Naročnina lislu: Celo leto 60 din., pol leta 30 din., četrt leta 16 din. Izven Jugoslavije: Celo leto 120 din. Inserati ali oznanila se zaračunajo po dogovoru; pri večkratnem Inseriranju primeren popust Upravništvo »prejema naročnino, inserate in reklamaciji. Telefon interurban št 113. 81. štev. STRAŽA izhaja v pondeljek, sredo in petek» Uredništvo in upravništvo je v Mariboru» Koroška cesta št. 5 Z uredništvom se more govoriti vsaki dan samo od 11. do 12. ure. Rokopisi se ne vračajo. Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Telefon interurban št. 113. Maribor, dne SO. julija 10S» Eksplozija. Eksploziciji v Bitolju je sledila sedaj eksplozija v Kragujevcu, bogzna, koliko takih in podobnih se bo še vrstilo, gotovo je pa to, da se bode vse to kakor doslej označevalo za «navadno nesrečo«, pa naj propadejo še tolike milijarde in še toliko ljudskega življenja in premoženja. Eksplozijo v Kragujevcu smo že zadnjič na kratko omenili in silno na kratko jo omenjajo tudi vladni in upravni krogi. Slučaj *in navadno nesrečo imenujejo to eksplozijo, ki je začela ob treh popoldne ter se nadaljevala v presledkih skozi tri ure, da so od infante-rijske municije prišle na vrsto ročne granate, bombe, mine vseh vrst, topovska municija in končno stare pomorske mine, s kratka vse, kar se je na zemlji, pod zemljo v vodi in zraku na razstrelivih in morilnem sredstvu uporabljalo med dolgoletno svetovno vojno in kar je vkljub bitoljskemu nauku in najresnejšeum opominu ostalo v celih gorah naloženo v laki bližini mesta, da ni niti ena šipa ostala cela in da je mnogo hiš porušenih in razdejanih. Človeku, ki se je med vojno vsaj malo upoznal z granatami, bombami in minami, dajejo že sama uradna poročila o eksplodirani municijski zalogi zadostno sliko skrajne zanikernostji in brezvestnosti vojaške uprave. Poročila namreč govorijo o vrstah bomb in granat, ki so vporabljive, varne in shranljive samo do gotove ddbe in se morajo do tedaj brezpogojno uničiti, da same po sebi vsled notranjega razkroja ne spustijo cele'okolice v zrak. Navedene so avstrijske ročne granate, vojni plen, o katerih vemo že vsi iz vojske, da so imele na zabojih debelo napisano, kako dolgo se smejo rabiti in shranjevati in kedaj se morajo brezpogojno uničiti. Uprava tega plena pa ni bila toliko pismena, da bi se po tem ravnala, pustila je vse skupaj med drugo municijo v celih gorah tik ali celo sredi mest in tako imamo porušen Bitolj, Kragu-jevec in bogzna koliko krajev bo po enaki brezvestnosti zadela enaka usoda. Če se zgodi taka nesreča, vprašujejo v Beogradu najprej, po «politični kombinaciji«, nekateri celo v nadi in veselju, da se najde, samo zanikernosti in brezvestnosti, ki je vsega kriva, nihče ne vidi in ne odpravi. Vojno in policijsko ministrstvo javlja, da se večje število človeških žrtev ni ugotovilo in da so podvzete vse potrebne «varnostne mere«. To je vse in zato se vrsti eksplozija za eksplozijo. Po bitoljski katastrofi je dobila vlada in vojaška oblast iz mnogih krajev prošnje in pritožbe radi mu-nicijskih skladišč, ki tvorijo tako strašno nevarnost, pa vse je ostalo pri starem, niti ena taka zaloga se ni preložila, pač pa so se nalagale nove. Vojaška oblast se ne zmeni ne za vloge, ne za deputacije in ne za glasove po listih in nobena nesreča je ne more izmodriti. Beograjska uprava je napravila iz vojnega plena pravo nesrečo za državo. Kar bi krvavo rabili, to je vsled zanikernosti razpadlo. Po črni gori se na prostem ob cestah kvarijo velike množine telefonskega materijala, občine in žandarske postaje pa ne morejo priti do telefonske zveze. Nekaj razpade, drugo se pokrade, tretje pa eksplodira in uniči še to, kar je vojna pustila in kar je človeški trud ustvaril. Od vojnega plena imajo menda koristi samo še sijajno plačani člani neštetih komisij, ki radi največje korupcije ali pa radi največje zanikernosti nikdar niso kaznovani. Okrog vojnega plena se mota, kakor vešče okrog luči, vse polno raznih «strokovnjakov« in take je okrog kragujevaške