II. leto. Štev. 23. 1915. Juni 6. Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske slovence. PRIHÁJA VSAKO NEDELO. Cena Novin je na leto: Doma . . . . . . . . . . . . 3 K. v Ameriko . . . . . . . . . . . 6 K. za naročnike Marijinoga lista, če se jih več na eden naslov pošila, doma . . . . . . . . 2 K. v Ameriko vsakomi na njegov nas]ov .... 5 K. Cena ednoga falata je domá za naročnike Marijinoga lista 4 filere, za nenaročnike 6 filerov. Dobijo se Novine, Marijin list i Kalendar Srca Jezušovoga pri KLEKL JOŽEFI, vpok. pleb. v čerensovcih, Cseröld, Zalamegye. Naročnina i dopisi se tüdi k tomi moro pošilati. Cena Novin z Marijinim listom i Kalendarom Srca Jezušovoga vküp je na leto: domá. če za več naročnikov na eden naslov se pošilajo . . . . . . . . . . . . 4 K. če samo za ednoga . . . . . . . . . 5 K. v Ameriko vsakomi naročniki na njegov lasten naslov . . . . . . . . . . . . . 8 K. Niki človek je pozvao vnoge. — Luk. XIV. — Nebeski naš Gospodár je pripravo máo za vnoge, právi nam denéšnji evangelium, pa je tüdi pozvao, samo ka lüdjé neščejo iti k njemi. Posebno troja vrsta lűdih je, šterim je vékša skrb za zemelska, kak je mao beži. Prva vrsta je vrsta gizdávih: Ma-rof sam kűpo, morem ga iti glédat. Kak či bi marof odbežao do \jtra, kda te Gospod ne zove na svoj poseo. Od mála malüj se mi seli tak vidi, kda té evangelium čüjem, kak či bi pred sebov vido močnoga, repéčoga, čevvá-toga človeka, šteri z zlátimi prstanami nateknjene prste z pálcom v telovnik zakváči ino si po prsaj bobnja, z žepa njemi pa debeli zláti lanc visí v drűgi žep pa tak odgovárja z gizdavov glavov — „ marof sam kűpo“ pa pozábi med tem, ka ga malo vékši gospod od njega zové, naj zdaj neide marofa glédat, nego si naj malo časa dá, ka se za vekivečnost poskrbi. Što more takšemi človeki pomočti, či ne zarazmi pozíva božega, či je njemi več posestva marofa, kak posestvo vekivečnih nebés. Drűga vrsta je vrsta imánja, vred-nošče želnih: Jünce sam kűpo, idem je probat. To računa v sebi, jeli so vredni tistih penez, štere je dao za njé pa či so vredni, jeli njemi prine-séjo zadosta haska, jeli do dobri za delo pa tüdi za trgovino. Ka je njemi po-zvánje bože! Za tisto on ne mára, kak či bi na veke tü na zemli meo živeti, trgovino delati, bogástvo správlati na küp pa sa njemi veseli^. Jé za toga pomoč ? Trétja vrsta je pa onih, ki gostü-vanja iščo, šterim je ženíteo najlepša reč na zemli, šteri bežijo za poželen-jom tela te tüdi, kda i kak znájo, ka je Bogi te i tak ne povoli. Želenja tela spuniti, gosto meti i njé pohájati med glasnim razveseljávanjom, to napunim njihova srcé, za to tá dájo tüdi svoje večno zveličanje. Záto se te spuni reč evangeliuma, ka je naj nihájo, Gospod je od vrže, več jih ne zové. „Idi — právi — vö na vulice pa pripelaj se nevolne, slabo, slepe i plantave.