el m a št. 3, 4 april 1981 letnik XV V ! GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI ELMA — TOVARNE GOSPODINJSKIH APARATOV IN ELEKTROMATERIALA, LJUBLJANA Poročilo o poslovanju DO Elma v letu 1980 V tej 'kratki analizi bom prikazal poslovanje in dosežene rezultate za DO Elma v letu 1980. Zelo neugodno situacijo je imela TOZD Gospodinjski aparati. Cene njihovih izdekdov niso mogle slediti skokovitemu naraščanju cen repromateriala in storitev. V letu 1980 se ni do 17. 12. nobenemu izdelku povečala prodajna cena, kar je eden od glavnih vzrokov za nastalo izgubo, Iti je v letu 1980 bila 2,957.359,00 din v nizkih cenah njihovih izdelkov. PRIHODKI — STRUKTURA CELOTNEGA PRIHODKA 1979 Plan 1980 1980 80/79 80/plan Celot. prih. 551.808 716.400 744.911 135 104 Domači trg 431.379 534.439 518.451 120 97 Izvoz 25.921 39.140 69.594 268 177 Inter. realiz. 94.508 142.821 156.866 166 110 Iz prikazanih podatkov je raziviidno, da je doseženi CP za 4 % večji od planiranega, v primerjavi z letom 1979 pa celo za 35 % večji. Taki premiki CP so uresničeni predvsem z možnim povečanjem izvoza (indeks 268) oziroma za 77 % več kot smo planirali. Tako povečanje CP je zahtevalo tudi povečanje porabljenih sredstev. To vidimo v naslednji tabeli: 1979 Plan 1980 1980 80/79 80/plian Porabljena sredstva 346.360 424.161 478.244 138 113 Hitrejša rast porabljenih sredstev od celotnega prihodka nas mora vsekakor zaskrbeti. Tako poslovanje ne smemo nadaljevati, kajti to nas pelje naravnost v izgubo. Če pogledamo Delež porabljenih sredstev in dohodka v celotnem prihodku, nam prikazuje naslednja tabela: 1979 % Plan 1980 % 1980 % Ceolt. prih. 551.808 100 716.400 100 744.911 100 Dohodek 205.448 37 292.239 41 266.667 36 Porab. sred. 346.360 63 424.161 59 478.244 64 Če ekonomičnost poslovanja prikažemo kot razmerje med CP in PS, lahko zaključimo, da je za 100 din CP v letu 1979 bilo porabljenih 63 din sredstev, v letu 1980 pa 64 din sredstev. Ce pa to primerjamo še s planom za leto 1980, kjer smo predvidevali, da bomo za 100 din CP porabili le 59 din sredstev, lahko zaključimo, da nismo dosegli planirano ekonomičnost. Če se ustavimo pri rasti dohodka od 30%, celotnega prihodka pa za 35 %, moremo ugotoviti, da bomo morali nekaj spremeniti. Torej za boljši jutri vseh nas, moramo kar hitro delati na spremembah, ki bodo Elmi prinesle boljši in stabilnejši jutri. Če je rast CP hitrejša od rasti dohodka, je to zelo očiten znak padanja ekonomičnosti poslovanja in smerokaz za globljo analizo reprodukcijskih vlaganj in tržnih pogojev. k*-k-k-k**********************************-k-k->c-k-M<-k-k-k-M £ - * ¥ * I (\()cSem &odeLaacem l * * | ce&UtamGi ab dneau | | OCp in Z. mafrii | | UREDNIŠTVO * J * ^"k-k-fc-fc-K-k-k-k-K-fc-K-K-k-fc-K-k-K-k-k-K-K-K-K-K-k-K-K-K-k-K-K-K-K-fc-K-fc-K-K-fc-k-k-k-k-k-k-k-K-k-i1 PROIZVODNJA IN PRODAJA Največji porast v proizvodnji in prodaji je dosežen pri storitvah. Skupna proizvodnja je porastla za 17 %. Kljub takemu povečanju proizvodnje, smo dosegli le 90% plana. Čeprav smo dosegli le 90% planiranega, je vrednost te proizvodnje (po prodajni ceni) večja od planirane za 2 %. Osebni dohodki delavcev nim dogovorom v letu 1986 so se gibali v skladu z družbe- 1979 % 1980 % TOZD Gosp. aparati 442.075 31,1 459.328 27,3 TOZD Transformatorji 122.436 8,6 141.394 8,4 TOZD Orodjarna 6.202 0,5 16.506 1,0 TOZD El. Lendava 755.060 53,2 954.146 56,7 TOZD El. Čatež 94.022 6,6 111.431 6,6 Skupaj DO Elma 1,419.795 100 1,682.805 100 Zgornja tabela nam prikazuje, da prihaja do počasnega prestrukturiranja, delež gospodinjskih aparatov v skupni proizvodnji upada, delež instalacijskega materiala pa narašča. Ce primerjamo doseženo število NNU, torej fizični in število zaposlenih, pridemo do ene oblike produktivnosti dela. i; [MU-ii I iffillilJ ^ Tako izražena produktivnost je bila: 1979 Plan 1980 1980 80/79 80/plan NNU/delavec 1.069 1.269 1.211 113 95 Iz teh podatkov je razvidno, da je fizična produktivnost v primerjavi s prejšnjim letom porastla za 13 %, vendar kljub takemu povečanju, ni dosežena planirana produktivnost. DOSEGANJE PLANA DOHODKA 1979 Plan 1980 1980 80/79 80/plan Dohodek 205.448 292.239 266.667 130 91 Iz teh podatkov lahko vidimo, da se je dohodek povečal v primerjavi s prejšnjim letom za 30 %, vendar smo plan dosegli le 91 %. Razloge za nedoseganje plana je potrebno iskati v hitrejši rasti porabljenih sredstev od celotnega prihodka. Delež čistega dohodka v dohodku je v letu 1980 znašal 74 %. Padec dohodka je povzročil tudi padec čistega dohodka. (Nadaljevanje na 2. strani) Proslava ob dnevu žena Ob 8. marcu je naša mladinska organizacija pripravila proslavo za vse delavke Elme v Črnučah. Mladinci so izvedli krajši recital, k sodelovanju pa so pritegnili tudi varovance iz vrtca Rezke Dragar-jeve ter člane folklorne skupine OŠ Maksa Pečarja. Slednji so program lepo popestrili z venčkom slovenskih ljudskih plesov. V uvodni besedi smo lahko spoznali pomen tega praznika in njegov zgodovinski izvor. Slišali pa smo tudi, kaj pomeni dan žena pri nas, v Jugoslaviji, kjer je položaj žensk drugačen kot marsikje v svetu, da pa vendarle obstaja kup odprtih problemov, na katere lahko učinkovito opozorimo prav na ta dan. Slovesnost je zaključil glavni direktor tov. Rebernik s pozdravom vsem delavkam in s čestitkami ob njihovem prazniku. Mladinci se kot organizatorji zahvaljujejo za sodelovanje vsem nastopajočim in hkrati izražajo željo, da bi se podobnih srečanj v bodoče udeležilo več delavcev. Alenka Zibelnik-Šoper Dan žena v TOZD PEL Lendava V počastitev minulega dneva žena je bila v lendavski Elmi organizirana s strani lendavske knjižnice razstava najrazličnejših zvrsti literature. Razstavo so si ogledali vsi delavci TOZD in zapisali precej lepih besed v knjigo vtisov. Prav tako je precej delavcev TOZD prispevalo, da je bila organizirana razstava ročnih del, ki je bila po število eksponatov sicer skromnejša od lanskega leta, zato po bogatejša po kvaliteti. Izvršni odbor osnovne organizacije sindikata je s pomočjo odbora za kulturno dejavnost, ki deluje v sestavi sindikata in s pomočjo VIZ iz Lendave pripravil zelo pester program. Program so izvedli cicibani v madžarskem in slovenskem jeziku iz vzgojno varstvenih