municije opisala tik pred eksplozijo beograjska «Republike«. Ruski, to je Wranglovski «strokovnjaki« so dali pirotehničnemu zavodu v Kragujevcu nasvet, naj izkoplje za nevarno municija dVe ogrom ni jami, vsako po 62.000 kub. metrov, naj v te jame naloži municijo, potem na njo spusti vodo in če se bo municija tako 10 let namakala, ne bo več nevarna. List pravi, da bi se na tak način dalo pod vodo na delu in vrednosti dobrih osem milijard dinarjev. Pa prepozno so se spomnili na nevarno municijo in tudi ruski «strokovnjaki« so prišli prepozno. Tako vojno ministrstvo milijarde, ki jih od naroda zahteva in dobiva, meče v vodo ali pa v zrak in ‘vsaka taka afera ali pa katastrofa se konča samo s kampanjo po Jistili, brezvestnost, zanikernost in nekulturnost v upravi pa ostane največja eksplozivna nevarnost za ljudsko blago in življenje in za celo državo. Politični položaj. POLOŽAJ. Beograd, 16. julija 1923. Skupščina zboruje vkljub tropični vročini vsak dan. Dopoldne so seje plenuma, a popoldne seje zakonodajnega odbora, sekcij in odborov. Računa se, da bo poletno zasedanje trajalo še do 28. julija. Nato pa ide plenum domov, a med tem bo menda zboroval še nekaj časa finančni in zakonodajni odbor. Te dni bo dovršen zloglasni vojaški zakon v specijelni debati in nato še pride v plenum uradniški zakon. Računa se, da bosta ta dva zakonska predloga sprejela do sobote 21. julija. Da radikalna vlada nasuje peska v oči železničarjem, je predložila polovičarsko pragmatiko. Ta vsebuje toliko krivic proti raznim kategorijam, da se opravičeno bojimo, da bodo železničarji gotovo skrajno nezadovoljni z novotarijo. O kakih denarnih priboljških, pa finančni minister še za sedaj noče nič vedeti. Tudi zakon o srednješolstvu je v delu v sekciji, ravnotako zakon o zavarovanju proti loči. V prvem zastopa naš klub podnačelnik Sušnik, v drugem tovariš Krajnc. Nastop Jugoslovanskega kluba proti vojaškemu za konu je vzbudil tu veliko pozornost. Mnogi poslanci radikalne stranke izjavljajo, da bi pri tajnem glasovanju veliko število poslancev njihove stranke glasovalo z nami. A sedaj je Miklavž Pašič zapretil, da pade vsak pri njem v nemilost, če bi se drznil glasovati proti ali se odstraniti. Veliko število Beograjčanov izraža^ zalivalo našim poslancem, da so si upali vojaški kasti v brk povedati, da je okosteneli militarizem, kakor ga uvaja ta zakon, grobokop blagostanja in zadovoljstva ter — — miru. Objava Markovega protokola je Pašiča in njegove radikale silno poparila. Na vodje režima je objava vplivala kol mrzel tuš. Različno se komentira objavljeni protokol. Vidi se, da blok ni zahteval za uvod sporazuma prav nič nemogočega. Radikalni poslanec, ki je prijatelj miru in sporazuma je napram piscu teh vrst izjavil: «E, pa Pašič bi mogao primiti ovaj protokol.« Izza kulis se je izvedelo, da sta Pašič in Laza Markovič kot glavna protivnika sporazuma s Hrvati in Slovenci morala slišati marsikatere bridke očitke. Sigurno je, da Jugoslovanski klub vsled energičnega nastopanja discipline, ki vlada v njem in vsled neupogljivosti, pridobiva med večino radikalskega kluba simpatije. Radikali izjavljajo, da sami ne morejo vzdržati na vladi. Morajo se orientirati ali k demokratom ali k Jugoslov. klubu. Ljubše bi jim bil naš klub kol demokrati. To odkrito izjavljajo. A naši-stojijo trdno. Za drobtinice naši možje ne gredo v vlado. Poslanci Jugoslovanskega kluba ne odnehajo od svoje zahteve glede avtonomije, ker vidijo, da je edino lastna kasa, in lastna slovenska hiša edina rešitev za naš narod. Centralizem nas bo strašno zasužnil posebno glede financ in s tiranskimi za koili. Ker radikali pravijo, da se ne bodo mogli dolgo držati, se bo moralo nekaj zgoditi. Merodajni činitelji zatrjujejo, da je celo krona nezadovoljna s samo srbsko vlado in želi sporazum s Hrvati in Slovenci. A kje je tisti modrijan, ki bo rešil to uganko ? Gotova stvar pa je, da srbskim radikalom ne gre več pšenica v klasje. Na znotraj zmešnjava, nesigurnost, a na zunaj je še slabše. Radikali