Št. 159 (15.603)letom. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1, maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. Ctt0/77%600 _ GORICA - Drevored 24 moggio 1 - Tel. 0481/533382 CH)AD - Ul. Ristorl 28 - Tel. 0432/731190______ J500 UR POSTNNA PLAČANA V GOTOVN spm.u abb.post.gr. l/m K5K15SR banca di credito di trieste DVilvD tržaška kreditna banka NEDEUA, 21. JULIJA 1996 Šport, strah in politika Rado Gruden piti as, altius, fortius. Hi-višje, močneje. To ge-s*0 utemeljitelja modernih olimpijskih iger barona ">erra De Coubertina je sPremljalo igre od Aten 1896 dalje. Tako bi moralo “tli tudi letos v Atlanti ob ^ečanem proslavljanju sto-•etuice prirejanja iger. Sa-Jttu upamo lahko, da bo res .uko. Slovesno odprtje 26. tgfir modeme dobe je nam-rec nujno minilo v zna-tUenju strahu zaradi tragic-*te nesreče letala ameriške ufUžbe TWA, v kateri je tUnrlo 230 ljudi. Čeprav Jtradno tega ni Se nihce-po-~uu> pa iz dneva v dan po-sla)a bolj verjetno, da je šlo *a teroristični napad. uahu pred terorizmom ni ^°8el odgnati niti več kot sort ure trajajoč otvoritveni sPektakel v pravem holi-fudskem stilu. Odprtje iger v Atlanti pa bilo tudi izrazito pohtic-°‘V ZDA so namreč letos v°litve in v tej optiki si je j^ugoce razlagati tudi neka-ere odločitve. V Atlanti, Prestolnici puritanskega genskega juga, mestu Ku s Ux klana, kjer je bil Črnec e nedolgo tega manj vre-s^od potepuškega psa, je pesocimi rokami prižgal ^umpijski ogenj morda naj-®CP boksar v zgodovini uhanunad Ah, ki je dalj-, ®8a leta 1960 osvojil zlato Majno na igrah v Rimu, boP P3 bil dolga leta naj-, [lSl med profesionalnimi oksarji. Ah je Cmec, poleg 8® pa se musliman. On M je večkrat zelo jasno nrik a*’ 'b* si je moral vse j* boriti s pestmi; tako v ksu kot v boju proti rasiz-’ v°jni in verski diskri-, aciji, Ce bi bil že prej iz-an za zadnjega nosilca J^Pjiske bakle, bi se nje-izbor zdel morda nekaj mivsem normalnega. Po j , gadiji jumba na Long i^du pa si lahko njegov da °r JazlagaiT|o tudi tako, u„^.^^uiarika v letu vobtev o ? j ‘bui svetu jasen si-da je odločno prati ra-U m da llldi proti mu-Ce h :in°m uima nic, razen a « niso povezani s teroriz-Drugo vprašanje, ki Ce !! tem P0stavlja, pa je, a )e moralno, da se skusa vp ejb na nacionalna Cust-s tem, da se za pob-hn]3e Cllje uporabi hudo r>r; 6®a Sampiona, kot je to Alijem1 2 ^ubammadom iaL, te) politični optiki si vn raziagamo tudi dejst-3 |C‘ hila med zadnjimi vpI .\ bann bakle tudi vdova Mikega borca za pravice ruskega prebivalstva Mar-boi ,i|Ulhlia Kniga, ki je svoj rn P,afal z življenjem. In popoka je bila tudi danita n 0Sarkarske reprezen-Edw6 , ZDA Teresa vspbards’ ki. j6 v imenu nn r, Nastopajočih s sveCa-ritvo*186?0 žakljucila otvo-treno slovesnost. Črnit.6 Ponaša glasove in mS. V°Mvcev v ZDA ni I llly podpira mednarodni Kraški park Ta teden razprava v deželni skupščini TRST Deželni svet ima z jutrišnjim dnem na dnevnem redu zakonski osnutek o parkih in zaščitenih naravnih področjih, ki ga je pred kratkim odobrila pristojna deželna komisija. Predlog med drugim določa ustanovitev pet zaščitenih področij na tržaškem in goriškem Krasu, ki jih bo neposredno upravljala Kraška gorska skupnost. Besedilo predvideva tudi možnost ustanovitve občinskih in medobčinskih parkov. Tržaški župan Illy je včeraj zahteval odložitev razprave v deželnem svetu in s tem pravzaprav podprl stališča zelenih in naravo- Na 3. in 15. strani varstvenikov. Illy zelo zagovarja zamisel o mednarodnem Kraškem parku, ki vsekakor še vedno sodi med prioritete deželne uprave. Dežela namerava ustanoviti zaščitena območja ob Doberdobskem jezeru in Sablicih, pri Devinu, na Volniku in Medvedjeku ter v Glinščici v dolinski občini. I Križani branijo šolo Alberta Sirka TRST - Kriška vaška skupnost je odločno stopila v bran osnovne šole Alberta Sirka, ki jo hoče Občina Trst, ob soglasju šolskega skrbništva, premestiti v prostore krajevne italijanske šole. Združenje staršev je sestavilo peticijo, podpise pod njo pa bodo zbirali v vaških trgovinah in gostilnah. Sola, pravijo, je duša vaškega življenja in kriške zgodovine, zato se ji ne moremo odpovedati. Na 3. strani BOEING 747 / ODKRILI ČRNO ŠKATLO IN SLEDI EKSPLOZIJE Vedno bolj verjetno hipoteza o atentatu Peklenski stroj v zaboju za človeške organe? NEW YORK - Odgovora na vprašanje o vzrokih strmoglavljenja boeinga 747 in smrti 230 potnikov in članov posadke še vedno ni, verjetno pa bodo v najkrajšem razrešili dilemo »okvara - atentat - sestrelitev«. Včeraj je pred Long Islandom ameriški mornarici kljub razburkanemu morju uspelo zaznati signale, ki jih z dna v globini 36 metrov oddajata Cmi škatli, v katerih so registrirani podatki o letu in glasovi v pilotski kabini. Cim bodo črni škatli - ki sta v resnici oranžni -dvignili z blatnega dna in razbrali podatke, bo ugibanj konec. Vsekakor pa vse kaže, da je šlo za bombni atentat. V razbitinah jumba, ki so jih že potegnili iz morja, naj bi odkrili sledi kemičnih spojin, ki nastanejo pri eksplozijah; te vesti, ki jo je posredovala televizija Grm, pa še niso uradno potrdili. Neuradno se je izvedelo tudi, da so malo pred vzletom jumba na newyorškem letališču namestili v potniško kabino zaboj, v katerem naj bi bili človeški organi, namenjeni v Francijo za presaditev. Da ne bi poškodovali živih tkiv, niso zaboja pregledali z roengtenskimi žarki kot vso ostalo prtljago. Je morda bil peklenski stroj prav v tem zaboju? Po veličastnem slovesnem uvodu v igri barv in luči so se na 26. olimpijskih igrah v Atlanti včeraj začela tekmovanja, ki so že obrodila prve kolajne. Na 11., 12., 13. in 14. strani VČERAJ SVEČANA OTVORITEV V PRAZNIČNEM VZDUŠJU V Čedadu MHteHest o identiteti in sožitju Sinoči se je v Čedadu v slovesnem, a obenem sproščenem prazničnem vzdušju, začel Mittelfest ’96. Na otvoritveni prireditvi, ki je bila na Trgu Paolo Dia-cona, sta bila med številnim občinstvom prisotna tudi predsednik Dežele Furlanije - Julijske krajine Sergio Ce-cotti in deželna odbornica za kulturo Ales-sandra Guerra. Letošnji festival je, kot je znano, posvečen tematiki identitete, s katero je tesno povezano tudi vprašanje različnosti, ki seveda nosi v sebi nujnost strpnosti in sožitja. Na vse to se navezuje prav otvoritvena predstava Velika selitev, gledališko obarvano branje slovite knjige Hansa Magnusa Enzen-sbergera, ki dokazuje lažnost rasističnih in nacionalističnih mitov. Na barvito poslikanem tlaku starega čedajskega trga sta Omero Antonut-ti in Galatea Ranzi, ob sodelovanju skupine mladih predstavnikov različnih narodnosti, in v režiji Giorgia Pres-sburgerja, scensko oživila globoke resnice En-zensbergovega teksta. Zanimiva je bila tudi druga sinočnja prireditev, v kateri se je predstavil sarajevski Ka-merni teater ’55. Predstava leta '55 ustanovljene skupine pripoveduje o pokopališču Alifakovac, ki ga je mladi pesnik Džema-lutin Latič izbral kot simbol uničene dežele, čeprav odrsko delo govori o možnosti da "spremenimo ta svet”. Zadnji dogodek otvoritvenega večera pa je bilo vizualno in glasbeno privlačna video opera Striaz, ki sta jo ustvarila skladatelj Lu- ca Francesconi in video ustvarjalci studia Azzurro. Vzporedno z Mittel-festom pa se danes v Nadiških dolinah začenja festival lutkovnega gledališča z naslovom »Lutke 96«. Prva predstava bo danes popoldne (ob 15. uri) v Dreki, ob 18. uri bodo v dvorani občinskega