrajin in 30 de-^ vodstvom italijanskega mini- lavcev neposrednih proizvajalcev iz takega predsednika. Odložitev te beograjskih delovnih kolektivov, “koče razprave, v pričakovanju I Pred začetkom sprejema so pred- ' sedniku Titu čestitali za praznik naj 5**tu samo «preložili spopad* na ;----p y -JV. GaOGUanjc V V MU, rvt WVJ po JN verjetnosti spomladi v Bruslju ,-jiu samo «preiozin spopad* na C^ejši datum in točneje na pri-J^Pje zasedanje vrha, ki bo ta^r razprave, šžličm fr te - ghko i ...Pelinu. «Levji delež* pri včerajš- v—•enega stališča londonske vlade, We v bisTvu edini uspeh, če ga tv ko tako imenujemo zasedanja v jJP razpravi sta imela francoski bednik Giscard d’Estaing ter i- višji partijski in državni voditelji ter njegovi najožji sodelavci, med sprejemom pa se je predsednik Tito zadržal v pogovoru s svojimi sodelavci in soborci. ''""iiiiiMiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiifiiiiMiMiiiiiiiiiiMiuiiiiiniiiiiiMUimiiiiiiiiimiiMitumiiiiiiHMMMMiiii zaključil se jc papežev obisk v turčui Skupna ekumenska izjava papeža in Demetriosa I. Ustanovili so mešano komisijo 60 teologov • Poudarjena «trdna volja» za zbliianje obeh Cerkva 5TANBUL — Na zadnji dan tega tridnevnega obiska v Turje papež Wojtyla prisostvoval danemu obredu v pravoslavni epravi in da se odpravijo njene posledice. Tudi PDUP je izrazil ogorčenje nad potekom glasovanja v senatu, češ da je izid prava goljufija in je napovedal opozicijsko borijo v poslanski zbornici. ki bi morala dokončno odobriti omenjeni zakon. «če vlada ne bo spremenila svojega stališča, poudarja nota PDUP, bi se lahko odločili, da predložimo 5.000 amand majev*, kar bi onemogočilo potrditev vladnega odloka v potrebnem roku. Negativno oceno zadržanja vlade in glasovanja v senatu so izrazili tudi sindikati. Daljša odložitev vseh izgonov iz stanovanj bi bila namreč potrebna, da bi mogie občine v tem času nakupiti stanovanja, v katera naj bi se vselile izgnane družine, s 400 milijardami, ki jim jih zakon v ta namen dodeljuje. Združenje stanovanjskih upravičencev SUNIA pa ugotavlja, da je glasovanje v senatu še poslabšalo vladno besedilo, z nadaljnjimi koncesijami lastništvu. Prodajna cena stanovanj, ki naj bi jjh občine kupile, je sedaj popolnoma presta, poudarja SUNIA. Poleg tega teži vlada k temu, da izvotli stanovanjski načrt, ki je bil sad sporazuma med strankami v pretekli zakonodajni dobi. Ravno iz skladov, ki jih predvideva zakon 457 o ljudskih gradnjah, so s pretvezo nujnosti v zvezi s stanovanj skimi izgoni odtegnili skoraj 1.000 milijard lir. kar bo močno okrnilo njegovo učinkovitost. (Iv) TURIN — V bivši vojašnici «La-marmora*, ki so jo ob tej priliki preuredili v pravi «bunker», se je včeraj nadaljeval prizivni proces proti tako imenovanim »zgodovinskim* voditeljem rdečih brigad. V posebni jekleni kletki včeraj nepri-i čakovano ni bilo Curcia in Bonavi-te, ki sta ostala v zaporu, med obtoženci, ki so na prostosti pa ni bilo zdravnika Enrica Levatija, ki je trenutno bolan in ki je že pred časom javno izjavil, da ne bo prisostvoval sodni obravnavi. Vsi brigadisti so se tudi včeraj med procesom vedli povsem »normalno*, kot da bi .iih celotna zadeva nič ne zanimala, ni bilo tudi običajnih groženj in psovk proti sodnikom in odvetnikom in ni bilo toliko pričakovanega komunikeja. Proces se je začel z branjem dolge obtožnice s strani predsednika sodišča, sledili so posegi nekaterih branilcev, med katerimi je bil gotovo najzanimivejši govor odvetnika Zancana, zagovornika Giovannija Battiste Lazagne, ki ie obtožen, da je bil eden izmed voditeljev teroris- J M M "H tične skupine ter tisti, ki je seznanil Silvana Girotta s Curciom in pajdaši, Zagonetna afera tako imenovanega «patra mitre* Girotta je torej ponovno odjeknila v sodni dvorani, tokrat v novi, a morda še bolj zapleteni luči. Kot znano, je Girotto tista skrivnostna osebnost, ki je v bistvu »izdal* zgodovinsko jedro rde čih brigad in omogočil aretacijo vseli najvidnejših voditeljev Girotto je sredi šestdesetih let sodeloval v neki roparski tolpi, za kar je bil nato tudi obsojen in je preživel nekaj časa v zaporu. Tu se je dobesedno «spreobrnil» in postal menih, enkrat v prostosti pa je odpotoval v Latinsko Ameriko. Vrnil se je v Italijo in po še nepojasnjenih poteh stopil v stik z rdečimi brigadami. «Pater mitra* je vedno trdil, da je prišel v stik s Curciom ob posredovanju Lazagne in Lovatija, slednja pa to odločno zanikata. Šele nato, naj bi doživel drugo »spreobrnjenje* ter iz ideoloških in moralnih razlogov izdal teroristično skupino, kateri je sam tudi nekaj časa pripadal. NEAPELJ — V atentatu na sedež jetniške uprave za Kampanijo, A-. bruzzi in Molise v Neaplju je bil 1 ranjen v nogo 30-letni jetniški paznik Salvatore Castaldo. Dve skupini po pet teroristov sta vdrli v stavbo, onesposobili stražo in uradnike, v prvem nadstropju pa podtaknili dva peklenska stroja in napis — bežite stavba je minirana — Prima Linea. Po begu teroristov je prišlo do eksplozij, ki so hudo poškodovale stavbo. Proti Castaldu pa so teroristi izstrelili več strelov iz pištole. V celotni zadevi pa naj bi bil neposredno vpleten tudi zloglasni urad D obveščevalne službe SID, ki mu je načeloval dobro znam general Maletti, ki je bil nato obsojen na procesu o pokolu na Trgu Fontana v Milanu. Girotto je vedno vztrajal* da je zapustil rdeče brigade ter «izdal* teroriste le iz moralnih razlogov, odvetnik Zancan pa je na včerajšnji sodni obravnavi pokazal nekatere doslej neznane dokumente. ki dokazujejo, da je bil »pater mitra* še pred domnevnim sestankom z Lazagno in Lovatijem v službi SID. V ta namen, je pokazal račun, ki naj bi ga omenjena obveščevalna služba plačala neki zasebni kliniki, v kateri je bila pred porodom sprejeta Girottova žena. O tej okoliščini je bil že govor na znanem procesu o skrivnostni smrti milanskega založnika Feltrinelli-ja, prvič pa o tej zadevi razpravljajo na neki sodni obravnavi proti rdečim brigadistom. Odvetnik Zancan skuša tako namreč dokazati, da je SID že pred domnevnim sestankom med svojim klientom, Girot-tom in Lovattijem, označil Lazagno kot voditelja rdečih brigad, ter tako skušal prej ustvariti obtoženca in šele nato zločin. O zahtevi Lazagnovega odvetnika, naj se sodnim aktom doda tudi zanimiv dokument SID, je sodišče izreklo povoljno mnenje in ni izključeno, da bo o tem ponovno zaslišala Girotta, ki je takoj po prvostopenjskem procesu proti zgodovinskemu jedru rdečih brigad ponovno »izginil* in sedaj baje živi nekje na Bližnjem vzhodu. Po posegu odvetnika Zancana, ki je nekoliko «ožiiveb ambient, je stranski sodnik nadaljeval z branjem obtožnice ter naštel vsa zločinska dejanja, ki so jih izvedli obtoženci. Medtem pa so skoraj vsi brigadisti že zapustili sodno dvorano. v jekleni »kletki* pa so ostali le-, trije opazovalci. Trojica brigadistov (v sredini Prospero Gallinari) na včerajšnjem procesu (Telefoto AP) aiiiiiniiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiHMiMiMiiiiiiiimiiiHiHiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiMiiiiiiiiHimiiimiiiiiimiiHiMiiniiiiiniiiiiiiiiinniiiiimiiiiiiiiuimiiiiiimiiiiniii« STOPNJEVANJE NAPETOSTI MED IRANOM IN AMERIKO Iran zavrača vsako mednarodno posredovanje in se ne bo udeležil seje varnostnega sveta Skupna molitev «vemikov» pred zasedenim ameriškim veleposlaništvom v Teheranu (Telefoto AP) TEHERAN - Napetost med ZDA in Iranom se po skoraj enomesečni krizi še vedno stopnjuje, svet pa z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so iz-gledi za mimo rešitev spora še vedno pičli. Novi iranski zunanji minister Ghotbzadeh je jasno povedal, da ne bo pogajanj o izpustitvi ameriških talcev, dokler ne bodo ZDA izročile bivšega šaha iranskim oblastem. Obenem je novi minister uradno napovedal, da se ne bo Iran udeležil zasedanja varnostnega sveta, ki ga je sklical generalni sekretar OZN Kurt Waldheim zaradi nevarnosti, ki jo predstavlja za mir v svetu iransko - ameriška kriza. Obe Ghotbzadehovi izjavi sta le odraz volje islamskega revolucionarnega sveta, ali bolje rečeno volje ajatulaha Homeinija. Iranski voditelji se zavedajo, da se nahajajo v višku spora, a so obenem prepričani o nemoči ZDA, ki le kot poslednji ukrep mislijo na vojaški poseg. Življenje talcev je dovolj močno orožje, ki je Washington prisililo, da čaka na nadaljnji razplet dogodkov. Drevi bo varnostni svet OZN skoraj gotovo zahteval izpustitev talcev, a inalo verjetno je, da bi svetovna organizacija sorejela kake sankcije proti Iranu. Prav tako je malo verjetno, da bo haaško raz- sodišče bistveno vplivalo na usodo talcev, ki so že skoraj mesec dni v rokah islamskih študentov. Kljub vsemu pa sklepi mednarodnih organizacij niso tako brezpomembni kot bi to izgledalo na prvi pogled. Iranski bojkot zasedanja varnostnega sveta je najzgovornejši dokaz, da iranska revolucija ne spoštuje nobenega mednarodnega dogovora, da s svojimi izjavami o odvisnosti varnostnega sveta samo blati najvišjo svetovno organizacijo. S tega vidika bo Iran moral plačati precejšnjo politično ceno, saj se bo svetovno javno mnenje dokončno prepričalo, da v Iranu vlada iracionalni fanatizem. Predvčerajšnje Homeinijeve grožnje arabskim državnikom, Carterju in bivšim ameriškim predsednikom, sedanje grožnje državi, ki bi nudila zatočišče bivšemu šahu, so v nasprotju z vsemi načeli mirnega sožitja in meddržavnih odnosov. Napredne sile v svetu ne odrekajo Iranu pravice, da sodi šahu zaradi njegovih zločinov nad iranskim ljudstvom, a ne morejo sprejeti izsiljevanja in terorističnih groženj, ne morejo sprejeti trditev, da je »pravičnemu vse dovoljeno*. ZDA nadaljujejo s kopičenjem svojega vojaškega potenciala v Perzijsko - arabskem zalivu in v vzhodnem Sredozemlju. Včeraj je s svojega oporišča v Norfolku v Virginii izplula proti Sredozemskemu morju letalonosilka Forrestal. V Iranu pa se stopnjuje politična in verska mobilizacija množic, ki se čutijo od boga poklicane, da strejo objestnost ameriškega imperializma. Homeinijevi pozivi pa gredo tudi preko meja Irana, a le s težavo se bo kje ponovil pakistanski primer, saj so oblasti v stalni pripravljenosti. V Kuvajtu so s solzilcem in z grobim posegom policije preprečili iranskim delavcem napad na ameriško veleposlaništvo, podobno se je zgodilo v Manili, sovjetskim oblastem pa je uspelo «prepričati* iranske študente v Moskvi, da so opustili manifestacijo pred ameriškim veleposlaništvom. Po včerajšnji nepričakovani izjavi mehiškega zunanjega ministra, da ne bodo dovolili šahu vrnitev v Mehiko, se sedaj lahko samo sprašujemo, kam se bo zatekel bivši šah. Bržkone v Egipt, saj je že dobil povabilo, Sadat pa je pravočasno odpoklical iz Irana peščico funkcionarjev, ki so tam ostali po prekinitvi diplomatskih odnosov, (voc) V VARESEJU Aretiran kapetan finančnih stražnikov VARESE — Na zahtevo državnega pravdnika iz Vareseja je policija včeraj aretirala bivšega komandanta finančne straže v tej lombardijski pokrajini, kapetana Ermesa Disetti-ja. Obtožba je zelo huda, saj pravi, da je omenjeni kapetan finančne straže v zameno za visoke denarne nagrade, neposredno podpiral in omogočil lažne fakture za davek na povečano vrednost (IVA) neobstoječega blaga. V okviru te preiskave je policija aretirala tudi 56-letnega industrijca Dina Lorigole, doma iz Vareseja, v aferi pa naj bi bile vpletene tudi druge, še neznane osebe. Kot se je izvedelo, zadevajo lažne fakture poslovanje nekaterih tvrdk- in podjetij, ki so neposredno sodelovale pri obnovi od potresa porušenega področja v Furlaniji. Ilegalni »promet* lažnih faktur naj bi sodstvu prijavili nekateri delavci tvrdke, katere lastnik je prav aretirani industrijee Lo-rigiola. Vsekakor je preiskava še v po>nem teku in ni izključeno, da bo prišlo v kratkem do zanimivih in nepričakovanih razpletov. 35-letni kapetan Ermes Diset-ti, ki je bil pred enim letom premeščen iz Varesej" v Bari, je sin bivšega huminskega župana. Uspeli stavki železničarjev in v trgovinah RIM — Vsedržavna 24-urna stavka železničarjev, ki jo je oklicala 'enotna sindikalna zveza CGIL-CISL-UIL je popolnoma uspela. Promet je bil do sinoči ob 21. uri skoraj v celoti ohromljen na vsem državnem omrežju, udeležba je pa dosegla v povprečju 97 odstotkov. Običajno nečastno izjemo predstavlja Sicilija, kjer je sodelovalo pri stavki le o-krog 30 odstotkov železničarjev, ker je le v tej deželi močno prisoten avtonomeu sindikat FISAFS-CISAL, ki ni pristopil k stavki. Ta je pa še enkrat dokazal svojo razbijaško vlogo, ki jo izvaja v obrambi le maloštevilnih privilegiranih kategorij, z novim izzivalnim dejanjem. Sodniku je namreč prijavil vodstvo železnic v Liguriji, češ da bi moglo poskrbeti za reden razvoj prometa. Da gre zgolj za grobo proti-sindikalno izzivanje dokazuje že samo dejstvo, da je v Liguriji stavkalo 91 odstotkov železničarjev. Dober uspeh je dosegla tudi stavka osebja trgovskih obratov, ki jo je spremljala vrsta protestnih manifestacij v vseh večjih krajih. Odprte so bile le trgovine, ki jih vodijo sami lastniki TRŽAŠKI DNEVNIK S ČETRTKOVE SEJE PRISTOJNE DEŽELNE KOMISIJE 1. decembra 1973 Po blokiranju zakonskega osnutka v rimskem parlamentu Gospodarski del osimskih sporazumovPoziv 5SG: 0maoiiti nMme je izrecno namenjen obmejnim krajem ,kmk'mMK Predsednik Pittoni za ovrednotenje dela komisije - Kako je z novimi prometnimi infrastrukturami • Coloni in Rinaldi o dosedanjem izvajanju sporazumov Na seji deželne komisije za vprašanja, ki se nanašajo na izvajanje osimskega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo — komisiji predseduje svetovalec Pittoni — sta pod predsednik deželnega odbora Coloni in odbornik za industrijo Rinaldi pregledala dosedaj opravljeno delo in posege, ki jih je treba še u-resničiti. V svojem uvodnem nagovoru je predsednik Pittoni naglasil nujnost večjega ovrednotenja komisije, ki mora postati glavni dejavnik v razpravi okrog problemov, ki se nanašajo na osimski sporazum. Komisija mora nadalje pobliže spremljati dogajanja v zvezi s skupno industrijsko cono ter uresničevanje predvidenih infrastruktur, za katere je na razpolago vsota 300 milijard lir. Inflacija namreč grozi, da bo v primeru zavlačevanja pri u-resničevanju novih struktur realna vrednost nakazanih sredstev močno upadla. Pittonijevo zahtevo po večjem ovrednotenju komisije so podprli svetovalci Pellis, Rossetti, I-skra in Štoka. Podpredsednik deželnega odbora Coloni je nato v daljšem posegu najprej omenil odnose med našo deželo in Evropsko gospodarsko skupnostjo ter sosednimi deželami. V tej zvezi je Coloni omenil, da bo Furlanija - Julijska kraijna v razdobju 1980 - 1982 lahko prejela od EGS 64 milijard lir pomoči, k čemur je treba dodati še druge možne finančne posege v okviru «na-črta Ortolb za gradnjo novih prometnih infrastruktur. Kar zadeva konkretno izvajanje osimskih sporazumov, je Coloni navedel naslednje: spomladi prihodnjega leta bodo oddana dela za gradnjo hitre ceste pomol VII. - Pa-driče; za gradnjo obvozne ceste na Goriškem je v pripravi koncesijski sporazum, na podlagi katerega bo občinska uprava prevzela ustrezna dela; podoben sporazum bo sklenjen z goriško pokrajino za uresničitev predvidenih cestnih povezav med italijanskim in jugoslovanskim delom Brd; v okviru predvidenih novih povezav na ‘ržaškem Krasu (od avtoceste pri Moščenicah do mejnih prehodov) sta bila že podpisana odloka o oddaji del za prva dva odseka in sicer za odsek Sesljan -Prosek in za odsek Prosek - Opčine; izvedba tretjega odseka (Opčine - Fernetiči) je bila zaupana družbi »Societa Autovie*; cesta, ki bo povezovala sedanjo avtocesto z mejnim prehodom pri Štandrežu na Goriškem je že v gradnji; dela za gradnjo nove ceste na Sabotinu pa so bila oddana v preteklem juliju. Coloni se je nato dotaknil vprašanja skupne industrijske cone in dejal, da bo EZIT po naročilu de- Podaljšan rok za samoobdavčenje Zaradi včerajšnje stavke bančnih uslužbencev je finančno ministrstvo podaljšalo do ponedeljka rok za plačilo davčnega predujma IRPEF, 1RPEG in ILOR na osnovi samonbdavče-nja. V primeru, da bi tudi v ponedeljek ostala okenca bank zaprta, bo rok podaljšan do prvega dne rednega poslovanja bank in izterjcvalnic. me osimskega sporazuma namen o-krepiti gospodarske strukture obmejnih krajev — Furlanije - Julijske krajine na eni ter SR Slovenije in SR Hrvaške na drugi strani — in da mora to načelo obveljati tudi v okviru novega sporazuma o sodelovanju med Jugoslavijo in Evropsko skupnostjo. S tem načelom se ujema tudi pripravljenost, ki je bila poudarjena na nedavnih srečanjih s predstavniki Slovenije in Hr-vatske, na uresničitev nekaterih industrijskih podjetij na bilateralni osnovi. Kar zadeva lokacijo skupne industrijske cone, je odbornik Rinaldi dejal, da se dežela zavzema za novo poglobitev tega problema ob u-poštevanju hipotez, ki jih je v tej zvezi namizal medministrski odbor za izvajanje osimskih sporazumov. To stališče so predstavniki deželne uprave že predočili ministru Malfat-tiju in zanj sta se izrekla tudi tržaški pokrajinski in občinski svet. Vsa- ka odločitev pa pripada osrednjima vladama obeh držav ob upoštevanju mnenja prizadetega prebivalstva. Kakor so deželni predstavniki že opozorili ministra Malfattija — je še dejal Rinaldi — je treba zdaj doseči, da bo vlada zagotovila izredne olajšave za italijanske industrije in za industrije iz drugih članic deveterice, ki bi nameravale raztegniti svoje delovanje na skupno industrijsko cono. Rinaldi se je nato dotaknil tudi vprašanja blagovne menjave med obmejnimi območji in naglasil, da sta oba partnerja pripravljena na to, da s primernimi posegi omogočita boljše in hitrejše poslovanje po tržaškem in goriškem avtonomnem računu. Govornik je na koncu omenil še