Struga reke Glinščice „ _r. I • V V jf . ""' - J f spet v središču pozornosti Prvo nagrado Mirjam Koren osvojil scenarij Zemlja brez države Tržačanke Katje Colja /^21 Šport TORKOVA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA OD 11. DO 18. STRANI Spinning®, PILATES, TRX, Kangoo Jumps, Zumba, Insanity, DNK analize. Ples v parih z Julijo Kramar, nordijska hoja, GymstiCk Obrtna cona Solkan (50m levo čez mejo po Via degli Scogli). Tel.: 00386 41 250 436 www.zdravogibanje.si Primorski V Rimu o Slovencih žal vsak po svoje SandorTence Res je, da Italija doživlja v tem času izredne politične trenutke, od ministrov Montijeve vlade pa bi pričakovali malo več dogovarjanja in koordinacije v odnosu do slovenske manjšine. Zlasti do zelo delikatnega problema državnih prispevkov, ki so življenjskega pomena za manjšinske kulturne in druge organizacije ter ustanove. Zunanji minister Giulio Terzi je v petek po srečanju s slovenskim kolegom Karlom Erjavcem pojasnil, da manjšina letos najbrž ne bo dobila manjkajočih prispevkov, prihodnje leto pa se ji napovedujejo boljši časi. Vladni podtajnik Saverio Ruperto, vodja omizja za Slovence, zagotavlja, da bo Rim letos namenil Deželi Furlaniji-Julijski krajini celotni znesek iz sklada zaščitnega zakona, za pravo ledeno prho pa je poskrbel finančni minister Vittorio Grilli. V predlogu proračuna 2013 je dodatno znižal že močno znižane prispevke našim kulturnim organizacijam. Finančno ministrstvo očitno ne ve za Rupertovo vladno omizje in niti za zagotovila, ki jih je italijanska diplomacija posredovala slovenski. Že res, da je ministrski svet odobril predlog proračuna pred srečanjem na Brdu pri Kranju, funkcionarji Farnesine pa bi lahko prebrali, kaj piše v zakonskem predlogu, ki ga je pripravil Grilli. S tem bi se izognili ne ravno ažurnim besedam zunanjega ministra, predvsem pa bi slovenski manjšini in Sloveniji prihranili te neverjetne napore za preživetje kulturnih organizacij. Abonmajska sezona 2012/2013 dnevnik TOREK, 23. OKTOBRA 2012 Št. 250 (20.573) leto LXVIII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € CENA V SLOVENIJI 1,20 € rim - Novi proračunski rezi na škodo slovenskih ustanov Finančno ministrstvo udarilo po manjšini železarna Dežela FJK bo pospešila preobrazbo TRST - Deželna FJK bo pospešila postopek za proizvodno preobrazbo škedenjske železarne. V kratkem bo izdelan načrt, ki bo pripeljal do tesnega soočanja z Rimom in EU ter do reševanja položaja skupine Lucchini oz. lastništva železarne, To bo osnova za izdelavo programskega sporazuma, ki ga bodo predstavili na pristojnem ministrstvu. Sindikati bodo stalno seznanjali občane z dogajanjem, delavci tovarne Sertubi pa nadaljujejo s protestom. Na 4. strani gorica - Prvenec Mattea Oleotta Svet Evrope podprl film z goriško dušo GORICA - V Gorici snemajo celovečerni igrani film Goričana Mattea Oleotta. Po značaju in videzu bo povsem goriški, po duhu pa izrazito evropski, to pa ne samo zato, ker ga uresničuje mednarodna ekipa ljudi, ampak ker gre za slovensko-italijansko kopro- dukcijo, ki je prejela podporo evropskega filmskega sklada Eurimages. »Iz italijanske ali slovenske perspektive je Goriška rob, iz evropske pa središče, zato se takšen film lahko rodi samo tu,« smo slišali na včerajšnji predstavitvi. Na 18. strani RIM - Medtem ko je še v teku bitka za manjkajoče italijanske državne prispevke slovenskim kulturnim ustanovam za tekoče leto, nova ledena prha za Slovence v Italiji. Spet prihaja iz Rima, točneje od Montijeve vlade, ki je v predlogu triletnega proračuna namenila slovenskim kulturnim ustanovam 2,396 milijona evrov, za leto 2014 2,639 milijona evrov in za leto 2015 2,344 milijona evrov. Ponavlja se grenka zgodba iz prejšnjih let, ko sta prej Berlusconijeva in nato Montijeva vlada več kot razpolovili prispevke iz 16. člena zaščitnega zakona. Vsakič je morala poseči Slovenija, italijanski parlament je poskrbel, da so prispevki dosegli znesek 5,3 milijona evrov iz časov Prodijeve vlade. Na 3. strani Na Videmskem vsaj dve »slovenski« ••• I «I | v• uniji gorskih občin Na 2. strani Zasledovanje se je končalo prek meje Na 5. strani Gledališki vrtiljak uvod v Koroške dneve Na 6. strani Predstavili natečaj kompozicije Coral Award Na 7. strani Prihodnje leto študentje v vili Ritter Na 17. strani INFORMACIJE IN VPISOVANJE ABONMAJEV ZA LETOŠNJO SEZONO: TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA Industrijska conaTS, ui.Travnik,10 Tel. 040/8990110 semenarna - 040/8990100 rezervni deli Poštenost in transparentnost INOX POSODA ZA OLJE MOTORNE ZAGE J0NSERED Csjm TORKLA EXTRA DEVIŠKO 0UVN0 QUE (Üj0®DQD0C0®D Velika izbira a:] y *-y : i í^ vseh barv in velikosti Kupimo rabljeno zlato, srebro in platino NOVO - Fernetiči, 14 Tel. 040 2602853 S tem kuponom dobite 5% več pri ocenitvi vaših predmetov. Certificirana elektronska tehtnica Plačamo na stotino grama bč V Fernetiči, 14 Drevored Miramare, 11 Ulica Vergerio, 9 Žavlje (blizu bencinske črpalke H6) Tržič - Drevored San Marco, 23 Blagajna Slovenskega stalnega gledališča - ul.Petronio, 4 od ponedeljka do petka 10.00-15.00 v torek in četrtek tudi 18.00-20.00 tel. 040 362542 brezplačna: 8002143 novo! TRŽAŠKA KNJIGARNA - ul. San Francesco, 20 sreda In petek od 10.00 do 12. ure TK - TRŽAŠKA KNJIGARNA - Proseška ulica, 13-0pčine torek in četrtek od 16.00 do 19. ure Kavarna Gruden-Nabrežina - torek in četrtek od 10.00 do 12. ure Društveni bar na trgu v Boljuncu (bivši partizanski klub): sreda in petek od 17.00 do 20. ure - brezplačna: 80021430 2 Torek, 23. oktobra 2012 MNENJA, RUBRIKE / JEZIK NA OBROBJU Današnji prispevek je spodbudil v napačnem pomenu rabljen izraz, ki ga doslej še nisem zasledila. Pred kratkim se je namreč v poročilu o slovenskem prevodu znamenitega romana Angel pozabe koroške pisateljice Maje Haderlap šesta izdaja spremenila v šesto naklado. Če bi bilo to res, bi ta roman doživel res nenavadno usodo, na katero ne bi mogla biti ponosna ne pisateljica ne založba. Naklada je namreč v eni izdaji natisnjeno število izvodov, kar pomeni, da so roman Angel pozabe natisnili samo v šestih izvodih. Včasih založbe izdajo kakšno delo v unikatu, vendar samo enkrat, ne kar šestkrat zapovrstjo. Spet se je zgodilo, da poročevalec ni poznal pomena uporabljene besede. Kdor piše za javnost, bi moral dobro poznati pomen uporabljenih besed, jih preveriti ali pa vsaj pomisliti, kaj nam sporočajo. Nakladamo npr. zaboje, vreče na voz, na ladjo ali vlak. Naklada je nalaganje ali kopičenje česa, v tiskarni je to nalaganje knjige na knjigo, z vsako natisnjeno knjigo raste njihovo število. Naklada je torej celotno število izvodov ene izdaje tiskanega dela, npr. časnika, revije, brošure, knjige. Če je prva izdaja razprodana, natisne založba drugo izdajo z določeno naklado, t.j. številom knjig. Angel pozabe Maje Haderlap je letos dosegel v nemščini že šesto izdajo. Kolikšna je bila naklada posamezne izdaje ali vseh skupaj, nam poročevalec ni povedal. Če so v novih izdajah kakega dela spremembe, popravki ali dopolnila, založba to zabeleži v novi izdaji. Zato večkrat beremo, da je to npr. popravljena, dopolnjena izdaja. Včasih je zapisano, da je to ponatis, kar pomeni, da je tekst popolnoma enak prejšnjemu natisu. Vestne založbe dosledno upoštevajo ta pravila. Nekje sem brala: »Roman je razprodan, v tisku je nova, popravljena izdaja.« Posebno pesniške zbirke so večkrat dopolnjene z novimi, v zadnjem času napisanimi pesmimi. Za novo zbirko jih je morda premalo, zato jih dodajo zadnji izdaji. Posamezne izdaje imajo lahko visoko, nizko ali omejeno naklado. Ker ima Slovenija omejeno število kupcev, so naklade navadno nizke. Če je naklada že v programu omejena, založbe to posebej zabeležijo v knjigi, s čimer opozorijo zainteresirane kupce, naj pohitijo z nakupom, ker je naklada omejena in ponatisov ne bo. Slovenske pesniške zbirke izidejo le v nekaj sto izvodih, malokdaj dosežejo višjo naklado, tisoč ali celo več izvodov. Predvidena naklada je določena že v avtorski pogodbi, če jo preseže, ima avtor pravico do dodatnega honorarja. Zelo dobro prodajanim knjigam pravimo uspešnice. Navadno dosežejo več izdaj z visokimi nakladami. V Trstu je bil pred nekaj leti taka uspešnica Blagor ženskam Alenke Rebula, ki so ga zelo dobro prodajali po vsej Sloveniji, kjer je doživela tudi dobro obiskane predstavitve z udeležbo avtorice. Višina naklade je včasih zabeležena v knjigi, ni pa to obvezno, zato največkrat ne vemo, v koliko izvodih je izšla posamezna publikacija. Nikakor pa izdaje ne smemo zamenjati z naklado, ker sta to dve popolnoma različni stvari. Lelja Rehar Sancin špeter - Združenja gorskih občin Vsaj dve združenji na Videmskem tudi s slovenskim nazivom Med občinami, ki spadajo v združenje gorskih občin Nadiških dolin, je tudi Sovodnja PISMA UREDNIŠTVU Odgovor Borisu Pahorju Uredništvu Primorskega dnevnika se zahvaljujem za objavo mojih pojasnil v zvezi z očitki in interpretacijami Borisa Pahorja na račun mojih 40 let starih izjav in 6 let starih odzivov na Pahorjeva stališča o slovensko-italijanskih odnosih, ko sem bil slovenski zunanji minister. Pahor je po svoje in narobe interpretiral moje besede, vendar mora biti to nekomu, kot je Pahor, po vsem videzu dopuščeno. Važno je, da je zunanji politiki neodvisne Slovenije uspelo precej izboljšati odnose z Italijo, kar je navsezadnje prišlo prav tudi Borisu Pahorju. Glede zgodovinskih dejstev pa moram biti vztrajen in strog. Po prvi svetovni vojni, v kateri so bili Slovenci del poraženega tabora, Italijani pa so se pridružili Antanti, je Slovence iz Trsta in iz drugih primorskih krajev pregnala takratna italijanska narodnostna nestrpnost. Slovenci so se selili (bežali) v Jugoslavijo, ki je bila takrat videti kot varna in zanesljiva domovina Slovencev. V vsakem primeru je - skupaj z zavezniki in italijanskimi demokrati - podprla slovenski odpor zoper fašizem. Po drugi svetovni vojni so »italijanski« Slovenci (kljub krivični meji) večinoma ostali v Italiji in niso posnemali svojih prednikov iz časa po prvi vojni. Ti so se poredkoma, če so mogli, preselili iz »svobodne« socialistične Jugoslavije nazaj v »zatiralsko« kapitalistično Italijo. »Italijanski« Slovenci niso nasedli jugoslovanski propagandi. Takrat so Jugoslavijo množično zapuščali »jugoslovanski« Italijani, ki jih je ena stran imenovala optante, češ, da so med različnimi možnostmi izbrali možnost izselitve v Italijo; tu pa so jih imenovali ezule, češ da so bili k izselitvi primorani. Ta tragična preseljevanja so danes spoštovanja vreden spomin. S svoje strani sem prispeval, da smo premagali napetosti in nesporazume iz preteklosti, predvsem pa k temu, da danes med matičnimi in Slovenci iz Italije ni več meja, vse manj pa je med njimi tudi razlik, ki izvirajo iz neprijetne preteklosti. Pahor po zgledu današnje slovenske opozicije omalovažuje zasluge, ki so pripeljale do neodvisne države in do ukinjanja meja, pri tem pa poudarja svoje zasluge v zvezi z Zalivom. Sam mu teh zaslug ne odrekam, nasprotno, z veseljem se mu zanje zahvaljujem. Ne bo pa me prepričal, da je bilo varneje nasprotovati komunistični oblasti iz Jugoslavije kot iz Italije. Tiste, ki so razmeram v Jugoslaviji nasprotovali iz Italije, je varovala državna meja, do neke mere pa tudi italijanska oblast. Neodvisna Slovenija je v največji meri rezultat prizadevanja Slovencev v Jugoslaviji, zaradi česar jih je - te Slovence - napadla Jugoslovanska ljudska armada, ki nacionalizma ni pripisovala Borisu Pahorju, ampak slovenski pomladi, Demosu, Ruplu in celo slovenskim komunistom. Tržaški konzulat in vsa diplomatska predstavništva so prvenstveno namenjeni zaščiti slovenskih državljanov. V Trstu se trudimo tudi za izboljšanje položaja Slovencev, ki to niso. Odločitev o tem, ali je tržaški konzulat potreben, bo moral gospod Pahor prepustiti slovenski vladi. Dimitrij Rupel ■ «v v* »Zamejscina« Po "važnosti po odobritvi občinskega regulacijskega načrta", preko raznih "podčrtavanj" naših politikov ter "žigosanju osebja" te in te ustanove, je v nedeljski izdaji Primorskega dnevnika "Furgon podrl kolesarja". Kdaj se bomo potrudili pisati v pravem jeziku in uporabljali "za-mejščino" kvečjemu le v pogovornem jeziku? Živimo v informacijski dobi, kjer preko spleta lahko najdemo vse potrebne informacije na raznih področjih (in seveda sami ocenimo pravilnost teh informacij). Kdor se informatizaciji družbe še ni prilagodil pa lahko dopolnjuje svoje znanje z nasveti, ki jih tudi preko Primorskega dnevnika redno daje prof. Rehar Sancin. Mitja Lovriha PRIPIS UREDNIŠTVA: Ob vseh napakah, ki nam jih upravičeno (kdaj pa tudi neupravičeno) očitajo, je bil tokrat izraz furgon uporabljen pravilno. Kolesarja je namreč zbilo zaprto vozilo za prevoz blaga oz. živil, ki je v Slovarju slovenskega knjižnega jezika navedeno kot furgon. Odgovor članov ZKP Zadeva: Primorski Dnevnik / rubrika ŠUM 19/10/2012 Spoštovani gospod glavni urednik, spoštovani pisci ŠUMa, spoštovani bralci Primorskega Dnevnika. Člani ZPK - Združenja Poklicnih Komentatorjev bi se vam radi prav prisrčno zahvalili za imenitna priznanja, katerih smo bili deležni. Moramo sicer priznati, da si nihče od nas ni mogel pričakovati tako posebne pozornosti in prav tako ne, da bo naše združenje predmet tako velikega zanimanja in pohval s strani bodisi desnice, kot levice, kot sredine. Predvsem naj omenim kolega Dimitrija Križmana, ki je nad nagra- do posebno navdušen in vzhičeno praznuje že vse od zgodnjih jutranjih ur, ko je črnilo še sveže dišalo. Obenem bi se radi zahvalili založništvu, da nam je (zastonj) namenilo celotno stran odlične promocije, v današnjih težkih časih še kako dragocenega papirja. Na koncu gre še obvezna zahvala gospodu Giorgiu Kufersinu, ki nam vedno iz svoje modrosti in izkušnje podaja dragocene in spodbudne misli, brez katerih bi naše društvo prav gotovo ne bilo vsak dan prevetreno s svežim navdihom. Obenem bi radi še izkoristili priložnost, da vse bralce povabimo k prebiranju naših komentarjev, ki so naš vsakdanji kruh. Le te lahko zastonj vsak prebira, se ob njih nasmeje ali pa zgraža na naslednjih mestih: www.slomedia.it, FB Stran - Hočemo volitve takoj, www.pri-morski.eu (za slednje na žalost ne moremo zagotavljati rednosti objavljanja). Še enkrat hvala lepa in lep pozdrav vsem našim. Dimitrij Križman, Dimitri Tabaj, Marko Kokoravec, Matjaž Jaklič, Pavel Ferluga ftlfl Izziv Šuma Nedolžni otročiči, ki šepetajo na ulici Montecchi, so me na svoj način izzvali, da obvestim bralke in bralce našega dnevnika (kot član Zadruge Primorski dnevnik domnevam, da lahko rabim pridevnik naš brez na-vednic) o nekaterih zanimivih dejstvih. S Primorskim dnevnikom sem začel sodelovati leta 1952, ob popisu prebivalstva 1961 je bil moj članek objavljen celo kot uvodnik. Verjetno sem leta 1972 doživel prvo cenzuro (uredništvo je izpustilo del besedila in dobil sem ustno pojasnilo, zakaj je bilo izpuščeno). V novejših časih se mi zelo pogosto zgodi, da Primorski dnevnik mojega prispevka sploh ne objavi. Mislim, da se je nabralo kar nekaj desetin takih prispevkov. Vedno brez vsakega sporočila, kaj je bilo zgrešenega v poslanem besedilu. V letošnjem letu sem štiri spise, ki jih Primorski dnevnik ni objavil, po nekaj dneh poslal na Slomedia, kjer so bili trije objavljeni s precejšnjim odzivom. Prvega sem poslal Primorskemu dnevniku 18.junija 2012 ob 12.40 in na Slomedia 26. junija 2012 ob 17.40. Drugega sem poslal Primorskemu dnevniku 22. junija 2012 ob 8.54 in na Slomedia 8. julija 2012 ob 18.55. Tretjega sem poslal na Primorski dnevnik 16. julija 2012 ob 21.25 in na Slomedia 24. julija 2012 ob 8.38. Četrtega sem poslal na Primorski dnevnik 3. oktobra 2012 ob 0.27 in ponovno 10. oktobra 2012 ob 15.32. Ko sem bil popolnoma prepričan, da je Primorski dnevnik premišljeno sklenil, da tega prispevka ne bo objavil, sem ga 15. oktobra 2012 ob 23.33 poslal na Slomedia. Potem je prišlo presenečenje: 19. oktobra 2012 je Primorski dnevnik objavil ta spis na 9. strani v rubriki Odprta tribuna. Naj si mislim, da dobra dva tedna ni bilo primernega prostora za objavo? Dne 19. avgusta 2012 sem prejel iz Republike Slovenije dopis s sledečo oznako: "prosti strelec, večen nergač Samo, večni nebodigatreba profesor Pahor". Pisec tega gotovo ni slišal v svojem domačem kraju. Se pač zgodi. Toda v razsodbi št. 706/12, ki je bila izrečena "in nome del popolo italiano', piše: "Tra l'altro, ed anche questo va sottolineato, e sicuramen-te noto a tutti, nella citta di Trieste (e su questo punto il Giudice di prime cure e stato molto preciso e detta-gliato), quale sia e, per certi aspetti, soprattutto quale sia stato il concreto ruolo svolto dall'imputato Pahor, strenuo difensore dei diritti della minoranza slovena, e dunque soggetto che e talvolta incappato nel -verosimilmente - per lui poco gradi-to e/o gradevole ruolo di imputato non certo in quanto portatore, in prima persona, di una volonta delin-quenziale quanto piuttosto, per un (se del caso) eccessivo "vigore" mediante il quale le di lui istanze sempre a favore della citata minoranza slove-na sono state concretamente portate avanti." Samo Pahor, član Zadruge Primorski dnevnik Pojasnilo V članku z naslovom »Na pobudo SKGZ skupna predstavitev in več koordinacije med programi / Slovenska ponudba je bogata«, objavljenem v Primorskem dnevniku 11. oktobra, berem, da je v poročilu Martine Ka-fol za ZTT o pobudah Kava s knjigo in novembrski obisk knjižnega sejma v Ljubljani z avtobusom izpadlo ime založbe Mladika. Kavo s knjigo prirejajo namreč ZTT, Tržaška knjigarna in založba Mladika, prav tako so vsi trije organizatorji avtobusnega izleta v Ljubljano 21. novembra z obiskom knjižnega sejma. Nadia Roncelli, Mladika Vsaj dve združenji gorskih občin v videmski pokrajini, ki bodo nadomestile gorske skupnosti, bosta imeli tudi uradni slovenski naziv, v samem statutu novonastalih krajevnih uprav pa bo posebej omenjen tudi slovenski jezik oziroma krajevne različice. Gre za združenji, ki zaobjemata območje sedmih občin Nadiških dolin Špeter, Sovodnja, Podbonesec, Grmek, Dreka, Podu-tana in Srednje) oziroma Barda, Ti-pane, Nem, Ahtna in Fojde. V drugem primeru bo uradno ime združenja celo trojezično, saj so v Ne-mah, Ahtnu in Fojdi zgodovinsko prisotni tudi Furlani. Krajevni upravitelji so torej sprejeli priporočila predstavnikov krovnih organizacij SKGZ in SSO iz videmske pokrajine, ki so že pred časom opozorili na to, naj se pri pripravi statuta združenj gorskih občin ne pozabi na prisotnost Slovencev v teh krajih in na določila zaščitnih zakonov. V Nadiških dolinah je po začetni fazi, ki so jo zaznamovale številne polemike, katerim je botrovalo prav nesoglasje glede vključitve slovenskega jezika v statut (zaradi tega je na primer v Dreki prišlo tudi do zamenjave dveh odbornikov), vendarle prišlo do kompromisa, kot je povedal predstavnik opozicijskih občinskih svetnikov Fabrizio Dor-bolo. Vsi krajevni upravitelji, tudi pripadniki desne sredine, so sprejeli, da bo v uvodu v statut posebej omenjeno, da se bo novo združenje zavzemalo za zaščito in ohranitev slovenskega jezika in krajevnih različic, ki so na tem območju zgodovinsko prisotne, v skladu z določili državnih zakonov št. 482/99 in 38/01 ter deželnega zakona št. 26/07. Upravitelji iz Nadiških dolin pa se tudi strinjajo, da bodo pri zaposlovanju direktorja, tajnika in drugih funkcionarjev imeli v primeru prijave enako kvalificiranih kandidatov prednost tisti, ki obvladajo narečje ali slovenski jezik. Člani skupščine pa se še niso dokončno dogovorili glede uradnega imena združenja. Največjo podporo ima trenutno predlog, da bi italijanskemu nazivu dodali "Gorska unija Nediške doline" (ali gorska skupnost, op.a.), desnosredinski župani pa se zavzemajo za to, da bi se novo združenje imenovalo "Unione montana Valli del Natisone - Nediške doline". V statutu pa bo vsekakor ime vseh občin zapisano v dvojni, italijansko-slovenski (narečni) obliki. Še vedno pa ostaja odprto vprašanje uradnega imena združenja gorskih občin v Kanalski dolini. Župan Trbiža Renato Carlanto-ni je že pred časom namreč dejal, da nima nič proti slovenskemu imenu, a le pod pogojem, da bi lahko nova uprava imela tudi nemški naziv. (NM) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Torek, 23. oktobra 2012 3 rim - V predlogu državnega proračuna za leto 2013 Finančno ministrstvo spet znižalo prispevke slovenskim organizacijam RIM - Montijeva vlada je v predlogu državnega proračuna za prihodnje leto (uradno je to zakon za stabilizacijo javnih financ) še dodatno znižala prispevke slovenskim kulturnim ustanovam. Slednje naj bi leta 2013 dobile iz Rima 2,396 milijona evrov, leto pozneje 2,639 milijona evrov, leta 2015 pa 2,344 milijona evrov. Leta 2011 so slovenske organizacije na osnovi 16. člena zaščitnega zakona dobile od italijanske države 5,3 milijona evrov, letos pa doslej še nič. Na osnovi odloka finančnega ministrstva naj bi dobile okoli 4,4 milijona evrov, kar je več kot 800 tisoč evrov manj kot lani. 2,8 milijona evrov osnova za redukcijo Finančno ministrstvo, ki ga vodi minister Vittorio Grilli, je kot osnovo za prispevke vzelo znesek 2,8 milijona evrov, kateremu je parlament potem dodal 2,5 milijona evrov. V bistvu gre za znižanje že močno znižanega zneska, dejansko za knjigovodsko potezo v sklopu sistemskih varčevalnih ukrepov. Grilli tudi kar zadeva slovensko manjšino dosledno nadaljuje po poti svojega predhodnika Giulia Tremontija, ki je mimo parlamenta lani že »oklestil« prispevke slovenskim ustanovam za 400 tisoč evrov. Dežela je ta denar nato vnaprej izplačala iz svojih blagajn in ga bo prej ali slej zahtevala nazaj. Monti bo najbrž zahteval zaupnico Parlamentarna pot zakona za stabilizacijo javnih financ se je pričela v poslanski zbornici, točneje v njeni proračunski komisiji. Stranke, ki podpirajo Montijevo vlado, so zelo nezadovoljne s proračunom in zahtevajo temeljite vsebinske spremembe. Posebno nezadovoljna je Demokratska stranka, ki Montiju in Grilliju očita zelo omejevalno varčevalno politiko brez vsakršnih razvojnih perspektiv. Ker bi obravnava posameznih amandmajev zahtevala veliko časa, bo Monti tudi v tem primeru odobritev tako pomembnega finančnega ukrepa vezal na parlamentarno zaupnico, ki jo bo dobil. Seveda pod pogojem, da sprejme glavnino zahtev vladnih podpornikov in ob zaupnici predloži t.i. maksi-amandma. V tem vladnem dopolnilu bi manjšina Borut Pahor vendarle »ujel Budinov milijon« RIM - 5,3 milijona evrov prispevkov za slovenske organizacije je »izhodišče«, ki ga je v proračunu 2008-2009 postavila tedanja levosredinska vlada Romana Prodija. Glavni pobudnik tega dosežka je bil vladni podtajnik Miloš Budin, po volilni zmagi desne sredine Silvia Berlusconija pa je ta vsota stalno drsela navzdol. Vsem je ostal v spominu »lov« na manjkajoči milijon evrov, ki ga je uspešno izvedel tedanji slovenski premier Borut Pahor tudi ob pomoči Dimitrija Rupla, tedanjega funkcionarja na slovenskem zunanjem ministrstvu, ki je posebej za to priložnost odpotoval v italijansko glavno mesto. Naj -težje je bilo lani, ko je slovenskim organizacijam po zaslugi finančnega ministra Giulia Tremonti-ja čez noč zmanjkalo kar 2,5 milijona evrov. Tudi takrat se je stvar za manjšino dobro iztekla. za dopolnitev državnega proračuna. Potem ko je vodja Demokratske stranke Pier Luigi Bersani zelo kritično ocenil vladni predlog, je Grilli sporočil, da ima ministrstvo na voljo »leteči« sklad Vladni podtajnik Saverio Ruperto v višini 900 milijonov evrov, neke vrste izredni fond, ki naj bi bil sicer namenjen predvsem stroškom za socialo in za razvoj. Po odobritvi v poslanski zbornici bo proračun romal v senat, kjer so tudi še možne spremembe, čeprav v manjši meri kot v spodnjem domu parlamenta. Tukaj se bo namreč vlada politično in vsebinsko izjasnila o zahtevah, ki jih bodo postavile politične stranke. V Rimu tri stališča o denarju za Slovence Finančni minister Grilli se je odločil za »rezanje rezov«, zunanji minister Giulio Terzi je v petek v Sloveniji povedal, da bo letos težko »priti« do vsote 5,3 milijona evrov, prihodnje leto pa bo boljše, vodja vladnega omizja Saverio Ruperto pa zagotavlja, da bo vlada poskrbela za izplačilo celotnega sklada (6,9 milijona evrov) zaščitnega zakona. Tri različna stališča, ki dokazujejo, da med ministrstvi ni koordinacije glede letošnjih in bodočih prispevkov za slovensko manjšino. S.T. trst - Javna odziva slovenskih demokratov in krovne zveze Za SKGZ smo že na poti »folklorizadje« manjšine DS: To ni solidarnostno rezanje, to je polom TRST - Slovenska kulturno-gospodar-ska zveza (SKGZ) v izjavi za javnost izraža veliko zaskrbljenost in obenem zaprepadenost nad dejstvom, da je vlada, kljub vsem dosedanjim naprezanjem, ustanovitvi vladnega manjšinskega omizja, medvladnemu srečanju, deželni manjšinski konferenci, javnemu protestu uslužbencev naših organizacij in ustanov itd., za naslednje triletje še dodatno znižala prispevke za slovenske organizacije. Dejstvo, da se postavlja kot osnova državnega financiranja za slovensko manjšino vsota 2,8 milijona in se še to krči, je po mnenju SKGZ kratko malo nesramno in nesprejemljivo, saj je naša organiziranost v zadnjih dvajsetih letih, sicer s težavo, slonela na osnovnem financiranju, ki se je stalno sukalo okrog zneska 10 milijard lir prej in kasneje 5 milijonov evrov. »Postavlja se tudi vprašanje, zakaj Dežela ne poskrbi za obljubljeni predujem sedaj, ko je iz Rima dobila zagotovilo o razpoložljivih 4,8 milijona evrov za letošnje leto. Naše organizacije in ustanove so že v dramatičnem položaju, zaradi katerega bodo morale, če že niso, krčiti dejavnost in zmanjšati število zaposlenih. Če bi se uresničil scenarij, ki nam ga napoveduje predloženi zakon, bomo pred enostavnim brisanjem naših največjih in najpomembnejših profesionalnih ustanov. Ob takšnem stanju si je težko zamisliti, da bodo znotraj naše skupnosti stekli pogovori in razmišljanja o posodabljanju organiziranega sistema, prešli bomo v čisto enostavno folklorizacijo. Ali gredo ti finančni rezi in ponižanje naše skupnosti v smer sporočilnosti, ki so jo pred dvema letoma prinesli predsedniki italijanske, slovenske in hrvaške države? So te odločitve v sozvočju z besedami, ki smo jih slišali na državnem srečanju predsednikov Italije in Slovenije, ko sta v uradni zdravljici posebej omenila dodano vrednost obeh manjšin? Je vse to v skladu z obljubami podtajnika Ruperta na prvem zasedanju omizja in zunanjega ministra Terzija na medvladnem srečanju, kjer je zagotovil vso pozornost vlade slovenski manjšini? Če je naša narodna skupnost res element večjega sodelovanja med sosednjima državama, razlog za specifičnost Dežele FJK in ne nazadnje bogastvo tega prostora, zakaj pa se z njo ravna tako mačehovsko in poniževalno,« se sprašuje SKGZ. Tudi Slovenska koordinacija Demokratske stranke izraža veliko zaprepadenost nad proračunskim zakonom. Vlada je tokrat vzela kot osnovo za izpeljavo še novih rezov že itak znatno znižano postavko v višini 2,8 milijona evrov. Dokončni rezultat je dejansko razpolovljena dotacija za naše ustanove, piše v sporočilu. To je nedopustno, še posebej spričo izjav predstavnikov italijanske vlade v zadnjem obdobju. V prvi vrsti gre omeniti zagotovila, ki so bila dana na prvem zasedanju vladnega omizja pri podtajniku Rupertu, še bolj nerazumljivo pa je obnašanje italijanske vlade spričo zaključkov medministrskega srečanja na Brdu pri Kranju, kjer je minister Terzi sicer priznal težave za letošnje leto, za naslednja leta pa je dejansko obljubil, da ne bo prišlo do krčenj. Slovenci v DS menijo, da je takšno početje vlade nerazumljivo in nesprejemljivo, še posebej če upoštevamo, da so bile ravno manjšine v ospredju pogovorov. Skrb za manjšine je prišla do izraza tudi ob drugih priložnostih, ne nazadnje ob obisku predsednika Napolitana v Ljubljani. »Ne moremo tudi pristati, da se kot osnovo za nadaljnja krčenja postavi zgoraj omenjeno vsoto in ne zgodovinske vsote, ki je bila namenjena 16. členu zaščitnega zakona, in sicer 5,3 milijona evrov. Smatramo, da bi lahko tudi sprejeli neko "solidarnostno" rezanje, glede na zelo težko finančno situacijo v državi, nikakor pa ne moremo sprejeti, da bi se onesposobilo delovanje manjšinskih ustanov, saj bi to pomenilo hud udarec za celotno manjšino.« V naslednjih dneh bodo tudi v sodelovanju z vsedržavnimi predstavniki DS naredili vse korake, da bi se ta postopek zaustavil. Zavedajo se, da je težko to storiti po parlamentarni poti, saj mora katerikoli popravek imeti tudi potrebno finančno kritje. Zato moramo zahtevati, da vlada sama popravi začetne postavke. Glede na izide medministrskega srečanje pričakujejo, da bo tudi Slovenija primerno reagirala, »saj ne more biti priznanje ene stolice slovenščine na Univerzi v Rimu glavni ključ uspešnosti bilateralnega srečanja glede manjšinskih vprašanj. Tokrat smo res prišli do točke, ki je odločilna za obstoj in razvoj organiziranega življenja manjšine. Zato je potreben čim bolj enoten in odločen nastop vseh dejavnikov, vključno z Deželo, ki je bila doslej povsem mlačna do teh vprašanj.« Senatorka Blažinova je v zvezi s to problematiko že stopila v stik s s prefektom Alessandrom Giacchettijem ter skupaj s poslanci DS iz FJK pripravlja potrebne amandmaje. 'etekasû Pripravil Filip Fischer ^Hllr " ' -ùfl&ju. ktui^cin ¿¿mí ttf*hl i/r 5'jkfv dcc Jrfcsts' Benetke so podvržene nekajkrat na leto izredno visokim plimam. Takih pojavov niso krivi le astronomski vzroki, temveč še drugi: Benetke ležijo v laguni, v skoraj zaprtem območju. Ko pihajo močni vetrovi z juga ali severovzhoda, povečajo pritok vode vanjo in ovirajo njen iztok. Sicer se poplave zaradi izredno visoke plime pripetijo bolj poredkoma tudi v Trstu, pa čeprav ga ne zapira nobena laguna. O taki izredno visoki plimi prepričljivo priča fotografski posnetek na razglednici, ki je potovala v daljnem letu 1899. 