sveta v Spetru podelili »zlato lutko« Romanu Danieliju in njegovemu gledališču, zvečer pa bodo predstave še v Tavorjani, Srednjem in Podbonescu. (bov) Danes v Primorskem dnevniku Mancino o nujnosti reform Predsednik senata Nicola Mancijo je včeraj v Pavii poudaril, da je ustavna reforma nujna. Brez nje državi preti nevarna politična praznina. Stran 2 Aretacije in zaplemba orožja Agenti iz Pordenona so zaplenili precej orožja in aretirab nekaj oseb, ki jih bremenijo težke obtožbe, od poskusa umora do ugrabitve, ropa in drugega. Stran 2 Nabrežinski kamnarji zaskrbljeni V Nabrežini so kamnoseški obrtniki zaskrbljeni, ker je sodnik na pritožbo neke zasebnice dal zapreti kamnoseško delavnico. Stran 3 Tanja Romano 2. na DP Poletova kotalkarica je po prvem mestu v dolgem programu včeraj osvojila državni podnaslov v kombinaciji. Stran 20 Danes konec Toura Z zanesljivo zmago Danca Bjama Rusa se bo danes v Parizu zaključil Tour de France. Stran 20 REROFME / SVARILO PREDSEDNIKA SENATA MANCINA RIM / ODGOVOR BUTTIGLIONEJU Brez reform nevarnost politične praznine Minister odločno Bassanini brani svoj predlog federalne reforme - Kartel kritičen do osnutka Pomisleki o predlogu za federacijo sredinskih strank Fona Italia in KDC menita, da se mora enotnost uveljaviti na bazi PAVIA - »Ce v tej mandatni dobi ne bomo odbrili ustavne reforme, tvegamo nevarno politično praznino.« Tako je poudaril včeraj med slavnostnim govorom ob 550-obletnici bolnišnice S. Mat-tea v Pavii predsednik senata Nicola Mancino. Predsednik zgornjega doma italijanskega parlamenta je dober del svojega govora posvetil ustavni reformi in poudaril, da po petnajstih letih obljub stranke ne smejo več odlašati. »Če ne bo reform, tvegamo mračno obdobje, saj je zelo občutena zahteva, da se Rimu odvzame pristojnosti, ki niso nujne,« je dejal Mancino, obenem pa dodal tudi noto optimizma s prepričanjem, da se stranke tega problema zavedajo. Mancino je poudaril, da ne zadostuje več prenos zgolj upravnih pristojnosti na dežele in na krajevne ustanove. Po njegovem mnenju je treba vprašanje rešiti korenito in priznati deželam vse tiste pristojnosti, ki ne načnejo temeljnega načela suverenosti države. Priznati jim je treba zakonodajne pristojnosti v resorjih kot so prevozi, javna dela, turi- zem, kmetijstvo, šolstvo, zdravstvo in druge, medtem ko je treba večje upravne pristojnosti priznati pokrajinam in občinam. Medtem pa plamti polemika o zakonskem predlogu, ki ga je na predlog ministra za reforme Franca Bassaninija sprejela v petek vlada. Kritični so zlasti predstavniki Kartela svoboščin in Severne lige, ki zanikajo, da bi bil vladni predlog lahko prvi zametek federalne države. »Kvečjemu gre za proces decentralizacije, ki ima sicer nekatere pozitivne plati, a je kljub temu nezadosten,« je dejal predsednik Dežele Lombardija Roberto Formigoni. »Decentralizacija ne sovpada z avtonomijo,« je poudaril Formigoni, po katerem bi vladni predlog lahko pospešil birokratizacijo. Kritikom je odgovoril minister Bassanini, ki je poudaril, da je vlada upoštevala meje, ki jih določa sedanja ustava. Temeljno listino lahko spremeni samo parlament, vsekakor pa bo po Bassanini j e vi oceni že vladni osnutek - Ce bo odobren - priznal deželam in občinam krepko avtonomijo. RIM - Forža Italia in Krščanski demokratski center Pierferdinanda Casini-ja načelno ne zanikata možnosti sredinske federacije, ki jo je včeraj v svojem uvodnem poročilu na kongresu predlagal tajnik CDU Rocco Buttiglione. Toda v praksi postavljata marsikatero zapreko. To je prišlo včeraj jasno do izraza med debato na kongresu. Pierferdi-nando Casini je predlagal »oblikovanje sredinskih kandidatnih list, ki bi lahko zbrale soglasje tistih, ki so danes na nasprotnih bregovih«, prei-skusni kamen te zamisli pa naj bi bile prihodnje upravne volitve, na katerih naj bi predstavili občinske liste. »Ne verjamem v dogovore med generali, enotnost mora naj- prej zrasti na periferiji,« je dejal Casini. Tudi Silvio Berlusconi ni odgovoril negativno na Buttiglionejev predlog. Toda na kongresu je v imenu najmočnejše komponente Kartela svoboščin spregovoril predsednik senatorjev Enrico La Loggia. Dejal je, da je Buttiglionejev predlog sprejemljiv, toda pripomnil, da »bi morali projekt bolje obrazložiti ljudem, tako da bi pridobili soglasje tistih, ki so se opredelili za Oljko in so že razočarani zaradi izbir Prodijeve vlade«. Kljub tem pomislekom pa Buttiglione ni vrgel puške v koruzo. Novinarjem je zagotovil, da bo treba postopek združevanja sredinskih sil zaključiti v dveh leti. NOVICE Gradbinec umrl v nesreči pri delu NEAPELJ - Nesreča pri delu je spet zahtevala človeško življenje. Zgodilo se je v Neaplju, kjer se je podporni zid zružil na delavce, ki so ga gradili. V nesreči je en zidar umrl, ostali trije pa so bili ranjeni. V nesreči je umrl 35-letni Raffaele Cesarano, ki je bil star 35 let in je imel 4 otroke. Vzroke nesreče raziskuje policija, ki je vsekakor že ugotovila, da je bil zid zgrajen na črno in proti predpisom regulacijskega načrta. Prav tako je bila zgrajena na črno vila, v kateri so štirje delavci gradili podporni zid. Vila, ki je last nečakinje nekega kamoristične-ga bossa, je bila zgrajena na glinastih tleh, ki so se z lahkoto krušila. Pred nedavnim se je le nekaj desetin metrov od kraja nesreče zrušilo poslopje, ki je bilo last neapeljske občine. Caitagirone prodal II Tempo RIM - Gradbenik Gaetano Caltagiome, ki je pred nedavnim kupil najbolj razširjen rimski Časopis H Messaggero, je včeraj sporočil komisiji za nadzorstvo nad borzo Consob, da je prodal dnevnik II Tempo. Novi lastnih desničarsko usmerjenega rimskega Časopisa je grupa Bonifaci, ki sodi z brati Caitagirone med največja rimska gradbena podjetja. Skupina Bonifaci je kupila II Tempo za 70 milijard lir, medtem ko je Caitagirone leta 1995 odštel grupi Monti za isti časopis 80 milijard. Po novici o prodaji časopisa je namestnik odgovornega urednika Bruno Costi odstopil, novinarji pa so se zbrali na skupščini. Zaskrbljenost za usodo rimskega dnevnika je v sporočilu poudaril novinarski sindikat Fnsi, po katerem novi lastnik ne judi jamstva za razvoj časopisa. Ustrelili so ga, ker ni PORDENON / TERORIZEM g< hotel izročiti mopeda NEAPELJ - Se neidentificirani banditi so v kraju San Giorgio a Cremano v noCi od petka na soboto hudo ranili 19-letnega Davideja Sannina. Kaže, da fant ni hotel izročiti banditom ključev mopeda. Sannina, ki je po oceni zdravnikov klinično mrtev, so bandititi ustrelili v sence. Preiskovalci zaenkrat še niso ugotovili, zakaj so banditi tako kruto reagirali, saj naj bi se Sannino omejil na to, da je vrgel ključe mopeda v travo. Zaplemba orožja in aretacije Šesterica mora na različne načine odgovarjati tudi za dva ropa PORDENON - Pordenonska Digos je v sodelovanjue z Ucigosom v San Dona di Piave zaplenila dva kalašnikova, avtomatsko puško Mp 40, dve pištoli, ročno bombo in na stotine nabojev. S tem se je zaključila preiskava, ki je v zapor pripeljala 39-letnega Giorgia Collo, 46-letnega Roberta Gobba in 50-letnega Maria Spinata: bremenijo jih težke obtožbe, od poskusa večkratnega umora do ropa, posesti orožja, ugrabitve itd., kar vse so zagrešili s terorističnimi in prevratniškimi cilji. Zaradi nudenja pomoči pa so prijavili 45-letnega Giuliana Pi-acentina, 39-letnega Nicola Modola in 45-letnega Angela Della