zavodov, učenci glasbene šole in učenci osnovne šole »Drago Lugarič« iz Lendave. Glede na skromna finančna sredstva je bila v lendavski Elmi vsaka delavka deležna tudi skromnega darila. Ne bi se želel spuščati v polemiko o pomenu dneva žena. Vendar se moramo vprašati, če se nismo navzlic sprejetim raznovrstnim varčevalnim ukrepom v vseh delovnih sredinah nekoliko razsipniško obnašali? Mislim, da v tem času darila in razne druge podobne oblike ne bi smele biti osnova za praznovanje tako pomembnega dne. Popravimo razmere, v katerih današnja žena — delavka — samo-upravljalka dela in živi. Še vedno nima vseh pogojev, da bi se enakovredno vključevala v vse sfere družbenoekonomskega in družbenopolitičnega življenja. Navkljub priznanemu statusu v ustavi in ostalih samoupravnih aktih se še vedno premalo zavzemamo, da bi ženo razbremenili številnih opravil, ki ji preprečuje, da bi soustvarjala z moškim. Dan žena je lepa priložnost, da razmislimo in spregovorimo ter nakažemo vsebinsko reševanje problemov v vsaki delovni sre-d*11!- Jože Žerdin (Nadaljevanje s 1. strani) POROČILO O POSLOVANJU DO ELMA V LETU 1980 STRUKTURA IN PRIMERJAVA ČISTEGA DOHODKA (CD) 1979 Plan 1980 1980 80/79 80/plan Cisti doh. 149.886 218.847 198.081 132 91 OD in SSP 147.256 197.935 186.980 127 94 Skladi 2.630 20.912 11.101 422 53 Del članov IO OOZS TOZD PEM Lendava na seminarju v lendavskem hotelu Lipa Družbenopolitično izobraževanje in usposabljanje članov sindikata Delavci, organMrami v Zvezd sindikatov imajo pravico do izobraževanja, ki jim omogoča uresničevanje nalog in stališč Zveze sindikatov v samoupravnih družbenoekonomskih odnosih in političnemu sistemu socialističnega samoupravljanja. Družbenopolitično izobraževanje članov zveze sindikatov temelji na teoretičnih osnovah marksizma, 'ki daje delavcem osnovo za spoznavanje in razumevanje družbenih pojavov in odnosov. Cilji tega izobraževanja so: zagotavljanje samoupravnega vključevanja delavcev v razreševanju samoupravnih odnosov, utrjevanje samoupravnega družbenoekonomskega položaja delavcev, utrjevanje vodilne vloge delavcev pri združevanju dela in sredstev, pri pridobivanju in delitvi dohodka, uresničevanje socialne varnosti in solidarnosti delavcev, zagotavljanje takšnega položaja delavcev, kot ga opredeljujeta ustava in zakon o združenem delu. Družbenopolitično usposabljanje mora biti sistematično in postopno, od najbolj množičnih oblik preko daljših zahtevnejših oblik do večmesečnih tečajev. Tako obširno in pestro obliko dela za letošnje leto je sprejelo predsedstvo in komisija za izobraževanje in kulturo pri občinskem sindikalnem svetu v Lendavi. Tudi vse osnovne organizacije oziroma izvršni odbori osnovnih organizacij 'sliindikatov V lendavski občini so sprejeli omenjeni program dela, ki je naravnan na šest tem, in sicer: temeljni program usposabljanja članov IO OO ZS, dalje program za usposabljanje članov OO ZS, problemske obravnave aktualnih tem v OZD, seminar za člane odborov samoupravnih delavskih kontrol v OZD, seminar za člane predsedstva, dvomesečni politični tečaj. Prvo od omenjenih tem, to je temeljni program usposabljanja članov izvršnega odbora osnovne organizacije zveze sindikatov, smo na tridnevnem družbenopolitičnem izobraževanju poslušali tudi člani sindikata iz lendavske Elme v novem hotelu »LIPA« v Lendavi, ki so zajemale naslednje teme: TOZD, kot osnovna celica gospodarjenja in problemi pri uresničevanju temeljnih nalog TOZD, ustvarjanje, pridobivanje in razporejanje dohodka v delovnih organizacijah, samoupravno sporazumevanje in dogovarjanje o dohodku in osebnih dohodkih, merjenje uspešnosti in ekonomske učinkovitosti poslovanja TOZD, kulturno življenje v OZD, usmerjeno izobraževanje in kadrovska politika, socialna politika v združenem delu in širši samoupravni skupnosti ter naloge Zveze sindikatov, -inventivna dejavnost v OZD, prometna varnost v občini, varstvo pri delu, organiziranje in delovanje Zveze sindikatov v krajevni skupnosti, organiziranost in metode delovanja Zveze sindikatov. T - « Jože Zerdm Manjše doseganje dohodka je imelo velik vpliv tudi na čisti dohodek, kar se je najbolj odrazilo na delu čistega dohodka za sklade. Izdvajanje čistega dohodka na sklade se jev letu 1980 precej povečalo, če primerjamo s prejšnjim letom je bilo na sklade razporejeno zelo malo denarja, vendar celo manj kot smo planirali. Rast sredstev za OD je bila v skladu z družbenim dogovorom, vendar naš povprečni OD, ki je v letu 1980 znašal 6.844 din, je za ca. 20% manjši od povprečnega OD v gospodarstvu SRS, ki je v lanskem letu znašal 8.517 dinarjev. Porast OD v primerjavi z lanskim letom je ca. 15 % in je malo večji od planiranega. ZAKLJUČEK Morali bomo iskati notranje rezerve, predvsem na področju izboljšanja tehnološkega procesa, varčevanja z energijo, materialom in podobno. Nujno je, da se čimprej naredi analiza stroškov s posebnim poudarkom na stroške materiala. Ugotoviti prave vzroke velikega deleža stroškov materiala v skupnih stroških in predlagati ukrepe, ki bi te stroške znižali. Posebno pozornost bo treba nameniti postopnemu zmanjševanju izkoriščanja kratkoročnih kreditov, s tem, da ustvarimo lastna obratna sredstva. Potrebno je pregledati obstoječo celotno organizacijo poslovanja, posebno v proizvodnji, da bi se v zvezi s prikazanimi težavami odkrile in aktivirale notranje rezerve. ,r. ^ .. Več povezovanja in dogovarjanja Komunisti delovne skupnosti skupnih služb smo se sestali 23. februarja letos, da bi pregledati in ocenili delo preteklega leta ter začrtali smernice za delo v letošnjem letu. Svoje delo so ocenili kritično in ugotovili, da je poleg uspešno opravljenih nalog tudi nekaj takih, ki jim nismo posvetiti dovolj pozornosti, čeprav bi le-te lahko pomembno prispevale k izboljšanju medsebojnih odnosov in boljšemu informiranju. Med nezadovoljivo opravljene naloge smo komunisti delovne skupnsti oceniti tudi povezovanje z ostalimi osnovnimi organizacijami zveze komunistov v TOZD. Odločno smo se zavzeli, da v letošnjem letu povezovanje z ostalimi OOZK vzpostavimo. Sprejeli smo sklep o pobudi organiziranja sestanka sekretarjev vseh OOZK naše delovne organizacije, na katerem se bomo dogovoriti o načinu sodelovanja, povezovanja