* Šteri so pa to? Tisti, ki so puni nevole, ki neimajo premo-ženja, ki ne bežijo za bogástvom, šterim dojde njihov čaren vsakdenéšnji krűh pa za njega hválo znájo tüdi dati Bogi. Té zové, té velí prisíliti Gospod naj idejo k njemi! Čüjete bratje! Vás siromáke, ki ne bežite za vrednosijov, ki ste podáni v božo svéto volo, šteri vse radi prenášate v ime božje, vás velí Gospod k sebi prisilili! Hodile k Gospodi ino ga hválite ár je velko njegovo imé, vzéo je pa je raztroso ino je dao siromákom vsa, štera so tüdi za ove priprávlena bili, ki so njega ne šteli čüti i poznati. V tej denéšnjih nevolaj, kda smo k stárim neprijátelom tüdi novoga dobili, kda se je vüpanje bližnjega míra znova pretrgnolo v naših srca j, zdaj hodmo radi, vsikdár, kda koiičkáj ino-remo, k stoli Gospodovomi, ki nas zové, ka si správimo njego vo milost, ka se z njov bole pobošamo ino ka nas po-bošane bole poslübne, kda prosimo za našo domovina, vojsko ino bláženi mir. Bojna. Teliko sovražnikov meti, pa li obstati, povejte, je ne to kaj poseb-noga ? Za zrok pitate ? Odgovorim vam z rečmi Jezušovami; „Brezi mene nikaj ne morete včiniti". Bog nas pomaga, ka proti celomi sveti se zmagoslavno vojsküjemo, njemi ide zato hvala i njemi jo tüdi dajmo pa ne zvisimo se. Ne Pravimo, da smo mi naj bolši vojáki, ali da je naša škér najbolša, ne, nego prf pišimo vse dobrom! Bogi, ki za to Zahvalnost nas bo ešče naduže razveseljávao z sijaj-nimi zmágami. Važnejša poročila zadnjih dnévov so sledeča z raznih bojišč: V Galiciji so naši v dvema dne-voma vlovili, kda so prek reke San vdrli 25 jezér rusov, 64 topov, 64 strojnih pušk pa 14 kot z strlivom. — Nienmoice mesto i Horogyska visina njim je prišla v roke, pri šteri ma so znova 2000 rosov zgrabili i 6 topov zaplenila — Od Przemysla na jugos-hodno stran so pa naše čete vdrle v glavno rusko obrambno linije i ruse nazaj stirali, i z med njih 2800 vlo-vile i njim 11 strojnih pušk odvzele. Po toj zmagi se približava zapasanje Przemysla od tri stráni. Že se rusi bo-jijo, ka do lehkar mogli ceIo Galicijo zgübiti. Grof Bobrinski, ruski ravnitel Galicije jo je že tüdi povrgeo i se od-pelao v Petrovgrad. Taljansko zastavilo naše ladje. Taljanska Vlada je zastavila vse naše ladje, štere so se v taljanskih p tista-niščah zdržávale i pred napovedjov bojne ne mogle odplavati. Dve so že zastavili, kak smo zvedili. To so trgo-vinske i nej vojne ládje. Mi z taljans-kimi ravno to napravimo. Dve smo že dobili v Fiumi. 2 NOVINE 1915. jun. 6. Obramba naših državljanov. Austro-vogrske državljane bo v Italiji Špa-njolsko branilo. Prvi naš napad na Taljansko je Veliki kvár napravo talijanom. Od Benetk ali Venezie do Ankone so na-padali naši tak z zrákoplovov, kak z ládjami i obstrelávali za vojsko potrebne hrambe i reči. Se ve da se je pri lü-deh tüdi nesreča pripetila. Samo v ed-noj občini Jesi je više dvesto mrtvecov. Kral i kralica med vojáki. Tai-janski kral je z kralicov pogledno vojsko; vojáki so jihva z nepopisnov navdüšenostjov pozdraviti. Kraleski dvor v Firenzi. Kraleski dvor se je priseio v Firenze, kde je glávni vojáški stan i središce Rdečega-križa. Tüsem se je preselila tüdi Vlada. Vojvoda taljanske vojske je sam kral Viktor Emánuel. Njegov namest-nik v Rimi za ravnanje dežéle je pa Tomasso di Savoya, stric njegov, knez genovski. Potoplene angleške ladje. Türki so po topili pri Dardanelah dve Veliki vi angleškivi ládji. Prvoj je imé Triurnph i je meli na sebi 800 vojakov, drügoj pa Majestic, štera je nosila na sabi 757 glav vojske. Poveljnik naše vojske proti talijanom je Epgen, Veliki