Longa, ki je bil pred tremi leti že vpleten v preiskavo o brigadistiCni celici, ki je izvedla atentat na ameriško bazo v Avianu. Colla pa je znan kot pripadnik organizacije »Azio-ne Rivoluzionaria« in je bil že obsojen zaradi pripadnosti oboroženi skupini, prevratniškega delovanja, ropa itd., Gobbo in Spinato pa imata za sabo »le navadne« prekrške. Omenjena šesterica mora vsekakor odgovarjati za dva ropa. Do prvega je prišlo marca 1990 v Crupovi filiali v kraju Maron di Brugnera (Pordenone). V banki sta bila tedaj policaja, prišlo je do streljanja, pri čemer je bil ranjen direktor filiale. Roparji so za talca vzeli dva madnika. Drugi rop so izvedli septembra istega leta v Huminu, v agenciji Bance del Friuli. Tudi tedaj so za talca vzeli nekega klienta, pri streljanju s karabinjerji pa sta bila roparja ranjena. Aretirali so Gobba in Collo, slednji se je proglasil za političnega ujetnika, pripadnika organizacije »Cellule comuniste combattenti«, ki je istega večera prevzela odgovornost za rop v Huminu. V 6 letih posilil 50 žensk TAORMINA - Karabinjerji iz Taormine so aretirali in zaprli v kaznilnico v Mesini 32-letnega delavca Antonia Nicosio. Obtožen je, da je v šestih letih posilil 50 žensk. Njegove žrtve, od katerih so samo nekatere prijavile posilstvo karabinjerjem, so bile italijanske in tuje turistke. Karabinjerji so posiljevalcu prišli na sled, medtem ko je skušal posihti neko nemško dekle. Ca^i iVQ PORTOROŽ -PORTOROSE SLOVENIJA BREZPLAČNA . WELCOME VSTOPNICA ,n DRINK CASI01 , UMORILA GA JE MAFIJA Dirkališče v Palermu poimenovano po Di Matteu PALERMO - S kratko svečanostjo so vCeraj poimenovali po malemu Giuseppeju Di Matteu konjsko dirkališče v Palermu. Giuseppeja Di Mattea, ki mu je bilo komaj 13 let, so ugrabili in zadavili mafijci, da bi se maščevali njegovemu očetu Santinu Di Matteu, ki se je odločil, da sodeluje s preiskovalci. Truplo malega Di Mattea so morilci nato raztopili v kislini. Svečanosti poimenovanja so prisostvovali poleg župana Leoluce Orlanda številni svojci žrtev mafijskega nasilja in sodnik Antonino Caponnetto, ustanovitelj protimafrjskega tima, v katerem sta delovala Giovanni Falcone in Paolo Borsellino. OCENA Stališče o organiziranem gospodarstvu v manjšini Prejeli smo in v celoti objavljamo: Slovenci v Italiji se danes soočamo s krizo organiziranega gospodarstva v manjšini. Zaradi ocene resnosti položaja bi si pričakovali, da bodo prizadevanja vseh odgovornih sil znotraj manjšine usmerjena v razreševanje nastalih težav in problemov. Žal pa moramo ugotoviti, da so v naši sredi tudi sile, ki ne delujejo v tem smislu, saj raje kujejo naklep, kako izkoristiti trenutek šibkosti in naskočiti kočijo “družbenega gospodarstva”. Že samo dejstvo, da je govor o družbenem gospodarstvu, utegne napeljati na napačen sklep, da gre za družbeno lastnino, se pravi lastnino vseh pripadnikov narodni skupnosti, ki naj bi jo bilo potrebno deliti. Resnica je seveda drugačna. Organizirano gospodarstvo Slovencev v Italiji je družbeno le toliko, kolikor si med svoje smotre poleg ustvarjanja dobička zastavlja še družbeno pomembne cilje, na osnovi katerih vrši v popolni avtonomiji in na povsem prostovoljni podlagi posebno poslanstvo v vrstah slovenske manjšine v Italiji in v njeno izključno korist. Kot sicer velja tudi v tem primeru pravilo, da lastnine ni mogoče odstopiti. Pravico do lastninskega deleža dajeta namreč odkup ali vlaganje svežega kapitala. V tem smislu bi lahko dejali, da sta konstruktiven pristop in sovlaganje predsoba soupravljanja. Danes, ko je bila Kmečka banka vendar povrnjena v upravljanje delničarjem, ostajata najbolj pereča problema, s katerima se soočamo: bitka, ki ima za zastavek ohranitev večinskega slovenskega lastništva v Tržaški kreditni banki, ter pomoč, ki jo je potrebno zagotoviti beneškim podjetjem. Vzroki za današnjo krizo so večplastni: na splošno vzeto je na krizo gospodarstva negativno vplival razkroj jugoslovanskega in drugih vzhodnih gospodarstev ter vojna v Bosni in Hercegovini; kampanja zoper organizirano gospodarstvo manjšine je dosegla v Sloveniji v letih 1993-1994 ne-slutene tone ne le v odnosu do našega ampak tudi do avstrijskega zamejstva; svoje dno je dosegla z denunciacijo organiziranega gospodarstva italijanski strani v času politične vladavine Berlusconija in italijanskega Nacionalnega zavezništva; za krizo TKB so v večji meri krive zgrešene ali pa neprevidno zastavljene izbire, ki jih je naredilo vodstvo zavoda. Za izhod iz nastalega položaja je potreben velik napor celotne naše skupnosti in torej tudi sodelovanje med njenimi komponentami. To naj temelji na spoštovanju osnovnih pravil gospodarskega sistema, v katerem je organizirano gospodarstvo nastalo in se razvijalo, kot tudi na upoštevanju pravic in dolžnosti nosilcev lastnine na eni strani ter morebitnih moralnih garantov na drugi strani. Podobno kot lastnino si je tudi pravico do patronaže potrebno priboriti s pozitivnimi dejanji ne pa z rušilnimi napadi. V skladu s svojimi načeli, ki temeljijo na vrednotah sožitja in sodelovanja, ter z ozirom na težnjo po internacionalizaciji gospodarstva vidimo v povezovanju z italijanskimi ali pa tujimi partnerji možnost utrditve in nadaljne uveljavitve naših poslovnih bank. Zato vstopa italijanskih partnerjev v donedavna izključno slovenske ustanove ne zavračamo apriorno, vendar menimo, da je potrebno ohraniti večinsko slovensko lastništvo in s tem izvorne značilnosti banke. Zato apeliramo na vse, da zastavijo svoj vpliv, da se zagotovi večinsko slovensko lastništvo TKB ter da se rešijo beneška podjetja, z njimi pa usoda 150 družin, kar bi utegnilo preprečiti hude posledice ne le gospodarskega ampak tudi družbenega in narodnega značaja. Demokratski forum Slovencev (Rudi Pavšič) Slovenska komisija SKP (Stojan Spetič) Slovenska kompo-nenta DSL (Miloš Budin) Slovenska kulturno gospodarska zveza (Klavdij Palčic) Slovenske organizacije Videmske pokrajine (Viljem Cerno) Trst-Gorica-Viderm 18. julija 1996 ZAŠČITA OKOLJA / ZUPAN ZAHTEVA NOVO SOOČENJE KRIŽ / POBUDA ZDRUŽENJA STARŠEV Kraški park na Deželi: llly zahteva odložitev V sredo zvečer manifestacija naravovarstvenikov Akcija za ohranitev osnovne Sole Sirk Podpise zbirajo v trgovinah in gostilnah Stavbo je treba prilagoditi novim predpisom Tržaški župan Riccar uo Illy je včeraj zavze stališče v prid ustanovi tv Kraškega parka in v bist VU pozval deželni svet tlaj odloži na septembe: 2e napovedano obravna v° zakonskega osnutka c Ustanovitvi parkov ii zašcitenih naravnih ob urncij. IHy je tako v bistvi Podprl stališča Zelene li sle in naravovarstveni! ^druženj, ki so zelo kri hCna do tozadevneg; zakonskega osnutka, Ce: ua se izneverja obvezan P° ustanovitvi parka n: ^Zaskem in gorišken Krasu. Zupan v tiskovnen sPoroeilu uvodoma pod Crtuje naklonjenost reali Zaciji Kraškega parka i najbolj raztegnjeni, to si Pravi mednarodni di Urenziji, ki naj bi zaobjeli celotni naravni in zemlje Pisni okvir kraškega feri erija, Kraški park - ugo avlja nadalje župan - so ni v volilni progran ubcinskega odbora, vCe rajsnje stališče pa je zav zel na spodbudo naCel Uika tržaškega Svetovne ?a sklada za naravi . Wp) Guida Pesanteji n občinskega svetovalci plenih Paola Evangeli suja, ki ga je na zadnj uocinski seji pozval, na izjasni o tem aktual etn vprašanju. , dly nadalje pojasnjuje a Podpira mednarodn ^rsski