in dogovarjanja ter sprejeti skupna izhodišča za izdelavo programa, kako se bomo komunisti Elme vključevali v oceno in izvajanje stabilizacijskih programov, M jih bodo predložili individualnd poslovodni organi in njihove strokovne službe. Zavest o potrebnosti povezovanja in dogovarjanja in pa uspešnost enega in drugega naj nas vodi k vse večji enotnosti in boljšim rezultatom dela ter ustreznejšim medsebojnim odnosom. Manija Ribon j a Predstavljamo vam V začetku januarja 1981 je prevzel dolžnosti glavnega direktorja DO Elma tov. Bogomir Rebernik. Specifičnost tega delovnega mesta in vzrok, da naj bi nadaljevali z utečeno prakso predstavitve novih članov kolektiva preko našega glasila, je uredniškemu odboru narekovala, da me je zadolžil za krajši razgovor z njim. Morda je glede na trenutno gospodarsko stanje, posebno pa še trenutno stanje delovne organizacije toliko bolj zanimivo, kdo bo v bodoče vodil delovno organizacijo, kakšni so njegovi prvi vtisi, kako se bo lotil reševanja posameznih problemov in ne na kraju, da širšemu krogu predstavimo novega sodelavca, 45-letnega diplomiranega ekonomista, katerega prehojena pot se v mnogih stvareh ujema s posamezniki, ki so svoje prve stike z delovno organizacijo našli v delavnici. Zastavil sem mu nekaj vprašanj. Kako bi opisal svoje dosedanje delo, kje so bili vaši prvi stiki z delovno organizacijo in kakšna je bila vaša dosedanja pot? Pred približno 29 leti sem se v Kranju izučil za finomehanika ter delal v Iskri kot orodjar dve leti. Leta 1956 sem se zaposlil v Rogu ter se vpisal izredno na srednjo tehniško strojno šolo. V tem kolektivu sem ostal vse do 31. decembra 1980, ko sem prišel v to delovno organizacijo. V obdobju, ko sem bil še v Rogu, sem opravljal dela na različnih delovnih mestih, od merilnice, kjer sem začel kot konstruktor orodij in meril, pozneje sem delal v konstrukciji kot projektant izdelkov. Med drugim sem projektiral tudi nekatere izdelke, katerih proizvodnja je danes glavna dejavnost tega kolektiva (tako imenovano poni kolo, kolo s pomožnim motorjem), v tem času smo razvili tudi lastno sodobno dirkalno kolo. Pozneje sem postal vodja tega konstrukcijsko tehnološkega oddelka, ki se mu je s časom priključila še orodjarna in vzdrževanje. Ko se je skupek teh obratov konstituiral kot TOZD Tehnične storitve, sem prevzel vodstvo te TOZD kot direktor. To funkcijo sem opravljal približno 6 let. Kako ste se pravzaprav odločili za prihod v Elmo? Delovna organizacija Elma mi ni bila neznana. Že na samem začetku sta imeli ti dve DO nekaj skupnega. Obe sta bili ustanovljeni ob istem času in obe štejeta približno enako število delavcev. O Elmi sem poslušal stvari, ki govorijo o pozitivnih gospodarskih premikih, povezave z Rovvento, uvajanje razvoja prvih likalnikov, ki so bili takrat in so še sedaj zanimivo področje. To je bilo tako imenovano obdobje ekspanzije, žal pa je v zadnjem času bilo čutiti ravno obratno. Elmo sem poznal tudi skozi športna srečanja, sodelovanje pri študiji normiranje metode MTM itd. V zadnjih letih sem precej slišal o težavah v tem kolektivu in dobil občutek, da se dogaja nekaj negativnega (odhod kadrov). Vsi ti problemi, o katerih sem že prej slišal, pa me niso motili, da se na priporočilo skupščine občine Bežigrad ne bi odločil za to delovno mesto. Sem sem prišel z edinim namenom, da z vsemi razpoložljivimi pozitivnimi faktorji, s tistimi, ki jim ni vseeno, kaj se bo v bodoče dogajalo s podjetjem, skušamo rešiti kar se v tem stanju rešiti da. Osebno sem prepričan, da je v podjetju večina kolektiva zdrava, pripravljena v tej smeri sodelovati, da pa se moramo glede na obstoječe okoliščine temu primerno organizirati. Kakšna je vaša ocena razmer v DO, kaj menite o proizvodnem programu posameznih TOZD, kakšni so vaši konkretni predlogi za izboljšanje stanja v DO? Znano je, da se celotno jugoslovansko gospodarstvo nahaja v težavah, da je potrebno celotno gospodarstvo stabilizirati, nas, ki pa poslujemo brez kakršnihkoli rezerv, taki ukrepi toliko bolj prizadenejo. Glede na to bo potrebno trezno premisliti, kako izpeljati akcijo saniranja brez nekih večjih vlaganj, ki si jih v tem trenutku ne moremo privoščiti, saj nas čaka odplačevanje anuitet za že dokončane investicije, ki jih bomo le s težavo pokrili. Prav tako bančna politika ne govori nam v prid, saj mora LB pokriti že obstoječe potrebe. Tako smo primorani iskati svoje lastne rešitve, pri tem je nujno potrebna: pravilna organizacija, pravna usmeritev programa. Reorganizirati se moramo tako, da vse strokovne kadre, ki jih je v Elmi dovolj, povežemo v tiste službe, katerih funkcija je trenutno prešibka. V razvoj se bo morala vključiti tudi tehnologija in projektiva strojev in naprav, študij dela, prototipna in morda še kaj. Tudi na področju prodaje bo potrebno glede na padajočo kupno moč potrošnika poiskati kakšen drugačen pristop do potrošnikov. Spremembe pa bo potrebno izvesti tudi v nekaterih drugih službah. Poudarjam, da vse te spremembe niso cilj sankcioniranja posameznikov temveč, da s skupnimi močmi dosežemo boljši efekt dela, boljše rezultate ter s tem tudi boljši socialni položaj v družbi. Pravilno moramo usmeriti proizvodni program. Pri tem ne sme- mo pozabiti nekaterih faktorjev, ki so za proizvodno usmeritev zelo pomembni. Vedeti moramo, ali je povpraševanje za naše artikle na trgu še dovolj veliko, kakšne so tehnične in tehnološke možnosti za realizacijo proizvodnega programa ter zmanjšanje stroškov poslovanja za tako proizvodnjo, kaj pravi analiza naše tehnologije in delovnih sredstev za morebitno preusmeritev obstoječega proizvodnega programa, ali je z manjšimi vlaganji to sploh izvedljivo. Pri tem zastopam stališče, da je nesmiselno preusmerjati proizvodnjo, za katero ugotavljamo, da je še vedno interesantna. Predpostavljam, da je program stikalne tehnike ozir. instalacijskega materiala glede na trenutno graditev stanovanj na tržišču še vedno zanimiv. Likalniki preko katerih je Elma s pomočjo Ro-vvente začela kaliti svoje prve izkušnje na področju malih gospodinjskih aparatov, so prav tako še interesantno področje. Trenutno je zelo zanimivo in verjetno najbolj perspektivno področje proizvodnja transformatorjev. Transformatorji