Letnik 1917. it'«:} Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru. Kos CCXII. Izdan in razposlan 29. dne novembra 1917. Vsebina: Št. 157. Zakon, s katerim se izpremioja zakon o bolniškem zavarovanju. 457. Zakon z dne 20. novembra 1917.1., 8 katerim se izpreminja zakon o bolniškem zavarovanju. * S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora zaukazujem tako: Člen i. Na mesto gg 6, 7, S), 25 do 30, 40, 47, št. 8, in 49, zadnji odslavek, zakona z dne 30. marca 1888. 1. (drž. zak. St. 33) o bolniškem zavarovanju delavcev stopijo naslednja določila: S Ö. Predmet v § 1 ozuamenjenega -zavarovanja so podpore bolnikom, podpore porodnicam in pogrebnine. Zavarovalnih dajatev je dovoljevati najmanj : 1. Oti pričetka bolezni brezplačno bolniško strežbo : zdravniško pomoč, vštevši porodničarsko in babiško pomoč, ter potrebna zdravila in druge terapevtiške pomočke. v mezdnem razredu I................... 060 K , - » 2................0-90 . s................oso ; , , - 4................1-50 , ■ » , -5................1-80, » » , O................2-10 , » - , 7............-. . 2'50 „ 8.................. 3-00 „ f................3-60 „ , , » 10................4-20 , , » » H-................5-00 „ Dela prostega dne ni šteti za zadnji dan bolezni. Bolniško podporo (št. 1 in 2) je dajati, dokler traja bolezen in ako se ne konča prej, 26 tednov, in sicer boleznino leden za tednom po preteklem roku. • 3. Porodnicam denarno podporo v višini boleznine, dokler se zdržujejo mezdnega dela, do dobe šestih tednov po porodu. 4. Porodnicam, ki same dojijo svoje otroke — brez ozira na bolniško ali porodniško podporo, ki jim morda gre — podporo v višini polovične boleznine do preteka 12. tedna po porodu (premije za dojenje). 2. Ako je bolnik nesposoben za delo. od 5. Ako zavarovanec umre, če njegova pra* tretjega dne bolezni naprej boleznino, ki mora1 vica zahtevati boleznino ni izčrpana izza več nego znašati vsak dan : j pol leta. zaostalim trideseterni znesek poprečnega vsakdanjega delovnega zaslužka, toda ne manj nego 60 K (pogrebnina). Ako ni'zaostalih, je porabiti pogrebnino do višine naraslih pogrebnih stroškov za založbo teh stroškov. § 6«. (1) Premembe v mezdnem razredu, ki nastanejo pozneje nego štiri tedne pred začetkom bolezni ali med boleznijo, niso merodajne za to bolezen, kadar se določa višina boleznine. (2) V dobo bolniške podpore ni vračunjati časa bolezni, ki je bil morda pred začetkom nesposobnosti za delo in v katerem se je dajala le bolniška strežba. Dokler traja pravica zahtevati boleznino, obstaja vsekakor tudi pravica zahtevati bolniško strežbo. (3) . Vnovično nesposobnost za delo zaradi bolezni, za katero se je že dajala boleznina, je smatrati za preračun dobe bolniške podpore le tedaj za nadaljevanje tiste bolezni, ako ne nastane kasneje nego osem tednov potem, ko se je ustavilo prejemanje boleznine. 8 6 h. Za prvi dan bolezni velja vobče dan, katerega se kdo zglasi, da je bolan. Za dobe pred ten» dnevom, ako segajo nazaj več nego dva tedna, sploh ni dajati bolniške podpore, sicer pa le tedaj, ako je bil zavarovanec zadržan zglasiti se pravočasno in .ako brezdvomno dokaže, da se je prej začela z nesposobnostjo za delo združena bolezen in zdravniško zdravljenje. § 6 c. (1) Bolniške blagajniee morajo zadostno poskrbeti, da se dajejo v § 6, št. 1, oznamenjene dajatve. Ako je izročeno blagajniški zvezi, da preskrbi vse ali posamezne teh dajatev, je blagajnica oproščena svoje dolžnosti le toliko, kolikor zadošča to, kar je poskrbela zveza. (2) Gledé zdravniškega zdravljenja obolelih udov se more zaukazati, da sc morajo obračati na določene zdravnike in da blagajnica (blagajniška zveza) odklanja zalaganje stroškov, ki nastanejo, še se pokličejo drugi zdravniki, razen v nujnih primerih. (s) Obolelim zavarovancem se more