park in ne omeje ih zavarovanih področij junjinsko in naravosli Ujj0 pomembno pod a]oC veliko Cezm sežnost Krasa, ki 0goCe boljše in ski zaščiti potem, ko je Slovenija postala pridružena članica Evropske unije. Mednarodni kraški park bo lahko deležen finančnih podpor pristojnih evropskih teles. Normativ mednarodnega parka bo moral po Illyjevem mnenju biti oblikovan po meri teritorija, pri Čemer bo treba na vsak način upoštevati in spoštovati potrebo po uravnovešem razvoju tradicionalnih gospodarskih panog, kot sta npr. kmetijstvo in živinoreja. Podpora mednarodnemu parku torej, ki bo lahko edini zajamčil, da bo Kras res pravo bogastvo, zanimivo in privlačno, tako za tradicionalne kot tudi za nove dejavnosti. Illy zaradi vsega tega predlaga odložitev odo- britve tega zakonskega osnutka vsaj do septembra. Do takrat bo po njegovem mogoCe še poglobljeno soočenje o tej problematiki ter vsebinsko izboljšanje besedila, ki bo tako lahko uravnovešeno odgovarjalo potrebam po zaščiti, življenju in razvoju tega izredno dragocenega zelenega bogastva. Kakšne učinke in posledice bo imelo Illyjevo stališče, bomo lahko preverili že jutri, ko naj bi deželna skupščina začela ocenjevati zakonsko besedilo, ki ga je pred kratkim odobrila pristojna deželna komisija. Koalicija, ki upravlja Deželo, je vsekakor mnenja, da ustanovitev petih zavarovanih področij na goriškem in tržaškem Krasu ne bo prejudicirala bodočega mednarodnega parka, tudi zato, ker zakonski osnutek doloCa ustanovitev občinskih in medobčinskih parkov. Pet kraških zaščitenih območij naj bi v prvi osebi upravljala Kraška gorska skupnost. Tržaška naravovarstvena združenja pa napovedujejo za sredo, 24.julija ob 19.uri pred deželnim svetom na Trgu Oberdan manifestacijo z geslom ”Kras: da parku in ne cementu". Pobudo za manifestacijo je dal deželni svetovalec Zelene liste Paolo Ghersina, poziv naravovarstvenih združenj pa sta med drugim podpisala tudi jamarska odseka Slovenskega planinskega društva in športnega društva Grmada iz Mavhinj. Stavba kriške osnovne šole Alberta Sirka, ki jo Občina Trst namerava prodati (f.KROM A) NABREŽINA / NA UKAZ SODNIKA PO ZASEBNI PRIJAVI Nenadejano zaprtje kamnoseške delavnice Štirje delavci na cesti - Zaskrbljenost in poziv nabrežinskih kamnoseških obrtnikov Na osnovi zasebne prijave so sodni organi v petek zjutraj plombirali stroje obrtniškega podjetja »Tecnomarmi« v Nabrežini, ki se ukvarja z obdelavo kamna od leta 1968. Kamnoseški delavnici, ki poleg lastnika zaposluje še štiri delavce, je tako onemogočeno delo - z vsemi posledicami, ki si jih lahko zamislimo. Za kaj gre? Lastnica sosedne hiše, ki jo je kupila pred približno 10 leti, se nenehno pritožuje nad ropotom, ki naj bi ga povzročali stroji za obdelavo kam- na. Zahteva, da so vrata velike hale vedno zaprta, Čeprav se ve, da je to praktično nemogoče, saj se kamen po potrebi vnaša in odnaša, odvisno pac od Casa, ki je potreben za obdelavo. Zadeva se vleče že nekaj let in Čeprav so bile omenjeni lastnici ponujene določene rešitve, trmasto vztraja pri svojem. Ce lahko do neke mere razumemo vztrajnost omenjene lastnice, pa ne moremo razumeti drastične odločitve sodnika, ki je praktično Cez noC z odlokom zaprl kamnoseško delavnico in s tem postavil na cesto štiri delavce ter onemogočil dokončanje del, ki so v teku. S tem je bila povzročena velika škoda, za katero bi moral nekdo odgovarjati. Vest o zaprtju delavnice je med kamnoseškimi obrtniki v Nabrežini vzbudila val ogorčenja, saj bi se na osnovi omenjene odločitve sodnika lahko zahtevalo zaprtje tudi drugih kamnoseških obratov. Zahtevajo takojšen preklic odloka ter vzpostavitev stanja, ki naj kamnoseškim delavnicam omogoča normalno delo. Glede tožarjenja omenjene lastnice sosedne hiše pa je treba tudi vedeti, da je hišo kupila potem, ko je dobro vedela, da je v neposredni bližini delavnica za obdelavo kamna. Zanimivo pa je tudi, da se le ona pritožuje, medtem ko drugi sosedi kljub njenim zathevam, niso nikoli podpisali kakršnekoli pritožbe. Prav bi bilo da se občina, a tudi stanovske organizacije zavzemajo za nemudno rešitev problema. Združenje staršev kriškega vrtca in šole Alberta Sirka je odločno stopilo v bran šolske stavbe, ki jo Občina Trst namerava prodati, šolo pa premestiti v prostore italijanske šole. Pred nekaj tedni je bila v Križu skupščina vseh vaških organizacij, z zadevo so se ukvarjala tudi pristojna šolska telesa, sedaj pa so starši sestavili peticijo, za katero zbirajo podpise v domačih trgovinah in gostilnah. Občina (njen sklep podpira tudi šolski skrbnik) utemeljuje svoje namene, Ceš da je šolska stavba potrebna nujnih popravil, za katera ni sredstev, število učenčev pa iz leta v leto pada. Križani pa za zanemarjenost šole krivijo občinske uprave, ki vec desetletij niso investirale niti lire za vzdrževanje tako pomembne stavbe kot je šola, Čeprav so starši na to vedno (zaman) opozarjali. Šolska stavba, piše še v peticiji, stoji sredi starega jedra Križa, ima velik zgodovinski, kulturni in družbeni pomen za vse vaščane. Skratka šola je srce vasi, zato poskrbimo, da bodo kriški otroci spoznavali svoje korenine in se izobraževali v domačem okolju, v šoli torej, ki je del naše kulturne dediščine. Pobudniki peticije zato odločno nasprotujejo načrtovani premestitvi osnovne šole Alberta Sirka in se istočasno zavzemajo za hitro preureditev šole v skladu z novimi zakonskimi predpisi. Peticijo, ki jo bodo poslali upraviteljem, politikom in šolskim oblastem, podpirajo vse vaške organizacije. tiHtES / MEDNARODNO SREČANJE Delovna mesta v nevarnosti zaradi vključevanja v EU o, bledic® vključitve u ..Veni)e v Evropsko rJ0so bile predmet vCe-čnJe8a srečanja na Jaski obcini odbornika si °sebje Maura Tomma-ta Ja s Predstavniki naCr-ures za Čezmejno delo s S,sUtev iz Bmsija ter niki dpkalinim! Predstav- krar Furlanije-Julijske Sne in avstrijske Ko-grarV v^ec^narocini inte" rašrJ8^1 PostoPki in pre-hidi n]e meia Povzročajo Dri ^ ne8abvne posledice P ZaPoslitvi: tako je n.pr. zaradi vstopa Avstrije v EU izginilo na obeh straneh meje z Italijo približno tisoC delovnih mest. Na meji med Italijo in Slovenijo pa so še posebno pomembni tudi problemi v zvezi z zaposlitvijo številnih delavcev na Črno. Od Euresa si zato pričakujejo, so naglasili sindikalni predstavniki, da bo posegel v primeru zmanjšanja delovnih mest zaradi odpiranja meja, kakor tudi zaradi neurejenih delovnih odnosov. H DOLINA / PRIHODNJO SOBOTO h Svečanost ob SOtetnici postavitve spomenika V povojnih letih se je osvobojeni narod zavzel za obnovo življenja, ne da bi pri tem izgubil izpred oci žrtev preštevilnih, ki so se za boljši svet zavzeh z vsem, kar jim je bilo najdražje. Spomin posameznikov vselej ni sam dovolj, da bi v času ohranil žlahtnost dejanj, ki so mnoge naše ljudi prisilila v smrt. Da bi pomen vseh teh smrti ne zbledel, so preživeli postavili spomenike, kamnita obeležja v trajen spomin na osvobodilni boj slovenskega naroda. Mnogo je spomenikov po naših vaseh: v njih je spomin na polpreteklo zgodovino in živ opomin za naš vsakdan. Med prvimi so na Tržaškem postavili spomenik svojim padlim v Dolini, v kamen so vklesana imena vaščanov, ki so svoje življenje žrtvovali za svobodo, mir, enako- pravnost. Od tistega dne, ko so v Dolini na Taborju slovesno odkrili spomenik, je mineva pol stoletja. Cas ni izbrisal spomina na njihova