4 Torek, 23. oktobra 2012 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu gospodarstvo - Sindikati bodo pri šotoru Sertubi predstavili občanom podjetja, ki so v težavah ali so jih zaprli Borzni trg: gospodarska kriza v živo Deželno omizje o škedenjski železarni bo pospešilo postopek za proizvodno preobrazbo - Namen sklenitev programskega sporazuma z vlado, skupino Lucchini in EU Deželna vlada in lokalne uprave bodo v sodelovanju s sindikalnimi in delo-dajalskimi organizacijami pospešile postopek za proizvodno preobrazbo ške-denjske železarne. V kratkem bodo izdelali načrt, ki bo pripeljal po eni strani do tesnega soočanja z italijansko vlado in Evropsko unijo ter po drugi do reševanja položaja skupine Lucchini oziroma lastništva železarne, ki je v bistvu v rokah bank. To bo osnova za izdelavo programskega sporazuma, ki ga bodo predstavili v Rimu in ki bo temelj za proizvodno preobrazbo škedenjske tovarne. To je izšlo z včerajšnjega deželnega omizja o železarni, ki je zasedalo na sedežu deželne vlade. Srečanja so se udeležili deželna odbornica za načrtovanje in za okolje Sandra Savino, tržaški župan Roberto Cosolini, pristojna pokrajinska odbornika Adele Pino in Vittorio ter predstavniki delodajalskih in sindikalnih organizacij. Na srečanju so tudi sprejeli dokument pokrajinskih sindikatov Cgil, Cisl in Uil. Ta bo sestavni del programskega sporazuma, ki ga bodo izdelali v prihodnjih dneh in o katerem bo govor na naslednji seji deželnega omizja, ki bo 9. novembra. Na včerajšnjem zasedanju je bil vsekakor poudarek še na nekaterih točkah, še predvsem na dejstvu, da mo- rajo preobrazbo železarne in torej odhod Lucchinija »voditi« javne institucije in ne obratno. Odbornica Savinova je poleg tega še izjavila, da so v Rimu pripravljeni sprejeti prošnjo Dežele FJK, da se vse kovinarske in s tem povezane dejavnosti na Tržaškem vključi v t.i. kompleksna industrijska območja v krizi. Sindikati so nenazadnje še zahtevali od deželne uprave, da se čim prej loti študije dokumentacije s podatki analiz terena, ki so jih opravili v tržaški industrijski coni. Na ta način bo mogoče privabiti nove podjetnike in pospešiti odpiranje novih podjetij na tistem območju. Kovinarstvo oziroma industrija nista edini sektor v krizi: v krizi so vsa področja, od trgovine do farmacevtike, so povedali po zasedanju deželnega omizja pokrajinski tajniki sindikatov Cgil, Cisl in Uil Adriano Sincovich, Luciano Bordin in Enzo Timeo na tiskovni konferenci, ki je bila na Borznem trgu pred šotorom zaposlenih v tovarnah Sertubi in Duke. Zato je pomemben prispevek vseh, od deželne vlade do lokalnih upraviteljev, politikov, delodajalcev, sindikatov in skratka vse družbe, so poudarili. Dovolj je pomisliti, da je bilo na Tržaškem od leta 2009 izgubljenih 6 tisoč delovnih mest. Krizi je treba torej kljubo- Tiskovna konferenca sindikatov Cgil, Cisl in Uil pred šotorom delavcev tovarn Sertubi in Duke kroma vati »globalno« in ne več glede na posamezne primere, poudarja sindikat, ki bo odslej podrobno seznanjal občane z realnim dometom krize. V ta namen bodo v prihodnjih mesecih na Borznem trgu dva krat tedensko (ob ponedeljkih in četrtkih od 17. do 19. ure) seznanjali občane z dogajanjem v številnih podjetjih, ki so v težavah ali so jih zaprli, zaposleni pa so bili hudo prizadeti. Teh podjetij je mnogo, in ne samo v industrijskem sektorju, temveč tudi v trgovinskem, kemičnem in tako naprej. Zgovoren je podatek, da je bilo v zadnjih me- secih samo v trgovinskem sektorju 80 novih primerov dopolnilne blagajne. Na Borznem trgu bodo skratka Tržačani v živo izvedeli za težave številnih delavcev. Ti pa niso le delavci podjetij v težavah, to so prebivalci mesta, ki je v hudi krizi. Aljoša Gašperlin sertubi - Včeraj že 43. dan pod šotorom skupaj z delavci podjetja Duke Protest se nadaljuje Delavci stalno preprečujejo vhod in izhod tovornjakov s cevmi iz Indije kroma Zaposleni v tovarni cevi Sertubi oziroma panožni sindikati Fiom-Cgil, Fim-Cisl in Uilm-Uil so včeraj poleg informacij o prizadevanjih deželnega omizja za ške-denjsko železarno ves dan čakali na vesti iz Milana glede novega srečanja z novim pooblaščenim upraviteljem družbe Jindal Saw Italia Michelejem Colombom. Ta bi moral po zahtevi deželnih in lokalnih uprav po petkovem dramatičnem sestanku na tržaški prefekturi včeraj nakazati datum za novo srečanje, na katerem bi moral tudi predstaviti poslovni načrt družbe Jindal Italia. Dopoldne iz Milana oz. prefekture ni bilo novosti in so zaposleni v Sertubiju na javni skupščini na Borznem trgu odločili, da nadaljujejo s protestom. Na Borznem trgu so bili včeraj že 43. dan, kar je za Trst iz tega vidika rekord (delavci železarne so v preteklosti na Velikem trgu protestirali 42 dni). Drugi kolegi pa bodo rotacijsko še naprej pred vhodom v tovarno Sertubi preprečevali vhod in izhod tovornjakov s cevmi, ki jih proizvajajo v Indiji. Kot smo poročali, namerava namreč družba Jindal v prihodnosti v bistvu zapreti tovarno in prodajati cevi, ki jih proizvaja v Indiji. V Trstu bi te cevi samo prebarvali in jih nato prodajali z znamko Sertubi. Za to je dovolj 60 delavcev, ki so trenutno zaposleni, medtem ko bi ostalih 148, ki so od januarja v dopolnilni blagajni enostavno pustili na cesti. Kot nam je povedal dopoldne pokrajinski tajnik sindikata kovinarjev Fiom-Cgil Stefano Borini, so pričakovali klic s prefekture, ki naj bi prišel v teku dneva, do zaprtja redakcije pa do tega ni prišlo. Vprašanje je bilo v tem, ali bo na srečanju s pooblaščenim upraviteljem Duferca in predsednikom zveze Federacciai Antoniom Gozzijem, ki bo na tržaški prefekturi 30. oktobra, prisoten tudi Colombo. V tem primeru bi to postalo pravo institucionalno srečanje med lastništvom podjetja Sertubi in najemnikom ter med deželno, pokrajinsko in občinsko upravo in sindikati. V kaj pa lahko upajo delavci? Družba Jindal mora spremeniti svoje načrte in zagotoviti nadaljevanje produktivne dejavnosti, pravi Borini. Če pa tega ne bo storila Jindal, to lahko stori skupina Duferco. Ta je bila namreč lani pripravljena odšteti 6 milijonov evrov za zaprtje tovarne Sertubi. Ta denar bi lahko namenili proizvodni preobrazbi Sertubija in zaščiti delovnih mest, morda tudi v sodelovanju s kakšnim drugim podjetnikom. A.G. SLOV I K BLDVENBKI IZOBRAŽEVALNI KONZORCIJ Ciklus seminarjev: Religija in ekonomija VZPON KITAJSKA četrtek, 25.10.2012 Opčine (Trst) dvorana ZKB Prof. Hongjim Zhao Konfucijski inštitut, Ljubljana www.slovik.orginfo@slovik.org sindikati - Danes pred kvesturo v okviru vsedržavne pobude Policisti, gasilci, pazniki in drugi demonstrirajo proti vladnim ukrepom Danes od 10. do 13. ure bo pred tržaško kvesturo demonstracija sindikatov sil javnega reda, ki že nekaj let protestirajo proti posledicam vladnih varčevalnih ukrepov. V skupnem tiskovnem sporočilu osmih sindikalnih organizacij piše, da italijanska vlada v teh dneh ni rešila odprtih vprašanj, povezanih z osebjem policije, gasilcev, kara-binjerjev, finančne straže, paznikov in gozdne straže. Poleg tega pa je odprla novo vprašanje, saj namerava spremeniti pokojninski sistem v tem sektorju. Sindikati opozarjajo, da se bo položaj še poslabšal, povprečna starost policistov pa se stalno viša, ker upokojencev ne nadomeščajo. Demonstracije bodo danes na sporedu v številnih italijanskih mestih, osrednja bo v Rimu. kratke novice Omet na dijaka Na tržaškem pomorskem zavodu Tommaso di Savoia (na Trgu Hortis) je včeraj ob 10. uri prišlo do nesreče, ko se je s pročelja odtrgalo nekaj kosov ometa. Padli so na dijaka, ki je vstopal v šolo. Omet je mladeniča zadel v glavo, nakar ga je služba 118 prepeljala v bolnišnico. Poškodbe niso hude. Na prizorišču so bili tudi gasilci, ki so si podrobneje ogledali pročelje in ga zasilno zavarovali. Območje pred pročeljem so zagradili, ostali dijaki pa so šli v šolo skozi stranski vhod. Skrivnosti Indije z Auroro in Trevisanom Indija ima tisoč vonjav. Tudi z njimi popotniki in turisti odkrivajo skrivnosti te obsežne in raznolike države. Indijskim vonjavam namenja potovalna agencija Aurora srečanje, ki bo v sredo (danes) ob 17.30 v knjigarni Lovat. Na njem bo radoživi popotnik in turistični spremljevalec Fabio Trevi-san, ki je v Indiji že skoraj doma, predstavil svoj pogled in izkušnje s številnih obiskov. Pri tem bo izhajal tudi iz zapisov drugih: na srečanju bo namreč govor o knjigah Shantaram Gregorisa Davida Roberts, Ultima India Sandre Petrignani in L'odore dell'India Pierpaola Pasolinija. Film na Pončani Kulturno društvo Tina Modotti vabi nocoj na ogled filma Antonia (L'albero di Antonia), matriarhalno zgodbo, ki se po drugi svetovni vojni odvija na Nizozemskem in jo je posnela režiserka Marleen Gorris. Leta 1996 je film prejel oskar za najboljši tujejezični film. Predvajanje bo v Ljudskem domu na Pončani (Via Ponziana 14) ob 20.30. / TRST Četrtek, 25. oktobra 2012 5 dolina glinščice - Podpredsednik Dežele FJK napoveduje oster boj Cirianijev protinapad: »Blatijo civilno zaščito« Sodna izvedenca po njegovem mnenju pristranska - Stroški znašali 19 tisoč evrov Luca Ciriani, glavni mož na spisku osmih preiskovanih v primeru spornega čiščenja struge reke Glinščice, se najbrž strinja s športnim rekom, da je napad najboljša obramba. Podpredsednik Dežele Furla-nije-Julijske krajine, ki je pristojen za deželno civilno zaščito, je včeraj na sedežu v Pal-manovi sklical novinarsko konferenco, na kateri je s sodelavci spet ugriznil v to jabolko in odločno zagovarjal delo civilne zaščite. Prostovoljci so marca letos po njegovem mnenju opravili hvalevredno delo, seveda v dogovoru z Občino Dolina, nekdo pa tudi iz političnih razlogov blati civilno zaščito, trdi Ciriani. »Branili se bomo,« je bojevito napovedal podpredsednik. V Palmanovi so bili navzoči tudi nekateri prostovoljci. »Akcijo smo izvedli na strugi, ki je že dolgo let niso vzdrževali in na območju katere je prišlo do raznih poplav. Odzvali smo se na poziv dolinske županje, ki je odgovorna za varnost občanov. Posegu so sledile polemike in sodna prijava, ki jo je vložila organizacija WWF,« je spomnil Ciriani. Poudaril je, da so prostovoljci vedno pripravljeni komurkoli pomagati: v nedeljo so po več mesecih zaprli šo-torišče za žrtve potresa v emilijski Miran-doli, kjer so jim domačini hvaležni. Po njegovem mnenju je glavni italijanski problem prav v tem, da do ključnih posegov prihaja šele po katastrofah. V FJK policija so v desetih letih zaradi naravnih ujm porabili 1,8 milijarde evrov. »V Dolini Glinščice so zadnji vzdrževalni poseg opravili pred dobrim desetletjem, v 60. letih je nekdo tudi umrl, hidrogeološke težave pa so se ponavljale. Smatramo, da smo opravili svojo dolžnost,« je prepričan podpredsednik Dežele FJK. Sam po eni strani zaupa sodstvu in mirno čaka na razplet postopka. »Z nami naj ravnajo kot z vsemi državljani, pravila pa naj bodo za vse enaka,« je izjavil Ciriani, ki pa se ni izognil polemičnim tonom. Izvedenca, ki ju je imenovalo državno tožilstvo, sta po njegovem mnenju pristranska, saj sta oba blizu stališč WWF-a. Profesorja Ezio Todini iz Bologne in Dario Gasparo iz Trsta sta svoje zaključke predložila pred kratkim, v svojih poročilih pa potrjujeta, da delo civilne zaščite sploh ni bilo brezhibno. »Soočanja se ne bojimo in sodstvu zaupamo, vendar se mi zdi, da so se v to zgodbo vsilili tudi politični dejavniki. Zdi se mi, da hočejo blatiti deželno civilno zaščito, funkcionarjev in prostovoljcev pa ne moremo obravnavati kot vandale. Širili so se tudi lažni podatki o stroških, povezanih s posegom v Glinščici: v resnici smo porabili 19 tisoč evrov, vključno s sendviči za prostovoljce,« je bil odločen Ci-riani. »Kdo bi bil kriv, ko mi ne bi opravili tega dela, nato pa bi se zgodilo kaj hudega? Veliko smo brali o zaščiti favne in V nedeljo prijeli ubežnika Čezmejno zasledovanje v slogu akcijskih filmov Slovenska policista izkoristila mednarodni sporazum Poškodovani avtomobil koprskih prometnih policistov pu koper Slovenski prometni policisti so v nedeljo še pred zoro zasledovali voznika, ki se je na Koprskem izognil policijski kontroli, zasledovanje pa se je nadaljevalo v Italiji. Na avtocestnem priključku med Katinaro in Padričami je po zaslugi ubežnika prišlo do skrajno nevarnega in slikovitega zasledovanja v slogu ameriških akcijskih filmov (oziroma nemške TV nanizanke Cobra 11), na koncu pa se je moral voznik po zadnjem trčenju predati. Slovenska policista sta svoje delo lahko opravljala tudi v sosednji državi, saj to omogoča mednarodni sporazum o čezmejnem policijskem sodelovanju, podpisan leta 2007 v Ljubljani. V nedeljo ob 4.10 zjutraj so prometni policisti koprske uprave pri Ankaranu ustavljali voznika avtomobila audi A3 bele barve, ki se kljub večkratnim pozivom in zasledovanju ni ustavil. S hitrostjo med 170 in 200 kilometrov na uro je nadaljeval po avtocesti v Italijo. Policista sta na podlagi omenjenega sporazuma nadaljevala s sledenjem bežečega voznika v Italijo. Policijski avto znamke Škoda je v padriškem avtocestnem predoru poskusil prehiteti audija, le-ta pa je v razbojniškem stilu večkrat trčil vanj. Voznik je nato z izredno nevarno potezo nenadoma obrnil svoje vozilo in začel voziti v nasprotno smer vožnje (proti Katinari), da bi se izognil zasledoval- cem. Kmalu je vozilo spet obrnil in z bežanjem nadaljeval v pravilno smer, pri tem pa je trčil v policijsko vozilo in se končno ustavil. Policista sta voznika, 28-letnega Roberta Čarvlja iz okolice Kopra, prijela in pridržala. Pridržani, njegova 20-letna sopotnica in slovenska policista so bili lažje poškodovani, zato so vse pregledali v bolnišnici na Katinari, postopek pa je prevzela tržaška kvestura. V bolnišnici se je baje izkazalo, da je bil voznik pod vplivom alkohola, včeraj pa še ni bilo znano, ali se za njegovim početjem skriva še kaj drugega. V preteklosti je imel v Sloveniji že opravka z roko pravice. Slovenska policista sta baje prva izkoristila 9. člen slovensko-italijan-skega sporazuma o čezmejnem policijskem sodelovanju, ki uvaja možnost čezmejnih intervencij. Sporazum, ki sta ga tedanja notranja ministra Dragutin Mate in Giuliano Amato podpisala 27. avgusta 2007 v Ljubljani, predvideva tesnejše sodelovanje na raznih ravneh. 6. člen obravnava čezmejno tajno opazovanje in sledenje, 8. člen zasledovanje (brez prostorske in časovne omejitve), 9. člen pa zasledovanje osebe, »ki se je izognila policijski kontroli v oddaljenosti največ 30 kilometrov od državne meje in pri tem ni upoštevala predvidenih znakov ustavljanja in bi zaradi tega lahko bila ogrožena javna varnost«. (af) Luca Ciriani flore, nihče pa se ni oglasil v zvezi s problemom zaščite človeških življenj,« se je glasil sklepni Cirianijev zagovor. Direktor gozdnega inšpektorata za Gorico in Trst Aldo Cavani je dejal, da je bilo delo, ki so ga v reki Glinščici opravili med letoma 1998 in 2002, zelo podoben letošnjemu. Prof. Paolo Paronuzzi, avtor hidro-geološke študije na to temo, je potrdil, da nevarnost poplav na območju Glinščice dejansko obstaja. (af) Prizor iz Doline Glinščice zadnje dni marca kroma občina dolina - Podžupan Antonio Ghersinich »Prostovoljci, vrnite se« Županjina desna roka upa, da bo civilna zaščita dokončala delo v strugi Glinščice Na seznamu preiskovanih v »zadevi Glinščica« so podpredsednik Dežele FJK Luca Ciriani, odgovorni za deželno civilno zaščito Guglielmo Berlasso, deželna funkcionarja Cristina Trocca in Adriano Morettin, dolinska županja Ful-via Premolin, podžupan Antonio Gher-sinich, občinski funkcionar Mitja Lovri-ha ter Luca Bombardier, lastnik istoimenskega gozdarskega podjetja iz Kar-nije. Osumljeni so uničevanja okolja na zaščitenem območju. Na novinarski konferenci v Palmanovi je bil včeraj ob Cirianiju tudi Antonio Ghersinich, ki je zastopal dolinsko občinsko upravo. Med srečanjem in po njem Antonio Ghersinich kroma je potrjeval, da je Občina Dolina hvaležna prostovoljcem civilne zaščite, ki so prišli pomagat z vseh koncev Furlanije-Julijske krajine. Izrazil je upanje, da bodo v pri- hodnje lahko tudi dokončali delo. Z Deželo je že dogovor, trenutno pa je prav zaradi sodnega postopka vse ustavljeno. »Čiščenje struge je bilo nedvomno potrebno, Občina pa se je za to odločila ob podpori domačinov,« nam je povedal podžupan. V strugi so se drevesa - v glavnem so bili to topoli - po večletnem pomanjkljivem vzdrževanju razrasla »kot gobe po dežju«. Ghersinich je včeraj prejel kopijo poročila sodnega izvedenca Ezia Todinija. Po njegovih besedah v njej ni veliko kritik na račun posega kot takega, izstopa pa ocena, da so pristojni izbrali napačno obdobje, ker je bilo konec marca že prepozno. (af) opčine - V v Finžgarjevem domu prva iz niza mladinskih predstav Obrazi notranje moči Multimedijski recital so na podlagi dela Alenke Rebula izvedle dijakinje Škofijske gimnazije iz Maribora Mariborske dijakinje so preko recitala prikazale ženski notranji svet v njegovih različnih odtenkih kroma V Finžgarjevem domu na Opčinah je v soboto popoldne potekala prva iz niza predstav mladinskih gledališč, ki jih ponujajo v tej sezoni. V gosteh so imeli skupino dijakinj Škofijske gimnazije oz. Zavoda Antona Martina Slomška iz Maribora, ki je pred številnim občinstvom uprizorila multimedijski recital meditacij Obrazi notranje moči, ki je nastal na podlagi uspešnice tržaške psihologinje in šolnice Alenke Rebula Sto obrazov notranje moči. Knjiga obsega kratka prozna besedila, v katerih avtorica, kot piše v priložnostnem gledališkem listu, izraža notranji svet ženske duše, ki potuje skozi različna doživetja. Izbor meditacij in recitacij je opravil sam direktor zavoda ter znani slovenski teolog in filozof Ivan Štuhec, ki jih je dramatiziral in priredil za oder ter poskrbel tudi za režijo, medtem ko so besedilo naštudirale dijakinje Damiana Šuster, Klara Vrečko, Monika Špital in Nika Ganic. Izbor recitacij, ki je premiero doživel marca letos in bil vključen tudi v dogajanja Evropske prestolnice kulture, omogoča aluzijo na letne čase, liturgična obdobja in kozmične praelemente, v središču pa je ženski notranji svet v svojih različnih odtenkih, s katerim je občinstvo prišlo v stik skozi besedne in glasbene vložke ter svetlobne efekte, za kar so zaslužni tudi Tadej Kušar, ki je poskrbel za glasbo, Nina Palir, ki je likovno opremila sceno ter Polona Kraner, ki je oblikovala kostume. Openski večer je zaokrožil tudi glasbeni nastop bivših dijakov mariborske škofijske gimnazije, naslednje srečanje z mladinsko gledališko ustvarjalnostjo v Finžgarjevem domu pa bo že ta petek, ko bo ob 20. uri v okviru petnajstih Koroških kulturnih dni na Primorskem nastopila skupina klubTeater s predstavo Obiski. 6 Četrtek, 25. oktobra 2012 TRST / gledališki vrtiljak - Pri Sv. Ivanu druga predstava Lutkovna predstava uvod v Koroške dneve KPD Šmihel uprizorilo delo Hruške gor, hruške dol - Pester kulturni teden V nedeljo popoldne se je v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu Gledališki vrtiljak že drugič zavrtel v letošnji petnajsti sezoni. Potem ko so zadnji dan septembra sezono uvedli udeleženci Male gledališke šole Ma-tejke Peterlin s predstavo Lučke Su-sič Sončna vila in njen zlati plašč, so drugo predstavo oblikovali mladi koroški lutkarji Katoliškega prosvetnega društva Šmihel, ki so s tem tudi uvedli že petnajste Koroške kulturne dneve na Primorskem. Koroški lutkarji so se lepemu številu otrok in staršev, ki so se v nedeljskem popoldnevu dvakrat zbrali v dvorani Marijinega doma, predstavili z igro sodobnega slovenskega mladinskega pisatelja Franeta Pun-tarja Hruške gor, hruške dol. Leta 1975 napisano delo, ki je v Sloveniji in zunaj nje doživelo velik uspeh (pred leti ga je med drugim uprizorila tudi mladinska dramska skupina SKD Tabor z Opčin), so člani KPD Šmihel premierno predstavili februarja letos, v juniju pa so z njo nastopili na sre- čanju najboljših lutkovnih skupin Slovenije, tokrat pa so malim abo-nentom Gledališkega vrtiljaka postregli z zgodbo o hruškah, ki nočejo postati zrele in se raje vrnejo viset na drevo s pomočjo gasilcev, potem pa zaradi vetra ponovno žele dol, nezreli gasilci pa ostanejo na drevesu. Predstavo je režiral Rihard Grilc, za lutke in sceno sta poskrbeli Natalija Herlec in skupina, za glasbo pa Trau-di Katz-Lipusch in Danilo Katz. Tudi tokrat so se pred začetkom predstave otroci zabavali skupaj z ani-matorkami Študijskega centra Melanie Klein, ki bodo na voljo tudi prihodnjič, ko se bo Gledališki vrtiljak ponovno zavrtel: to bo 18. novembra, ko bodo člani SNG Nova Gorica uprizorili delo Zajtrk v režiji Ajde Valcl. Kot že rečeno, je nedeljska predstava pomenila uvod v letošnje petnajste Koroške kulturne dneve na Primorskem, ki jih skupaj prirejajo Krščanska kulturna zveza iz Celovca, Slovenska prosveta iz Trsta in Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gori- Mladi lutkarji iz Šmihela s hruškami in gasilci kroma ce. Že sinoči je bilo v Peterlinovi dvorani na sporedu drugo srečanje z ogledom filma Milene Olip Šest desetletij pozabe in predstavitvijo knjige Nani Jug Utihnile so ptice, utihnila je vas, Koroški kulturni dnevi pa se bodo na Tržaško vrnili jutri, ko bodo v Tržaški knjigarni ob 10. uri gostje pobude Na kavi s knjigo mladi koroški književnici, dijakinji Verena Gotthard in Mirjam Kuchling, ki bosta brali iz svojih del ob spremljavi kitaristke Anike Terbuch, medtem ko bo v petek v Finžgarjevem domu na Opčinah ob 20. uri gledališka predstava Obiski v izvedbi skupine klub-Teater. Tradicionalna manifestacija se bo na Tržaškem zaključila v soboto na Opčinah, ko bodo v Bambičevi galeriji ob 18.30 odprli slikarsko razstavo Mire Blažej, zatem pa bo ob 20. uri v Finžgarjevem domu koncert, ki ga bodo oblikovali mladinski zbori Bodeča neža z Vrha sv. Mihaela, Ana-krousis iz Gropade in Danica s Koroškega ter zbor Škofijske gimnazije iz Ljubljane. (iž) knjiga - O Aldu Moru Profil politika, ki je uspešno ustvarjal dialog z Vzhodom Tudi Italija naj bi v 60ih in 70ih letih minulega stoletja vodila svojo »Ostpolitik« v odnosu do balkanskih držav, vendar so bili rezultati le-te delni in omejeni. Tako je bilo slišati ne predstavitvi v tržaški knjigarni Italo Svevo na predstavitvi knjige z naslovom Aldo Moro, l'Italia repubblicana e i Balcani (A.M., republikanska Italija in Balkan; prev.n.), ki je lani izšla pri apulijski založbi Besa in v kateri so zbrani eseji Luciana Monza-lija, Massima Bucarellija in Itala Garzie. Na osnovi raziskav, ki so bile opravljene v Morovem in nekaterih arhivih v tujini, delo osvetljuje italijansko zunanjo politiko drugega povojnega obdobja, ki sta ga zaznamovala gospodarski čudež in ideološka delitev sveta. Moro, ki je bil predsednik vlade sredi 60ih in zunanji minister na začetku 70ih let, je dejansko bil celih 15 let glavni akter zunanje politike Rima. V svetu, ki je bil razdeljen na dva ideološko-politična tabora, je prek bilateralnih dogovorov deloval multilateralno, kar ni bilo po godu Združenim državam, zunanja politika katerih se je odvijala v znamenju Kis-singerjevega bipolarizma. Mora naj bi v zunanji politiki vodila želja po ohranjanju dobrososed-skih odnosov in dialoga z državami, ki niso bile zahodno usmerjene. Na srečanju, na katerem je Stelio Spadaro dejal, da delo omogoča razumevanje Osima izven municipalistične logike, kakršna naj bi skoraj izključno bila v preteklosti prisotna na Tržaškem, so izpostavili kako je voditelj italijanskih krščanskih demokratov izhajal iz iskanja dialoga krščanske miselnosti. Franco Botta z Univerze iz Barija je podčrtal, da knjiga priča o tem, kako se prek mednarodnega sodelovanja lahko zaščitijo nacionalni interesi, kar naj bi za Rim bilo zelo aktualno vprašanje. Hkrati naj bi politik iz Apulije, o katerem se je Montanelli izrazil, da ga še najbolj spominja na prodajalca kamel, pri svojem zunanje političnem delovanju ne jemal v poštev le materialnih, pač pa tudi duhovne aspekte, ki so potem dozoreli s podpisom Helsinških sporazumov. Gorazd Bajc (Univerza na Na predstavitvi knjige kroma Primorskem) je v svojem posegu omenil, da je iz knjige razvidno, kako je Moro vseskozi skušal prispevati k stabilnosti Balkana iz strahu, da bi po smrti Tita Jugoslavijo lahko zasedla ZSSR. Raul Pupo s tržaške univerze je dejal, da je Morova zunanja politika v soglasju s politiko, ki jo je od srede 50ih let dalje vodil Rim: zvestopa Natu in iskanje avtonomije. Moro naj bi bil previden, a še zdaleč ne plah, so ocenili. Glede rezultatov - ki, kot rečeno niso primerljivi z dosežki nemške Ostpolitik Willya Brandta, ki je pa imela za sabo drugačno ekonomsko-politično moč in še predvsem pogum sprejetja krivde za kar je bilo storjeno med drugo svetovno vojno (o tem ni bilo govora na srečanju) - velja izpostaviti dobre odnose z Jugoslavijo, ki so bili koristni z vidika ekonomskega sodelovanja in notranjepolitičnih družbenih aspektov, saj je bila italijanska levica dokaj naklonjena jugoslovanski poti v socializem. Moro je prek sodelovanja s Titom izboljšal odnose s Kpi in Psi ter hkrati utrjeval obrambni ščit Italije, ki ga je s svojo neuvrščenostjo pred Sovjetsko zvezo predstavljal Beograd. Knjiga omogoča razumevanje omenjenega zgodovinskega poglavja in borih dosežkov italijanske zunanje politike v odnosu s Bukarešto, Atenami, Sofijo, Tirano in, kot rečeno, Beogradom. M.Caharija niz srečanj za mlade Geslo: Potovati v višine in globine Potovati v višine in globine, je geslo, ki bo že tretje leto zapored povezovalo niz srečanj, namenjenih mladim. Ta srečanja so v letu 2010/11 potekala pod geslom Etika in prihodnost, v letu 2011/12 pa pod geslom Življenje, ki preseneča. Osnovni namen pobude ostaja vedno isti, in sicer da se mladi v luči občečloveškega in krščanskega humanizma soočijo z aktualnimi vprašanji sodobnega sveta, in jih ob pomoči priznanih strokovnjakov in pričevalcev poglobijo v medsebojnem poslušanju in pogovoru. V lanskem letu se je od oktobra do maja zvrstilo osem srečanj, na katerih so bili predmet obravnave biblija, film, družina, bioetika, fotografska umetnost, ekologija, mediji in razmerje med etiko in politiko. V delovnem letu 2012/13 pa bodo predvidoma na vrsti sledeče teme: romanje in iskanje vere, evropska krščanska duša, gledališki prikaz poti k svetosti, evolucija, pota bioetike, iskanje afriške duše, komunikacija med Bogom in ljudmi, prihodnost človeštva in vloga ženske v sv. pismu. Povezovalna nit srečanj bo »potovanje«: potujemo namreč po deželah, po miselnih svetovih, po svoji duši. Gre za neprestano potovanje Odiseja, za potovanje Izraela iz Egipta. V načrtu je tudi, da bodo udeleženci srečanj vsaj enkrat tudi dobesedno vzeli pot pod noge in se odpravili ... Vsa srečanja bodo uvedli ugledni gostje, strokovnjaki na svojem področju, vendar bodo glavno besedo na njih imeli mladi, ki si bodo lahko izmenjali mnenja, izkušnje, poglede. Potekala bodo v Peterlinovi dvorani v ul. Donizetti, 3 z začetkom ob 18. uri, okvirno enkrat na mesec ob petkih vse tja do maja. Z vsebinskega vidika bo zanje tudi letos skrbel odbor pod mentorstvom prof. dr. Edija Kovača, filozofa, teologa in pisatelja, predavatelja na univerzah v Ljubljani in Toulou-su, z organizacijskega vidika pa Slovenska prosveta, Zveza cerkvenih pevskih zborov ter MOSP. Prvo letošnje srečanje bo v petek, 26. oktobra 2012, ob 18.00 v ul. Donizetti 3. Uvedel ga bo prof. dr. Edi Kovač, in sicer na temo Romarji in iskalci vere. Na njem so dobrodošli vsi mladi, ki jih tematika zanima. žč katinara - Prejšnjo sredo na Osnovni šoli Frana Milčinskega Ponovni obisk po 40 letih Miroslav Košuta je 2. decembra 1972 prve bralne značke podelil prav na Katinari - Prisrčno srečanje s pesnikom Vrnil se je tja, kjer je bil pred štiridesetimi leti podelil prvo bralno značko. Govorimo o pesniku Miroslavu Košuti, ki je bil prejšnjo sredo gost Osnovne šole Frana Milčinskega na Katinari, kjer je bil daljnega 2. decembra 1972 podelil prve bralne značke (bile so še kovinske) tamkajšnjim osnovnošolcem in nižješolcem. Štiridesetletnico bralne značke so sicer na Katinari proslavili prav pred nedavnim, ko so prvošolcem podelili priložnostne knjige, takrat pa Košute ni bilo. No, prišel je v sredo in imel prijetno srečanje z učenci in učiteljicami. Uglednemu gostu na čast sta šolski zborček in folklorna skupina zapela in zaplesala nekaj slovenskih ljudskih pesmi in plesov, Miroslav Košuta pa je odgovarjal na vprašanja učencev o pesništvu in pisanju ter o tem, kdaj je zapel pisati. Tudi brez recitacij ni šlo: nekaj Košutovih pesmi so recitirali učenci, eno pa pesnik sam. Na sliki: brez skupinske fotografije seveda ni šlo. / TRST Četrtek, 25. oktobra 2012 7 glasba - Združeni v spomin na skladatelja in pedagoga Giampaola Corala Petintrideset mladih skladateljev se poteguje za prvi Coral Award Predstavili nov natečaj kompozicije - Niz koncertov bo zaključila sodobna slovenska glasba Dve glasbeni društvi, Chamber Music in Chromas, ki si že veliko let uspešno prizadevata za utrjevanje in širjenje glasbene kulture, sta se združili za projekt, ki želi počastiti spomin na pokojnega tržaškega skladatelja, pedagoga in kulturnega delavca Giampaola Corala: natečaj kompozicije Coral Award bo izpolnil željo pokojnika, ki je svojčas predsedoval mednarodni nagradi Citta di Trieste in je želel, da bi naše mesto ponovno postalo mednarodno stičišče ustvarjalcev. Načrt, ki sta ga s skupnimi močmi udejanjila društvo Chamber Music in združenje Chromas, so včeraj predstavili javnosti v zeleni dvorani deželne uprave FJK ob prisotnosti predstavnikov javnih institucij, ki so ga podprle: za Deželo FJK odbornik Piero Camber, za Občino Trst podžupanja Fabiana Martini, za tržaško Pokrajino predsednica Maria Teresa Bassa Poropat, za spomeniško varstvo Luca Caburlotto, ki je s svojim uradom omogočil potek natečaja in koncertov tako v Miramarskem gradu kot v dvorani muzeja Revoltella; prisotna je bila tudi Coralova vdova Monika Verzar, ki bo poklonila nagrado zmagovalcu v kategoriji klavirski kvartet. Vsi so pohvalili pobudo, ki izpolnjuje veliko smotrov, od zahvale Giampaolu Coralu, ki je s svojim neutrudnim delom obogatil naše mesto, do pozornosti mladim, ki si s težavo utirajo pot, pa tudi do kulture, ki ne sme ostati zasidrana le v preteklosti, temveč se mora odpirati prihodnosti. V imenu društva ACM se je Fedra Florit zahvalila vsem pokroviteljem ter podrobno orisala projekt, ki povezuje Coral Award tako z mednarodnim tekmovanjem Trio di Trieste 2013 kot s Srečanji s sodobno glasbo Trieste Prima, ki se bodo jutri ob 17. uri začela na Mira-marskem gradu s poklonom Giampao-lu Coralu. Na razpis za nagrado Coral se je odzvalo petintrideset mladih skladateljev iz trinajstih držav; nekateri tekmujejo tako v kategoriji za klavirski trio kot za klavirski kvartet, zato bo žirija morala presoditi kar 38 partitur. Predsednik bo Ivan Fedele, ugleden skladatelj, ki je odgovoren za področje sodobne glasbe na beneškem Bienalu, člani pa Rocco Abate, Alberto Colla, Zyg- Nov razpis in koncertno sezono so včeraj predstavili na Deželi kroma munt Krauze, Luca Pfaff, Charlotte Seither in Berislav Šipuš, ki je tudi hrvaški podminister za kulturo in je s Co-ralom tesno sodeloval. Društvo Chromas je zastopal harmonikar in skladatelj Corrado Rojac, ki je s tehtnim posegom orisal glavne smernice letošnjih Srečanj: vesel zaradi sodelovanja, ki bo nedvomno pomenilo obojestransko obogatitev, je izpostavil funkcijo društva, ki si je pod Co-ralovim vodstvom od l.1987 zadalo cilj, da bi Trst postal pomembno mednarodno stičišče sodobnih umetniških tokov. Naslov Musica fluida (tekoča glasba), ki so ga izbrali za letošnji festival, je rdeča nit sedmih koncertov, ki bodo odkrivali povezave med mojstri prvih desetletij prejšnjega stoletja in novimi skladatelji, v večnem nihanju med etičnim in estetskim principom. Prvemu koncertu, ki ga bo jutri oblikoval Ex Novo ensemble s poklonom Coralu (o njem bo govoril Renzo Cresti), bo v soboto, 27. oktobra, prav tako ob 17. uri na Miramarskem gradu, sledil nastop godalnega kvarteta Prometeo. Takrat bodo tudi razglašeni zmagovalci natečaja. Sledila bo vrsta koncertov v muzeju Revoltella: 29.oktobra bo ob 20.30 igral Fontanamixensemble, 5.novembra portugalski ansambel GMCL, 9.novembra pianistka Letizia Michielon, 16.novembra New Made Ensemble, sklop pa bo 19.no-vembra sklenil ljubljanski ansambel MD7 s programom, ki bo pretežno posvečen sodobni slovenski glasbi. Katja Kralj Včeraj danes U Kino Danes, TOREK, 23. oktobra 2012 SEVERIN Sonce vzide ob 7.33 in zatone ob 18.05 - Dolžina dneva 10.32 - Luna vzide ob 14.55 in zatone ob 0.54 Jutri, SREDA, 24. oktobra 2012 RAFAEL VREME VČERAJ: temperatura zraka 21 stopinje C, zračni tlak 1020 mb raste, vlaga 55-odstotna, veter severo-vzhod-nik 15 km/h, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 20 stopinj C. [I] Lekarne društvo tigr - Predstavitev jutri Zbrali preko 17.000 zgodovinskih dokumentov Društvo za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije TIGR Primorske bo jutri ob 11. uri v Narodnem domu predstavilo zbirko dokumentov »1. Tržaški proces in proces Vladimiru Gortanu«. Zbirko, ki je nastala na pobudo tržaške območne enote društva, sestavljajo tri DVD plošče z digitalnimi posnetki preko sedemnajst tisoč dokumentov in listin, ki jih o navedenih procesih hrani Osrednji državni arhiv v Rimu. Namen zbirke je, da bi zgodovinarjem in raziskovalcem olajšali dostop do arhivskega gradiva, zato jo bodo predali vsem knjižnicam in študijskim inštitucijam Primorske; že na dan predstavitve bodo prve izvode predali dvema ustanovama, ki sta pripomogli k uresničitvi zbirke - Narodni in študijski knjižnici v Trstu in Knjižnici Pinko Tomažič in tovariši na Opčinah. Proces Vladimiru Gortanu je potekal v Pulju oktobra 1929, 1. tržaški proces pa v Trstu septembra 1930. Oba postopka je izpeljalo tako imenovano Posebno sodišče za zaščito države, kljub imenu organ brez povezav z rednim sodstvom: sodišče so sestavljali vojaški oficirji in visoki predstavniki fašistične milice, ki so navodila o obsodbah dobivali neposredno z režimskega vrha. Proces Vladimiru Gortanu se je zaključil z Gortanovo obsodbo na smrtno kazen in obsodbo drugih štirih soobtožencev na tridesetletno zaporno kazen. Prvi tržaški proces se je končal s smrtno obsodbo štirih Bazoviških junakov in obsodbo na zaporne kazni drugih dvanajstih soobtožencev. V obeh primerih je oblast celo smatrala za potrebno, da sta lokaciji grobov državna tajnost. Vladimir Gortan Do sobote, 27. oktobra 2012 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Giulia 14 - 040 572015, Ul. Costa-lunga 318/A - 040 813268, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Prosek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Giulia 14, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Dante 7, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Pro-sek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Dante 7 - 040 630213. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Cogan«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »II matrimonio che vorrei«. CINECITY - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Cogan - Killing them softly«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »The wedding party - Un matrimonio con sorpresa«; 16.10, 18.10 »I gladiatori di Roma«; 20.10 »I gladiatori di Roma 3D«; 16.15, 18.15 »L'era glaciale 4 - I continenti alla deriva«; 20.15, 22.15 »L'era glaciale 4 - I continenti alla deriva 3D«; 16.30, 20.00, 22.15 »Ted«; 22.10 »Total recall - Atto di forza«; 16.10, 20.15, 22.15 »Taken - La vendetta«; 16.40, 18.10 »Tutti i santi giorni«; 19.00, 21.30 »Pearl Jam - Twenty«. FELLINI - 18.00, 20.05, 22.10 »On the road«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Il comandante e la cico-gna«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Tutti i santi giorni«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Appartamento ad Atene«. KOPER - PLANET TUŠ - 18.25, 20.40 »2 dni v New Yorku«; 17.20, 20.10 »Divjaki«; 17.40 »Hotel Transilvanija 3D«; 16.20 »Ne čakaj na maj«; 15.30 »Pogum 3D«; 16.10, 18.35, 21.00 »Prava Nota«; 19.40 »Šanghaj«; 17.10, 19.20, 21.25 »Ugrabljena 2«. NAZIONALE - Dvorana 1: 22.00 »Total recall - Atto di forza«; 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Ted«; Dvorana 2: 16.45, 18.30, 20.15 »L'era glaciale 4 - Conti-nenti alla deriva«; Dvorana 3: 16.30, 18.30, 20.15, 22.00 »The wedding party«; 16.45 »Paranorman«; Dvorana 4: 16.45, 18.30 »Gladiatori di Roma«; 20.30, 22.15 »Taken - La vendetta«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.10 »Il matrimonio che vor-rei«; Dvorana 2: 17.50, 20.00, 22.00 »Ted«; Dvorana 3: 17.45 »L'era glaciale 4 - Continenti alla deriva«; 19.45 ,22.00 »Total recall - Atto di forza«; Dvorana 4: 17.40, 20.10, 22.10 »Il comandante e la cicogna«; Dvorana 5: 17.30 »Paranorman«; 19.45, 21.30 »Step Up 4 - Revolution 3D«. Barcelona, Lloret de Mar. Odhod v petek, 26. oktobra (Fernetiči). Tel. št.: 00386-31372632 (Metka). LETNIK 1950 IZ DOLINSKE OBČINE POZOR! V nedeljo, 4. novembra, avtobusni izlet v Idrijo (grad, rudnik živega srebra). Vpisovanje na tel. št.: 333-1157815 (Ladi); 338-7824792 (Sergio); 347-4434810 (Livio Šemec). Toplo vabljeni! DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA vabi na Martinovanje v petek, 9. novembra, v Ormož. Poskrbljeno bo za nekaj ogledov, krst mošta, večerjo ter za glasbo in ples. Prijave in informacije na tel. 00386-31372632 (Metka). ZSKD organizira avtobusni prevoz na koncert TPPZ Pinko Tomažič, ki bo v nedeljo, 11. novembra, ob 18.00 v Cankarjevem domu v Ljubljani. Prevoz je namenjen članom društev članic ZSKD-ja. Informacije in rezervacija sedežev na tel. št. 040-635626 ali info@zskd.org. SKD PRIMOREC vabi vaščane in prijatelje na društveni izlet »Predprazni-čni Salzburg in čarobni St. Wolfgang« 1. in 2. decembra! Vpisovanja sprejemamo na tel. št. 040-214412. Pohitite, število mest je omejeno. KRU.T vabi na 4-dnevni izlet od 6. do. 9. decembra v Budimpešto na ogled božičnih sejmov, s spoznavanjem mesta in okolice z gradovi in zgodovin-sko-arhitekturnimi zanimivostmi. Informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. H Šolske vesti RAVNATELJSTVO LICEJA A.M. SLOMŠKA sporoča, kar je bilo že povedano v okrožnici z dne 9. oktobra tega leta, da bo popoldanska govorilna ura danes, 23. oktobra, od 17. do 19. ure za vse razrede. Istočasno bodo tudi volitve predstavnikov staršev v razredne svete. DIZ JOŽEFA STEFANA obvešča, da v sredo, 24. oktobra, ob 18. uri bodo na šoli potekale volitve predstavnikov staršev v razredne svete. Vabimo starše, da se udeležijo volitev polnošte-vilno. RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠERNA obvešča, da bo v petek, 26. oktobra, s pričetkom ob 18.30 srečanje razrednikov s starši dijakov. Sledile bodo volitve predstavnikov staršev v razredne svete. Vsi starši so vljudno vabljeni, da se srečanja polnoštevilno udeležijo. VEČSTOPENJSKA ŠOLA v Dolini vabi na razstavo »Dolinska šola v preteklosti«, ki bo na srednji šoli Gregorčič do 28. oktobra, od 10. do 12. ure. Najave za voden obisk na markoma-nin@gmail.com. Prispevki M Izleti DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA vabi na 6-dnevni izlet z avtobusom v Španijo - V spomin na dragega strica Edvarda Zobina daruje Norma z družino 50,00 evrov za Nonet Primorsko. Ob 11. obletnici smrti našega dragega Sergija Cibica daruje družina 20,00 evrov za FC Primorje. V spomin na dragega Rudija Pahorja darujeta Darinka in Silvano Košuta 20,00 evrov za ŠD Mladina. V spomin na Filipa Fischerja darujeta Silvana in Vojko Slavec 50,00 evrov za Dijaški dom Srečko Kosovel. V spomin na Rudija Pahorja darujejo soletniki Mira, Eda, Bruna, Marija, Rudi, Giulio, in Srečko 70,00 evrov za Ribiški muzej v Križu. V spomin na Radovana Zorna daruje Mara Puntar 50,00 evrov za SKD Bar-kovlje ter 50,00 evrov za ANPI Pro-sek-Kontovel. V spomin na Rudija Pahorja darujejo Ančko, Lučana in Sandor 20,00 evrov za ŠD Vesna in 20,00 evrov za ŠD Mladina. Ob izgubi dragega Edvarda Zobina izreka iskreno sožalje ženi Gizeli in svojcem SKD Primorsko Ob izgubi drage none Olge izrekamo Ivani in družini iskreno sožalje. Družina Klun, Željka in Valeria 386 Četrtek, 25. oktobra 2012 TRST / Na tržaški fakulteti je uspešno dokončal triletni študij iz industrijskega inženiringa Danijel Simonettig Iskreno mu čestitamo mama Morana, papa Franco, brata David in Olaf z Alenko in nona Giuliana Hip, hip, hura, prišel je dan, včeraj je naša Eda praznovala svoj ...-deseti rojstni dan. Mnogo zdravja, sreče, veselja, petja in pohodov ji želijo zaljubljeni mož Livio, Sara, Alen in vsi, ki jo imajo radi ¿j Čestitke Dragi Tjaši Ruzzier in Petru radostno čestitamo ob rojstvu malega HENRIKA, kateremu želimo mnogo lepega in dobrega v življenju. Društvo Slovencev miljske občine K Ferluga. Ü3 Obvestila AŠD MLADINA vabi ženske na telovadbo za boljše počutje »Belly gym« v bivši rekreatorij v Križu ob ponedeljkih od 11. do 12. ure. Info na tel.: 333-5663612. BALETNO DRUŠTVO SEŽANA vabi nove člane k delovanju društva. Baletna rekreacija poteka v dopoldanskem in večernem času v prostorih Kosovelovega doma v Sežani pod vodstvom baletnega pedagoga Euge-na Todorja. Primerna je za vse starostne skupine. Informacije na tel. 0039(0)41524310. OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča družinam učencev s stalnim bivališčem v občini, ki v š.l. 2012/13 obiskujejo nižje srednje in prva dva razreda višjih srednjih šol, katerih ekonomske razmere ne presegajo 10.632,94 evrov, da lahko prosijo za dodelitev finančnih prispevkov za nakup učbenikov (v smislu 28. člena, 1. odstavek, črka a) D.Z. 10/88). Info na tel.: 040-2017375 (Urad za šolstvo Občine Devin Nabrežina, Nabrežina 102). OBČINA ZGONIK vabi v občinske prostore na ogled ilustracij Jasne Merku. Urnik: ponedeljek-petek od 9. do 13. ure, ponedeljek in sreda tudi od 15.30 do 17.00. SKD ŠKAMPERLE (Stadjon 1. Maj) vabi na tečaj kitajske vadbe »QiGong« ob sredah 16.30-17.30. Informacije in prijave na tel. 348-8607684 (Vesna Klemše). TEČAJ SAMOOBRAMBE v organizaciji AŠD Mladina s sodelovanjem Wild Boars v bivšem rekreatoriju v Križu. Vodil bo svetovni prvak v Taekwon-doju in izkušen trener številnih borilnih veščin Kazbulat Shogenov. Tečaj je namenjen ženskam in moškim vseh starosti. Prijave in info v večernih urah na tel.: 333-5656513 (Ivan), 345-7016975 (Simon). TEČAJI ANGLEŠČINE pri SKD Igo Gruden so ob ponedeljkih (prvi nadaljevalni) in ob sredah (drugi nadaljevalni) od 18.00 do 19.30. TEČAJI SLOVENŠČINE pri SKD Igo Gruden so ob ponedeljkih od 18.00 do 19.30 (nadaljevalni) in ob torkih od 18.15 do 19.45 (začetni). TEČAJI ŠPANSKEGA JEZIKA za vse stopnje. Informacije in vpisi Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opčine, tel. št.: 040-212289, info@skladmc.org. OBČINSKA KNJIŽNICA Nada Pertot v Nabrežini bo danes, 23. oktobra, zaprta. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 23. oktobra, ob 19.00 v bivšem ljudskem domu v Križu vaja za ansambel TPPZ in za glasbene skupine, ob 20.30 skupna vaja še s pevci TPPZ in s taborniki. BIOTERAPIJA V BAZOVICI: v sredo, 24. oktobra, ob 20.00 bo v Bazovskem domu predaval Jurica Manestar o samopomoči in učinkih bioterapije. Vljudno vabljeni! KROŽEK RAZVEDRILNE MATEMATIKE s prof. Dragom Bajcem začne novo sezono v sredo, 24. oktobra, ob 17. uri v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3. Posebno predznanje ni potrebno, zato so vabljeni stari in mladi. PODROČNI SVET VERNIKOV s Trsta in Milj vabi na srečanje z mag. Janezom Ferkoljem na temo »Moja zvestoba veri in Cerkvi« v četrtek, 25. oktobra, ob 20. uri v domu na Ul. Concordia 8 pri Sv. Jakobu (blizu cerkve). SKD PRIMOREC vabi vaščane in prijatelje na predstavitev pobude »Trebče v svet 3« v četrtek, 25. oktobra, ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. Na družabnosti bomo predstavili nove destinacije v sezoni 2012/13 in si ogledali fotoposnetke lanskih izletov. V teku večera že sprejemamo vpisovanja za dvodnevni izlet »Predpraz-nični Salzburg in čarobni St. Wolfgang« (1. in 2. decembra). Informacije na št. 040-214412 (v večernih urah). »POTOVATI V VIŠINE IN GLOBINE«- v petek, 26. oktobra, ob 18.00 bo v prostorih Slovenske prosvete v Ul. Donizetti 3, prvo izmed srečanj iz niza »Potovati v višine in globine«. Uvedel ga bo dr. prof. Edi Kovač, in sicer na temo »Romarji in iskalci vere«. Srečanje je namenjeno mladim. OBČINA DOLINA obvešča, da bo v petek, 26. oktobra, predvidoma ob 15. uri, skupaj z delegacijami občin Koper, Izola in Piran, položila venec na spomenik padlim v Dolini; sodelujeta zbor Upokojencev iz Brega in zbor »Pod Latnikom« iz Boljunca pod vodstvom Manuela Purgerja; priložnostna misel: županja Fulvia Premo-lin. STRANKA SLOVENSKE SKUPNOSTI bo v petek, 26. oktobra, ob dnevu spomina na rajne polagala vence ob 15.00 uri na spomeniku na bazovski gmajni, ob 15.15 na pokopališču pri sv. Ani in ob 16.00 v Rižarni. Skupno s SSO-jem pa bo ob 14.00 uri polagala vence pri spomeniku padlim iz prve svetovne vojne v Gropadi. DRUŠTVO UPORABNIKOV LINUXA LugTrieste prireja predavanja v okviru »Linux Day« na osrednji tržaški univerzi v stavbi H3 v soboto, 27. oktobra, od 9. do 18. ure. Predavanja bodo na temo odprtega programa in operativnega sistema Linux. Informacije na http://trieste.linux.it. Vabljeni! SRENJA BOLJUNEC vabi člane na delovno akcijo zagrajevanja pašnika pod Koromačnikom. Zbirališče v soboto, 27. oktobra, ob 8. uri pri Kalu. KRU.T in Društvi slovenskih upokojencev iz Trsta in Gorice, v sodelovanju s Pokrajinsko zvezo DU Severne Primorske, vabijo člane in prijatelje na kulturno-pevsko prireditev »Starosta mali princ«, ki bo v nedeljo, 28. oktobra, ob 17. uri v Kulturnem domu v Novi Gorici. V dopoldanskem času izlet z obiskom Goriških brd s poklonom žrtvam NOB pri spomeniku v Gonjačah in vodeni ogled vasi Šmartno. Po kosilu v gradu Dobrovo bo odhod v Novo Gorico na koncert. Informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8B, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 29. oktobra, v Peterlinovo dvorano, Doni-zettijeva 3, na srečanje z dr. Edijem Kovačem na temo »Premagovanje trpljenja in smrti v simboliki spominskega parka Teharje«. Začetek ob 20.30. SRENJA BOLJUNEC vabi člane, da vložijo prošnjo za sečnjo drvi v l. 2012/13. Prošnje zbiramo na sedežu Srenje vsak torek od 9. do 12. ure do 30. oktobra. Tel. št.: 040-8325175. NOČ ČAROVNIC - ples v maskah za srednješolce v organizaciji SKD Primorec bo v sredo, 31. oktobra, od 19.30 do 23. ure v Ljudskem domu v Trebčah. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga L'Albero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih od 16. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. Delavnice v oktobru: Prazne buče in Halloween prihaja. Informacije na tel. št. 040299099 (od pon. do sob., od 8. do 13. ure). OTROŠKE URICE ob torkih v NŠK, Ul. S. Francesco 20, ob 17. uri: 6. novembra »Dirka formule Čiračara«; 27. novembra »Čarovnica Mica in severna zvezda«. Pripoveduje Biserka Cesar. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta! SK DEVIN prireja novembrski smučarski sejem v dvorani gostilne-pice-rije v Križu. Zbiranje opreme 7. in 8. novembra, od 10.00 do 19.30; sejem od 9. do 12. novembra, od 10.00 do 19.30 (petek 15.30-19.30); prevzem opreme 13. novembra, od 10.00 do 19.30. Informacije na tel. 335-8416657 ali 335-8180449. AŠD SK BRDINA organizira tradicionalni sejem rabljene smučarske opreme v prostorih Doma Brdina, Prose-ška ul. 109, na Opčinah. V četrtek, 8. novembra, od 18. do 21. ure zbiranje opreme. Sejem: petek, 9. novembra, od 18. do 21. ure; sobota, 10. novembra, od 16. do 21. ure; nedelja, 11. novembra, od 10. do 12. ure ter od 16. do 20. ure. Ob priliki, boste lahko dobili vse informacije glede smučarskih tečajev za zimsko sezono 2013. Info: 347-5292058, www.skbrdina.org. KAKO LEP JE TRST; ZTT in ZSKD vabita na sprehod po slovenskem Trstu z avtoricama vodnika Eriko Bezin in Poljanko Dolhar v nedeljo, 18. novembra, od 10.30 do 12.30. Štartna točka pri gledališču Miela. Pobuda v okviru niza S\paesati-Raz\seljeni. 40-LETNIKI s Tržaškega vabljeni na večerjo, ki bo v petek, 23. novembra, ob 20. uri v Ljudskem domu v Križu. Informacije v večernih urah na tel. 347-3696503 (Barbara), 339-4359868 (Kati), 349-3595560 (Roberta). UPRAVA OBČINE REPENTABOR obvešča, da zbira gradivo za objavo nove številke občinskega glasila. Rok za oddajo prispevkov zapade 3. decembra, sprejema pa jih v občinskem vložišču in na elektronskem naslovu traduzioni@com-monrupino.regio-ne.fvg.it. HH Osmice COLJA JOŽKO IN LJUBA sta odprla osmico v Samatorci št. 21. Tel. št.: 040-229326. DRUŽINA CORETTI je odprla osmico v Lonjerju. Toplo vabljeni! Tel. 3403814906. JADRAN je odprl osmico v Ricmanjih 175. Tel. št.: 040-820223. Toplo vabljeni. OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. Tel. št.: 040-229198. PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. 0 Prireditve SKD SLAVKO ŠKAMPERLE vabi vse otroke iz vrtca in prvih razredov šole na pravljične urice »Polž na potepu« (Julia Donaldson in Axel Scheff-ler). Prvo srečanje bo danes, 23. oktobra, ob 16.30 v društvenih prostorih na stadionu 1. Maj. Vabljeni! SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE v sodelovanju s SDD Jaka Štoka - »110 okusnih let« (zamisel in režija: Sabrina Morena, igrata: Vesna Guštin in Lara Komar) v Kulturnem domu Pro-sek-Kontovel danes, 23. oktobra, ob 20.30. Toplo vabljeni! TRŽAŠKA KNJIGARNA - MLADIKA -ZTT vabijo na »Kavo s knjigo« v sredo, 24. oktobra, ob 10. uri. Gostje kave v Tržaški knjigarni bodo mladi koroški literati. V PREDDVERJU gledališča F. Prešeren v Boljuncu bo v četrtek, 25. oktobra, ob 19. uri odprtje razstave »Ko je umrl moj oče - Risbe in pričevanja iz koncentracijskih taborišč na italijanski vzhodni meji (1942-43)«. Razstavo prirejajo krajevna sekcija VZPI-AN-PI, Center Gasperini, SKD France Prešeren ter Mladinski center Bolju-nec pod pokroviteljstvom Dolinske občine. Sodelovali bodo Metka Gom-bač, Boris M. Gombač, Dario Mat-tiussim, MePZ Slovenec Slavec ter pesnik Aleksij Pregarc. FINŽGARJEV DOM (Dunajska 35, Op-čine) vabi v petek, 26. oktobra, na predstavo »Obiski« v izvedbi gledališke skupine »klubTeater« z Dunaja. Predstavo v desetih slikah po besedilu Felixa Mittererja je režirala Nika Sommeregger. Večer spada v sklop ni- za Gledališče mladih in v okvir 15. Koroških dnevov na Koroškem. Začetek ob 20. uri. OBČINA DOLINA partner projekta za trajnostno upravljanje naravnih virov in teritorialno kohezijo Carso-Kras, vabi na slavnostno odprtje večnamenskega centra F. Prešeren v Bo-ljuncu, prenovljenega v okviru projekta Kras-Carso, ki bo v petek, 26. oktobra, ob 20.30 v Boljuncu. Prireditev bo oblikoval Pihalni orkester Ri-cmanje s koncertom Broadway, sodelujejo Karina Oganjan, Gualtiero Giorgini, Aldo Zerjal, Aljoša Saksida, OPZ Fran Venturini, kulturno združenje »Nuovo accordo« in zbor »Au-ricorale Vivavoce«; dirigent Aljoša Tavčar. Priložnostnim nagovorom, bosta sledila kratka predstavitev projekta in ogled obnovljenih prostorov. SEKCIJA VZPI-ANPI Sv. Jakob - Pon-čana vabi na predstavitev knjige »Pyongyang l'altra Corea«, ki bo v petek, 26. oktobra, ob 18. uri v Ljudskem domu v Ul. Pončana 14. Spregovorila bosta avtor knjige Davide Rossi in prof. Geostrategije Tržaške univerze Maurizio Scaini. Predsedoval bo pokrajinski podpredsednik VZPI-ANPI Roberto Birsa. SLAVISTIČNO DRUŠTVO TRST-GO-RICA-VIDEM vabi na srečanje s pisateljem Markom Sosičem. Z njim se bo pogovarjala mag. Loredana Umek, za glasbeno točko pa bo na kitari poskrbel Tjaš Leghissa, gojenec GM iz razreda prof. Marka Ferija. Vabljeni v petek, 26. oktobra, ob 17.30 v Narodni dom v Trstu (Ul. Filzi). V SRCU SARAJEVA; NŠK v sodelovanju z ZSKD vabi na ogled fotografske razstave v okviru niza Raz/seljeni-S\paesati v petek, 26. oktobra, ob 17.30 v NŠK, Ul. sv. Frančiška 20. Mlado fotografinjo Irino Tavčar bo predstavil Boris Grgič. SKLAD MITJA ČUK vabi v okviru »15. koroških kulturnih dnevov na Primorskem«, v soboto 27. oktobra, ob 18.30 v Bambičevo galerijo na Opči-nah, kjer bo odprtje slikarske razstave koroške slikarke Mire Blažej. SPD KRASJE vabi na odprtje razstave slik Vilme Padovan - Intermezzo, ki bo v soboto, 27. oktobra, ob 18. uri v Hiške u'd Ljenčkice v Trebčah. Razstavo bo s svojim glasom obarvala Ljoba Jenče. MI SMO TU - IERI OGGI SEMPRE! TPPZ P. Tomažič vabi na koncerte ob 40. obletnici delovanja: 28. oktobra ob 18. uri Kulturni dom v Trstu; 11. novembra ob 18. uri Cankarjev dom v Ljubljani; 18. novembra ob 18. uri SNG v Novi Gorici; 25. novembra ob 18. uri ŠKC v Zgoniku. Sodelujejo: Vlado Kreslin, Iztok Mlakar, Drago Mislej Mef, Boris Kobal, Gojmir Le-šnjak Gojc, Zenski pevski zbor Kombinat, Partizanski pevski zbor Ljubljana, Mepz Rdeča zvezda, Kraški ovčarji, Dirty Fingers, Freak Weaves, Zaklonišče prepeva in taborniki RMV. V GALERIJI umetniškega in kulturnega centra Škerk v Trnovci 15, je na ogled razstava »1. svetovna vojna pri nas«. Urnik do 4. novembra: sobota in nedelja 10.30-18.00. SKD SLAVEC Ricmanje - Log vabi na veselo »Martinovanje« v soboto, 17. novembra, ob 19.30. V društvenih prostorih v Ricmanjih vam bomo postregli z martinovim menijem, žlahtno kapljico domačih proizvajalcev in glasbo v živo. Rok prijave zapade v nedeljo, 11. novembra. Za informacije in prijavo pokličite med 18. in 20. uro na 347-8984500. OD PRETEKLOSTI DO SEDANJOSTI -Kakšna bo prihodnost Bosne? Srečanje z novinarji Azro Nuhefendic, Christianom Elio, Ervinom Hladni-kom Milharčičem in moderatorjem Markom Sosičem v okviru niza Raz\seljeni-S\paesati v sodelovanju z ZSKD bo v četrtek, 15. novembra, ob 18.00 - Magazzino delle idee, Korzo Cavour v Trstu. OBMORSKE DEŽELE - NA TEH OBMOČJIH SKOZI ČAS Razstava je na ogled do 18. novembra v dvorani Centra za teritorialno promocijo v Se-sljanu. Tema razstave je arheologija obmorskih področij in klimatske spremembe oziroma spremembe krajine in poselitve na območju občine Devin Nabrežina. Urnik: pon-pet 9.0012.00, ob sobotah, nedeljah in prazniki 9.00-12.00 in 15.00-18.00. Info: Občina Devin Nabrežina, Urad za odnose z javnostmi - tel.št.: 800-002291, urp@comune.duino-aurisina.ts.it. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE VABILO K ABONMAJU 110 OKUSNIH LET zamisel In režlla: Sabrlna Morena Igrala: Vesna Guštin In Lara Komar DANES, 23. oktobra ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku sodeluje: SDD Jaka Štoka NADALJNJE PONOVITVE: V četrtek, 25. oktobra ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah sodeluje SKD Tabor V soboto, 27. oktobra ob 20.uri v društvu v Dolu pri Vogljah vstopnica: 6 evrov 0 Mali oglasi 40-LETNA GOSPA išče delo kot varuška otrok. Tel. 342-0664365. GOSPA SREDNJIH LET z večletno izkušnjo in priporočili išče delo kot negovalka starejših oseb ali katerokoli drugo delo (24 ur dnevno). Tel. št.: 0039333-6644567 (po 18. uri). GOSPA srednjih let, doma z Opčin, išče delo kot varuška otrok ali kot hišna pomočnica. Tel. št.: 3409098123. MAJHNO, LEPO OPREMLJENO stanovanje dajem v najem v središču mesta, 450,00 evrov vključno s stanovanjskimi stroški in porabo vode. Tel. št.: 329-8012528. PODARIM televizijo znamke panasonic z dekoderjem, sive barve, skoraj novo. Tel.: 040-44631. PODARIMO zelo simpatične mucke. Tel. 040-200865. POŠTENA IN DELAVNA GOSPA srednjih let išče enkrat tedensko delo kot hišna pomočnica. Tel. št.: 331-7467805 (v večernih urah). PRODAJAMO domači brinjevec in brinjevo olje. Tel. št.: 040-2024022 (od 16. do 20. ure). PRODAM GORILNIK (bruciatore) na plin znamke unigas cib, malo uporabljen. Ugodna cena. Tel. št.: 3382105138. PRODAM SVETLO STANOVANJE pri Sv. Jakobu z lepim razgledom na mesto: vhod, dnevna soba z balkonom, kuhinja, spalna soba, kopalnica in shramba. Klicati ob večernih urah tel. št.: 366-5371670. PRODAM aluminijasto lestev visoko 3.5m, primerno za obiranje oljk. Tel. št.: 347-0466075. PRODAM diatonično harmoniko, 1.500,00 evrov. Tel. št.: 3468321835. PRODAM kompletne lesene polžaste stopnice, premer 1.10m, višina 3.15m; ognjišče piazzetta komplet »multifuoco system«; 2 aluminijasti okni rjave barve s tremi šipami. Tel. št.: 040-212095 (od 12.30 do 13.30). PRODAM pet novih aluminijastih polken s premičnimi letvicami, temno sive barve, velikost 90x120 cm. Tel.: 040-220216. PRODAM voziček, štirikolesni, velika napihljiva kolesa, skupaj s torbo za prenašanje dojenčka, ki se spremeni v zimsko vrečo. Ugodna cena. Tel. 338-2105138. STANOVANJE S PARKIRNIM MESTOM dajem v najem v središču Trsta. Informacije: najemts@gmail.com. V SEŽANI dajem v najem lepo opremljeno stanovanje s parkirnim prostorom v garaži. Klicati v večernih urah na tel. št.: 328-9699156. ŠTUDENTOM v najem opremljeno stanovanje z dvigalom v Ul. F. Severo: velika dnevna soba z balkonom, kuhinja, dve spalnici, kopalnica in shramba. Cena: 650,00 evrov mesečno ter 90,00 evrov za stroške in ogrevanje. Tel. 377-4959920. Košarkarji Jadrana Franco so v prvem nastopu na Opčinah premagali enega od favoritov. Se tudi letos obeta prvenstvo v vrhu lestvice? m Dunajski podvig Grega Zemlje i A KJ It_s POGLED Z VEJE • Marij Čuk i. Veliki360° Martina Milič STRAN 16 v ^ i iS. \ ¡i ZSŠDI: Odprava goriških višjih srednješolcev v Poreču tkala vezi s pripadniki italijanske manjšine wm ' i i/ 1 » ■ t -i j t.■■ j - v, a: :_ Uspešna vrnitev: Po zmagi proti Mladosti Gaja v svojem drugem »življenju« blizu vrha 3. amaterske nogometne lige 1 | 2 | 3 | 4 | fotografije Športni vikend na www.primorski.eu TRENERJEVIH 11 Biserka Cesar /i6 MNOGO JIM DOLGUJEMO Giorgio Ulian /ie 3 VPRAŠANJA Milan Micussi / io TA JE PA DOBRA >/io 10 Torek, 23. oktobra 2012 VREME, ZANIMIVOSTI A : ■■' i n DEŽ, PEDROSA IN PRVAK SEPANG - Motociklisti so se za točke svetovnega prvenstva merili v Sepangu. Oba močnejša razreda je močno oviral dež in tekmi sta se končali predčasno. Razred Moto GP je bil zaradi dežja dokončno prekinjen v 13. krogu, slavil pa je Španec Dani Pedrosa (na sliki). Pedrosa, voznik Honde, je slavil pred rojakom Jorgejem Lorenzom in tako zmanjšal zaostanek v skupnem seštevku za naslov svetovnega prvaka prav za Lorenzom. Ta zdaj znaša le še 23 točk. Moto 3 pa ima novega svetovnega prvaka. To je Nemec Sandro Cortese. TOTTI 3. NA VEČNI LESTVICI, DE CANIO DOMOV, V GENOVO PRIHAJA DELNERI GENOVA - Francesco Totti je na nedeljski tekmi med Romo in Genovo dosegel že 217. gol v karieri, s čimer se je na večni lestvici najboljših strelcev A-lige povzpel na tretje mesto. Rekord si lasti Silvio Piola z 274 goli, drugi je Gunnar Nordahl z 225. Tekma v Genovi pa je bila usodna za trenerja Genoe De Cania, ki ga je včeraj že zamenjal Furlan Luigi Delneri. Nedeljski izidi: Atalanta - Siena 2:1, Cagliari - Bologna 1:0, Chievo - Fiorentina 1:1, Genoa - Roma 2:4, Inter - Catania 2:0, Lazio - Milan 3:2, Palemro - Torino 0:0, Parma - Sampdoria 2:1, Udinese - Pescara 1:0. Vrstni red: Juventus 22, Napoli 19, Lazio in Inter 18, Roma 14, Fiorentina 12, Catania 11, Sampdoria 10, Genoa, Udinese, Parma in Torino 9, Atalanta in Cagliari 8, Milan, Chievo, Pescara in Bologna 7, Palermo 6, Siena 2. ODSTOPIL TRENER TRIESTINE Po nedeljskem neodločenem izidu doma proti Lumi-gnaccu (1:1) je odstopil trener Triestine Fabio Sambal-di. Zelo zahtevno okolje od ekipe pričakuje, da bo vedno zmagala, nezadovoljni pa so tudi z igro. Trie-stina je v osmih tekmah zbrala štiri zmage, tri neodločene izide in poraz, od vodilnega Mon-falconeja pa jo loči že sedm točk. Direktno napreduje v D-ligo le ena ekipa. tenis - Presenetljivi finalist turnirja ATP na Dunaju Grega Žemlja zdaj 50. na svetu Doslej daleč najboljši vprašanja Grega Žemlja (levo) med finalom na Dunaju, Andreas Seppi s pokalom za zmagovalca v Moskvi. Slovenec je zdaj na svetovni lestvici na 50. mestu ansa doping Klavrn konec Armstrongove pravljice ŽENEVA - Mednarodna kolesarska zveza (Uci) je potrdila predlog Ameriške pritidopinške agencije in Američanu Lanceu Armstrongu zaradi kršenja do-pinških pravil odvzela vseh sedem naslovov zmagovalca kolesarske dirke po Franciji. Kolesar je dobil tudi dosmrtno prepoved sodelovanja na kolesarskih prireditvah. «Za Armstronga in njemu podobne ni prostora v kolesarstvu,» je dejal predsednik Ucija Pat McQuaid in dodal, da so dokazi dovolj zgovorni in jasno dokazujejo, da si je pomagal z nedovoljenimi poživili. aleš plesničar Delo in stroka pred talentom Aleš Plesni-čar je takole komentiral dvojni slovensko-italijan-ski uspeh: »Iz .Slovenije se prebiti do 50. mesta na svetovni jakostni lestvici je nekaj izjemnega. Ne gre samo za to, da je prvi v državi, ki mu to uspe. Doseči tako uvrstitev v državi, kjer si nekakpionir, ki prvi zastavlja nove cilje in utira pot ostalim, je bistveno težje kot bi lahko bilo v že uveljavljeni državi. Ne gre le za tehnično ali atletsko pripravo, tudi z organizacijskega vidika postane zelo zahtevna stvar. Za majhno državo, kot je Slovenija, je tak rezultat nekaj zelo velikega. Žemljo sem kot atleta videl, ko sem še tekmoval na manjših turnirjih. Sicer ima velike pozitivne lastnosti, ni pa izjemno talentiran igralec. To pomeni, da so uspehi rezultat vsakodnevnega truda na treningih. Gre za dokaz, da lahko veliko dosežeš s pravilnim delom in velikim vlaganjem energije. Podobno lahko trdimo za Sep-pija. Podčrtati treba, da ima od samega začetka kariere istega trenerja. Trenira v Caldaru, majhni vasici blizu Bocna, z njim je veliko let treniral tudi Paolo Surian (trener in igralec Gaje, op.ur), imela sta istega trenerja. Tudi v tem primeru si je moral sam utirati pot, saj ni bilo pred njim nikogar iz tistih krajev. Tudi trener ni imel izkušenj v svetu profesionalnega tenisa, a sta vseeno prišla do teh rezultatov. To je nov dokaz, da strokovno podkovani, pametni ljudje, zmorejo doseči visoke cilje tudi brez podpore zveze. Ne gre za medijski zvezdi, prebila sta se z ozadja, zelo počasi in postopoma sta prišla do rezultatov. Nista takoj zable-stela, a s trdim delom sta počasi napredovala, se iz napak učila. Bodisi gojenca, bodisi trenerja. Vsi so se postopno in stalno izpopolnjevali.« (I.F.) Minuli konec tedna je bil nadvse uspešen za slovensko in italijansko moško teniško gibanje. Slovenija je dosegla verjetno najodmevnejši rezultat v 20-letni zgodovini, medtem ko je Italija po zaslugi Andreasa Seppija osvojila skupno 50. ATP turnir. ŽEMLJA - Grega Žemlja je sicer kle-cnil na zadnji dunajski stopnici, a dosegel nov mejnik. V finalu turnirja ATP na Dunaju (nagradni sklad 550.000 evrov) je po uri in 41 minutah izgubil s 5:7 in 3:6 proti prvopostavljenemu (in 7. igralcu na svetu) Argentincu Juanu Martinu del Potru. 26-letni Žemlja se je ne glede na razplet nedeljskega finalnega obračuna v avstrijski prestolnici z zlatimi črkami zapisal v zgodovino slovenskega tenisa. Presegel je pol-finalni dosežek Luke Gregorca iz New Ha-vna leta 2008, hkrati pa s 150 osvojenimi točkami premaknil mejnik najvišjeuvršče-nega slovenskega igralca na lestvici ATP, kjer je presegel dosedanjo rekordno uvrstitev Blaža Kavčiča (slednji se je avgusta letos zavihtel na 68. mesto): z nabranimi točkami je napredoval za celih 23 mest in je na novi lestvici ATP celo 50.! »Za menoj je sanjski teden. Pravite, da sem se prvič uvrstil v finale. Ob tem moram dodati, da sem se prvič uvrstil v četrt-finale, pa tudi v polfinale,« je v šaljivem tonu dejal Žemlja in požel gromek aplavz dunajskega teniškega občinstva. Del Potro je po lanskem porazu v finalu le osvojil Dunaj: »Čestitam Gregi, odigral je zares neverjeten turnir, tudi finale je bil neverjeten. V današnjem obračunu sem imel tudi nekaj sreče, predvsem pa mi je v pravem trenutku stekel začetni udarec.« Žemlja se je do finala prebil skozi kvalifikacije. Tam je bil prvi nosilec, na glavnem turnirju pa je odvzel »skalp« številnim imenitnim igralcem. Najprej je izločil osmega nosilca Xavierja Malisseja iz Belgije, 57. igralca na svetu, nato Avstralca Matthewa Ebdena, v četrtfinalu Nemca Tommyja Haasa, 20. na lestvici ATP, kar je bila dotlej njegova najvišja trofeja v karieri, na sobotnem polfinalnem obračunu proti Srbu Janku Tipsareviču pa je prvič v karieri ugnal igralca iz najboljše deseterice na svetu. SEPPI - Tretji turnir v karieri pa je osvojil Andreas Seppi, ki je po lanski zmagi v Eastbourneju in majski v Beogradu slavil še v Moskvi, kar je tudi 50. osvojeni ATP turnir v zgodovini italijanskega tenisa. Proti 34. igralcu sveta Brazilcu Bel-lucciju je bil Seppi že na pragu poraza, a uspel mu je preobrat v drugem nizu, ki ga je zmagal po igranju tie-breaka, in nato v tretjem povsem nadigral nasprotnika (končni izid: 3:6, 7:6 (3), 6:3). »Prepričan sem, če že lahko zasučemo zadevo na boljše -spomladi proti Islandiji -, jo lahko le v Mariboru. Tam lahko zmagujemo, v Ljubljani niti približno ne, ker je vse zastrupljeno.« (Brane Oblak o nogometni Sloveniji, Delo.si., 17. 10.) »Svojim igralcem sem pred tekmo dejal, da rabimo biti potrpežljivi. To je podobno, kot če greš na večerjo, pred tem pa poješ kilo kruha, ker si neučakan.« (Trener Uniona Olimpije Sašo Filipovski o razlogih za poraz proti Fenerbahčeju, 18. 10.) »Predolgo poročno potovanje. 25 dni.« (Juventusov Branilec Leo- nardo Bonucci o razlogih lanske slabe forme, Corriere della Sera, 18. 10.) »Moja najboljša lastnost je, da so soigralci zraven mene boljši.« (Slovenski as v malem nogometu Mile Simeunovič, Dnevnik, 17. 10.) »To je zame muka. Enako tek. Kako naj tečem s tem velikim trebuhom? Še najraje sem na kolesu.« (Tekmovalec v smučarskem krosu Filip Flisar o vadbi v trimskem kabinetu, Delo.si, 21. 10.) »Tu v Vidmu je sonce, le na obzorju vidimo meglico, ki se kot nek čador spušča na hribe sosednje Slovenije.« (Emanuele Dotto je pesniško začel svoje poročanje s tekme Udinese : Pescara, Radio Uno, 21. 