in dušilke raznih vrst se danes še vedno v veliki meri uvažajo. Mislimo tudi na razvoj novih oblik transformatorjev in stabilizatorjev za potrebe gospodinjstev in tudi večje porabnike. Iz tega sledi, da našega obstoječega programa ne kaže prestrukturirati, potrebno pa ga bo temeljito »prečesati« preanalizirati ga, očistiti nekaterih neakumula-tivnih izdelkov ter vključiti novi proizvodni program k osnovni tehnološki dejavnosti. V proizvodnji orodij in strojev ter o mali avtomatizaciji, ki je sedaj nisem omenjal, bi rad povedal nekaj iz lastnih izkušenj, ker sem sc srečaval z podobno tematiko kot je tukaj. Proizvodnja orodij in strojev se mora posvetiti lastnemu razvoju TOZD znotraj DO, kar pa ne pomeni, da proizvodnja male avtomatizacije ne bi tekla naprej. V razvoj male avtomatizacije je vloženo precej umskega dela in bi je sedaj ne kazalo opustiti, le organizirati jo bo potrebno tako, da ne bo vplivala na proizvodnjo orodij, ki je namenjena TOZD in od katerega je odvisno poslovanje druge TOZD. Razvoj male avtomatizacije v tem času je potrebno usmeriti v reševanje lastnih tehnoloških problemov. Prvj ukrep, ki se ga moramo lotiti je omejitev zaposlovanja. Menim da 1.500-članski kolektiv s tako proizvodnjo in takimi realizacijami zastavljenih planov ne more normalno eksistirati, taka proizvodnja ne more nuditi 1.500-članskemu kolektivu socialne varnosti in ustvarjati dohodka za razširjeno reprodukcijo. Geslo z manj ljudmi in manjšimi proizvodnimi stroški več proizvesti bi nam moralo biti stalno prisotno. Toliko kot nas je, sc moramo pravilno organizirati, ker le tako bomo lahko ustvarili svoje planske ambicije. V tem trenutku nas samo povečano zaposlovanje ne pelje naprej. TOZD moramo organizirati tako, da bi svojo proizvodno funkcijo lahko nemoteno opravljali, to pa pomeni, da jih moramo rešiti služb, ki so skupnega pomena. Kaj lahko poveste o trenutnem ekonomskem položaju Elme? Moj prvi vtis ne bi bil popoln ne da bi takoj preanalizi-ral ekonomski položaj Elme. Ta vsekakor ni spodbuden. Kaže, da se bomo morali začeti drugače obnašati. Vsak bi se moral zamisliti ali se res stabilizacijsko obnaša, ali je naša delovna organizacija dovolj bogata da lahko zamujamo na delo, odhajamo predčasno z dela ipd. Vprašati bi sc morali ali res racionalno koristimo delovni čas, material, kako ravnamo z družbenimi sredstvi, ali je to kar počenjamo res stabilizacijsko. Na področju ekonomike poslovanja je ugotovljeno, da Elma vse od leta 1981 posluje praktično brez ostanka sredstev za poslovni sklad. Da sta dve tretjini sredstev poslovanja v obliki kratkoročnih kreditov in dolgov dobaviteljem. Torej poslujemo večino z tujimi sredstvi. Poudarjam, da nas v letošnjem letu čaka še začetek odplačevanja dobre 4 milijarde anuitet za investicije, ki jih bomo morali vrniti skupno z obrestmi do leta 1985. Ob tem pa ne smemo pozabiti, da bi bilo nujno vložiti sredstva in osvojiti nekatere ključne tehnologije (tefloniziranje, šamotiranje, uporaba nekaterih orodij in pom. apar.) brez katerih je naša proizvodnja draga in otežkočena. Včasih kaj radi pomislimo, da bo pač z družbeno pomočjo že šlo. Ker smo družba tudi sami in ker družba v takem pomenu trenutno ne razpolaga s sredstvi, je razmišljanje, da bo pomoč od zunaj brez pomena. Stanje tako kot je bomo morali rešiti sami. Ker s svojo strategijo gradimo na obstoječem programu, ki ga najbolj obvladamo in po razmišljanjih ljudi, ki so v tej smeri pripravljeni sodelovati, sem prepričan, da se bo stanje postopoma izboljšalo. Poskusili bomo morda tudi kakšne povezave navzven z drugimi TOZD in če se ob lastni programski usmeritvi najde kvalitetna rešitev ekonomsko pozitivna za našo DO, sem pripravljen sprejeti tudi take odločitve, vendar bomo morali v tej odločitvi biti enotni. Za povezave, v katerih ne vidim ekonomske opravičenosti in od katere nima Elma koristi pa seveda nisem. Morda bi ob koncu povedal še to, da se bo v okviru sanacijskega programa pripravil tudi predlog za nekatere rekonstrukcijske rešitve na področju Črnuč, katerega smo v zadnjem času investicijsko nekoliko zapostavljali. Marsikakšno zanimivo stvar bi lahko spravil na papir ob razgovoru s tovarišem Rebernikom, ki je veliko povedal o organizaciji, pri tem pa sva skoraj pozabila na osebne stvari, češ kaj bi s tem obremenjevali bralce. Je član ZK od leta 1958, družbenopolitično ves čas zelo aktiven, deloval pa je tudi v samoupravnih organih na vseh ravneh. Vse svoje študije je opravil ob delu tako, da mu je za razvedrilo ostalo bolj malo časa. Diplomiral je na šoli za organizacijo dela v Kranju in na Ljubljanski ekonomski fakulteti, trenutno pa mu je največja želja, da bi kolektiv sodeloval pri realizaciji zadanih načrtov, da bi delavcu omogočil socialno varnost na ravni drugih DO v Ljubljani, da bi se ti napori smatrali kot ozdravitev razmer in ne kot sankcioniranje posameznikov, ter da se ekonomska situacija izboljša v toliki meri, da ne bo pod vprašanjem regres in podobni problemi, ki sodijo k osnovnemu standardu, ter da bi bil z manj problemi tudi letošnji dopust lepši. Štefan Kranjec ^čt&nika &CLni&lLp£MlfcCLn£CL Rešen stanovanjski problem vpliva na storilnost delavca Stanovanjske razmere delavcev v TOZD PEM Lendava Za delavce DO Elma veljajo od dne 12. 3. 1981 določila Pravilnika o delu skupne delavske kontrole v prečiščenem besedilu. Nove maloprodajne cene za male gospodinjske aparate veljajo od dne 23. 2. 1981. V TOZD 'in DSSS so sprejeti elaborati, centralnih inventurnih komisij. Božo Kokot ec se 0a dobo dveh let imenuje za pooblaščenca za zastopanje in podpisovanje v zunanjetrgovinskem poslovanju delovne organizacije. Vse naloge tega pooblastila opravlja le po predhodnem soglasju glavnega direktorja. Odločitev arbitražne komisije SOZD »TEGO« je ta, da se poravnajo medsebojne obveznosti med Elmo in delovnimi organizacijami, združenimi v SOZD TEGO. Na podlagi te odločitve se opravi izbris članstva DO Elma v SOZD TEGO iz sodnega registra. Za vise delavce DO Elma veljajo do 1. 6. 1981 varčevalni ukrepi. Za uporabo lastnega prevoznega sredstva v službene namene se določi nadomestilo v višini 6,50 din za prevoženi kilometer, s tem, da se za mestne vožnje nadomestilo poveča za 10 % in znaša 7,15 din. Aleksander Knez v. d. direktorja DSSS z dnem 12. 