tudi dati na voljo izbira med zdravniki blagajniškega okoliša, ki se zavežejo zdravniško zdraviti po pogojih, dogovorjenih z bolniško blagajnico (zvezo) (organizirana svobodna izbira zdravnikov). § 6 d. (1) Z zdravniki (§ 6 e, odstavek 2 in 3), poklicanimi za zdravniško zdravljenje njenih udov, mora bolniška blagajnica (blagajniška zveza) skleniti pismeno pogodbo o obojestranskih pravicah in dolžnostih. (2) Ta pogodba mora vsekakor uravnati plačilo (zdravniški honorar), ki gre zdravniku za njegov trud, kakšne so obojestranske obveznosti in kolik obseg imajo, začetek pogodbenega razmerja in način njegove razveze. (3) Obstoječe pogodbe ali službeno razmerje zdravnikov uravnajoči službeni predpisi (službena pragmatika in dr.) ostanejo neizpremenjeni, kolikor zadoščajo sprednjim zahtevam. (4) Pri bolniški blagajniei (blagajniški zvezi) obstoječa navodila o službi blagajniških zdravnikov ne smejo biti v protislovju z vsebino pogodb. Ta navodila je naznaniti vsakemu blagajniškemu zdravniku, kadar sklene pogodbeno razmerje. Pred vsako premembo navodil ali drugih uredb blagajniških zdravnikov je zaslišati blagajniške zdravnike ali njihove zaupnike. § 6«. (1) Bolniške blagajniee (blagajniške zveze) morejo z organizacijami zdravnikov svojega okoliša skleniti dogovore p vsebini pogodb, ki se sklenejo s posameznimi blagajniškimi zdravniki (okvirne pogodbe, razkaz pogodbe). Posameznim pogodbam je dati v podlago okvirno pogodbo (razkaz pogodbe). (2) Bolniškim blagajnicam, pri katerih ni zagotovljeno oskrbovanje službe blagajniških zdravnikov, ker ni uravnano s pogodbo, more politično deželno oblastvo (rudarsko glavarstvo), dokler traja to stanje, izjemoma dovoliti, da se ustreza dolžnosti dajati bolniško strežbo s tem, da se zviša boleznina, in sicer najmanj za 75 h na dan. § 6 f. (1) Ako nastanejo med bolniško blagajnico (blagajniško zvezo) na eni strani in blagajniškimi zdravniki ali skupinami takih zdravnikov ua drugi strani spori ali različna mnenja o izvrševanju pogodb, naj skliče za njih porazumno poravnavo na zahtevanje ene izmed udeleženih strank ali tudi, ako ni take zahteve, politično deželno oblastvo poravnalno komisijo v danem primeru v pora-zumu z rudarskim glavarstvom. (2) Poravnalne komisije se morejo sklicati tudi tedaj, ako se o načelih okvirne pogodbe (razkaz pogodbe), ki jo je dogovoriti na novo, ali o izpremembi obstoječe take pogodbe ne more doseči sporazumljenje med strankami. (s) Sklepi poravnalne komisije so za obe stranki obvezni le tedaj, ako so se sklenili s pritrditvijo prepirajočih se strank ali ako se jim je dodatno podelilo odobrenje strank. (1) >0 sestavi, uredbi in sklicevanju poravnalnih komisij naj izdadö predpise politična deželna oblaslva. Poskrbeti je, da so stranke enako zastopane na razpravah. Predsednika komisije postavi ali od primera do primera ali v naprej za daljšo dobo politično deželno oblastvo, v danem primeru v porazumu z rudarskim glavarstvom izmed javnih uradnikov, ki ne pripadajo zdravniškemu stanu. § (1) Za odločbo o spornih zahtevah iz pogodbenega razmerja med bolniško blagajnico (blagajniško zvezo) in zdravnikom so edino pristojna, kolikor se za to v pogodbi ni dogovorilo drugo razsodišče, na podstavi § 38 zakona z dne 28. decembra 1887. 1. (drž. zak. št. 1 iz 1. 