dejanja, še je ta kamen znamenje težkega in krvavega, a svetlega in plemenitega boja za boljše življenje. V soboto, 27. t.m., petdeset let in dan po tedanjem odkritju, bo v Dolini svečana proslava, ki jo v sodelovanju vseh vaških organizacij prireja krajevna sekcija VZPI-ANPI: na vaškem trgu, pod spominskim obeležjem bodo nastopili pihalni orkester Breg, moški in dekliški zbor Valentin Vodnik, recitatorji in govorniki. To bo tudi trenutek, ko bo spomenik predan v nadaljnjo oskrbo domačemu kulturnemu društvu: važno simbolično dejanje, ki preteklost tesno povezuje s prihodnostjo, (dam) PRI KATINARI / ZGODAJ ZJUTRAJ Mladenič težje poškodovan Zdravniki so si pridržali prognozo - Z avtom se je zaletel v drevo Na državni cesti 202 se je včeraj zgodaj zjutraj težje poškodoval 25-letni Massimiliano Balbi, za katerega so si zdravniki pridržali prognozo. Balbi, ki prebiva v Ul. di Prosecco 49, je bil s svojim avtomobilom volkswagen golf namenjen v smeri proti Opčinam, ko je takoj po predorCku pri Kati-nari nenadoma zapeljal s ceste in se silovito zaletel v drevo. Reševalcem Rdečega križa, ki so prihiteli na kraj nesreče, je bilo takoj jasno, da je mladeničevo stanje hudo, utrpel je težke poškodbe. Potrebovali so tudi pomoč gasilcev, da so ga osvobodili iz zvite pločevine, nakar so ga odpeljali v bližnjo katinarsko bolnišnico, kjer so ga sprejeli na oddelek za oživljanje. Balbi je bil v avtomobilu sam. Kaže, da nihče ni prisostvoval nezgodi, tako da ni bilo mogoče ugotoviti, kako je do nje sploh prišlo. Domnev je veC: morda ga je obšla slabost ali je prišlo do okvare na avtomobilu, morebiti pa se je hotel izogniti kakšni oviri ali pa je vozil s preveliko hitrostjo in je izgubil nadzor nad volanom. Izvide o nesreči so opravili karabinjerji iz Istrske ulice. Turški šofer jo je hotel posiliti Uspela je zbežati nasilnežu prav v trenutku, ko je mimo pripeljala policijska izvidnica. Agenti so takoj opazili, da se dogaja nekaj nenavadnega, ustavili so se in pomagali ženski, moškega pa aretirali in odpeljali v zapor, kjer je na razpolago sodnim oblastem: obtožujejo ga poskusa posilstva, poškodb in ropa. Zenska, 35-letna Anna Maria N., je policiji povedala, da je malo pred tem v nekem baru spoznala turškega šoferja, 33-letnega Necatija Senellija. Moški jo je zatem povabil, da se nekoliko sprehodita do tovornjaka, ki ga je imel v bližini. Vabilo je sprejela, nenadoma pa jo je tujec napadel in poskusil posiliti, pri Čemer jo je tudi ranil. Poškodbe so bile na sreCo lahke, okrevala bo v petih dneh. Predno se ga je osvobodila, ji je Senelli iz torbice pobral sto tisoC lir. Potem ko mu je uspela zbežati, se je s policijo srečala na Drevoredu Čampi Elisi, blizu bara »Passerella«. Ura je bila tedaj okrog 2.50. NOVICE PRIJETEN VEČER NA PLOŠČADI ZADRUŽNEGA CENTRA Gledališki nastop pri Sv. Justu Drevi ob 21. uri bo pred katedralo sv. Justa drugi veCer, ki ga prireja krožek Jacques Maritain. Tokrat bo nastopila gledališka skupina »Compagnia dei folli« z originalno predstavo, v kateri bodo nastopili igralci in akrobati ob edinstveni razsvetljavi umetnih ognjev. Vstop bo prost. Koncert godbe na pihala G. Verdi Mestna godba na pihala G. Verdi bo nastopila jutri zvečer ob 20.30 na Trgu Unita. Pod vodstvom Renza Damianija bo zaigrala Rossinijeve, Mozartove in De Haanove skladbe. Nastop bo zaključila z glasbo, ki je spremljala film Batman: pri izvajanju bosta sodelovala kitarist Mamo Mikol in basist Walter Vouch. Poletni pust v Miljah V sredo, 24. t.m., bodo v Miljah začeli praznovanja poletnega pusta, ki se bo zaključil prihodnjega 15. avgusta. Organizacijo 43. pusta je občinska uprava poverila tradicionalnim sku-' pinam miljskega pusta v sodelovanju z drugimi krajevnimi organizacijami in združenji. V sredo bo ob 20.30 na Marconijevem trgu pričel večer posvečen ritmični telovadbi v spremljavi rock skupine Corona di spine. Na istem trgu in ob isti mi bo v četertek, 25. t.m. začel vodeni obisk po mestu, med katerim bo nastopil trio Nardin-Goina-Vivan. V sredo, 14. avgusta ob 20.30 pa bo podoben vodeni obisk po Miljah v organizacij društva Slovencev miljske občine in občinskih uslužbencev. V petek, 26. julija bo skupina Bulli e Rupe pred-staviila na glavnem mestnem trgu ob 21. mi nastop svetoivanske narečne skupine »L’omo senz’anima«, naslednjega dne pa bo ob isti uri skupina Brivido predstavila gledališko skupino La Barcaccia, ki bo nastopila z narečno igro »Quela giusta« Program miljskega pusta se bo odvil tudi v naslednjih dneh, vstop na vse prireditve je brezplačen, v okviru poletnih pustinih praznovanj pa bodo delovali dobro založeni kioski in bodo nastopale glasbene skupine. Amaterski gledališčniki od Rovt nastopili v Lonjerju V petek zvečer so bili Lonjerci, pa tudi prebivalci okoliških krajev, deležni lepega in prijetnega večera, ki jim je nudil smeh in zabavo, pa tudi poslušanje mladih domačih glasbenikov. Prireditev je organiziralo domače KD Lonjer-Katinara, odvijala pa se je na ploščadi zadružnega centra, ki je sicer že pod streho, sunke vetra pa je bilo kljub temu kar dobro slišati. Pa nič zato. Pro- gram je bil tako lep in pester, da so obiskovalci pozabili na vse in se predah poslušanju nastopajočih. V imenu organizatorjev je najprej občinstvo in goste od Rovt-Kolonkovca pozdravila Vesna Kranjec, ki je tudi predstavila mlade domače glasbenike, ki so petkovo prireditev zače-li. BiH so to Manuel Purger s saksofonom, Petra Cerce-go, ki je zaigrala na klavir in harmonikaša Erik Kmet NIZ POLETNIH PRIREDITEV NA POBUDO KD RDEČA ZVEZDA Istrska glasba v sredo v Gabrovcu Po uspehu prvih dveh prireditev iz niza Poletnih večerov v zgoniški občini - praznovanja sv. Urha v Samatorci in predstavitve knjige Alexandra Lan-gerja »Odločitev za sožitje« v Zgoniku pretekli četrtek - je po programu, ki ga je sestavilo kulturno društvo Rdeča zveza, sedaj na vrsti Gabrovec. Tam se bo v sredo, 24. julija ob 21. uri občinstvu predstavil vokalno instrumentalni trio Istrianske muzikante z izborom istrskih ljudskih plesnih melodij, ki jih bo izvedel na glasbila iz značilne istrske tradicije. Čeprav so člani skupine Emil Zonta, Luciano Kleva in Pietro Monaro že vrsto let prisotni v svetu foklome in ljudske glasbe, je skupina sama nasta- la šele pred nedavnim in se osredotočila na še vedno živo glasbeno izročilo severovzhodne Istre; na tem področju, ki gre od Tržaškega zaliva do reke Mirne, namreč Se vedno obstajajo majhne glasbene skupine in posamezniki, ki prenašajo izročila ljudske glasbe iz roda v rod in s katerimi Istrianske muzikante tudi sodelujejo in igrajo na šagrah. Razen z izvajanjem samim pa se skupina ukvarja tudi s zbiranjem ljudskega gradiva na terenu in snemanjem glasbenikov in pevcev, kar pripomore h globljemu spoznavanju motivov in melodij in torej k temu, da je njeno poustvarjanje še bliže izvirnemu duhu glasbe, ki jo izvaja, (mia) in Goran Ruzzier. Za njimi se je predstavila dramska skupina KD Rovte Kolonkovec (na sliki KROMA) z narečno igro »J’n še smuo lete«, ki na šegav in prijeten način govori o starih navadah in običajih v tem delu predmestja, a še o poklicih, ki so jih ljudje tam opravljali: od vrtnarstva, vinogradništva, prevozništva, zidarstva in poklica peric. Dogajanje na odru so spremljali lepi diapozitivi. Igro, sestavljeno iz raznih prizorov, recitacij in petja, je povezovala Jolanda Gustinčič, ves čas