3. 1981, prenehajo veljati pooblastila za opravljanje dolžnosti vodenja DSSS. Do sprejema nove organizacije DSSS se pooblašča gl. direktor. V DSSS in TOZD so delavca sprejeli poročila o poslovanju TOZD oziroma DSSS in zaključne račune. Le delavci TOZD Proizvodnja orodij in strojev niso dali soglasja Samoupravni stanovanjski skupnosti Ljubljana-Bežigrad, da kot investitor izvede adaptacijo podstrešnih oziroma skupnih prostorov na stanovanjskih hišah na cesti 24. junija št. 64—66, št. 70, št. 11, 13, 15. Delavci v DSSS so dopolnili sklep tako, da naj Samoupravna stanovanjska skupnost predvidi v idejnem načrtu izgradnjo oziroma določitev manjšega prostora za uporabo kot sušilnico. Sprejeta sO tudi poročila o delu koordinacijskih odborov ter pobuda družbenega pravobranilca samoupravljanja v občini Ljubljana-Bežigrad o tem, da DS uvede postopek za usklajevanje samoupravnih splošnih aktov z ZZD. Pii LB — Stanovanjsko komunalni banki Ljubljana se vežejo stanovanjska sredstva v višini 1.420.000 din za dobo 21 let z desetmesečno čakalno dobo, da pridobimo 175 % kreditnih sredstev za podeljevanje kreditov za gradnjo in. nakup stanovanj. Delavci v TOZD Proizvodnja transformatorjev, proizvodnja gospodinjskih aparatov in delovne skupnosti skupnih služb so se odločili in sprejeli SaS o temeljih plana Posebne izobraževalne skupnosti za elektro stroko Slovenije. Delavci TOZD Orodjarna so sprejeli SaS o temeljih plana Posebne izobraževalne skupnosti metalurgije in kovinarstva SRS za obdobje 1981—1985. V TOZD PROIZVODNJA GOSPODINJSKIH APARATOV — je delavski svet razpisal sanacijski postopek, — sprejel SaS o združevanju sredstev za družbeni standard, — zadolžil vodja vzdrževalne dejavnosti za izboljšanje prehrane v oddelku družbene prehrane, — da je Nada Radin udeleženka politične šole ZSS pri Mestnem svetu ZSS Ljubljana, — da TOZD nabavi en laboratorijski pH meter MA 5705 s priborom. V TOZD PROIZVODNJA ELEKTROMATERIALA LENDAVA — delegat v zboru banke je Katarina Feher, — Bogomir Rebernik in Aleksander Knez sta podpisnika finančnih listin za TOZD, — tabletimi stroj tip HT 40-F 4 MP — leto izdelave 1970 — se odpiše in odproda na javni dražbi. V TOZD PROIZVODNJA ELEKTROMATERIALA ČATEŽ je Venčeslav Kamin izboljšal navpične navojne enote na avtomatih Wuttig. Delavski svet je obravnaval še pritožbo tehnologov Staneta Pre-voiška in Franca Gregoriča in planerja Franca Goloba glede vrednotenja del in nalog in se odločil, da se novo vrednotenje ne opravi, ker strokovna služba v DO sestavlja osnutek SaS o ugotavljanju dohodka jjn delitvi sredstev za osebne dohodke in tudi nova vrednotenja del in nalog delavcev v TOZD. Delovno mesto vodja skladišč in transporta se do nove organizacije TOZD ukine, vodenje te službe pa se zaupa Avgustu Cve-težarju. V TOZD PROIZVODNJA ORODIJ IN STROJEV Vrbos Vido se razreši kot predsednico komisije za dograjevanje sistema nagrajevanja v TOZD. V skladu z določili pravilnika o podeljevanju kreditov za gradnjo stanovanj in oddajanju najemniških stanovanj, se stanovanjska gradnja in reševanje stanovanjskih vprašanj v ELMA TOZD ELEKTROMATERIAL Lendava izvaja po letnem planu, ki vsebuje stanovanjske potrebe delavcev in razpoložljiva sredstva za podeljevanje stanovanjskih kreditov ter način in vire financiranja. Zato je tudi delavski svet TOZD na 16. seji dne 25. 12. 1980 sprejel sklep o vezavi 500.000 din iz Sklada skupne porabe — stanovanjski del in sklenitvi pogodbe pri LB PB PE LENDAVA. Z vezavo sredstev pridobimo po poteku 10 mesecev 1.000.000 din kredita za individualno stanovanjsko gradnjo. Torej predvidevamo, da bomo posojila za individualno stanovanjsko gradnjo lahko podeljevali ob koncu letošnjega leta. Ker se stanovanjske razmere delavcev spreminjajo iz leta v leto, je tudi na začetku letošnjega leta izdelan vprašalnik o stanovanjskih razmerah delavcev TOZD, s katerim smo želeli zbrati podatke o potrebah delavcev v letošnjem letu. Delavcem TOZD smo podelili 450 vprašalnikov o stanovanjskih razmerah, vendar je izpolnjenih in vrnjenih bilo le 259 vprašalnikov, kar je v primerjavi s številom zaposlenih 44 odstotkov. Vprašalnike niso izpolnili delavci, ki so imeli dopuste ali bolniško odsotnost in delavci, ki niso zainteresirani za individualno stanovanjsko gradnjo oziroma sploh za ureditev stanovanjskih razmer. Največ vprašalnikov je izpolnjenih v oddelku nekovin, najmanj pa v oddelku montaže. Rezultati vprašalnika kažejo naslednje: 116 delavcev stanuje v lastni stanovanjski hiši. Zaradi dokončanja stanovanjske hiše oz. adaptacije ali dograditev obstoječih prostorov bo 35 delavcev z lastnimi stanovanjskimi hišami rabilo stanovanjsko posojilo v višini od 50.000 do 100.000 din. V hiši, ki je last sorodnika stanuje 86 delavcev TOZD. Tukaj so zajeti delavci, ki so si pred kratkim ustvarili družine in nimajo povsem rešeno stanovanjsko vprašanje. Ker lastno stanovanje še niso uspeli zgraditi oz. niso uspeli pridobiti družbenega stanovanja, stanujejo pri starših. Zaradi pomanjkanja prostora v stanovanjski hiši staršev, v kateri stanujejo dve in pogosto tudi več družin oz. zaradi okrnjenih medsebojnih odnosov (nasprotja generacij) ravno delavci, ki stanujejo v hiši sorodnika nameravajo graditi. V družbenem stanovanju stanuje 51 delavcev z družinskimi člani in redkokateri namerava graditi lastno stanovanjsko hišo. V podnajemniškem stanovanju stanuje 6 delavcev, ki tudi gradijo ali pa planirajo gradnjo individualne stanovanjske hiše v prihodnjih letih. Povprečno število stanovalcev v dvosobnem in trisobnem stanovanju je 5, v enosobnem stanovanju pa 4 člani. 56 delavcev namerava začeti individualno stanovanjsko gradnjo v prihodnjih letih, 24 delavcev pa že gradi. Delavci so lastne stanovanjske razmere ocenili tako: —■ v dvosobnem stanovanju stanuje 116 delavcev; — v enosobnem stanovanju 68 delavcev; — v trisobnem stanovanju stanuje 75 delavcev, 15 delavcev stanuje v podstrešnem stanovanju, 12 pa v kletnem. 87 delavcev meni, da je stanovanje vlažno in neprimerno. 