10.) M M ro Milan Micussi je dokaj živahno spremljal tekmo med Triestino in Lu-mignaccom ter večkrat kaj pripomnil ob dogajanju na igrišču. Neodločen izid po bledi predstavi Tržačanov je sprožil odstop trenerja Fabia Sam-baldija, o katerem se bo v kratkem izreklo vodstvo kluba. Milan, ali vas odstop trenerja preseneča? Trenerji neradi komentiramo odločitve kolegov. Če je odstopil, je verjetno bil v težavah, a le on pozna razloge in razmere, ki so ga prisilile v to odločitev. Zaradi značaja sam ne bi nikoli odstopil. Menim namreč, da sem svoje delo vedno opravljal profesionalno. Ko delaš profesionalno in si ničesar ne očitaš, čemu bi odstopil? A gre tudi za odnose z igralci. Ko so ti zelo skrhani, se trener raje umakne. Saj je tudi Sambaldi izjavil, da se umika, če to koristi ekipi. Kaj ni šlo v igri Triestine? Videl sem dve tekmi. Gotovo so pod pritiskom, ker bi morala Triesti-na vedno zmagati zaradi imena, ki ga nosi, a ni tako. Gotovo nekaj ni šlo. Ekipo so sestavili zadnji trenutek, tako, da delo trenerja ni bilo lahko. Od zunaj seveda vidimo določene stvari in težave, a le če deluješ znotraj kluba poznaš celotno situacijo in razumeš, zakaj je igra nezadovoljiva. Mislte, da bi morala Triestina iskati »profesionalnega« trenerja ali nekoga, ki dobro pozna razmere v deželnem amaterskem nogometu? Najbolje bi bilo, ko bi jim uspelo dobiti trenerja, ki zadostuje obema kriterijema. Razen, če ne bi novembra popolnoma prenovili ekipo s samimi igralci višjih kategorij. Trener mora namreč poznati značilnosti in igralce drugih ekip, po drugi strani ima Triestina nekatere igralce, ki so igrali v profesionalnih ligah, in s temi mora imeti trener profesionalen odnos. (I.F.) košarka - Acegas Aps Požrtvovalni Tržačani zmagali z doprinosom kar enajstih igralcev Kljub odsotnosti Browna so Tržačani z veliko mero požrtvovalnosti po izenačeni tekmi premagali Ferentino. Lep del tekme so bili gostje v vodstvu in šele v zadnji četrtini je Dalmassonova ekipa strla njihov odpor. Tržaški trener je tokrat dobro uporabil razpoložljive igralce, saj je vseh enajst, ki so stopili na igrišče, dalo svoj doprinos k zmagi, v odločilnih trenutkih pa je bila najboljša peterka dovolj sveža, da je dobro izvedla zadnje akcije. IZID IN STRELCI - AcegasAps- FMC Ferentino 84:79 (Thomas 19, Ruzzier 16, Gandini in Meščerjakov 12, Filloy 9, Carra 6, Mastrangelo in Urbani 4, Ondo Mengue 2, Fall, in Cantarello 0, Tonut n.v. KLJUČNI MOŽ - Čeprav je odločilno trojko dosegel Filloy in sta Ruzzier ter Thomas zadevala skozi celo tekmo, ima za zmago največ zaslug Gandini, ki je dobro zaustavil nasprotnikove centre, imel 10 skokov in pridobil 4 žoge. POZITIVNO - Ekipa ni nikoli popustila, tudi ko je zaostajala za 9 točk. NEGATIVNO - Nasprotniki so ujeli kar 14 odbitih žog v napadu. CANTARELLO - Ob odsotnosti Browna je tržaški klub takoj najel nadomestinika: to je 44-letni (!) Canta- rello (214 cm), ki se po osemnajstih letih vrača v Trst. Zadnjič je tu igral v Tanjevicevem Stefanelu, ko nista soigralca Ruzzier in Urbani niti shodila. NASPROTNIK - Ferentino je na lestvici še brez točk. Glavni problem Gramenzijeve ekipe so tačas trije Američani El Amin, James in Ekperigin, ki igrajo zelo nestanovitno. V Trstu je ekipa slonela predvsem na ramenih Gurinija in Righettija, brez doprinosa tujcev pa bo v tej ligi težko zmagovati. OSTALE TEKME - Presenečenja se vrstijo kot na tekočem traku: tokrat so celo na domačem igrišču izgubil glavni favorit Barcellona (93:94 proti Forliju), Veroli (56:74 proti Trentu), Scafati (86:88 proti Brescii) in Jesi (87:90 proti presenetljivi Bologni). Zmagala je tudi Imo-la (72:73) v Neaplju, proti ekipi, ki ima že sedaj velike finančne probleme. NASLEDNJA TEKMA - AcegasAps bo igral že v petek ob 20.45 doma proti Scafatiju (neposredni prenos RaiSport 2). Ekipa iz Kampanije ima dobre tujce, kot sta Američana Mays in Slay, Argentinec Porta ter Albanec Bushati, od domačih igralcev pa so doslej največ pokazali Bal-dassare, Tavernari in Ghiacci. Možnosti za zmago: 50%. Marko Oblak / ŠPORT Nedelja, 21. oktobra 2012 389 Albert Bogaro Prej baseball, zdaj košarka Albert Bogaro (letnik 1995) se je lanskega oktobra odločil, da bo basebalsko rokavico zamenjal za košarkarsko žogo. Baseball je igral osem let, lani pa se je pridružil košarkarski ekipi Dom iz Gorice. Svojo izbiro je tako utemeljil: »Košarko sem izbral iz preprostega razloga, ker mi je všeč.« V letošnji sezoni bo igral v prvenstvu under 19, v ekipi igra kot krilo. Čeprav igra mladenič iz Gradišča ob Soči košarko, so njegove športne sanje postati lovilec pri ameriškem nogometu in igrati v drža- vni ameriški ligi. Albert obiskuje 3. razred znanstvenega liceja Simona Gregorčiča v Gorici. To šolo je izbral zato, ker so mu všeč znanstveni predmeti. Najbolj ga privlačuje kemija. 17-letnik ima že zelo jasne ideje o svoji bodočnosti, čeprav pravi, da učenje ni njegov najljubši konjiček. »Rad bi postal fizioterapevt. Po dokončani višji šoli bi se rad vpisal na medicinsko fakulteto.« (and) ft. ® £ (P HE ne samo v naši deželi, temveč tudi v vsej Italiji ni veliko športnikov, da bi bili italijanski prvaki v dveh povsem različnih športih, v veslanju in v športnem biljardu. To je primer slovenskega upravitelja znane tržaške lekarne in nekdaj vsestranksega športnika Giuseppeja Tomsicha (letnik 1932). Leta 1951 je z osmercem osvojil naslov italijanskega prvaka in bil v letih od 1973 do 1984 prvak tudi v artističnem biljardu. Naj dodamo, da se je Tomšič v mladih letih uspešno ukvarjal še z boksom in namiznim tenisom. V teh dveh športih sicer ni bil italijanski prvak ... drugače bi ga zares lahko vpisali v Gui-nessovo knjigo rekordov. poreč - Športno srečanje Unija Italijanov - ZSŠDI V petih različnih panogah Odprava ZSŠDI v Poreču (levo), ob dijakih nastopili tudi odrasli balinarji (spodaj) tomasettig, prinčič jadranje - 420 Na stopničkah samo posadke naših društev! Ta konec tedna se je končala regata Per Paolo za vse klase, ki jih premore naša cona. V prekrasnem sončnem vremenu s sicer malo vetra so se naši jadralci razreda 420 odlično odrezali in dosegli vsa tri prva mesta. Nastopilo je 22 posadk. Zmagala je mešana posadka Sirene in Čupe Mattia Ugrin in Mirko Juretič, druga sta bila Omari- Crevatin (Sirena),tretje pa ženska posadka Omari-Rus-so Cirillo(Sirena), na desetem mestu sta zaključil Peric-Zeria-li(Čupa) ter na 15. mestu Husu-Fedel(Čupa). Konec prihodnjega tedna odpotujejo naše jadralke na državno prvenstvo v Neapelj, kjer se bodo potegovale za državne kolajne. INLINE HOCKEY ZKB Polet V tekmi 4. kroga 3. slovenske lige v inline hockeyu je ekipa ZKB Polet do 20 let v Lu-kovici s 3:1 izgubila proti domačemu moštvu HD Luče. Edini zadetek za Polet je dosegel Erik Pezzetta. ZKB Polet: Bilu-caglia, Fracarossi, Pettezza, degano, Ballarin, Zol, Sedevčič, Monteleone, Bondavalli, De Cecco, Grusovin. Po treh nastopih je ZKB Plet 6. na skupni lestvici z eno zmago in dvema porazoma. Popravek Ob poročanju o orientee-ringu, ki ga je na Padričah SPDT organiziralo v torek, 16.okt-obra, je prišlo do napačne navedbe ekipe srednje šole, ki je zmagala na tekmovanju. Prva v svoji kategoriji se je namreč uvrstila ekipa nižje srednje šole Gregorčič, na pa Voranc. Za napako se opravičujemo. V soboto se je v Zeleni Laguni v Poreču na pobudo Združenje slovenskih športnih društev v Italiji in Unije Italijanov v Sloveniji in na Hrvaškem odvijalo že tradicionalno športno srečanje manjšin. Odpravo slovenskih športnikov iz Italije je sestavljalo 46 dijakov višješolskega centra Trubar-Gregorčič-Cankar-Zois-Vega iz Gorice. Primarna naloga tovrstnih srečanj je prav gotovo sodelovanje in medsebojno druženje mladih. Ob mladincih so se srečanja udeležili tudi člani balinarske komisije pri ZSŠDI. V Poreču sta športnike pričakala predstavnika UI Sergio Delton in Daniele Summan. Na čelu delegacije ZSŠDI sta bila predsednik Jure Kufersin in goriška odbornica Loredana Prinčič. Po krajšem uvodnem pozdravu organizatorjev, so se športniki zbrali na različnih prizoriščih in odigrali dopadljive in tehnično dobre dvobolje. Nogometaši so svoje srečanje odigrali na odprtem igrišču z umetno površino, ob katerem stojijo tri velika travnata igrišča, odbojkarji, odbojkarice in košrkarji pa v dveh krasnih telovadnicah, ki jih premore poreški letoviški center. Balinarji so svoje srečanje odigrali na balinišču ob teniških igriščih. Vse tekme so se odvijale istočasno, tako, da v slabih dveh urah je bilo športnih nastopov konec. Tekmam je sledilo nagrajevanje in skupno kosilo vseh udeležencev v restavraciji Hotela Pa-rentium. Zasluga in zahvala za uspešno srečanje gre seveda tudi profesorjem in spremljevalcem višješolskega centra v Gorici ter balinarski komisiji pri ZSŠDI. Izidi: Odbojka, ženske: UI - ZSŠDI 2:0 (25:22, 25:10); moški: UI - ZSŠDI 0:3 (16:25, 15:25, 15:25). Namizni tenis, ženske: UI - ZSŠDI 0:5. Mali nogomet, moški: UI - ZSŠDI 8:3. Košarka, moški: UI - ZSŠDI 32:66. Balinanje, open: UI - ZSŠDI 13:8. Poklicni zavod Ivan Cankar: Bol-tar Luka, Danielis Nicolas, Kenda Michele Trgovski zavod Žiga Zois: M. Ambrosi, M. Devivo, E. Pahor, Š. Čavdek, M. Dellisanti, L. Fiorelli, M. Mainardis, K. Paulin, A. Peressini, M. Devetak, T. Lupin, S. Peressini, N. Tomsic Industrijski zavod Jurij Vega: A. Čavdek, S. Mucci, J. Fajt. Humanistični Licej' S. Gregorčič: J. Furlan, M. Boschi, J. Terpin, K. Pahor, J. Bensa, A. Bogaro, I. Cotič, S. Devetak, P. Mosetti, D. Raida, P. Vogric, M. Boga-tec, D. Hlede, D. Skerk, P. Abrami, N. Se-molič, G. Braini, G. Mauri, J. Croselli, B. Gergolet. Klasični licej Primož Trubar: I. Radikon., M. Blažič, J. Lutman, D. Abra-mi, S. Papais, M. Ventin, A. Antonič. novost Do izidov tudi preko našega twitterja Najzvestejši bralci naše spletne strani www.primorski.eu so najbrž opazili, da smo v soboto začeli s sprotnim objavljanjem, tako rekoč v živo, izidov in postav z najpomembnejših tekem, v katerih so zaposlene članske ekipe naših društev. Istočasno naš lahko odslej dobite tudi na twitterju in sicer na naslovu primorski_sport. Imetniki pametnih telefonov, tablic in drugih sodobnejših mobilnikov lahko preko njega na zelo enostaven način ter hitro pridejo do izidov in se lahko tudi direktno povežejo na našo spletno stran s popolnejšimi vsebinami. Ponudba se zaenkrat omejuje na soboto (ob nedeljah lahko sicer na našem spletu že zdaj dobite informacije o nogometaših Krasa in odbojkarjev Sloge Tabora ter Jadrana, ko tile ekipi igrata na praznični dan). Potrudili se bomo, da bi bili čimbolj ažurni. So dnevi, ko se zjutraj zbudiš bolj zaspan in neprespan kot zvečer, ko si zaspan in greš spat. Mnogi potem nemirno nočno spanje nadoknadijo s počitkom v službi, tako da se ni čuditi, zakaj je produktivnost nizka, čeprav za krizo ne gre kriviti lenuhe, marveč take, ki se še preveč zaganjajo in delajo - izključno za svoje žepe. S koristolov-ci, sleparji in podobnimi bi bilo treba na odpad, bi povedal florentinski župan Renzi, ki pa skrbno molči o sposobnostih. Namreč - sploh ni res, da mladi obrazi že sami po sebi zagotavljajo uspešnost, pamet, strokovno usposobljenost in uvajajo novosti, saj bi bilo treba po logiki generacijskih an-tagonizmov najprej na odpad z najvišjim in najbolj prestižnim možakarjem v tej državi, saj se bliža devetemu desetletju življenja in je v politiki že vsaj šestdeset let. Na odpad naše družbenošportne zavesti pa bi bilo treba vsekakor s tistimi, ki na tribunah nogometnih stadionov uprizarjajo gnusne mrtvaške plese, hujskajo k rasizmu in nasilju. Meje strpnosti in humanistično obarvanega sobivanja so že zdavnaj presežene, ostrina izpadov se stopnjuje: v Li-vornu je skupina Veroninih ultrasov opevala smrt nesrečno preminulega no- POGLED Z VEJE ■J Na odpad Marij Čuk_ gometaša Morosinija in vzklikala naj-boljproslula fašistična gesla; v Turinu so navijači Juventusa zmerjali privržence Napolija, češ da zaudarjajo in so prosili Vezuv, naj jih umije (v smislu, da jih zasuje...); v Mariboru, evropski prestolnici kulture, je prišlo na derbi-ju med Mariborom in Olimpijo do ponovne vojne med violami in green dra-gonsi, ki so uničili dober del tribune, policija pa je posegla z neverjetno ihto, da je marsikdo osupnil. Prešernove vizije o bratomornem obračunavanju Slovencev se spet in spet in vseskozi uresničujejo! Celo v do drugačnosti strpni Angliji je prišlo do prask med belopoltim trenerjem Fergusonom in njegovim temnopoltim branilcem Ferdinandom. Živci so zrahljani. Povsod. Reakcije na najmanjšo opazko daleč presežejo vzrok spora. Takoj se vname. Živ- ci so naelektreni. Kako ne bi bili, ko pa nas iz minute v minuto presenečajo krčenja in omejevanje preživetvenih pogojev. V nekaterih športnih panogah pa kot da nič ni. Da ni krize in revščine in nihče, prav nihče si ne upa podrezati na to področje, ne Monti ne ostali li-derji, lažje je krčiti sredstva slovenski narodni skupnosti in jo uničiti, saj manjšina itak ne protestira in vse prenese, njeni člani so lojani Italijani slovenskega jezika... Ko vse zateguje pas poširem in počez, je letni izdatek italijanskih prvoligaških klubov kar pol-tretja milijarda evrov. Največ gre za plače nogometašem. In ko bi jih nekoliko oklestili (plače) in pustili že enkrat pri miru revnejši in srednji sloj?No, ja. Marsikdo bi znal pripomniti, da je treba tudi s temi zapisanimi opazkami na 16718302 12 Torek, 23. oktobra 2012 KOŠARKA / USPEŠNO GOSTOVANJE ZA MATIJO JOGANA Varovanke trenerja Matije Jogana so v 4. krogu A2-lige premagale lombardsko ekipo Sea Logistic Valmadrera in tako prebile led na gostovanjih, od koder so se letos prvič vrnile s točkama. Ključ do zmage je bila predvsem ostra obramba, ki je prevladala nad napadom. To kaže tudi končni izid 48:55. Miljčanke so bile vseskozi v vodstvu, na koncu celo povedle na 10 točk, kar je bilo dovolj za končno slavje. Med posameznicami se je tokrat izkazala tudi Ljubljančanka Ana Ljubenovič, ki je pod košem odlično zaustavljala nasprotnico Piotrkiewiczovo. Miljski Interclub je vknjižil drugo zmago letošnje sezone, naslednji teden pa bo gostil v Žavljah Marghero (ob 20.30), ki je doslej zbrala zmago. PO SLEDEH BORISA VITEZA? Od petka deluje na Opčinah prenovljen društveni bar SKD Tabor, ki ga upravljata košarkar Brega Kristjan Fer-foglia in mlajši brat Saša, bivši košarkar. Bržkone se vsi spominjajo tudi Boris sport cluba, ki ga je upravljal bivši košarkar Boris Vitez pri Briščikih in je bil med mladimi zelo priljubljen. Bo na Opčinah podobna zgodba? jadran franco - Sedanji trener Andrea Mura in bivši trener Walter Vatovec Vabilo za Vatovca Trener Jadrana Franco Andrea Mura je v soboto napovedal, da je Pordenone ekipa številka ena. Kaj torej pomeni zmaga proti taki ekipi? Zelo sem zadovoljen. Pri Pordenonu, kot sem že povedal, so zbrani odlični igralci, mi pa smo ekipa in odločilna je bila ravno naša skupinska igra. Na tekmo smo se zelo dobro pripravili, tako da sem na tekmo prišel sproščen. Ste v primerjavi s prvo tekmo kaj spremenili? V prvih dveh četrtinah je bil organizator igre Ban, da bi omogočili Da-nielu Batichu, da bi prebil led in se tako razigral, saj prejšnjič ni zadel niti koša. Zasluženo je imel daljšo minutažo Carlo De Petris, ki dobro trenira in igra, Marusič, ki je sicer v prvi peterki, pa je tokrat startal s klopi, da bi tekmo sprva spremljal in se potem vanjo lažje vključil. Čeprav ni dal 20 točk, je igral zelo solidno. To kaže, da je za dobrobit ekipe vsak pripravljen stopiti korak nazaj. Kje je bil napredek v primerjavi s prejšnjim nastopom? V igri pod košem pri odbitih žogah. Tokrat smo mi gospodarili pod košema. Obenem smo igrali zelo umirjeno in zbrano, tudi do sodnikov. Upam, da bomo tako nadaljevali. Pordenone pa je vsekakor igral brez dveh pomembnih igralcev Bo-nolija in Mora. Kaj bo, ko se bosta vrnila? Njuna odsotnost za nas ni bila prednost. Franco in Marusič bi njiju lažje krila kot zunanja igralca Munerja in Boscaina. Tekmo je spremljal tudi bivši trener Jadrana Walter Vatovec. Ali ste ga morda kdaj pogledali? No, je nekako tako, ko na igrišču, ko igraš, pogledaš, ali je mama že na tekmi ... Vam je bilo prijetno? Rad bi, da bi me obiskal tudi na treningih in me opozoril, ko kaj zgrešim. Zelo me veseli, da je prišel. Zmaga je namreč tudi sad njegovega dveletnega dela. Sam sem dodal nekaj svojega, kar mislim, da ekipi koristi. (V.S.) Prvi domači nastop Jadrana Franco si je ogledal tudi lanski trener Walter Vatovec. Kako ocenjujete letošnji drugi nastop Jadrana? Mislim, da je bila tekma dopadljiva, škoda pa, da je niso zaključili prej. Ponavlja se hiba, da pač narediš vse, le da bi razveselil gledalce s stresnimi zaključnimi trenutki ... Vas je kdo presenetil? Mladi De Petris, ki je v ekipo prinesel mladost in energijo, dobro igra obrambo in skače, tako da lahko še veliko da ekipi in lahko še napreduje. Po ogledu tekme bi lahko napovedali, kaj lahko doseže letošnji Jadran? Ekipa je zelo podobna lanski, prav tako koncept igre. Vsi sicer omenjajo odsotnost Spigaglie, vendar vedeti moramo, da je on lani odigral dobro prvi del prvenstva, zaradi delovnih obveznosti pa je bil potem njegov učinek slabši. Glede na to, da sta se po mojih analizah okrepila samo Pordenone, ki cilja na prvo mesto, in Oderzo, drugje pa ne vidim take kvalitete, lahko Jadran realno cilja na prva štiri mesta. Vse pa se lahko spremeni tudi čez nekaj mesecev, ko se vrne Jan Budin (trenutno je v Indiji, op.a.), ki lahko v košarkarskih krogih marsikaj premeša. Kaj mislite, ko govorite o konceptu? Ali morda pomeni, da je v ekipi še lanski utrip Vatovca? Ne ne, način igre je podoben. Mura je dodal nekaj popravkov, tako da smo lahko gledali dopadljivo tekmo. Ali pogrešate take tekme na klopi? Pogrešam adrenalin, pripravo na tekmo ...Kdor ni v tem, ne more tega razumeti. Bil sem kar napet, lica so se mi med tekmo kar pordečila. Ali trenirate še vedno samo mladinsko ekipo Brega? Da. Od člasnkih ekip me nihče še ni poklical. Če bo, bo v redu, sicer pa tja ne silim. (V.S.) deželna c-liga - Poraz v Pordenonu Bor Radenska klonil pred »začasnim« favoritom skoraj top D. Batich Od 0 do 20 točk Ta teden je jadranovec Daniel Batich dosegel 20 točk. Ali je bil to odgovor na prejšnji nastop, ko ni dosegel niti točke? Ja, tako je. Na tekmi sem želel popraviti vtis s prvega nastopa. Ste zmago pričakovali? Želeli smo dokazati, da lahko igramo tudi proti glavnemu favoritu. Igrali smo skupinsko in čisto vsak je prispeval k zmagi. Malo se je tudi posrečilo. Kje že opažiš napredek v primerjavi s prvo tekmo? Osebno v tem, da sem dal koš, ekipno pa v tem, da nismo nikoli popustili. Ne vem, ali smo zaigrali na najboljši možen način, vendar mislim, da lahko s tako igro res dosežemo zastavljene cilje (v nedeljo op.a.). Povedal si, da se vam je nekako tudi posrečila zmaga. Kaj misliš s tem? Zame velja isti odgovor kot prej, torej da sem zadel. Gotovo smo tudi izkoristili odsotnost dveh pomembnih igralcev, kot sta Bonoli in Moro. Ko se bosta vrnila, bo najbrž druga zgodba. Vsekakor pa bo v letošnjem prvenstvu pomembno, da ostanemo doma nepremagani. (V.S.) briščiki - ŠD Kontovel Na turnirju prijateljstva uspeh Jadrana, Zalet 3. Višji in fizično močnejši Roraigrande je zasluženo premagali Bor Radensko. Ekipa iz Pordenona namreč v okrepljeni sestavi sodi nedvomno med favorite prvenstva: nazadnje jo je okrepil bivši višjeligaš Truccolo, dres pa nosijo še Brusamarello, Cipolla in Malfante, ki imajo prav tako izkušnje v višjih ligah: »Skratka, v tej postavi so za ligo prava izjema. Res pa je, da bosta najbrž Truccolo in Brusamarello zapustila ekipo, če bosta prejela ponudbo iz višje lige,« je pojasnil trener Bora Boban Popo-vič in še dodal, da je sicer tudi brez njiju ekipa povsem konkurenčna. Bor Radenska je v Pordenonu nastopil še brez Attilia Fumarole in Petra Sosiča, kar se je poznalo. Nasprotniki so že na začetku povedli na deset točk predvsem z uspešnimi meti iz zunanjih pozicij, do polčasa pa so Meden in soigralci uspeli zmanjšati zaostanek na 5 točk. Že v tem delu pa je bilo jasno, da bo tokrat Bor trpel predvsem izpod koša in pri pokrivanju strelcev iz razdalje. Nasprotniki so tako pričakovano ušli, Popovičevi varovanci pa so v drugem delu vid- no popustili. Med posamezniki gre vsekakor pohvaliti Martina Devčiča. Pri Boru torej komaj čakajo, da bodo nastopili v popolni postavi. Fumarola bo okrepil igro pod košem, Sosič pa je nasploh dodana vrednost za ekipo v tej ligi. Če bo Fumarola najbrž igral čez štirinajst dni, pa povratek So-siča zaenkrat še vprašaljiv. Roraigrande - Bor Radenska 91:72 (26:18, 43:38, 69:53) BOR: Crevatin 8 (0:2, 1:2, 2:5), Bole 4 (2:2, 1:3, 0:1), Madonia 6 (2:3, 2:5, 0:1), Kocijančič (-, 0:1, -), Ghersevich, Contento 8 (2:2, 3:5, 0:1), Meden 25 (2:3, 4:10, 5:7), Gallocchio 7 (2:2, 1:2, 1:1), Celin (-, -, 0:1), Pastor, Pertot (-, -, 0:1), Devčič 14 (2:2, 6:9, 0:3), trener Bo-ban Popovič. Popravek V petkovi številki dnevnika smo pomotoma zapisali ime sponzorja Jadrana, ki seveda ni Farco temveč Franco. Prizadetim se opravičujemo. Predzadnji oktobrski vikend je športno nedeljo obogatil tudi 33. mednarodni turnir prijateljstva v organizaciji ŠD Kontovel, ki je v športni center Ervatti in telovadnico srednje šole na Proseku privabil mlade košarkarje in odbojkarice. Na odbojkarskem turnirju za igralke do 18. leta starosti sta se v finale uvrstili Škofja Loka in Mossa, ki je v finalu tudi zmagala, igralke Zaleta pa sta obe tekmi izgubili z 2:1; na košarkarskem turnirju pa so premočno zmagali sedemnajstletniki Jadrana pod vodstvom Zorana Lazaervskega, ki so brez težav premagali v polfinalu Sežano (zaradi premajhnega števila razpoložljivih igralcev so jim pomagali jadranovci) in v finalu še Ajdovščino. Med posamezniki se je izkazal jadranovec Martin Ri-dolfi, ki je med tekmama tudi dvakrat zabil žogo in ob koncu prejel nagrado za najboljšega igralca, med odbojkari-ci pa so nagrado podelili igralki Mosse Andrei Tavagnutti. Turnir je obogatil tudi ogled briške jame, ki ga je omogočila odborni-ca za šport Občine Zgonik Monika Hrovatin. Športnemu delu je sledilo še nagrajevanje, ki ga je vodil predsednik Kontovela Marko Ban, ob prisotnosti ostalih pokroviteljev pa je nagrajeval predsednik rajonskega sveta za Zahodni Kras Občine Trst Roberto Ca-taruzza. Turnir so podprla še ZSŠDI in Srenja Kontovel. Izidi košarka: Sežana - Jadran 33:57, Ajdovščina - Sežana 27:48, Ajdovščina - Jadran 36:67; Vrstni red: 1. Jadran, 2. Sežana, 3. Ajdovščina. Izidi odbojka: Pall. Mossa - Zalet 2:1; Škofja Loka - Zalet 2:1; Škofja Loka - Mossa 0:3. Vrstni red: 1. Mossa, 2. Škofja Loka, 3. Zalet. 800 gledalcev si je ogledalo tekmo divizije C med Ardito in San Vende-mianom v prenovljenem PalaBi-gotu, res pa je, da so najbrž nekateri izkoristili prost vstop za ogled nove dvorane. Divizija C IZIDI:Virtus Padova - Caorle 79:73 , APU - 3P Padova 62:59, Conegliano - Servolana 52:59, Ardita - SanVendemiano 78:63 Marghera - Montebelluna 79:82, Oderzo - Alba 56:64, Jadran Franco - Pordenone 6 9:63 Virtus Padova 2 2 0 152:116 4 Alba 2 2 0 141:124 4 APU 2 2 0 138:124 4 Servolana 2 2 0 126:114 4 Montebelluna 2 2 0 145:132 4 Pordenone 2 1 1 146:122 2 Jadran Franco 2 1 1 122:126 2 Ardita 2 1 1 140:130 2 Caorle 2 1 1 156:156 2 Oderzo 2 0 2 133:148 0 Conegliano 2 0 2 120:136 0 San Vendemiano 2 0 2 128:154 0 Marghera 2 0 2 132:165 0 3P Padova 2 0 2 103:135 0 PRIHODNJI KROG: Caorle - APU Videm, Montebelluna - Pordenone, 3P Padova - San Vendemiano, Conegl iano - Jadran Franco, Alba - Broetto Padova, Servolana - Marghera, Oderzo - Ardita Deželna C-liga izidi: Roraigrande - Bor Radenska 91:72, San Daniele - Fagagna 65:53, Breg Tarcento 81:86, Venezia Giulia - Romans 93:87, Goriziana - Codroipo 72:67, Ronchi - Latisana 77:75, Falconstar - UBC 65:58, Cervig nano ni igral S.Daniele 4 4 0 311:265 8 Goriziana 4 3 1 306:285 6 Breg 4 3 1 303:287 6 Tarcento 4 3 1 316:310 6 Roraigrande 3 2 1 267:245 4 Venezia Giulia 4 2 2 284:281 4 Ronchi 3 2 1 226:224 4 UBC 4 2 2 264:262 4 Bor Radenska 4 2 2 270:293 4 Romans 3 1 2 226:230 2 Falconstar 3 1 2 187:192 2 Cervignano 3 1 2 205:219 2 Codroipo 4 1 3 293:315 2 Fagagna 3 0 3 171:192 0 Latisana 4 0 4 295:324 0 PRIHODNJI KROG: Cervig nano - Breg, Roraigrande - Goriziana, Collinare - Falconstar, Bor Rsdenska Tarcento, Latisana - San Daniele, UBC - Ronchi, Codroipo Romans, Venezia Giulia je prosta D-liga IZIDI: Kontovel - Grado 40:65, Perteole - Don Bosco 66:62, San Vito -Basket TS 72:48, Fogliano - Santos 68:58, Colors - Monfalcone 47:65 San Vito 2 2 0 134:97 4 Grado 2 2 0 135:101 4 Monfalcone 2 2 0 150:120 4 Fogliano 2 1 1 141:143 2 Kontovel 2 1 1 120:125 2 Perteole 2 1 1 127:132 2 Basket TS 2 1 1 124:140 2 Don Bosco 1 0 1 62:66 0 CBU 1 0 1 60:80 0 Santos 2 0 2 107:130 0 Colors 2 0 2 115:141 0 PRIHODNJI KROG Don Bosco - Grado, CBU - San Vito, Monfalcone - Basket TS, Santos -Kontovel, Fogliano - Colors, Perteole bo prost TOP SCORERJI Top scorer: Meden (B) 25, D. Batich (J) 20, Robba (Br) 18, Ban (J) 17, M Grimaldi (Br), Ci-gliani (Br) in Devčič (B) 14. Državna divizija C: Ban 36, D. Batich 20, De Petris 18, Slave 16, Franco 12, Marusič in Malalan 8, M. Batich 1. Deželna C-liga: Meden (B) 77, M. Grimaldi (Br) in Cigliani (Br) 55, Rob-ba (Br) 46, Contento (B) 43, Bole (B) 41, A. Grimaldi (Br) 37, Ferfoglia (Br) 35, Kos (Br) 34, Crevatin (B) 32, Devčič (B) 24, Madonia (B) 20, Gallocchio (B) 19, Schillani (Br) 18, Favret-to (B) 14, Semec (Br) 5, Pertot (B) 2. Deželna D-liga: Šušteršič 34, Pao-letic 26, Škerl 21, Hrovatin 19, Starc 7, Regent in D. Zaccaria 4. TOP Prosti meti: D. Batich (J) 8:9 (88 %); 2 točki: Škerl (K) 4:4, Marusič (J) 3:3, D. Batich (J) 3:4 (75 %); 3 točke: Meden (B) 5:7 (71 %). FLOP 2 točki: D. Zaccaria (K) 0:8, Regent (K) 0:4, Malalan (J) in Gantar (K) 0:3, Cigliani (Br) 2:11 (18 %); 3 točke: Franco (J) 0:4, Škerl (K), Devčič (B) in Schillani (Br) 0:3, Šušteršič (K) 1:6 (16 %). w* Ar \M SI If,, ODBOJKA Torek, 23. oktobra 2Gi2 i 3 ŠE KAKO BO POMEMBNA Na sobotnem derbiju ženske D-lige med mladimi odbojkaricami Zaleta D in Go-volleyem je na mreži izstopala Ilaria Černic (letnik 90), ki je bila na koncu z enaindvajsetimi točkami tudi top-scorerka srečanja. Goriška tolkačica se je še posebno razigrala v drugi polovici srečanja, ko je bila skoraj neustavljiva in je uspešno napadala tako v paralelo kot v diagonalo. Ilaria je bila lani članica Milleniuma v B2-ligi, kjer pa ni imela veliko možnosti za igranje, v D-ligi pa bo vsekakor njen doprinos na mreži za Go-volley še kako pomemben. ODBOJKA JE EKIPNA IGRA Sobotni derbi ženske C-lige med Zaletom C in tržasko ekipo S. Andrea je bil glede na predprvenstvene napovedi nepričakovano izenačen. Zlasti v zadnji dveh zelo napetih nizih so o končnem zmagovalcu odločale malenkosti, kot je poudaril trener zaletovk Edi Bosich (na sliki), pa je bilo verjetno ključno to, da je imel trener nasprotnic na razpolago dvanajst igralk. Dokaz več, da je odbojka ekipni šport, v katerem lahko o končnem zmagovalcu odloča tudi to, da ima v pomembnih trenutkih srečanja trener možnost, da opravi taktične menjave. Pri Zaletu C pa je bil igralski kader že itak okrnjen, tokrat pa žal še bolj. TRIKRAT TRI JE DEVET Združena ekipa Govolley, ki je v D-ligi novinec, je na deželni ravni naša doslej edina še nepremagana ekipa. V prvih treh krogih je dosegla popoln izkupiček (vsakič je sicer nasprotnicam prepustila po en set). Nikoli pa pravzaprav še ni igrala s postavo, ki je na papirju najboljša. Očitno je vsekakor že, da imajo Go-ričanke tudi možnost, da si obstanek v D-ligi priborijo že v prvem delu. če bodo za to potrebovale dodatna srečanja, pa bo jasno šele po spopadih z Alturo in Staranzanom, ki sta v skladu z napovedmi v tej skupini z njimi vred najboljša. moška b2-liga - Lahek prvi domači nastop Sloge Tabor Televita Za uvod mala malica Moška B2-liga IZIDI: Argentario Padova 3:G, Casalserugo - Castelfranco i :3, Gemona - FerroAllumino 3:G, Prata - Trentino 3:G, Trebaseleghe - Montebelluna 3:1, Sloga Tabor Televita - Loreggia 3:G, Treviso - Cordenons G:S Cordenons 2 2 G e:G e Sloga Tabor 2 2 G 6:1 6 Trebaseleghe 2 2 G en e Montebelluna 2 i i 4:3 3 Prata 2 i i 3:3 3 Padova 2 i i 3:3 3 Argentario 2 i i 3:3 3 Gemona 2 i i 3:3 3 Trentino 2 i i 3:3 3 Castelfranco 2 i i 4:4 3 Treviso 2 i i 3:4 3 Casalserugo 2 G 2 1:6 G Loreggia 2 G 2 1:6 G Ferroalluminio 2 G 2 G:e G PRIHODNJI KROG Castelfranco - Itas Trentino, Argentario - Gemona, Montebelluna - Caselserugo, Loreggia - Padova, FerroAlluminio - Sloga Tabor televita, Valsugana -Treviso, Cordenons - Trebaseleghe Moška C-liga skupina A Sloga Tabor Mortegliano 3:2, Vivil - Volley club 3:G, Club Regione Fincantieri G:3 Fincanteri s s G is:2 is Vivil s 4 1 13:4 12 Volley club s 3 2 9:e 9 Sloga Tabor S 2 S 7:1S 4 Mortegliano s i 4 e:i3 4 Club Regione s G s 3:is i TAKO ZDAJ Sestavili bodo dve novi skupini ba podlagi vrstnega reda kvalifikacij moška c-liga - Po 1. fazi Val Soča, a tudi Olympia Tretjeligaši so zaključili tekmovanje v predskupinah, ki je odločalo o sestavi nadaljnjih dveh prvenstvenih skupin. Po neuradnih izračunih naj bi od slovenskih društev sedaj v isti skupini nastopali Sloga Tabor, Soča/Val in Val/Soča, medtem ko naj bi bila Olympia v drugi skupini (seznam skupin objavljamo ločeno). Glede na prikazano igro v tem prvem delu prvenstva pa je povsem jasno, da se bosta tako Val/Soča, prvi v skupini B, kot Olympia potegovali za uvrstitev v skupino za napredovanje. Nekaj možnosti za priključitev med boljše ima mogoče tudi Sloga/Tabor, medtem ko se bo morala Soča/Val po vsej verjetnosti spo-prijazniti z igranjem v tolažilni skupini. Z obstankom v ligi vsekakor ne bi smela imeti težav nobena od naših ekip, saj letos verjetno direktnega izpada ne bo, najslabšo v ligi pa čaka play-out. Če je veljal Val/Soča za enega izmed favoritov za napredovanje, kar je tudi potrdil s prikazano igro v večini svojih nastopov, se mu je presentljivo pridružila v tej vlogi tudi goriška Olympia. S povratkom perspektivnega Jerneja Terpina, ki se skupaj z Matijo Komjancem uvršča med najučinkovitejše napadalce letošnjega prvenstva, razpolaga trener Ivan Markič s solidno ekipo, ki lahko glede na mladost samo še izboljša svoj sedanji igralski standard. V primerjavi z lanskim sestavom je ekipa kljub izgubi podajalca Filipa Hledeta veliko bolj homogena. Mladi Vizin v požrtvovalni vlogi blokerja napreduje iz tekme v tekmo, kar maši vrzel, ki je nastala z odhodom Peršolje. Odprto vprašanje predstavljata pomanjkanje ustreznih zamenjav v nekaterih ključnih vlogah za igralce standardne postave in ohranitev maksimalne zbranosti skozi celotno tekmo, kar je ponavadi za tako mlado ekipo redkost. Večje možnosti, da odigrajo vlogo prota- gonista, imajo seveda varovanci trenerja Roberta Makuca. Sodelovanje s sovodenjsko Sočo je ekipi doprineslo odličen igralski potencial, tako v standardni postavi kot tudi na klopi "rezervnih" igralcev. Priložnost za uspešno prvenstvo je izredna in rezultati bodo v veliki meri odvisni od ekipe same. Predstavniki Soče/Vala pa lahko po tem, kar so prikazali v prvi fazi, in glede na razpoložljiv igralski kader, računajo na skromnejši uspeh. (Pr) (Neuradna) sestava skupin Skupina 1: Fincantieri, Vivil, Olympia, Casarsa, Vbu, Club Regione FVG Skupina 2: Val/Soča Imsa, Buia, Volley Club, Sloga Tabor, Mortegliano, Soča/Val ZBDS OP SCORERJI Moški: Romano (ST) 24, Stopar (STB2) 15, Magajne (V/S) 14. Ženske: Černic (Go) 21, Babudri (Zc) 20, Štoka (Zc) 13. Moška B2-liga: Stopar 32, A. Pe-terlin 29, Jerončič 19. Moška C-liga: Komjanc (Ol) 106, Terpin (Ol) 82, Lavrenčič (V/S) 73, Masi (V/S) 51, Romano (ST) 45, Sosič (ST) in Faganel (V/S) 44, M. Juren (V/s) 39, Pavlovič (Ol) 37, Vogrič (Ol) 34, Tau-čer (ST) in Vizin (Ol) 31, Žerjal (ST) 29. Ženska C-liga: Bukavec, Štoka in Babudri 23, Balzano 18, Starec 14. Ženska D-liga: Cernic (Go) 62, Rudez (Z) 38, Bressan (Go) 29, Mama (Go) 26, Kneipp (Z) 25, Cassanelli (Z) 22, Klobas (Z) 19. Sloga Tabor Televita - Loreggia (25:14, 25:22, 25:19) Sloga Tabor Televita: A. Peterlin 12, Stopar 15, Cettolo 7, Jerončič 8, Slavec 4, Hlede 2,Privileggi (L), M. Peterlin 0, Kante 0, Sirch, Veljak, trener Battisti. Nedeljski prvi nastop je bil za Slogo Tabor »mala malica«. Kljub temu, da so v prvi tekmi letošnje sezone pred svojimi gledalci igrali nekoliko zadržano in nesproščeno, jim šibek nasprotnik iz Loreggie ni bil dorasel. Spremljevalec naše ekipe Damjan Pertot je v statistiko vpisal na koncu tekme 27 napak nasprotnikov, od tega kar 14 (skoraj vedno poceni) zgrešenih servisov. Nekaj več dela so imeli gostitelji samo v drugem setu (Loreggia je nazadnje vodila 13:15), vendar so se iz zagate pravzaprav zlahka izvlekli. V prelomnem delu seta se je še posebej izkazal Kristjan Stopar z učinkovitimi servisi in napadom (4:5 v tem setu, skupno sicer ). Trener gostov Massimo Santangelo in najbolj izkušeni igralec Sloge Gregor Je-rončič sta na koncu glede tega dela tekme delila isto mnenje. Jerončič: »Ko je bilo najbolj potrebno, smo naredili točno to, kar je bilo treba.» Santangelo: »Ključne točke so tedaj dosegli s tehniko in taktiko, opustili pa moč. So pač zrela, uigrana ekipa z dobro postavljenima blokom in obrambo.