1888.) ustanovljena razsodišča delavskih zavarovalnic zoper nezgode, in ako gre za bolniške blagajnice bratovskih skladnic, na podstavi § 15 cesarskega ukaza z dne 7. aprila 1914.1. (drž. zak. št. 80) ustanovljena razsodišča delavskih zavarovalnic zoper nezgode. (2) Na mesto tam določenih prisednikov pa stopijo štirje prisedniki, ki se pokličejo od primera do primera in izmed katerih naj imenuje v danem primeru vsaka sporbih strank po dva. Prisedniki, ki jih je imenovala udeležena bolniška blagajnica (blagajniška zveza), ne smejo biti niti udje načelstva niti nameščenci tega zavoda. Ako se prisedniki ne postavijo v roku, ki ga je ustanovil predsednik, naj postavi predsednik prisednike. (3) Krajevna pristojnost se ravna po sedežu udeležene bolniške blagajnice (blagajniške zvezo). Ako obsega področje bolniške blagajnice (zveze) več razsodiških okolišev, se more vložiti tožba na enem teh razsodišč, kakor ga izbere tožnik. (4) V ostalem se primerno uporabljajo predpisi, veljajoči za delavske zavarovalnice zoper nezgode. § 7. Za zavarovanje se delijo zavarovanci po njihovem delovnem zaslužku v mezdne razrede po I naslednjem razkazu: D e 1 ovni z a s 1 u ž e k. Za poprečni vsakdanji Mezdni na dan ali na eden ali na mesec delovni razred zaslužek « velja k r 0 n 1 do 1-25 do 7-50 do 31 -25 1 -00 2 čez 125 it 1 • 75 čez 7-50 H 10-50 čez 31-25 it- 43 75 1 -50 3 1i» 1-75 it 2-25 it 10-50 it 13-50 n 43-75 n 56-25 2-00 4 n 2-25 n 2-75 n 13-50 D 16-50 1» 56-25 it 68-75 2-50 5 D 2-75 D 3-25 n 1C " 50 71 19 • 50 n 68-75 it 81-25 3 • 00 6 it 3-25 n 3-75 19-50 it 22-50 it 81-25 it 93-75 3-50 7 n 3-75 it 4-50 n 22-50 it 27-(H) it 93-75 it 112-50 412 8 n 4-50 it 5-50 n 27-00 it 33-00 tt 112-50 it 137-50 5-00 9 tt 5-50 it 6-50 it 33-00 it 39-00 tt 137-50 it 162•50 6 00 10 » 6-50 *t 7-50 n 39 • 00 it 41*00 it 162-50 *t 187-50 7-00 11 . tt 7-50 it 45 • 00 it 187-50 n 8-30 § 7 a. (i) Za delovni zaslužek veljajo tudi redno dajani deleži dobička, nagrade in naturalni prejemki, nadalje dajatve tretjih oseb, kolikor ima običajno dajanje takih dajatev vpliv na odmero delovne mezde. (s) Vrednost naturalnih prejemkov je žara-čuniti po krajevnih poprečnih cenah. (3) Vajenci, volontêrji in praktikanti, ki ne dobivajo mezde ali plače v gotovini, spadajo v 1. mezdni razred. (4) Politična oblastva prve stopnje so pooblaščena, zaslišavši zaupnike iz stanu delodajalcev in zavarovancev, ustanoviti vrednosti naturalnih prejemkov ter gledé prvih treh mezdnih razredov določiti mezdne razrede za posamezne kategorije delavcev, v katerih mezdne razmere niso bistveno različne. Pri obratih, ki so pod nadzorstvom rudarskih oblastev, gre oblast okrožnim rudarskim uradom. (5) Za osebe, zavarovane po predpisih o pokojninskem zavarovanju nameščencev, velja za delovni zaslužek prejemek, ki je po teh predpisih všteven za uvrstitev v plačilne razrede. g Ib. (1) Za uvrstitev v mezdne razrede je merodajen delovni zaslužek (časovna mezda), ki je zavarovancu zagotovljen za določeno dobo. (2) Ako se dogovori mezda po drugem merilu (akordna mezda, mezda od kosa, dajatve tretjih oseb), je določili mezdni razred po tistem znesku, ki pride najbrže poprečno ali navadno na en teden ali na en mesec. (3) Premembe delovnega zaslužka osnujejo premembo uvrstitve v mezdne razrede šele od pričetka naslednje dobe plačevanja prispevkov naprej. Začasne premembe, ki, kakor je pričakovati, ne bodo trajale dalje nego štiri tedne, se ne vpoštevajo.. g 7 c. (1) Delodajniki so dolžni naznaniti bolniški blagajnici za uvrstitev -v mezdni razred potrebne podatke hkratu z zglasitvijo in vse premembe na teh podatkih najkasneje en teden po sklepu do-tične dobe za plačevanje prispevkov. Na nasprotovanje se uporablja tj 07. (2) Ako se podatki, ki so potrebni za določitev mezdnega razreda, morejo podati le s ce- nitvijo (§ 7 b, odstavek 2), je popravljene podatke podati dodatno, ako se pozneje pokaže, da cenitev ni bila pravilna. g 9. Zvišati ali razširiti z ustavom dajatve cez najmanjšo mero, oznamenjeno v § § G do 8. je dopustno v nastopno oznamenjenem obsegu: 1. Dnevna boleznina se more zvišali v 1. mezdnem razredu do 80 h, v ostalih mezdnih razredih do 90 odstotkov dolnje meje dnevnega zaslužka mezdnega razreda, toda ne nad 5 K 50 h, pogrebnina pa na petinštirideseterni znesek poprečnega dnevnega delovnega zaslužka. 