izjavljajo, da volitev ne bo. Držati hočejo sedanji parlament menda cela 4 leta, če ne bo prišlo kaj specijelnega vmes. Pašič zna, da je federalistično-avtonomistični blok dobro pripravljen za volitve in je nevarnost, da blok dobi tla celo v južnih krajih. Zunanji položaj je žalosten. Gotova stvar je, da je Reka za Jugoslavijo izgubljena. Izgubimo še menda več otočja v Dalmaciji na Italijo. Te dni bodo Italijani definitivno zasedli Reko in še druge kraje. Pašičeva zunanja politika je falirala popolnoma. Že od preobrata sem se Pašič ni zavzemal kaj posebno za rešitev hrvat-sko-slovenskih krajev. Javna tajnost je, da je velik del resnih radikalov nezadovoljen s Pašičem, a pomagali si ne morejo .... Pravijo, da finančni minister grozi z ostavko in še celo vrsto drugih. Nezadovoljstvo se širi na vse strani. Nismo samo Slovenci in Hrvati nezadovoljni z režimom. Po objavi zagrebškega protokola. Vladni ljudje in klečeplazci bj «Markov« protokol radi pokazali kot nekaj neobveznega ter govorijo o juridično nepopolni stilizaciji in trdijo celo, da mu za obvezno moč manjka točka, ki bi določala, kdo bi ga bil moral uveroviti. — Vse to je prazno in umazano «izmotavanje«, kakor bi rekli Srbi. V Zagrebu so se sestali parlamentarci ter sestavili obvezno pogodbo v popolnem razumevanju bistva stvari. Svoje moralne obveznosti, ki jih je prevzela s podpisom zagrebškega protokola narodno-radi-kalna stranka preko svojih zastopnikov, je pa vodstvo narodno-radikalne stranke kratkomalo požrlo. Zgodilo se je, kar se je bilo zgodilo že s krfskim in ženevskim paktom: Snej besedo in rešen si! Če govori rädikalski poslanec v imenu svoje stranke, pravi stranka: Kaj me to briga, kaj me to veže? In če govori šef stranke, se izgovarja: Stranka mojega podpisa ni odobrila — ljudje božji, ali veste, kaj to pomeni? Ali more imeti kdo take ljudi za resne in za poštene? Vlada proti Radiču. Te dni se s posebno vnemo širijo vesti, kaj bo vse vlada ukrenila proti Radiču. — Njegova stranka naj bi padla pod posebno obznano, njega samega bi pa izročili sodišču. Kot vzrok in povod se navaja, da je v svojem zadnjem govoru žaljivo go- voril o kraljici. Čudno je pa to, da sla bila v nedeljo j «Obzor« in «Jutarnji list«, ki sta v celoti prinesla nje-I gov govor, zaplenjena z motivacijo, da vsebuje priobčeni govor žalitve narodne skuščine. Torej pred par dnevi vlada'še sploh ni našla in opazila nobene žalitve dvora in kraljice, temveč še le sedaj, ko rabi povod za nastop proti Radiču. Nadalje so vsa uradna poročila govorila, da aretacije v Zagrebu po prihodu špijona Ga-gliardija ali takozvana špijonska afera ne stoji v nobeni zvezi s kako stranko ali s političnimi osebami, sedaj pa vladni listi naenkrat pišejo, da se bode tudi iz tega črpal materijal za proces proti Radiču. Okrog vsega tega je še polno poročil o razkolih in sporih v revizionističnem bloku, o novih strankah in vse to vzbuja sum, da hočejo v Beogradu z vsem tem odvrniti samo pozornost od vedenja vlade v reškem vprašanju, ki je skrajno sumljivo. Jugoslavija in sovjetska Rusija. Ko je izšel o beograjski «Tribuni« članek za vzpostavitev odnošajev med našo in rusko-sovjetsko državo, ki je bil gotovo inspiriran od češke vlade, je bilo še nekaj upanja, da ba vlada spoznala važnost teh nasvetov, zlasti, ker se jfe mudil tedaj v Beogradu g. Supičič, nekdaj aktivni, sedaj častni konzul v Odesi, ki že kakih deset let živi v Rusiji. G. Supičič, ki gotovo ni socijalist ali pa celo komunist, je poročal o razmerah v Rusiji samo resnici na ; ljubo in njegova poročila so napravila globok vtis in pričakovalo se je, da bo se začelo tudi med našimi politiki svitati in razumevati, kako potrebni so nam stiki z Rusijo in kako nepotrebno je požiranje vseh laž- nj.ivih vesti, ki krožijo o njenih razmerah. Supičičevo poročilo so posnemali razni listi in v kratkem je sledeče: Največja nesreča in pa zločin nad Rusijo so bile protirevolucijonarne caristične vojske (Denjikin, Kolcale, Judenič, Wrangel itd.) in pa blokada, sedaj