« Čeprav se gledalci tokrat, objektivno gledano, niso mogli naužiti dobre odbojke (zlasti po krivdi gostov, ki so na primer v tretjem setu popustili na vse črti), je bil trener Sloge Tabor Lucio Bat-tisti z nastopom zadovoljen. »Dogovorili smo se, da moramo igrati enostavno in s čim manjšim številom napak. To nam je v bistvu uspelo,« je povedal po tekmi. Ocenjevati posameznike, ki niso bili pod večjim pritiskom, je težko. Pod svojim standardom je igral kapetan Pe-terlin (samo 11:29 v napadu). Kristjan Stopar je potrdil, da je zdaj izkušen igralec z različnimi udarci v napadu (skupno v nedeljo 11:23), dobro servira, malo greši. Gotovo je za ekipo pridobitev. Filip Hlede je podajal solidno, ni bil pač pod velikim pritiskom. Tudi nastop Cettola (6:13) bomo lahko ocenili le proti močnejšim nasprotnikom, od njega pričakujemo napredek zlasti v sprejemu. Tokrat je bil servis gostov preslab. Trener Battisti je v začetno postavo, morda nekoliko nepričakovano, namesto Sircha uvrstil Slavca, ki je igral solidno. Trener: »To je bila zavestna izbira. Prvenstvo je dolgo, potrebujemo doprinos vseh igralcev, vsi morajo dobiti priložnost, tako bo najbrž tudi na prihodnji tekmi. Ko Slogo Tabor čaka v nedeljo v Trstu na papirju lažji derbi proti FerroAlluminiu. (ak) Gregor Jerončič in débitant v dresu Sloge Tabor Filip Hlede kroma sloga tabor Dobra in hkrati tudi slaba novica Dobra novica za Slogo Tabor Televita je, da če se dan vidi po jutru, je že po dveh krogih mogoče reči, da z mirnim obstankom v ligi, kar je deklariran cilj Sloge Tabor v letošnji sezoni, res ne bi smelo biti težav. Najmanj za štiri ekipe, vključno s sobotnim tekmecem, lahko rečemo, da so objektivno slabše. Slaba novica pa je včeraj prišla iz Cattolice, kjer se obisk pri ortopedski zdravniški ekipi priznanega dr.Porcellinija, ki je specialist za zdravljenje vrhunskih športnikov, za igralca našega društva Vasilija Kanteta ni razpletel po željah. Dr. Saporito, ki je pregledal poškodovano Vasilijevo ramo, meni, da je operacija edina možna rešitev. Po njej bi Kanteta čakala daljša rehabilitacija. Moška C-liga skupina B: VBU Videm - Buia 1:3, Soča Val ZBDS - Olympia 0:3, Val Soča Imsa - Casarsa 3:G Val Soča Imsa S4 1 14:S 12 Buia s4 1 12:7 11 Olympia S4 1 14:9 1G Casarsa s2 3 9:iG 7 VBU si 4 9:i3 s Soča Val ZBDS SG S 1:1S G TAKO ZDAJ Sestavili bodo dve novi skupini ba podlagi vrstnega reda kvalifikacij V Ženska C-liga SKUPINA B: Majanese -Tarcento 3:2, Zalet C - S. Andrea 1:3, Est Volley - Fincantieri 3:2, Pordenone - Azzano Decimo 3:G Pordenone 3 3 G 9:0 9 Fincantieri 3 2 i 8:3 7 S.Andrea 3 2 i 6:4 6 Est Volley 3 2 i 6:5 5 Majanese 3 2 i 6:6 5 Zalet C S 1 2 4:7 3 Tarcento 3 G 3 3:9 1 Azzano D. 3 G 3i :9 0 PRIHODNJI KROG:Tarcento - Est Volley, S. Andrea - Majanese, Fincantieri - Azzano Decimo, Zalet C - Pordenone v Ženska D-liga SKUPINA A: Staranzano - Fincantieri 3:G, Zalet D - Govolley 1:3, Altura - Coselli 3:G Rigutti - Ronchi 3:2 Staranzano 3 3 G 9:0 9 Altura 3 3 G 9:0 9 Govolley 3 3 G 9:3 9 Rigutti 3 2 i 6:5 5 Zalet D S 1 2 4:7 3 Ronchi 3 G 3 2:9 1 Fincantieri 3 G 3 2:9 0 Coselli 3 G 3 1:9 0 PRIHODNJI KROG: Fincantieri - Altura, Zalet D - Staranzano, Coselli - Ronchi, Govolley - Rigutti iuitgiiiœin} www.primorski.eu1 1. ženska divizija - Na Goriškem V uvodnem derbiju zmaga bolj izkušenih 1. ŽENSKA DIVIZIJA - Na Goriškem Soča Pizzeria Frnažar - Val 2:3 (25:22, 20:25, 18:25, 25:10, 10:15) Prejšnji teden se je na Goriškem začelo prvenstvo 1. ženske divizije, v katerem letos nastopata dve naši ekipi, Soča in Val, ki sta se med sabo v derbiju pomerili že v prvem krogu. Po izenačeni tekmi so slavile bolj izkušene valovke, So-čanke, ki so v glavnem skoraj vse še mladinke (nastopale pa bodo le v 1. diviziji), pa so vsekakor dobro opravile svojo nalogo, tako da je bila trenerka Lara Vi-zintin z njihovim nastopom zadovoljna. Valovke so začele trenirati tik pred začetkom prvenstva (opravile so samo pet treningov), da bodo letos igrale skupaj pa so se dogovorile poleti, tako da se morajo še uigrati. Val: Caterina Stabile, Elisa Coppola, Giulia Branca, Martina Degano, Gaja Braini, Roberta Marussi, Giulia Ca-mauli, Ksenia Batistuta, Enrica Gabba-na, Mateja Nanut, Tjaša Corva, Nataša Soban. Trener: Sebastjan Valentinčič Soča Pizzeria Frnažar: Monika Brisko, Veronika Pipan, Alessia Peres-sin, Federica Malič, Tamara Lupin, Sara Devetak, Ivana Cotič, Žerina Celi-kovic, Valentina Mermolja, Džanka Čajic Ester Berlot, Rebecca Tonani, Roberta Abrami, Sandra Mozetič, Martina Dellisanti. UNDER16 ŽENSKE Olympia - Zalet Kinemax 3:0 (25:1, 25:5, 25:11) Zalet Kinemax - Oma 0:3 (16:25, 6:25, 14:25) Mlade odbojkarice Zaleta Kinemax so prvenstvo začele z dvema gladkima porazoma. Na prvi tekmi so igrale zelo prestrašeno, tako da se razen v zadnjem setu, ko pa so prav tako s težavo prihajale do točk, domačinkam sploh niso upirale. Precej boljše so igrale proti Omi, ki je fizično in tehnično precej boljša. Konec tedna bodo z nastopi v tem prvenstvu začele tudi ostale tri ekipe, ki so jih slovenska društva sestavila v sklopu projekta Zalet. 14 Torek, 23. oktobra 2012 NOGOMET PRIHODNJE TRI TEKME (V DEVETIH DNEH) MEJNIK ZA KRAS? Kras bo v prihodnjih dveh tednih igral tri tekme, ki bi lahko bile pravi mejnik. V soboto bodo v Repnu ob 15. uri gostili Este, ki se bo letos prav tako boril za obstanek v ligi. »Zmaga postaja že imperativ,« razmišlja športni vodja Krasa Salvatore Bovino, ki dodaja: »Vodstvo ekipe se trudi in si želi, da bi Kras obdržal D-ligo. To bomo skušali storiti z vsemi sredstvi.« V četrtek, 1. novembra (ob 14.30), bodo rdeče-beli v 11. krogu znova v Repnu gostili Sacilese, ki prav tako zaseda mesta v spodnjem delu lestvice. V nedeljo, 4. novembra, pa še gostovanje pri solidni ekipi Delta Porto Tolle. Ta teden bo Kras moral strniti svoje vrste in se dobro pripraviti na tri pomembne tekme. Če ne bo šlo po načrtih in bo prevladal najbolj črn scenarij (novi trije porazi) bodo v Repnu bržkone tudi pomislili na zamenjavo trenerja, o kateri pa (še) nočejo govoriti. Tudi to je del nogometne igre. / VRATAR MLADOSTI PODRL VSE REKORDE Vratar Mladosti Fabio Todon je bržkone podrl vse rekorde. »Skoraj gotovo je najstarejši nogometaš, ki je kdajkoli igral pri ekipah naših društev. Vsekakor bi morali za stoodstotnost podatka še enkrat preveriti,« nam je povedal Bruno Rupel, ki vodi statistike ekip naših nogometnih društev vse od leta 1963. Todon, ki je v nedeljo proti Gaji na Padričah igral že drugo tekmo z ekipo doberdobskega društva, je pri svojih 54 letih (rodil se je leta 1958) prehitel tudi nekdanjega vratarja Mladosti Karla Ger-goleta, ki je v Doberdobu igral še do 50. leta starosti, pa Trebenca Narda Kralja, ki je pri Primorcu še brcal žogo do 52. leta. d-liga - Po četrtem zaporednem porazu Krasa V napadu neučinkoviti Tamai jih je že dohitel, s kratkimi koraki pa se jim približuje tudi Sanvite-se. Položaj repenskega Krasa v D-ligi je postal že zaskrbljujoč. V zadnjih štirih krogih si je prav toliko porazov »privoščil« le še zadnjeuvrščeni Union Quinto, ki je sicer zbral osem zaporednih negativnih izidov. Predzadnjeuvrščeni Sanvitese je v zadnjih krogih dvakrat zapored igral neodločeno. V nedeljo proti prvouvrščenemu Pordenonu. Poraza v Chioggi, ko ne bi bil četrti zaporedni, ne gre jemati tragično, saj je Clodiense (lani tudi v elitni ligi) zelo solidna ekipa, ki zaseda celo drugo mesto na lestvici. Predsednika Gorana Ko-cmana pa je bolj skrbela neučinkovitost Alejnikovih varovancev v napadu. »Dejansko nismo ustvarili nobene resne priložnosti za gol,« je bil razočaran Ko-cman. Podobnega mnenja je bil tudi športni vodja Salvatore Bovino: »V obrambi, predvsem v prvem delu, nismo igrali slabo. Toda v fazi napada sta bila naša napadalca osamljena.« Ze v prvem polčasu se je poškodoval Luca Carli (strgana mišica). Zamenjal ga je novi nakup Barreca. »Tehnično je zelo soliden. Njegovo mesto je sicer v napadu in na v zvezni liniji. Tokrat pa je moral v sili razmer igrati na boku,« je še dodal Bovino. V vratih je igral Giorgiutti namesto poškodovanega Budicina. Kras bo tekmo prihodnjega kroga igral že v soboto v Repnu proti Esteju. Krasov napadalec Davide Pizzini kroma ©Napadalec Pizzini je v slabi formi Krasov lombardski napadalec Davide Pizzini, ki je bil v lanski sezoni v elitni ligi naj -boljši strelec rdeče-belih (19 golov, tri več od Kneževiča), je v uvodnem delu D-lige v zelo slabi formi. Res je, da je dosegel dva gola, toda v napadu je zelo predvidljiv in neučinkovit. Lahek plen nasprotnikovih obramb, čeprav je fizično zelo močan. »Upam, da bo v nadaljevanju igral boljše,« so želje predsednika Kocmana. 2. al »Super« Breg Pri Zarji bodo še ukrepali Brezam so si v Dolini privoščili »goleado«, kar zanje ni novost, saj so že v sezoni 2010/11 z enakim izidom v Dolini premagali Fiumicello (statistični podatki Bruna Rupla). Rekordno zmago pa je Breg, ki za vodilnim Fo-glianom Turriacom zaostaja tri točke, dosegel v sezoni 1982/83 (3. AL), ko je doma z 11:0 premagal Barbarians. V težavah pa je Zarja, ki si je proti San Canzianu zapravila prvo prvenstveno zmago. Bazovska ekipa je že vodila z 2:0. »Lahko bi dosegli še tretji gol in v nadaljevanju smo si zapravili še vsaj tri stoodstotne priložnosti s Colasuon-nom. Nato smo jim dobesedno podarili tri gole. Za zadnjega je bil kriv vratar v zadnji minuti tekme. Bilo je res neverjetno. Psihološka blokada je velika,« je srečanje analiziral športni vodja Robert Kalc, ki ni zanikal, da društvo že išče nove igralce. V prvi vrsti srednje branilce. »Drugače se ne bomo rešili,« je še dodal Kalc. V nedeljo bo na Pro-seku derbi med Primorjem in Zarjo. 1. amaterska liga Zamujena priložnost Primorca Obe ekipi naših društev v 1. amaterski ligi sta nasprotnikoma iztrgali točko. Za moralo je prav gotovo bolj pomembna Primorčeva, čeprav bi si ekipa trebenskega društva tokrat zaslužila celoten izkupiček. V Trebčah so bili boljši od Mariana in ustvarili so več priložnosti za gol. Pred nasprotnikovimi vrati pa so bili nenatančni. Sodeč bo kroniki tekme, je Primorec zamudil edinstveno priložnost za prvo prvenstveno zmago. Varovanci trenerja Corone bodo v nedeljo gostovali v Beljanu. Nato pa jih v četrtek, 1. novembra, čaka četrtfi-nalna tekma deželnega pokala v go-steh s Torreanesejem. V taboru Sovodenj pa so priznali, da je bil neodločen izid proti milj-ski Muglii pravičen. Belo-modri so nastopili brez napadalca Alana Reščiča, ki je zbolel. V napadu se je še kako poznala njegova odsotnost. Prvi so po-vedli Miljčani, ki so začeli na vso paro. Nogometaši Sovodenj so uspeli izenačiti v drugem polčasu s pomočjo enajstmetrovke, ki jo je uspešno izvedel Colella. Pred koncem tekme bi lahko belo-modri še enkrat zatresli milj-sko mrežo, saj so zgrešili še dve stoodstotni priložnosti za gol. Konec tedna čaka Coceanijeve varovance težka naloga. Doma bodo gostili prvouvrščeni San Giovanni. Obeta se torej prava poslastica. ZADNJI KROG V OČEH - ... Bruna Rupla »Pri Zarji nekaj ne gre« Nekdanji predsednik zahod-nokraškega rajonskega sveta tržaške občine Bruno Rupel že skoraj petdeset let (od leta 1963) vodi statistike nogometnih ekip naših društev. Ob ponedeljkih jih lahko preberemo na spletni strani Branka Lakoviča www.slosport.org. Presenečenje in razočaranje zadnjega kroga ... »Že od začetka sezone me stalno preseneča gropajsko-padriška Gaja (3. AL), ki je edina ekipa naših društev še brez poraza. Presenečajo me, ker so v zadnjem trenutku sestavili kot kaže, uspešno ekipo. Razočarala pa me je Zarja, ki je izgubila proti povprečnemu nasprotniku. Pa še zmagovali so z 2:0. Očitno nekaj ne gre.« Kako bi ocenili sobotni derbi med Vesno in Ju-ventino? Zasluženo je zmagala Vesna, ker je uspela konkretizirati ustvarjene priložnosti. Bila je zelo »fer« tekma, čeprav je bila igra moška. Na katero igrišče greste najraje ob nedeljah? Odvisno od pomembnosti tekme. V prihodnjih krogih bo najbolj zanimivo v Repnu, saj vsi pričakujemo reakcijo Krasa. 3. al - Proti Mladosti Gaja ne pozna zastojev Slovenski derbi 3. amaterske lige na Pa-dričah med domačo Gajo in doberdobsko Mladostjo se je končal z zmago rumeno-zelenih, ki ostajajo tako še nepremagani. Moštvi sta se ponovno srečali po skoraj dvajsetih letih. Zadnji medsebojni obračun je namreč bil v sezoni 1992/93 (podatki Bruna Rupla). Takrat, vedno v 3. AL, je Gaja zmagala s 3:2 (strelci: Gombač, Ghiotto, Neppi; D. Argentin in Marušič). Po devetih derbijih vodi Gaja s 3 zmagami, Mladost 2, štirikrat pa sta se moštvi razšli z neodločenim izidom. V nedeljo so vsi štirje goli padli v prvem polčasu. Gostitelji so povedli z lepim golom Mattie Bronzata (na sliki KROMA) v pol-obratu (posnetek s tekme na koprski televizijski oddaji Športel si lahko od danes ogledate na naši spletni strani www.primorski.eu). Mladosti je uspelo izenačiti, toda do odmora so domačini še dvakrat zatresli Todonovo mrežo. Zmaga Gaje je bila povsem zaslužena. 1. amaterska liga Gradese - Azzurra 3:3, Muglia - Sovodnje 1:1, Pieris - Esperia 3:0, Primorec - Mariano 0:0, Pro Gorizia - Domio 1:0, Ronchi - Costalunga 0:0, San Giovanni - Begliano 3:3, Sistiana - Isontina 2:3 San Giovanni 7 4 2 1 17:9 14 Isontina 7 4 2 1 13:6 14 Ronchi 7 3 3 1 9:5 12 Gradese 7 2 5 0 16:13 11 Pieris 7 3 2 2 11:8 11 Begliano 7 2 4 1 11:8 10 Sovodnje 7 2 4 1 8:7 10 Mariano 7 2 3 2 10:9 9 Domio 7 2 3 2 10:9 9 Azzurra 7 2 3 2 11:14 9 Muglia 7 2 3 2 8:12 9 Costalunga 7 2 2 3 5:7 8 Pro Gorizia 7 2 1 4 12:12 7 Esperia 7 1 3 3 8:13 6 Sistiana D. 7 0 3 4 6:13 3 Primorec 7 0 3 4 6:15 3 PRIHODNJI KROG (28.10.) Azzurra - Muglia, Begliano - Primorec, Domio - Gradese, Esperia -Pro Gorizia, Isontina - Pieris, Mariano - Costalunga, Sistiana - Roinchi, Sovodnje - San Giovanni Promocijska liga Buttrio - Muggia 0:1, Ponziana - Caporiacco 0:4, Pro Fagagna - Terzo 0:0, Reanese - Isonzo 0:1, Trieste Calcio - Pro Romans 2:3, Valnatisone - OL3 1:3, Vesna - Juventina 2:1, Zaule Rabuiese - Tricesimo 0:2 Pro Fagagna 7 6 1 0 13:4 19 Muggia 7 6 0 1 20:5 16 Tricesimo 7 5 2 0 13:2 15 OL3 7 5 0 2 18:5 15 Terzo 7 4 3 0 9:1 15 Caporiacco 7 4 1 2 13:8 13 Juventina 7 3 1 3 8:9 10 Vesna 7 3 1 3 5:7 10 Isonzo 7 2 3 2 6:7 9 Valnatisone 7 2 1 4 7:10 7 Trieste Calcio 7 2 1 4 6:15 7 Reanese 7 2 0 5 12:11 6 Zaule Rabuiese 7 1 2 4 6:10 5 Pro Romans 7 1 1 5 5:13 4 Ponziana 7 1 0 6 3:24 3 Buttrio 7 0 1 6 2:15 1 PRIHODNJI KROG (21. 10.) Caporiacco - Buttrio, Isonzo - OL3, Juventina - Pro Fagagan, Muggia Vesna, Pro Romans Medea - Zaule Rabuiese, Terzo - Reanese, Tricesimo - Ponziana, Trieste Calcio -Valnatisone D-liga Real Vicenza - Legnago 1:0, Clodiense - Kras Repen 2:0, Belluno - Trissino 1:0, Cerea - San Polo 2:1, Este - Sacilese 0:2, Giorgione - Tolle 0:1, Sanvitese -Pordenone 1:1, Tamai - Sambonifacese 0:1, Union Quinto - SandonaJesolo 1:3, Virtus Vecomp -Montebelluna 5:1 Virtus Vecomp 9 6 2 1 20:6 20 Pordenone 9 6 2 1 16:8 20 Sambonifacijese 9 1 1 2 18:9 19 Clodiense 9 6 1 2 10:8 19 Real Vicenza 9 5 3 1 18:11 18 Delta Porto Tolle 9 4 3 2 14:8 15 Cerea 9 4 3 2 12:9 15 Legnago 9 4 2 3 18:11 14 San Paolo 9 4 2 3 10:10 14 SanDomaJesolo 9 4 1 4 11:11 13 Belluno 9 4 1 4 9:12 13 Este 9 3 3 3 15:12 12 Trissino Valdagno 9 3 3 3 13:11 12 Sacilese 9 3 3 3 7:6 12 Montebelluna 9 4 0 5 12:16 12 Giorgione 9 3 0 6 8:12 9 Tamai 9 1 3 5 7:12 6 Kras Repen 9 2 0 7 6:18 6 Sanvitese 9 0 2 7 5:19 2 Union Quinto 9 0 1 8 5:22 1 PRIHODNJI KROG (14. 10.) Trissino - Cerea, Tolle - Clodiense, Kras Repen - Este, Legnago -Sanvitese, Montebelluna - Real Vicenza, Pordenone - Belluno, San Paol - Union Quinto, Sacilese - Virtus, Sambonifacese - Giorgione, SanDonaJesolo - Tamai Postave ekip naših društev Clodiense - Kras Repen 2:0 (0:0) Kras: Giorgiutti, Casarsa, Carli (Barreca), Barbetti, Simonin, Visintin, Pastrello, Sain (Favero), Kneževič, A. Alejnikov (La Pasquala), Pizzini. Trener: S. Alejnikov. Primorec - Mariano 0:0 Primorec: Barbato, Cappai, R. Castrillon (F. Laghezza), Debernardi, Di Gregorio, Licciuli, Menichini (Sabadin), G. Laghezza, Kert, Sau, Lanza (M. Castrillon), trener Corona. Muglia - Sovodnje 1:1 (1:0) Strelec: v 60. Colella 11-m Sovodnje: Dim. Devetak, Kogoj, Paravan, Vinzi (Brandolin), Visintin, Galliussi, Vanzo, Seculin (Stergulz), Maurencig, Colella, Trampus, trener Coceani. Breg - Mossa 7:1 (2:0) Strelci: 31. Cigliani, 45. Cigliani; 46. Daris, 60. Daris, 64. Nigris, 75. Brunetti, 80. Brunetti Breg: Giardirri, Zeriali (Belladonna, C. Bertocchi), Degrassi, Labella, Coppola, Marturano, Daris (Lodi), M. Bertocchi, Brunetti, Cigliani, Nigris. Zarja - San Canzian 2:3 (2:2) Strelca: 10. Yatchuominou, 15. Ruggiero Zarja: De Mattia, Sambo, Sincovich, Bernetič (Segulin), Radovini, Yatchuominou, Ruggiero, Ghezzo, Colasuonno, Kočič, Aiello, trener Poccecco. Gaja - Mladost 3:1 (3:1) Strelci: 13. Bronzato, 31. Cecchet, 40. Favento, 45. Perangeli Gaja: Markovič, Franzo, Cerkvenic (Asselti), T. Klun, Potleca, Missi, I. Grgič, Candotti, Bronzato (Mosetti), Perangeli, Favento (Zuccon), trener Di Summa. Mladost: Todon, Zorzin, Peric, Pecorari, De Luisa, Mucchiut (Bagon), Bressan, Bertoli, Cecchet (Pahor), Vizintin (Portelli), Cadez, trener Soranzo. Rdeč karton: 80. Potleca. STRELCI EKIP NAŠIH DRUŠTEV - 8 golov: Cigliani (Breg); 5: Airoldi (Juventina), Brunetti (Breg); 4: Nigris (Breg); 3: Laghezza (Primorec), M. Bertocchi (Breg), Pellaschier (Primorje); 2: Kneževič, Pizzini (Kras), Cano (Vesna), M. Castrillon (Primorec), Trampus, Colella (Sovodnje), Daris (Breg), Kočič, Colasuonno, Ruggiero (Zarja), Bronzato, Perangeli (Gaja), Bertoli, Cecchet (Mladost); 1: Micheli, Sain (Kras), Mercandel, Pipan, Dragosavljevic (Vesna), Secli, Gulič, Stabile (Juventina), Paravan, Vanzo, Visintin (Sovodnje), Kert (Primorec), Aiello, Yatchuominou (Zarja), Zeriali, Belladonna, Zeriali (Breg), C. Paoletti, Pedarra, Steffe, Pauletic, Puzzer (Primorje), Candotti, Favento, Sbrocchi (Gaja). 3. amaterska liga Gaja - Mladost 3:1, CGS - Audax Sanrocchese 0:0, Fiumicello - Campanelle 1:5, Lucinico -Montebello Don Bosco 0:2, Poggio - Chiarbola 1:2, Strassoldo - Sagrado 0:2, Villa - Aurisina 1:3 Sagrado 5 4 0 1 10:2 12 Mont. D. Bosco 5 3 2 0 8:3 11 Gaja 5 3 2 0 7:3 11 Aurisina 5 3 1 1 12:8 10 Audax Sanrocc. 5 2 3 0 4:1 9 Cgs 5 2 2 1 6:6 8 Campanelle 5 2 1 2 11:8 7 Chiarbola 5 2 0 3 6:14 6 Lucinico 5 2 0 3 11:8 6 Strassoldo 5 1 2 2 6:2 5 Mladost 5 0 3 2 4:7 3 Poggio 5 0 3 2 6:8 3 Villa 5 0 2 3 2:6 2 Fiumicello 5 0 1 4 5:15 1 PRIHODNJI KROG (21. 10.) Aursina - Audax Sanrocchese, Campanelle . Strassolod, Chiarbola - Villa, Lucinico - CGS, Mladost -Poggio, Montebello Don Bosco - Fiumicello, Sagrado - Gaja 2. amaterska liga Pro Staranzano - S. Andrea San Vito 0:3, Breg - Mossa 7:1, Turriaco - Romana Monfalcone 1:0, Piedmonte - Opicina 3:0, Roianese - Moraro 1:1, Villesse - Primorje 2:1, Zarja - San Canzian 2:3, Aquileia - Torre 3:0 Fogliano Turriaco 7 7 0 0 18:2 21 Breg 7 6 0 1 24:5 18 S.Andrea S.Vito 7 5 2 0 9:2 17 Aquiliea 7 5 1 1 17:4 16 Piedimonte 7 4 2 1 13:8 14 San Canzian 7 4 0 3 13:12 12 Roianese 7 3 2 2 11:8 11 Torre 7 3 2 2 11:8 11 Primorje 7 2 1 4 9:15 7 Romana 7 2 1 4 5:12 7 Mossa 7 1 3 3 8:14 6 Villesse 7 1 2 4 5:10 5 Moraro 7 0 3 4 4:10 3 Zarja 7 0 3 4 8:15 3 Staranzano 7 1 0 6 4:15 3 Opicina 7 1 0 6 3:17 3 PRIHODNJI KROG (21. 10.) Aquileia - Breg, Moraro - Piedimonte, Opicina - Villesse, Primorje - Zarja, Romana - Roianese, San Canzian - Mossa, S. Andrea S. Vito - Turriaco, Torre - Staranzano / ŠPORT Torek, 23. oktobra 2012 15 Giulia Rauber Ob odbojki tudi rada smuča Giulia Rauber (letnik 1996) obiskuje 3. razred liceja Franceta Prešerna. Izbrala je matematično-fizikalno smer, ker se ji je zdela najbolj primerna zanjo. Predmete ima rada, ko snov razume in je zanimiva. V šolo rada hodi, ker sreča prijatelje in prijateljice, se uči, ker mora in ker ji to nudi zadoščenje. O bodočnosti ni še razmišljala in ne ve, kaj bi rada postala, ko bo odrastla. Izven šolskega urnika dodatno študira angleščino. Dekle iz Nabre-žine se je začela ukvarjati z odbojko, ko je bila stara 9 let, ker ji je bil ta šport všeč. Začela je pri Sokolu, sedaj igra pri združeni ekipi Zalet v prvenstvu under 18 in v 2. diviziji. V ekipah igra v vlogi korektorja ali krila. Pozimi rada smuča, a samo rekreativno s starši, ne tekmuje ali trenira pa v nobenem klubu. Njene športne sanje so se izboljšati in postati dobra odbojkarica. (and) ft. ® £ (P je naš atlet Danilo Žerjal (letnik 1919), ki so mu italijanske fašistične oblasti naprtile priimek Ce-reali, nastopal kar v treh različnih državnih reprezentancah. Najprej z jugoslovansko (leta 1948 je celo nastopil na olimpijskih igrah v Londonu v metu diska), nato z italijansko ter sklenil svojo zelo uspešno in razgibano kariero v dresu venezuelanske izbrane vrste. V Venezueli je bil državni prvak tako v kladivu kot v disku. Še pri 48 letih je bil najboljši v državi v metu kladiva z 49,86 m. Umrl je v Ca-racasu leta 1984, pokopan pa je bil v Dutovljah petnajst let pozneje (1998). namizni tenis - Nabrežinka Lisa Ridolfi po nastopu na EP na Danskem Več kot zadovoljna Nabrežinka Lisa Ridolfi se je svojega drugega nastopa na evropskem članskem namiznoteniškem prvenstvu v Herningu na Danskem veselila precej več kot svojega lan-skema celinskega prvenstva v poljskem Gdansku. Le malo je manjkalo, da bi se v igri dvojic skupaj z Nikoleto Štefanovo uvrstila med prvih osem v Evropi. Pot do velikega uspeha je «azzurroma« odprla nepričakovana zmaga proti 4. nosilkama, Belorusi-njama Dubkovi in Pavlovičevi. Izjemno dramatičen dvoboj je trajal štiri sete, vsi so se končali z izidom 11:9. »Res nisva pričakovali, da ju bova premagali. Vedeti je treba, da je Pavlovičeva med posameznicami osvojila v nadaljevanju prvenstva naslov prvakinje,« je povedala Lisa. V osmini finala sta se italijanski reprezentantki pomerili z mladima Madžarko Madarasz on Nizozemko Eerland, prav tako pa izgubili po štirih se-tih. »Škoda, sicer so one nato napredovale vse do polfinala,« je dodala Lisa in zadovoljstvo takole utemeljila. »Z Nikoleto sva prvič igrali skupaj, poleg tega je ona levi-čarka, tako da se nama je bilo še težje usklajevati, pa sva se vendarle ujeli.« V igri posameznic se je Ridolfijeva, kot smo že poročali, prebila iz svoje kvalifikacijske skupine, pot do glavnega turnirja pa ji je preprečila Belorusinja Alina Arlovska-ja, ki je na mednarodni lestvici kakih 50 mest pred Liso (Lisa je okrog 300. mesta). »Malo mi je žal za poraz, saj sem vodila z 2:1 in v petem setu izgubila z 11:7,« je povedala Lisa, ki jo je za nastop na EP pohvalila tudi trenerka »azzurr«, Slovenka Andreja Ojsteršek. Nastop na EP je prav gotovo učvrstil položaj Ridolfijeve v reprezentanci. »Zdaj sem št. 2 za Nikoleto,« je ponosno povedala. Naslednji cilji Nabrežinke so seveda osvojitev naslova državnega prvaka s svojim milanskim Sandonatesejem (»že 9. novembra nas čaka dvoboj s Castelserugom, našim glavnim tekmecem«) ter nastop maja na SP v Parizu. »Do naslednjega evropskega prvenstva pa se želim na mednarodni jakostni lestvici povzpeti najmanj do 200. mesta,« je povedala. (ak) Lisa Ridolfi in (skrajno desno) Viktorija Pavlovič, evropska prvakinja med posameznicami, katero je Nabrežinka premagala v šestnajstini finala igre dvojic EP na Danskem ansa atletika - Naš atletski klub se je tudi uradno vrnil na stezo Bor, dobrodošel Na zaključnem pokrajinskem tekmovanju nastopilo kar 32 mladih borovcev - Čestitke organizatorja alpsko smučanje »Zamejsko« letos najbrž 17. februarja Letošnje zamejsko prvenstvo naj bi organizirali v nedeljo, 17. februarja 2013. Organizator bo SK Brdina, ki je moral lani zaradi pomanjkanja snega odpovedati prvenstvo. Po odpovedi so sicer razmišljali, da bi zamejsko prvenstvo nadoknadili letos v začetku sezone, vendar so se naposled odločili, da bo steklo kot običajno med sezono. Termin bo openski smučarski klub potrdil potem, ko bodo preverili še koledar uradnih smučarskih tekem, ki bo znan v kratkem. Kdaj bodo na sporedu tekme Primorskega smučarskega, pa še ni znano. Modre barve so preplavile atletski stadion na Kolonji. Več kot trideset atletov Bora se je namreč v soboto udeležilo zaključnega atletskega tekmovanja za mladinske kategorije. 17 deklet in 15 dečkov je nastopilo v šestih različnih atletskih panogah, od šprintov, tekov na dolge proge, tekov čez ovire, do skoka v daljino, suvanja krogle in meta kopja. Ponovna ustanovitev atletske sekcije pri slovenskem društvu je požela zelo pozitivne odzive iz vseh strani. Napovedovalec in tudi podpredsednik deželne atletske zveze Stefano Lubiana je na tekmi javno čestital Boru za ponovno vključitev v italijansko atletsko zvezo Fidal in društvu zaželel čim več uspehov in zadoščenj. Trenerje in vodstvo atletske sekcije pa je predvsem opogumila in prijetno presenetila prostovoljna akcija nekaterih bivših borovih atletov, ki so nabrali zajetno vsoto denarja, namenjenega nakupu atletskih pripomočkov (štartnih blokov, štafetnih palic, krogel, diskov, kopij, kladiv, ... ), kar bo nedvomno olajšalo in izboljšalo kvaliteto treningov! V soboto pa so bili zadovoljni tudi z dosežki. Več se jih je uvrstilo med prvi deset, kar je bilo dovolj za nagrajevanje. Izidi: Cicibani: 300 m: 3. Filip Panjek 56.67; 8. Alex Ostolidi 59.66. Cici- banke, 300 m: 7. Sofia Bellinello 1:00.47; 12. Caterina Sedmak 1:02. Začetnice, 300 m: 7. Sophie Aniaku 53.77: 8. Mateja Tavčar 55.33; 9. Gior-gia Sinnigoi 56.37. Kadeti, 300 m: 3. Matej Sancin 42.41. 600 m: 8. Jernej Vidali 2:03,77; daljina: 5. Matej Sancin 4.96 m; 15. Jernej Vidali 3,17 m; kopje: 7. Kilian Babuder 28,76; 8. Ivan Kaurin 25.31. Deklice, 600 m: 6. Lara Betocchi 1:58.37; krogla: 8. Lara Be-tocchi 7.86; 600 m: 16. Tina Busan 2:13,92. Dečki, krogla: 10. Jakob San-cin 8.37; 60 m: 8. Jakob Sancin 9,31; 60 m z ovirami: 11. Gregor Tavčar 13,30. Deklice, 60 m z ovirami: 7. Meta Ster-ni 10.92. Nastopili so še, dečki 300m: 17. Nikola Kerpan, 18. Marco Bonivento; 26. Francesco Petaccia, 30. Matej Sto-par, 36. Iskander Rudella, 38. Luka Žetko; deklice, 300m: 15. Tea Civar-di, 19. Bianca Martone, 26. Sophia Bark, 27. Anna Lapel, 28. Michela Sossi, 33. Nina Imperia, 34. Noemi Fontana. Začetniki-dečki, 300m: 24. Jakob Kralj; Začetnice-deklice, 300m: 32. Beatriz Kafol, 34. Irene Lopreiato Irene. prej do novice mladinski nogomet Derbi Juventini Visok poraz združene ekipe najmlajših V mladinskih pokrajinskih nogometnih prvenstvih je bil v nedeljo v ospredju slovenski goriški derbi v kategoriji naraščajnikov med ekipama Juven-tine in Sovodenj. V Štandrežu so zasluženo visoko slavili zmago gostitelji, ki so že po 25 minutah vodili s 4:0. Povrh tega se je za nameček poškodoval kapetan Sovodenj Peršolja, ki je moral zapustiti igrišče. »Domačini so v drugem polčasu na precej lahek način z dvojnimi podajami prihajali v naš kazenski prostor ter dosegli visoko in zasluženo zmago,« je priznal koordinator sovodenjskih mladinskih ekip Luka Cijan. Na nasprotni strani se visoke zmage upravičeno ni pretirano veselil trener Juventine Gianfranco Ledri: »Raje bi videl, da bi bila razlika na igrišču manjša in da bi bila tekma bolj izenačena.« Pri Juventini je največ golov dosegel De Santis (3). Po dvakrat so zadeli še Forchiassin, Clancis (obakrat iz enajstih metrov) in Antonini. Med tednom so Ferijevi varovanci igrali tudi zaostalo tekmo proti Villi in na domačem igrišču izgubili z 2:0. Sovodenjsko-štandreški obračun v kategoriji najmlajših bodo igrali v četrtek ob 17.30 v Sovodnjah. Na Tržaškem so naraščajniki združene ekipe Krasa premagali moštvo iz Ža-velj, čeprav niso igrali najboljše. Končni izid je bil 3:1. Kot zanimivost naj dodamo še, da je pri Sistiani slovenski nogometaš Colja proti Montebellu Don Bos-cu dosegel štiri gole. Ekipa iz Vižovelj je zmagala s 14:1. Za pravo razočaranje pa so poskrbeli nogometaši združene ekipe najmlajših, ki so na domači Rouni proti ekipi SantAndrea San Vito izgubili kar z 8:0. Pahorjevi varovanci so popustili na celotni črti. Že dolgo časa niso združene ekipe naših društev zapustile igrišče s tolikimi goli v svoji mreži. Novo sezono sta v prvenstvu začetnikov začeli združeni A in B ekipi Krasa. Nogometna zveza v teh starostnih kategorijah (pa tudi pri cicibanih in mlajših) ne upošteva končni izidov in lestvic. www.primorski.eu * NARAŠČAJNIKI Na Goriškem Juventina - Sovodnje 9:0 (4:0) Strelci: De Santis 3, Forchiassin 2, Clancis 2, Antonini 2. Juventina: Ferro (Barone), Pljic, De Fornasari (Falanga), Barbiero, Clancis, Beltramini (Cadeddu), Cosani (Tomadin), Antonini, Visintin, De Santis, Forchiassin. Trener: Gianfranco Ledri. Sovodnje: Medeot, Terpin, Persolja (La Pirra), Pavletič, Lazareski, Bruzzecchese, Lo Piano, Leban, Peric, Kosič. Trener: Feri Simon. Na Tržaškem Zaule - Kras Repen 1:3 Strelca za Kras: Marocco 2 in Caselli. Kras: Gregori, Krizman, Miniussi, Žerjal, Racman, Marocco, Bovino, Renar, Selakovic, Caselli, Stefanovic, Santin, Košuta, Kovacic. Trener: Makivič. Ostali izidi: Domio - Cgs 0:2, Montebello Don Bosco - Sistiana 1:14, Opicina - Roianese 3:1, S. Andrea - Esperia 9:0.Vrstni red: S. Andrea, Kras, Cgs 6, Sistiana, Roianese, Opicina, Esperia 3, Zaule, Domio, Montebello 0. Prihodnji krog: Kras - Domio. NAJMLAJŠI Na Tržaškem Kras Repen - Sant'Andrea San Vito 0:8 Kras: Paoli, Gregori, Nabergoj, Ghersinich, Suppani, Caldarola, Segulin, Procacci, Niro, Feritoia, Kocman; Smotlak, Pisani, Štefančič, Carlassara. Trener: Pahor. Ostali izidi: Cgs - Trieste Calcio 1:1, Fani A -Muggia 4:1, Fani B - Zaule 1:7, Opicina -Montebello 9:1, Ponziana - Esperia 8:0, Roianese je bil prost. Vrstni red: Ponziana, S. Andrea 12, Cgs, TS Calcio 10, Muggia 9, Opicina, Kras, Zaule 6, Roianese 3, Esperia 2, Fani A 1, Fani B, Montebello 0. 