vprašanje ribolova in dejal, da je bila na zadnjem sestanku mešane komisije v Dubrovniku poudarjena umestnost, da bi skupno poiskali posebno rešitev za problem ribolova na severnem Jadranu. Položaj je postal nevzdržen - Skli-izredna seja upravnega sveta cana nost, da ne bo več dovolj sredstev niti za redne prejemke umetniškega in drugega osebja. Zato stališče vladnih predstavnikov v Rimu zelo resno zaskrbljuje, saj gre za usodo osrednje kulturne ustanove Slovencev v Italiji, katere vloga je neprecenljiva za obstoj in duhovno rast slovenske narodnostne skupnosti in ki je tudi izredno dragocen aktivni dejavnik razvijanja minister izključil možnost ugodne j duhovnih vezi med italijanskim in rešitve in se je omejil na obljubo, slovenskim kulturnim svetom, še da bo skušal zahtevke vključiti v reden proračun. Položaj slovenske gledališke hiše Slovensko stalno gledališče je prejelo uradno obvestilo, da je v senatu ustavljena razprava o zakonskem osnutku št. 71 o kritju dolgov SSG in rednem letnem finančnem prispevku. O zakonskem osnutku je že večkrat razpravljala u-strezna senatna komisija, v kateri je predstavnik vlade doslej vedno dal pozitivno mnenje, na zadnji seji, 20. novembra 1979, pa je odgovorni v Italiji se torej ne bo v kratkem zlasti pa ploden posrednik kulturnih dobrin prek odprte italijansko-jugo-slovanske meje. Slovensko stalno gledališče poziva GOSTOVANJE SLOVENSKEGA LJUDSKEGA GLEDALIŠČA IZ CELJA Ivan Cankar LEPA VIDA Režija: MILE KORUN Danes, 1. decembra, ob 20.30 ABONMA RED B in RED F jutri, 2. decembra, ob 16. uri ABONMA RED C in RED G Ker ima SLG iz Celja malo dni na razpolago za gostovanje v Trstu, smo bili prisiljeni združiti abonmaje. Obračamo se na cenjene abonente (redov B, C, F in G) s prošnjo, da dvignejo nove številke sedežev v Kulturnem domu od 10.30 do 12.30 (vsak delavnik) ali eno uro pred rričetkom predstav. Prosimo za razumevanje. rešil, prav obratno: vest grozi z vso slovensko in demokratično kali- novimi, še hujšimi nevarnostmi. Gledališče namreč razpolaga z rednimi sredstvi, dotacijami in posojili, s katerimi bo lahko krilo redno delo samo do konca januarja prihodnjega leta, nato pa ostaja proračun povsem nekrit in torej grozi nevar- MtlMiB VKSTI NA ZAUNJI STKANI TEME ZA OBČNI ZBOR SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE 0 delovanju slovenskega predstavnika v vsedržavnem svetu za javno šolstvo jansko javnost, matični narod in matično državo, da podpro zahtevo po dokončni zakonski rešitvi problema gledališča. Upravni svet gledališča se bo sestal na izredni seji v sredo, 5. decembra, da preuči nastali kritični položaj. Sinoči premiere «Lepe Vide» Marca 1977 izvoljeni -Vsedržavni svet za javno šolstvo (VSJŠ) se je prvič sestal 14.6.1977 in je doslej imel 15 sej. Svet deluje na plenarnih sejah preko vodoravnih in navpičnih odborov. Prvi so pristojni za izrek mnenja o stvareh, ki zadevajo šole posameznih stopenj. Drugi pa obravnavajo posamezna vprašanja, ki se tičejo šol različnih stopenj. Po splošnem mnenju članov sveta uprava ni ravno naklonjena intenzivnemu delovanju sveta, zlasti ne navpičnih odborov, ki izražajo samostojne pobude VS JŠ, medtem ko se celotni svet in vodoravni odbori ukvarjajo skoraj izključno z vprašanji, ki jim jih predloži minister. Predstavnik slovenskih šol se u-deležuje sej celotnega sveta, vodoravnega odbora za višje srednje šole, navpičnih odborov št. 1 (Re-forma višjih Jgdrip®) in nosi med sof manjšin in proučil položaj slovenske manjšine. Delovanje slovenskega predstavnika bi bilo lahko še boljše, ko bi ustroj in delovanje V.S.J.š. ne imela nekaterih hib. Najpomembnejša želne uprave kmalu izdelal kartografijo izbranega območja, spomladi prihodnjega leta pa naj bi zaključil tudi geotehnično študijo, katere namen je ugotovil, ali je na Krasu možno postaviti industrijske obrate. Tržaška univerza pripravlja načrt za spel.javo cevovoda za odvajanje odpadnih vod: načrt naj bi bil zaključen čez leto dni. Na koncu svojega posega je Coloni omenil, da je ministrstvo zt javna dela naročilo glavnemu ravnatelju ing. Martuscelliju, naj preuči možnost postavitve skupne industrijske cone na drugih območjih. Odbornik za industrijo Rinaldi pa je naglasil, da bodo bilateralna vprašanja med Italijo in Jugoslavijo, in v tem okviru tudi problemi v zvezi z osimskim sporazumom, predmet nadaljnje poglobitve na srečanju med italijanskim in jugoslovanskim ministrom za zunanje zadeve, ki bo v prvih mesecih prihodnjega leta v Rimu. V tej zvezi je Rinaldi poudaril, da imajo gospodarske nor- ta za profesorje višjih srednjih šol. Na sejah celotnega sveta slovenski predstavnik pazi, da pri splošnih aktih, ki jih minister da v pretres svetu, uveljavi koristi slovenske šole in slovenskih šolnikov ter splošne koristi jezikovnih manjšin. Upoštevati je namreč treba, da vsi ukrepi v korist nepriznanih manjšin koristijo tudi Slovencem v videmski pokrajini. Kot posege prvega tipa naj navedemo prizadevanje za priznanje točk za izpopolnjevalni studi' na ljubljanski univerzi na osnovi sporazuma od 21. 7. 1964, za delo v komisiji, ki deluje po 9. členu zakona št. 932 iz leta 1973, za uveljavitev pogoja, da mora profesor itali-.anščine na slovenskih šolah obvladati slovenščino. Kot posege drugega tipa naj navedemo prizadevanje, da se v predpise ministrstva vključijo priporočila in določbe, ki učiteljem in profesorjem omogočajo, da tudi v krajih, kjer žive še nepriznane manjšine, vključijo v obravnava šolske problematike jezikovnih manjšin. Odbor je bil u-stanovljen na pobudo slovenskega predstavnika ob podpori ostalih dveh zastopnikov šol ter konfederalnih sindikatov. V priznanje za prizadevanje v korist manjšin so člani tega odbora izvolili za svojega predsednika prav slovenskega zastopnika. Da ozračje na ministrstvu ni najbolj naklonjeno navpičnim odborom, smo že omenili. V dokaz naj navedemo dve dejstvi. Odbori so bili ustanovljeni 5. julija 1978, umeščeni pa v glavnem šele 19. februarja 1979. Do 11. aprila so predsedniki skoraj vseh navpičnih odborov predložili zahteve po gradivu, ki naj bi ga šolska uprava dala na razpolago posameznim odborom, toda do danes odbori še niso dobili skoraj nič gradiva. Zato se tudi po poletnih počitnicah še niso sestali,. Ediaa* izjema je šesti odbor, ki je na 'dveh iSfjah pripravil albanskih skupnega načr-srednjih šol potrebam albanske manjšine in drugih nepriznanih je ta, da slovenski predstavnik ne more prisostvovati sejam vodoravnih odborov za vrtce, osnovno in srednjo šolo ter za umetniško šolstvo, čeprav zastopa šole vseh vrst in stopenj. Tako na primer ni mogel preprečiti, da ne bi vodoravni odbor za osnovne šole zaradi nepoznavanja problema zavrnil razpisa natečaja za slovenske šolske nadzornike. Druga pomembna hiba pa je ta, da se predstavniki velikih sindikatov včasih odločijo, da ministru ne bodo izrekli mnenja o določeni stvari. Tako je na primer odpadla možnost, da bi predlagali drugačen urnik za nižje srednje šole. Slovenski predstavnik v V.S.J.Š. izkoristi bivanje v Rimu še za stike s funkcionarji, ki se na prosvetnem ministrstvu ali v uradu za dežele pri predsedstvu vlade ukvarjajo s perečimi vprašanji slovenskih šol^ajultcnfederalnimi aindikafL in I člani stalnih komisij za šM-stvo v obeh vejah parlamenta in z drugimi ^parlamentarci, (až) OBČNI ZBOR SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE Sindikat slovenske šole - tajništvo Trst - obvešča, da bo v torek, 4. decembra, ob 8.30 24. občni zbor v mali dvorani Kulturnega doma. TAJNIK DUŠAN UDOVIČ PREDA VAL NA SEDEŽU OSMO Sinoči je bila v tržaškem Kulturnem domu premierska predstava Cankarjeve drame rLepa Vida», ki jo je v režiji Mileta Koruna uprizorilo Slovensko ljudsko gledališče iz Celja. Predstavo so si sicer že ogledali goriški gledalci, v Trstu pa je bil včerajšnji tretji nastop celjskih gledališčnikov. Občinstvo je zahtevno delo spremljalo s pozornostjo in nagradilo igralce s toplim aplavzom. Vsekakor je izvedba Lepe Vide Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja pomembno in pretresljivo gledališko dejanje. Predstavo si velja ogledati. Oceno dela bomo objavili v eni izmed naslednjih številk našega dnevnika, brez dvoma pa lahko že sedaj zapišemo, da Korunova interpretacija Lepe Vide odpira vrsto vprašanj, ki se dramatično dotikajo tiste človeške razsežnosti, kjer se življenju in hrepenenju odpirajo vrata smrti. Gledališča ROSSETTI Danes, 1. t.m., ob 16. uri (konec ob 19.15), red «prosti», in ob 20.30 (konec ob 23.45) red «prva sobota* drama «Utva» Antona Čehova v izvedbi gledališkega ansambla Emilije - Romagne. Rezervacije za ponovitve do 6. decembra pri osrednji blagajni. Koncerti ^Čestitke SILVA in MARIO SANCIN iz Doline praznujeta 25 let r,oroke. Mnogo sreče in zdravja jima želijo prijatelji iz Doline in Trsta. Danes praznuje svoj rojstni dan MARIJA ČUFAR, še na mnoga leta ji kličejo mož Franc in hčeri Marinka in Darja. OBVESTILO * KMEČKE ZVEZE Kmečka zveza obvešča vse kmetovalce in lastnike zemljišč, ki so bili oškodovani zaradi postavitve plinovoda SNAM in katerim še ni bila izplačana odškodnina in imajo še druge nerešene probleme s tem v zvezi, da se zglasijo v njenih uradih za učinkovitejše reševanje vse zadeve. Tajništvo Kmečke zveze redni pouk manjšinski jezik in kulturo. Med uspehe takega prizadevanja lahko štejejo priporočilo o-krožnice št. 79 od 25. 3. 1978 (Splcš ne smernice za delovanje okrajnih šolskih svetov), po kateri naj se o-krajni šolski sveti pri predlogih za vključitev posebnih tem v učne načrte in pri predlogih za eksperi mentiranje posebej ozirajo na pobude, ki se nanašajo na jezik in kulturo v okraju prisotnih jezikovnih manjšin, in določbo ministrskega odloka od 9. 2. 1979 (Učni načrt in urnik za srednje šole), po kateri je potrebno nuditi pri pouku zgodovine osnovne podatke o izvoru in zgodovini jezikovnih manjšin, in to zlasti na področjih, kjer te živijo, pri pouku državljanske vzgoje pa je treba posvetiti posebno pozornost vprašanjem jezikovnih manjšin. Med navpičnimi odbori smo že o-menili šestega, ki mu je poverjena Jubilej SKGZ priložnost za mobilizacijo Slovencev Sedanji težavni politični trenutek zahteva od vseh nas še večjo enotnost in angažiranost Če .je letošnji aprilski občni zbor Slovenske kulturno-gospodarske zveze izzvenel kot množična manifestacija v obrambo naših narodnostnih pravic in kot odgovor na ponovno zaostritev politične nestrpnosti in nacionalističnih čustev v režiji Liste za Trst, tedaj bo proslavitev 25. obletnice obstoja krovne organizacije Slovencev v italijanskem zamejstvu pomenila priložnost za še množičnejšo ter učinkovitejšo mobilizacijo naše manjšine v duhu kar največ je enotnosti. To je bil v grobih obrisih smisel, pa tudi namen sinočnjega predavanja tajnika SKGZ Dušana Udoviča na sedežu Društva Slovencev miljske občine v D Annunziovi u-lici. Govornika je predstavil predsed nik DSMO Kil.jan Ferluga, ki je med drugim naglasil nujo po gos podarski okrepitvi zamejskih Slovencev. To nujo je izrecno poudaril tudi Udovič s pripombo, da si bomo edino tako zagotovili nadaljnji obstoj in razvoj. Trdne gospodarske temelje pa naj nam za jamči enkrat za vselej zakonska POZNO ZVEČER V STAREM PRISTANIŠČU TEŽAK ŽELEZEN DROG Z ŽERJAVA DOBESEDNO ZMEČKAL DELAVCA Žrtev je 39-letni Francesco Brezzafolli - Nesreča vzbuja upravičene pomisleke o delovnih pogojih Smrtna nesreča iz nepazljivosti ali zgolj po naključju, je vedno pretresljiva in izzove marsikatero kritično misel o delovnih pogojih. Sinoči je postal žrtev nesreče v tržaškem pristanišču 39-letni Francesco Brezzafolli iz Ul. Segantini 6. Nesrečni težak je bil v trupu turške ladje Caldiran, ki je zasidrana ob hangarju št. 3. starega pristanišča. Iz skladišča štev. 1 je zapenjal na žerjav železne droge. Njegovi sodelavci so povedali, da je do ne- sreče prišlo, ko je Brezzafolli pričakoval, da se ročica žerjava spet postavi v ugoden položaj za natovarjanje. Nenadoma se je eno izmed podpornih želez odtrgalo od roča in zgrmelo na nesrečnika. Brezzafolli se sploh ni zavedel, kaj se je zgodilo. Težka železna brv ga je dobesedno zmečkala. Na pomoč so mu nemudoma priskočili delovni tovariši, ki pa so takoj uvideli, da za mladega teža- ka ni več nikakršne pomoči. Zato niso niti poklicali avta rdečega križa. Francesco Brezzafolli je bil na mestu mrtev. Ko je prišle na kraj nesreče policijska izvidnica, ji ni preostalo drugega, kot da preuči vzroke nesreče. Na kraj nezgode je prihitel tudi marešalo Weiss s pomorske postaje, ki je izdal dovoljenje za prevoz trupla v mrtvašnico glavne bolnišnice. Francesco Brezzafolli zapušča ženo in dva mala otročiča. rešitev celovite zaščite manjšine, ki je osnovni cilj Slovencev v Italiji in tudi seveda Slovenske kulturno-gospodarske zveze. Predavatelj je uvodoma prikazal značilnosti in delovanje SKGZ, za tem pa politični položaj v naših krajih, ki je resnično zaskrbljujoč; v takem položaju bi se reševanje manjšinskega problema utegnilo podaljšati v nedogled, zaradi česar si bomo rporali sami Doma gati in pri tem dati duška tudi lastni domišljiji. Vse to ob zaslomb' italijanskih demokratičnih strank in s podpiranjem osimskih dogovorov, ki jih je treba za vsako ceno uresničiti, saj utegne Trst brez tega postopoma izumreti, (dg) V TRŽAŠKEM OBČINSKEM SVETU Na dnevnem redu le upravne zadeve Sinočnja seja tržaškega občinskega sveta je bila v glavnem posvečena upravnim zadevam. Po odgovorih na vprašanja in interpelacije, med katerimi bi še posebej o-menili poročilo župana o problemu novega sedeža zavarovalniške družbe Lloyd Adriatico, je skupščina o-dobrila vrsto sklepov in imenovala svoje predstavnike v razne upravne svete in konzorcije. Okrnjena konferenca o energiji Na pobudo trgovinske zbornice je bila sinoči v glavni dvorani ustanove posebna pokrajinska konferenca o energiji, na kateri naj bi o-bravnavali probleme razpoložljivosti in potrošnje energije v tržaški pokrajini in širše v dežeil ter še posebej posege za varčevanje z raznimi vrstami energije. Na konferenco so bili povabljeni številni strokovnjaki iz notranjosti Italije, slednji pa večinoma niso mogli prispeti v Trst, saj so jih zadržale zapori ronškega letališča zaradi megle, zapora avto ceste Trst - Benetke, prav tako zaradi megle, vlaki pa so stali zaradi 24-urne stavke železničarjev. iHi GLASBENA MATICA Trst Sezona 1979/80 3. abonmajski koncert V torek, 4. decembra, ob 20.30 v'Kulturnem domu v Trstu DEJAN BRAVNIČAR violina ACI BERTONCELJ klavir Na sporedu: Beethoven, ~zy-njanovvski, Matičič in Stravinski Prodaja vstopnic v pisarni GM 3. in 4. decembra od 9. do 11. ure ter eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. V tržaškem koncertnem društvu bo v ponedeljek/ 3. decembra v gledališču Rossetti koncert pevke Tereze Berganza. Jutri ob 11. uri bodo v Avditoriju ponovili koncert, ki je nrejšnjo nedeljo zabeležil velik uspeh pri občinstvu. Komorni ansambel gledališča Verdi pod vodstvom Severina Zannerinija in ob sodelovanju čembalista Aleksandra Vodopivca bo izvajal skladbe Tartinija, Albinonija in Vivaldija. Kino La Cappclla Underground 18.00— 20.00—22.00 «Un pošto tranquillo». Jack Nickolson, Orson Welles. Nazionale 15.30 «L’imbranato». Pip-po Franco. Barvni film za vsakogar. Ariston 16.00 «La merlettaia*. Isa-bella Hupert in Yves Beneyton. Barvni film za vsakogar. Ritz 16.30—22.J5 «La patata bollen-te». R. Pozzetto, Edwige Fenech, M. Ranieri. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Eden 16.00 «Linea di sangue». Au-drey Hepburn, James Mason. Barvni film za vsakogar. Excelsior 15.30 «Sindrome cinese*. Jane 'rimda. Grattaciello 16.00 «Assassinio su commissione*. Jim Mason. Barvni film. Fenice 16.00 «Fupa ^da Alcatraz*. Clint Eastvvood. Barvni film. Mignon 16.30—22.15 «11 mistero del-la signora scomparsa*. Filodrammatico 14.30—22.00 «Giochi porno a domicilio*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Cristallo 16.00 «1 viaggiatori della sera*. U. Tognazzi, O. Vanoni. Barvni 'llm. Prepovedan mladini pod 14. letom. Moderno 15.00 - 18.30 - 21.15 «11 cac-ciatore*. Robert de Niro. Aurora 16.30 «Io, grande cacciato-re». Barvni film za vsakogar. Capitnl 16.30 «Marito in orova*. Vittoro Veneto 16.00 «11 giocattolo*. Barvni film za vsakogar. Volta (Milje) 16.00 «Cantando sotto la pioggia*. Gene Kelly, Cid Cla-risse. Barvni fi'm za vsakogar. Aldebcran 16.45—22.00 «Due volte donna*. Barvni film za vsakogar. OTROŠKI PEVSKI ZBOR Glasbene matice - Trst obvešča svojo pevce, da v ponedeljek, 3. decembra, odpade pevska vaja. Naslednja pevska vaja bo v petek 7. decembra, ob 17, uri v Kulturnem domu. Razna obvestila V ponedeljek, 3. decembra, ob 15. url bo zaključna seja Sindikata slovenske šole. Diskusija bo tekla o poteku občnega zbora. Vsi odborniki so naprošeni, da se je gotovo udeležijo. Prosveta Jutri bo v domu Jakoba Ukmarja v Skednju PRIREDITEV OB LETU OTROKA Sodelujejo: otroški pevski zbor iz Skednja, otroci srednje šole, govor Silvija Stoparja, mladinska skupina iz Kolonkov-ca, harmonikar Bruno Bordon z Lauro Mauri iz Boljunca in mladinski ansambel iz Rojana. Začetek ob 16. uri. Naročnina za PRIMORSKI DNEVNIK za leto 1980 Celoletna.............................. 38.000 lir Polletna.............................. 25.000 » Mesečna................................ 