pa je nastopajoče spremljal na harmoniko David Danieli. Premiero igre, ki jo je režiral Drago Gorup, smo že videli na sedežu društva. In vendar se nam je zdela petkova drugačna. Nekaj prav gotovo, zaradi drugačnega ambienta, nekaj pa zato, ker so nastopajoči (okrog; 14 jih je) medtem izpilih svoje vloge, se vanje vživeli in tako resnično nazabavah in raz-veselili občinstvo, ki je pridne igralce, recitatorko in pevce nagradilo z navdušenim aplavzom. Neva Lukeš DOLINA / PRIREJA GA DOMAČA OBČINSKA UPRAVA Poletni center v znamenju morja V centru imajo trenutno 54 otrok italijanske in slovenske narodnosti Uprava občine Dolina je tudi letos organizirala poletni center. Center traja celih 17 dni in sicer od 2. do 25. julija. Obiskuje ga 54 otrok, ki so razdeljeni v tri skupine glede na starostno stopnjo. V prvi skupini so otroci iz vrtca, v drugi in tretji pa šolarji. V glavnem se vozijo s šolabusom iz bližnjih vasi, nekaj pa jih je tudi iz Trsta in iz Milj. V skupinah so otroci slovenske in italijanske narodnosti, ki skupno ustvarjajo in se zabavajo. Glavni cilj centra je dobro počutje otrok in veselo razpoloženje. K temu seveda pripomorejo tudi gospe kuharice, ki s svojo iznajdljivostjo ustrežejo še tako zahtevnim okusom otrok. Otrokom sledijo tri animatorke, od katerih je ena koordinatorka in štiri asistentke. Letos so si za temo izbrali morje - gusarje - sirene. V zvezi s to temo otroci izdelujejo razna ročna dela in likovne izdelke. Poleg praktičnega ustvarjanja, spoznavajo tudi bližnjo okolico in objekte, ki so v zvezi z omenjeno temo. V preteklih dneh smo si tako ogledali akvarij, pomorski muzej, izvir reke Timave, Mira-marski park, Glinščico, knjižnico v Boljuncu, atelje Stana Žerjala, čebelarno v Gročani, kmetijo Vidali med Bazovico in Padričami, domačijo v Dolini, kjer gojijo rože, itd. Otroci hodijo tudi na morje v Milje in v Sesljan. V centru imajo dva bazena in šotor, ki ga je podarila družina Gač od Sv. Ivana. Vse to popelje otroke v domišljiski svet in buri njihovo fantazijo. Med bivanjem v centru so se otroci zapeljali na celodnevni izlet v okolico Padove z avtobusom, ki ga je, kot vsako leto, brezplačno ponudila tvrdka La Gradese. Zadnji dan poletnega centra pa se bodo otroci poslovili s kratkim programom in s prikazom izdelkov, ki so jih pripravili med bivanjem v centru. (Foto KROMA) Grška ljudska glasba v izvedbi skupine Avra Na gradu sv. Justa je bil v petek zveCer prijeten koncert, ki nas je ponesel prav v toploto sredozemskega vzdušja. Na odru so se namreč predstavili štirje grški glasbeniki, ki sestavljajo skupino Avra. Ta skupina vestno proučuje ljudsko glasbo s celotne Grčije in prav s tem repertoarjem je predstavila raznolikost grške glasbene tradicije tržaški, na žalost nešte-vilni, publiki. Skupina izvaja vokalne in instrumentalne pesmi na tipičnih grških instrumentih kot so buzuki, ba-glama in tumbeleki. Kot že rečeno, je bilo gledalcev bolj malo, a kdor je prisostvoval briljantni izvedbi grške skupine, si je za hip lahko predstavljal, da je res na kaki grški plaži. Sicer pa so nekateri navdušeni gledalci sestavili kolo in zaplesali po grških ritmih, kar je glasbenike tudi zelo veselilo. Ostala publika, ki je sledila koncertu sede, pa je prav tako navdušeno glasbenike nagradila z dolgimi aplavzi. Pan Zapustil nas je naš dragi Guerino Bogateč (Vojko) Pogreb bo v torek, 23. t. m., ob 17. uri na pokopališču v Izoli. Od 15. ure dalje bo pokojnik ležal v mrliški vežici. Žalostno vest sporočajo brata Mirko in Gigi, sestre Tončka, Pina in Bruna z družinami ter drugi sorodniki Križ, San Pier dhsonzo, Melbourne, 21. julija 1996 t Zapustil nas je naš dragi Marčelo Cunja Žalostno vest sporočajo žena Viktorija, sin Aldo z Loredano in Valentino, hči Laura z Maurom, sestra Pina in nečakinji Pogrebni obred bo jutri, 22. t. m., ob 12. uri. Pokojniku se bomo poklonili od 11. ure dalje v cerkvi na Katinari. Iskrena hvala dr. Marku Jevnikarju za požrtvovalnost. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Rocol, 21. julija 1996 Žalovanju se pridružuje nečak Savo z družino Ob izgubi dragega očeta izrekamo Lauri in družini iskreno sožalje člani TFS Stu ledi Kolektiv Trimac -Tec.Ma izreka sodelavki Lauri in družini očuteno sožalje ob izgubi dragega očeta Ob težki izgubi ljubljenega očeta Marčela Cunje izreka kolegu Al-du najgloblje sožalje Boris Kuret Ob bridki izgubi očeta izrekamo Aldu in družini iskreno sožalje Adriana, Alenka, Cinzia in Tamara Zapustil nas je naš lju" bljeni Celestin Dobrila Pogreb bo v torek, 23-t. m., ob 11. uri iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v ricmanjsko cerkev. Žalostno vest sporočajo žena Ernesta, hči Dina, sinova Dodan in Loredano, sestre Cecilia in Santina z družinami ter drugi sorodniki Domjo, Ricmanje, 21. julija 1996 (Pogrebno podjetje, Ul. Torte' bianca 34) Uprava in uslužbenc* občine Dolina izrekaj0 iskreno sožalje Loredano Dobrili in družini bridki izgubi drag°8a očeta. Nenadoma nas je zapu' stil Sergio Maizen Po pogrebu naznanjaj0 žalostno vest mama Emilia, brat Moreno, Lia in drugi sorodniki Trst, 21. julija 1996 (Pogrebno podjetje, Ul. Torte-bianca 34) ZAHVALA Ob izgubi dragega Rikota Kralja se iskreno zahvaljuje!110 vsem, ki so ga pospremil* na zadnji poti. Posebna zahvala naj gre vaščanom, gospod11 župniku, gospe Marti D gospodu Brunotu Glav1 Žena in svojci Trebče, 21. julija 1996 ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izra zih sočustvovanja ob 1 gubi naše drage Mihaele Petaros vd. Zobec se iskreno zahvaljujem0 zdravnicam Nevi Lupm in Eleni Brnabich, gosP° du župniku, pevske®^ zboru, vsem, ki s° >. spremljali na zadnji p° in na katerikoli načl počastili njen spomin- Svojci Zabrežec, 21. julija 1996^ j- STEAMEA priredi v ZGONIKU 21. in 22. t. m. PRAZNIK jutri, 21. t. m., ob 16. uri odprtje kioskov, °b 18. uri koncert proseSke godbe na pihala, °b 19.30 pozdravni govori, ob 20.30 ples z ansamblom Status Symbol ||| v ponedeljek, 22.t. m., ob 18. uri odprtje kioskov, ttfl ob 20.30 ples z ansamblom Status Symbol FESTIVAL UMITA’ se bo vršil 21. julija v TREBČAH Danes, 21. t. m., nastopa godba ”V. Parma” iz Trebč Zvečer ples z ansamblom “BMIOT EWIIIMiiWr> SEKCIJA VZPI-ANPI Dolina-Mačkolje-Prebeneg v sodelovanju z vaškimi organizacijami vabi na SVEČANOST OB 50-LETNICI POSTAVITVE SPOMENIKA PADLIM V NOB ki bo v Dolini v soboto, 27. t. m., ob 19. uri VCERAJ-DANES □ LEKARNE Danes, NEDELJA* 21. julija 1996 DANE Sonce vzide ob 5.37 in Zatone ob 20.45 - Dolžina dneva 15.08 - Luna vzide °b 11.18 in zatone ob 23.19. Jutri, PONEDELJEK, 22. julija 1996 MAJDA VREME VČERAJ OB 12. r^Rl: temperatura zraka ^2.2 stopinje, zračni tlak ^023,6 mb narašča, veter 24 "di na uro vzhodnik, vlaga 2-odstotna, nebo jasno, rahlo razgibano, temperatura morja 20,4 sto- ROJSTVA in smrti Rodili SO SE: Cristiano hrami, Stefania Pavan in , rea Alexia Perin. „ UMRLI SO: 53-letni ,®rgio Stagni, 88-letni uicenzo Corfiati, 56-letni ullio Zamola, 85-letni 'ordano Bruna, 89-letna nna Scocca. Kam po bencin Danes bodo na baškem obratovale na-stednje črpalke: p AGIP )Caduti Per bbertži j-ugo Piave drevored Čampi Elisi 59 nargo Sonnino 10 nsovino 6 SZ)12'0- H (DeVin" MONTESHELL n? °nda del Boschetto b- baiamonti 4 N. Sauro 6/1 Miramarski drev. 233/1 lstrska ulica 212 ESSO Eargo Roiano 3/5 btoisee) (CeSta 202 " Ul. Giulia 2 Nub,«r‘2 ERGPETROLI U1- Piccardi 46 APl Ul. Baiamonti 48 TAMOIL ub F. Severo 2/3 nočne črpalke (self service) TAMOIL - Ul. F. Severo Arro\Tlg Valmaura 4 Ar m",Strska ulica 4q " ^liramarski drev. NA AVTOCESTAH AGIP (°dprte 24 ur) Devin (sever) Devin (jug) NEDELJA, 21. julija 1996 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Combi 17, Trg 25. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Ul. Mazzini 43, Ul. Flavia 89 (Zavije), Fernetiči. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Combi 17 (tel. 302800), Trg 25. aprile 6 -Naselje sv. Sergija (tel. 281256), Ul. Flavia 89 -Zavije (tel. 232253). FERNETIČI (tel.416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Combi 17, Trg 25. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Ul. Mazzini 43, Ul. Flavia 89 (Zavije). FERNETIČI (tel.416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Mazzini 43 (tel. 631785). Od PONEDELJKA, 22. do SOBOTE, 27. JULIJA 1996 Normalen umik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Unita 4 (tel. 365840), Ul. Mascagni 2 (tel. 820002), Milje - Lungoma-re Venezia 3 (tel. 274998). OPČINE, Proseška ulica 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg Unita 4, Ul. Mascagni 2, Trg Ospedale 8, Milje - Lungomare Venezia 3. OPČINE, Proseska ulica 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujnejše pri- ™ereNOCNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Ospedale 8 (tel. 767391). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. TRŽAŠKA SLOVENSKA SKUPNOST muubino NAŠ PRAZNIK danes, 20. in jutri, 21. t. m. na igrišču ŠD Sokol u Nabrežini DANES, 21. t. m., na igrišču ŠD Sokol v Nabrežini ob to. uri okrogla miza v župnijski dvorani v Nabrežini: Kriza slovenskega gospodarstva u Italiji: vzrok in možni izhodi ob 16. uri odprtje kioskov ob 18. uri med dvema ognjema: finale nastop folklorne skupine STU LEDI ob 19.30 pozdrav podžupanje Vere Tula Ban in nagovora deželnega tajnika SSk Martina Breclja ter ministra za kulturo RS dr. Janeza Dularja ob 20.30 ples z ansamblom KRT. Na prazniku bo odprta skrinjica, u katero boste lahko oddali svoje pisne predloge in pripombe o politiki Slovencev u Italiji. Prisrčno vabljeni! FC PRIMORJE priredi na PROSEKU 21. in 22. juljja Športni praznik DANES, 21. t. m., ob 20.30 ples z ansamblom LONG ZLUNK; jutri, 22. t. m., ob 20.30 ples z ansamblom HAPPY DAV. Odprtje kioskov ob 17. uri. Specialitete na žaru in domače vino. Vabljeni! -------------GD/£\2:®wne£\-------------- danes, EO. in jutri, El. t. m., prireja na vrtu Eospodarsku zadruge v Bazovici Od 17. ure bodo delovali kioski Zabaval Vas bo ansambel KEVDEA Vabljenii KINO S ČESTITKE ARISTON - 21.30 »Babe - Maialino coraggioso«, r. Chris Noonan, i. James Cromwell, Magda Szuban-sk. EKCELSIOR - 18.00, 20.10, 22.15 »Dead Man«, i. Johnny Depp. EKCELSIOR AZZURRA - 18.20, 20.10, 22.00 »Per-suasione«, r. Roger Mi-chell. AMBASCIATORI - Zaprto zaradi dopusta. NAZIONALE 1 - Zaprto zaradi dopusta. NAZIONALE 2 - Zaprto zaradi dopusta. NAZIONALE 3 - Zaprto zaradi dopusta. NAZIONALE 4 - Zaprto zaradi dopusta. MIGNON - Zaprto zaradi dopusta. CAPITOL - Zaprto zaradi dopusta«. ALCIONE - 19.30, 22.00 »Strange days«, r. Kathryn Bielovv, i. Ralph Fiennes, Angela Basset, Juliette Levvis. LUMIERE - 17.45, 20.00, 22.15 »Goodbye Mr. Holland«, r. Stephen Herek, i. Richard Drey-fuss. Si PRIREDITVE SK DEVIN priredi ŠPORTNI PRAZNIK v Praprotu v soboto, 27. in nedeljo, 28. t. m. V soboto, 27. t. m. ob 16. uri odprtje kioskov, ob 16. uri tekma v skrlah, ob 16.30 ex tempore za otroke do 5. razreda, ob 19. uri nastop plesne skupine SKD Vigred ter ob 20.30 ples z ansamblom Status Sym-bol ter v nedeljo, 28. t. m., ob 9. uri pokal Fiat Cima-dori z gorskimi kolesi v korist UNICEF-u, ob 10.30 start neagonističnega kolesarjenja, ob 11. uri odprtje kioskov, ob 20.30 ples z ansamblom Adria kvintet, ob 22. uri tombola (1.500.000 lir). KD Rdeča zvezda čestita svojim odbornicam IVANI COLJA, INGRID SULLI in KATJI TERCIC ob uspeSno opravljeni maturi na liceju in trgovskem zavodu v Trstu. Mozaik svojih življenjskih dosežkov so z uspeSno opravljeno veliko maturo obogatile JERNEJA CARLI, MARTINA FERI in KATJA PRIMOSI, z dokončanim študijem na jezikoslovni fakuleti oz. na fakuleti za farmacevtiko tržaške univerze za MANICA MAVER in ELISABETTA GREGO-RI. Iskreno jim čestitajo pevci, zborovodje in svet Z Martino in Igorjem se ob rojstvu male Katerine veselijo DPZ Devin, Fantje izpod Grmade in OPZ Ladjica Ob visokem priznanju se veselimo z našo članico Tanjo Romano in ji prisrčno čestitamo KD Slavko Škamperle SKD Primorec - Trebče čestita Manueli in Sabini za uspešno opravljeno maturo Loterijo 2o.junji996 BARI 51 40 56 83 60 CAGLIARI 90 47 61 45 16 FIRENCE 10 74 44 85 24 GENOVA 63 74 15 25 88 MILANO 77 49 38 33 27 NEAPELJ 59 56 72 76 19 PALERMO 44 62 20 51 3 RIM 29 83 24 10 90 TURIN 37 69 85 30 41 BENETKE 31 90 69 83 57 ENALOnO X 2 1 2 2 X XIX X X 2 KVOTE 12 47.510.200,- 11 2.041.500,- 10 182.400,- Športno društvo »ERVATTI« Briščiki (Zgonik) da so olimpijske igre za* n 6 zamenjati datum svojega reV i a’ sai Je predsednik Clinton iz-el uradno otvoritveno formulo le str11?*0 ?red PolnoCi°- Kakšno kata-oto bi minuta več pomenila za „ P°ne majic, klobučkov in vsemo-• sP°minkov z datumi olimpij-xiJ- 18er’ si lahko le predstavljamo. mprosno pomikanje urinih kazal-dih Lr°d Polnoči je najbrž ustavilo je .Marsikateremu trgovcu, kriva pa s . a 20 minutna zamuda, s katero Je prireditev začela. Drag scenarij Clirt UsP?* nadomestiti, toda Billu in 1 °niJ ie J® uspelo ostati v petku nili rJ’anizat°rji so si pošteno oddah- brez^r s.*cer Se nekaj nevšečnosti, katerih pri tako mastodontski prireditvi pač ne more iti, tisto glavno, česar so se potihem vsi bali, pa se je le brezhibno izteklo. Mislimo na varnost, na ukrepe, zaradi katerih je bila Atlanta v petek gotovo najvarnejše mesto na svetu. Prihod Billa Clintona in številnih državnikov z vsega sveta - med njimi je bil tudi slovenski predsednik Milan Kučan -je sprožil največjo varnostno akcijo kar jih je kdaj videl svet. Posledice so bile zelo vidne: cestni promet v olimpijskem obroču je bil paraliziran, 30 tisoč vojakov je stražilo strateške objekte, od olimpijskega naselja do letališča, najbolj zastražen pa je bil seveda olimpijski stadion. Atlanta se je na ta dogodek pripravljala kar nekaj let in v petek je dokazala, da se je dobro pripravila. Njeno gostoljubje bo tako do konca iger. Ol / VČERAJŠNJI IZIDI Prvo zlato za Italijo je pristreljal Roberto Di Donna V košarki ZRJ premagala Grčijo Streljanje z zračno pištolo (10 m) - finale 1. R. Di Donna (Ita), 2. Wang (Kit), 3. Kirjakov (Bol) Košarka Avstralija - J. Koreja 111:88, Jugoslavija - Grčija 71:63 Baseball ZDA - Nikaragva 4:1 Hokej na travi (2) ZDA - Nizozemska 1:1, Avstralija - Španija 4:0 Sabljanje - četrtfinale Imre (Mad) - Cuomo (Ita) 15:14 Vaterpolo Madžarska - Rusija 8:7 Odbojka (2) Kitajska - Nizozemska 3:0, Rusija - Nemčija 3:0 Judo - kategorija 95 kg 1. Douillet (Era), 2. Perezx (Spa), 3. van Bameveld (Bel) in Moller (Nem) Judo - kategorija 72 kg (2) 1. Fuming (Kit), 2. Rodriguez (Kub), 3. Hagn (Nem) in Chicot (Era) Tudi funkcionarji zastavonoše Na slavnostnem mimohodu na otvoritvi 26. olimpijskih iger v Atlanti se je predstavilo vseh 197 reprezentanc. Nekatere v popolni ali skoraj popolni sestavi, druge pa zgolj s simboličnim zastopstvom. Predvsem