knez, ki je dozdaj na srbskom bojišči ravnao vojsko. Na taljanskoj meji se je začélo obstrelávanje z štüki. Na tirolskom sov-ražnik obstrelava naše trdnjáve. — V Cordevolškoj dolini so naše strojne puška vničile dve stótniji, Taljansko zaprlo morsko pot našo. Taljanska Vlada je naznanila, da je zaprla, (blokadérala) naše morsko obrežje od svoje mejé do Črnogorskoga pristanišca : Antivare i albansko obrežje. Ladje, štere bi štele skoz vdreti, če se ponesrečijo, do si same krive. „Novara“ srečno prišla v Polo, kde njoj réške hitro popravijo, štere so njoj taljanski topovi naredili pri Venezii. Vatikanski poslanika naš i bavarski sta z Rima odpotüvala, ár je smečeno lüdstvo veliko kviko gualo pred njuvi-ma palačama pa ešče ednok je vrata napadnolo. Na presvet rimpape so drügi Veliki rimpápovi čestniki z naše i nemške države tüdi odpotüvali. Napad na Przemysl. Naši teški štüki so pripelani pred grad Przemysl i ga strelajo. Rusi pravijo, da ga naši ne bodo mogli zevzéti. Iz grada rusi samo proti Lembergi majo odpreto pot. Rusi na turskom obrežji. Rusi so pri Midii vojsko spravili na süho, da bi prodirala proti Carigradi. Žarjavi spopádi so na obrežji čarnoga morja med sovražnikoma. Na francozkom bojišči so močne francozke napade nemci odbili, samo v ednom mesti se njim je posrečilo en del nemškoga strelnoga járka zevzéti. Na taijanskom bojišči so obmejne prazke. Tirolsko i koroško mejo so taljanje prestopili, ali do vekših bitk ešče nej prišlo. Z obstrelávanjom naših trdjáv so gorhenjali na Tirolskom. — Naši so Venezio drügoč obstrelávali i so zadeli Nikolo trdnjávo, v šteroj se je edna bomba razpočila. — Pri Kar-freit-i so naši eden taljanski bataljon razpršili. — Od Gori če na sever so pa pétkrat odbili taljanski napad. V Galiciji napredüvanje naše zmé-rom trpi. Samo pri San reki se je posrečilo rusom naše v ednom mesti nazáj prek reke porinoti, kde so mogli šest topov püstiti rusom v roké. Nemški casar je tüdi pogledno čete pri San reki. Pri Dardanelah so sovražne ladje gorhenjale z obstrelávanjom zavolo nemški podmorski čunov, šteri so jim jáko nevarni, ár je eden páli Strelo torpedo v angležko ladjo Agamemnon, štera nosi na sebi 750 vojákov i 14 topov. Dom i svet. Amerika proti pogodbi japonsko-kitajskoj. Zjedinjene države so poslale prepis kitajskoj' i japonskoj vladi, v šterom glasno, da ne privolijo v ki-tajsko-japonsko pogodbo, zato ka tá škodi njegovim haskom. Pogodba je že podpisana. Rimpápa za ranjence. Sveti oča je opitao švicarsko lüdovlado, či tá ne bi privolila v prekjemánje ništernih ranjencov. Vlada je odgovorila, da sprejme od vsake vojsküvajoče se države 10 jezér ranjenih za oskrblávanje. Taljansko i Francozko sta sprejeli že po-nüdbo. Naš državni zbor kak i hiša ve-likašov sta nezvestobo nikdašejega našega zaveznika, talijana, ostra osodila. Genljivo i navdüšeno je govorio mi-nisterski predsednik i drügi poslaniki, posebno grof Apponyi, v hiši velika-šov pa knezo-primaš. Düh vüpanja i portvovalne lübézni do domovine je napuno srca vseh poslanikov i velika-šov, šteri naj preide i v nas, vse državljane vogrske. — Na tanáč velikašov hiše je državni zbor dao vládi oblást, ka sme za vsakoga predpisati vceplávanje