64 delavcev stanuje v delno suhem, 108 pa v suhem stanovanju. V stanovanju nima tekoče vode 59 delavcev. Brez kuhinje je 23 delavcev, brez kopalnice je 96 delavcev, brez WC 83 delavcev in brez centralne kurjave 173 delavcev. Starost stanovanja: — do 10 let — 78 delavcev; — nad 10 let — 61 delavcev; — nad 20 let — 120 delavcev Za individualno stanovanjsko gradnjo bo 135 delavcev potrebovalo 14.650.000 din sredstev, 84 delavcev pa ne bo potrebovalo po- so^^a' Marija Mavrič ZAHVALA Ob izgubi mojega ljubega očeta se zahvaljujem vsem, ki so ga prišli pospremit na njegovo zadnjo pot. Sodelavkam in sodelavcem se hkrati zahvaljujem tudi za izrečeno sožalje in cvetje, ki je okrasilo njegov grob. Ljudmila Košir Marta Stare ••••eeeeeeeeege#e®ee»eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee< e e • e e • e e Dopisujte v svoje glasilo STIK Individualni poslovodni organ v sistemu varstva pri delu Varstvo pri delu oziroma varno delovno okolje, vame delovne in življenjske razmere delavcev se ustvarjajo s tehničnimi, zdravstvenimi, sodalniimi, vzgojnimi, pravnimi in drugimi ukrepi, s katerimi se preprečujejo in odpravljajo vzroki, zaradi katerih lahko pride pri delu do poškodb in zdravstvenih okvar delavcev. Vsi našteti ukrepi, s pomočjo katerih preprečujemo nastanek poškodb in zdravstvenih okvar delavcev pri delu, predstavljajo ukrepe preventivnega značaja in so zaradi tega še bolj pomembni. Šteje se, da so varno delovno okolje in varne delovne razmere zagotovljene, če delavec ob normalni pazljivosti ter strokovni in delovni sposobnosti lahko opravlja svoje delo, ne da bi pri tem prišlo do telesnih ali zdravstvenih okvar. Citirana vsebina Zakona o varstvu pri delu SR Slovenije (2. člen, drugi odstavek) je v resnici značilna pravna predpostavka, ki vključuje kot medseboj soodvisne v zvočnike tehnične, zdravstvene, higienske, organizacijske, vzgojne, sociološke, psihološke, pravne vidike varnega delovnega okolja, varnih delovnih razmer, upoštevajoč pri tem dognano dejstvo, da nastajajo poškodbe, zdravstvene in druge okvare delavcev pri delu kot posledica kombiniranega delovanja različnih vzročnikov. Za pravilno razumevanje določil Zakona o varstvu pri delu, posebno za aplikacijo teh v organizacijah združenega dela ali v drugih samoupravnih asociacijah je pomembna vsebina prvega odstavka Četrtega’ člena: »Za ' zagotavljanje pravic do varstva pri delu ter za varno delovno okolje in delovne razmere, morajo skrbeti delavca v organizacijah združenega dela: — z določanjem varstvenih ukrepov in normativov; — z urejanjem varstva pri delu; — z organiziranjem službe varstva pri delu. Naštete obveznosti delavci v organizacijah združenega dela uresničujejo s samoupravnimi sporazumi in drugimi splošnimi akti, s takšnim organiziranjem in izvajanjem delovnega procesa, v katerem so zajeti varnostni ukrepi in normativi kot sestavni del tega procesa ter z izvajanjem predpisov o varstvu pri delu. Naloge, obveznosti, dolžnosti in pravice, ki jih organizacijam združenega dela, s tem pa tudi vsakemu posamezniku, ki v njih združuje svoje delo in sredstva, nalaga Zakon o varstvu pri delu, niso niti lahke, niti enostavne. Narobe bi bilo razumeti, da je pravica in dolžnost urejati in zagotavljati varstvo pri delu samo z izvrševanjem predpisanih varnostnih ukrepov in normativov oziroma sprejemati lastne ukrepe in normative. Poleg omenjenega so v organizacijah združenega dela delavci dolžni: konkretno določiti svoje pravice in obveznosti do zagotavljanja varnega delovnega okolja, varnih delovnih razmer. Pri določanju obveznosti (dolžnosti) in pravic je potrebno iste konkretno opredeliti in povezati s konkretnimi možnostmi, do katerih prihaja v organizacijah združenega dela med delovnim procesom. Zakon o varstvu pri delu je potrebno torej razumeta kot prav- no osnovo, ki omogoča organizirano, sistematično aktivnost organizacij združenega dela oziroma od njih zahteva in pričakuje ustvarjalni odnos do varstva pri delu. Varstvo pri delu v organizacijah združenega dela je potrebno razumeti in vpeljat; kot kibernetski sistem, ki vsebuje že preverjene načine in sredstva za odkrivanje, preprečevanje, odstranjevanje vzrokov, zaradi katerih lahko pride do poškodb, poklicnih obolenj in drugih škodljivih posledic za delovno sposobnost, zdravje in življenje delavca. Pri sestavljanju samoupravnih splošnih aktov ne smemo zanemariti prisotno dinamiko, znanstvenega, tehnološkega in organizacijskega razvoja, ki pogojuje dokaj pogoste spremembe obstoječih tehnoloških in drugih delavnih procesov v smeri modernizacije le-teh. Ustrezno oblikovanje, bogato vsebinsko in akcijsko opredelitev samoupravnih splošnih aktov, s katerimi organizacija združenega dela regulira celovito varstvo pri delu, lahko opravljajo le poklicni varnostni inženirji in drugi ustrezni strokovnjaki, združeni v strokovnem teamu, ki v celoti obvladajo zelo širokb in zahtevno problematiko varstva pri delu. V tem strokovnem teamu bi vsekakor moral najti svoje mesto tudi poslovodni individualni organ TOZD oz. član kolegijskega poslovodnega organa DO in podobno, da bi s svojimi kreativnimi sposobnostmi, znanjem in lastno opredelitvijo pripomogel k iskanju najustreznejših rešitev zlasti pri: — konkretni opredelitvi pravic in obveznosti, ki jih imajo delavci do zagotovljenega varnega delovnega okolja, varnih delovnih razmer, upoštevajoč seveda že omenjene konkretne možnosti, do katerih prihaja v TOZD ali DO med delovnim procesom oz. pni opravljanju določenih del; — pri določanju oz. kadrovanju delavcev odgovornih za zagotavljanje varnega delovnega okolja; — pri določanju organizacije, vsebine in mesta službe varstva pri delu, pri določanju njene vloge oz. razmerja do drugih služb ali dejavnosti v TOZD ali DO; — da je glavni animator organov samoupravljanja, družbenopolitičnih organizacij ter samoupravne delovne kontrole; — pri sestavljanju potrebnih programov varstva pri delu, saj programiranje varstva pri delu oziroma programiranj e varnostnih ukrepov in normativov predstavlja: 1. pomemben dejavnik pri doseganju družbenih ciljev, 2. pomemben del samoupravne aktivnosti delovnih ljudi, 3. predstavlja pomembno aktivnost v sistemu varstva pri delu na področju zagotavljanja preventive. Vsestranske aktivnosti poslovodnega individualnega organa ali člani kolegijskega organa, morajo še posebej priti do izraza pri