2. Za zavarovance, kojih delovni zaslužek presega 9 K na dan (54 K na teden, 225 K na mesec), se more uvesti poseben razred z dnevno boleznino 6 K. 3. Trajanje bolniške podpure se utore obče ali za zavarovance, ki so dalje časa udje, raztegniti čez 26 tednov do enega leta. 4. Boleznina se more dajati zavarovankam, ki so v zadnjem stadiju nosečnosti m se z ozirom na svoje stanje vzdržujejo mezdnega dela, pred porodom trdno določen čas. k večjemu pa štiri tedne, kolikor ui itak pravice do boleznine. 5. Dajanje premij za dojenje se more raztegniti do dobe 26 tednov. 6. Obolelim alt porodnicam, ki ostanejo v domači oskrbi, se n yore z njihovo pritrditvijo priskrbeti izšolano strežno osebje, porodnicam z njihovo pritrditvijo dali oskrba v porodnišnici ali v sličnem zavodu. V teh primerih je dopustno zaračuniti pripadajoče stroške na boleznino do polovice boleznine. g 9 a. (1) Z ustavam se more rodbinskim svojcem zavarovancev, ki živč z njimi v skupnem gospodarstvu in niso sami zavezani zavarovanju, dovoliti pravica, da zahtevajo blagajniške dajatve (rodbinsko zavarovanje). Rodbinsko zavarovanje se more raztegniti na podelitev bolniške strežbe, pogrebnin in podpor porodnicam. (2) Y rodbinsko zavarovanje se ne smejo privzeti zavarovanci, kojih davčni letni dohodek presega določeno mejo. 'Pa meja znaša za Dunaj 4.800 K, za kraje, ki spadajo v prvi razred aktivnostnih doklad državnih uradnikov, 4.200 K, za kraje drugega razreda 3.600 K, za kraje tretjega razreda 3.000 K, za kraje četrtega razreda 2.400 K. Merodajno je pri tem stanotališče zavarovanca. Kolikor so zavarovanci žc privzeli v rodbinsko zavarovanje, morejo nadaljevati to zavarovanje. (s) Z ukazom ministra za notranje stvari se morejo pogoji za izključitev od rodbinskega zavarovanja obče ali po kategorijah zavarovancev določiti drugače. (0 Na rodbinsdo zavarovanje se primerno uporabljajo §§ 6 c do (» ■ (l) Za namene, ki so v zvezi z bolniškim zavarovanjem, se morejo ustanoviti posebni zakladi. (a) Novci takih zakladov se morejo zlasti porabljati za podeljevanje fakultativnih podpor, za posebne čez zavarovalne dajatve segajoče uredbe za strežbo bolnikov in rekonvalescentov, nadalje za odvračajoče zatiranje ljudskih kužnih bolezni (tuberkuloze [jetike], alkoholizma, spolnih bolezni) vštevši podpiranje prizadevanj, ki služijo tem namenom. (a) Za zbiranje takih zakladov se morejo, kolikor ni drugih sredstev na razpolaganje, pobirati od zavarovancev prispevki. Pobirajo se enako kakor ostali prispevki. Pobirati prispevke delodajuikov ali zvišati obči postavek prispevkov, kar se zahteva za ta namen, je dopustno le, ako temu pritrdijo zastopniki delodajnikov na občnem zboru v ločenem glasovanju z navadno večino glasov. § 9 c. (l) Z ustavom se more določiti: 1. da se za obolele zavarovance, ki bivajo v času svoje bolezni izven okoliša blagajnice, obče ali po nekih pogojih zviša boleznina najmanj za 75 h namesto dajatev, oznamenjenih v § 6, št. I (bolniška strežba) ; Si. da zavarovancem, ki so si nakopali bolezen nalašč ali s krivno udeležbo na pretepih ali tepežih ali kojih bolezen se izkaže za neposrednjo posledico pijanosti, sploh ni dajati boleznine ali pa le deloma; , 3. da se zavarovancem, ki so hkratu drugje zavarovani proti bolezni in tega drugotnega zavarovalnega razmerja ne [naznanijo blagajnici v treh dneh po tem, ko so oboleli, skrajša boleznina toliko, da skupaj z boleznino, prejemane iz drugotnega zavarovanja, nc presega gotovinske mezde zavarovanca; Ï. da se zavarovancem, ki imajo, ako obolč, pravico zahtevati od delodajnika, da se jim dalje plačuje polna mezda ali plača, za dobo te zahteve sploh ne daje boleznina ali ne v polni meri: v tem primeru je za take zavarovance določiti primemo zpižanje prispevka; 5. da se daje v § G, št. 3, oznamenjoua podpora le takim