16 Torek, 23. oktobra 2012 VREME, ZANIMIVOSTI veliki 360 stopinj - Martina Milič Z umetniško žilico Ime in priimek: Martina Milič Kraj in datum rojstva: Trst, 28. februar 1984 Kraj bivanja: trenutno v Saležu Študij, služba: diplomirala na Fakulteti za šport, profesorica telesne vzgoje Stan: kmalu poročena, mama enega otroka KDO SE/H Ko ^ o i S c © > m ^ S 'S •£ s? sí ö ne bi bila športnica, bi se bila prav rada usmerila v umetnost. Tako nam je zaupala Mar tina Milič, mamica, ki se je po nosečnosti prav kmalu vrnila na športna prizorišča. Predvsem v študijskih letih je rada izdelovala ročna de la ali pa risala, razmišljala je tudi o izobraževanju na tem področju, vendar zaradi pomanjkanja časa se za to ni nikoli odločila. Ob igranju namiznega tenisa in družinskih obveznostih vodi pri matičnem društvu še rekreacijo in otroško telovadbo, vodila pa bo tudi projekte v šolah na področju telesne vzgoje. • Impulzivna ali preudarna? Preudarna. • Stroga ali popustljiva? Na zlati sredini. • Družabna ali sramežljiva? Družab na. • Sanjačica ali konkretna? Sanjačica. • Delavna ali lena? Delavna ' lena. • Altruist ali egoist? Altruistka. • Osvajaš ali se pustiš osvajat? Osvajam. A r >j Športna panoga: namizni tenis Vloga: igralka Matično društvo: ŠK Kras Sedanje društvo: ŠK Kras Na igrišču/telovadnici sem ... odkar sem mamica, trikrat tedensko po dve uri. a n na vb ilk o N o tt> kt 3 iS _o .s -div aor m aa e tt> _ v p T! 1-! O _ -- r o r v v. n i li eg • ar taI bi ,a O d 5" i se t S "rt - vbr teg pt r .s ržed bß 3 M Ji ■ uv a i a ga iv di r aIt mm žu 2>N "5b Cp 3 * « l eav « "2 J2 'S 3 Gledališče ali kino? Kino. Dnevniki, revije, TV-dnevnik, TV-od-daja: Primorski dnevnik, pri starših Unita; revij ne kupujem, berem pa jih največkrat v čakalnici pri aSrr e r č eo gdv uz ki nb w < p o ie s 3 v N ske m V ov ve ' "ö "S vv iS,^ S « I I p E a -2 zdravniku. Zdaj me zanimajo revije o pohištvu, sicer pa je odvisno od trenutnih interesov; TG3/ Che tempo che fa, Clio macke up. Spletna stran: facebook, hotmail in fitet.org. Najljubša knjiga, pesem, film, predstava: Orianna Fallaci Lettera a un bambino mai nato/ Bon Jovi - I'll be there for you in Bruce Springsten, I'm Going Down/ Braveheart, ko sem potrta, ali Notting Hill, ko sem romantično razpoložena. Dnevne informacije črpam od Primorskega dnevnika ali po pogovoru z očetom. Kaj poslušaš v avtu, ko se pelješ v službo ali na trening? Glasbo na CD-jih ali ključku, radia ne. •TlUipBJlU z opp a 39a uto oítzoja bp '9qnp[ pijtstjd tjbjoiu tq ouinu :iQSSZ BZ Sojpajj 9 ¿OAjsnip oudrqs ous TjTpsiBu iq o>[ fe>i 'aso -jbjst iip[sub(t|B}t buosa bist Bd qua^ a 'Aoqnp[ ijTujsmoSou }S9S 9Í soTAOZBg op bbztj>! po :pTznipz tjbjoiu ss iq ipfooipod ijijsjb^su bjnj; •TusíjqoipzBi 39A9jd orns ••• up 'mijsira mjods raa>jsíaraBz o • "qbjsi iippítdiutjo bu 9iu>p} a>[s}9pb oíbjbjo jpjbsa 9UJ Bd TÍTZTA9J9} od 'T3B|Bd TU}Jods Ç[SBZI} A T>[ÍOqpO A JS BU BIU>[9} OATZ A BJIStipABU íjOq.feu 3Í 31H OAIZ A IJB AX 0¿ % 'U9JBA9U OU}HUS ipil} UT ABpZ9U 9Í 'Suidop Bd UT 'B}JOds U9UJod TABjd TqnSzT as Bp o>[B} 'BÍJBusp 9}osa sufeq S9J Ti9}B>pu oftqop fes 'jBusp :B}jods uuj^s Buraax 0 A 9So|S 9ÍJB>[ÍOqpO BZ UT OAJSHjp 9ÍOAS BZ lUBÍlABfJ % 'BOTIB^ioqpO T|B BOTIB^JBSO^ 'B^JBJ ruus 'boobstus} ••• Bjiq puj iq 'njjods «SaíoAS BjBjqzi iq au a^ 9 níu9Í|Aiz rnsíu «p^BSA A iprn ABjd spijd 0>p^B| JB>[ '9ABZ9;( flBJSOmSjd p bsbujoj 'O] -TU|odop OUZBA opz 9j 'BiTOBZ^BTOOS UT BÍTOB>[TUnmO>I '9ÍA ^Bjpz 'ojijp9AZB^[ ¿jjods niarnod ira fe>j C o l a: bj a l 5 h ^Ods Najljubša jed: tripe in ajdova polenta Najljubša pijača: radenska Druga država, v kateri bi rada živela: je ni; če bi jo morala izbrati, pa so to severne države Evrope Priljubljeni kraj/ izlet: Kuba Triglav? Že dvakrat, morda bom še tretjič. TRENERJEVIH 11 Po naročilu Matije Jogana smo enajst vprašanj postavili Borovi otroški vzgojiteljici in atletski trenerki Biserki Cesar, ki jo med drugim odlikuje tudi občasno prostovoljno delo v Afriki. S kom ste preživeli največ let v šolskih klopeh? Na osnovni šoli sva bile z Martino Coretti same v razredu. Sošolki sva bili tudi na srednji, zato sem z njo preživela največ šolskih let. Pri katerem profesorju ni bilo nikoli dolgčas? Pri Majdi Mašera. Kdo je kriv, da ste vzljubili šport? Moji starši. Za koga ste najbolj noro navijali? Recimo za šprinterja Mauri-cea Greena. Videla sem ga v Atenah, ko sem šla gledat olimpijske igre. Čigave pesmi najraje pojete? Ne pojem veliko, in če pojem, so to v glavnem otroške pesmi. Koga najraje berete? Zadnje čase najraje berem angleške knjige o Afriki, recimo potopise. Kdo je kriv, da ste vzljubili Afriko? Moja nona Roža Lah. Koga bi vzeli s seboj na naslednje potovanje v Afriko? Mojo sestro. Bi bil že čas, da pride z mano, ker to že dolgo načrtujeva. Katero osebnost iz preteklosti bi potreboval današnji svet? Mario Montessori, ker je ogromno prispevala na vzgojnem področju in se je zavzemala, da je bilo vse po meri otroka. Čigave prošnje za prijateljstvo na facebooku ne bi nikoli sprejeli? Ponavadi ne sprejemam prošenj ljudi, ki jih ne poznam. Na fa-cebooku sem v stiku samo s prijatelji iz ožjega kroga. Katerega trenerja naj pokličemo naslednjič? Plavalnega trenerja Martina Lissiacha. (p. v.) ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV sestavil lako strog, trdo vzgojen Človek k skupina ljudi z enako dejavnostjo ~5ït~ umetnik i sloga od 12. do 14. stol. nekd. odličen nogom. milana (pierino) poitalijan-čen priimek švab brezdelje, brezposelnost razjeda na koži ali sluznici ugankar nemški filozof (immanuel) mala, Človeku zvesta 2ival zgodn. vino lado leskovar georg trakl italijanski politik in tv kritik (vittorio) naslov katoliških duhovnikov srečko kosovel mesto v nemčiji žlahtna kapljica italijanska nikalnica abortus prebivalka Španske pokrajine kmet s plugom kem. znak za titan ramon novarro am. igralec (alan) slov. pevec pestner am. igralka (vera) mesto v španiji tridelna krona rimskih papežev nekd. ind. plemena špacapan mesto pri teramu kemijski znak za natrij trdonebnik gostija naša športna delavka česčut češka pri-trdilnica loščilo, ličilo slovenska osrednja knjižnica grške boginje maščevanja naša pingponga-šica bržan nemški admiral (wilhelm) nekdanji slovenski smučar petrovič SLOVARČEK - ATRI = mesto pri Teramu • CANARIS = nemški admiral, zarotnik proti Hitlerju • COIN = šp. mesto • ULM = nemško mesto Mnogo jim dolgujem(o)... Giorgio Ulian 15. septembra 1978, Doberdob, občni zbor ŠZ Mladost; od leve: Joško Jarc, Giorgio Ulian, Nordio Gergolet, Julko Lakovič, Aldo Ferletič Ni Doberdobca srednje in starejše generacije, ki bi se hvaležno ne spomnil Gior-gia Uliana, od leta 1974 do 1982 predsednika Mladosti, velikega nogometnega zanesenjaka in vaškega delavca na športnem (predvsem) in tudi kulturnem področju. Štejem si v veliko čast, da sem bil v otroških letih eden izmed njegovih navječjih prijateljev. Ure in ure sva prebila na njegovem dvorišču in strastno listala športni dnevnik La Gazzetta dello Sport in revijo Sport Illustrato, tako da sva skoraj na pamet v trenutku zdrdrala vse postave A lige... Njegov oče Bepi je bil brivec in je oba časopisa imel v čakalnici. Naj dodam, da je kot prvi postavil dvoježično tablo nad brivskim salonom. Čeprav je Giorgio obiskoval italijansko šolo, se je hitro vključil v vaško stvarnost. Kot strasten ljubitelj nogometa je seveda najprej prestopil k društvu Mladost. Ko sva skupaj igrala z naraščajniško ekipo iz Doberdoba, sva svoj krstni nastop «proslavila» z visokim porazom (0:6). Trener naju je postavil na sredino igrišča in že pri tistih letih je Giorgio uvidel, da je vezna linija najpomembnejši del ekipe. Oba sva bila zelo potrta, Giorgio pa je zaprosil trenerja, naj naju postavi na mesto, kjer bova storila najmanj škode... Umirjenost, treznost in velika požrtvovalnost so bile njegove odlike. Zato je bil tudi zelo priljubljen v vasi. V društvu je med predsedovanjem opravljal vsemogoča dela: skrbel za člansko ekipo in za registracijo igralcev, vozil otroke na tekme, kuhal čaj za med tekmo in po treningih, da ne štejemo ur, ki jih je žrtvoval za urejanje nogometnega igrišča. Med njegovim presedovanjem si je tudi močno prizadeval, da bi v Doberdob privabil domače nogometaše, ki so igrali pri drugih furlanskih društvih. Vse to je opravljal z veliko požrtovalnostjo in skromnostjo, skoraj neopazno. Zapustil nas je maja 1990, star komaj 43 let. Branko Lakovič / ITALIJA, SVET Četrtek, 25. oktobra 2012 1 1 O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.eu gorica - Visoka šola CIELS odložila odprtje goriškega sedeža S prihodnjim letom študentje v Vili Ritter Od janurja seminarji in dnevi odprtih vrat, jeseni začetek predavanj - Odprli bodo smer za orientalske jezike Sedež so si že uredili, dejavnosti pa bodo stekle šele v prihodnjem letu. Tako pravi Simone Borile, direktor visoke šole za jezikovne posrednike CIELS iz Padove, ki je spomladi skupaj z goriško občinsko upravo in zavodom Isig napovedala odprtje podružnice v Gorici. Sprva je vodstvo zasebne univerze nameravalo začeti izvajati svoj triletni program v Gorici že letos, iz organizacijskih in tehničnih razlogov pa so sklenili, da bodo predavanja stekla šele jeseni prihodnjega leta. »Prejšnji teden smo dokončno opremili prostore, ki nam jih je občina namenila v vili Ritter, predavanja pa se še ne bodo začela. Odločili smo se, da se bomo v tem študijskem letu posvetili univerzitetnemu usmerjanju in organizaciji kulturnih dogodkov - simpozije, tečaje in dneve odprtih vrat bomo začeli prirejati januarja ali februarja -, medtem ko bo akademska dejavnost stopila v živo prihodnjo jesen,« pojasnjuje Borile in dodaja, da so se za odložitev odprtja goriškega sedeža odločili predvsem zaradi pomanjkanja časa, saj jim v poletnih mesecih ni uspelo urediti predavalnic in laboratorijev. Visoki šoli za jezikovne posrednike je dovoljenje za odprtje sedeža v Gorici dalo ministrstvo za izobraževanje, univerzo in raziskovanje, ki je 19. maja izdalo odlok, v katerem piše, da so diplome triletnega študija na šoli CIELS enakopravne diplomam, ki jih izdajajo javne univerze po zaključenem študiju za jezikovno posredovanje. V Gorici bo CIELS ponujal triletni študij: za vsak letnik bodo lahko sprejeli največ 150 vpisov, kar pomeni, da bo šola skupno štela največ 450 študentov, ki se bodo pridružili vrstnikom Tržaške, Videmske in Novogoriške univerze. predavanja bodo potekala v vili Ritter v Stražcah, za katero bo šola plačevala najemnino občini (v prvem letu 33.000 evrov, v drugem 66.000, od tretjega leta dalje pa 120.000 evrov letno). Zunanjščina Vile Ritter (zgoraj) in notranji prostori (spodaj) bumbaca Borile poudarja, da ustanova CIELS noče biti neposredna konkurenca ostalim univerzam, ki delujejo v mestu, pač pa prihaja v Gorico s ciljem, da bi tukajšnjo univerzitetno ponudbo obogatila. »V Gorici bomo zaradi tega aktivirali nove študijske smeri,« pravi Borile in napoveduje, da bodo v Gorici bodoči jezikovni posredniki lahko izbi- rali med štirimi različnimi specializacijami. »Prva bo smer za orientalske jezike, ostale pa so medkulturna-etnopedagoška smer, kriminologija in smer za diplomatske vede. Slednja je edina, ki se nekoliko približuje ponudbi Tržaške univerze v Gorici,« pojasnjuje Borile in pristavlja, da daje šola CIELS velik poudarek učenju tujih jezikov. (Ale) sovodnje Komisija za urbanizem kmalu na delu Novembra bo stopilo v živo delovanje sovodenjske svetniške komisije za urbanizem, ki bo skupaj z uradi, načrtovalci in upravo sodelovala pri pripravi novega občinskega regulacijskega načrta. »Preden se konkretno lotimo naše naloge, mora občinski svet še potrditi člana, ki sta ju imenovala Slovenska kulturno gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij. Seja bo 5. novembra, nato pa bomo sklicali prvi uradni sestanek,« je povedal sovo-denjski podžupan Slavko Tomsič, vodja komisije, ki jo bodo sestavljali še svetnika Luca Pisk in Katerina Citter (za večino), svetnika opozicije Vlado Klemše in Kristian Tom-masi ter Jože Cej (SKGZ) in Aleš Princic (SSO). »Potreba po novem regulacijskem načrtu se postavlja predvsem zaradi povpraševanja po novih zazidljivih površinah. V upoštevanju parametrov o razmerju med številom prebivalcev in stanovanji bomo preučili, katerim zemljiščem bi bilo najbolj primerno spremeniti namembnost, naš neobvezujoč predlog pa bomo nato posredovali občinskemu svetu,« je povedal Tomsič in nadaljeval: »Komisija se bo najprej srečala z načrtovalcem, ki ga je izbrala občina, arhitektom Federi-com Graziatijem, nato pa bomo preučili razvojne perspektive raznih predelov sovodenjske občine, problematike, ipd. Ocenili bomo, kje bi bilo najbolj primerno dovoliti gradnjo novih objektov, pri tem pa bomo seveda pozorni do potrebe po ohranjanju kmetijskih in zelenih površin.« Tomsič meni, da bi se delo komisije lahko zaključilo v nekaj mesecih, postopek, ki bo pripeljal do odobritve novega prostorskega načrta, pa bo verjetno trajal približno dve leti. »Ko bo načrt pripravljen, ga bo moral odobriti občinski svet, nakar bodo na vrsti razgrnitev, preverjanje in morebitno vključevanje pripomb, odobritev s strani pristojnih deželnih uradov in objava v uradnem listu,« je pojasnil Tomsič. (Ale) APrimorski ~ dnevnik gorica - Zdravstvo Mamice nasprotujejo zaprtju porodnišnice Čeprav zgleda, da je porodniški oddelek že odpisan, ne nameravajo vreči puške v koruzo. Mamice združenja »Voglio nascere a Gorizia« bodo v nedeljo, 28. oktobra, ponovno priredile protestno manifestacijo pred goriško bolnišnico, s katero bodo izrazile svoje nasprotovanje zaprtju porodniškega oddelka v Gorici. Prejšnji teden so v bližini bolnišnice v Ulici Fatebenefratelli že razobesile dva protestna transparenta, zdaj pa vabijo občane in upravitelje vseh strank, da se jim v čim večjem številu pridružijo na nedeljskem shodu, ki se bo začel ob 10.30. Ob mamicah, ki menijo, da goriška porodnišnica dobro deluje in da bi bila njena ukinitev krivična, so zaradi odločitev dežele Furlanije-Julijske krajine vznemirjeni tudi na goriški občini. Pred nekaj tedni je namreč kazalo, da je Gorica ponovno v igri in da bo krajši konec potegnila tržiška bolnišnica, nakar Protest mamic pred bolnišnico je deželni odbor odobril smernice, na podlagi katerih naj bi delovanje goriške porodnišnice prekinili že novembra. Kljub temu, da sprejeti dokument ne predvideva dokončnega zaprtja oddelka, pač pa le zamrznitev dejavnosti in preučitev možnosti za prilagoditev varnostnim normam, so mnogi prepričani, da bo ta korak nagrobni kamen za goriško porodnišnico. Glede ukinitve goriškega oddelka obstajajo različni pogledi tudi znotraj samega deželnega odbora. Podpredsednik dežele Luca Ciriani je namreč na strani goriških mamic, saj se je celo vključil v skupino »Voglio nascere a Gorizia«, ki jo je združenje ustvarilo na spletni strani Facebook. Zato je deželni svetnik Demokratske stranke Franco Brussa na predsednika dežele Renza Tonda naslovil svetniško vprašanje, v katerem ga sprašuje, ali se mu zdi obnašanje svojega podpredsednika sprejemljivo, ob tem pa tudi kritično ocenjuje dejstvo, da je deželna vlada toliko časa odlašala z zaprtjem porodnišnice, ki ne odgovarja kriterijem in varnostnim standardom, ki jih predvideva dogovor med državo in deželami. (Ale) gorica-nova gorica - Javna srečanja Foruma Po šolski problematiki na vrsti urbanizem Forum za Gorico nadaljuje s ciklom srečanj, s katerimi želi občane spodbuditi, da se aktivno vključijo v razpravo o razvoju Gorice in Nove Gorice. Prvi dogodek, ki je potekal septembra, so posvetili šolstvu, naslednja tri srečanja pa bodo priložnost za pogovor o urbanističnih vprašanjih. »Izvedenci iz Gorice in Nove Gorice se bodo srečali z občani, ki bodo tako imeli možnost, da bolje spoznajo nekatere ključne problematike. Želimo si, da bi se vsi čutili del mestnega življenja in da bi sodelovali v razpravi o razvoju Goric,« je v imenu Foruma povedal Andrea Bellavite, arhitekt Paolo Sergas pa je spregovoril o posameznih srečanjih. Prvo bo potekalo že v četrtek, 25. oktobra: goriški predsednik zveze Legambiente Luca Cadez, predsednica Društva primorskih arhitektov Aleksandra Torbica in arhitekt Ramon Pascolat iz studia mod.Land se bodo pogovarjali o Gorici kot propadajočem mestu, v katerem se število prebivalcev niža, zgodovinsko mestno središče prazni, predmestje pa širi. Drugo srečanje bo 15. novembra. Govor bo o zgodovini prostorskih načrtov Gorice in Nove Gorice ter o tem, kako so jih uprave v času uresničevale. Sodelovali bodo Niko Jurca, načelnik novogoriškega občinskega oddelka za okolje, prostor in infrastrukturo, ter arhitektki Luisa Codellia in Barbara Delpin. Zadnje srečanje bo 28. novembra, ko bodo univerzitetna docetka Alessandra Marin, predstavnik Društva primorskih arhitektov Nejc Koradin in arhitekt Lui-gi Di Dato razmišljali o urbanističnem razvoju Gorice in Nove Gorice v prihodnosti. Srečanja bodo ob 17.30 na sedežu Fundacije Goriške hranilnice. (Ale) šempeter - Alea Iacta brez koncesije Prah se ni polegel Župan: »Ogrožen je projekt, od katerega si občina obeta gospodarski in turistični razvoj« S sklepom občinskega sveta v Šempetru so spremenili tisti člen občinskega poslovnika, ki ni bil v skladu z zakonom o lokalni samoupravi. Zaradi tega neskladja z zakonom namreč ni bilo podeljeno soglasje h koncesiji za odprtje igralnega salona v Vrtojbi. Če bi bil občinski poslovnik napisan v skladu z zakonom, bi bila interpretacija glasovanja drugačna: ljubljanska družba Alea Iacta bi od občine soglasje dobila. »Sprejeti poslovniški sklep pomeni, da bodo sedaj vsa glasovanja potekala v skladu z zakonom, za nazaj pa se ne spreminja nič,« je po četrtkovi seji občinskega sveta pojasnil župan Milan Turk. Prah okoli glasovanja o koncesiji pa se še ni polegel. Nekaj dni pred zadnjo sejo je pet svetnikov na javnost naslovilo dopis, v katerem označujejo izjave župana Turka okrog možnosti in pravice svetnikov glede ponovnega glasovanja o podelitvi soglasja družbi Alea Iac- ta za neresne. Menijo tudi, da bo moral »za zagotavljanje uspešnih morebitnih pravnih postopkov, ki bi jih lahko uveljavljala družba Alea Iacta zoper občino, ker občinskemu svetu ni bilo omogočeno, da izvede glasovanje tako kot zakon predvideva, prevzeti odgovornost tisti, ki občinskemu svetu zagotavlja skladnost z zakonom«. Župan Turk zavrača vse očitke in vrača žogico svetnikom: »Občinski svet lahko ponovno odloči o isti stvari. Vse dokler ni izdana odločba vlade, bi lahko občinski svet izglasoval drugačen sklep in vlada bi ga morala upoštevati. Člani občinskega sveta imajo pravico predlagati sklic seje in uvrstitev točke z glasovanjem na dnevni red, vendar tega niso storili.« Župan dodaja še, da je jasno izražena volja članov občinskega sveta, da soglasja Alei Iacti ne podelijo, »žalostno dejstvo, saj je s tem ogrožen projekt, od katerega si občina obeta gospodarski in turistični razvoj ter nova delovna mesta«. (km) 18 Torek, 23. oktobra 2012 VREME, ZANIMIVOSTI goriška - Mednarodna ekipa snema celovečerni film Mattea Oleotta Po značaju goriški, po duhu evropski, prejel je podporo sklada Sveta Evrope Za slovensko-italijansko koprodukcijo stojita Transmedia in Staragara - Ob Battistonu in Celiu med igralci tudi Cvitkovič in Mar juta Slamič V Gorici snemajo celovečerni igrani film. Po značaju in videzu bo povsem goriški, po duhu pa izrazito evropski, to pa ne samo zato, ker ga uresničuje mednarodna ekipa ljudi, ampak ker gre za slo-vensko-italijansko koprodukcijo, ki je prejela podporo evropskega filmskega sklada Eurimages. Vest o podpori je pricurljala včeraj dopoldne in osrečila filmske delavce, še najbolj pa produkcijski hiši Transmedia iz Gorice in Staragara iz Slovenije. Sklad s sedežem v Strasbourgu je operativna roka Sveta Evrope za širjenje evropskega filma, med koprodukcijami, ki jih je doslej podprl, pa se bolj redko pojavljata v nosilnih vlogah - avtorskih, produkcijskih ali distributerskih - tako Italija kot Slovenija. »Iz italijanske ali slovenske perspektive je Goriška rob, iz evropske pa središče, zato se takšen film lahko rodi samo tu,« smo slišali včeraj na goriškem županstvu, kjer je potekala predstavitev filma. Gostitelj je bil župan Ettore Romoli, ki je uvodoma poudaril, da bo to predvsem film o Goriški, filmarjem je zato zaželel uspeh. Film z naslovom »Zoran, moj nečak idiot« po svoji zamisli in scenariju snema Goričan Matteo Oleotto, ki je filmsko režijo doštudiral v Rimu. Uresničil je že več krajših filmov, to pa bo zanj celovečerni prvenec, o katerem pravi: »Film bo ljudska komedija s sivim nebom, kar bo novost za italijansko kinematografijo. Posebno rad imam nordijske filme, v katerih je nebo sivo.« Oleotto je včeraj imel ob sebi igralce, predstavnike produkcije in institucionalnih partnerjev, med igralci pa sta izstopala Giuseppe Battiston, Videmčan, ki je svoje ime že vpisal v špice lepega števila italijanskih filmov, in Marjuta Slamič, Ajdovka, ki je med najbolj cenjenimi igralkami slovenskega filma in gledališča. Omembo zasluži še 18-letni Rok Prasni-kar, Mariborčan, ki je že nastopil v teatru in statiral v filmu »Črni bratje«, v Oleot-tovem filmu pa ga je doletela vloga protagonista - Rok je namreč »Zoran« iz naslova - ob Battistonu. Izbrali so ga izmed 450 mladeničev, ki so se prijavili na »casting« v deželi FJK in tudi v Ljubljani. »Rok ne ob- vlada italijanskega jezika, Giuseppe pa slovenskega, in vendar sta se odlično ujela. Med njima je neka posebna alkimija. Rok ima izjemno inteligenco, Giuseppe pa ogromno srce,« je dejal Oleotto. »Udejanjamo projekt, na katerega smo se več let pripravljali. Za uresničitev prvenca je v Italiji potrebnih pet do šest let, marsikdaj projekt propade, nam pa je uspel,« je povedal Battiston in dodal, da se na snemanju prepletajo različni jeziki in ljudje iz različnih držav, poleg Slovencev in Italijanov še Španec, Argentinec, Švicar ... »Povezala nas je govorica filma,« je na-glasil. Pritegnil mu je stanovski kolega Teco Celio, v Oleottovem filmu koprotago-nist, sicer pa igralec z vse časti vrednim pe-digrejem, saj je že nastopil v filmih Kie-slowskega, Rosija, Bertoluccija in Soldini-ja: »Igralska zasedba je prava Evropa, ki jo je povezal filmski jezik. Nagradila nas je vztrajnost.« »Zanimivo je, da se je Matteo odločil, da bo svoj prvi celovečerni film posnel na Goriškem, od koder je doma, in da se v filmu uporabljajo jeziki, ki jih tu govorimo,« je še povedala Marjuta Slamič. Igor Prinčič, ki zastopa produkcijsko hišo Transmedia, je film povezal z besedami Darka Bratine, začetnika slovenskega goriškega filmskega udejstvovanja, ki jih je leta 1977 izrekel v intervjuju za Primorski dnevnik. Bratina, ki je tedaj napovedal, da bodo klubski začetki pripeljali do produkcijskih podvigov, je film obravnaval kot sredstvo, ki premaguje pregrade: »Naš film to zgledno počenja,« je poudaril Prinčič in dodal, da pomeni film tudi nadgradnjo sodelovanja z neodvisno produkcijsko hišo Jana Cvitkoviča Staragara. Že prvi skupni projekt - Cvitkovičev film »Archeo« - se je obnesel, tokratni pa dobro obeta. »Mislim, da je Archeo" moj najboljši film. Ker snemamo danes film z istimi ljudmi, bo to spet moj najboljši film. Matteo obvlada ta prostor, obvlada snemanje, ima talent. To ne bo samo dober in simpatičen, a tudi uspešen film,« je včeraj izjavil Cvitkovič, ki v filmu tudi nastopa. Producent Staregare Miha Černec, ki je tudi sodeloval pri predstavitvi, je k te- mu pristavil: »Oleottov film je edini ko-produkcijski projekt, ki ga je Slovenski filmski center prepoznal kot dobrega.« Vlogo pri produkciji in razvoju Oleotto-vega filma odigravata tudi Film Commission iz dežele FJK, ki jo je včeraj v Gorici zastopal predsednik Federico Poillucci, in deželni avdiovizualni fond, v imenu katerega je direktor Paolo Vidali dejal, da deželni fond verjame in vlaga v Transmedio: »Avdiovizualna scena v Italiji doživlja žalostne čase, perspektiv skoraj ni, zato so ko-produkcije edina prava pot.« Oleottova fimska ekipa ima za sabo približno polovico snemalnih dni. Sredi novembra bo snemanje zaključeno. Za postprodukcijo bodo šli v Rim. Ko bo film v prihodnjem letu dokončan, ga bodo prijavili na filmske festivale, šele zatem bo pristal v kinodvoranah. Ko je bila predstavitev včeraj zaključena, so vsi skupaj v veži občinske reprezentančne dvorane nazdravili z briškim vinom, saj so tudi vinu odmerili eno izmed glavnih vlog v filmu »Zoran, moj nečak idiot«. Župan nagovarja filmske delavce, predstavnike produkcije in institucionalnih partnerjev (levo), posnetek z včerajšnjega snemanja, v prvem planu režiser Matteo Oleotto (zgoraj) bumbaca battiston »Sporočilo za Italijo in Evropo« »Posneti film s takšnimi igralci in s tako povezano ekipo je zame privilegij. Izkušnja je neverjetna, film pa nekaj prav posebnega, saj ga Matteo Oleotto dela s srcem.« Tako pravi 18-letni Mariborčan Rok Prasnikar, ki bo odigral eno izmed glavnih vlog v Oleottovem filmu »Zoran, moj nečak idiot«. Za Roka bo to prvi pravi film. Ob sebi ima Giuseppeja Battisto-na, ki kar naprej nastopa v pravih filmih. Za vloge v treh italijanskih filmih (»Pani e tulipani« Silvia Soldinija, »Non pensarci« Giannija Zanasija in »La passione« Carla Mazzacuratija) si je že prislužil nagrado David di Donatello kot najboljši igralec v nenosilni vlogi. Poleg tega je prejel nagrado Ubu za najboljšega igralca v gledališki igri »Orson Wel-les'roast«, ki jo je tudi sam napisal. »Po rodu sem Videmčan, Furlan, Goriško dobro poznam. Tukajšnji kraji so mi pri srcu,« nam je včeraj zaupal Battiston. »Goriška je zbrisala mejo, to je nekaj lepega, ki se zrcali tudi v Metteovem filmu. Prepričan sem zato, da bo film posredoval to sporočilo italijanskemu občinstvu,« pravi igralec, ki že poldrugi mesec živi v Gorici: »Skušal sem se čim manj G Battiston oddaljiti od krajev snemanja. Film me absorbira, pustim se absorbirati, ker vanj verjamem. Naš mali film nosi še druga sporočila. Italija doživlja danes zelo težke čase. Za mladega režiserja, ki ni še posnel svojega prvenca, je skoraj nemogoče priti do filma, pa čeprav je vanj vložil ogromno energije. Nam uspeva to, kar mnogim žal ne uspe. Država povzroča sebi veliko škodo, ker kulturi zapira vrata. Dokazali bomo, da dober film lahko nastane tudi z malim denarjem in z naporom vseh. Naš film je iz vseh vidikov tudi evropski. Upam, da bo prispeval h gradnji neke nove Evrope, ki ne bo imela temeljev le na skupni valuti, temveč predvsem na kulturi. Zato bo nagovarjal vse Evropejce,« je prepričan Battiston: »Vse, kar bo film prispeval k moji karieri, bo dar. Tu sem spoznal lepe ljudi, prav vsakega bom odslej nosil v sebi.« R. Prasnikar gorica - Predavanje na liceju Gregorčič Dijaki sanjajo o študiju zunaj domačega okolja Dijaki družboslovnega in znanstveno-tehnolo-škega liceja Simon Gregorčič so v sklopu mesečnih medrazrednih zborovanj organizirali predavanje o študiju v tujini. Povabili so Janjo Križaj s študentskega servisa v Ljubljani in Ivano Černic, študentko Tržaške univerze. Poročilo s predavanja sta nam za objavo posredovali Nika Cotič in Mateja Petejan. »Janja Križaj nam je govorila o birokratskem postopku, ki ga je treba opraviti pred študijem v tujini. Vsak dan pomaga namreč študentom, da najdejo zase primerno fakulteto v tuji državi. Poleg tega skrbi tudi za praktične zadeve, kot je iskanje študentskega doma ali stanovanja, prevozov ... Pojasnila je razliko med rednim študijem, ki zaobjema celotno univerzitetno obdobje, in enoletno študijsko izmenjavo med fakultetami. Opozorila je, da je treba prošnjo za prijavo pred- staviti pravočasno in preveriti, če je študij akreditiran oz. če ga priznavajo v matični državi. Prikazala je tudi finančne aspekte takšne izbire. Ivana Černic je bila na enoletni študijski izkušnji v Augsburgu v okviru programa Erasmus. V Nemčiji je spoznala novo kulturo, jezik in študente z raznih koncev sveta. Nova spoznanja je izkoristila v naslednjih letih za študijska potovanja. Svetovala nam je, naj se udeležimo enoletnega študija, saj je to enkratna priložnost za učenje jezikov. Pozvala nas je, naj se ne ustrašimo začetnih težav pri razumevanju jezika, saj je že mesec dni dovolj za dobro sporazumevanje s sovrstniki. Tako Janja Križaj kot Ivana Černic sta dijake licejev Gregorčič prepričali v to izbiro. Čeprav je slišati napovedi, da bo Erasmus ukinjen, so udeleženci predavanja še vedno sanjali o doživetju zunaj domačega okolja.