proti küžnim betegom, štero zdrávji ne bo škodilo. Angležke. Novi ministerium je imenüvao kral. Ministerski predsednik je Asguit. Bulgarsko. Ruske novine Novoje Vrernja naznanjajo, ka Bulgarija na rusko stran ne stopi, ár sta se z Türs-kim poravnale. Türsko naime prekda Bulgariji tisto kraji no, štero je tá v balkanskoj bojni dobila i štero so njej türki vzéli, kda je boj mela z grki pa Srbi. Enos-midijska linija z Odrinom bo tak Bulgariji prispadala. — Tru-beckoj ruski knez, zato še drži posve-tüvanje z bolgari v Sofiji. Austria. Na Koroškom i Tirolskom, kde talijanje Austrijo napadajo, so 18 i od 42 do 50 let stari moški vojáki pod orožjé pozváni. Portugalsko. Nemir se dale vužiga. Dozdaj je že §00 lüdij morjenih. Edna španjolska, angležka i francozka ladja je priplavala pred Lisbono, naj red vdrži. ..t- Ariaga predsednik je od slüžbe odstopo. Prošnja vogrske vlade do národa. Naša Vlada je podužala termin za vojne posojilo i poslala poziv do vseh državljanov, naj podpišejo, ki májo gotov-čino, na vojne posojilo. Poziv právi, ka je nej pošteni človek, ki má i ne dá na posojilo, kda se bi je boj smrtni za obstanek domovine i naroda. Naber za 18 let staro prinas bo od junija 18-ga do julija 5-ga. Španjolsko. Španjolski kral je ponüdo svojo Velikansko palačo v Escorial-i rimpapi, da bi za časa boja tam prebivao. Escorial je nej daleč od glavnoga mesta Madrida. Glási z Bogojine.*) Lübi mi Prijáteo! Že večkrát se je zgodilo, ka si od nás kakše spačne novice dobo za tvoje novine. Jas uevem, jeli so vse istinske bilé, ali ne. (So, kak se vü-pam, štere so pa nikomi nej škodile, mate slabosti odkrivale, šterim smo se dobro smejáli i štere so drüge glasno opominole: glejte v Bogojini ne ga Veliki faliug da se samo mále grajajo. Vrednik.) Ali ka te tüdi kaj dobroga znali od nás, ti píšem té rendice. To že znáš, ka je 540 hiž raču-najoča bogojanska fara v slednjih 6—7 letaj samo na novo cerkev 45 jezér koron nadávala vküper, zvün toga na dve šole 18 jezér, na drűge dobre ná-mene okoli 10 jezér. Pa to vse z svoje dobre vole. Zdaj, ka je boj vövdaro, pa vsi pokážemo ka poleg lübézni materinskoga jezika z srcá lűbímo tüdi našo vogrske domovina, ino vsa včinimo, štera smo *) Že dozdaj je bila ne ednok za zgléd postáv-lena v naših Novinah bogojanska fara, po tom spisi je pa vredna, da vsaki klobük dol pred njov vzeme i jo naslednje. Vrednik 1915. jun. 6. NOVINE 3 mogoči na pomoč domovine. Na erdéči križ smo dozdaj v cérkvi nábrali i od-poslali 128 koron. Voglnove gospodi-čine so pobirale vküp postelino za ranjence — več kak eden voz je prišlo vküp ino je odposlano. Občinski pog-lávarje — županje so 870 koron dobili na pomoč vojákom. Prve bojne posode je fara 10,650 koron podpí-sala, drűge pa više 23 jezér koron, Kda so lüdjé to prvo bojno pősodo popišüvali, si je eden pogučao, ka se tej penezi znájo zgübiti. Jas sam njim razložo, ka to ne mogoče, intereš je vsikdár gotov, sám papir de pa ednok ménšo, drügoč vékšo ceno meo. Na to se oglási edna starica, štera je sáma 700 koron podpisala, vse svoje dűgi letaj vküp nadevane krajcare, rekoča; „Pa či krajcara ne bi dobila z toga nazáj, naj samo pomorem siromaškim vojákom ino v stiski