pôrodnieam, ki so v zadnjih dvanajstih mescih, računajo od dneva poroda, vsaj šest mescev imele opravilo, zavezano zavarovanju. (2) Ustav more končno za posamezne leke in terapevtiške pomočke določiti primerne najvišje zneske z učinkom, da plača blagajnica stroške le do teh najvišjih zneskov ali da doplačuje za nabavo. Minister za notranje stvari more po svojem preudarku izpremeniti v ustavu določene najvišje zneske. § d5, (1) Po zavarovalnotehniških načelih potrebni novci za zalaganje zavarovalnih dajatev, ki jih morajo po tem zakonu in ustavu dajati okrajne bolniške blagajnice, in upravnih stroškov tor za dotiranje reservnega zaklada in za kako prispevanje k zvezi bolniških blagajnic se priskrbujejo s prispevki. (a) Za druge nego spredaj in v §9 b ozna-menjene namene se ne smejo niti pobirati prispevki niti porabljati zneski iz imovine blagajnice. (3) Prispevke je določiti, kolikor služijo za zalaganje v prvem odstavku oznamenjenih potrebščin, v posameznih mezdnih razredih v enakem razmerju k poprečnemu delovnemu zaslužku, toda ob odmeri prispevkov se morejo stroški bolniške strežbe posebej proračunih docela ali deloma brez razlike mezdnega razreda. (4) Vsi prispevki za onega zavarovanca ne smejo za teden znašati več nego štiri desetinke poprečnega dnevnega delovnega zaslužka mezdnega razreda (§ 7). § 26. (i) Z ustavom se more prispevek stopnjevati po kategorijah udov, med katerimi so po izkušnji bistvene razlike v nevarnosti bolezni. (a) Tako stopnjevati se more zlasti po spolu in po vrsti opravila udov ali po obratnih vrstah, za osebe, ki nimajo stalno posla, nadalje za vajence. (a) Zlasti se morejo v ustavu določi ti višji prispevki za osebe, ki imajo opraviti pri gradnji potov, železnic, kanalov, ob rekah in pri gradnji nasipov. (4) Stopnjevati prispevke po starosti je dopustno le pri prostovoljnih udih. § 87. (1) Za osebe, ki imajo opravila v obratu, čigar uredba ne ustreza v higijenskem oziru obstoječim predpisom, se more za dobo, dokler traja to stanje, zvišati prispevek bolniškega zavarovanja s tem, da se predpišejo doklade do 50 odstotkov tega prispevka, ki jih morajo plačevali dotični delodajniki sami. (2) Predpiše jih načelstvo in predpis se more izpodbijati v 14 dneh, računaje od dne prihoda predpisa, pri nadzornem oblastvu. To oblastvo more tudi uradoma ukreniti take odredbe. Kolikor gre za obrtne obrate, ki so pod obrtnim hadzorstvom, je poprej zaslišati obrtnega nadzornika. § 28. (1) Presežek dohodkov čez izdatke služi za to, da se ustanovi in pomnoži reservni zaklad. (2) Reservni zaklad je presežek vseh aktiv čez vsa pasiva bolniškega zavarovalnega zaklada. (3) Nabrati ga je najmanj v znesku navadnega poprečnega izdatka zadnjih treh let in, ako treba, zopet dopolnili do le višine. g 21). (1) Za poslovanje ne neposrednje potrebne novce blagajnice je plodonosno nalagali. (2) Nalagali se morejo le: 1. v vrednostnih papirjih, z zakonitimi določili dopuščenih za nalaganje novcev varovancev; 2. v hipotekah, v katerih se smejo nalagati novci varovancev; 3. v poštni hranilnici in v avstrijskih hranilnicah, urejenih v zmisla hranilniškega pravilnika z dne 2. septembra 1844. 1. (3) Novci, ki jih je treba imeti na razpolaganje za opravilni obrat, in sicer do poprečne štirimesečne potrebščine, sc morejo položiti v zaupanja vrednih tuzemskih kreditnih zavodih. (4) S pritrditvijo nadzornega oblastva se smejo pridobiti tudi nepremičnine, ako ne ostanejo obremenjene nad polovico pridobitnih stroškov in ako služijo za nastanitev blagajniške pisarne ali za zdravilnice (okrevalnice). S 30. (1) Ako se pokaže iz letnih sklepov blagajnice, da dohodki ne zadoščajo za zalaganje izdatkov, in ako reservni zaklad še ni dosegel v § 28, odstavek 3, oznamenjene višine ali ako se je reservni zaklad zmanjšal pod ta znesek, ker so izdatki