« Dijaki in predavateljici v avditoriju šolskega centra v Ulici Puccini / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 25. oktobra 2012 19 tržič-svet v malem - Največ je Hrvatov, Bosancev in Makedoncev Vsak deseti občan izhaja iz držav Vzhodne Evrope Manjša skupnost živi v Marini Julii - Gospodarska kriza zdesetkala podjetja RONKE Nezakoniti priseljenec ni poletel v London Nameraval je poleteti v London, odpeljali pa so ga na kvesturo. Policisti so v prejšnjih dneh prijavili 27-letnega albanskega državljana, ki so ga prijeli na ronškem letališču. S.A., ki se je nezakonito preselil v Italijo, si je priskrbel ponarejen italijanski dokument, s katerim se je skušal vkrcati na letalo prevoznika Ryanair in odpotovati v Veliko Britanijo, podvig pa mu ni uspel. Mladenič je namreč pritegnil pozornost policistov, ki so kmalu ugotovili, da je njegova izkaznica ponarejena. Pospremili so ga na kvesturo, nakar so ga prijavili na prostosti zaradi ponarejanja dokumentov in uvedli postopek za pregon iz države. Skupnost Makedoncev in Bosancev prebiva v Marini Julii: tam so najeli stanovanja v blokih (na fotografiji), ki so jih Tržičani zasedali samo v poletnem času bonaventura Vračajo se Zimski popoldnevi V soboto, 27. oktobra, se bo začel 14. niz gledaliških iger za otroke Zimski popoldnevi, ki ga v dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž prireja center CTA. Letošnjo sezono bo v soboto ob 16.30 odprla gledališka skupina Unoteatro/Stilema iz Turina, ki bo predstavila spektakel »Can-zoncine alte cosi«. Vpisovanje abonmajev in predprodaja vstopnic bosta potekali na sedežu centra CTA do petka, 26. oktobra. Zlato za breakdancerje Skupina novogoriških mladincev Go-Breakers New Generation iz plesne šole V.I.P. Dance Company je v začetku oktobra zmagala na svetovnem prvenstvu v nemškem Bochumu. V kategoriji brea-kdance so pod trenerskim in koreograf-skim vodstvom Edija Čineja plesalci Žiga Dobrovoljc, Mark Redelonghi, Tim Babnik, Miha Filipič, Kevin Mekicar in Matija Miščič ponovno dokazali, da so najboljši. Ponašajo se tudi s tremi naslovi državnih in tremi naslovi evropskih prvakov. Lanski uspeh, mednarodni bron, so letos oplemenitili z zlatom. (km) Najhuje ranjen motorist Na cesti Kanal-Ročinj sta bila v nedeljski prometni nesreči udeležena 53-letni motorist in 76-letna voznica avtomobila. Ta je pri Kanalu zavijala levo in izsilila prednost motoristu, ki je pripeljal iz nasprotne smeri. V trčenju je moški utrpel hude telesne poškodbe, 76-letna voznica in njena 74-letna sopotnica sta bili lažje poškodovani. Najbolj sveži podatki o tržiškem prebivalstvu navajajo, da število priseljencev neprestano narašča. Danes predstavljajo že 17,12-odstotni delež občanov: na skupno 27.910 ljudi je4779 priseljencev (2003 žensk in 2776 moških). To pomeni, da vsak peti tržiški občan je tujega rodu. Še do pred nedavnim je bilo slišati, da na Tržiškem živijo pripadniki 70 držav, iz zadnjega popisa, ki mu pritrjujejo statistični podatki z dne 31. avgusta letos, pa izhaja, da je Tržič stičišče kar 89 držav, pa čeprav gre v nekaterih primerih za eno ali dve osebi. Dobro so zastopani tudi narodi iz držav nekdanje Jugoslavije: Hrvati (teh je 390, 102 žensk in 288 moških) so po številu prehiteli Bosance (389, 129 žensk in 260 moških), ki so bili do lanskega leta najbolj številni, in Makedonce (339, 136 žensk in 203 moških). Z evropskega Vzhoda je na Tržiškem skupno 2546 priseljencev (9,1% prebivalstva): vsak deseti tržiški občan prihaja torej iz Vzhodne Evrope. Naj omenimo še Albance, ki jih je 150 in so se začeli priseljeva-ti po padcu režima Enverja Hodže. Omenjeni narodi se v novi domovini niso povezali v organizirano skupnost z izjemo Makedoncev in Bosancev, ki prebivajo v Marini Julii: tam so najeli stanovanja, ki so jih Tržičani zasedali samo v poletnem času. V stanovanjih živijo tudi osebe brez sorodstvenih vezi, so prijatelji ali kolegi na delu, porazdelijo pa si strošek za najemnino, tako da lahko preživijo in kaj prihranijo za družine v rodnih krajih. Ravno v Marini Julii že nekaj let obratuje lokal, ki ponuja balkanske in češke jedi. Mnogi med Bosanci so muslimanske vere in obiskujejo muslimanski zbirni kraj v Ulici Duca dAosta, ki ga je prevzelo v najem največje tržiško združenje Ban-gladeševcev Bag; uporabljajo ga za druženje in molitev. Tudi za priseljence z Balkana velja, da so v večini moški, ki zapuščajo domovino v iskanju delovnega mesta. Zaposleni so v gradbenem sektorju ali v podjetjih, ki opravljajo podizvajalska dela v ladjedelnici. Najbolj podjetni so bili Makedonci: med njimi je bilo kar 121 podjetnikov, sledili so Srbi in Črnogorci (101). Gospodarska kriza je seveda udarila tudi po njih, zato je pričakovati, da je število malih podjetij v rokah priseljenih ljudi danes krepko nižje. Na Tržiškem je poslovalo 214 hrvaških podjetij, lani jih je bilo že 133, srbska pa so skoraj povsem izginila. Marsikateri delavec z Balkana se je naenkrat znašel na cesti. Za večino žensk iz omenjenih držav velja, da niso zaposlene in se posvečajo družinam; mesta torej ne živijo, poslužujejo se le trgovin, običajno nizkocenovnih, pogosteje so opazne le v bližini šol, kamor zahajajo po otroke. Kavarne in javne lokale obiskujejo le moški, ki pa se zadržujejo v skupinah. Da bi jim olajšala življenje in spodbudila integracijo, je tržiška občina na podlagi konvencije z goriško pokrajino organizirala službo kulturnih mediatorjev; ti so na razpolago v pritličju občinskega poslopja v Ulici Duca d'Aosta, kjer ima sedež demografska služba. Mediatorji so po rodu iz Bangladeša in Bosne, obvladajo pa še nekatere jezike iz balkanskih držav. štmaver - Dvodnevno dogajanje v režiji domačega društva Za preživetje so izdelovali opremo in orodje Za kilogram kave so marsikaj oddali tujcem V Štmavru in na Sabotinu se je v soboto in nedeljo dogajalo marsikaj. Na pred-praznični dan so na sedežu društva Sabo-tin na Znarišču pripravili dobro obiskan kulturni večer, v nedeljo pa je bil na vrsti triindvajseti pohod na Sabotin. V sobotno prireditevje s slovensko pesmijo uvedel domači moški pevski zbor, ki ga vodi Nadja Kovic. Sledil je osrednji del programa, med katerim so prikazali nekdanje življenje v Brdih. Kulturna delavka Darinka Sirk je predstavila svojo knjigo »99 meštirjev - 100 mižerij«, ki je izšla že pred časom in je naletela na dober odziv med bralci. Med klepetom, ki ga je vodila umetnostna kritičarka Katja Kogej, je avtorica knjige opisala težke življenjske razmere, ki so pred desetletji vladale v Brdih in sta jih zaznamovala beda in pomanjkanje. Domačini so bili prisiljeni, da so se ob trdem delu na kmetiji lotili še drugih »meštirjev«, ki so jim omogočali preživetje in jim pomagali, da so premoščali stisko. Sami so si izdelovali hišno opremo ali kmečko orodje, nekateri pa so z nabranim znanjem začeli obrt in s svojimi izdelki zadostili potrebam vaške skupnosti. Sirkova je tudi obžalovala, da so v zadnjih letih veliko odsluženih predmetov domačini oddali tujcem za kilogram kave, tako so se izgubili dragoceni dokazi materialne kulture kraja. Drugi del predstavitve je bil bolj razgiban. Na vrsti je bila »modna revija« z oblačili iz časa pred prvo svetovno vojno in po njej. Sodelovalo je kakih deset Brik in Bricev, ki so ob razla- gi Sirkove ponazorili, kako so se nekoč oblačili v Brdih, a tudi drugje ni bilo nič drugače. Prikazali so spodnje operilo in spalne srajce, pa tudi delovna in pražnja oblačila. Najstarejša prikazana spalna srajca je bila stara kakih 130 let. Sobotni spored je sklenilo odprtje razstave fotografij, ki jih je pod naslovom »Skrita lepota« ponudil na ogled »oprano«. Tradicionalnega jesenskega pohoda se je udeležilo kakih 250 ljudi z obeh strani meje. Po poldrugi uri vzpona je po-hodnike na vrhu pričakal čaj, v obnovljenih ruševinah cerkve sv. Valentina na nižjem vrhu hriba je sledila maša, ki jo je daroval domači župnik Marijan Markežič; pel je moški pevski zbor Štmaver. Po sestopu so na društvenem sedežu pogostili udeležence. Omeniti velja, da so prireditev v režiji kulturnega društva Sabotin podprli goriška občina, Fundacija Goriške hranilnice, Združenje Krajevna skupnost Pevma, Štmaver in Oslavje, Zveza slovenske katoliške pro-svete, občina Brda in domača župnija svetih Silvestra in Mavra. (vip) goriška brda - Začenja se obiranje Pridelka bo pol manj, kakovost olja v redu Površina nasadov se povečuje iz leta v leto - Obolenja letos oljčnikom prizanesla V Goriških Brdih se bo obiranje oljk začelo naslednji teden, oljarno na Dobrovem bodo zagnali 2. novembra. Po sedanjih grobih ocenah bo izpad letošnje letine v primerjavi z lansko okoli 50-odstoten, pojasnjuje Elizej Prinčič, predsednik Zveze društev oljkarjev Slovenije. Gre sicer šele za prvo oceno, ki je ne gre posploševati na vse oljčnike. Ponekod bo letina - kar se tiče količine - zadovoljiva, ponekod pa podpovprečna. Kakovost olja bo v redu, dodaja Prinčič, zaradi suše, ki je zdesetkala plodove, pa gre pričakovati, da bo olje nekoliko bolj grenko oziroma pikantnejše. Pa ne le suša, tudi burja in zmrzal ob nepravem času sta ponekod opravili svoje. So pa letos k sreči oljčnikom prizanesla razna obolenja, oljčne muhe, na primer, skorajda niso zasledili. V Brdih so lani pridelali 16 ton olja, letos ga bo po sedanjih napovedih okoli 8 ton, medtem ko je bilo lani na celotnem Goriškem, vključno z Vipavsko dolino, pridelanih 21 ton olja. V Brdih je registriranih 150 hektarjev oljčnih nasadov, v vipavski dolini 50. »Površina nasadov se povečuje iz leta v leto, a je težko dobiti natančen podatek za koliko, saj mnogi oljčnikov nimajo registriranih,« ugotavlja Prinčič. (km) 1 4 Sreda, 398. oktobra 2012 GORIŠKI PROSTOR / štarancan Posvečal se je pravicam delavcev Renato Papais V noči z nedelje na včerajšnji dan je v 84. letu starosti za vedno odšel Renato Papais, dolgoletni vodilni član sindikata CGIL, kateremu se je približal že kot mladenič. V trži-ški ladjedelnici se je zaposlil kot mehanik pri štirinajstih letih, pri petnajstih pa je stopil v partizane. V ladjedelnico se je vrnil takoj po vojni. Leta 1946 so ga zaradi pomanjkanja dela odpustili, od takrat dalje pa se je posvetil sindikalnim bitkam. Leta 1963 je postal pokrajinski tajnik sindikata kovinarjev Fiom, od leta 1981 do leta 1988 pa je bil dodani generalni tajnik sindikata CGIL. Po upokojitvi je bil pokrajinski in deželni tajnik sindikata upokojencev CGIL, ko je prenehal z aktivnim sindikalnim delom pa je skupaj s Sergiom Parenzanom ustanovil zgodovinski arhiv sindikata CGIL goriške pokrajine. Aktiven je bil tudi v KPI, kot sindikalni predstavnik pa je bil soudeležen v številnih pomembnih bitkah za delavske pravice, zato ga tovariši hranijo v hvaležnem spominu. Pogreb bo jutri ob 15. uri na starem pokopališču v Šta-rancanu, od 13.30 bo ležal v mrliški vežici pokopališča. CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDEN TI, Travnik 34, tel. 0481531972. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 0481410701. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ROMJAN (ALLA STAZIONE), Drevored Garibaldi 3, tel. 0481-777446. DEŽURNA LEKARNA V MEDEI RAJGELJ CHIARA, Ul. Scuole 9, tel. 0481-67068. ~M Gledališče ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu v organizaciji PD Štandrež: v nedeljo, 4. novembra, ob 17. uri »na slepo« (Gregor Čušin), nastopa Ta bolj'Teatr KPD Josip Lavtižar iz Kranjske Gore; informacije po tel. 0481-20678 (Božidar Tabaj). AMATERSKA GLEDALIŠKA REVIJA v tržaškem narečju »L'armonia a Mon-falcone« v gledališču San Nicolo v Ul. 1. Maggio 84 v Tržiču ob 16. uri: v nedeljo, 28. oktobra, »Trieste variete« (Alessio Colautti), nastopa gledališka skupina Compagnia de l'Armonia; predprodaja vstopnic pri krožku AC-LI Giovanni XXIII - San Nicolo v Tržiču (Ul. 1. Maggio 84) ob petkih in sobotah med 16. in 17. uro in eno uro pred predstavo. GLEDALIŠKI FESTIVAL »GORIŠKI GRAD«: v Kulturnem domu v Gorici v soboto, 27. oktobra, ob 20.30 »Non ti pago« (Eduardo de Filippo), nastopa gledališka skupina Masaniello iz Turina; rezervacije in predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Kor-zu Italia 51 v Gorici. V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI: v ponedeljek, 29. oktobra, ob 20.45 otvoritvena predstava »Sulle mie corde«, nastopa Neri Marcore (»Glasba in balet«). V ponedeljek, 5. novembra, ob 20.45 »Kaj je resnica - Cosi e (se vi pare)« (Luigi Pirandell0), nastopajo Giuliana Lojodice, Pino Micol in Luciano Virgilio (»Proza«); informa- cije in predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča v Ul. Garibaldi, 2/a -tel. 0481-383601/383602), več na www3.comune.gorizia.it/teatro. V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v sredo, 31. oktobra, ob 20.30 zadnja predstava letošnjega festivala komičnega gledališča »Komigo 2012«. Gre za svojevrstno »produkcijo Komigo« z naslov »Pravljice (za odrasle)«, na kateri bodo med drugimi nastopili goriški igralci Robert Cotič, Solange Degenhardt, Nadja Šuligoj. Poleg abo-nentov Komigo bodo imel prost vstop tudi abonenti nove gledališke sezone SSG v Gorici, pri blagajni Kulturnega doma v Gorici (ul. Brass 20) pa bo potekala predprodaja vstopnic. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU: v torek, 6. novembra, ob 21. uri »Maldobrie« (Lino Carpinteri, Mariano Faraguna), nastopata Ariel-la Reggio in Gianfranco Saletta; informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča, Ul. Ciotti 1 v Gradišču, tel. 0481-969753; več na www.artistiassociatigorizia.it. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU: v četrtek, 8. novembra, ob 21. uri deželna premiera »Tutto Shakespeare in 90 minuti« (Adam Long, Daniel Singer in Jess Winfield), nastopata Zuzzurro&Gaspare (»Sipario prosa«); informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča, Ul. Nazario Sauro 17 v Krminu, tel. 0481-630057; več na www.artistias-sociatigorizia.it. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: 30. in 31. oktobra »Maldobrie« (Lino Carpinteri, Mariano Faraguna), nastopata Ariella Reggio in Gian-franco Saletta: informacije in pred-prodaja vstopnic pri blagajni gledališča v Tržiču (tel. 0481-494664), v Ticketpointu v Trstu, v knjigarni Antonini v Gorici in v uradih ERT v Vidmu; več na www.teatromonfalcone.it. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: 26., 27. in 30. oktobra ob 20. uri »Vdovin zmenek« (Israel Horovitz); v soboto, 27. oktobra, ob 10.30 bo tudi gledališka igralnica z Nevenko Vrančič »Ena majhna pravca«; informacije na bla-gajna.sng@siol.net in po tel. 0038653352247. ZIMSKE ZGODBE v sklopu niza Zimskih popoldnevov v organizaciji CTA v gledališču Verdi v Gorici v soboto, 10. novembra, ob 16.30 »Il pinguino senza frac«; informacije v uradih CTA, Ul. Vittorio Veneto 7 v Gorici (tel. 0481-537280, 335-1753049, in-fo@ctagorizia.it, www.ctagorizia.it). ZIMSKI POPOLDNEVI v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 16.30: v soboto, 27. oktobra, »Canzoncine alte cosi«, Stilema/Unoteatro; informacije v uradih CTA, Ul. Vittorio Veneto 7 v Gorici (tel. 0481-537280, 3351753049, info@ctagorizia.it, www.cta-gorizia.it). ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE IZ GORICE, Slovenska prosveta iz Trsta in Krščanska kulturna zveza iz Celovca v sodelovanju s Kulturnim centrom Lojze Bratuž v okviru Koroških kulturnih dnevov na Primorskem vabijo v torek, 30. oktobra, ob 9.30 in 10.45 v Kulturni Center Lojze Bratuž v Gorici na ogled Lutkovne predstave »Hruške gor, hruške dol«, polžkov abonma. Nastopa Lutkovna skupina KPD Šmihel. H Šolske vesti TEČAJ POKLICNE KVALIFIKACIJE ZA ODRASLE - NATAKAR: na Ad for-mandumu v Gorici so odprta vpisovanja na tečaj za pridobitev poklicne kvalifikacije za natakarja. 1000 ur tečaja, od teh dva meseca delovne prakse v gostinskih podjetjih. Izobraževanje je namenjeno brezposelnim osebam z dopolnjenim 18. letom in bivališčem v deželi FJK. Izbor bo 26. oktobra: do takrat je mogoče vložiti kandidature. Informacije nudi Ad formandum, Korzo Verdi 51, tel. 0481-81826, go@adformandum.org, www.adformandum.org. 0 Mali oglasi PODARIMO dva dvomesečna mucka, črnobelega in sivobelega; tel. 3478665505. PRODAJAM droben krompir za krmo prašičev; tel. 320-2161383. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.10 »Il matrimonio che vorrei«. Dvorana 2: 17.30 »L'era glaciale 4: continenti alla deriva«; 20.00 - 22.10 »The Wedding Party«. Dvorana 3: 17.40 - 19.50 »Tutti i san-ti giorni«; 21.45 »Ted« (prepovedan mladim pod 14. letom). DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.10 »Il matrimonio che vorrei«. Dvorana 2: 17.50 - 20.00 - 22.00 »Ted« (prepovedan mladim pod 14. letom). Dvorana 3: 17.45 »L'era glaciale 4: continenti alla deriva«; 19.45 - 22.00 »Total Recall - Atto di forza«. Dvorana 4: 17.40 - 20.10 - 22.10 »Il comandante e la cigogna«. Dvorana 5: 17.30 »Paranormal«; 19.45 - 21.30 »Step up 4 Revolution« (digital 3D). Ü3 Obvestila MARTINOVANJE SPDG bo v nedeljo, 18. novembra. Dopoldne Vrtovčev pohod, popoldne družabnost na kmečkem turizmu. Ob zadostni udeležbi bo avtobusni prevoz. Prijave do konca oktobra na sedežu društva (informacije Vlado - tel. 0481-882079). M Koncerti KRUT obvešča, da bo od oktobra do decembra pisarna na Korzu Verdi, 54/int. v Gorici odprta ob četrtkih med 9. in 12. uro (tel. 0481-530927, krut.go@tis-cali.it). NOV SEDEŽ AMBULANTE ZA NASVETE V PREHRANJEVANJU zdravstvenega podjetja ASS2 je v Ul. Vitto-rio Veneto, 171 v Gorici (poslopje B, v spodnjem nadstropju) in ima novo telefonsko številko 0481-585205; odprt je ob ponedeljkih in torkih, najaviti se je treba pri blagajni CUP v goriški bolnišnici. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici je odprta od ponedeljka do petka od 10. do 18. ure. VADBE V DOMU ANDREJA BUDALA V ŠTANDREŽU: pilates 1 (začetni): torek 19.00-20.00; pilates 2 (nadaljevalni): ponedeljek in četrtek 19.00-20.00; pilates senior (za starejše osebe): sreda 17.30-18.30; spinning: ponedeljek, sreda, petek 20.00-21.00, ob petkih tudi 19.00-20.00; zumba: torek in četrtek 20.00-21.00, sreda 19.00-20.00; informacije in prijave: tel. 00386-70-820453 ali suzana.komel@gmail.com. Joga: sreda 20.30-22.00 (informacije in prijave: tel. 348-9260604 Alessandra). Vadba trebušnih plesov poteka ob torkih, 19.00-20.00 (informacije in prijave tel. 340-3814478 Antonella). AŠKD KREMENJAK in mentorica Kristina Šinigoj vabita na plesne delavnice za starejše, tudi invalide, ter na spro-stilne dejavnosti (ples, joga in razne druge zvrsti) za ženske srednjih let v večnamenskem centru v Jamljah; informacije in vpisovanje po tel. 3386495722 (Martina) ali 338-5755060 (Bruna) v popoldanskih ali večernih urah, informativni sestanek z mentorico Kristino Šinigoj bo danes, 23. oktobra, ob 20.30 v društvenih prostorih. DRUŠTVO KARNIVAL vabi člane na občni zbor v sredo, 24. oktobra, ob 19. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu na društvenem sedežu v Gabrijah. 65-LETNIKI iz Števerjana, Sovodenj, Štandreža in Doberdoba se bodo srečali na večerji v gostilni pri Brankotu na Poljanah v soboto, 17. novembra; kdor si želi zabave in lepega vzdušja, naj se javi do četrtka, 25. oktobra, ob uri obedov po tel. 346-6170924 (Ana Florenin) in tel. 329-0582186 (Pepe Jelen). V PARKU BASAGLIA v Ul. Vittorio Veneto 174 v Gorici bo v nedeljo, 28. oktobra, med 10. in 17. uro pobuda »Veliki bazar v parku«; gre za izmenjavo predmetov, idej, čustev talentov, časa... ob glasbeni spremljavi vsakogar, ki bo ob tržnici brez denarja želel kaj zaigrati; vstop prost. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v soboto, 3. novembra, tradicionalno martinovanje v restavraciji Kapriol (Dol). Vpisujejo do zasedbe mest na avtobusu po tel. 0481-882183 (Dragica), 347-1042156 (Rozina F.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481-884156 (Andrej F.). AKŠD VIPAVA vabi člane na redni občni zbor v sredo, 7. novembra, v prvem sklicu ob 20. uri in v drugem sklicu ob 20.30 v prostorih društva na Peči. KD SOVODNJE organizira tečaj zumbe vsak četrtek od 19. do 20. ure. Prvo srečanje bo v četrtek, 8. novembra, ob 19. uri v spodnji dvorani Kulturnega doma v Sovodnjah; vpisovanje in informacije po tel. 349-3017831 (Patricija). M Izleti S Poslovni oglasi ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PRO-SVETE IZ GORICE, Slovenska pro-sveta iz Trsta in Krščanska kulturna zveza iz Celovca v sodelovanju s Slovenskim centrom za glasbeno vzgojo Emil Komel iz Gorice v okviru Koroških kulturnih dnevov na Primorskem vabijo na Srečanje glasbenih šol danes, 23. oktobra, ob 18. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. »VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v deželnem avditoriju v Gorici: v petek, 26. oktobra, ob 20.45 recital pianista Roberta Cappella; predprodaja vstopnic pri agenciji IOT v Gorici, informacije na lipizer@lipi-zer.it in www.lipizer.it. ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE IZ GORICE, Slovenska prosveta iz Trsta in Krščanska kulturna zveza iz Celovca v sodelovanju s KD Sabotin iz Štmavra v okviru Koroških kulturnih dnevov na Primorskem vabijo na koncert z naslovom »Cerkvena glasba skozi stoletja« v petek, 26. oktobra, ob 20.30 v cerkvi Sv. Silvestra v Pevmi. Nastopajo MePZ PD Sele, Orkester GŠ Glasbena Promlad, Andrej Feinig - orgle. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI v soboto, 27. oktobra, ob 11. uri koncert kvinteta Gaetano Liguori New Quintet (Jesenski glasbeni tris); informacije po tel. 003865-3354013, www.kulturnidom-ng.si. MOŠKI PEVSKI ZBOR MIRKO FILEJ GORICA prireja »Koncert ob 100-le-tnici rojstva prof. Mirka Fileja« v nedeljo, 28. oktobra, ob 15. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Sodeluje MePZ Zvon s skupino tamburašev iz Šmartna pri Litiji (SLO). Pod pokroviteljstvom Zveze slovenske katoliške prosvete Gorica. SUHA BUKOVA DRVA 134€/PA-LETA, PELETI 230€/TONA Gorica +30km prevoz gratis. +38631770410, 3342200566 DRUŠTVO PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV SOVODNJE organizira v nedeljo, 18. novembra, avtobusni izlet v srednjeveško Istro z vonji in okusi; informacije in vpisovanje vsak dan po 18. uri po tel. 329-4006925 (Vincenza). 3. POHOD SEDMIH ČUDES bo v nedeljo, 28. oktobra, v organizaciji KD Danica z zbirališčem v KŠC na Vrhu med 8.30 in 9.30. Ob ogledu nove zgodovinske poti Brestovca, parka ob Ru-bijskem gradu in še kaj, se bodo udeleženci lahko razvedrili z žlahtno kapljico v kleti Rubijski grad in s toplim obrokom na sedežu društva. KRUT vabi na 4-dnevni izlet od 6. do. 9. decembra v Budimpešto na ogled božičnih sejmov, s spoznavanjem mesta in okolice z gradovi in zgodovinsko-arhitekturnimi zanimivostmi; informacije in prijave v uradu na Korzu Verdi 51/int., tel. 0481-530927, krut.go@tiscali.it ali na sedežu v Trstu, ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. 0 Prireditve V LOKALU WINE CAFFE' na Travniku 37 v Gorici poteka vsako nedeljo ob 12. uri javno prebiranje člankov Diega Kuzmi-na, ki so bili objavljeni v rubriki »Punti di vista« dnevnika Il Piccolo. Prebiral jih bo Pierluigi Pintar. »VEGETARIJANSKI PROSTOR« v parku Basaglia, Ul. Vittorio Veneto 174 (stavba A) v Gorici: danes, 23. oktobra, ob 18.30 srečanje z naslovom »E' proprio cosi, non siamo carnivori, ne onnivori, bensi degli splendidi frugivori-granivo-ri«; vstop prost. SREČANJA »SOS CERVELLO« v parku Basaglia, Ul. Vittorio Veneto 174 (stavba A) v Gorici: danes, 23. oktobra, ob 17.30 psihiater Marco Bertali na temo »Lo psicofarmaco: sostanza curativa o "droga" di Stato?«; vstop prost. PRAZNIK OBČINE MIREN-KOSTANJE-VICA: v sredo, 24. oktobra, ob 19. uri predavanje Rosvite Pesek »Osamosvojitvena vlada« (OŠ Miren). V torek, 31. oktobra, ob 17. uri obujanje starega vaškega običaja »Vahtič« v Temnici. V KNJIGARNI LEG (Libreria Editrice Go-riziana) na Korzu Verdi 67 v Gorici bo v sredo, 24. oktobra, ob 17.30 srečanje z naslovom »Giuseppe Domenico Della Bona, l'erudito banchiere«, v sklopu razstave »Il tempo sospeso«, ki bo do 28. oktobra na ogled v prostorih Fundacije Goriške hranilnice v Gorici. Sodelovali bodo Antonella Gallarotti, Paolo Iancis in Lucia Pillon. ČETRTKOVA PREDAVANJA O VARNOSTI - občina Sovodnje vabi na zadnje javno srečanje, ki bo v četrtek, 25. oktobra, ob 20. uri v dvorani Zadružne banke v Sovodnjah na temo »Nasilje po spolu: psihološki vidiki in mogoči protiukrepi«. V OBČINSKEM AVDITORIJU V RONKAH potekajo do 6. decembra jesenske kulturne prireditve z naslovom »Au-tunno da Sfogliare... e da Ascoltare - Pre-listajmo in poslušajmo jesen«: v četrtek, 25. oktobra, ob 20.30 koncert z naslovom »Canzone, Song, Lied: musica vocale dall'800 al swing« v sodelovanju z zavodom združenega sveta v Devinu; v petek, 26. oktobra, ob 18. uri srečanje z Natašo Cvijanovic, ki bo predstavila svojo knjigo »La dama e l'aquila«, povezovala bo novinarka Margherita Reguitti; informacije po tel. 0481 477205, www.co-muneronchi.it. ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA, Katoliška knjigarna, Goriška Mohorjeva družba in založba Mladika vabijo na kavo s knjigo v Katoliško knjigarno v četrtek, 25. oktobra ob 10. uri. Ivana Su-hadolc bo v pogovoru z Martino Kafol predstavila svojo knjigo Sirena, slovenski glas v Tržaškem zalivu. ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE IZ GORICE, Slovenska prosveta iz Trsta in Krščanska kulturna zveza iz Celovca v sodelovanju s krožkom Anton Gregorčič in Novim glasom v okviru Koroških kulturnih dnevov na Primorskem vabijo v ponedeljek, 29. oktobra, ob 19. uri v Kulturni center Lojze Bratuž v Gorici na okroglo mizo z naslovom »Različne ravni zastopanosti slovenske narodne manjšine v Avstriji in Italiji«. Sodelovali bodo predstavniki EL, SSk, NSKS, SSO, SJK in KZ. KRUT vabi na sklop srečanj »Razgibaj-mo možgane« s psihologinjo in psiho-terapevtko Jano Pečar. Tematike bodo sledeče: krepitev spomina in pozornosti, pomen komunikacije in socializacije v zreli življenjski dobi itd, ob četrtkih in sicer: 8., 22., 29. novembra in 6. decembra od 9.30 do 11. ure na sedežu krožka v Gorici, Korzo Verdi 51/int.; informacije in prijave do 8. novembra v pisarni ali po tel. 0481-530927 vsak četrtek od 9. do 12. ure ali na krut.go@tiscali.it. Pogrebi DANES V GORICI: 10.00, Dario Alesani iz splošne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče; 10.30, Concettina Spasaro vd. Zulian (iz hiše za starejše občane Sereni or-izzonti v Pierisu) v cerkvi Sv. Ane in na glavnem pokopališču. DANES NA PALKIŠČU: 11.00, Carlo Bonetta (iz tržiške bolnišnice ob 10.40) v cerkvi na Palkišču in na tamkajšnjem pokopališču. DANES V GRADIŠČU: 10.30, Gualtie-ro (Walter) Tommasini (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi Sv. Valeriana in na pokopališču. DANES V RONKAH: 11.00, Attilio Zot-ti s pokopališča v cerkev Sv. Štefana v Romjanu, sledila bo upepelitev. DANES V TRŽIČU: 10.50, Paolo Brog-gian iz tržiške bolnišnice v cerkev Sv. Nikolaja, sledila bo upepelitev. DANES V ROMANSU: 14.00, Luigia Ti-bald vd. Tentor (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. Ob smrti dolgoletnega raznašalca Carla Bonette izreka iskreno sožalje svojcem Uprava Primorskega dnevnika / KULTURA Torek, 23. oktobra 2012 21 film - Prvi natečaj v spomin na Mirjam Koren Zmagoviti scenarij podpisala Katja Colja Tržaška režiserka in scenaristka Katja Colja je zmagovalka prvega natečaja, ki nosi ime po Mirjam Koren. Njen dokumentarni scenarij z naslovom Zemlja brez države/ Terra senza stato je prejel najvišjo oceno in bo zato v prihodnje zaživel tudi na filmskih platnih. Natečaj za odkup in realizacijo izvirnega dokumentarnega scenarija je razpisal Deželni sedež RAI za Furlanijo Julijsko krajino v sodelovanju s Kinoateljejem, Slovenskim klubom in Skupino-Gruppo 85. Z njim so želeli pobudniki počastiti Mirjam Koren, preminulo režiserko in urednico slovenskih programov RAI, večplastno ustvarjalko, ki je imela zelo rada dokumentarni film. Ocenjevalno komisijo so sestavljali Martina Repinc, odgovorna urednica Slovenskih programov pri Deželnem sedežu RAI za Furlanijo Julijsko krajino, Darja Be-tocchi, predsednica Slovenskega kluba v Trstu, Patrizia Vascotto, predsednica tržaške Skupine-Gruppo 85, Aleš Doktorič, predsednik goriškega Kinoateljeja, Peter Povh, glavni urednik Dokumentarnega programa RTV Slovenija, Paolo Vidali, direktor deželnega sklada Fondo Audiovisivo FVG, in pisatelj ter režiser Marko So-sič, ki je tudi idejni pobudnik razpisa. Komisija je temeljito preučila vse scenarije, jih točkovala po zaporednem vrstnem redu od 1 do 4 ter jih razvrstila glede na končni seštevek. Najvišjo oceno (24 točk) je kot omenjeno prejel scenarij Zemlja brez države/ Terra senza stato. Ko so člani komisije odprli priložene kuverte, so odkrili, da je avtorica zmagovitega scenarija Katja Colja, v Trstu rojena filmska režiserka in scenaristka, ki že skoraj deset let živi v Rimu. Katja Colja je avtorica številnih dokumentarnih filmov (Luči preko meje, Srečanje, Drugisvet ...) in scenarijev: med njenimi zadnjimi in najodmevnejšimi uspehi je soavtorstvo scenarija za televizijsko uspešnico C'era una volta la citta dei matti (v režiji Marca Turca), ki pripoveduje o »revoluciji« psihiatra Franca Basaglie in njegovih pacientov; scenarij je izšel tudi v knjižni obliki. Sodelovala pa je tudi z nekaterimi zelo uveljavljenimi režiserji, na primer z bratoma Taviani, Morettijem, Scolo. Kot je komisija zapisala v utemeljitvi, je scenarij »koncipiran kot igrano-do-kumentarni film in izvirno tematizira stanje duha znotraj družinske skupnosti, razpete med tradicijo in sedanjostjo, med zavestjo o človekovi minljivosti ter stvarnim spreminjanjem družbe in sveta. Avtentični akterji filma, družina, njihovi prijatelji in znanci ter pripoved, ki je razpeta na različnih narativnih ravneh, so temelji, na katerih dokumentarno igrana zgodba odpira vrsto bivanjskih vprašanj, naslovljenih na ožjo in širšo družbeno stvarnost.« Avtorji ostalih predloženih scenari- književnost - V dnevniku Sole 24 ore Kardinal Ravasi ponovno o Rebuli Predsednik Papeškega sveta za kulturo, italijanski teolog in biblicist kardinal Gianfranco Ravasi, je v nedeljski prilogi uglednega gospodarskega dnevnika Il Sole 24 Ore objavil svoj drugi daljši članek o pisatelju Alojzu Rebuli in njegovi ustvarjalnosti, kot jo je uspel spoznati iz najnovejših izdaj njegovih del v italijanščini. Najprej je 11. februarja v vatikanskem dnevniku Osservatore Romano objavil dolgo, zelo naklonjeno oceno italijanskega prevoda romana Nokturno za Primorsko. Tokrat pa obravnava tako omenjeni roman kot zbirko predavanj, razmišljanj, esejev in drugih spisov, ki jih je Rebula izvirno napisal v italijanščini, pri milanski založbi San Paolo pa so izšli pod skupnim naslovom Da Nicea a Trieste (Od Niceje do Trsta). Kot sam piše, gre za dve knjigi iz tridelnega »projekta Rebula«, ki ga je s pomočjo založbe San Paolo izpeljala tržaška Knjižnica Dušana Černeta. Alojz Rebula arhiv Kardinal Ravasi podrobno navaja teme in imena, ki so ga posebno pritegnila, od Filipa Terčelja do Jakoba Ukmarja in Srečka Kosovela. Pri tem poudarja, da Rebula izhaja iz slovenske manjšine v Italiji in da ni le zanimiv književnik, temveč tudi duhovni ustvarjalec, ki globoko zajema iz svoje katoliške zasidranosti. Tudi naslov kardinalovega zapisa bi lahko smiselno prevedli takole: Duhovnost Alojza Rebule - krščanstvo, ki raste iz domače zemlje. gledališče - Začetek sezone La Contrada Nova odčitava priljubljene tržaške komedije Le Maldobrie Gledališče La Contrada je letošnjo sezono v tržaški Bobbiovi dvorani začelo s priljubljeno predstavo Le Maldobrie izpod peresa Lina Carpinterija in Mariana Faragu-ne, katere liki in zlasti sočno narečje že od leta 1970 navdušujejo tržaške gledalce. Po svoje je duhovita lepljenka zgodb in prigod iz časov, ko je bil Trst mogočno in bogato pristanišče avstro-ogrskega cesarstva, neločljivo vezana na Contradine gledališčni-ke, čeprav jo je leta 1970 krstno uprizorilo Stalno gledališče Furlanije Julijske krajine, in to s tolikšnim uspehom, da sta do leta 1974 sledili še dve nadaljevalni predstavi. V trilogiji so v vidnih vlogah nastopali kas- bralci priljubljene ponedeljkove priloge La Cittadella dnevnika Il Piccolo in med poslušalci uspešne radijske oddaji Il Campa-non, v katerih so njihove prigode zaživele pred selitvijo na gledališki oder. Seveda nežni pridih otožnosti, ki ga je režiser Francesco Macedonio vlil v svojo novo odčitavo Maldobrij, zgodbam in anekdotam, iz katerih je predstava sestavljena, ne jemlje duhovitosti in priložnosti za smeh, čeprav se postavitev skrbno izmika burkaštvu in se raje zateka k uglajenemu in elegantnemu humorju, v katerem se nihče od gledalcev ne čuti kakorkoli prizadet in na dogajanje na odru gle- Stefano Bartoli in Ariella Reggio m. sterle nejši ustanovitelji Contrade Orazio Bobbio, Ariella Reggio in Lidia Braico, medtem ko je bil režiser Francesco Macedonio, tudi sam med Contradinimi ustanovnimi člani. Poleg tega se je v prvih letih svojega delovanja La Contrada redno vračala k duhu teh z dobrodušnim humorjem in z rožnato obarvano nostalgijo prežetih zgodb in se z njimi usidrala v srce svojih abonentov, saj so jim, kot tudi sicer mnogim Tržačanom, pri srcu liki, ki s svojimi razvejanimi značaji ponazarjajo različne ravni nekdanje družbe; zlasti pa je priljubljeno sočno narečje, ki združuje govorico jadranskih krajev pod takratno avstro-ogrsko oblastjo. Predstavo, ki je od petka na sporedu v tržaški Bobbiovi dvorani, je seveda reži-ral Contradin umetniški vodja Francesco Macedonio, ki je prigodam podjetnih lo-šinjskih kapitanov avstrijskega Lloyda in njihovih mornarjev ter žen in družin na kopnem poleg humorja vlil tudi dobro mero melanholije. Te ne navdihujejo le spomini na nekdanjo veličino Trsta, saj so v zadnjih štiridesetih letih skoraj povsem zbledeli celo v mislih najbolj zagrizenih nostalgikov, temveč spomini na petdeseta, šestdeseta in sedemdeseta leta, ko so bili izmišljeni, a realistični, protagonisti Maldobrij živi med da s prizanesljivo odmaknjenostjo. Gre za lahkotno in občutljivo eleganco, ki ni značilna za izvirni pristop Carpinterija in Fa-ragune, je pa zato Macedoniova predstava prijetno razvedrilo, v katerem so tudi namigi na resnejše teme, a tako bežni, da vzdušje ostaja vedro. Med množico igralcev v različnih vlogah nastopata Ariella Reggio in Gianfranco Saletta, ki sta bila tudi v zasedbi krstne uprizoritve in po svoje dajeta predstavi pečat, ki se je tradicionalno prijel upodabljanja Carpinterijevih in Faragunovih likov. Nanj se navezujejo tudi ostali člani Con-tradine igralske skupine Adriano Giraldi, Maria Grazia Plos, Marzia Postogna, Mau-rizio Zacchigna, Massimiliano Borghesi, Paola Saitta in Lorenzo Zuffi. Zasedbo dopolnjujejo člani igralske šole Accademia tea-trale Citta di Trieste Laura Antonini, Stefano Bartoli, Matija Kralj, Federico Minca in Giorgia Pavanello. Pri oblikovanju predstave so sodelovali scenograf in kostumo-graf Andrea Stanisci, avtor glasbene kulise Massimiliano Forza ter avtor glasbene priredbe Fabio Valdemarin in mojster osvetlitve Bruno Guastini. Predstava bo na sporedu do nedelje. (bov) glasba - Tržaški dirgent se je prvič preizkusil v dirigiranju Mozartove Čarobne piščali Ozbič dirigira opero v Helsinkih Od lani je v finskem državnem opernem gledališču zaposlen kot vodja opernega zbora - »Finci so ponosni na svoje državno gledališče in ga podpirajo« »Taikahuilu« je kljub eksotičnemu prizvoku naslov ene od najbolj znanih oper vseh časov, na sporedu v teh dneh v finskem državnem opernem gledališču (Suomen Kansallisooppera) v Helsinkih. Gre namreč za Mozartovo Čarobno piščal v reprizi uspešne uprizoritve režiserja Jussija Tapole. Kar pa ni repriza, temveč odkritje za publiko osrednje finske operne ustanove, je nastop Trža-čana Marka Ozbiča za dirigentskim pultom. Svetovljanski umetnik se je doslej uveljavil kot vodja opernih zborov in s simfoničnimi koncerti, a je tokrat prvič oral ledino tovrstne, veličastne preizkušnje. Zgodilo se je v gledališču, kjer je od lanske sezone zaposlen za nedoločen čas kot vodja opernega zbora in kjer se je zanj odprla tudi spodbudna možnost umetniškega napredovanja z debijem v Singspielu, za katerega je v določenem smislu lahko črpal iz solidnega zaklada svojih dunajskih, najprej študijskih, nato uglednih delovnih izkušenj. Finska operna hiša mu je zaupala hišni orkester in pevski ansambel, ki ju je njegov premišljen pristop vodil skozi elegantno prosojnost klasicistične govorice, v kateri se prisrčna ljudska spevnost in skrivno- stni namigi kompleksnega podteksta prepletajo z apolinično ubranostjo lirske, kolora-turne, svečano sakralne govorice. Ob zanesljivih solistih se je posebej izkazal temperamentni zbor, katerega ubran in energičen zvok je zrcalo plodnega enoletnega sodelovanja z izkušenim glasbenikom. Posebnost te uprizoritve je izvedba celotne opere v finskem prevodu s trojezični-mi nadnapisi (poleg angleščine tudi šved-ščina, ki je drugi uradni jezik države), kar je tudi najmlajšemu občinstvu olajšalo razumevanje opere, ki jo zaznamuje alternacija govorjenih in glasbenih delov, tujcem v dvorani pa je ponudilo nekoliko neobičajno, a ušesu dopadljivo zvočno sliko zaradi naravne spevnosti jezika. Polne dvorane niso redkost v gledališču, kamor redno zahaja tudi veliko mladih; v tem primeru tudi najmlajši, katerim je režiser namenil pisano uprizoritev, finsko gozdno pravljico z didaskali-čnimi namigi na prostozidarsko ikonografijo in simbole na eni strani, z elementi severne narave in tradicije na drugi in v kateri je uporaba videa prikupno dopolnjevala sceno v filmskem slogu. Marko Ozbič med svojimi pevci rp Sodobno opremljena državna operna hiša v Helsinkih je že dvajset let nov sedež stoletne ustanove, ki letos praznuje tudi visok jubilej edinega poklicnega plesnega ansambla na Finskem. Svetla stavba z udobnimi in funkcionalnimi delovnimi prostori, ki se skozi velika okna spogleduje z drevesi bližnjega parka in lesketanjem morske gladine, je že drugo sezono delovno okolje tržaškega dirigenta, ki je po večletnem sodelovanju v Dunajski državni operi in nato v gledališču San Carlo v Neaplju odprl novo poglavje svoje umetniške poti v severni Evropi, kjer je tudi spoznal bistveno različne življenjske in delovne razmere. O svojih izkušnjah pravi, da je na Du- naju pridobil zaklad spoznanj v stiku z najboljšimi dirigenti in pevci, v Neaplju pa ravno tako koristen, optimistični pristop k življenju, Helsinki pa bo kraj ustvarjalnosti in pomembnih umetniških pridobitev. Tu se je soočil z natančno organizirano ustanovo, kjer je vodstvo pozorno do dosežkov svojih uslužbencev, kot tudi do njihovih pobud, saj je Ozbič že v lanski sezoni dal zamisel in izvedel zelo uspešen zborovski koncert, za katerega upa, da bo lahko postal zametek razvoja simfoničnega cikla. Na Finskem se je počutil doma že od začetka svojega sodelovanja, prevzela ga mentaliteta naroda, ki še investira v kulturo in ji posveča veliko pozornosti. »Finci so ponosni na svoje državno gledališče in ga podpirajo, otroci in mladi zahajajo na predstave, saj se tega naučijo od šolskih klopi. Repertoar je raznolik; letos imamo na sporedu monografski niz ob obletnici Giuseppa Verdija, a tudi opere Janačka in Mozarta. Vsako leto krstimo praizvedbo opere finskega avtorja, ki nastane po naročilu gledališča, kar se mi v današnjih razmerah zdi res srečna izjema.