po 5 letih trpljenja je pa življenje v Rusiji normalnejše in bujnejše kot kedaj poprej. V Rusiji danes vse dela. — Kdor ne dela, nima jela. Delo ,je ruskega človeka popol-I noma preobrazilo. Mnogo je k temu pripomogla tudi: prepoved vživanja alkohola. ČlovelcSie bi verjel, a resnica je, da je Petrograd danes brez policije.. Ona ni več£ potrebna. Tatvine so zelo redke in Rusija, katero smal--; rajo danes za državo anarhije, služi lahko vsem osta-I lim državam za primer dela in reda. Letos je obdelano I 50 odstot. več zemlje, kot lani in žetev bo obilna. — j Izvoz žita bo velik, železnice obratujejo točno. Iz Pet-' rograda v Odeso potujete lahko v spalnih vozovih, z jedilnimi vozovi, ki služijo lahko za vzgled čistoče in udob nosti. Živi se prav po ceni. Dobro kosilo stane 2 milijona igubljev, kar je 8—10 dinarjev naše vrednosti. — Trgovine so odprte. Gostilne in kavarne so v lepem redu in čiste. Gledališča in varijeteji so polni ali nič več ni naknadnega razvratnega in razsipnega življenja. — Rusija napreduje in ozdravlja. Današnja sovjetska vlada ima zaupanje velike večine ruskega naroda in ni je moči na svetu, ki bi zamogla premagali današnjo Rusijo. Verujte mi, da vsak Rus od prvega voditelja do zadnjega kmeta iskreno želi, da bi prišlo do sporazuma s Srbijo in ako bi se zopet oživotvorila ideja slovanske zajednice. Ta sporazum pa ne bi smel biti trgovski in špekulativni trik, to lahko delajo Angleži, ampak popolnoma iskren sporazum med Slovani. To bi Rusi razumeli in nas vzljubili. — Tako je poročal mož, kL smatra resnico za svojo dolžnost. Vlada je imela dovolj prilike, da z dejanji pokaže svojo dobro voljo. Ob-bila je rusko noto glede Wranglovega ropa imovine ruskih državljanov, glede vrnitve onih beguncev, ki žele nazaj v Rusijo, od raznih strani se ji je svetovalo naj se reši ruskega carskega zastopništva v Beogradu, ki ji je samo v škodo, pa nič se je ni prijelo in naj se še tako pledira za obnovo odnošajev z Rusijo, ona men-1 da rajši posluša Wrang! ovc e, ki so v svojem beograj-i skem listu «Novoje Vremja« začeli g. riSupičiča slikati kot nevarnega komunista. Vsak lahko razume, kaj vodi i Wranglovce, da hujskajo proti današnji Rusiji, ker je pa inicijativa z obnovo odnošajev z Rusijo došla od zunaj, največ iz Prage, smo pač radovedni, koga bo poslušal Beograd: ali svoje zaveznike in prijatelje ali pa peščico carističnih avanturistov, ki mu delajo še toliko škode, stroškov in tudi sramote. Radikali si namenona ustvarijo v klubu vsak čas kako «opozicijo«. Pri dvanajstinah sta postala «opozicionalca« Rankovič in Aleksa Žujevič. Vse je bilo naročeno. Sedaj zapet «18« poslancev radikalnega kluba uganja neke vrsto opozicijo radi uradniškega zakona. Čudno, da se še sploh najde kak slovenski uradnik, ki drži z radikali. Radikali se zopet igrajo z državnimi nastavljenci in posebno z državnimi slugami. Poslednje so beograjski radikalni bankirji hoteli — velikaši hoteli vreči na cesto, namreč iz službene pragmatike. Radikali mislijo, j da so po vsej državi služitelji analfabeti, kakor so v ! Srbiji. Naši služitelji so mnogo bolj naobraženi in sposobni, kot uradniki v Srbiji. Borba še ni končana. Po-; slanci SLS se bodo z vsemi silami borili za pravice na-i šib vrlih državnih slug. Finančni minister dr. Stejadinovič namerava odstopit?» , Pravijo, da se je mož že popolnoma zdelal. Pravijo, da bo Stoiacfinö^iA padel, ker se je v radikalnem klubu po-, javila močna seljačko-obrtna struja, ki se protivi nalagati kmetu in obrtniku višje davke. Stojadinovič, kot zastopnik bogatih bank in družb, pa se na vse kriplje protivi davkom, ki bi obremenili banke, družbe in verižnike. j Stojadinovič tudi s svojo valutno politiko ni uspel. Usoda 1 dinarja bo tudi Stojadinovičeva usoda. Bleerovo posojilo. Agenti Bleerove grupe se nahaja- j jo že več dni v Beogradu ter konferirajo s finančnim j ministrom, radi izplačila drugega dela prvega obroka posojila. Ta del namreč znaša 10,000.000 dolarjev ter bi moral biti že davno izplačan, toda