stoječoj domovina" Jeli, ka k tomi ne trbe raz-láganja ?! Čüjem, ka v sosedni ništerni faraj za to nišče ne meo penez. Pa smo nanč ne bogáci 1 Pri nas je redki pa že Veliki kmet, ki 10 plű-gov zemlé má. Ki kre našega polá bodi, vidi, ka postáčke mámo eden po ednom. Kradnot tüdi ne hodimo, liki öi si želen znati, ,ti pošepetnem, tebi na vesélje, drűgim pa na návuk; „Má tisti, ki ne zapijé,“ plávi pregovor pa dodenem, ka Bog dá tistomi, ki rad dá nevolnim i Bogi! ? Bg. 1915. V. 30. Vsikdár tvoj: Bogojanski. Slovenskim deklam. Napravte ograèek si dekle doma, Pa zemle v njem skrbno pripravte! Naj rozmarin zelen okoVga obdá; Pa lübo, srčeno ga "varte. Nasádte v njem klince! — skrblivo, lepo — Posadte muškátlin rdeči! Naj katrža, lelja pa ščipek v njem bo: Na sredi nájlepši — repeči! Pa varte té rože od vsakih nadlog! Poškropte je s svojmi skuzami. Je varte do dnéva, gda želni golob Mirá nam čas lepši naznáni. Gda pride pa možje s krvavih bojov: — Te zvežite v šopek je záli Položte na prsi je hrabrih možov Ki telko so trüda prestáli. Položi naj žena na prsi moža; Ovije pa z vencom naj sestra Si brata, ki znova je srečno domá, Za koga molila šče zesna. Pa sneha naj tüdi podobno včini, Obsiple naj ženina scvetjom; Za koga je molila vnoge noči, Naj sprime ga s čistim veseljom. Obdajte junake, té hrábre možé -Obdajte je scvetjom rož lepih. Gda znova si srečno podáte roké Naj bodo v dišečoj obleki. — A štera pa svojga več vidla ne bo Ar vzela ga smrt je nemila, Naj vzeme svoj sopek dišeči v roko One ga je zobstom povila. Naj ide na cintor, v dom tihi mirá Gomilo samotno naj išče, Pa grob nepoznáni naj scvetjom obdá Grob šter ga ne pozna že nišče. V podobnom grobiči počivle junák Za koga žalüje sirota; — O pride tam tüdi, že pride nikák, Ki scvetjom k grobiči priroma. — Pa düh njenih rožic gorzdigne pihláj, Zleti ž njim v neznáno deželo; Tam Sreča ga slednji junáka zdihláj:' ,,Za dom naš je mreti veselo!" Mirosláv. Glási. Od naših vojákov. škafar Jožef, šoštar z Beltinec. je obetežo na želodci i správljen v bolnišnico v Sátoralja-ujhely, tam odnot je pa za pét dni bliže k nam posláni. — Mro je v Aradi V bolnišnici Kumin [Štefan z Kroga, v 21-om leti svoje starosti j pokopan na svetek Gospodovoga v nébo zastopljenja. Pokojni je oktobra stopo pod orožje, k božiči šo na bojišče, kde si te smrten beteg nakopao. — Lübi Jezuš ga rávno na svoj veseli i dikepun vnebohodni den k sebi povábo, naj njemi pláča njegovo zglédno živlenje, naj nadigne mladino na njegovo nasledüvanje. Pokojni je bio naime eden Pobožen bo-gaboječi, bogaven mladénec, ki je nočne tepešije ne, pač pa je poznao poniz-noga Jezuša v njegovoj prostosti. Lehko njemi naj bo tüja zemla Jezušovo odičeno Srcé njemi naj bo večni plač-nik. — Mrtev je tüdi Kos Ferenc, 26 let star mladénec z Kroga, ki je na bojišči žrtvovao svoje mlada živlenje za domovina, štero bi tak jako potro-büvala njegova ostala znata. On je z med prvih, ki so se odselili od nás. Vüpamo se, da njemi je BI. D. Marija častno mesto poskrbela v nebi za to, ka je jáko rad poštüvao svojo mater zemelsko. Zgléden, pošten mladénec je bio pokojni, poštenost, štero je drü-gim zkažüvao, naj njemi v večnoj lüči na