presegli dohodke, je skleniti ali zvišanje prispevkov ali znižanje blagajniških dajatev v mejah zakonitih najmanjših dajatev (§§ 6 do 8), ako s premembami v upravi ali v bolniški kontroli ni pričakovati, da se v bližnjem času izboljšajo razmere. (2) Ako se pokažejo iz letnih sklepov prebitki poslovanja, se morejo, dokler reservni zaklad še ni dosegel v § 28, odstavek 3, oznamenjene višine, znižati prispevki ali zvišati zavarovalne dajatve (§ 9) le tedaj, ako je letni prirastek re-servnega zaklada v vsakem zadnjih treh let znašal najmanj 10 odstotkov blagajniških prispevkov. Ako je pa reservni zaklad že dosegel v § 28, odstavek 3, oznainenjeno višino in ako je po letnih sklepih pričakovati še nadaljnje prebitke poslovanja, se morejo razen ali namesto znižanja prispevkov primerni zneski nakloniti iz zneska reservnega zaklada, ki presega zakonito višino (§ 28, odstavek 3), zakladom, ki so ustanovljeni ali se ustanové po § 9 6, ali zvišati zavarovalne dajatve (§ 9) na podstavi zadevnih določil v pravilih. (3) Ako se ne sklenejo določilom odstavka I ustrezajoči sklepi, mora za odobrenje pravil pristojno nadzorno oblastvo pozvati, naj se sklenejo dotični sklepi. Ako se ne sluša ta poziv, mora imenovano oblastvo uradoma s pravnoobvezno močjo izpremeniti blagajniški ustav, kolikor je S 40. § 47, 31. H. (i) Razpust okrajne bolniške blagajnice moro j odrediti politično deželno oblastvo: 1. ako se je število udov trajno zmanjšalo pod 100; 2. ako se pokaže iz letnih sklepov, da se tudi po zvišanju prispevkov na najvišjo izmero, oznatnenjono v § 25, odstavek 4, ne morejo zalagati zakonite najmanjše dajatve; 3. ako občni zbor predlaga razpust. (a) Hkratu, ko se odredi razpust, je ukrenili, kar je potrebno gledé nadaljnjega zavarovanja udov. g 40 a. (i) Reševanje opravil razpuščene okrajne j bolniške blagajnice je izročiti okrajni bolniški1 blagajnici, katéri se pripoji okoliš razpuščene okrajne bolniške blagajnice. Ako se porazdeli ta okoliš na več okrajnih bolniških blagajnic, je med njimi pristojna za reševanje opravil tista okrajna bolniška blagajnica, ki je po svojem imovinskem položaju ter z ozirom na število prevzetih udov razpuščene blagajnice najpripravnejša za to. (a) Za reševanje opravil poklicana blagajnica prevzame, ko se ji preodkaže premoženje razpuščene blagajnice, kar ga je morda, poplačilo dolgov in založbo zahtev podpor, ki so nastale pred razpustom. Ako vse te. obveznosti presegajo prevzeto imovino ali ako ni bilo imovine, je primanjkljaj porazdeliti na udeležene okrajne bolniške blagaj- j nice po razmerju števila udov razpuščene blagaj- j nice, ki so jih prevzele, in ga povrniti blagajnici, ! ki rešuje opravila. (a) Predstojnikom udeleženih blagajnic more v tem primeru podeliti politično deželno oblastvo pravico, da zvišajo prispevke za- ude iz okoliša razpuščene blagajnice do zakonitega najvišjega zneska, da se docela ali deloma založi primanjkljaj. Kak prebitek ob reševanju je preodkazati udeleženim blagajnicarn po zgoraj ustanovljenem razmerju. (i) Ako se ob porazdelitvi primanjkljaja ali prebitka ne doseže sporazumljenje med udeleženimi blagajnicami, odloči politično deželno oblastvo. (i,) Ako se preminjajo blagajniški okoliši (g 12, odstavek 3), se morejo primerno uporabljati sprednja, določila. Ako se zakonite najmanjše dajatve (§§ 6 do 8) ne založijo s prispevki, ko so se zvišali na zakonito naj višjo izmero (§ [25, odstavek 4), mora podjetnik obrata za njih založbo potrebna pripla-čila primakniti iz svojega. S 14). zadnji odstavek. Reservni zaklad, ki ostane, ko so se poravnale vse obveznosti, je porazdeliti, kolikor ne presega zakonitega najmanjšega zneska (§ 28, odstavek 3), razmerno med liste bolniške blagajnice, v katere vstopijo razpuščeni obratni bolniški blagajnici pripadajoči udje. Kak nadaljnji