5.000 » Letna naročnina na PRIMORSKI DNEVNIK v višini 38.000 lir velja samo do 30. aprila! Po tem datumu bo znašala 60.000 lir. Vsem naročnikom bomo še naprej brezplačno pošiljali revijo DAN ter jim nudili MALE OGLASE in ČESTITKE zastonj. NAROČNINE SPREJEMAJO: Uprava: Trst, Ul. Montecchi 6 Tel. 794672 Raznašale! Primorskega dnevnika Pošta: tekoči račun ZTT 11/5374 Tržaška kreditna banka: tek. račun štev. 1192 Sekcija KPI občina DOLINA vabi na PRAZNIK VČLANJEVANJA in na PROSLAVO OKTOBRSKE REVOLUCIJE ki bo D A N E S , L. decembra, ob 20.30 v gledališču «F. PREŠEREN* v BOLJUNCU S celovečernim jubilejnim dvestotim koncertom «Zemlja in narodi* nastopi TPPZ pod vodstvom Oskarja Kjudra. Slavnostna govornika C. TONEL, novoizvoljeni tajnik tržaške federacije in M. BUDIN — predsednik kraške gorske skupnosti. Vabljeni! Mali oglasi telefon (040) 7946 72 vrat 2, NEMŠKE ovčarje - mladiče prodam FIAT 128 limuzine 2 in 4 s pedigrijem. Telefonirati ob de- I na prodaj Drevored Ippodromo lavnikih na tel. št. 55-279. ZASTOPNIK TAT.ROT SIMCA PARCELO .vri Briščikih ugodno pro- DUPLICA, dam. Površina 5.600 kv. m. Infor- | FIAT 124 na prodaj Drevored IPPJJ macije na tel. 225-534 vsak dan od 9. do 11. ure. DELAVCA za namestitev pohištva in mizarskega pomočnika s šoferskim dovoljenjem nujno iščem. Telefonirati na t št. 54-390 ali 571-326. PRODAM dva para smučarskih čevljev Caber št. 42 - 43. Telefonirati na štev. 910148 v popoldanskih urah. PRODAM fiat 126 letnik 1975. prevoženih 40.000 km, zelo dobro o-hranjen. Informacije pri mehanični delavnici Panarella, Ulica Matteotti 21. PRODAM avto opel kadett 1 OS letnik 1978 v .e'j dobrem stanju. Telefon (0481) 31-F17. PRODAM avtomobila Fiat 125 Spe-cial in Lancia Fuivia GT 1300 po zelo ugodnih cenah. Telefon (0481) - 870-59. IŠČEs' zaposlitev? Nisi zadovoljen s sedanjo ‘kapbšlittdjd? Podjetje iz goriške pokrajine išče delovno silo (uradrilk'č',''"dčlaVt;č"itd. moškega in ženskega spola), po možnosti z znanjem slovenščine in italijanščine Sprejemamo tudi va-jence/ke. Zainteresirani pošljite prošnjo na naslov: Primorski dnevnik — Gorica Ul. XXIV Maggio 1 — šifra: Podjetje A. Sprejemamo samo pismene prošnje. Klil tM opuščeno štalo ali hišico na Krasu primerno za shrambo prikolice. Ponudbe na upravo Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6, pod šifro «Hišica». KUPIM rulotko za tri do štiri o-sebe in do 600 kg teže. Telefonirati na tel. št. 910142 v popoldan skih urah. KUPIM Jeep diesel. Tel. 061/41709 dopoldne. ZAVAROVANJA za življenje in za vašo imovino vam nudi agencija ŠVAB Ass. Generali, Ul. Genova 14. Trst, tel. 61 034 in UL Sa lici 1. Opčine, tel 211489. PRODAM moto kross «SWM 125 GS Rotax» po zelo ugodni ceni. Telefon (0481) - 882019 PRODAM moto trose SWM 250 po zelo ugodni ceni. Telefonirati na številko (0481) 53-01, po 20.30 pa na Atovpkn 30-557 AlJTOBIANCHI A 111 na prodaj Drevored Ippodromo 2, ZASTOPNIK TALBOT SIMCA - DUPLICA FIAT 850 ‘Coupč na prodaj Drevored Ippodromo 2, ZASTOPNIK TALBOT SIMCA - DUPLICA. IIIIIIIIIMIHIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIllllIlllliiiliiliitiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiniiHiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiM Včeraj - danes dromo 2, ŽASTOPNIK TALB0? SIMCA - DUPLICA. INNOCENTI MINI MINOR na P1? daj Drevored Ippodromo * ZASTOPNIK TALBOT SIMCA " DUPLICA. : ALFA SUD na prodaj Drevo*0 Ippodromo 2, ZASTOPNIK TA" BOT SIMCA - DUPLICA. . , LANCIA FULVIA COUPft na pro®” Drevored Ippodromo 2, ZASTOj NI TALBOT SIMCA - DUPL^ SIMCA 1000, 1100, 1301 - CANGU«1' na prodaj Drevored Ippodromo 1 ZASTOPNIK TALBOT SIMCA T DUPLICA. i FORD CAPRI na prodaj Drevori0 Ippodromo 2, ZASTOPNIK TA"-BOT SIMCA - DUPLICA. , OPEL ASCONA na prodaj Drevo]*0 Ippodromo 2, ZASTOPNIK TA"" BOT SIMCA - DUPLICA. , CITROEN GX na prodaj Drevo*0 Ippodromo 2, ZASTOPNIK TA^ BOT SIMCA - DUPLICA. , ŠKODNI, 1100 na prodaj Drevorf Ippodromo 2, ZASTOPNIK TA"-BOT SIMCA - DUPLICA. . OPEL MANTA na prodaj Drevo*0 Ippodromo 2, ZASTOPNIK TA"-BOT SIMCA - DUPLICA. FORD FIESTA 1100 S nova leto1* 1977 na prodaj Drevored IpP°°!J mo 2, ZASTOPNIK TALBOT SP' CA - DUPLICA. Šolske vesti Ravnateljstvo državnega pokllCfj ga zavoda za industrijo in obrt starše in bivše dijake na kratko litveno slovesnost, ki bo dan«* 1. decembra, ob 11. uri na novi'10 sedežu šole v paviljonu B bivše Ps hlatrične bolnice. I d d f-i »l-r| lilMBliP Ob drugi obletnici smrti dr. A®, gela Kukanje darujeta Lina in "* ljana 5.000 lir za Dijaško matic0:., V spomin . a svaka - prijatelj Marjana Kocjančiča daruje dru* na Hrovatin 40.000 lir za DijasK matico. Namesto cvetja na grob Edm°P da Košute darujeta Ida Purič 1 Gabi Antoni Gabrovec 10.000 lir 1 pevski zbor Vesna. Za društvo slovenskih u pokoj]* cev darujejo Dana Možina 2.000 Josip Ukmar 7.500, Eleonora K°> koč 5.000 in Da: ilo Pilat 1.000 «r' Opensko prosvetno društvo »Tabor* prireja Miklavževo knjižno razstavo v Prosvetnem domu na Opčinah. Razstavo bodo odprli jutri, 2. decembra, in bo odprta do srede, 5 decembra. Vse ani bo odprta od 16. do 19. ure, v nedeljo pa tudi od 10. do 12. ure. PD Kraški dom Repentabor priredi ob priliki miklavževanja razstavo knjig v stari osnovni šoli na Colu danes, 1. decembra, od 18. do 20. ure in jutri, 2. decembra, od 10.30 do 13. ure. PD Rdeča zvezda - Salež priredi v sredo, 5. decembra, ob 20.30 v dvo rani gostilne «Milič» v Briščikih ponovitev predavanja «Gobe s kraške gmajne*. Predaval bo tov. Milko Čebulec. Nastopil bo domači moški pevski zbor. PD Rdeča zvezda - Salež priredi Miklavževo razstavo knjig, ki bo na sedežu društva v Saležu, v ponedeljek in torek, od 16. do 18. ure in v sredo od 15. do 18. ure. Danes, SOBOTA, 1. decembra MARIJAN Sonce vzide ob 7.25 in zatone ob 16.23 — Dolžina dneva 3.58 — Luna vzide ob 15.22 in zatone ob 4.17 Jutri, NEDELJA, 2. decembra BLANKA Vreme včeraj: naj višja temperatura 10,1 stopinje, najnižja 6,8, ob 18. uri 8,2 stopinje, zračni tlak 1022,7 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 96-odstotna, nebo oooblačeno z m ,o, mor jo mirno, temperatura morja 11,8 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Francesca Com per, Paola Comper, Sonia Melillo, Andrea Norbedo, Serena Rupena, Frar.cesca Coronica. UMRLI SO: 73-letni Carlo Sblatte ro, 79-letni Giovanni Scheriani, 4 mesece star Andrea Barone, 79-let na Angela Godem vd. Rocco, 84 letna Lidia Salon vd. Tome, 52-let ni Cesare Oliva, 78-letni Giovanni Šanson, 69-letni Mario Rudez. 66 letni Umberto Cattunar, 73-letni Manlio Tiberio, 53-letna Annuncia ta Maria Galeone vd. Lazzarini, 80 letna Maria Mavrovi ch vd. Castel lan, 77-!etna Maria Hreglieh vd. Ba yer, 79-letna Luigia Ličen vd. Gher dol. 200 121; Sesljan: tel. 209 197; Žavlje: tel. 213137; Milje: tel. 271 124. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Ginnastica 3, Ul. Cavana 11, Erta S. Anna 10, Ul. S. Cilino 36. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul Dante 7, Ul. dellTstria 7. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Dante 7, Ul. dellTstria 7. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SI.UŽBA Nočna služba za zavarovance 1NAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telpf. štev 732 627 Svet avtonomne dežele Furlan*!0 Julijske krajine sporoča z glob«" žalostjo, da je umrl dr. inž. Rinaldo Bertoli bivši deželni svetovalec v prvi, dr° gl in tretji zakonodajni dobi. Trst, 1. decembra 1079 Deželni odbor Furlanije - Julijsj1, krajine in predsednik Comelli ža,u jela ob izgubi VITEZA DELA dr. inž. Rinalda Bertold bivšega deželnega svetovalca. LEKARNE V OKOLICI Boljunoc: tel 228 124; Bazovica: tel 226-165; Opčine: tel 211001. Prosek: tel 225-141; Božje polje, Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. Minilo je drugo leto, odkar se je poslovil od nas naš dragi dr. ANGELO KUKANJA Z žalostjo se ga spominjata žena Pavla In brat Vladimir i družino Trst, 1. decembra 1979 POUDARJENO NA 16. OBČNEM ZBORU rrva naloga šolskega sindikata Usmerjena v krepitev naših šol Nad sto članov sindikata je včeraj odobrilo dveletno delovanje odbora - Sindikat se je v zadnjem času precej okrepil *"ad sto članov Sindikata sloven- ■ e šole se je včeraj zjutraj zbra- v učilnici goriškega učiteljišča 'ttion Gregorčič* na svojem 16. zboru. Ta je bil med šol-urami, sindikat je to dose-Pri šolski oblasti, saj imajo ,es v državi vsi pravico zbirati I aa sindikalnih sestankih med de-JIleib časom. Ocena udeležencev J je občni zbor vsestransko da je sindikat z uspehom h, °val v zadnji dveletni mandat-111 dobi. U-Mnemu zboru je predsedoval 0 “*• Karlo Černič, glavni poročili dosedanjem delu sta imela pred ijdaik sindikata prof Albin Sirk vtaJn>k prof. Marjan Bednarik jpda je bilo predsedniško poro- ■ 0 bolj načelnega značaja, tajm- Jovo Nčevalca pa statistično bolj podrobno. da so S*1' precej razvejano delovanje. y no so bili v stiku s tržaškimi (PKl navezali so stike s sindika Prosvetnih delavcev v Novi H0ri(i- V svojem delu so imeli ved-v ospredju skrb za rast in kre- !rev slovenskih šol vseh stopenj stavkati so večkrat morali v Jdi o« (.JdPlbo našega šolstva, niso se JJJjPali samo za svoje stanovske .“Metne. ospredju zanimanja šolskega sindikata je bilo in je vprašanje globalne zaščite Slovencev v Italiji, samostojni slovenski šolski o kraj, reforma višje srednje šole, gradnja novih šolskih poslopij za naše šole, priznanje jugoslovanskih diplom za tiste smeri, ki jih Slovenci v Italiji nimamo. Prizadeva li so si tudi za stike s konfede ralnimi sindikati. V stalnim sodelovanju s Komitejem za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije je sindikat poskrbel, da so se lahko naši šolniki udeležili seminarjev. V teku je seminar slovenskega jezika v Novi Gorici. Od padli so splošni seminarji za slovenske šolnike v Gorici, ker spada njihova organizacija v pristojnost posameznih zavodnih svetov in di daktičnih ravnateljstev. Sindikat je skrbel tudi za družabno povezavo med našimi šolniki. Stalno so spremljali delo komisije za slovenske šole pri deželnem šolskem uradu: v njej sta tudi predsednik in podpredsednik sindikata. Veliko je bilo napravljenega, mnogo vprašanj ostaja še vedno odpr tih. nova vprašanja se porajajo, sta dejala poročevalca. Ugotovila sta tudi, da so stik: s sedanjim šolskim skrbnikom dobri. Prebrani so bili odgovori na nekatere pobu de sindikata. Že sedaj zbirajo se- '''UiliiiiiiiininiiiiimiiiuiiiiiiiiiiiiiiiriiiiniiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiipiiiiiMiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiimumiiiiiii GORIŠKA KPI PRI MARIU GOLLIJU Deželni skupščini izročila Peticijo o gospodarstvu V gradivu je nakazala predloge za reševanje goriških gospodarskih težav j^elegacija goriških komunistov V Predsedniku deželnega sveta Ppilliin >7mAilQ in 7 &teVo Colliju izročila peticijo z po reševanju gospoda r-w vprašanj, ki jo je podpisalo stotin družbenopolitičnih de 4,1 v 'n članov partije. Številno (č“6acijo, ki jo je predsednik Svm ‘^Prejel v prostorih deželnega c. a. so vodili deželna svetoval-^Nereo Bettello in Spartaco Zor-Ii,,?!1 ter pokrajinski tajnik KPI k10, Paiza. %5icii° ie predsedniku Čiliju 4 Vložil podžupan iz Tržiča Pa-cij an- Z njo hoče goriška fgdera-ijc Ponuditi deželnemu v da ga bo koristno uporabil .“'ižnji razpravi o deželnem raz načrtu. Kakor je povedal Padovan, je v Sl •^Ppan Padovan, je v Dredlo-radivu zajeta analiza se-gospodarskega stanja na Grškem, ki ga označuje globoka u?a tekstilnega, kovinarskega in oC^kega sektorja ter v tem hTu še zlasti zaskrbljujoča kri-k ržiške ladjedelnice, kjer se iz-tj?aio naročila in obstaja resna litfarn°st, da se bodo visoko kva-l^1Clrani delavci poiskali zaposlili v drugih obratih in tako preji,;3« predstavljati dragocen pro-ŽV“dni potencial. v6il0vensk° planinsko društvo ob-a udeležence smučarskega te-..da bosta avtobusa vozila v 2. decembra, po sledečem lij ■ prvi avtobus odpelje s Korita “b 7.30, drugi avtobus pa iz ijdfeža ob 7.20 in iz Sovodenj ob Hi ■ Društvo prosi za točnost. Čla-L,r ^tva, ki se bodo odpeljali na ijejsko sedlo z lastnimi sredstvi bi radi dobili celodnevne karte ^'ečnico s popustom, naj prine- s seboj društveno izkaznico. Gradivo, ki ga je predstavila goriška federacija KPI, ne boleha na lokalističnih težnjah, ampak predstavlja podlago za razpravo v deželnem svetu v smeri utrjevanja deželne enotnosti. Predlagatelji tega dokumenta so se v svoji ana liži poglobili v vprašanje ter trdijo, da bi nadaljnje propadanje družbenega tkiva goriške pokrajine in Gorice posebej ustvarilo pogo je za razbijanje deželne enotnosti na tržaški in videmski pol. I JW|Kmi ■•trfedpo^t, ..predloženega gradiva je tudi,, v .tem, da - pred stavlja ;-sjnteaO;:d^tere3ov, najrazli čnejših sredin in"' kategoriji Tako je bil izhodiščni dokument izpo polnjen s prispevkom sindikatov, industrijcev in obrtnikov, kar bo samo olajšalo delo deželnemu svetu, ko bo o tem dokumentu začel razpravo. Predsednik Colli se je zahvalil za pomemben prispevek, ki ga komunisti dajejo organskemu reše vanju hudih odprtih vprašanj ter opozoril na raprezentativnost v do kumentu izpostavljenih zahtev, ki predstavljajo težnjo celotnega go-riškega javnega mnenja. Sogovornikom je sporočil, da bo gradivo posredoval pristojni komisiji deželnega sveta, tako da bo v skladu z deželnim poslovnikom o njem čimprej stekla razprava v deželnem svetu. Predsednik je še do dal, da mora to gradivo preučiti čimprej in da se tako hitro po išče ustrezna rešitev za kritično stanje goriške pokrajine ter da se opredelita tudi njen položaj m vloga v deželi. ^Sorica 17.30—22.00 «1 viaggiatori \fla notte*. U. Tognazzi in O. i?floni. Prepovedan mladini pod 4 letom. jpSO 17.15—22.00 «The champ -v šampione*. F. Dunaway ii J VhS^ht. Barvni film ‘*ORlA 17.00—22.00 «Le porno T^ditiere*. Prepovedan mladini ^ 18. letom. tfLLSIOR 16.30-22.00 «Le sorelle sar>diera» in «Importante non far- •ftggri znatne tistih, ki bi želeli na seminarje v Jugoslavijo prihodnje leto. Sindikalne skupščine bodo pokrajinskega značaja in bodo v šolskih prostorih med delovnim časom. Prav tako bodo imeli predstavniki Sindikata slovenske šole pravico sodelovati v šolskih komisijah, kjer so prisotni že drugi sindikati. Blagajniško poročilo je imela A-drijana Dornik, poročilo nadzornega odbora je podal Miladin Černe. Številni člani so se oglasili k razpravi in se dotaknili raznih vprašanj. Zborovalce sta pozdravila Marko Paulin, zastopnik sorodnega tržaškega sindikata in prof. Samo Pahor, član vsedržavnega sveta za šolstvo. Sprejeli so tudi nekatere spremembe v pravilniku sindikata. Zatem so člani izvolili petnajstčlanski odbor. V njem so Albin Sirk, Marjan Bednarik, Nevica Budal. Ivan Bratina, Karlo Černič, Miladin Černe, Verena Buzzi, Ivo češčut, Vera Češčut, Kazirtiira Pau lin, Sergij Korošec. Nataša Paulin, Nataša Sirk, Marjan Vončina, Jože Pahor. Nikolaju Pirnatu posvečen dom učencev v Idriji V prostorih doma učencev v Idriji je bila v torek, 27. novembra 1979, slavnostna prireditev ob poimenovanju doma učencev po pokojnem idrijskem slikarju in kiparju Nikolaju Pirnatu. Slavnostne prireditve, ki je bila posvečena tudi dnevu republike, sta se poleg številnih družbenopolitičnih in kulturnih delavcev iz idrijske občine, predstavnikov dijaških domov severne Primorske, udeležila tudi pokojnikova žena in sin. Ob tej priložnosti je predstavnica domske skupnosti spregovorila o življenjski poti in delu slikarja in kiparja Nikolaja Pirnata, ki je kot ilustrator razvil samosvoj stil, progresivna usmerjenost pa mu je narekovala socialno kritično in ostro vsebino. Na prireditvi je nato gojenka doma odkrila doprsni kip Nikolaja Pirnata, ki ga je Pirnat izdelal kot avtoportret, ko je bil leta 1942 v koncentracijskem taborišču v Gonarsu. V kulturnem programu svečanosti pa je sodeloval s krajšim koncertom moški komorni zbor «Zorko Prelo-vec» iz Idrije. Silvo Kovač Predavanje^ o vzgoji diabetikov Na sedežu zelenega križa v Ulici Crispi 7 bo danes popoldne ob 15.30 običajni mesečni sestanek posoške-ga združenja diabetikov. Dr. Dane-lonova bo predavala o nedavnem kongresu v Anconi, kjer je bil govor o vzgoji diabetikov. Na današnjem sestanku se bodo pogovorili tudi o urniku nadaljnjih srečanj in vzgojnih tečajev. Koncert «Pooh» drevi v športni hali Nocojšnji koncert ansambla sodobne zabavne glasbe «Pooh» se bo pričel ob 21.30 v veliki športni hali na Madonnini. Pred “>jo je tudi dovolj prostora. Ta kraj so organizatorji izbrali, ker pričakujejo velik odziv. Signal tretje TV mreže vidljiv tudi v Gorici 17.30—22.00 «11 prato*. Mora Carica 1/1 okolica A (Nova Gorica) 18-00—20.00 k«či». Ameriški film. ~®Ot)A (Šempeter) 18.00—20.00 j°rodniki po krvi*. Francoski ,'V Sle 17.00—19.30 «Lenny». Arneži film. |£DRNA LEKARNA V GORICI ahes ves dan in ponoči je v ‘M dežurna lekarna S. Giusto, 20 Italijal Y tel. 83-538. ^tlRNA l-EKARNA v TRŽIČU }anes ves dan in ponoči je v .J) dežurna lekarna Centrale, * ^publike 26, tel. 72 341. Udeleženci včerajšnjega občnega zbora PROSLAVA 29. NOVEMBRA V MLADINSKEM CENTRU DUH MLADOSTI POUDARIL POMEN USTANOVITVE SFRJ Proslavo so s komornim recitalom in zabavnimi točkami pripravili mladi iz Gorice in Nove Gorice - Podelitev priznanj zmagovalcem odbojkarskega m košarkarskega turnirja Tradicionalna proslava 29. novembra, ki jo že vrsto let prireja Mladinski center v Gorici, je bila letos svojevrstna in pomembna z več vidikov. V Dijaškem domu se je zbralo veliko število gledalcev, predvsem mladih, k' so lahko sledili zanimivemu programu. Uvodne besede je povedala dijakinja Tatjana Uhan, ki je poudarila pomen 29. novembra, to je dneva, ki je pomenil rojstvo Socialistične federativne republike Jugoslavije. Govornica je opozorila ...................................................................imnmiimniiii....umni....mini....... PO STARIH NAVADAH Nekaj zelo živahnih dni na Andrejevem sejmu Na Espomegu razslava kmetijske mehanizacije Andrejev sejem se danes uradno prične. Stojnice in zabavišča so sicer v Gorici že nekaj dni in kramarji so izkoristili jugoslovanski državni praznik in s tem v zvezi množični prihod jugoslovanskih