vekomaj sveti. Prišieki v Radgonskom okráji so vse oblegli. Večinoma so talijanje. Ne-bože lüdstvo ešče po vulicah more sta-nüvati. Dragoča je nepopisna, ar velika vnožica vse potroši. V kratkom bo vnogo reči zmenjkalo v Radgoni tem bole, ár je močne vojska tüdi v njo posajena. Naj do pa železnice mogle páli živež voziti, bo za vse poskrbleno. — V Dolnja Lendava je tüdi prišlo 450 taljaski beguncov od Trsta, štere so naselili v Szentgyörgyvölgye-i. Ešče dvá dühovnika sta med izseljencimi. Srce poka človeki, kda gleda té siromaška lüdi, posebno, gda vidi drobno dečico, štera nema ni očé ni materé. Pokorna pobožnost v Črensovcih se je dnes tjeden genlivo vršilo. Od péte do poldevéte vüre je trpela. Z vsake občine so prišli z procesijami farniki i ešče adrijančarje z beltinske fare, čeravno, so doma te dén proščenje meli. Ob šestib je držáni navuk. Predmet njegov je bio: Kak je Marija blažena po rečeh svetoga pisma záto ár je vervala i v tom, ka je Bogá dobila za svojo vero, tak de zburkanomi sveti blaženi mir tüdi samo prava živa, stárih krščenikov vera mogla pripesti, štera pogájanja, šatringe nepozna. Svet je odstopo od Boga po neveri, po veri more k njemi nazaj priti. Pred vsem pa moremo vervati, da smo Boga jako vsi razžalili i se zato do srnrti moremo vsi pokoriti. — Po navuki so bilé slo-vesne litanije pred Najsvetejšim, zatém pa rimska procesija okoli cerkvi i na trgi pri cerkvi, po šteroj so v lepom red! iz právov pobožnostjov v procesiji šli domo pokoréči se farniki po odzvon-jenoj zdravojmarji i začéli svoje pokorno živlenje sebi i našim lübim vojákom na hasek. Židovje ščejo meti Palestino. Na Taljanskom se je osnovao poseben Odbor, šteri dela na to, ka bi se na mirovnom spravišči, gda bodo se po toj vojski pogajali za mir, zročila Sveta zemla židovom. Na čeli toga odbora stojita bivši italjanski ministerski predsednik Luzzati pa Pariški baron Rot-šild. Tüdi ruskim židovom je jako po voli ta misel, ka bi se naj s Palestine napravila židoska država. — To so pa samo prazne senje. Novameša bo na Tišini junija 20-ga, štero de slüžo Hauko Jožef novomés-nik, rojen v Renkovcih. Kesno pomoč je zato ešča vseh bolša kak pa nikša • pomoč. Či pri hitroj pomoči tüdi hitrej ide, ešče zato pri zastaranoj reumi, protini, trganji pa pri bodlajaj tüdi je vüpanje na osvoboditev od betega, na vtišanje boleöin, pa ka nam kotrige postanejo znova gibčne pa krepke. Samo ka v te namen moremo rabiti Fellerov ,Elsa-Fluid". Ki smo ga skušali ga jako preporačamo. Pravi se naroči pri lekarnar]* E. V. Feller, Stubica, Centrala 146 (ž. Zagreb), pri kom se spotoma tüdi lejko naročijo Fellerove čistilne „Elsa-kruglice“, 6 škatul stane 4 korone 40 fil., z ,,Elsa-Fluida" pa 12 glaškov 6 koron franko. Tevi dve vrastvi sta potrebaj?! v vsakoj hiži, zato ka sküpno tvorita zaneslivo domačo lekarno. 