ostanek imovine 1er drugi zakladi obratne bolniške blagajnice se smejo porabiti le zn podpiranje in za blaginjske uredbe za delavce in za nameščence obrata. C. len 11. K g 8 se pristavlja uaslednji odstavek : Porodnišnice ne veljajo za bolnišnice v zmislu sprednjih določil. Zdravilnice za pijance so zena-čene javnim bolnišnicam. Člen III. V pravilih v § I 1 ozuamenjenih bolniških blagajnic se more določiti red o zglašanju bolezni, o vedenju in kontroli bolnikov in se more tistim, ki ravnajo proti redu, zapretiti, da se jim zniža boleznina do polovice, in sicer do dobe enega tedna v vsakem posameznem primeru nasprotovanja. Člen IV. (i) V §11 oznamenjene bolniške blagajnice, ki imajo svoj sedež v upravnem okolišu enega političnega deželnega oblastva, se morejo na podstavi soglasnih sklepov svojih občnih zborov, bolniške blagajnice obratov in bratovskih skladnic vrhutega s pritrditvijo dotičnih obratnih podjetnikov združiti v zveze ali pristopil i takim zvezam, da zasledujejo skupne namene v področju njim naložene skrbi za bolnike. Minister za notranje stvari more v po-razumu z udeleženimi ministri dovoliti, da se raztegne zveza čez več upravnih okolišev ali njihovih delov. (a) Ti nameni so zlasti : 1. Sklepanje skupnih pogodi) z zdravniki, lekarničarji in bolnišnicami ; 2. nabavljati zdravilne pomočke in pomagala za obolele, tudi take, katerih dajanje sega čez dolžnost bolniških blagajnic (§ 6, št. I); 3. skupno oskrbovanje kontrole bolnikov; 4. priredbe, da se zabranijo bolezni; 5. naprava in obratovanje skupnih zdravilnic (okrevalnic), nadalje lekarnic po lil. oddelku zakona z dne 18. decembra 1906. 1. (drž. zak. št. 5 iz 1. 1907.); 6. nastavljanje skupnih uradnikov in kontrolnih organov ; 7. oskrbovanje statistike. (:;) Sklepi za uresničenje v točki 5 ozname-njenih namenov potrebujejo v vsakem posameznem primeru odobrenja nadzornega oblastva. (r) Zveze so pod državnim nadzorstvom, ki ga izvršuje po sedežu zveze pristojno politično deželno oblastvo, na višji stopnji ministrstvo za notranje stvari. Pri tem se primerno uporabljajo določila 19 do 21. (5) Zveze, ki se raztezajo edinole na Idagaj-nice, ki na zadnji stopnji niso pod nadzorstvom ministrstva za notranje stvari, nadzorujejo za te blagajnice pristojna oblastva. (e.) Nadzorna oblastva morejo, izvršuje državno nadzorstvo nad bolniškimi blagajnicami, zlasti za izvrševanje revizij bolniških blagajnic, zahtevati sodelovanje zvez. Zveze so dolžne ustrezati takim zahtevam. (7) Uredba zveze, zlasti njen delokrog, uprava, poslovanje in zastopstvo, nadalje priskrbovanje sredstev za zvezne namene se uravnajo v posebnem ustavu, ki potrebuje, da je veljaven, odobrenja nadzornega oblastva kakor njegove poznejše 1 premembe. (s) Delodajnikom je dati v upravi in v nad-1 zorovalnih organih zveze primerno zastopstvo, j Politično deželno oblastvo si more pridržati imenovanje do ene četrtine lega zastopništva, da doseže enakomerno zastopstvo delodajništva. V ostalem so zastopniki delodajnikov v načelstvih zveznih blagajnic pristojni, da volijo to zastopstvo. (9) V ustavu morajo biti tudi določila v pogojih za izstop posameznih zveznih blagajnic iz zveze, o prostovoljni razdružbi zveze in o imovin-skih odredbah, ki se ukrenejo v primeru razdružbe, 1er o poravnanju sporov, nastajajočih iz zveznega razmerja. (10) Jamstvo zveznih blagajnic v primerih izstopa ne sme segati čez dolžnost, da se plača znesek v najvišji izmeri letnega prispevka, poprečno plaČevanega v zadnjih treh letih. (11) Ustav zveze more zveznim blagajnicam naložiti dolžnost vzajemnega pripomaganja izvršujč zavarovalno delovanje in zlasti zaukazati, da zvezna blagajnica prevzame, da na račun druge zvezne blagajnice priskrbuje zavarovalne dajatve za obolele ude. (12) Porabljanje imovine razdružene zveze za druge nego za namene