kupcev v Gorico. Tudi trgovci so imeli tako v četrtek kot včeraj obilo dela, več kot druge dni, vendarle ne toliko kot v prejšnjih letih. Kupcev iz Jugoslavije je bilo letos v Gorici nekoliko manj. To so nam povedali tako na obmejnem prehodu pri Rdeči hiši kot v nekaterih bankah in trgovinah. Precej zanimanja kažejo kmetje iz Jugoslavije za sejem kmetijske mehanizacije SMAG, ki je tudi letos na sejmišču Espomego. Čeprav je sejmišče oddaljeno od mestnega središča, prihajajo tja predvsem tisti, ki jih kmetijski stroji zanimajo. To je tudi prav, saj prodajalce zanimajo predvsem morebitni kupci, ne pa občasni radovedneži. Danes popoldne bodo uradno odprli srečolov v korist zelenega križa in zavoda Lenassi, filatelistično in numizmatično razstavo in razstavo slik osnovnošolskih otrok Gorice in Nove Gorice. ZARADI GOSTE MEGLE Zaprlo letališče v Ronkah Letališče v Ronkah je od včeraj opoldne zaprto za ves letalski promet zaradi goste megle na tržiškem področju. Že nekaj dni so bila letališča v Milanu, Turinu in Genovi iz istih razlogov zaprta. Od včeraj pa sta zaprti tudi letališki v Ronkah in Benetkah. Zelo gosta je bila megla včeraj popoldne tudi v Gorici in drugih krajih v pokrajini. PRED IZTEKOM ŠTIRILETNEGA MANDATA Pokrajinski odbor INPS polaga obračun delovanja Pokrajinskemu odboru INPS, kolektivnemu posvetovalnemu organu, v katerem so predstavniki sindikatov in uprave zavoda za socialno skrbstvo, se izteka štiriletni mandat. Ob tej priložnosti je predsednik odbora A. Furlan pripravil krajše poročilo o dejavnosti v tej mandatni dobi. Napovedano je bilo tudi sračenje z novinarji. Največ dela ie odbor imel s preučevanjem rekurzov glede invalidskih pokojnin. V štirih letih so zavarovanci predstavili kar 8900 rekurzov, od katerih je bila skoraj polovica ugodno rešena. Pokrajinski odbor INPS se je nadalje ukvarjal z različnimi zapletenimi vprašanji plačevanja in odgoditve socialnih dajatev. Znano je, da so številna podjetja na Goriškem v težavah glede likvidnosti. Odbor je preučil okrog 270 prošenj za postopno odplačevanje zaostalih obveznosti ter jih približno polovico tudi ugodno rešil, v skupni vrednosti okrog 5 milijard lir. Poleg teh dveh osnovnih, lahko bi rekli statutarnih dejavnosti, je pokrajinski odbor večkrat zavzemal stališča tudi glede drugih vprašanj. Tako je podprl reševanje gmotnih in drugih vprašanj uslužbencev zavoda, večkrat nastopil v korist reorganizacije notranjih služb, podprl prizadevanja za dvig socialnih pokojnin. Pokrajinski odbor je opravljal tudi nadzorstvo nad delovanjem pod jeti j in prav na tem področju je prišel do ne ravno razveseljive ugotovitve, da je le okrog 40 odstotkov vseh podjetij posredovalo podatke glede višine osebnih dohod kov uslužbencev. Državni zavod za socialno skrb stvo bo z novim letom prevzel še nekatere dedatne obveznosti, ki so jih do zdaj opravljale bolniške blagajne, kar bo nedvomno povzročilo vrsto težav. Posebej spričo neurejene zakonodaje. tudi na pomen, ki ga ima praznik za Slovence, ki živimo izve« meja matične domovine. Govoru je sledil zabaven prizorček, ki so ga pripravili člani Mladinskega centra in člani osnovnih organizacij OK ZSMS iz Nove Gorice. Prizorček se odvija ob vprašanju, ki ga študentka zastavlja različnim osebam (uprizarjajo .jih mladi igralci), vprašuje pa jih: «Kaj je svoboda?*. Odgovori so bili različni in večkrat res duhoviti. Po tem prizoru je član Mladinskega centra Boris Peric prebral odlomek iz Titovega govora ob 30. obletnici zgodovinskega zasedanja AVNOJ v Jajcu, Sledil je komorni recital pesmi in odlomkov, ki govorijo o borbi za svobodo, o zatiranju in želji po boljšem življenju. Tudi recital so izvedli mladi iz Gorice in Nove Gorice. Program je zaključil zabavni skeč, ki so ga pripravili Igor Kont, Marko Vogrič in Miran Vižintin. Proslava se je končala z nagrajevanjem zmagovalcev odbojkarskega in košarkarskega turnirja, ki ga je organiziral Mladinski center. Nagrade prvouvršče-nim ekipam je [»delil Igor Komel, ki je nato izročil posebno diplomo OK ZSMS iz Nove Gorice za prizadevanje pri sodelovanju mladine z obeh strani meje. Priznanje je sprejel sekretar OK ZSMS iz Nove Gorice Lado Orel, ki je potrdil voljo po še tesnejših stikih. Že iz same kronike je razviden pomen proslave, ki je bila v Slovenskem dijaškem domu v Gorici. Pri realizaciji programa so tesno sodelovali mladi z obeh strani meje, ki so pripravili skupen program, tudi sam program je iskren. Duh mladosti je na svoj način poudaril pomen dneva, ki pomeni prelomnico v zgodovini Slovencev in vseh jugoslovanskih narodov. Kot poroča RAI, je signal tretje televizijske mreže sedaj vidljiv tudi v Gorici, i to preko repetitorja na Vrhu. TV3 oddaja na kanalu 55. Monoskop nove mreže je bilo videti na televizijskih ekranih že med nedavno razstavo Espomego, na kateri je bila posneta gornja slika ®Iovni kolegi uprave in uredni-1 Primorskega dnevnika v Go-Dražajo sožalje Janku Gergo-,°h smrti njegovega tasta Iva-Vi*intina. Naročnina za PRIMORSKI DNEVNIK za leto 1980 Celoletna............................ 38,000 lir Polletna............................. 25.000 » Mesečna............................... 5.000 » Letna naročnina na PRIMORSKI DNEVNIK v višini 38.000 lir velja samo do 30. aprila! Po tem datumu bo znašala 60.000 lir. Vsem naročnikom bomo še naprej brezplačno pošiljali revijo DAN ter jim nudili MALE OGLASE in ČESTITKE zastonj. NAROČNINE SPREJEMAJO: Uprava: Gorica, Ul. XXIV. maja 1 Tel. 833-82 Raznašalcl Primorskega dnevnika Pošta: tekoči račun ZTT 11/5374 pridi v M mmmMCuuP §®k discount v GORICI, naselje sv. Ane,ul.Garzarolli 201 NEKAJ PRIMEROV Pralni prašek DASH Riž LARA”originario” Vino Kabernet in Tokaj Pecivo "PanettoneCofar” 650g 5690 2 kg 960 72C, 770 1090 Kava HAUSBRANDT Testenine BARILLA Piškoti BRENA 500 g 2690 500 g 320 700 g 630 Peneče vino ” LATORRE” whisky Ballantine#s 11 590 NOVICE Z VALUTNIH TEŽIŠČ ZLATO SPET NAD 400 DOLARJI MARKA IN FRANK VREDNEJŠA Dogodki v Iranu še vedno vplivajo na valutna tržišča, saj prevladuje še vedno velika negotovost v zvezi s to državo ter zaradi energetske krize, ki se obeta vsemu zapadnemu svetu. Zaradi iranskih napovedi, da ne bodo več sprejemal' dolarjev za plačevanje nafte, sta se te dni okrepila predvsem nemška marka in francoski frank. O marki se je že dolgo šušljalo, da se to počasi ovrednotila, ta teden pa je poskočila za 0.75 odstotka in velja zdaj 970,4 lire. Ovrednotenje bi bilo še večje, ako ne bi nastopila na borzah Bundesbank, ki je kupovala dolarje in prodajala marke. Nemške oblasti ne odobravajo previsokega ovrednotenja marke, istočasno pa nočejo, da bi marka nadomestila dolar v svetovnih valutnih rezervah. Zlato se je spet podražilo in je spet preseglo kvoto 400 dolarjev za unčo. V začetku iranske krize sicer ni bilo velikega povpraševanja po zlatu, ker so se razširile govorice o prodaji znatne količine zlata na dražbi ameriškega zakladnega ministrstva. Kapitali zo se tedej prelivali v glavnem v marke in francoske franke. No, te dni je bilo povpraševanje po zlatu spet večje '* njegova cena je precej na- rast.la. V sredo je veljala unča zlata v Londonu 409 dolarjev, isti dan popoldne pa znašala ko-tacija zlata na ameriških borzah že 423 dolarjev. V četrtek zjutraj je cena zlata spet padla na 410 dolarjev, ker evropske borze niso sledile ameriškim. Cena zlata se je torej tudi ta teden gibala pod rekordno, ki je bila 426 dolarjev. Dolar sicer ne pluje v mirnih vodah, vendar se njegova cena še vedno giblje okrog 820 lir. Iranska odklonitev bo še dolgo vplivala na kotacijo dolarja, čeprav ne bo prišlo do večjega razvrednotenja zaradi posredovanja centralnih bank, zlasti evropskih. Trenutno velja dolar 1,748 marke, 1,65 šv. franka in 251 jenov. Francoski frank je poskočil nad 200 lir, kar je treba pripisati velikemu povpraševanju po frankih 1» iranskem sklepu, da se z dolarji ne da več nakupovati nafta. Govorice, da obstajajo tudi v Franciji bogata ležišča petroleja, so sc polagoma polegle. V evropskem denarnem sistemu je na prvem mestu francoski frank, kateremu sledi nemrška marka. Italijanska lira je nekje v sredini, na, repu lestvice pa je belgijski frank. O liji krožijo na svetovnih tržiščih govorice, da ne bo mogla dolgo kljubovati na VZHODNOEVROPSKI? VAIUTF V TRSTU 30. 11. 1979 Sovjetski rubelj 188,- Poljski zlot 7,- Češka krona 29,- Madžarski forint 23,— Romunski lej 26,- Bolgarski lev 300.- Turška lira 15,25 NAKUPNA CENA TUJIH VALUT Trst Celovec Ziiricb Beograd 30.11. 29.11. 29.11. 30.11. Ameriški dolar 810— 12.30 1.64 18,55 Kanadski dolar 680— 10,35 1.41 15,52 Nemška marka 463— 711 — 94.20 1055,65 Holandski flori nt 415.— 634— 84,30 940,43 Belgijski frank 27.— 42.60 5.71 64,15 Danska krona 154.— 238,50 31.90 352,39 Švedska krona 193- 292.— 39,30 440,47 Norveška krona 161,— 245,50 33— 372,70 Francoski frank 197,— 301— 40— 449.04 Italijanska lira — 1.49 1,985 2.27 Angleški funt 1740— 26.66 3.58 40,56 Irski funt 1650.— Švicarski frank 494.— 758,20 1127,19 Avstrijski šiling 64.20 — 13.10 146,67 Japonski jen 2,90 4,85 ■ •—: Avstralski dolar 840 - — 1.82 19,95 španska peseta 11.80 18 — 2,38 — Portugalski esk.udo 15— 21.50 3.25 — Jug. dinar mali 36— 55— 7.80 — • veliki 37— 56— 7,80 i,. Grška drahma 18.50 28— — 43,96 sedanji stopnji in sicer zaradi visoke inflacije, ki vlada v Italiji. Nekateri že napovedujejo, da jo bo treba v prihodnjih šestih mesecih razvrednotiti za kakih 10 odstotkov. Drugi spet menijo, da bi bilo razvrednotenje lahko nižje, ako bi se marka medtem ovrednotila. Švicarski frank se je ovrednotil za skoraj en odstotek in velja zdaj 502 liri. Kot znano, sprejemajo Iranci tudi to valuto pri plačevanju petroleja, švicarske oblasti se še vedno otepajo pretiranega ovrednotenja svoje valute, ker je bil že ob sedanji ko-taciji franka izvoz otežkočen. Japonski jen je še vedno šibek. (srs) V)endy Lombardi je stara 25 let, posvetila st je totoreporterstvu ter sodeluje s številnimi ameriškimi listi. Posebno ljubi motive z mladimi """•...........................mi.....I................................... ....................................................................iiiiiiimnninniiiii....mi......................................n AVTORITARNA ALI DEMOKRATIČNA VZGOJA Otroci imajo več časa, da se nam upirajo kot ga imamo odraslida jim pridigamo Med nami in malčki mora vladati mir in ne vojna: moramo jih poslušati in ustvarjati vtis, da so njihova razmišljanja vredna pozornosti Danes je težko vzgajati, ker se tega nikjer posebej ne učimo ampak pretežno (v večini primerov) prenašamo tiste vzgojne pristope na otroke, ki smo jih sami doživeli pri naših starših. Kakor se celotno življenje okrog nas hitro spreminja, tako tudi vzgoja doživlja svoje spremembe. Če kot starši in vzgojitelji nismo osveščeni teh sprememb, lahko zaidemo v slepo ulico, želimo na primer vzgajati otroka k poslušnosti, dobimo pa malega upornika. Iz celokupnosti vzgojnih pristav bi se dale nekako izločiti tri vodilne smeri. Prvi način vzgoje, ki je še zelo zasidran v naših družinah ima mnogo elementov avtoritarne vzgoje. Taka vzgoja stremi po tem, da postanejo otroci ubogljivi, poslušni, da spoštujejo odrasle in starše, redoljubni, poudarjeno olikani, dobri... Avtoritaren pristop pri vzgoji se doseže v glavnem z nasiljem. Kot sva že v prejšnjem članku omenili, je nasilje lahko fizično (otroka pretepamo) ali psihično (čustveno ga prestrašimo in osamimo, mu grozimo z odtegnitvijo naše ljubezni in naklonjenosti). Otroci, ki jih tako vzgajamo bojo prišli do ubogljivosti, poslušnosti, oiike... iz strahu, kar pomeni, da bodo nakopičeno nasilje, katerega so bili tako ali drugače deležni, sproščali komaj se bodo znašli v družbi vrstnikov. Dobre lastnosti bodo izražali predvsem v odnosih z avtoriteto (starši, u-čitelji...) a v odsotnosti istih o-seb se bodo v precejšnji meri obratno obnašali. Sproščali bodo zatrto jezo in nasilnost tako, da bodo napadalni do šibkejših in tudi do predmetov v okolju. Kot odrasli postanejo pretežno nosilci «dvojne morale*. Pri takih ljudeh opažamo, da so do predstojnikov in oseb, ki zanje predstavljajo «oblast» pretirano spoštljivi in poslušni, so nasploh izredno dobri izvajalci navodil; so. pa do podrejenih porogljivi, oblastni, nelojalni, nespoštljivi... ' Druga smer je demokratična vzgoja, ki stremi predvsem za tem, da vzgaja v otroku bodočo samostojno, odgovorno in pogumno osebnost. V zadnjem času še d«je~ppseberi poudarek demokrata tičnim vzgojnim principom, katerih glavna-'značilnost'je spoštova- |* ' i Prejšnjo nedeljo so bivši obsojenci fašističnega posebnega tribunala zborovali v dvorani «Di VittoriO* v Ul. Pondares PD «Lipa» iz Bazovice je prejšnji teden odprla sezono ter imela v gosteh ženski pevski zbor iz Devina in «Fante izpod Grmade* (na sliki) S torkove okrogle mize v časnikarskem krožku: prof. Pirjevec izvaja svoja razmišljanja o poznavanju slovenske kulture v Trstu Jesenski koncert v gledališču Prešeren v Boljuncu godbe «Breg» iz Doline in pihalne godbe iz Ricmanj nje otrokove osebnosti. Spoštovati njegovo osebnost pomeni o-troka razumeti, pomagati mu, da spozna, razume in izrazi svoja čustva, upoštevajmo, da čustev tako kot naraslih voda ne moremo ustaviti, lahko jih le preusmerimo. Odločiti se moremo za to. da se zanimamo za vse kap otroci mislijo, kar notranje čutijo in ne le na to ali ubogajo ali ne! Njihove občutke spoznavamo po besedah, po glasu, po kretnjah, po drži n.pr.: otrok, ki pride iz šole tiho, počasi in vleče noge za sabo... Otroku pokažemo, da ne grajamo tjavdan, da ne obsojamo tjavdan. Ge otroka kar naprej grajamo, se ne bo naučil odgovorno odločati! Naučil se bo obsojati samega sebe in iskati napake v drugih; dvomiti o lastni presoji, podcenjevati svoje sposobnosti in ,ne bo zaupal drugim. Otroci imajo na splošno več časa in več energije, da se nam upirajo, kot ju imamo mi, da jim pridigamo. Tudi če vojno dobimo in jim vsilimo svojo voljo, se nam lahko maščujejo, _ tako, da postanejo pusti,' nervozin ali pa uporniki in celo prestopniki. Zaradi teh razlogov mora vladati med nami in otroki mir, ne pa vojna. To dosežemo s tem, da jih poslušamo z vso pazljivostjo tako, da bodo otroci sklepali, da so njihova razmišljanja pametna in vredna pozornosti. Tako pridobljen občutek osebne vrednosti daje otrokom možnost, da se lažje in uspešneje znajdejo v svetu dogodkov in ljudi. Demokratična vzgoja pa vsebuje tudi omejevanja. Otrok, ki ga odgovorno vzgajamo preide zaradi pomanjkanja življenjskih izkušenj v nedovoljeno. Ko moramo nekaj prepovedati, naredimo to odločno. Prepoved izrečemo mirno tako, da bo vzbudila čim manj odpora in tako, da ne bomo ranili otrokovega dostojanstva. Najbolj učinkovite so tiste prepovedi, ki jih povemo kratko in brezosebno «Konec s televizijo*, ne pa: «ugasni že aparat, za danes si se že nagledal*; «stol je za sedenje*, ne pa: «ne stoj na stolu kot kakšno strašilo*...). Tudi pri demokratični — permisivni vzgoji in kljub najboljši volji pride med otroki in starši do napetosti. Preudarno ravnanje metodično zmanjšuje napetost preden ta vzkipi, če pa kljub temu jeza prekipi ji damo duška tako, da nam potem odle-že, da otrok stvar uvidi in, da ne prizadenemo ne sebe ne njega. Pravico imamo biti jezni, pri tem pa ne smemo napadati o-trokove osebnosti in otrokovega značaja. Svoja vznemirjena ču- stva imenujemo glasno in s pravim imenom («jezen sem, ... razdražena sem», ... «vsak hip mi bodo popustili živci*...); kadar to ne zaleže navedemo vzroke svoje jeze («naveličana sem nereda,* «v službi mi je šlo nekaj narobe zato sem huda,*); če še vedno ne zaleže, preden izgubimo «pamet» in izrečemo otroku stvari, za katere bi nam bilo potem nerodno, in bi se čutili dolžne, da se kasneje pri otroku opravičujejo, raje udarimo, kar še ne pomeni besno pretepati. To dejstvo se nam je potrdilo tudi pri otrocih v naših šolah po Krasu, ko smo z otroki obravnavali doživljanje družine, o čemer sva že v prejšnjih člankih delno poročali. 205 otrokom od prvega do tretjega razreda osnovne šole smo postavili vprašanje: «Kaj imate raje, da doma celo popoldne pridigajo, ali pa, da vas udarijo in so nato spet prijazni z vami?* Od 205 otrok nam je 97 odst. odgovorilo, da jih raje dobijo kot pa poslušajo pridige in 'žalitve. . V nekaterih primerih pa se pojem permisivne vzgoje sprevrže v pretirand 1 llnčoljevanje. Včasih se to zgodi pri preobremenjenih starših, ki skušajo nadoknaditi pomanjkanje čustvenega odnosa s potrošništvom in pretiranim dovoljevanjem. Včasih pa, pri tistih starših, ki potrebujejo otroke zato. da opravičujejo svoj zakon, ali ki vidijo v njih edini smisel svojega življenja. Ker otroci čutijo starševo potrebo po njihovi ljubezni to neusmiljeno izkoriščajo. Kolikokrat slišimo od naših otrok: «Pa te ne bom imel več rad,...». Tragedija ni v tem, da otrok grozi, marveč v tem, da se starši čutijo ogrožene in da začenjajo popuščati in mu vse dovoljevati, da ne bi njegove ljubezni izgubili. S V obeh navedenih primerih sprva ni velikih težav. Dokler so otroci majhni, so njihove želje majhne. Ko postanejo večji rastejo z njimi potrebe, ki jih starši vse težje zadovoljujejo. Ti o troci, nikoli vajeni, da bi se na kogarkoli ozirali, se začno obre govati ob vse, ne samo ob svoje starše. Taki otroci vedo samo, kako se jim želje izpolnjujejo, nikoli pa se niso naučili usklajati svoje želje z željami in pravicami sočloveka. Ruth Dirx je v svojem delu napisala: «Spoštuj očeta in ma ter... pravi četrta božja zapoved. Proti temu bi pravzaprav ne i-meli kaj ugovarjati, če bi v na daljevanju zapoved priporočala očetom in materam, naj otroke spoštujejo prav tako, kot bi želeli, da bi jih spoštovali otroci * ZDENKA PREBIL - STRANJ SONJA BAISS ITALIJANSKA TV Prvi kanal 2.00 Las Vegas: Boks Hagler — Antuofermo 12.30 I mari delLuorno 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK 14.00 Las Vegas: Boks 17.00 Fuga in mongolfiera 17.55 človek v Nilu, 2. del 18.25 Cleto Testarossa in Cicalo-ne, risanka 18.35 Izžrebanje loterije 18.40 Nabožna oddaja 18.50 Posebna oddaja iz parlamenta 19.20 Družina Smith Domači zrak, film 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.00 Fantastico: Glasbeni program v sodelovanju z Loterijo Italia, vodijo Beppe Grillo, Loretla Goggi in Heather Parisi 21.55 Potovanje Charlesa Darvvina, 4. del Ob koncu Dnevnik in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Sem jaz, William! 