4 NOVINE 1915. jun. 6. Slovo. Herman Ferdinand sedmošolec gimnazijalski z Bratonec, ki je tüdi mogeo pod orožje stopiti, nam je sledéčo slovo poslao za obrjávlanje: Drági Bratje 1 Vrejme teče, kak na mlini Zrnje. Nej dugo ka smo še z knigami v šolo hodili. Ešče komaj pár let minolo, ka smo knige ta djáli, i komaj smo gori zrasli, ka bi našim lüblenim starišom na pomoč bili, i že orožje zememo v roke. Žmetno de to orožje, da de pa slatko. Domovina okoli nosi krvávi meč i nas z milin, glásom zové: Hod-te, hodte vsi, ki morete pod Marijino zasz-tavo. I mi mladi fanti, komaj 19 let stari, smo si nej mogli toga miloga glasa v sebé zadišiti. Ttt nihamo naše lübléne stariše, šterim smo dosta dužni ostali. Oni so nas hranili, oni so nas branili, i mi njim domo zato, skoro nikaj, samo edno: ka so lejko ponosni, ka majo takše sine. Tü ostavimo naše brate sestre, i vse rodbine pa idemo. I kam mo šli? Idemo ta, ge bela dekla smrti zdaj močno koszi z koszov. Ali nikaj se ne bojmo, či bi rávno mogli mreti na bojišči. Odidemo i lehko več nikdár ne pridemo nazaj. Vse vam doma povržemo, edno samo ščemo z sebov odnesti, lübav vašo, drági naši, štera naj moli za nás, kda mo mi trpeli za vás, Novi ranjenci v Szombathelyi. V Szombathely je znova više 700 ranjencov pripelani. — Naš višji pastér je je tüdi sam pohodo v ednoj bolnici, kaj je siromačekom veliko vesélje na-pravilo. Naš višji pastér na budapeštinskoj procesiji je sveto mešo slüžo. Cena kož je od naše vláde dolo-čena. Pri surovoj koži je teličje kožekili 2*23 K — 2*76 K., kravje i jünčevske 2*18 K — 2*76 K., bikovske T89 K 2*62 K., vivolske 1*40 K — 2'04 K. — Posüšene kože so več, kak dvakrat dragše. Za vogrske 15 fil., za bos-duske pa 40 filerov se menje računa. Goraj! račun se tiče kož nemške márhe. Ledra cena je od 9 do 18 koron po kili. Menjši trgovci smejo 9%, vékši pa 3% več računati, ne smejo pa küžnarja i fabrikant! Dühovniško posvečüvanje bo v Szom-bathely-i junija 10, 11 i 12-ga. Dosta molimo za naše novoméšnike, naj do dühouiki vnéti po Srci Jozušovom. Mrtev se je oglaso. Z Bratonec nam pišejo; Naš eden vojak, po imeni Kühar Mihal domobranec, komi je že pet mesecov nej bilo nikšega glasa, pa je bio medtem med mrtve prešteti, se je zdaj oglaso. Te dneve je prišlo pismo, štero je poslao z ruskoga zavzetništva. Pismo je potüvalo skoro dva celiva meseca. Čeravno ka je jako daleč od domi, se zato žena pa deca, ki so ga že večkrat objokali kak mrtvoga, zdaj B jako veselijo, zato ka majo vü-panje, ka bodo se ednok páli vidili. — Tü pripomlimo, ka tak zna biti v zav-zetništvi tüdi več naših vojakov, od šterih je pa doma razglašeno, ka so mrtvi. Zato pa nej trebe včasi zdvojiti, či od šteroga vojaka duže časa ne pride pismo. Žena obsojena na vislice. V Graci je bila dneva 21. ma ja kočarova žena Lang Marjanka z vesnice Fünfing na nemškom Stajeri obsojena na vislice, zato ka je bio 20 Iet starejsi od nje, zmešala čemer med žganike. Najnoveše. Przemysl! Vnogo smo si že gučali od toga mesta. Skuzili smo se že tüdi za volo njega. Žalostno so se prignole v márci naše zastave na trdnjávaj Pržemyšla, ne pred neprijátelom, nego pred gládorn! Juniuša 3 smo pa dobili veséli glás, ka znova naše zastave pla-hotajo v Przemgsl. V četrtek zajtra ob pol 4. so naše pa nemške zdrüžene čete Przemysl zalé rusi. Kelko rusov smo zgrabili, šče ne znati. Pri vodini Stryj smo znova dale prišli pa dozdaj smo zgrabili 60 častnikov, 12,175 moštva, 14 štukov, 35 strojni pušk. Vüpajmo se! Či de nas G. Bog na dale tak pomágao, te naskori zbijemo odločno