reševanju posebnih obveznosti v organizaciji združenega dela. Te obveznosti so zlasti: — V opisu delovnih mest morajo biti določene vrste in stopnje nevarnosti pri opravljanju del na delovnih mestih ter naloge in odgovornosti, ki jih imajo delavci na delovnih mestih v zvezi z za- gotavljanjem varnega delovnega okolja in varnih ddlovnih razmer. — Zagotovitev, da je vsak delavec po programu teoretičnega in praktičnega usposabljanja ob prvi in ob vsaki kasnejši razporeditvi na delovno mesto oziroma delo poučeni o delovnih razmerah in nevarnostih prt delu, o varstvenih ukrepih, o sredstvih in opremi za osebno varstvo pri delu ter o njihovi uporabi. — Obveznost opravljanja občasnih preizkusov znanja delavcev v varstvu pri delu, da se prepriča, če so usposobljeni za varno opravljanje, vodenje ali nadzorovanje del. — Zagotovitev uporabe samo takšnih objektov, delovnih prostorov, delovnih priprav in naprav oziroma dajanje v uporabo samo takšnih sredstev in opreme za osebno varstvo pri delu, ki ustrezajo predpisom o varstvu pri delu in zagotavljajo delavcem varno delo. — Zagotovitev periodičnih preiskav, kemičnih in bioloških škodljivosti in mikroklime ter periodičnih pregledov in preizkusov določenih delovnih priprav in naprav. — Določitev z opisom tista delovna mesta oziroma dela, kjer je večja nevarnost za poškodbe ali zdravstvene okvare, ter določitev pogojev glede zdravstvene in psihofizične sposobnosti ter strokovne usposobljenosti delavcev pri teh delih. — Zagotovitev predhodnih, posebnih predhodnih in periodičnih zdravstvenih in psihofizičnih pregledov delavcev. — Zagotovitev prve pomoči in organiziranje reševanja za primer nesreče pri delu. — Obveščanje pristojne inšpekcije dela o začetku svojega dela in o začetku dela katerekoli svoje delovne enote ter o začetku opravljanja posebno nevarnih in škodljivih del. — Obveščanje organov inšpekcije dela prve stopnje o vsaki smrtni nesreči, kolektivni nesreči, hujši nesreči pri delu in o vsakem pojavu, ki lahko spravi v nevarnost življenje delavcev pri delu. Iz navedenega sledi, da poslovodni individualni organ TOZD ali član kolegijskega poslovodnega organa DO in podobno, ima v sistemu varstva pri delu trOjno vlogo. 1. Popolno angažiranost na področju že predhodnega urejanja varstva pri delu v organizaciji združenega dela, kot sistem ne- deljivega od sistema dela im življenja organizacije združenega dela. Za takšno angažiranost poslovodni individualni organ ali član kolegijskega poslovodnega organa mora obvladati tvarino varstva pri delu do potankosti, ker le z znanjem lahko prispeva k funkcionalnosti tako zahtevnega siistemia. 2. Vlogo nenehnega animatorja vseh samoupravnih, družbeno-političnih in ekonomskih dejavnikov TOZD oz. organizacije združenega dela. To pomeni vzpostavitev mehanizma nadzorovanja funkcionalnosti predhodno postavljenega sistema varstva pri delu, ker se le na ta način zagotavlja pravočasno odklanjanje vseh eventualnih motenj ne glede na njihov značaj (motnja v sistemu ali izven njega). 3. Z lastno pripadnostjo in pozitivnim odnosom do varstva pri delu poslovodni individualni organ ima zelo močan vpliv v procesu popularizacije varstva pri delu, ali drugače rečeno, ima močan vpliv v procesu podružblja-nja varstva pri delu. Pravice, obveznosti in odgoVarnosti poslovodnih organov temeljnih in delovnih organizacij združenega dela so določeno sistemsko v celoviti pozitivnopravni zakonodaji, ki seveda zajema tudi varstvo pri delu. Če za izhodišče vzamemo 513. člen Zakona o združenem delu, ki določa, da poslovodni organ temeljne organizacije vodi poslovanje te organizacije, organizira in usklajuje delovni proces v njej, predlaga poslovno politiko in ukrepa za njeno izvajanje, izvršuje odločitve in sklepe delavskega sveta in drugih organov, obravnava predlog plana in opravlja še druge zadeve, ki jih določajo zakoniti predpisi in statut temeljne organizacije, potem lahko ugotovimo, da je vsakokratni ' iiridTiviidualhl ’ poslovodni orgaii' odgovoren za celotno zagotavljanje varstva pri delu, ali po posameznih nalogah in opravilih, ki jih zakoni, drugi predpisi, družbeni dogovori, samoupravni sporazumi na vseh nivojih (v temeljni delovni ali sestavljeni organizaciji združenega dela) določajo. Ta ugotovitev v končni obliki izhaja že iz sankcioniranja vprašanj zagotavljanja varstva pri delu. V tem sestavku sem poskusil v najkrajših črtah prikazati vlogo in pojem poslovodnega individualnega organa TOZD ali DO v sistemu varstva pri delu zavedajoč se, da je tovrstna problematika zelo pomembna za nadaljnji hitrejši razvoj varstva pri delu. Ostalo je seveda veliko nedoseženega in neopredeljenega, kar naj bo vsem nam v razmislek in diskusijo. Leopold Gril ŽIVA — SVETOVALNICA ZA ŽIVLJENJE V DVOJE Nič novega ne bomo povedali, če rečemo, da sodobni način življenja ljudi medsebojno odtujuje. Zato so prav gotovo tudi v naši sredini delavci, ki imajo težave pri navezovanju stikov z nasprotnim spolom ali v že obstoječi življenjski zvezi s partnerjem ali v družini. Ti ljudje običajno ne vedo, komu bi zaupali težave in kje bi dobili potreben nasvet in pomoč. Menimo, da dejavnost Žive še ni splošno znana oziroma ni znana ljudem, ki potrebujejo pomoč psihologa, psihiatra, seksologa, socialnega delavca tedaj, ko iz najrazličnejših vzrokov ne morejo vzpostaviti uspešne zveze s partnerjem ali tedaj, ko je njihova zveza v nevarnosti, da propade. Njihovi strokovnjaki skušajo prek razgovorov s posamezniki doseči, da bi le-ti bolje razumeli sebe, motive svojega vedenja, da bi zavestno sprejemali zakonitosti življenja v dvoje oziroma v družini ih se razbremenili najrazličnejših stisk, ki jim otežujejo naraven in uspešen odnos do partnerja ter dosegli enakopravno medsebojno sodelovanje na vseh življenjskih področjih. To pa vsak človek potrebuje za osebno srečo in zadovoljstvo. Sedež Žive je v Ljubljani, Hranilinška (za veleblagovnico Astra, Bežigrad). Za razgovor se lahko dogovorite po telefonu 325-855. Alenka Zibelnik-Šoper Kadrovske spremembe v mesecu februarju SKLENILI DELOVNO RAZMERJE: TOZD PROIZVODNJA GOSPODINJSKIH APARATOV — Dragutin Mdlanovtič, delavec brez poklica, 11. 2. 1981, razporejen na dela galvanizerja v obratu površinske obdelave — Vasil Stoilov, delavec brez poklica, 13. 