bolniške oskrbe je izključeno. (13) Ako se prekorači pravilom ustrezajoči delokrog, more nadzorno oblastvo razpustiti zvezo, ko je poprejšnje posvarilo ostalo brez uspeha. Člen V. (1) Na podstavi § 39 zakona o bolniškem zavarovanju ustanovljene zveze okrajnih bolniških blagajnic se razpuščajo. Zvezna imovina, ki ostane, ko se poravnajo vse obveznosti, se razdeli zveznim blagajnicam po razmerju prispevkov, ki so jih plačale zvezi, odračunivši prejete naklonit-ve. (s) Druge zveze bolniških blagajnic se morajo v roku, ki ga določi nadzorno oblastvo, pretvoriti po členu IV, sicer se razpusté. Člen VI. Z ustavom okrajnih bolniških blagajnic se more določiti, da je udom, ki so zavezani zavarovanju, ako traja dalje opravilo, ki osnuje članstvo, dovoljen izstop iz blagajnice le s sklepom koledarskega polletja, ato se priglasi izstop najkasneje en mesec pred tem časom. Člen VII. (1) §§ 5, 10, 24, 39, 50 in 61 zakona z dne 30. marca 1888. 1. (drž. zak. št. 331 so razveljavljeni. (2) V § 4 imenovanega zakona v besedilu, izpremenjenem z zakonom z dne 4. aprila 1889.1. (drž. zak. št. 39), določeni rok 20 tednov se razteza na 26 tednov. (s) § 75, odstavek 1, imenovanega zakona se razveljavlja v svojem dosedanjem besedilu i*' so mora glasiti tako: Vse razprave in listine, ki potrebne za osnovanje in opravljanje pravnih razmer med bolniškimi blagajnicami, oznamcnjcnimi v tem zakonu, na eni strani in zavarovanci ali njihovimi zavarovanju zavezanimi delodajniki na drugi strani, vštevši sodne in razsodniäke odločbe, potem naznanila, ki jih morajo po tem zakonu podajati delodajniki in blagajnice, izkazi, ki jih morajo predlagati, in druge vloge z njihovimi prilogami vred ter pogodbe med bolniškimi blagajnicami (blagajniškimi zvezami) in njihovimi zdravniki so oproščene kol-kovnin in neposrednjih pristojbin. (*) gg 9, 9 a, 9 b, 9 c in 25 do 30 veljajo tudi primerno za zadružne bolniške blagajnice, bolniške blagajnice bratovskih skladnic in društvene bolniške blagajnice. (5) § § 6 d do 6 p se ne uporabljajo na bolniške blagajnice, oznamenjene v § 52 in 53, na druge obratne bolniške blagajnice in bolniške blagajnice bratovskih skladnic ne toliko, kolikor oskrbujejo zdravniško zdravljenje zdravniki, ki jih je postavil podjetnik na svoje stroške. (s) V koliko naj veljajo določila tega zakona na obratne bolniške blagajnice mornarjev, se pridržuje posebni uravnavi. Člen Vlil. (1) Ta zakon dobi moč z dnem razglasitve. Z istim časom izgubi moč cesarski ukaz z dne 4. januarja 1917. 1. (drž. zak. št. 6). (s) Bolniške blagajnice so dolžne svoja pra vila spraviti v soglasje z določili tega zakona. Dotlej, da se uvrsté zavarovanci v mezdne razrede, pa ostanejo v moči dosedanji predpisi ustava o podlagi odmere zavarovalnih prispevkov in denarnih dajatev blagajnic. Ko so se premenila pravila, morajo delodajniki za uvrstitev v mezdne razrede na poziv bolniških blagajnic v rokovih, ki jih določijo blagajnice, podati prvikrat naznanila, predpisana v g 7 c, odstavek 1. (3) Kolikor se ne ustreže pogojem sprednjega odstavka, je za potrebno izpremembo blagajniških pravil in za izvedbo uvrstitve zavarovancev v mezdne razrede določiti rokove, po kojih brezuspešnem poteku morajo nadzorna oblastva uradoma ukreniti potrebne odredbe s pravnoobvezno močjo. (4) Dotlej, da se novo uredi bolniško zavarovanje delavcev, najdalje pa za dobo treh let je ustavljeno novo ustanavljanje ali novo dopuščanje bolniških blagajnic za izvrševanje zakonitega zavarovanja. Člen IX. Izvršiti ta zakon je poverjeno Mojemu ministru za notranje stvari v porazumu z Mojimi ostalimi udeleženimi ministri. V Laksenburgu, 20. dne novembra 1917. 1. Karol s. r. Heidler s. r. Toggenburg S. r. U c. kr dvome tn državne tiskarne (BLovtuUab., 800 '• .r; ; ‘ .;'r\ v. . • . % 1 . v'- .. , ■ , ■ •: i\ • " 1