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 14.00 Dnevi Evrope 14.30 Odprta šola Program za mladino 17.00 Barbapapa. risanka 17.05 Fiabe incantate 17.40 Ugodja 18.15 Sereno, variabile 18.55 Izžrebanje loterije 19.00 Dnevnik 2 — Dribbling Vremenska napoved 19.45 DNEVNIK 2 — Odprti studio 20.40 Organizacija, 4. del 21.35 Zasliševanje, film Ob koncu DNEVNIK 2 -Zadnje vesti JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.30 Jakec in čarobna lučka, o-troška serija 9.40 Živa pesem natančno teh- 9.45 Tehtnica tanje 10.25 Palčki nimajo pojma 10.55 Moški 11.25 «Ta rozina dolina Rezije*' dok. 12.25 A. Tolstoj: Trnova pot 14.40 Poročila 14.45 Pokliči volka, film 15.45 Rokomet: Radnički — Stimta 17.00 Košarka: Bora c — Bosna 18.35 Naš kraj 18.45 Muppet show 19.10 Risanka 19.30 TV DNEVNIK 20.00 N. Collines: London je ntoJ 20.55 TV žehtnik 21.30 Gerardove pustolovščine, film 22.55 TV DNEVNIK 23.10 TV kažipot Koper 17.00 Košarka: Olimpia — Gibona 19.30 Oti-oški kotiček 19.50 Stičišče 19.58 Dve minuti 20.00 Risanke 20.15 TV DNEVNIK 20.30 Vlak za Yumo, film Režija: Delmer Da ves Igrajo: Glen Ford, Van Heflin. . . 22.10 Italija iz neba , 22.45 Pregled sporeda za našle®" nje dni Zagreb 14.5 Dnevi za prihodnost 15.45 Rokomet: Radnički — Stimta 17.00 Košarka: Borac — Bosna 18.45 Poezija B. V. Radičeviča 20.00 Celovečerni film ŠVICA 16.45 Družina Bleecker 18.25 Scatola musicale 19.05 Izžrebanje loterije 19.25 Scacciapensieri 20.45 II nostro villaggio, film TRSTA 7.00, 8.00, 10.00, 11.30,13.00,14.00 15.30, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.10 Jutranji almanah: «Sobotni trim in zdravniški nasveti*; 9.00 Dnevni pregled tiska; 9,05 Iz arhiva: «Helikopter», radijska igra; 9.45 Plesni orkester RTV Ljubljana; 10.05 Radijski koncei-t; 11.35 Sodobni sound; 12.00 Bom naredu sfzdice čier so včas b’le- 12.30 Pesem poje o. . .; 13.15 Glasba po željah; 14.10 Otroško okence: «Iz zakladnice slovenske mladinske literature*; 14.30 Vse lepo, vaš Peter!; 16.30 Poslušali boste; 17.05 Mi in riasba; 18.00 Kultur- ')"* 4 »»« llill »4 RADIO TRST A DANES, SOBOTA, OB 17.05 MI IN GLASBA: Revija ZCPZ v Kulturnem domu Ob sobotah predstavlja Radio Trst A v oddaji «Mi in glasba* nove posnetke. Danes je oddaja namenjena zborovski reviji, ki jo je priredila prejšnjo nedeljo v Kulturnem domu Zveza cerkvenih pevskih zborov v Trstu; seveda gre le za prerez skozi prireditev z uvodnim govorom in nastopom vseh zborov le z eno pesmijo. Celotno revijo bo Radio Trst A oddajal ob petkih januarja prihodnjega leta ob 13.20. na kronika; 18.05 «Simba», radijska igra; 18.45 Vera in naš čas; KOPER fItalijanski program) 7.30, 8.30, 9.o0, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30. 18.30, 19.30 Poročila; 7.00 Dobro jutro z glasbo; 8.32 Hi-fi magazin; 9.15 Knjiga po radiu; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 z nami je...; 10.15 Igra orkester The Salsoul; 10.32 Pesem dneva; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn svet mladih; 11.32 Horoskop dneva; 11.35 Pesmi; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Plošče tedna: 14.33 Poje Frank Sinatra; 15.00 Poslušam, poslušaš; 16.00 Istrski akvareli: 16.10 Dva glasova in en orkester; 16.32 Crash; 16.55 Pismo iz. . .; 17.00 Poslušajmo jih skupaj; IT® Glasbeni vikend. KOPER (Slovenski program) 6.30, 7.25, 13.00, 13.30, 14.30 ^ ročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 13.05 Med rojaki v zamejstvu. 13.37 Tipke, godala, pihala; l^-0. Moja generacija; 14.37 Glasben* notes, objave; 15.00 Prenos R®" 15.30 Glasba po željah; 16.00 pomorski dnevnik; 16.15 Reklame *n zabavna glasba; 16.30 Aktual"3 tema: pogovori o jeziku; 16.35 G*a sbena medigra; 16.40 Jugoton; RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13-00. 14.00, 15.00, 19.00, Poročila; 6.W' 8.50 Glasbeno prebujanje; 10-®3 Black-out; 11.00 Lo stadio dei ct>|V Lomila; 12:03 Glasba; 12.30 Prv<; drugi in. . . 13.20 Mgndo-MotoOj 13.35 Iz rocka v rock; 14.03 Se’ personaggi in cerca di bambin?S 14.25 Smo tudi mi; 15.03 Rdeč i*1 sanjski oblak; 15.45 Di costa 3 costa; 17.00 radio 1 - jazz; 1?-™ Lbrenzo da Ponte; 18.00 Objekt" Evropa; 18.35 Un'edicola tutta P*1; noi; 19.15 Prisluhni, večeri se-' 19.20 Disco contro. . .; 20.00 D? ber večer zdravnik; 20 30 Bla"* out; 21.30 Glasba iz Ul. Asiag0 7; 22.15 Italijanski jazz; 23-®® Preden zaspiš, draga! RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 11.00, 12.30, 13.3®' 15.30, 16.30, 17.30, 19.30 Poročilu: 6.00 8.45 Sobota in nedelja; ®-®^ Una carriera sentimentale; 9-3" Tradotta e abbandonata; 10.12 corrida; 11.00 LP plošče; 12-43 Alto gradimento; 13.40 Sound Track; 15.00 Giuseppe Tarti"" 15.40 Hit Parade; 16.37 In Co" cert!; 17.55 Obličje, radijski ode" 19.50 Prego gradišče un po riflusso?; 21.00 Koncert z Rimu: 23.10 Soft mušic. LJUBLJANA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00 11.00, 12 ®®; 14.00, 15.00, 19.00 Poročila; Dobro jutro, otroci!; 7.30 Iz naši® sporedov: 8 08 Pionirski tednik: 9.05 Z radiom na poti; 10.05 So botna matineja; 11 05 Zapojmo P* sem; 11.20 Po republikah in P? krajinah; 11.40 Zapojte z nam" 12.10 Godala ritmu; 12.30 Km3, tijski nasveti; 12.40 Veseli doma"' napevi; 13.00 Danes do 13.00; 13 Obvestila in zabavna glasba; 13 3® Priporočajo vam. . .; 14.05 Glasbe na panorama, 14.55 Minute za E” S 8 & S §i | 8 Bob Woodward Carl Bernstein 1 mornv PADEC 44. Prevedel Dušan Dolinar Gre za vprašan je časa, za posebno točko v toku zgodovine, na kateri so zdaj. Demokrati in tisk sodelujejo, da bi ga stisnili za vrat. Podedoval je vodilni položaj, ki je bil že mnogokrat grajan, Kennedy in Johnson pa sta ga očitno zlorabljala. Toda liberalci in tisk ga sovražijo in tako se pravila igre spreminjajo, njega pa bi rada prisilila, da bi plačal račun. Priceu se je zdelo, da bi se predsednik rad samo na nekakršen način zahvalil svoji družini in drugim za podporo. Toda to mu očitno ni šlo dobro od rok. Buchanan si je mislil, da je stari utrujen, poleg tega pa ne nese dobro pijače, še zlasti ne, kadar je izčrpan. Go!dwater je naslednjega dne telefoniral Harlowu. -Ali je predsednik ob pamet?* «Ne. Pijan je bil.* Golwaterja je to prepričalo samo napol. Harlow mu je rekel, češ predsednik svojim gostom pač toliko zaupa, da je dvignil vizir in odložil ščit. «Bar-ry, to je vendar največ, s čimer lahko pokaže naklonjenost predsednik Združenih držav.» Dejal je še, da je zelo zdravo, ker je Nixoh sposoben takšnih reči. Haig se ni strinjal s tem vtisom. Predsednik je pil več kot običajno, pozno ponoči je telefoniral Haigu in drugim. Bil je pretirano razburjen, poln strahu in stiske, ni in ni maral odnehati. Ljudje, ki so dobro poznali Nixona, so vedeli, da ne prenese več kot kozarec pijače. Med predvolilnimi kampanjami je preudarno spoštoval sklep, da se ne bo alkohola niti dotaknil. Toda zdaj je ob preštevilnih popoldnevih začenjal popivati z Rebozom v pisarni. Naslednje dneve je prihajal v pisarno pozno, včasih šele opoldne. Haiga je skrbelo, da ne bi tega zvedeli novinarji, in je zato prepovedal zapisovati, kdaj predsednik odhaja iz rezidence na delo. Pomočnik finančnega ministra William E. Simon, ki je decembra pogosto videval Nixona, je mnogokrat opazil, da je predsednik omotičen. Simona je spominjal na navito lutko, ki mehanično dela gibe. a čisto nič ne ve, kakšen pomen imajo. Nixon je bil čedalje bolj podvržen hipnim spremembam razpoloženja, bil je zdaj ves v ognju, zdaj ves potolčen, izmenoma veder in pobit. Takšnega se je kazal zlasti med nočnimi telefonskimi pogovori. V pogovorih s Haigom je na primer glasno ugibal, ali je vredno izpostavljati se in se bojevati, potem pa spet prisegel, da ga ne bo nihče spravil s požolaja. Zanašalo ga je zdaj v to, zdaj v drugo stran. Moji nagibi so sumljivi, je govoril predsednik; vsi mogoči ljudje mi ne verjamejo niti besedice. Morda bi pa moral odstopiti. Kaj si Haig zares misli? Ali naj odstopi? Ne, mu je vsakokrat odsvetoval Haig. Nixon je o tej možnosti razpravljal tudi s člani svoje družine, če bo prišlo do tega, je govoril, da bi moral i-zročiti še več trakov, bom vse preostalo sežgal, potem pa šel. Samo takšna možnost za protest mi še ostane. Predsedniški funkciji jemljejo vso moč, to pa gre v škodo meni in mojim naslednikom. Mož Nixonove hčere Julie, David Eisenhovver, ni vedel, ali predsednik misli resno, ali pa si samo daje duška in izziva sorodnike, da bi ga podžigali v boju. Takšno govorjenje je Davida spominjalo na predsednikove pripombe o udeležencih pohodov za mir, ki so v letih 1999 in 1970 korakali okrog Bele hiše. Tedaj je Nixon govoril članom svoje družine, da bo vsak hip poklical policijo in ji ukazal,' da z Elipse za Belo hišo očisti tisoč in tisoč demonstrantov, prav vse do zadnjega. Toda v resnici ni tega nikoli storil. s trakov, in se zaobljubil za svetlo prihodnost Toda xon ne bo nikoli zmogel javne spovedi. Ponosen je, ^ takega bi ga zlomilo. Haig je vedel, da je Kissinger že predlagal nekaj podobnega. Ziegier je misel zavrnil, re' koč: «Priznanj e je sranje.* Sredi decembra je začel Pat Buchanan po Haigove*11 naročilu pregledovati prepise s trakov. V surovi obli141 so delovali že kar uničujoče. Toda Buchanan je bil Pr® pričan, da jih bo nekako že mogoče uporabiti za podpc*r° misli o Nixonovi neposredni nedolžnosti in za oblateni0 Johna Deana. Buchananu se je posrečilo odkriti dve p"eci| nosti za predsednika. Trak s 15. septembra 1972 je dni® le malo neposredne opore Deanovi trditvi, češ da je b" predsednik tedaj dejavno zapleten v prikrivanje resnic0. Poleg tega je bilo iz vsebine trakov razvidno, da De glavnega dela svojih razodetij ni povedal predsednik11 13. marca, kakor je trdil sam, temveč 21. marca, kakor je trdil Nixon. Minusov je Buchanan našel obilo: ves totl pogovorov, izrazoslovje in seveda bistvo pogovora z 2l; marca, kar je bilo od vsega najhujše. Ko je Buchanan bi-91 OSMO POGLAVJE Trakovi so bili že pri Sirici. Samo nekaj časa je moralo še miniti, pa naj bi na procesu postali javna last. Haig je hotel objavi njegove vsebine na vsak način od-krinkati ostrino in prijeti zadevo tako, da bo prišla kolikor mogoče v ospredje predsednikova plat medalje. Za Nixona bi bilo najbolje, če bi javno priznal, kar bo že tako postalo očitno — če bi prevzel odgovornost za napake iz preteklosti, priznal zlorabe, ki jih dokazujejo posnetki prepis tega pogovora prvič, se mu je kar ustavljalo. tf1" xon je predlagal, kako naj bi obvarovali zaroto pred r»z' kritjem in zadostili izsiljevalskim zahtevam vlomilcev. Seveda pa je Buchanan presojal trakove predvsem P° merilu, kako bo objava njihove vsebine vplivala na predsednikovo razmerje z javnostjo. Sam pri sebi je verjel-da je v skrajni posledici možno preživeti prav vse ^ spomnimo se samo uspeha izjave z dne 22. maja. Če bomo z množičnimi občili ravnali pravilno, bo škodo mogO' če skrčiti na kar najmanjšo mero. ^evropskega klubskega ko-*ega tekmovanja za pokal av>. v katerem je bila zasto-C* ena italijanska ekipa (Si-iz Bologne), jugoslovanske tj. p Pa sta branili kar dve moš-■ t; sna iz Sarajeva in Partizan £°grada. l tri ekipe, ki so resnici na Nastopale v lahkih skupinah, tudi po predvidevanju uvrsti-' hnalni del. j^jčani so nepremagani kon-stope v B skupini. Le pri Bratislave so naleteli na •tov ^.žave’ vseeno pa so čosič ij|/ariši brez vsakršnega napora %,at . premagali češkoslovaške ijrgjj arJe in dvakrat so tudi nadleg luksemburško moštvo Siarta ft ange. Bolonjski klub že nekaj Oj j ari na sam evropski vrh. Le-^/Ha tako edinstveno priložnost, ^ lzkaže tudi v najkakovostnej-Iju evropskem klubskem tekmova- Sij Z® vstopa v finalni del z e-j%mazom’ 'n to proti presenet-l' .z11 moštvu Levskija iz Sofije. ^.Vratnem srečanju pa so Ta-^ avi varovanci vrnili Bolga-0 za drago in so se tako v Hi v finalni del. ii>ajski Partizan je tudi brez ;%te^a P°trdil svojo premoč v ik,"11. E in nepremagan vstopil v a° na.jtx>l.ji>ih». Tudi Dalipa-doprinos je bil doslej skro-lejij, Sfij so popularnega «Prajo» ta® poškodbe. Z Dalipagičem v *VS' tormi bo Partizan za vse tekmece zelo trd oreh. 4*jv 1 Uvrstila tudi Makabi iz Tel je l? in Real Madrid, medtem ko stanje v skupini F izredno fes!Jjen° do poslednjega kola. Na-ij se je le uvrstil Den Bosch % ^Morski dnevnik ŠPORT ŠPORT ŠPORT 1. decembra 1979 KOŠARKA FINALNI DEL POKALA PRVAKOV JUGOSLAVIJA Z DVEMA EKIPAMA ITALIJO BO ZASTOPAL SINUDYNE Gajevska Bosna bo skušata obraniti evropski naslov ■ Partizan brez ftčanoviča, a z Dalipagičem - Boionjčani za prodor v evropski vrb Končal se je izločilni del najvaž- bo Grosa, ki je nenadoma zbolel in se mora zato odpovedati svojemu prvemu tekmovalnemu nastopu v tem letu. Med Italijani naj omenimo še Gustava Thonija, za katerega bo to že dvanajsta smučarska sezona v italijanskimi državni reprezentanci. Jugoslavijo bosta zastopala Križaj in Strel, za katera pravijo, da sta v dobri formi in bi se morala zato izkazati. SMUČANJE INNSBRUCK - Prof. Frank Ger-stenbrandt, direktor nevrokirurške klinike v Innsbrucku, je izjavil, da se zdravstveno stanje mladega italijanskega smučarja Leonarda Davida polagoma izboljšuje. David se je prebudil iz globoke nezavesti, prepoznava mater in je lahko gledal tudi televizijo. Po zdravnikovi izjavi a ne bo mogel zapustiti'klinike še tako kmalu, saj bo lahko minilo do okrevanja tudi nekaj mesecev ali celo leto. del večjih težav sta se v final- Ca ‘Sto število točk kot UBSC RAF in Le man Mans, a ,®lno boljšo prednost v koših. bJDl ZADNJEGA KOLA SKUPINA A Sarajevo (Jug.) - Levski vfrtak Sofija (Bol.) 110:89 lestvica l^na 6 ( + 13), Levski 6, Zama- CV' ' Bosna. L,. SKUPINA B (u^ne Bologna (It.) - Siarta Ber-It^fe (Luks.) 84:53 SirTCna lestvica "odafilO 0 (ZRN) 120:75 |afna lestvica Madrid 12, Crystal Palače ; > AVAdui iu i£, ra letvic Jf^erkusen 4; Stevensgarde 0. M” Real Madrid ,kh. SKUPINA D lu« 1 Tel Aviv (Izr.) - Aris So-(Gr.) 111:78 j.!1 Istanbul (Turč.) - Dinamo K^arešta (Rom.) vHcna lestvica Stn ^abi io, Aris in Dinamo 6, Pil- ^VaT: Makabi SKUPINA E jj.+ari Beograd (Jug.) - Honved (r^mpešta (Madž.) 104:88 )> "riia lestvica ',^>zan 12: Partizani Tirana 4; jiln Honved Budimpešta 2. Alep vezani imata tekmo manj. Partizan Beograd n „ SKUPINA Bosch (Niz.) - Le Mans (Fr.) j 94*65 (hC, Dunaj (Av.) RAF Bruselj i,°ol.) 115 ■ 93 nična lestvica Bosch 6 (1,162), UBSC Du-HL? (0,959), Le Mans 6 (0,955), K Bruselj 6 (0,952). a*-: Den Bosch Pokal prvakinj ^®I POVRATNIH SREČANJ L. . OSMINE FINALA //'and (Niz.) - ABC Donau Du $ (Av.) 107:59 V Bejerland j .'B Leverkusen (ZRN) - Elizur g1 Aviv (Izr.) 74:55 Leverkuzen Praga (ČSSR) - Destelber (Bel.) Ckjp-: Sparta Praga (?bont Ferrand (Fr.) >P.) Val-: Clermont 81:40 Vigo 68:51 NAMIZNI TENIS KRAS BO DREVI POČIVAL Državni prvak AGMA Marano odstopil Krasova dekleta so se zelo vestno in skrbno pripravljala na prvi domači prvenstveni nastop namiznoteniške A lige, ki bi ga morala opraviti dnevi v Nabrežini proti državnemu prvaku AGMA Marano. Vendar pa je ta tekma v zadnjem trenutku odpadla, ker je včeraj zjutraj dobil Kras uradno brzojavko, s katero namiznoteniška zveza sporoča, da je AGMA Marano odstopil iz prvenstva. To pa pomeni, da si je Kras na najlažji način, brez i-gre, zagotovil prvi prvenstveni par točk. S športnega vidika je res velika škoda, da ni ekipa iz Marana branila svojega naslova, ker sta jo zaradi finančnih nesporazumov zapustili dve ključni igralki, vendar pa je ta «forfait» prav prišel Krasove-mu moštvu: prvič, ker bo tako le ena ekipa nazadovala iz lige in bo zato naloga slovenskih igralk veliko lažja, drugič pa, ker se bo Kras izognil dolgemu gostovanju v Neapelj in tako omejil svoje finančne izdatke. B.S. SMUČANJE LAUSANNE - Lise Marie More-rod, bivša smučarska svetovna prvakinja, se vrača k tekmovanju. 