ruse, ki zdaj že nemajo gde se staviti v Gtlicii. Taljánsko držáva je pod crožjé pozvála dühovnike i bogoslovce. šteri do tüdi na bojišče mogli iti, gda se navčijo si zorožjom djáti. Nemški zrakoplovi so 90 bomb vrgli na glávno mesto Angležke, Lon-don, štere so več hrámb vüžgale. Novi neprijátel! Strah me obišeo. Malo ka sam ne v dvojnost spadne, gda sam začüo grozen glás, ka nam znove edna držáva boj ščé napovedati. San Marino lüdovláda je tak kurážna. To je mála držáva na sredi Taljáns-koga, štera má 12 jezero stanovnikov. Vojske ma 12 častnikov pa okoli 90 moštva, samo, ka so tej tüdi bole nočni strážarje, kak vojáki. Jaj nám t Pošta. Sakovič Ivan Zenkovcí. Od Poródoš Ferenca, ki je v Zenkovcih rojen 1. 1875-ga, je té glás prišo, ka je premino. To navadno teliko pomeni, ka je zgrábljen. Pozvedávajo záto naj njegovi nadale na té naslov: Hadi-fogljokat Gjámolitó Hivatal, Budapest, ÜIlői-ut 1. — Keréc Št. Zichyujfalu. Novine morete z tiskarne dobiti. če ne bi, mi dajte glás. — Ne odlášaj k zdravniki iti. Vsem srčen pozdráv. — Kodila L. Tišina. Horvatova je nikaj nej dužna. Če što rávno má list, plača 3 K. za Novine. 2 K. samo tisti naročniki Marijinoga lista plačajo, ki nájmenje 5 dajo na svoje imé sküpno pošilati. — Sobocan F. Dol-Lendava. Naročnino sem dobo. Bog plati. — Korpič Ouirin. Wloszczowa. Rusko-polsko. Pošlem vam Novine i liste brezplačno. Razdelite si je Slovenci. Kak dober prijatel slüži vnogo jezerim čitatelom naših novin zdravilni Fellerov „Elsa-Flaid". Obrambo najdejo v njem proti vnogim betegom pa je zaneslivi čuvar našega zdravje. Preporaèamo čitatelom, naj si naročijo, či ga šče ne bi poznala zato ka ki se šče ohraniti zdravje, bi ga mogeo stalno meti pri hiži. Vnogo jezer zahvalnih pisem hvali pa dosta zdravnikov ga rabi. Reuma, protin, či je ravno zastarani, neuralgične bolečine, glavobol, zobobol, bolezni v guti pa na šinjeki, nervoznost, bodlaji, trganje, zvinjenje, inflnenca, bolečine na hrbti, v križeci, otrplenost, slabošča, trganje v glavi, nadale očesna slabost, mozoli, ranitve. brezsne-nost pa tüdi dosta drügih betegov se jako dobro vrači s Fellorovim „Elsa-Fluidom“. Njegov vpliv je zdravilen, očrstvujoči, vala za kašel, zamuknjenosL natho, za prsne pa gutne bolezni pa ešče proti trešliki tüdi. 12 malih, 6 vekših ali 2 špecialna glažka staneta 6 koron franko. 24 malih, ali 12 vekših ali 4 špecialni glažki stane jo 10 koron. v Človeki razdreseli živlenje večkrat takši beteg, šteri je posledica pokvarjenoga žalodca pa èrev, zato pa ščemo opome-noti čitatela, ka proti bolečini v žalodci, proti krči, breztečnosti, proti bolečinam v ledevjaj, proti vömetanji, glavoboli, riganji, napihnjenosti, pri zagatenji pa pri vsakojačkom motenji prebavlanja, pri zlatoj žili, pri brüljenjej itd. vnogo jezer lüdi rabi z najbolšim uspehom Fel-lerove čistilne rabarbarske .Elsa-kruglice“. 6 škatul stane 4 korone 40 fil. 12 škatul pa 8 koron 40 fil. franko. Őuvajmo se pa od ponarejenoga vraetva. Što šče dobiti pravi Fellerov ,,Elsa-Fluid* pa „Elsa-kruglice", naj si je naroči pri lekarnar! E. V. Feller, Stubica, Gentrala 146. (ž. Zagreb.) Nyomatott az Egyházmegyei Könyvnyomda körforgó gyorsaajtóján Ssombathdjen.