« Rossana Paliaga 22 Torek, 23. oktobra 2012 VREME, ZANIMIVOSTI rim - Zgodovinska sodba sodišča v L'Aquili Šest let zapora strokovnjakom zaradi uboja in podcenjevanja nevarnosti potresa leta 2009 RIM - Sodišče v L'Aquili je včeraj sedem italijanskih znanstvenikov in strokovnjakov obsodilo na šest let zapora, ker so spomladi leta 2009 podcenili smrtonosni potres, v katerem je umrlo prek 300 prebivalcev tega mesta. Obsojeni so uboja iz malomarnosti, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Na začetku sojenja septembra lani je tožilstvo zanje zahtevalo štiri leta zapora, ker prebivalstva niso opozorili na nevaren potres. Gre za člane italijanske vladne komisije za velika tveganja - šest je strokovnjakov za potrese, eden, Bernardo De Bernardinis, pa je pod-direktor civilne zaščite. Obramba je zahtevala oprostilno sodbo, saj noben znanstvenik ne more predvideti potresov. V potresu z magnitudo 6,3 ki je razdejal mesto, je 6. aprila 2009 umrlo 309 ljudi, več deset tisoč ljudi je ostalo brez strehe nad glavo in je moralo mesece živeti v šotorih. Omenjena komisija se je sestala šest dni pred potresom in kljub številnim manjšim potresnim sunkom v tednih pred tem ni sprejela nobenih ukrepov. Sojenje je vzbudilo razburjenje v mednarodni znanstveni srenji že ob vložitvi obtožnice leta 2010. Več kot 5000 članov znanstvene skupnosti je takrat v odprtem pismu italijanskemu predsedniku Giorgiu Napolitanu obsodilo sojenje in poudarilo, da potresov ni mogoče napovedati. Nekateri komentatorji so ob tem opozarjali, da bodo obsodbe druge strokovnjake odvrnile od sodelovanja v podobnih svetovanjih zaradi strahu pred pravnimi posledicami. Odvetnik obrambe Filippo Dinacci je obtožbe označil za »srednjeveške«. Tožilec Fabio Picuti je včeraj ravnanje članov komisije primerjal s tistim ameriške agencije za nujne primere, ki ni ustrezno ocenila nevarnosti orkana Katrina, ki je leta 2005 razdejal New Orleans. Odvetnik obrambe Alfredo Biondi je primerjavo zavrnil. Kot je dejal, je orkane in poplave mogoče napovedati, ne pa tudi potresov. Eden od odvetnikov tožnikov pa je poudaril, da niso pričakovali, da bodo potres napovedali, temveč da bodo ljudi opozorili na nevarnosti. Pi-cuti je dodal, da so strokovnjaki podali »nepopolno, neustrezno in zločinsko napačno« analizo, ki je po- mirila prebivalce, tako da so bili mnogi na svojih domovih, ko je mesto prizadel potres. Vladna komisija se je sestala po vrsti šibkejših potresov, ki so območje stresali več tednov in so med prebivalci širili paniko. K oceni razmer so povabili vrhunske seizmologe. De Bernardinis je po sestanku sporočil, da potresna dejavnost ne predstavlja nevarnosti za prebivalce mesta, temveč da je celo dobra, saj po navedbah strokovnjakov sprošča energijo in zmanjšuje nevarnost večjega potresnega sunka. Znanstveniki so sicer nato zanikali, da bi De Ber-nardinisu rekli kaj takega. Med obsojenimi so strokovnjaki, ki so v Italiji in mednarodno med najbolj priznanimi in cenjenimi izvedenci za potrese in geologijo. Med njimi je tudi Enzo Boschi, ki je takrat vodil italijanski nacionalni inštitut za geofiziko in vulkanologijo (INGV), pa tudi Giulio Selvaggi, vodja nacionalnega centra za potrese tega inštituta v Rimu ter Franco Barberi z univerze v Rimu. Obsojeni so še Mauro Dolce, Gian Michele Calvi in Claudio Eva, poroča AFP. Potres je prizadel kakih 120.000 ljudi, uničil je zgodovinsko središče mesta in srednjeveške cerkve ter okoliške vasi. Posnetek s popotresnih dni v L'Aquili ansa rim - Po študiji vladne delovne skupine Italija v svetovnem merilu ena najbolj skorumpiranih držav RIM - Italija je ena najbolj s korupcijo prepredenih držav na svetu in razmere se še poslabšujejo, kaže poročilo o korupciji, ki ga je včeraj predstavila posebna delovna skupina italijanske vlade. Samo cene javnih naročil so zaradi korupcije za 40 odstotkov višje, kot bi lahko bile, letno pa korupcija državo stane okoli 60 milijard evrov, ugotavljajo avtorji poročila. Indeks o zaznavanju korupcije v državi dosega vsega 3,9 točke od desetih možnih (deset pomeni odsotnost korupcije), medtem ko je povprečje držav članic Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) 6,9 odstotka, opominjajo avtorji. Korupciji so najbolj izpostavljena javna naročila, pri katerih zaradi obsega in vrednosti poslov izstopa zdravstvo. Avtorji ob tem poudarjajo, da se je korupcija (oddaja poslov brez javnih naročil, vnaprej dogovorjeni izvajalci, previsoke cene itd.) v zadnjih letih še posebej razrasla na deželni ravni, kjer so se stroški zdravstvenega sistema zvišali precej bolj kot na državni ali lokalni ravni. Državljani sicer največ korupcije zaznavajo med politiki, v zasebnem sektorju in v javni administraciji, pri čemer pa število obsodb upada. Če so leta 1996 sodišča izrekla 1700 obsodb zaradi korupcije, so jih leta 2010 le še nekaj več kot 200. Ker je po ugotovitvah avtorjev obsežnega poročila nadzor nad korupcijo vse slabši, manjšega števi- Letno korupcija v Italiji državo stane okoli 60 milijard evrov, ugotavljajo avtorji poročila. la obtožb ni mogoče enostavno pripisati manj razširjeni korupciji. Da bi se razmere izboljšale, predlagajo tudi nekaj rešitev. Med drugim uvedbo črne liste javnih naročnikov, katerih javna naročila so sodišča razveljavila zaradi korupcije in hkratno izključitev iz javnega financiranja. Vlada Maria Montija se je na korupcijo sicer že odzvala z nedavno sprejeto novelo protikorupcijskega zakona, s katerim želi Italija uvesti mednarodno veljavne standarde boja proti korupciji, vključno s strožjimi kaznimi za kršitelje in razširitvijo pristojnosti protikorupcij-ske komisije. (STA) anketa spletnega primorskega dnevnika »Italijansko desno sredino lahko premaga le Matteo Renzi« Na spomladanskih parlamentarnih volitvah v Italiji desno sredino lahko premaga le Matteo Renzi iz vrst Demokratske stranke, ki mora prej sicer zmagati na primarnih volitvah leve sredine. To je prevladujoče mnenje sodelujočih v anketi spletnega Primorskega dnevnika, kjer je župan Firenc močno premagal tajnika DS Pier Luigija Bersanija. Renzija je podprlo kar 40 odst. anketirancev in Bersanija 22 odst., za njima zaostaja vodja stranke SEL in predsednik Apulije Nichi Vendola, ki je doži- vel 15 odstotno podporo. Zanimiv je podatek, da je kar 23 odst. sodelujočih v anketi mnenja, da nihče od treh navedenih kandidatov leve sredine ni sposoben premagati nasprotne koalicije, ki je najbrž ne bo več vodil Silvio Berlusconi. Primarne volitve leve sredine bodo v nedeljo, 25. novembra, morebitni drugi krog pa dva tedna pozneje. V prvem krogu bo zmagal kandidat, ki bo presegel 40 odst. glasov, v nasprotnem primeru se obeta »balotaža« med prvim in drugo uvrščenim kandidatom. Dejansko gre za bitko med Bersanijem in Renzijem, katere izid je precej negotov. Njun dvoboj je še kar polemičen, čeprav je Renzi v zadnjih dneh nekoliko utišal polemiko o t.i. razgradnji senatorjev in poslancev Demokratske stranke, ki imajo za sabo že tri parlamentarne mandate. Bivši tajnik stranke Walter Veltroni je že napovedal, da ne bo več kandidiral, isto namerava narediti tudi Massimo D'Alema, čeprav bo njegova odločitev odvisna o rezultatov primarnih volitev. Kdo med aktualnimi kandidati na primarnih volitvah italijanske leve sredine lahko na spomladanskih volitvah premaga desno sredino? 22 % 40 % 15 % 23 % Pier Luigi Bersani 133 -iMatteo Renzi Nichi Vendola Nihče od navedenih } www.primorski.eu www.primorski.eu klikni in izrazi svoje mnenje \ Kdo bo zmagal na predsedniških volitvah v ZDA 4. novembra letos? O Barack Obama O Mitt Romney O Je vseeno rim Renzo Piano bi obnovil Vernazzo RIM - Italijanski zvezdniški arhitekt Renzo Piano in njegov britanski kolega Richard Rogers želita pomagati pri obnovi vasice Vernazza na Ligurski obali, ki so jo pred letom dni poškodovale močne padavine in zemeljski plazovi. Skupaj sta brez plačila pripravila študijo o možnostih za obnovo tega turističnega bisera na Ligurski rivieri.Va-sici Vernazza in Monterosso so 25. oktobra lani ob močnih padavinah zasuli zemeljski plazovi. Načrt obnove bosta arhitekta predstavila prihodnji četrtek, ob prvi obletnici teh dogodkov, piše avstrijska tiskovna agencija APA. Pridobivanju finančnih sredstev za realizacijo tega projekta sta se posvetili dve dobrodelni organizaciji. S projektom prenove naj bi začeli že v prihodnjem letu, je poročal časnik La Stampa. Vernazza je ena od petih vasic, ki sestavljajo nacionalni park Cinque Terre. Območje je bilo leta 1997 vpisano na Unescov seznam svetovne dediščine. Danes ima 7000 prebivalcev. »Obnova vasice Vernazza bo pripeljala tudi do korenitih sprememb v sami vasi. Vendar pa si želimo ohraniti njene posebnosti, tisto, kar jo dela edinstveno na svetu. Želimo spoštovati njeno zgodovino,« je po pisanju APA dejal Rogers. ■ ZLATO ■ (999,99 %%) za kg _ 42.539,60€ +184,63 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) _ 109,54 $ -0,55 ■ EVRO 1,3063 $ +0,20 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 22. oktobra 2012 valute evro (povprečni tečaj) 22.10 19.10 ameriški dolar japonski jen bolgarski lev češka krona danska krona britanski funt madžarski forint litovski litas latvijski lats poljski zlot romunski lev švedska krona švicarski frank norveška krona hrvaška kuna ruski rubel turška lira avstralski dolar braziljski real kanadski dolar kitajski juan indijska rupija južnoafriški rand 1,3063 104,27 1,9558 24,899 7,4588 0,81450 279,57 3,4528 0,6964 4,1058 4,5770 8,5924 1,2097 7,3865 7,5605 40,4252 2,3449 1,2657 2,6498 1,2987 8,1705 69,8540 11,2708 1,3035 103,27 1,9558 24,823 7,4590 0,81275 279,30 3,4528 0,6963 4,1070 4,5833 8,5717 1,2085 7,3840 7,5425 40,1888 2,3445 1,2586 2,6440 1,2885 8,1514 70,1800 11,2411 / RADIO IN TV SPORED Torek, 23. oktobra 2012 23 ^ Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Videonatečaj Ota - Hrovatin 2012: Slušalke 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno V^ Rai Due 21.05 Nan.: Criminal Minds 23.25 Dnevnik, sledi Tg2 Punto di vista 23.40 Rubrika: La Storia siamo noi ^ Rai Tre 2116.35 Film: L'occhio caldo del cielo (ve-stern, ZDA, '61) 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 6.10 Aktualno: UnoMattina caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 Igra: La prova del cuoco (v. A. Cle-rici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktulano: Verdetto finale (v. V. May a) 15.15 Aktualno: La vita in diretta (v. M. Ve-nier, M. Liorni) 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi (v. M. Giusti) 21.10 Film: Il paese delle pic-cole piogge (dram., It., '12) 23.15 Dnevnik - Kratke vesti 23.20 Aktualno: Porta a porta (v. B. Vespa) 6.40 Risanke: Cartoon Flakes 8.15 Nan.: Il nostro amico Charly 9.40 Nan.: Sabrina, vita da strega 10.00 Aktualno: Tg2 Insieme 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Pechino Espresso 14.05 Aktualno: Parliamone in famiglia 16.15 Nan.: La signora del West 17.50 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Cold Case -Delitti irrisolti 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 1120.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.10 Film: Man on fire (akc., ZDA, '04, r. T. Scott, i. D. Washington, D. Fanning) 0.20 Film: Costretti ad uccidere (akc., ZDA, '97) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, vremenska napoved, prometne informacije in gospodarstvo 8.40 La telefonata di Bel-pietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chie-sa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nan.: Cento-Vetrine 14.45 Show: Uomini e donne (v. M. De Filippi) 16.20 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.50 Kviz: Avanti un altro! (v. P. Bonolis) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'insolvenza (v. E. Greggio, M. Hunziker) 21.10 Nan.: Dallas 6.00 Aktualno: Rai News Morning News 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Italia 7.30 Aktualno: Tgr Buongiorno Regione 8.00 Aktualno: Agora 10.00 Rubrika: Spazioli-bero 10.10 Dok.: La Storia siamo noi 11.00 Rubrika: Codice a barre 11.30 Rubrika: Buongiorno Elisir 12.00 Dnevnik, sledi Tg3 Fuori Tg 12.45 Rubrika: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo, slediTgr Piazza Af-fari 15.10 Nan.: La casa nella prateria 16.00 Rubrika: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Comiche all'italiana 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Ballaro (v. G. Floris) 23.20 Aktualno: Volo in diretta (v. F. Volo) 0.00 Nočni in deželni dnevnik u Rete 4 6.50 Nan.: Magnum P.I. 7.45 Nan.: Pacific Blue 8.40 Nan.: Hunter 9.50 Nan.: Carabi-nieri 6 10.50 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik 12.00 Nan.: Un detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Dnevnik 14.45 Aktualno: Lo sportello di Forum 15.30 Nan.: Hamburg Distretto NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (21. oktobra 2012) Vodoravno: sprostitev, pes, tristo šest, rok, rektor, ksileni, ep, Ilek, osel, pok, prod, NASA, Irak, olimpizem, Torre, avion, ti, Podberšček, ens, otka, R. E., Strand, Oslo, Liz, protein, Tino, TAM, laket, Oton, Marna, avantura, eremiti, va, eozin, JAT, jin; na sliki: Edi Podberšček. 23.05 Film: The interpreter (triler, ZDA, '05, r. S. Pollack, i. Nicole Kidman, S. Penn) v Italia 1 6.55 Risanke 8.45 Kviz: Transformat (v. E. Papi) 9.30 Nan.: E.R. Medici in prima linea 10.30 Nan.: Grey's Anatomy 12.10 Rubrika: Cotto e mangiato - Il menu del giorno 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Futurama 14.10 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball GT 15.00 Nan.: Fringe 16.00 Nan.: Smallville 16.50 Nan.: Merlin 17.45 Resničnostni show: La scimmia (v. G. Be-vilacqua) 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.20 Nan.: CSI -Scena del crimine 21.10 Rubrika: Archi-mede - La scienza secondo Italia 1 (v. N. Torielli) 23.15 Rubrika: Champions League Speciale La l LA 6.00 7.30 Dnevnik 7.00 Aktualno: Omnibus 9.55 Aktualno: Coffee Break 11.00 Rubrika: L'aria che tira 12.20 Rubrika: Ti ci porto io... in cucina con Vissani 12.3018.20 Rubrika: I menu di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Aktualno: Cristina Parodi Live 15.55 Nan.: Il commissario Cordier 17.45 Aktualno: Cristina Parodi Cover 19.15 Show: G' Day 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Nan.: Grey's Anatomy 23.00 Resničnostni show: Non ditelo alla sposa! 0.00 Aktualno: Omnibus Notte ^ Tele 4 lia 8.30 Deželni dnevnik 12.25 20.55 Dnevnik Agenparl 12.30 Dok.: Italia da scopri-re 13.05 Itinerari nascosti 13.30 16.35 Dnevnik 14.00 Dok.: Altopiano di Asiago 17.00 Risanke 19.00 Dok.: Il Museo stori-co navale di Venezia 19.30 Dnevnik 20.00 21.00 Rubrika: Qui studio a voi stadio 20.30 Deželni dnevnik 23.02 Deželni dnevnik 23.30 Rubrika: Il caffe dello sport (t Slovenija 1 6.05 Kultura (pon.) 6.15 Odmevi (pon.) 7.00 Dobro jutro 10.10 Studio Kriškraš (pon.) 10.35 Kulturni brlog 10.40 Poučna nan.: Ali me poznaš? (pon.) 10.45 Zgodbe iz školjke 11.20 Nad.: Čudežni copati 12.00 Poročila 12.05 Ars 360 12.20 Pisave 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.25 Studio City 14.20 Obzorja duha (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi -Hidak (pon.) 15.45 18.35 Risanke 16.05 Igr.-lutk. nan.: Bine (pon.) 16.20 Nan.: Ribič Pepe 16.45 Dobra ura 17.00 Novice, športne vesti in vremenska napoved 18.00 Odd. za otroke: Infodrom 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.30 Slovenska kronika 19.45 Vremenska napoved in športne vesti 20.00 Volitve 2012: Prvo soočenje 21.00 Dok. film: Zvoki mesta M. 22.00 Odmevi, šport in vremenska napoved 23.05 Globus 23.35 Dok. odd.: Otroci upora |r Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 8.05 Otroški infokanal 8.50 Zabavni infokanal 10.05 Dobra ura 11.30 Dobro jutro 14.25 Aritmija 14.55 Kviz: Moja Slovenija 16.35 Dok. felj-ton: Marinko in Lupetto 17.00 Mostovi -Hidak (pon.) 17.30 Dok. odd.: Slovenski vodni krog 18.00 Dok. serija: Skrivnosti glasbe 18.30 Glasnik 18.55 Dok. film: Peter Pavel Glavar 19.50 Žrebanje Astra 20.00 Nan.: Očetje in sinovi 20.45 Glasb. odd.: Muzikajeto 21.15 Film: Bazen 22.55 Brane Rončel - Izza odra |r Slovenija 3 6.00 8.55, 22.00, 23.55 Sporočamo 6.05 0.00 Dnevnik Tv Maribor 6.35 Primorska kronika 7.10 21.30 Žarišče 7.50 21.45 Kronika 8.00 Poročila 9.00 7. redna seja Državnega zbora, prenos 16.00 Nujna seja Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, prenos 20.00 22.20 Aktualno 20.30 Soočenje kandidatov za predsednika republike z znakovnim jezikom 23.20 Odmevi Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Avtomobilizem 14.50 Kino premiere 15.00 Arhivski posnetki 15.45 Sredozemlje 16.15 Artevisione magazin - pripravila Laura Vianello 16.45 Aktualno: „Meridiani" 18.00 Sprehodi 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.05, 23.45 Vse-danes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vse-danes - vzgoja in izobraževanje 7.00 Deželni dnevnik 7.35 Dok.: Luoghi magici 8.0012.00 Dok.: Piccola grande Ita- 20.00 „Q" - Trendovska oddaja - vodi Lorella Flego 20.45 Dok. odd.: K2 21.15 Glasb. odd.: Boben 22.20 Biker Explorer 22.45 Istra in... 23.15 Vas tedna Tv Primorka 8.00 Dnevnik, vremenska napoved in Kultura 8.35 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 Novice 9.05 18.30 Naš čas 10.00-16.00 Novice in Videostrani 17.00 Tv prodajno okno 17.30 Monitor 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in Kultura 20.00 Odmevi Primorske 21.00 Kmetijski razgledi z Dolenjske 21.30 Dnevnik, vremenska napoved in Kultura 22.00 Glasbeni večer, sledi Tv prodajno okno in Videostrani pop Pop TV 6.55 Risane in otr. Serije 8.00 Nan.: Peklenske mačke 8.5510.05, 11.30 Tv prodaja 9.10 16.35, 17.10 Nad.: Zakon brez ljubezni 10.3515.35 Nad.: Brezno ljubezni 12.00 17.45 Nad.: Moč usode 13.00 24UR ob enih 14.00 Dok. serija: Ko pospravlja Kim 14.35 Nan.: Peklenske mačke 15.30 Dok. serija: Najlepši kraji sveta 17.00 24UR popoldne 18.50 Misli zdravo 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Preverjeno 21.05 Nan.: Zdravnikova vest 22.00 24UR zvečer 22.30 Nan.: Na terapiji 23.05 Nan.: Precej legalno A Kanal A 7.40 Risane serije 8.10 Svet 9.05 17.05 Nan.: Številke 10.00 18.55 Nan.: Na kraju zločina - New York 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 13.00 Nan.: VIP 13.55 Nan.: Fra-sier 14.25 Nan.: Moja super sestra 14.55 Film: Jackie Chan - Prvi udarec (akc., ZDA/Hong Kong/Rus., '96) 16.35 Nan.: Kako sem spoznal vajino mamo 18.00 19.45 Svet, Novice 20.00 Film: Zlati zmaj (akc., ZDA, '96) 21.45 Film: Matrica Reloaded (akc., ZDA/Avstralija, '03, i. K. Reeves) 0.20 Film: Morilski roj (zf, ZDA, '08) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena: V studiu Boris Devetak in Marko Sancin; 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan - Jože Peterlin, garaški idealist; 11.00 Studio D; 11.15 Z žlico v Benečijo; 12.15 Ahoj Terst! Pripravlja Borut Klabjan; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Jesenska abeceda; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.15 Jezikovna rubrika; 17.30 Odprta knjiga: Daniel Glattauer: Proti severnemu vetru - 22. nad.; 18.00 V sinjo brezkončnost. Pripravlja Vili Prinčič; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na radiu Koper; 5.50 Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Pregled prireditev; 11.00 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Eppur si muove; 14.00 Aktualno; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Iz kulturnega sveta; 21.00 Iz sveta glasbe; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Jazz in jaz. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 15.05 Pesem tedna; 9.00 Il piacere di uscire; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 11.00, 18.00 In minoranza; 11.35 Playlist; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 21.30 Dorothy e Alice; 13.35 Ora musica; 14.00, 20.30 Il diario di Athena; 14.35, 20.00 My radio; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Pomeriggio ore quattro; 18.35, 21.00 Glasbena lestvica; 19.00 La Via Francigena del Sud; 19.30 Večerni dnevnik; 22.00 Pic nic electronique; 23.00 The magic bus; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Turistov glas seže v deveto vas; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan. Ena ljudska; 9.30 Dobra dela; 10.10 Intelekta; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 12.40 Predstavitev novih šansonov Festivala slovenskega šansona 2012. Pripravlja Katrin Harapin; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme po Sloveniji, podatki; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Prireditve; 8.55 Sporedi; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00 Podjetje za poletje; 10.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Novice; 11.00 Frekvenca X; 11.15 Raziskava EU Kids Online; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.ih; 13.30 Napoved - pregled sporeda; 14.00 Kulturnice; 14.45 13. Študentska arena: otvoritveni dan največje izobraževalno-sejemske prireditve za mlade v Sloveniji; 15.03 Radio Slovenija napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Zapisi iz močvirja; 17.10 18. vzporednik; 18.15 Dan 202; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 19.50 Hokej, Olimpija : Innsbruck; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 ŠTOS - Še v torek obujamo spomine. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 5.05 Arsove spominčice (pon.); 6.00 Glasbena jutranjica; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Menuet za besedo; 13.35 Glasbeni rondo; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.05 Spored; 16.15 Svet kulture; 16.30 Koncerti na tujem; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Spored; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Torek, 23. oktobra 2012 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno a rahel ° dež a A zmeren ÜÜ dež ôVr nevihte veter megla rahel sneg z sneg 6á mocan liti sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona vremenska slika 1020 1020 _ . O GRADEC ; 3/16 M. SOBOTA O 5/18 ^NAPOVED ZA DANES Po vsej deželi bo jasno in suho. V okolici Trbiža bo predvsem ponoči verjetno spremenljivo oblačno zaradi megle ali nizke oblačnosti. Ob morju in na vzhodu bo pihal burin, ki bo občasno močnejši. Danes bo pretežno jasno. Zjutraj in dopoldne bo ponekod po nižinah megla ali nizka oblačnost. Na Primorskem bo pihala šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 2 do 7, na Primorskem okoli 10, najvišje dnevne od 16 do 19, na Primorskem do 24 stopinj C. Nad Srednjo Evropo se bo v naslednjih dneh še naprej Nad srednjo in vzhodno Evropo ter Balkanom je območje zadrževal anticiklon, ki bo v deželo prinašal suhe in sta- visokega zračnega tlaka. Od vzhoda priteka k nam raz-novitne severovzhodne tokove. meroma topel in suh zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.33 in zatone ob 18.05 Dolžina dneva 10.32 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 14.55 in zatone ob 0.54 A BIOPROGNOZA Vremenski vpliv na splošno počutje in razpoloženje bo ugoden, v krajih s sončnim vremenom tudi spodbuden. MORJE Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 20 stopinj C. PLIMOVANJE Danes: ob 1.11 najvišje -38 cm, ob 7.57 najnižje 38 cm, ob 14.05 najvišje -21 cm, ob 19.38 najnižje 24 cm. Jutri: ob 1.50 najvišje -43 cm, ob 8.22 najnižje 45 cm, ob 14.34 najvišje -31 cm, ob 19.18 najnižje 30 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m..........19 2000 m ..........14 1000 m ..........18 2500 m ..........12 1500 m ..........16 2864 m ..........10 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 3,5 in v visokogorju 4. O GRADEC 3/16 CELOVEC O 4/15 TOLMEČ O 5/20 VIDEM O 7/22 O PORDENON 8/21 TRBIŽ O 1/14 O 4/14 KRANJSKA G. ČEDAD O 8/21 O TRŽIČ 7/15 o 6/14 S. GRADEC CELJE 6/16 O MARIBOR O 8/16 PTUJ O M. SOBOTA O 5/16 O N. GORICA 11/20 O LJUBLJANA 5/16 POSTOJNA O 5/16 KOČEVJE REKA 8/20 N. MESTO 8/16 O ZAGREB 6/17 O _,_ _(NAPOVED ZA JUTRp > .i, i- Jutri in v četrtek bo vreme še naprej stanovitno in jasno, Jutri in v četrtek se bo nadaljevalo precej jasno vreme z ju- burin pa bo postopoma pojenjal. tranjo in dopoldansko meglo po nižinah. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER KNJIGA - Jaz, Zlatan Ibrahimovic Ibra bo morda po nogometni zlati nogi dobil še prestižno literarno priznanje August STOCKHOLM - Slavnemu švedskemu nogometašu Zlatanu Ibrahimo-vicu se obeta še preboj na literarni vrh. Njegova avtobiografija Jaz, Zlatan Ibrahimovic je namreč na seznamu šesterice kandidatov za prestižno švedsko literarno nagrado August. Odločitev o zmagovalcu bo padla konec novembra. Za morda popoln preboj zvezdnika, ki je zatočišče pred letošnjo sezono našel v bogatem pariškem klubu PSG, tudi na literarnem področju, pa ima veliko zaslug tudi švedski novinar David Lagercrantz. Slednji je namreč soavtor knjige, ki se na Švedskem prodaja kot vroče žemljice. Jag ar Zlatan Ibrahimovic, kot se v švedščini imenuje delo, po mnenju komisije za nagrado August - ime nosi po pisatelju Augustu Strindbergu, združenje založnikov pa jo podeljuje od leta Zlatan Ibrahimovic je pred tednom dni v Monaku dobil mednarodno nogometno priznanje zlata noga za svoje dosežke na nogometnih zelenicah, zdaj pa naj bi na Švedskem dobil še »zlato pero« za pisalteljske dosežke ansa 1989 - krasi "natančen jezik, ki pusti močan vtis. Občutljivi in hkrati ostri opisi bralca zlahka popeljejo v svet Zlatana, tako na kot ob igrišču". Avtobiografijo so izdali lani jeseni, postala pa je ena najbolje prodajanih knjig v švedski zgodovini, saj so nogometnim navdušencem prodali že več kot 500.000 izvodov. Delo opisuje tako začetke nogometaša v domačem okolju, revnem predmestju Malmoja Rosenga-ardu, kot tudi vsa najboljša leta v nekaterih najmočnejših evropskih klubih, Ajaxu, Juventusu, Interju, Barceloni, Milanu in zdaj PSG-ju. Pred tednom dni je v Monaku dobil mednarodno nogometno priznanje zlata noga, ki ga podeljujejo nad 29 let staremu nogometašu kot nagrado za izstopajočo nogometne dosežke v svetovnem merilu. VZTRAJNOST - Prehodil 5700 km in šest držav Muslimanski romar iz BiH po 314 dneh peš prispel do Meke Velika mošeja v Meki je že polna romarjev, čeprav se uradne svečanosti začenjajo v četrtek ansa SARAJEVO - Muslimanski romar iz BiH, ki se je decembra lani odpravil na romanje v Meko, je prispel na cilj. V 314 dneh je prepešačil 5700 kilometrov in prečkal šest držav - Srbijo, Bolgarijo, Turčijo, Sirijo, Jordanijo in Savdsko Arabijo. "V soboto sem prispel v Meko. Nisem utrujen, to so najlepši dnevi mojega življenja," je iz Savdske Arabije po telefonu sporočil 47-letni Senad Hadžic. Potek svojega romanja je sproti objavljal na svojem profilu na družbenem omrežju Facebook, kjer je objavil tudi dovoljenje za tujce, ki mu ga je izdalo sirsko notranje ministrstvo. Povedal je, da je Sirijo prečkal aprila, v 11 dneh pa je prehodil 500 kilometrov. "Šel sem skozi Alep in Damask, mimo številnih nadzornih točk tako provladnih kot uporniških sil, vendar me nikoli niso pridržali," je povedal Hadžic. "Na nadzorni točki sil sirskega predsednika Bašarja al Asada so mi vojaki ukazali, naj spraznim svoj nahrbtnik. Ko sem jim pokazal Koran in jim pojasnil, da sem na romanju, so me pustili naprej," je dejal. Na svojem profilu na Facebooku je zapisal, da mu je bog kazal pot v sanjah, tudi to, naj gre skozi Sirijo namesto skozi Irak. Med romanjem je doživel ekstremne vremenske razmere - od minus 35 stopinj Celzija v Bolgariji do peklenskih 44 stopinj v Jordaniji. Hadžic je še povedal, da je moral v Carigradu več tednov čakati na dovoljenje, da je lahko peš prečkal most čez Bosporsko ožino, dva meseca pa je čakal na jordansko-savdski meji na vstopni vizum za Savdsko Arabijo. (STA) Mnogi Hrvati bodo iskali službo v tujini ZAGREB - Kar 84 odstotkov od tisoč hrvaških državljanov, ki so sodelovali v raziskavi spletnega portala Moj-Po-sao.net, je potrdilo, da nameravajo iskati službo zunaj meja države. Večinoma so to mlajše osebe.Med njimi so tudi visoko izobraženi državljani, ki so podiplomski študij končali v tujini. V Franciji ukradli trop 130 jagnjet PARIZ - Pretekli teden je z neke osamele jase v departmaju Isere v francoskih Alpah izginil kar cel trop jagnjet. Čreda 130 živali je bila na paši znotraj električne ograde, od koder so jo neznanci v noči na četrtek v zgolj nekaj minutah uspeli naložiti v dva tovornjaka in nato izginiti, je včeraj sporočila tamkajšnja žandarmerija. Da so živali končale v tovornjakih, kažejo sledi gum na kraju dogodka. Nepridipravi so si pomagali tudi z rampo, ki so jo sestavili iz palet, kar jim je omogočilo, da je kraja potekala tako zelo hitro, so še povedali na žandarmeriji. Rejec je jagenjčke, katerih vrednost je ocenjena na 20.000 evrov, pred tremi tedni kupil v Španiji. Prodati jih je nameraval pred muslimanskim praznikom kurban bajram, ki se začenja v petek.