23-letna švicarska smučarska je utrpela lani v prometni nesreči hude poškodbe. Po tragičnem dogodku je ležala nekaj tednov v nezavesti, v bolnici pa je morala ostati 6 mesecev. Zdravniki so sedaj ugotovili, da je Morerodova popolnoma okrevala in da lahko začne spet smučati. Smučarka bo tako začela s pripravami in bo lahko kmalu spet nastopala s švicarsko reprezentanco. TENIS MELBOURNE — Ameriška teni-sarka Billie Jean King, favoritka pa odstopu Goolagongove, in Avstralka Dianne Fromholtz, sta v četrtfinalu izpadli iz ženskega teniškega turnirja v Melbournu. Kingovo je premagala Romunka Virginia Ružiči s 7:6, 6:0, From-holtzovo pa Čekoslovakinja Hana Mandlikova s 6:1, 6:3. V 2. AMATERSKI LIGI JUTRI DERBI ZARJA-BREG Vesna, Primorje in Primorec igrajo v gosteh - V 3. amaterski ligi na sporedu tri zaostale tekme - CGS verjetno zimski prvak DOMAČI ŠPORT 2. AMATERSKA LIGA Po nedeljskem izredno izenačenem kolu (od osmih tekem se je kar šest končalo z neodločenim izidom) bo jutri na vrsti 12. kolo, v katerem bo osrednje srečanje tekma med Campanellami in S. Marcom. Na sporedu pa bo tudi osmi derbi tega prvenstva, in sicer Zarja -Breg, izid katerega pride v poštev tudi za lestvico Primorskega dnevnika. Zaule — Vesna Križani bodo gostovali pri moštvu Zaule, ki v tem prvem delu prvenstva, ki se izteka, prav gotovo ni izpolnilo pričakovanj. Tržačani so doslej zbrali le sedem točk: pet remijev, ena sama zmaga (1:0 proti Libertasu) in le pet danih golov jasno priča, da je napad največja hiba ekipe Zaule. Kljub temu pa se je doslej najbolje izkazal ravno e-den od napadalcev, in sicer srednji napadalec Milanese, ki je dal tri gole. To naj bo opomin za branilce Vesne, ki bodo morali paziti posebno nanj. Res je sicer, da je Vesna prav v zadnjih nastopih nekoliko odpovedala v obrambi, vendar smo prepričani, da jim napad Zauleja ne bi smel delati posebnih preglavic, posebno zato ne, ker se je Vesna v gosteh doslej vedno dobro znašla (klonila je le proti močnemu Libertasu): menimo, da se bodo Križani vrnili domov vsaj s točko. Zarja — Breg Zarjani so po dolgi suši, ki je trajala kar'817 minut, v nedeljo vendarle prišli do drugega prvenstvenega zadetka, oziroma prvega, če upoštevamo, da je prvi zadetek Zarje v bistvu avtogol. Čeprav so Ba-zovci še vedno na repu lestvice, jim je nedeljski zadetek Dana le dvignil moralo. Novi trener Vojko Križmančič seveda upa, da se bo moštvo jutri dobro odrezalo, čeprav se zaveda, da ne bo lahka naloga spraviti na kolena Breg. Brežani, ki so se v tem delu prvenstva iz- ................................iiiiiiiiiiMiitiiiiiiiiinilMIiiitlllliiliiniiiiiiiiii««™«*.. rmm.MW DANES IN JUTRI DVA DERBIJA KADETI: KONTO VEL - POLET MLADINCI: JADRAN - BOR .....•**“““ - mmnq ,,rc V D .ligjLbo Jadran igral proti presenetljivemu Cervignanu D LIGA Cervignano — Jadran NASPROTNIK: Cervignano je največje presenečenje prvega dela prvenstva. Ekipa, ki je po pričetem prvenstvu zamenjala gori.ški Tigers, ki se je nastopu odpovedal zadnjem trenutku. Kljub temu so se izkazali Furlani kot zelo solidna ekipa, ki predvaja hitro igro in se odlikuje z zelo točnim metom Na j večja h'ba te ekipa pa je pomanjkanje višine, kar ji onemogoča učinkovito igro pod košema. Med posamezniki gre omeniti točnega Zanutela. v prejšnjih letih vedno slavili, tudi v jutrišnji tekmi so seveda favoriti, saj razpolagajo z višjo in bolj homogeno ekipo. B SKUPINA Bor — Servolana NASPROTNIK: Servolana sodi med velike favorite za končno zmago. Tudi v tem prvenstvu sta Servolana in Alabarda združili svoje sile. Večina igralcev je za leto mlajših od norme, so pa visoki in hitri. Med posamezniki- Prodan, Žiberna, Mucchiut, Tonut in Dapas. FORMA: borovci se počasi uigrava jo in (kot nam je dejal trener FORMA: Jadran, kljub krajšim i Perko) prikazujejo vedno biljso igro ali daljšim pavzam, se pridno bli- \ Servolana pa je doslej v dveh tek ža cilju, to je prestopu v skupino.! mah dvakrat pregazila svoje nase bo borila za C 2 I go: za isti; ' .-n-Anske. Vsekakor so trenutno cilj se bori tudi Cervignano, pa Škedenjci v boljši formi. ^OOMET JUGOSLOVANSKl POKAL frnajja Sarajeva liw °kviru jugoslovanskega nogo k /6§a pokala je včeraj Sarajevo J+Hgujevcu premagalo Radnič-lL3:2 (3:0). Sr113 ie Hilla dokaj lepa in raz-J,va. naposled pa so le zaslu slavili Susič in tovariši. JCANJE ' ^NEs IN JUTRI V LlVltiNU Pričetek mednarodne smučarske sezone V^IGNO (Sondrio) - S tekmo-kj Leth v slalomu in veleslalomu. danes in jutri v Livignu. se %!nia mednarodna smučarska se-a v moški konkurenci. Prijavilo ki36 120 smučarjev iz raznih držav, sL predstavljajo svetovno smučar- iuj.Hlito. Seveda bosta prisotni tudi Jugoslavija. * Vilo 30 zastopalo kar lepo šte-SRiučarjev, med katerimi pa ne čeprav se bo moral še pošteno potruditi. Ekipa je trenutno v dobri formi, saj je v zadnjih nastopih kar trikrat zapored slavila. PREDVIDEVANJE: obe ekipi bosta odločno startali na zmago, zato bo verjetno tekma za Vahčeve varovance zelo težka Kljub temu je Jadran še vedno favorit. PROMOCIJSKO PRVENSTVO CUS — Bor NASPROTNIK: CUS je po dveh kolih s Stello Azzurro še edina nepremagana ekipa. Kot običajno so študentje startali s polno paro, proti koncu prvenstva pa ponavadi dokaj popustijo. Standardni igralci so tudi letos isti kot v prejšnjih prvenstvih (Magrini, Nisi, Janou-šek), nevarni pa so predvsem zaradi njihove uigranosti. FORMA: CUS je doslej imel lažja nasprotnika, oba pa je odpravil s precejšnjo avtoriteto. Borovci pa so doslej zaigrali pod svojimi sposobnostmi in edino Žerjal je dokazal. da je v zadovoUivi formi. PREDVIDEVANJE: tradicija govori v prid Štokljeve ekipe, univerzitetniki pa so v boljši formi. Izenačen dvoboj. Kontovel — Grandi Motori NASPROTNIK: verjetno najslabša ekipa v prvenstvu. Sloni na nekaterih veteranih, ki igrajo košarko že nekaj desetletij (tokrat pa ne bo nastopal Weis, ed?n najstarejših v prvenstvu sploh). Od novih sil bi omenili branilca Potocca. FORMA: Kontovelci so po nerodnem domačem spodrsljaju z milj-premagali Edero, ki je v prvem kolu brez težav odpravila prav ekipo Grandi Motori. PREDVIDEVANJE: slavje Kon-tovelcev, brez nobenih težav. KADETI A SKUPINA Kontovel — Polet FORMA: obe ekipi sta doslej z doseženimi izidi zadovoljili. Kontovelci so, kljub ne preveč blesteči igri osvojili dve zmagi ter bili častno poraženi od enega izmed favoritov, ekipe SGT. Poletovci pa so dvakrat izgubili, niso pa kar tako vrgli puške v koruzo. V Tav čarjevi ekipi nastopajo namreč izključno igralci, ki so za leto ali več mlajši od norme. PREDVIDEVANJE: Kontovelci so PREDVIDEVANJE: minimalne možnosti za borovce, rtasprotnik je tokrat premočan, MLADINCI Jadran — Bor FORMA: ekipi sta v prvem delu prvenstva, ki se je zaključilo pred dvema tednoma, dosegli vsaka po eno zmago in sta trenutno skupno s Servclano na zadnjem mestu razpredelnice. Vsekakor ne moremo reči, da sta izpolnili pričakovanja. PREDVIDEVANJE- izenačen dvoboj, kot že v prejšnji tekmi, ko so tesno zmagali jadranovci. NARAŠČAJNIKI Don Bosco — Bor NASPROTNIK: glavni favorit prvenstva, razpolaga z visokimi in hitrimi igralci. Večina jih že igra skupaj več let (izstopata predvsem Cova in Mancini), letos pa je k salezijancem prestopil še bivši Li-bertasov igralec Vodarič. FORMA: borovci nastopajo v prvenstvu le zato, da bi si nabrali nekaj izkušenj: v prvi tekmi so bili visoko poraženi. Don Bosco pa je že v prvih dveh kolih pospravil štiri točke, odpravil pa je tudi nevarno Alabardo. PREDVIDEVANJE: zhragal bo Don Bosco, upati je le, da bodo borovci zadržali pasivo. Alabarda — Kontovel NASPROTNIK: tradicionalni nasprotnik Don Bosca za zmago v prvenstvu. Svoje adute ima v Givan niniju in Bobicchiu, ki sta najboljša strelca ekipe. FORMA: Kontovelci so prijetno presenetili v Miljah, ko jim je za las ušla zmaga. Alabarda pa ni doslej povsem prepričala, saj je po porazu z Don Boscom le s težavo premagala sicer nevarni Ferro-viario. PREDVIDEVANJE: vse govori v prid domače ekipe, čeprav niso Kontovelci povsem brez možnosti. DEČKI Sokol — Inter 1904 NASPROTNIK: Inter ne razpolaga z izrednimi talenti, lahko računa pa na nekatere solidne igralce kot so Guastini, Di Biagio (ta dva sta že več let v tem društvu), Pema in Corsi (ki sta letos prestopila od Libertasa). FORMA: Inter je dvakrat zmagal, kazali zaradi odločne igre, si ob jutrišnjem derbiju ne delajo velikih problemov. Prepričani so, da bodo znali zaustaviti enajsterico Zarje, ki bo po vsej sili iskala celoten izkupiček. Baxter — Primorje Primorje, ki je v četrtkovi prijateljski tekmi visoko premagalo moštvo iz Dvorov nad Izolo, bo gostovalo pri novincu lige Baxterju. Kot za vsako ekipo, ki gre v goste, je seveda tudi za Primorje prva skrb ta, da neporaženo zapusti i-grišče. «Rdeče-rumeni» pa bodo morali zaigrati dokaj učinkovito, saj je enajsterica Baxterja dokazala, da je kos vsakemu nasprotniku. V svojih vrstah imajo Tržačani nadarjenega napadalca Maiorano, ki je doslej dosegel kar šest od skupno devetih golov. Branilci Primorja bodo morali zato posebno pažnjo posvetiti zlasti temu napadalcu. Kar zadeva postavo Primorja, menimo, da ne bo bistvenih sprememb. Morda bo edina novost vključitev napadalca Rustje, ki je bil dolgo odsoten. Rosandra — Primorec Po dveh zaporednih porazih na domačih tleh gredo Trebenci v goste k ekipi, s katero si delijo 13. oziroma 14. mesto na začasni lestvici, To jasno kaže, da je položaj obeh moštev dokaj kritičen, zato se predvideva oster boj za točko. Rosandra je doslej le enkrat zmagala (1:0 proti Giarizzolam). Če pa pogledamo na lestvico golov, lahko u-gotovimo, da je Rosandra dala le šest, prejela pa 14 zadetkov ter je zato na slabšem od Primorca, ki je dal 9 in prejel 13 golov. Se bodo torej igralci Primorca, na katere leti največ obtožb za slab položaj ekipe, vendarle razigrali proti šibki obrambi Rosandre? 3. AMATERSKA LIGA V 3. amaterski ligi bodo odigrali tri zaostale tekme, ki so jih prekinili v sedmem kolu, in sicer Inter TS - CGS, Edera - Aurisina ter Gaja - S. Luigi. Gaja — S. Luigi Po nedeljski prepričljivi zmagi nad Sistiano ima jutri Gaja spet priložnost, da izboljša položaj na lestvici. Gajevci sprejmejo v goste enajsterico S. Luigi, ki ne bi smela delati preglavic «zeleno-rume-nim», vsaj sodeč po dosedanjih re zultatih. Gaja ima torej priložnost, da osvoji celoten izkupiček in s tem zniža zaostanek za drugouvr ščenim Krasom le na tri točke (Kras jih ima sedaj 15, Gaja pa 10). CGS pa ima realne1 možnosti, da premaga Inter TS in s tem osvoji naslov zimskega1 prvaka.- B. R. ekipa Adrie v postavi čok, Godnič, Lenisa. Petelin in Ruzzier, ki bo skušala potrditi uvrstitve iz prvih dveh tekmovanj. Največje možnosti za uspeh ima Petelin, ki starta na uvrstitev med prvo peterico, in je za to tudi dobro pripravljen po vrsti treningov na težki progi v Lonjerju, kjer bo na sporedu peta dirka za trofejo «A1 Fogolar*, in sicer prihodnjo nedeljo. GIMNASTIKA FORT WORTH - Od jutri do 9. decembra bo v Fort Worthu, v zvezni državi Texas, svetovno gimnastično prvenstvo. Tekmovalo bo 635 tekmovalcev iz 33 držav, med katerimi so se prijavile tudi Kitajska, Kuba, SZ in druge vzhodnoevropske države. KOŠARKA Visoka zmaga borovcev V okviru priprav na jutrišnjo prvenstveno tekmo proti ekipi CUS je Borova članska košarkarska ekipa odigrala trening tekmo s Sco-gliettom in zmagala s 102:78. Borovci so bili takole uspešni: Klobas 42, Race 24, Perco 4, Ra-žem 8, Marsich 2, Vatovec 8, Pegan 4, Krečič 8, Canciani 4. Nedeljsko košarkarsko tekmo prvenstva A-l lige med Arrigonijem iz Rietija in Isolabello so anticipirali na 14.15, da bi omogočili televizijski prenos. SNEŽNE RAZMERE Nevejsko sedlo 40 cm Kanin 160 cm Piancavallo 30 cm Kranjska gora 15 cm Vogel 90 cm Pokljuka 40 cm Krvavec 50 cm DANfcS SOBOTA, 1. DECEMBRA 1979 NOGOMET KADETI 14.30 na Proseku Opicina Supercaffe - Breg CICIBANI 15.30 na Opčinah Opicina - Primorje KOŠARKA D LIGA 20.30 v Cervignanu Cervignano - Jadran MLADINCI 17.00 v Dolini Jadran - Bor NARAŠČAJNIKI 17.30 v Trstu. Ul. delllstria Don Bosco - Bor DEČKI 15.30 v Nabrežini Sokol - Inter 1904 PROPAGANDA 15.00 na Kontovelu Kontovel - Don Bosco B ODBOJKA MOŠKA B LIGA 19.00 v Trstu, Monte Cengio Bor Jik Banka - Venturato TV ŽENSKA B LIGA 18.00 v Mantovi Pallavolo Volta - Bor Intereuropa MLADINKE 20.30 v Nabrežini Sokol - II Modulo * # * 18.00 na Proseku Kontovel - Sloga • * * 16.00 v Trstu, Zandonai Vollcy club - Breg JUTRI NEDELJA, 2. DECEMBRA 1979 KOLESARSTVO CIKLOKROS 10.30 v Castionsu Nastopa tudi Adria NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Žavljah Zaule - Vesna « # • 14.30 v Bazovici Zarja - Breg * * * 14.30 v Trstu, Sv. Sergij Baxter - Primorje 14.30 V Dolini Rosandra - Primorec 3. AMATERSKA LIGA 10.30 na Padričah Gaja - S. Luigi 14.30 v Marianu Mariano - Juventina PRIJATELJSKA TEKMA 10.30 v Repnu Kras - Jadran (Dekani) ZAČETNIKI 9.00 v Trstu, Ul. Flavia Giarizzole - Primorje * * # 10.30 v Dolini Breg - Chiarbola B NAJMLAJŠI 10.30 v Vidmu Donatello - Primorje NARAŠČAJNIKI 10.00 v Trstu, Kampaneie Campanelle - Primorec * * » 9.00 v Dolini Breg - Don Bosco * * * 9.00 v Križu Vesna - Olimpia * # # 10.30 v Bazovici Zarja - Giarizzo'e KOŠARKA PROMOCIJSKO PRVENSTVO 11.00 na Kontovelu Kontovel - Grandi Motori * * * 11.00 v Trstu, Ul. Monte Cengio CUS - Bor KADETI 9.30 na Kontovelu Kontovel - Polet * * * 9.00 v Trstu, stadion «1. maj* Bor - Servolana NARAŠČAJNIKI 17.00 v Trstu. Ul. della Valle Alabarda - Kontovel DEČKI 11.00 na Greti Saba - Bor * * # 11.00 na Opčinah Polet - Don Bosco PROPAGANDA 9.30 v Skednju Servolana - Bor ODBOJKA DEČKI 11.30 v Trstu, Galilei Inter - Bor lilllllililliiiiiiillilMliiiiiiliiiiilliiHiiiiiiiiiiiiiintiiiiiintiillllllllllllllllliiillllllllilllillillllllillllllllllllililliUiiiilliiilUHIMUliiiliiiiiliiililiHiiiimiiiiiiiiiiliiiiiillllB ODBOJKA V 2. ITALIJANSKIH LIGAH Start obeh Borovih šesterk Moški bodo danes v prvem kolu igrali doma proti ekipi Trevisa, medtem ko se bodo ženske podale na težko gostovanje v Mantovo a proti slabšima ekipama, kot sta Ricreatori in Saba. Sokol pa je v prvem kolu zelo dobro igral proti močnim borovcem. PREDVIDEVANJE: Nabrežinci znajo pripraviti presenečenje. Saba — Bor NASPROTNIK: Saba bo predvidoma zasedla eno izmed zadnjih mest na končni razpredelnici, v lanskem prvenstvu ekipa sploh ni nastopala. Najbolj se je v prvih srečanjih izkazal Ligut. FORMA: Saba je dvakrat odšla poražena z igrišča, borovci pa so v prvih kolih prikazali preveč indi vidualno igro. PREDVIDEVANJE: seveda so Me-sesnelovi fantje favoriti. Polet — Don Bosco NASPROTNIK: Don Bosco je ena močnejših ekip prvenstva in ima v svojih vrstah nekatere zelo perspek tivne igralce, kot so playmaker Pi strin ter krili Cottiga in Giordano, Naj povemo, da je lani ta ekipa dosegla drugo mesto v Italiji. FORMA: poletovci nastopajo v glavnem z mlajšimi igralci in imajo povsem drugačne cilje kot Don Bosco, ki se trudi, da bi ponovil usoeh zadnjega leta. PREDVIDEVANJE: poletovci bodo skušali zapustiti kar najboljši vtis, drugače so brez vsakih možnosti. PROPAGANDA Kontovel — Don Bosco B NASPROTNIK: ne vemo še, ali ie to prva ali druga ekipa Don Bosca, zato zaenkrat še ne poznamo niene moči. FORMA: na sporedu bo prvo kolo, kaj sta ekipi zmožni, bo razvidno šele na igrišču. PREDVIDEVANJE: če je to druga ekipa Don Bosca, bi Kontovelci lahko odnesli prve točke. Servoiana — £or NASPROTNIK: Servolana naj bi bila med boljšimi ekipami v skupini. Še predvsem je nevaren branilec Trimboli. FORMA: borovci se redno pripravljajo že od septembra dalje, pokazali pa so v primerjavi z lanskim letom lep napredek. PREDVIDEVANJE: škedenjci so favoriti, verjetno pa bodo naleteli pri Canciandjevih varovancih na trd oreh. Marko CIKLOKROS JUTRI V CASTIONSU Petelin juriša na visoko uvrstitev Dirke v ciklokrosu za «Trofejo Al Fogolar* se vedno bolj razvnemajo, saj .je borba za prva mpsta postala izredno ostra. Za to je po skrbel Baratin iz Veneta, ki je prekrižal račune deželnemu prvaku Novelliju, ki je bil že prepričan o ponovitvi lanskega uspeha, ko mu je uspelo osvojiti končno zmago. Letos sicer ni borba za črva mesta tako ostra kot lani. ko je med drugimi številnimi udeleženci nastopil tudi svetovni prvak v cestnih vožnjah Giacomini, kljub temu pa so borbe za uvrstitve bolj zanimive zaradi večje izenačenosti tekmovalcev pa tudi zaradi boljše kvalitete nastopajočih. V tem tretjem letu dirk v ciklokrosu se je ižka-zalo, da je ta športna disciplina požela veliko odobravanje med deželnimi kolesarji in rezultati se vidijo nato med letom zaradi boljše pripravljenosti nastopajočih. Jutri se bo karavana ciklokro sistov preselila v Castions pri Pal manovi, kjer bo ob 10.30 na sporedu 24 km dolga krožna dirka, precej lepa za gledalce, ki lahko sle dijo celotnemu poteku proge, manj zanimiva za tekmovalce, ki bodo morali voziti po kamenju v kamnolomu med kupi gramoza. Vsekakor pa ni proga tako naporna kot prej šnjo nedeljo v Čedadu, bolj bodo prišli do izraza hitri kolesarji, saj se precej kilometrov prevozi po asfaltu. Tudi tokrat bo nastopila HOKEJ NA LEDU V PRIJATELJSKIH TEKMAH Dvojna preizkušnja za «azzurc» in «plavc» BOČEN — Članski reprezentanci Italije in Jugoslavije bosta jutri in v nedeljo odigrali dve prijateljski srečanji. Jutrišnja tekma bo v Boc-nu ob 21. uri, medtem ko bo nedeljsko srečanje v Brunecku ob 20. uri. Jutri in v nedeljo pa se bosta v prijateljskih tekmah pomerili tudi mladi reprezentanci «azzurrov» in cplavih*. Jutri bosta ekipi igrali v Asiagu, v nedeljo pa v Allegheju. Avellino - Juventus 2 Bologna - Lazio X Cagliari - Inter 1 Milan - Udinese 1 Perugia Ascoli X Pescara - Napoll X Roma - Fiorentina X Torino - Catanzaro 1 Atalanta - Como X Bari - Taranto 1 Sambenedett. - Verona X Triestina - Cremonese 1 Catania - Nocerina 1 X 2 1. — prvi drugi 2. — prvi drugi 3. — prvi drugi 4. — prvi drugi 5. — prvi drugi 6. — prvi drugi 2 X 1 2 X 1 1 X 1 X 1 X (oinficriteif Potem ko je že, st^kJ,o ..