interesirane banke so se izjavile, da je nemogoče izplačati vsled spremen , jenih razmer na svetovnem denarnem trgu. Grupa je . zaprosila za odložitev izplačila do jeseni ter je priprav- j Ijena takoj plačati samo 1 milijon dolarjev aconto. Finančni minister je ta predlog odbil ter vztraja še nadalje na stališču, da je treba celi obrok skupaj plačati. di mnogo lesnih industrij iz naše države, kar bo velikega pomena za našo lesno trgovino, ker bo na tej izložbi najlepša prilika, da pridejo naši trgovci v stike z inozemskimi, ki se zanimajo za naš les. neme novice Po svetu. Katoliško prebujenje med Čehi — kaj ga pospešuje? Navedimo tu nekatere činitelje, ker so jako poučni za nas. 1, Prve dni novemba 1918 je ogromno glasilo «Večer« prineslo hujskajoči protiverski članek, ki je čitatelje vspod-bujei, naj sežgo rožne vence in verske podobe ter prevrnejo verske sohe-spomenike. In res, že drugi dan se je privalila sodrga od strani Bele gore ter na staromestnem trgu prevrnila in zdrobila sloveči marijanski steber. In vesela posledica: v 3 tednih se je zbral garancijski fond za ustanovitev katoliškega dnevnika «i—.« — a to največ med «malimi ljudmi« — in od tedaj datira zmagoslavni pohod katoliškega gibanja med češkim narodom. — 2. Nedavno je sinod češke protestatnske cerkve objavil proglas, ki zahteva izgon — jezuitov iz Češkoslovaške. Pravkar se izve, da se je to zgodilo na inicijativo berlinskega «Evangel. Bunda«, ki je v Nemčiji razsejal na milijone letakov zoper jezuite, ki jih označuje kot osno« vatelje načrtov za razbitje Nemčije, a avtorstvo teh letakov se pripisuje eks-cesarju Viljemu. Češki katoličani kon-štatirajo, da protestantski emisarji in agitatorji preplavljajo Češko, ščuvajo zoper katolike, aranžirajo Husove slavnosti, dirigirajo češke novine ter imajo glavno besedo v češkem sokolstvu — čemu pač vse to, ako ne v interesu Nemčije — pour le. roi de Prussel — 3. Češko naprednjaštvo je razvilo veliko kompanjo, naj se 6. julij v celi državi slavi kot zapovedan praznik «Mistra Jana Husa«, in komunisti so v «Rudern pravu« proglasili, da vodstvo vseh proslav Husovih prevzemo oni. Torej gotovo izvira češčenje Husa iz najglobljih verskih korenin, kar vam postane še jasneje iz dejstva, da so svofoodomiselci iz Kolina izdali geslo: «Sleherni brezverec okrasi svoje okno s sliko mojstra Janeza Husa!« — 4. Ortodoksni pravoslavni del češke narodne cerkve ima le še malo pristašev, večina (pod Farskim) se izgublja v svobodomiselstvu in se za svojo cerkev ne briga. — Ti in podobni dogodki morajo zdravemu delu naroda odpreti oči, če bi mu jih bili tudi sedemkrat zapečatili. ni da je ta zdravi del naroda velik, kaže vsestransko, mogočno se razširjajoče češko katoliško gibanje. Mala antanta in angleški načrt. Konferenca male antante v Sinaji se bo pričela 28. t. m. Konference se bo do udeležili rumunski zunanji minister Duca, češki dr, Beneš in dr. Ninčič. Dr. Beneš bo poročal o uspehih svojega potovanja v Pariz in London. Mala antanta stoji v vprašanju nemških reparacij na stališču, da se mora najti kompromis med angleškim in francoskim stališčem, da pa je potrebno, da se da Nemčiji možnost, da z ugotovitvijo končne svote dolgov in z ugotovitvijo inozemskega posojila more zadostiti svojim obveznostim. Na konferenci v Sinaji bodo sprejeti sklepi v tem smislu. Mala antanta izjavlja, da s konstruktivnim delom v srednji Evropi sodeluje pri velikem angleškem načrtu o pacifikaciji. Tako pravi češko poročilo iz Prage, v Bukarešti in Beogradu pa imajo glede te konference in tudi glede angleškega načrta gotovo še druge misli in namene. Madžarsko oboroževanje. Subotiški ltsti pišejo o mrzličnem organiziranju narodne obrambe v Madžarski. Vojaške čete se organizirajo pod imenom raznih patrijotičnih gimnastičnih društev, v katerih so vpisani vsi možje od 18. do 52. leta Ta društva vodijo rezervni oficirji, ter jih vežbajo v vojaških vajah. V. slučaju mobilizacije ne bo potrebno vsakega posameznega klicati, ampak se bodo mobilizirala samo