2. 1981, razporejen na dela transportenja v montaži — Malina Ridjošič, delavka brez poklica, 23. 2. 1981, razporejena na dela monterke v montaži — Alojz Cunk, delavec brez poklica, 23. 2. 1981, razporejen na dela dvorišanega delavca pri splošnem oddelku v obratu vzdrževanje — Bahtije Bajrami, delavka brez poklica, 23. 2, 1981, razporejena na dela snažilke tozd pem Čatež — Ema Renko, delavka brez poklica, 2. 2. 1981, razporejena na dela monterke v obratu Polš-nik PREKINILI DELOVNO RAZMERJE: TOZD PROIZVODNJA GOSPODINJSKIH APARATOV — Stojana Tomič, delavka v kontroli, sporazumno prenehala delovno razmerje 2. 2. 1981 — Stjepan Džonlič, dvoriščni delavec pri splošnem oddelku, samovoljno prenehal delovno razmerje 7. 2. 1981 — Tanja Guček, monterka v montaži, prenehala delovno razmerje v poizkusni dobi 27. 2. 1981 Ana Holobar Srebrno odličje tabora slovenskih pevskih zborov Elmi Vsakoletni Tabor slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični na Dolenjskem pomeni srečanje pevcev, ki sodelujejo v zbb-rih jz naše ožje domovine in slovenskega zamejstva. Pomeni pevski praznik za vse, ki jim je zborovsko petje užitek in eden od načinov za ustvarjalno delo in samopotrjevanje. Tabor združuje pevce in je edinstvena priložnost medsebojnega spoznavanja ljudi, ki jim je skupno veselje do petja sloveske pesmi, ki pripoveduje o našem prostoru pod soncem, o naši težki in hkrati slavni preteklosti, o naši veri v sedanjost in prihodnost. Namen Tabora ni tekmovanje vrhunskih zborov, ampak srečanje majhnih in velikih zborov, ki na ta način sklenejo celotno delo, da se srečajo, pogovorijo in poveselijo1, da skupno zapojejo in pokažejo rezultate zahtevnega dela. Letošnji, je 12. Tabor je posvečen 40-lebnioi OF in 40-letnici vstaje jugoslovanskih narodov. Doslej se je na praznik slovenskega zborovskega petja zbralo zmeraj po več deset tisoč obiskovalcev. Ta pevska manifestacija ima svoj prostor in veljavo že v celotnem jugoslovanskem prostoru. V letošnjem jubilejnem letu pa bo ta prireditev zagotovo najbolj množična proslava tako pomembnih datumov v novejši zgodovini slovenskih in drugih jugoslovanskih narodov in narodnosti. Tako množične manifestacije kot je Tabor si skorajda ni moč zamisliti brez finančne pomoči organizacij združenega dela, ki so v Taboru našle tudi posrednika za propagando svojih izdelkov. Tako sodelujejo z oglasi v vsakoletni brošuri, v raznih publikacijah, s transparenti na prizorišču in podobnim. S tem podpirajo prizadevanja organizatorjev pri izvedbi teh srečanj. Za petletno sodelovanje je srebrno odličje prejel tudi kolektiv Elme. Alenka Zhbelnik-Šoper Izlet v Kranjsko goro V soboto, 28.februarja, je mladinska organizacija organizirala izlet v Kranjsko goro, na katerega so bili vabljeni vsi delovni ljudje v Elmi. Odhod je bil ob 7. uri izpred Elme, toda kot je že običaj, da se vedno koga čaka, smo se z malo zamudo odpeljala. Ker je bila pustna sobota, so bile zaželene maske, toda razen redkih izjem so se vsi oblekli v smučarsko obleko. Udeležba je bila velika, saj se je nabral poln avtobus mladih in malo mlajših Elmovcev. Ko smo se peljali v Kranjsko goro, smo vsi kar hitro odšli iz avtobusa, saj se je že pokazalo sonce, obetal se je lep dan za smučanje in ostala razvedrila na snegu. Razdelili smo se na dve skupini, na tiste, ki so smučali in manjši ded, ki smo nameravali dan preživeti na in ob ledu. Smučanjem se je mudilo proti vlečnicam, na hitro so rekli še kakšen »živio« in odšli. Tisti, ki smo nameravali drsati, smo se leno pomikali po Kranjski gori proti drsališču, saj je bil pred nami še ves dan lin nam ni primanjkovalo časa. Drsahšče je bilo še v senci in sklenili smo, da počakamo na sonce, ki je počasi lezlo izza hriba. V začetku je bilo na ledu zelo mrtvo, saj nas je bilo le malo, nato pa se je število kar močno povečalo, ker je še marsikoga zamikalo, da se zapelje po ledu. Okrog drsališča so se sprehajale pustne šeme in čas je kar prehitro mineval. Morali smo se že sredi lepega popoldneva odpraviti proti avtobusu, ker so se kazalci pomaknili k šestnajsti uri. Vožnja do Ljubljane je kar prehitro minila in ko sem bila zopet pred Elmo, je bilo za mano eno novo lepo doživetje. Lidija Klopčič Nezgodna 13 Na risbi v prejšnji številki našega časopisa je upodobljenih 25 nevarnih načinov obnašanja. Ce ste odkrili najmanj 15, potem ste moder in previden človek. Če ste dobili manj kot 15 točnih odgovorov, morate biti previdni in samo sreča vas lahko obvaruje pred nezgodami. Vendar, ne zanesite se na srečo in se zato seznanite z naslednjimi nevarnimi načini obnašanja: 1. Zdravila in strupi morajo biti izven dosega otrok! 2. Stoli tipa »taburet« niso zanesljiv oslonec! 3. Uporaba električnih aparatov kot je sušilec las, v kadi, je smrtno nevarna! 4. Kajenje v postelji je smrtno nevarno! 5. Pri pomivanju oken ne stojte na robu okna (nevarnost padca)! 6. Ne dovolite otrokom, da se igrajo z vžigalicami ali... 7. ...z električnimi vtičnicami! 8. Ročaj ponve naj bo obrnjen proti steni! 9. Pručke, stolčki, stoli, knjige in podobno niso zanesljivi oslonci! 10. V zaprtih prostorih ne čistite obleke z bencinom (nevarnost eksplozije)! 11. Z lokom ali z drugim orožjem ne streljajte proti ljudem! 12. Električna peč naj se ne nahaja preblizu zaves (nevarnost požara)! 13. Preproga nima zaščito proti drsenju (možnost da nam spodrsne)! 14. Pri prenašanju kakšnega bremena, pogled ne sme biti zakrit! 15. Žaga mora biti pokrita z varnostnim pokrovom! 16. Breme dvigujemo iz počepa, hrbtenica naj bo ravna, telo strmo pokonci, z bremenom po možnosti v bližini telesa (nevarnost poškodbe hrbtenice)! 17. Ne odlagajte predmete na stopnicah! 18. Prižgano svečo ne pustite brez nadzora! 19. Ograja stopnišča je pomanjkljiva, oziroma je ni!? 20. Poškodovana, oziroma nepravilno popravljena lestev!? Tomislav Dokič Glasilo izdaja delovna organizacija ELMA — tovarna gospodinjskih aparatov in elektromateriala Ljubljana-Crnuče. Ureja ga uredniški odbor, izhaja enkrat mesečno. Odgovorni urednik Janez Stupica. — Telefon: 343-271 int. 03. Rokopisov ne vračamo — Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu 421-1/72 — Tisk: Tiskarna Ljubljana v Ljubljani