(^bpjjc^-sko prvenstvo v višjih ligah, in sicer vs A-l in A-2 v obeh kategorijah/ se danes pričenja prvenstveni boj za točke še v ženski in moški B ligi. V tej konkurenci bosta letos spet igrali obe šesterki ŠZ Bor. To je nedvomno velik uspeh in zadoščenje, kot tudi še toliko večja obveznost. Prav nič ne pretiravamo, da je Bor med redkimi izbranci v Italiji,, ki ima moško in žensko e-kipo v tako visoki Konkurenci in edini v naši deželi. Po drugi strani pa .je nastopanje v taki konkurenci iz leta v leto vse bolj zahtevno tako glede igralnega kadra in da ne govorimo s finančnega. Če je bala odbojka že do pred kratkim skoraj povsem amaterska, danes tega ne moremo več trditi. Profesionalizem je, žal. prodrl tu di med odbojkarje in to celo v nižje lige. Za letošnje orvenstvo je bilo potrebno se soočati tudi s temi izredno težkim problemom, ki je bil stalno rak rana za naše ekipe. Vodstvo ŠZ Bor je poskrbelo obema šesterkaipa pokroviteljstvo. Pokrovitelj prve moški ekipe je JIK Banica, ženske pa Intereuropa. V letošnjem prvenstvu bosta šesterki zamenjali tradicionalne pla-ve barve. To pa seveda ne bo e-dina norost. Obe šesterici bosta igrali v spremenjeni postavi in tudi pri tehničnem vodstvu je prišlo do sprememb. To nas mora seveda navdajati z zmernim optimizmom. Za oba naša drugoligaša v osemnajstih prvenstvenih tekmah ne bo lahko ob soočenju, da je italijanska odbojka zadnja leta napravila skokovit napredek. Igra ob mreži je doživela pravi «boom», kar najbolje potrjuje drugo mesto Italije na lanskem SP v Rimu in vse več mladih in najmlajših pri vržencev za igro ob mreži. Ob vsem tem ne smemo pozabiti, da sta se naši dve šesterki pripravljali ob težkih pogojih, ker poleg tega da je telovadnica na stadionu «1. maj* premajhna, mora zadostiti tudi potrebam drugih, saj je stalno zasedena od prvih popoldanskih ur pa do poznih večernih. To pomeni, da je bil trend treniranja obeh Borovih ekip izpod nivoja ostalih neposrednih tekmecev, ki so vadili veliko več in po vrhu še v boljših pogojih. Moška ekipa Bora, ki bo po enoletnem premoru spet igrala v 2 ligi, bo letošnjo krstni' tekmo odi grala pred domačimi gledalci. Od velikem razumevanju CUS bodo tako moški kot tudi ženske igrali v telovadnic; v Ul. Monte Cengio Tako kot pred dvema letoma bodo tudi tokrat prvi gostje Tržačanov zastopniki iz Trevisa, ki nosijo ime Venturato Caffe. Borovci imajo s tem nasprotnikom odprt račun, saj so prvo srečanja v občinski telo vadnici g Dolini izgubili s 3:0, v Trevisu pa s 3:1. Glede na preteklo prvenstvo ta nasprotnik ne bi smel biti med najhujšimi. Treviso je namreč v preteklem prvenstvu devetkrat zmagal in prav toliko krat tudi izgubil. Na končni lestvici je obtičal na šestem mestu Trenerske posle pri Venturato Caf fž, je letos prevzel Anderlini mlajši. ki je tudi v tržaški odbojkaj farskih krogih dobro poznan, saj je branil barve prvoligaša iz našega mesta. Borovke se bodo morale danes podati na pot v Mantovo. Domača ekipa Pallavolo Volta je našim odbojkaricam dobro poznana iz lanskega prvenstva. Dosedanja bilan ca neposrednih obračunov je 1:1. V lanskem prvenstvu je Mantova zmagala v Dolini s 3:1, Bor se je v gosteh oddolžil za poraz s 3:0. Na končni lestvici pa je bila vrsta Mantove za našimi zastopnicami, kar pomeni, da borovke niso na tem gostovanju brez možnosti za uspeh. Tudi pri ženskah kot tudi pri moških je igralni kader letos nekoliko okrepljen. Res. da sedaj zaenkrat manjka potrebna uigra nost, toda to bo v nadaljevanju prvenstva po nekaj odigranih tek mah odpravljeno. Za konec lahke rečemo, da je cilj tako moške kot tudi ženske ekipe obstanek v tej konkurenci. Katerikoli boljši uspeh pa bo še toliko bolj dobrodošel Tako nam ne preostane drugega kot da našim igralkam: Bolčinovi, Mesesnelovi. Fičurjevi, Kalanovi, Kusovi, Debenjakovi. Glavinovi, Pavletičevi, Rauber.ievi, sestrama Župančič, igralcem Neubauerju, Fučki, Plesničarju, Veljaku, Špacapanu. Ugrinu, Zadniku, Kralju Kodriču, Pečenku in še posebej Umautu želimo obilo sreče. MLADINKE V tej konkurenci bo najbolj zanimiv derbi med Kontoveiom in Slogo na Proseku. Tekma bo slej ko prej tudi odločilna za osvojitev drugega mesta v skupini A. Prvo srečanje je prepričljivo zmagal Kontovel s 3:0. če bo res tako tudi v drugem srečanju, bo najboljši razsodnik igrišče. Neposredni obračun med Sokolom in II Modulom Da bo odločal za dno razpredelnice. Več možnosti za uspeh imajo seveda domačinke, ki so bile tudi v prvem srečanju uspešne, oa čeprav s 3:2. V skupini B bo od naših šesterk igral samo Beg. Zaenkrat še nepremagljive zastopnice Brega pri slabem Volley clubu prav gotovo ne bodo naletele na enakovredne nasprotnice. DEČKI Mladi odbojkarji Bora bodo jutri dopoldan pričeli povratni del prvenstva. Srečanje z Interjem je bilo preloženo na jutri, ker je telovadnica liceja Petrarca v popra vilu. Prvo tekmo so borovci nerod no izgubili s 3:2. Tokrat imajo mož nost, da nasprotniku vrnejo miio za drago. G. F. NOGOMET JUTRI V REPNU (10.30) Prijateljska tekma Kras-Jadran Dekani Za enajsterico Krasa je prvi del prvenstva 3. amaterske lege že končan. če ob tem zaključku potegnemo črto, bomo ugotovili, da je bil ta del prvenstva dokaj uspešen za predstavnike zgoniško-repentabrske občine, morda nekoliko nad pričakovanjem. «Rdeče-beli» imajo celo možnost, da osvojijo naslov jesen-skega-^vaka. To pa je skoraj neuresničljivo, saj je težko verjeti, da bo Inter iz Trsta odvzel v nedeljski zaostali tekmi vodečemu CGS vsaj točko, kaj šele obe. Ne glede na izid tekme pa bo Kras še vedno ostal v skupini najboljših. Po več kot dvomesečnem premoru, ki nas loči od povratnega dela prvenstva, bodo «rdeče-beli» odigrali več prijateljskim tekertj z ekipami z matične domovine in iz Tržaškega. Prva od teh bo na sporedu jutri, 2. decembra na repen-skem igrišču s pričetkom 10.30. ko se bo spoprijel z ekipo Jadran iz Dekanov. S to ekipo so Kraševci o-digrali že več prijateljskih srečanj, kar jasno dokazuje, da se bodo s tekmo prijateljske vezi omenjena kluba še povežala. Ob 9.15 pa bodo Krasovi mladinci preverili svoje moči v prijateljski tekmi z Esperio Sv. Ivan. Z.S. ODBOJKA HONGKONG - V prijateljski mednarodni odbojkarski tekmi Jjs Kitajska premagala ZDA s 3:1. OBVESTILA Športna šola sporoča, da bo v sredo, 12. decembra, na sporedu PREDAVANJE o gibalni izobrazbi predšolskih in šoloobveznih otrok. Predaval bo prof. Drago Ulaga, ki je dolga leta poučeval na Visoki šoli za telesno kulturo v Ljubljani in je eden najvidnejših slovenskih strokovnjakov na tem področju. Predavanje staršem toplo priporočamo. * • « ŠZ Bor obvešča vse svoje člane in prijatelje, da bo zaključna proslava 20-letnice obstoja tega društva na sporedu v petek, 7. decembra, v veliki dvorani Kn'tur-nega doma v Trstn. Pred tem bo v mali dvorani slavnostna seja. Podrobnosti o proslavi bodo še javljene. • * Smučarski odsek ŠD Mladina obvešča, da bo d"iies, 1. decembra (od 12. do 19. ure), in jutri, 2. decembra (od 9. do 17. ure), sejem nove in rabljene smučarske opreme v bivšem slovenskem vrtcu v Križu. * « * Rekreacijski odsek ŠZ Bor sporoča, da bo REKREACIJSKA ODBOJKA na sporedu vsak torek, od 21. ure dalje. • • • TPK Sirena vabi člane in prijatelje na DRUŽABNI VEČER ki bo danes, 1. decembra, s pričetkom ob 19. uri. Predvajali bo-bo filme in diapozitiv« o delovanju kluba, mogoče pa bo kupiti tudi fotografije, ki so bile posnete na tečajih in akcijah. Sledila bo zakuska in prosta zabava. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek TRST Ul Montecchl 6 PP 559 Tel. (040) /9 46 7? (4 llnl|ei Podružnica Gorica, Drevored 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnino Mesečno 3.500 lir — vnaprel plačano celotno 32.000 m Letna naročnino zo inozemslvo 48.000 lir. za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 3.50 din. ob nedeliah 4,00 din. za zasebnike mesečno 50.00. letno 500.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 65.00. letno 650.00 din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ DZS Oglasi 61000 L|ubH°nft 43 S0Ždlia besedi Stran 6 1. decembra 1979 Zlro račun 50101 603-45361 «ADITs Gradišče 10/11 nad telefon 22207 Ob delavnikih trgovski 1 modul (šlr 1 st., viš 22.600 lir Finančni 800, legalni 700. osmrtnice 300. 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir — w Ob praznikih: povišek 20% IVA 14% Oglasi iz dežele Furlanije' krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi Iz vseh drugih v Italiji pri SPI. v | član italii»nsk«JFjj!R Odgovorni urednik Gorazd Vesel 12 d a j a | in tiska I ZTT I Trst zveze Časopisnih J založnikov 0B DNEVU SOLIDARNOSTI S PALESTINSKIM LJUDSTVOM TRŽAŠKI DNEVNIK OZN odobrila resoluciji o palestinskem vprašanju Gedafi poziva PLO, naj uniči Sueški prekop Solidarnostne izjave predsednikov in šefov držav NEW YORK — Generalna skupščina OZN je po štiridnevni razpravi predsinočnjim odobrila z veliko večino dve resoluciji, ki zahtevata soudeležbo PLO pri vseh mirovnih pogajanjih, obtožujeta ločene sporazume in določata, da je campdavidski sporazum neveljaven. Medtem so v Ženevi in drugih krajih sveta končali slavnosti ob drugem dnevu solidarnosti s palestinskim ljudstvom. Svetovna organizacija se je torej z veliko večino zavzela za neodtujljive pravice Palestincev. S 117 glasovi je odobrila resolucijo Alžirije, ki predvideva sodelovanje PLO pri vseh mirovnih pogajanjih pod pokroviteljstvom OZN. Proti alžirskemu predlogu je bilo le 14 držav, 16 pa se je vzdržalo glasovanja. Večje nasprotovanje je povzročila dru- ga resolucija, ' i jo je predložilo 9 držav, Egipt je predložil popravek, ki bi omilil obsodbo campdavidske--ga sporazuma, a ga je skupščina zavrnila. Prav tako je generalna skupščina zavrnila predlog ZDA, da se o tej resoluciji glasuje na podlagi dvetretjinske večine. Proti resoluciji, ki določa, da je campdavidski sporazum neveljaven, je glasovalo 51 držav, 30 se je vzdržalo, za resolucijo pa je bilo 56 držav. V Ženevi pa je bila predvčerajšnjim pod pokroviteljstvom OZN o-srednja proslava ob drugem dnevu solidarnosti s palestinskim ljudstvom, Sklep o takem dnevu, ki naj bi mednarodno mnenje soočal s palestinskim vprašanjem, je sprejela generalna skupščina OZU lani. Stalni predstavnik PLO pri OZN v Že- PO PODATKIH ZDRUŽENJA POTROŠNIKOV Skupen znesek 13. plač dosegel 6.850 milijard Toda davki bodo pobrali približno šestino - Skrb pred nakupovalno mrzlico, ki bi pognala cene navzgor nevi Daud Barakat je na tiskovni konferenci obsodil sporazum v Čamp Davidu in ga ožigosal kot «past» proti palestinskemu ljudstvu. Arabske države pa so v Ženevi dale i-zjavo, v kateri zatrjujejo, da bodo Palestinci nadaljevali boj, dokler se ne bodo uresničile pravične zahteve palestinskega ljudstva. Ob dnevu solidarnosti s Palestinci je libijski voditelj Gedafi pozval STROG SODNIK Že dosmrtna ječa je zelo huda kazen, razsodba pa, ki jo je izrekel neki sodnik iz Chicaga, dosmrtno ječo še presega. Obsodil je namreč morilca na 2500 let zapora, ko pa bo odsedel to, bo moral ostati v zaporu še od 150 do 300 let zaradi poskusa umora. Na istem procesu je bil obsojen še drugi zločinec, ki mu je pri umoru pomagal, sicer pa samo. .na 1.000 let zapora. Vse to bi seveda zaslužilo bolj resno obravnavanje, ko ne bi ameriški zakon predvideval možnosti, da bodo oba morilca spustili na svobodo zaradi dobrega vedenja že po 11 letih. RIM — Od 6.850 milijard lir, kolikor jih bodo italijanski delavci in upokojenci v kratkem prejeli pri 13. plačah, jih bo davkrrija pobrala kar 1.100. Skupen znesek 13. plač je v primerjavi z lanskim letom narastel kar za 1.150 milijard lir. kar pa ne pomeni, da bodo delavci in upokojenci' za toliko «bo-gatejši», ampak je le posledica zgolj navideznega naraščanja prejemkov ob stalnem manjšanju kupne moči denarja. Javno osebje bo prejelo skupaj 850 milijard lir, odvisni delavci v privatnem sektorju gospodarstva pa skupaj 4.650 milijard, od česar 200 milijard zaposleni v kmetijstvu, 3.250 milijard v industriji, 1.180 milijard lir pa delavci tako imenovanega terciarnega sektorja, ki obsega trgovino in na splošno storitve. Trinajsti obrok prejemkov upokojencev bo dosegel skupaj okrog 1350 milijard lir. Davčni odtegljaji na 13. plače uslužbencev, javnih in zasebnih, bodo znašali 870 milijard lir, na pokojnine pa okrog 210 milijard lir. Vsedržavno združenje potrošnikov, ki je objavilo te podatke, pa vseeno skrbi, kaj se bo zgodilo na tržišču, ko se bo pred novoletnimi prazniki prelila nanj tako velika denarna masa, pa čeprav krepko okleščena od davkov. Izkušnje iz preteklih let namreč kažejo, da se ob koncu leta in po izplačilu 13. plač povpraševanje pa potrošnem blagu naenkrat poveča kar za 110 odstotkov, kar izredno negativno vpliva na naraščanje cen. V lanskem decembru so na primer cene glavnega potrošnega blaga poskočile za celih 20 odstotkov. Tak porast je sicer delno normalna posledica tržnega zakona o ponudbi in povpraševanju, v dobri meri pa tudi špekulacij odoločenih trgovskih krogov. Saj v naslednjih mesecih, ko se nakupovalna mrzlica poleže in povpraševanje prav tako občutno upada, ni bilo zabeležiti ustreznega znižanja cen, oziroma pocenitve potrošnjega blaga. Povsem upravičen je zato poziv združenja potrošnikov, naj prejem 13. plač ne stopi ljudem v glavo in naj nenujne nakupe odložijo na primernejši čas. Razsipnost namreč nikakor ni na mestu, zlasti če upošte-mo, da nas po novem letu čakajo bolj zasoljene pozivnice za plačilo elektrike, telefona in skoraj vseh javnih storitev in da se napovedujejo občutni poviški zavarovalnin za avte, zaradi česar ne bo prav nič škodilo, če bo od 13. plač nekaj ostalo v rezervi. (Iv) Sodišč*« v Canberri bo preučilo dokumente o kolaboracionistu Urbančiču SYDNEY — Generalni pravdnik Novega Južnega Wallesa Frank Wal-ker je predložil zbornici vrsto dokumentov, med katerimi poročilo direktorja hebrejskega raziskovalnega centra na Dunaju Wiesenthala, ki dokazujejo, da je 58-letni politični emigrant Lienko Urbančič vojni zločinec. Urbančič se je z begom v tujino izognil jugoslovanski pravici, ki ga obtožuje izdajstva in sodelovanja z okupatorjem med zasedbo Slovenije. Frank Walker pa je vso zadevo o protijugoslovanski dejavnosti Urbančiča v Avstraliji prepustil zveznemu sodišču v Canberri. Črni gori odobril dve posojili v skupnem znesku 64 milijonov dolarjev. Denar bodo porabili za obnovo pristanišča Bar in železniških prog v tej republiki, ki so bile poškodovane v potresu 15. aprila letos. Konec septembra je ta banka že odobrila posojilo v višini 21 milijonov dolarjev za obnovo cestnega omrežja. Pri odobravanju teh posojil je mednarodna banka skrajšala roke in spremenila nekatere svoje pogoje za dajanje posojil v izrednih razmerah, v katerih se je znašla Črna gora,-tako da bodo posojila lahko začeli uporabljati že pred koncem tega leta. BONN — Prizivno sodišče v Diis-seldorfu je obsodilo na dosmrtno ječo 27-letno Angeliko Speitel. ker je bila obtožena, da je sodelovala pri oboroženem spopadu s oolicijo, kjer je bil en agent ubit, drugi Da ranjen. V spopadu je polici'a ubila enega terorista, ranila Speitelovo tretjemu teroristu pa je uspelo zbežati. Angelika Speitel je bila ena naj bolj aktivnih teroristk «tretje ge neracije* in je že prei sodelovala z Baaderjem in Meinhofovo v RAF (Rete armee fraktion). Palestince, naj uničijo Sueški prekop, ki služi samo imperialistom. V svojem običajnem izpadu je tudi svetoval sabotaže naftnih vrelcev in prekinitev prometa skozi Bab el Mandebsko ožino. V Adis Abebi pa je Organizacija afriške enotnosti izrazila vso svojo solidarnost s pravičnim bojem palestinskega ljudstva in ponovno podprla PLO kot edino zakonito predstavnico Palestincev. V svetu so solidarnostne izjave izrazili najrazličnejši predsedniki in šefi držav, med njimi tudi kitajski premier Hua Guofeng. (voc) V. .Argentini.'.' preganjaj« jehovce TRST — Krščansko združenje je-hovskih prič odločno protestira proti diskriminaciji, ki jo izvaja argentinska vojaška hunta na račun njihovih otrok. V Argentini namreč jehovski otroci ne smejo obiskovati državnih šol in nimajo pravice, da se predstavijo kot privatisti na izpitih za razne diplome. Od leta 1976 so argentinski inkvizitorji tudi zapečatili vse dvorane, kjer so se jehovci zbirali, prepovedali so vso dejavnost argentinske jehovske filiale, knjige iz skupne knjižnice pa so policisti zaplenili in uničili. OB VČERAJŠNJI CELODNEVNI STAVKI TRGOVSKEGA OSEBJA Stopnjevanje napetosti med uslužbenci zaradi nepopustjivosti Centcommercia Vsedržavni tajnik enotne sindikalne zveze FULC o neizpolnjenih obvezah vlade V okviru vsedržavne stavke u-službencev trgovskih obratov je estalo včeraj ves dan križem rok tudi osebje trgovin, veleblagovnic in skladišč v Trstu in drugod po Furlaniji - Julijski krajini. Ob 8. uri se je več sto stavkajočih zbralo na Goldonijevem trgu, od koder so v sprevodu obšli glavne mest- ne ulice, predvsem seveda trgov- sko središče s Terezijansko četrtjo vred. Med skandiranjem protestnih gesel zaradi nepopustljivega in, kot sami pravijo, - protisindikalnega ravnanja zveze trgovcev Confcommer cio ter pristojnih vladnih oblasti so nadse dvigali table z navedbo svojih zahtev in bele ter rdeče transparente enotne sindikalne zveze trgovskih uslužbencev CG1L, CISL, UIL - FULC, delovnih predstavništev blagovnic Standa in U-pim, tržiške zveze potrošnikov, videmskih železničarjev itd. Ob 11. uri je bilo sindikalno zborovanje na Trgu Goldoni. Zastopnik enotne federacije Paolo Cru-eiati je obrazložil razloge stavke, deželni tajnik enotne sindikalne zveze CGIL, CISL, UIL Dario Va-rin je prikazal nezadovoljive delovne razmere uslužbencev javne uprave, vsedržavni tajnik enotnega sindikata trgovskih uslužbencev Renato Doni pa je nadrobno navede) zahteve teh uslužbencev. O tem smo v našem listu že večkrat poročali, zato naj se tokrat omejimo na nekatere osnovne točke. Trgovsko osebje zahteva raztegnitev delavskega statuta tudi na zaposlene v malih trgovinah in podjetjih, na katere odpade kar 80 od sto delovnih moči v tej stroki in teh 80 odstotkov lahko delodajalci brez prave utemeljitve odpuste kadarkoli. Preustrojiti je treba prodajno mrežo, ki je prerazdrobljena, kar povzroča vsesplošno nenadzorovano višanje cen. Donat Cattin je svojega dne obljubil strogo kontrolo nad gibanjem cen, je dejal Doni. toda to se bo zgodilo menda, ko nas ne bo več. Druga zahteva zadeva preureditev obratovalnega urnika trgovin: danes so te ali vse hkrati odprte ali vse hkrati zaprte, in to na škodo potrošništva. Prav tako je nujno smotrneje urediti delovni čas uslužbencem ali bolje uslužbenkam, saj odpade na žensko delovno silo 70 od sto vsen delovnih rok v trgovski stroki. Namesto 8 ur so delavke prisiljene