ta društva, kar ima mnogo prednosti pred obično mobilizacijo. — Potrjuje se tudi vest, da se nahaja v okolici Segedina zakopana ogromna množina municije in topov. Madžarska je istotako pretvorila svoje finančne straže ob meji v obmejne bataljone, ki se dnevno vežbajo zlasti v metanju bomb. Kontrolna medzavezniška komisija v Budimpešti se drži popolnoma rezervirano proti oboroževanju, kar je najbrž vpliv Italijanov. Mučenje naših ljudi na Madžarskem. Osješka «Straža« poroča, da se nahaja v Pečuhu na Madžarskem neki Sava Ilič že preko leto dni v ječi, samo radi tega, ker je optiral za našo državo in ker je Slovan. — Madžari so ga obtožili veleizdaje ker se je za časa okupacije priključil našim oblastem ter se hotel preseliti v Jugoslavijo. Ker ga pa radi take «veleizdaje« niso mogli obsoditi, so dobili lažnjive priče, ki so izpovedale, da je Sava ranil nekega Madžara na lovu. Radi tega so ga obsodili na tri leta ječe, kar pa je isto, kakor da je ob sojen na smrt. Kajti v madžarskem zaporu jetniki kaj radi izginjajo ali «umrjejo« na skrivnosten način, kar se je zgodilo že mnogim naširn ljudem. Mednarodna izložba lesa v Lionu. Od 6. do 21. oktobra bo v Lionu na Francoskem velika mednarodna izložba lesa in lesnih izdelkov. Te izložbe se udeleži tu- S to številko dobijo vsi p. n. naročniki položnice, katerih naročnina poteče 1. ali 15. avgusta. «Straža« stane mesečno 6 dinarjev (ne 5) in četrtletno 16 (ne 15) dinarjev. Na vprašnja odgovarja upravičeno le takrat, ako je odgovoru priložena poštnina. Upravništvo «Straža«. Zadnja pot dveh žrtev Drave. V zadnji «Straži« smo poročali, da so potegnili 17. t. m. pri šentlovrenškem brodu iz Drave 3 duhovniške žrtve Drave. Od teh so prepeljali g. Volčiča na Brezno, šentrojiškega župnika Baznika in premicijanta Ribiča pa k Mariji v Puščavo. Tukaj so položili oba utopljenca v krsti in sicer v mrtvašnici na pokopališču. Obraza obeh žrtev sta bila tako razmesarjena, obtolčena ter zabrekla, da ju je bilo sploh težko spoznati. Včeraj v četrtek se je zbralo v Puščavi obilo ljudi in duhovščine, da spremijo obe žrtvi na zadnji poti. Krst niso prinesli v cerkev, ampak so ju morali radi razkrajanja teles položiti pred pogrebom v grob. Slovo je govoril obema g. hajdinski župnik Zrnko, ki je svojčas župnikoval v Puščavi in se je v srce segajočih besedah poslovil od ponesrečencev. Pogreba se je udeležilo 25 duhovnikov, 5 bogoslovcev, zelo veliko ljudi iz Puščave, Sv. Lovrenca, Ruš in Selnice ter precej selniške šolske mladine. Gospod župnik Baznik-je namreč kaplanoval, predno je postal župnik pri Sv. Trojici v Selnici ob Dravi. Slovesno sv. mašo zadušnico je služil g. magdalenski dekan Stergar, ki je tudi vodil pogrebne svečanosti. Pogreb obeh žrtev, ki ste bili izročeni materi zemlji v Puščavi, bo ostal vsem, ki so se ga udeležili v trajnem spominu. O pogrebu g. Volčiča, ki je bil pokopan danes na Breznu, bomo natanko poročali v pondeljkovi številki. Četrto žrtev Drave g. bogoslovca Deržečnika so potegnili iz Drave danes zjutraj na Fali. G. Deržečnik bo prepeljan v Ribnico in tamkaj pokopan v nedeljo, ob 10. uri dopoldne. Kdo je potegnil iz Drave duhovniške žrtve? Od Sv. Lovrenca na Pohorju nam poročajo: Dne 17. t. m. se je posrečilo pomočnikom šentlovrenškega brodarja Miroslava Hüttl, da so potegnili iz Drave ponesrečenega g. Volčiča, Baznika ter premicijanta Ribiča. Petindvajsetletnico mašništva bodo dne 25. julija obhajali sledeči vlč. gg. Anton Kolarič, prof. v Ptuju, dr. Anton Jerovšek, ravnatelj Cirilove tiskarne ter gospodje župniki: Ferme Gothard v Novištifti, Potokar Gregor v Bočni, Krošelj Franc v Mozirju, Agrež Martin na Reki, Ivanc Ivan na Sladki gori, Jedko Ivan v Starem trgu, ; Ciuha Ferdinand v Selnici ob Dravi, Poplatnik Jožef na ■ Polenšaku, Kocbek Anton v Gornji Radgoni, Trop Franc j v Rimskih toplicah, Šribar Jožef v Artičah. Posvečenih je ] bilo leta 1897 oziroma 1898 vseh tovarišev 14. Smrt j je do zadnjih dni prizanašala temu letniku, tako, da so j trdno upali, da bodo ob 251etnici mašništva živeli še vsi, ki so bili 1. 1898 posvečeni. Vendar Bog je obrnil drugače. Dne 10. t. m. se je ponesrečil vlč. g. Volčič, župnik v Breznu, ki je s tremi sobrati utonil v deroči Dravi. On, ki. se je sestanka najbolj veselil, se je pred j sestankom kot prvi iz letnika preselil v večnost. Blagemu j tovarišu svetila večna luči Živi tovariši se ga bodo dne : 25. t. m. spominjali pri daritvi sv. Maše in molili za pokoj j njegovi duši. Ta 251etnica se bo praznovala v Mariboru j pri tovarišu dr. Jerovšeku. Dne 25. julija bo v cerkvi sv. j Alojzija pridiga in na to slovesna sveta maša v zahvalo j za vse od ljubega Boga v 25. letih prejete dobrote, ob- j enem pa bo tudi sveta maša za dušni mir in pokoj vlč. g. tovariša Miroslava Volčiča. Kako se takozvani «Slov. Narod« priporočuje. Ljubljanski dnevnik «Narod«, o katerem že davno vemo, da si po krivici lasti pridevek «slovenski«, ima v «Prager Presse« od nedelje inserat, s katerim se priporoča kot «najstarejši in najuglednejši list Jugoslavije«itd. To je nepošteno in cigansko priporočilo, «Naroda« pa po-. polnoma vredno. «Narod« ima svoj 56. letnik, zagrebški «Obzor« na primer na svoj 64., pa se nikjer ne priporoča kot najstarejši list, ko na «najuglednejše« mesto med listi «Narodove« klečeplaznosti pred režimom sploh ne misli in noče reflektirati, ko je vedno enak, dočim se «najuglednejši« «Narod« klanja vsakomur, ki je na oblasti. Naj gre «Narod« z lažnjivo reklamo v inozemstvo, doma mu itak nobena ne pomaga, ker je že dobro presojena in pripoznana uglednost. Slovencem in Hrvatom lahko «Narod« po receptu kakega «Balkana« ali «Politike« ves mogoče očita, samo tega ne more trditi, da mi ne znamo pokazati, koga smatramo za dobrega in kdo ima pri nas,ugled. Oni, ki ga imajo, ne gredo s tako lažnjivo reklamo v svet, mi smo pokazali svojo sodbo pri volitvah in «Narod« če je v svojem uredništvu še tako star in zaspan, bo vsaj v svoji administraciji lahko videl, kako je doma-«ugleden«. Če pa misli, da ni «preroka v domovini«, naj se pa seli v Beograd ter prekrsti v «Porodičarski Narod«, če bo tam po svoji zaspanosti in konfuznosti najuglednejši, je drugo vprašanje, mi mu pa želimo vso srečo. Državna naročila. Po našem časopisju se vedno piše o vojnem ministrstvu ter se ga upravičeno kritizira, ker daje naročila za razne vojne nabave inozemskim tvrdkam, a tozadevno domačo industrija pa naravnost prezira in rajši kupuje v inozemstvu za drag denar razne potrebščine kot pa doma, kjer bi se dobilo isto ter cenejše. Osobito v zadnjem času je imelo vojno ministrstvo posebno veliko naroeb za inozemsko industrijo, a domači industriji ni stavilo niti ponudbe. Glede naročil vojnega ministrstva in domače industrije pač velja vedno stara pesem o denarju. Vojno ministrstvo ne plača, ker nema novaca in četudi je davno že prejelo doma naročeno robo, ker mora predvsem poravnati ogromne neplačane račune v inozemstvu. Domača industrija mora kreditirati državi svoje, ki bi bile predvsem njej sami potrebne, a erar ne plača in domači industrijalci si morajo izposojevati ogromne svote na visoke obresti, vojno ministrstvo! pa dosledno odklanja plačilo kakršnihkoli obresti. Sam Bog pomagaj tvrdki v naši državi, ki bi se drznila izjaviti, da ne more plačati davka, zbobnali bi ji takoj. AkOi se pa zgodi slučajno, da tuintam država vendar le reflektira za ma-! nLe naročbe na domačo industrijo, tedaj pa treba pomniti, da so glede teh naročb dve kategoriji: prva je ta, pri kateri se da vsaj nekaj zaslužiti, druga pa, ki nudi veliko dobička. Naročila prve kategorije dobijo razni domači prijatelji visokih ministrskih osebnosti, naročbe druge kategorije pa romajo vse v inozemstvo in pri teh zaslužijo v prvi vrsti tuje tvrdke, v drugi pa gospodje ministri in njihovi agentje ter posredovalci. SHS nikotin ali učinkovit strup za — prečanei Izdelki naše tobačne režije, to so specialiteta; prav prikladne za one, ki nimajo dovolj poguma za hiter samomor. 