posvetiti delu tudi do 13 ur dnevno. Stavkajoči so šli v sprevodu po mestnih ulicah tudi popoldne ter se ustavljali pred trgovinami, ki niso imele spuščenih navojnic. Tržaški ■HiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiMmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiHiiiiiMiHiiiiiiiiiiiiMiiiiiiMiiiiiiiiHimiiiiiiiiiiiiiiiieiiinimiiiiiiiMHiiiiiiiiMiiimiufimiiiHiiiiiiiiiiiiniiii ZDRAVNIK JE ŽE LANI BIL TARČA ATENTATORJEV Skupina teroristov prestrelila obe roki rimskemu ginekologu Komandos so sestavljali tri ženske in dva moška - Pri atentatu so okradli prisotne pacientke Posojilo Mednarodne banke Črni gori WASHINGTON — Odbor izvršnih direktorjev Mednarodne banke je Dr. De Fabritiis po sprejemu v bolnišnici H (Telefoto AP) RIM — Skupina dveh moških in treh žensk je včeraj zjutraj okrog 10. ure izvedla atentat proti 58-let-nemu ginekologu De Fabritiisu in mu prestrelila roke. De Fabritiis je prihajal v ambulanto, kadar je njegova tajnica zbrala dovolj strank; po 15 dneh se je to zgodilo prav včeraj. Med osebami, ki so telefonirale za pregled, je bila tudi ženska, ki je izjavila, da se imenuje Giannini. Zato je tajnica, ko je včeraj zjutraj slišala njeno ime, brez skrbi odprla vrata. Vstopila pa je oborožena skupina, ki je takoj blokirala pet žensk, ki so čakale na pregled ter zdravnika in njegovo tajnico. Pacientke so za- vezali in jim tudi pokradli denarnice ter vse dragocene predmete, ki so nosile na sebi. Nato so se spravili nad zdravnika. Odpeljali so ga v kopalnico, ga zavezali na stolico in mu hladnokrvno streljali v roke. Preden so zbežali so se podpisali na steno: ^proletarski odredi komunistične osvobodilne vojske*. Zdravnika so sprejeli v bolnišnico in se bo moral zdraviti 30 dni zaradi globokih ran in zloma obeh mezincev, ki so ga povzročili streli. S telefonskim sporočilom nekemu rimskemu dnevniku so atentatorji potrdili svpjo politično pripadnost in dodali, d« so ^onesposobili zna- nega mučitelja in morilca proletarcev*. Ginekolog De Fabritiis je že lani doživel poskus atentata, ko so feministke postavile pred vrata njegovega študija bombo, ki pa zaradi okvare ni eksplodirala. Možno je, da se je v zvezi z novim zakonom, ki je legaliziral prekinitev nosečnosti, ginekolog proglasil za nasprotnika splavov v imenu moralnih zadržkov, ki pa jih ni i-mel, ko je za to dejavnost služil mastne denarce. Hipoteza glede njega seveda ni še preverjena, vendar ženske in feministična gibanja so že objavili dolge sezname takih «o-porečniških* ginekologov.: (nf) italijanski dnevnik je predvčerajšnjim objavil proglas krajevnega združenja trgovcev, nai ostanejo trgovine med stavko odprte. Tega se je držal samo del trgovcev. Mimo včerajšnje stavke uslužbenci nadaljujejo protestno akcijo ta ko, da ne opravljajo dela v izrednih urah Zaradi tega tudi ne nameravajo na delo v ponedeljek, ko bi trgovine v smislu kratkega tedna morale biti zaprte, ko pa naj bi bile v duhu pooblastila občinske uprave odprte, češ da smo na pragu miklavževanja. Sindikati so delovno silo opozorili, da jc nihče ne more prisiliti k delu, združenje trgovcev pa je z ustrahovalnim sporočilom v istem dnevniku včeraj obvestilo, da bo mo- rebitna odsotnost z dela v ponedeljek smatrana kot neupravičena. Kakor v šoli. Nekdo torej seje razdor med delovnimi krogi, (dg) Standa bo za praznike zamrznila cene živilom Veleblagovnica Standa v Drevoredu XX. septembra, oziroma Ul. Battisti je ob priliki božičnih in novoletnih praznikov sklenila zamrzniti do 5. januarja cene 56 živilskim artiklom. Mednje sdoijo kava, riž, moka, surov pršut, sir', olje. maslo, pivo, vino, likerji, orehi in'sladkarije. S ČETRTKOVE SEJE OBČINSKEGA SVETA V Dolini bodo razširili mrežo javne razsvetljave Odobren načrt za popravilo cest - Beljena mnenja o gradnji občinske hiše pri Domju Na četrtkovi seji občinskega sveta v Dolini so sprejeli nekaj pomembnih sklepov za javna dela. Tako bo občina najela dolgoročno posojilo za razširitev javne razsvetljave, za popravilo cest in izgradnjo občinske hiše pri Domju, z lastnimi sredstvi pa bo namestila novo vodovodno cev na odseku Bo-ljunec — tovarna Velikih motorjev. Najprej so soglasno sprejeli sklep za razširitev omrežja javne razsvetljave. Načrt in obenem najetje dolgoročnega posojila predvideva 100 novih luči po raznih vaseh za skupni strošek 60 milijonov lir. Drugo javno delo se nanaša na občinske ceste. Načrt za izredno popravilo cest in nakup manjšega stroja za asfaltiranje predvideva strošek za 200 milijonov lir. Tudi pri tem glasovanju so si bili svetovalci enotni. Glede gradnje občinske hiše pri Domju pa so bili potrebni trije sklepi. Najprej sprememba pro- RiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiifiiiiiuiiiiiniiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiuiiiiiitiiiiiiiifiiiiiiiiiuiiiiiMHiiiiiiiiiiiiiiiiniiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiip PO PREDVIDEVANJIH IZVEDENCEV Že letos možne prekinitve elektrike po emergenčnem načrtu vodstva ENEL Včeraj končali z dvotedenskim preverjanjem učinkovitosti in funkcionalnosti načrta Vrsta nepredvidljivih dejavnikov - Črnoglede napovedi za prihodnje leto Včeraj so ravnateljstvo in tehniki državne ustanove za električno energijo ENEL končali s triminutnimi prekinitvami električnega toka v o-kviru preverjanja funkcionalnosti e-mergenčnega načrta. S prihodnjim tednom so zato možne, v primeru prekomerne porabe ali nepredvidenih okvar, prekinitve toka po razporedu, o katerem smo že obširno poročali. Ravnateljstvo ENEL je pripravilo emergenčni načrt da bi lahko bilo kos nepredvidenim redukcijam toka ali okvaram. Zaradi hitrega naraščanja potrošnje ENEL nima več rezerv, da bi lahko zadostil povpraševanju v primeru nepredvidenih konic ali okvar na elektrarnah. Zato so razdelili celotno državno ozemlje na dvajset pasov, katerim bodo po določenem razporedu od ponedeljka do petka — seveda v primeru dejanske potrebe — odvzel: tok, da bi preprečili «black out» na obsežnejših območjih. Funkcionalnost in učinkovitost načrta so preverjali v minulih dveh tednih, od ponedeljka dalje pa bo povsem v veljavi. Po besedah inž. Lunghinija so poskusne prekinitve, ki porabnikom niso prizadele nevšečnosti, dokazale, da je rezerva energije zadostna, da se vsem porabnikom, z izjemo izključenega področja, zajamči zadostno dovajanje električnega toka. cVendar — je pripomnil naš sobesednik — opozoriti moram, da so ti zaključki osnovani na statističnih podatkih in da bi v primeru velikih okvar ali izjemne porabe naš načrt odpovedal.* Zato ENEL poleg načrtovanih prekinitev ne izključuje možnosti daljših in nenapovedanih prekinitev. V enačbi je namreč preveč neodvisnih spremenljivk in nepredvidljivih členov, da bi lahko z gotovostjo preračunali možnosti prekinitve. Še zlasti, ko so italijanske elektrarne komaj kos sedanjemu povpraševanju. Če pa za trenutek opustimo vse možne spremenljivke in se omejimo le na upoštevanje poprečnega po-rastka porabe, pri ravnateljstvu EN EL napovedujejo, da to zimo pri nas najbrž ne bomo imeli več kot dva dni prekinitve. Dejstvo je namreč, da so bile doslej klimatske razmere zelo ugodne, da je vodna raven v bazenih hidroelektrarn ugodna in da tudi s petrolejem in premogom ne kaže slabo. Drugače pa bo, če bi se klimatske razmere hudo poslabšale in bi poraba narasla preko mere. Bolj črnogledi so pri ENEL za prihodnje leto, o bo poraba predvidoma narasla za 7 od sto, število in moč elektrarn pa bosta ostala nesnremenjena. Na porabo, kot rečeno, vpliva veliko nepredvidljivih dejavnikov: od vremenskih razmer do razpoložljivosti z gorivom in z vodo, glavni in najmanj predvidljiv dejavnik pa so vsekakor porabniki. Statistično pa vsekakor pri ENEL opažajo, da je ena konica porabe v jutranjih u-rah, druga pa v popoldanskih, še zlasti v decembru in začetku januarja, ko trgovine pred prazniki o-jačijo razsvetljavo, ko tovarne delujejo s polno paro, da bi zadostile naročilom, ko ... — treba bi bilo enakomerneje porazdeliti porabo na ves dan in vzporedno s tem tudi obremenitev omrežja. V tem smislu J EN EL večkrat apeliral na porabnike. V Rimu gradijo posebno središče, ki bo skušalo s pomočjo elektronskih računalnikov smotrneje porazdeliti «promet» na električne: omrežju, vendar pa je taka rešitev le tampon, dokler ne bo mogoče obnoviti energetskih rezerv. Ob koncu naj povemo še, da za Trst in pokrajino pridejo v poštev skupine 1 (prekinitev toka v ponedeljek od 7.30 do 9.00), 4 (ponedeljek 14.30 - 16.00), 7 (torek 10.30 -12.00), 10 (sreda 9.00 - 10.30), 14 (četrtek 9.00 - 10.30) in 19 (petek 10,30 - 12.(10). Porabniki najbrž že vedo, v katero skupino spadajo, kdor tega ni ugotovil, pa naj se brž pozanima, da ga morebitna prekinitev po emergenčnem načrtu ne bo presenetila, (vt) • Prihodnja seja tržaškega pokrajinskega sveta bo v ponedeljek, 10. decembra, ob 18.30 na sedežu pokrajine, Trg Vittorio Veneto št. 4. Decembrski urnik trgovin v Trstu „ Tržaško združenje trgovcev na drobno javlja urnik trgovin za december. V ponedeljek, 3. t.m., bodo kljub tedenskemu počitku vse trgovine smelt obratovati redno tako dopoldne kot popoldne, mesnice do 13. ure in prodajalne povrtnin ter ribarnice do 14. ure. V soboto, 8. decembra, bodo zaprte vse trgovine, razen mlekarn in pekam, ki bodo lahko obratovale dopoldne, oziroma do 13. ure. V nedeljo. 9. decembra, bodo zopet vse trgovine zaprte, le cvetličarne bodo smele obratovati dopoldne do 13. ure. Poleg tega bodo smele vse trgo vine redno poslovati v dopoldanskih ter popoldanskih urah tudi ob ponedeljkih (10., 17., 24. ter 31. decembra), sredah (12. in 19. decembra) in sobotah (15., 22. in 29. decembra). Deželni tehnični odbor je odobril tržaške urbanistične načrte Deželni ''UBHmlsffl&rKliniCni' odbor je odobril urbanistične instrumente tržaške občine, to je splošno varianto k regulacijskemu načrtu za uskladitev storitvenih dejavnosti (varianta št. 25), podrobni načrt za zgodovinski (stari) del mesta in še načrt o tako imenovanih ekonomskih in ljudskih gradnjah. K varianti št. 25 je omenjeni odbor vsekakor predlagal popravek v smislu prilagoditve mestnega regulacijskega načrta deželnemu urbanističnemu načrtu. Predlog bo odbor kmalu posredoval tržaški občinski upravi, ki se bo glede njega morala izreči v teku 90 dni po njegovem prejemu. računa, ker predvideva načrt vetf strošek, kot je bil namenjen vjj*^ čunu. Ža to so glasovali svetov* KPI, PSI in KD, SSk pa se je žala. Glede načrta za skupni s,.. šek 500 milijonov lir je svetoy ■ Petaros (SSk) napovedal naspf' glas zaradi nekaterih tehničnih P mislekov, kot so struktura v Je ‘u„ treh11' premajhna dvorana, ravna sn ... a®cstl’ koriščanje sončne energije, t®1 tev oken proti burji, prenizki P'° j ri, slaba prezračitev in kon ^ prezračitev in bi vk.u”~. M Načelnik svetova'* 0; zgradbe, ki naj se ne bi v ambient. Načelnik !>»«»■■-,» skupine KD Drozina je izrazil a®.ij da uprava poskrbi za čimP1"®!^ začetek del in da naj ne bi strt j. presegel predvidenega. Za ^ ^ tev načrta so volili predsu*' KPI, PSI in dva KD, SSk inf;,. valeč Mahnič (KD) pa so izrekli *j* sprotno mnenje. Za najetje pos0A$i pa so glasovali svetovalci KrL in dva KD, predstavniki SSk *** demokristjan pa so se vzdržali. Soglasno so sprejeli sklep ? L, tenciranju vodovodnega omrežja,1^ odseku Boljunec — tovarna motorjev, kar naj bi v glavneFO. jj[ šilo problem vode v Dolini. Nf ®, je >r 1 je tehničnega urada geometer TU* orisal načrt, ki predvideva zame J vo okrog 1.700 metrov cevi za sK. J|. ni strošek 110 milijonov, ki bodo , ti z lastnimi sredstvi, v glavne®, prispevkov na gradnje (zakon calossi). ^ Po odobritvi manjših poPr?)fL» pravilnika o sklenitvi prijatelj® med občinami Koper, Milje in na, je župan Švab poročal o na® ponovne uporabe odpadkov: v k* kem naj bi šole začele zbirati P pir, katerega bo uprava brezplaC odpeljala v prodajo. Ob zaključku seje je župan čal še o nekaterih občinskih f j. vah: o valorizaciji doline 01® 0 ce, o ureditvi pokrajinskih cesw^ začetku celodnevnega pouka na snovni šoli v Boljuncu, o skli®8^ konferenc o motokrosu in o j®v prevozih. ^ NA POBUDO ZDRUŽENJA unioN V ponedeljek skupščin*1 prebivalcev Sv. Ivana in Podlonjcrf3 deljek, 3. decembra, od 19-3® Združenje Union prireja v sedežu športnega društva EsPek. «Javno rajonsko skupščino*, na ^ toro so vabljeni vsi prebivalci .,1 Ivana in Podlonjerja ter 0:rirt%j rajonski, občinski in pokraj*.rtj organi. Združenje namerava spodbuditi k posegu rajonski i sV' občino in deželo, da bi začeli J poDolnjevati velike vrzeli v rtj,. turah za kulturne in športne javnosti ter prosti čas. ................................................n..iiiiMiiiiiiHiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMit»lfl<|11 Z DNEVOM ZAMUDE V PRIMERJAVI S PREJŠNJIMI LETI Množičen naval jugoslovanskih turistov se je letos ponovil na včerajšnji dan V popoldanskih urah je mesto zajela gosta megla, ki je povzročila nemalo težav v cestnem prometu Jugoslovanski praznik republike je bil skoro vedno v zadnjih letih priložnost za množične, izredne pri hode jugoslovanskih državljanov v naše mesto. Dolge kolone avtomo bilov in avtobusov na obmejnih prehodih, parkirni prostori v mestu zasedeni do zadnjega kotička, po ulicah množice turistov in kup cev. katerih so se seveda najbolj veselili trgovci. V primerjavi s prejšnjimi leti se je taka slika v mestu ponovila z dnevom zamude. Pričakovanega vala turistov na Dan republike m bilo. Razočaranje trgovcev je bilo precejšnje, saj so skopneli vsi upi po mastnih zaslužkih Njihova pričakovanja pa so se uresničila na včerajšnji dan, ko je naval jugo slovanskih turistov za mnogo pre segel že itak visoko število običajnih sobotnih obiskov v mestu. U radne številke o dotoku turistov v teh dneh bodo znane šele v prihodnjih dneh, po mnenju mejnih organov pa je bil včerajšnji promet na najvažnejših prehodih zelo intenziven in mnogo večji kot v četrtek. Zabeležili so veliko število avtobusov, pa tudi zasebnih avto mobilov. ki so prišli tudi iz najbolj oddaljenih krajev sosednje republike. V mestu so bila vsa parkirišča zasedena, parkirane avtomobile z jugoslovanske registracijo je bilo mogoče videti tudi v predmestju. Seveda je bil tudi pro met po mestu dokaj kaotičen ir: tudi v urah. ko so mestne ulice sorazmerno prazne. Stanje se je še poslabšalo v popoldanskih urah. ko je mesto pokrila zelo gosta megla, kakršne se ne spominjamo že dolgo časa. Precej težav je povzročila predvsem tistim, ki so se namenili po obal ni cesti do Tržiča in naprej. Zelo gosta je bila tudi na obmejnem prehodu na Škofijah, medtem ko je bila vidljivost tako na prehodil na Fernetičih kot na Pesku zelo dobra. Sta,nje se je v večernih u rah še nekoliko poslabšalo, zaradi česar je bila na cestah potrebna velika pazljivost. K temu je še treba dodati, da je bil včeraj do 21, ure zaradi vsedržavne stavke ves železniški promet popolnoma ohromljen, zaradi česar je bilo na ce stah mnogo večje število avtomobilov in avtobusov, kot pa sicer. Poročilo nabrežinske sekcije SSk Za sporazumno urejanje urbanističnih problemov V četrtek, 29. t.m., se je sestal na prvi seji novoizvoljeni odbor sekcije Slovenske skupnosti za občino Devin-Nabrežina. Na seji je bil za tajnika potrjen Orlando Žbogar in so bili izvoljeni ostali člani tajništva. Odbor sekcije SSk je po poročilih občinskih predstavnikov in po daljši razpravi soglasno odobril ravnanje svetovalske skupine SSk na seji občinskega sveta dne 21. novembra 1979. Odbor je ugotovil, kot je rečeno v tiskovnem poročilu, da je splošna politična linija stranke, kar zadeva urbanistično problematiko v občni, zelo jasna. Svetovalska skupina je namreč. že v lanskem maju vložila v občinskem svetu resolucijo, v kateri je zahtevala spre-membno občinskega regulacijskega načrta, zmanjšane naselitvene zmogljivosti, tako da ne bo prizadeto narodnostno ravnovesje, in zagotovitev naravnega razvoja zgornjega predela v občini. Svetovalska skupina SSk na seji občinskega sveta dne 21.11. ni potrdila dveh odborovih sklepov, se nadaljuje dokument, ker ni bila o njuni vsebini pravočasno obveščena in ker se ni strinjala z načinom, kako je odbor uredil finančno plat sklepov. Zato odbor sekcije SSk . pravi tiskovno sporočilo — odlc®M odklanja natolcevanja in demag®?pj trditve krajevnih predstavnikov ** in PSI ter ob tej priložnosti °P°\. ’A rja, da utegne takšno njihovo nanje imeti nepopravljive poslej za slovensko prebivalstvo v ob®‘‘ Odbor sekcije SSk je naprosil * .„ tovalsko skupino, naj od župan? jC občinskega odbora zahteva, naj , nemudoma skliče seja občinsk®8£ sveta, da se čimprej sporazi*®',, sprejmejo ukrepi, ki so potreb®., C/-V urhtiniefiAn! /%Vw^lfll ! se urbanistični problemi v obči®, * redijo v skladu z že odobre® dokumenti. Delavci štivanske papirnice o položaju v dcvinsko-nabrežinskcfli občinskem svetu Tudi delavci štivanske papirlllC., k 70 TfOoll cini! p rt Ltilni Ir I ifi ^ so zavzeli stališče o krizi, ki je stala v devinsko-nabrežinskem s® činskem svetu. V poročilu, j. ga podpisali tovarniški svet, beniška zadruga delavcev C® :e mavo in socialni delavski sklad, i rečeno, da so nekatere stranke stavnega in demokratičnega 1°* .j, različnimi utemeljitvami, o kat®jL se delavci papirnice nočejo i/fJ zavrnile v devinsko-nabrežinsk® občinskem svetu sklep, ki je z8 val IlcIflaHifoi/ flŽiC* a val uskladitev regulacijskega n*® g z deželnim urbanističnim piano®. tem zadržanjem pa se blokira deK vanje občinskega sveta in uprav® hudimi posledicami za nekatere P" bude, ki so v teku predvsem na Ptj, dročju prostega časa in ljud8*,, gradenj. Zato delavci štivanske pirnice pozivajo vse domokrati® politične sile, da zagotovijo i-®®1 delovanje občinske ustanove.