40—50 komadov Savskih ali pa Zeta se pokadi zaporedoma in rešen si te solzne jugoslovanske doline. Radi bi poznali «stručnjaka«, ki je to kvarljivo hudičevo zelje, zraslo na balkanski božji radikalni njivi, s svojo umetnostjo prepariral in potenciral v prvorazredni ljudski strup, ki daleč prekaša alkohol, opij in ne zaostaja daleč za strupenimi plini najnovejše iznajdbe. Zdravniki in uprave boln. blagajn s strahom opažajo, da se en čas sem izredno j množijo slučaji bolezni na prsih, pljučah, želodcu, celo na možganih in največkrat in najpravilnejša diagnoza je: Tobak vam škodi, oz. ta naš tobak vam škodi. Pametni ljudje, ki bolj ljubijo-svoje zdravje in denar in ne marajo podpirati državne blagajne, se rajši odrečejo kajenju, ali pa pušijo inozemske izdelke, ki so vsaj svojega denarja vredni. Zanimivo je, kako skrbno zna ločiti monopolska uprava srbijansko prebivalstvo od osovraženega «Preka«. Pri tej le menda velja pravilo: Tebi kost, a meni meso, tebi strup in smrt, a meni užitak itd. Mislimo, ako bi naši ministri dobivali za reprezentacijo vsaki dnevno 50 Sava «strupenjakov«, pa bi se znebili na nailepši in hitri postavni način v najdalje enem tednu cele ministrske radikalije. Zato prečani! Pozor in odvadite se kajenju naših tobačnih izdelkov I Vinotoči — naša rešitev? Poročali ate, da so se naši poslanci potegovali za dodeljenje vinotočev, ter ste obsojali pisavo gotovih listov zoper nje. Zdi se mi pa, da je treba tu dobro ločiti, da izločimo, kaj je pravo. V krajih, ki jih dosežejo izletniki ali sprehajalci iz mest, je le-tem kaj ustreženo, če v takih vinotočih po zmernejši ceni dobe pristno kapljico, ki jo zavžijejo v svobodni naravi. Ako so ti posetniki dokaj številni, tedaj vinogradnik lahko v kratkem času in na pošten način za svoje blago pride do poštenega denarja, ne da bi stem bil kdorkoli oškodovan? tu je torej nameravani gospodarski efekt «bušenšanka« ugoden, ne da bi ga spremljali neugodni efekti v drugih ozirih — ako jim ni lastnik sam dal povoda z načinom aranžmaja. — Vse drugačno lice pa dobe vinotoči po deželi, kjer jih ne doseže obisk mestnega prebivaistva. Namen jim je prvotno sicer isti, kot prej omenjenim, toda hoče se ga dGseči v drugačnih okoliščinah. Ljudje pravijo: «Ker vina prodati ne moremo; pa moramo drug drugemu pomagati, da ga izpijemo«. In tako hodijo ljudje, ki drugače le redkokdaj ali sploh nikdar ne gredo v gostilno, par tednov pod vejo k Primožu, nadaljnih par tednov k Balentu itd., dokler niso izpraznjene po1 večini vse kleti v vasi, pa tudi — žepi: kajti lep del dobička, ki ga je napravil prve tedne Primož, znosi v par mescih k sosedom nazaj, ki nadaljujejo njegov posel, in tako za njim tudi drugi — in gospodarski uspeh cele akcije je klavem. A kar je še hujše: ljudje se privadijo teden za tednom bolj piti in pijančevati — staro in mlado, in to tembolj, ker rabijo večkrat posebno uspešna sredstva za privabljenje gostov: eden zapeljivo postrežbo, drugi muziko, tretji oboje. V jarkih ležeče človeško dostojanstvo in pogažena nedolžnost, ki bi brez vinotoča bila najbrž ostala neoskrunjena; zmanjšano veselje do dela, vzbujena želja po vživanju, pretepi in še drugo spremstvo teh prikazni: to je pa žalostni, da, grozni efekt večjega dela teh vinotočev po deželi, in zato smo jih tako žalostni! Zato pravimo: Ako že uboga para — vinogradnik radi denarne stiske v nekakem obupu otvori vinotoč kot zadnjo svojo- rešitev, ga ga sicer osebno ne sodimo pre hudo. Toda ne zagovarjamo pa ne te prakse kot dobrega gospodarskega sredstva, marveč jo obžalujemo ter delamo državno vlado odgovorno, zakaj ne poskrbi trga našemu blagu in s tem povzroča gorje — vinotočev! Od Sv. Jurija na Pesnici nam poročajo, da je tamošnje izobraževalno društvo dne 8. t. m. priredilo zelo lepo uspelo Ciril-Metodovo slavnost, okrog govora o Ciril-me-todejski ideji so se vrstili: gledališki prizori: eden resen iz dni ob Cirilovi smrti, drugi šaljiv iz pravdarskega življenja med ljudstvom, deklamacija, pa petje mešanega in moškega zbora in najlepši dvospev iz oratorija ?