nekatere manjše države so »varčevale« s športniki, zato so se mimohoda udeležili tudi športni funkcionarji. Tako pravzaprav ni presenetljivo, da je častno nalogo zastavonoše pri nekaterih reprezentancah (Libija, Gabon) namesto športnikov opravljal kar funkcionar. Druga značilnost mimohoda v Atianti so bile za-stavonošinje. Devetintrideset izmed 197 reprezentanc je častno nalogo zaupalo predstavnici nežnejšega spola, med njimi tudi Iran. Res pa je, da je bila edina iranska ženska športnica na olimpijskih igrah oblečena po strogih islamskih pravilih. Voščila premira Prodija italijanskim reprezentantom Predsednik italijanske vlade Romano Prodi je poslal predsedniku olimpijskega odbora COM Mariu Pescanteju telegram, v katerem ga prosi, naj vsem italijanskim olimpijcem prenese njegova voščila za čim boljše dosežke. Poleg želje po uspehu za italijanski šport, izraža Prodi v telegramu tudi željo, da bi športniki in vsi športni delavci v Atlanti na kar najboljši način zastopali ime Italije. Tudi kronane glave na olimpiadi Ena kraljica, trije princi oziroma princese in še ne dokončno znano število predsednikov držav se je udeležilo otvoritvene slovesnosti v Atlanti, televizijske kamere pa so jih dosledno ovekovečile v trenutku, ko je na stadion vkorakala reprezentanca njihove države. Španska kraljica Sofia je bila v družbi sina, prestolonaslednika Felipeja, Veliko Britanijo pa je zastopala princesa Ana. Monaško kneževino je predstavljal princ Albert, osebnost, ki jo deklice v Atalanti najbolj poznajo, saj jih je njegova navzočnost že dodobra vznemirila. Svoj trenutek slovesa je imel po mondoviziji tudi kapetan San Marina Marino Bugli, medtem ko Wal-terja Veltronija niso pokazali, ko so na stadion vkorakali »azzurri«. Vse kaže, da ceremonial igre ni predvideval, da bi namesto šefa države kazali podpredsednika vlade. Zadrega o spolu ene izmed udeleženk Edinanci da Silva je ženska. Brazilska judoistka je prestala test feminilnosti, ki ji ga je predpisal Mednarodni olimpijski komite in tako končala polemike o svojem spolu. 19-letna hemafroditna športnica se je 30. aprila letos dala operirati za omejitev proizvodnje moškega hormona. Padel je v past Roparja, ki se je hotel znebiti denarnih skrbi z ropom manjše banke v predmestju Atlante, je doletelo neljubo presenečenje. Ko je v banki uslužbencem zagrozil, da ima v roki bombo, so ti poklicali policijo, v banko pa so nekaj minut nato že pridrvele specialne enote. V trenutku, ko je predsedniško letalo pristajalo v letalskem oporišču Dobbins, so nespretnemu roparju že natikali lisice. Sicer pa bo ta dogodek najbrž ostal osamljen, kajti pred začetkom olimpijskih iger so možje postave vtaknili za rešetke vse lokalne nepridiprave. iFiPiPt ;• Dragulji malalan NARODNA UL. 28-OPČINE - TRST |l) - TEL. 040/211465 ^vOLV/l^, Pooblaščeni zastopnik: °(? £ .ttf i, Atlanta 1996 suuci belin OFFICIAL TIMEKEEPER AND PARTNER OF THE 1996 OLVMPIC GAMES UVODNA SLOVESNOST / ŠTIRIURNI PROGRAM JE SPREMLJALO SKORAJ 85 TISOČ GLEDALCEV Eksplozija barv in luči Čisto ameriške razsežnosti prireditve, ki je stala 31 milijonov dolarjev Posebna čast za 97-letnega zlatega slovenskega olimpijca Leona Štuklja ATLANTA - V živem okviru skoraj 85 tisoC gk' dalcev, ki so se zbrali na tribunah osrednjega stadiona in katerim se je pridružilo še skoraj tri milijarde televizijskih gledalcev po vsem svetu, se je v noCi na soboto razvila štiri ure dolga uvodna prireditev, ki je sicer na trenutke podlegla znanemu ameriškemu okusu za kič, a je bila nedvomno polna navdušenja in očarljivosti. Številke, s katerimi so v Atlanti postregli organizatorji, seveda ne morejo biti drugačne, kot sorazmerne s tipično ameriškimi razsežnostmi, ki jih stara Evropa le težko doume. Za program dogodka leta, ki si ga je zamislil in ga zrežiral Don Mischer, so Američani odšteli zavidljivo vsoto 31 milijo' nov dolarjev (skoraj 48 milijard lir). Na prizorišču se je zvrstilo enajst tisoč športnikov in pet tisoč nastopajočih. Igr3 senc na ozadju grškega templja, ustvarjenega z igro luCi, je bila poklon antični Grčiji, kultura ameriškega juga je bila počaščena s tridesetimi kromiranimi pick upi, tipičnimi kamiončki, ki so zasloveli s filmom Missis-sipi Burning. Spremljal jih je zbor 300 pevcev gospela. Duhovni vrhunec je prireditev doživela s poklonom domačinu Martinu Luthru Kingu in njegovemu najslavnejšemu sporočilu miru, I have dream (Sanjal sem) iz daljnjega avgusta 1963. Njegove sanje o svetu brez rasizma so vsaj na teh igrah resničnost. Slovenski šport je med uvodno slovesnostjo doletela še posebna Čast. Kn so na stadionu predstavili skupino nepozabnih olimpijskih legend, se je plavalki Dawn Fraser, telovadcema Nadii Coma-neci in Vitaliju Sčerbu-atletoma Carlu Levvisu in Bobu Beamonu, plavalcu Marku Spitzu in boksarju Teofilu Stevensonu pri) družil najstarejši živeCi olimpijski zmagovalec, telovadec Leon Štukelj- Z neverjetno vitalnostjo svojih 97 let je očaral neprimerno mlajše športnike in gledalce, ki so g3 pozdravili z navdušenim ploskanjem. Prav tako prisrčen je bil pozdrav z ameriškim predsednikom Clintonom, s katerim si J® potem prireditev ogled3 v Častni loži. Eksplozija barv in hlC1’ o kateri zgovorno priča)0 naši posnetki, je bila gl3^ na značilnost uvoda v 26-olimpijske igre v Atlanj1' Teroristična nevarnost 1® bila pozabljena, prevlada je olimpijski duh, v im®, nu katerega so se le neka] ur kasneje začela prva športna merjenja. Na posnetkih AP: ZS° raj utrinek s prireditve na osrednjem stadionu, sp°^ daj levo živobarvni kostu •mi nastopajočih, desno pa olimpijski ogenj. __________JADRANJE / V SAVANNAHU VSE NARED ZA ZAČETEK_ Arianna Bogateč jutri začenja svoj boj za eno izmed kolajn Po mnenju Bruna Bogateč bo zelo pomemben začetek - V konkurenci je 29 jadralk Sirenina jadralka nekoliko nervozna pred štartom - V razredu Evropa dvanajst regat Jutri bo zaCela s svoji-ftu preizkušnjami tudi Arianna Bogateč. V konkurenci 29 jadralk -Rted temi bo še ena Slovenka, in sicer Vesna Dekleva, ki seveda brani barve Slovenije - se bo Sirenina jadralka borila za eno izmed kolajn. Cilj )e ambiciozen, vendar ne neuresničljiv, čeprav je treba ob tem istočasno Povedati, da ima podobne načrte - in to prav tako upravičeno - še nekaj jadralk, ki skupaj z našo šampionko sodijo v sam svetovni vrh razreda Evropa. Arianno čakajo do četrtka po dve regati na ban, petek pa je rezervni ban, če bodo regate kak ban odpadle. 27. in 28. jnlija bodo jadralke počivale, nato pa bosta v ponedeljek (29. julija) na sporedu še 9. in 10. regata. Start regat bo približno ob 19. uri po srednjeevropskem času, končale Pa se bodo predvidoma nekaj po polnoči. Odločitev o medaljah Pa bo padla v sredo 31. jnlija, ko bosta na spore-bu zaključni dve regati, na katerih bo nastopilo samo najboljših petnajst Jadralk po desetih regatah. Seveda bo do takrat že marsikaj odločenega, zato je zelo važen že začetek. Kot nam je pove-bal Bruno Bogateč, ki v Savannahu skrbi, da bi šl° njegovi hčerki vse po načrtih, je Arianna v zadnjih dveh dneh neko-mo napeta in je celo raz-nhšljala o tem, da se ne J udeležila otvoritve. Na njegovo prigovarjanje pa J? °bšla v 400 km od-aljeno Atlanto (na sliki AP skrajno levo med ot- voritveno slovesnostjo) , odkoder so se jadralci vrnili šele v zgodnjih jutranjih urah. »Zdaj je važno, da se do ponedeljka dobro spočije,« nam je v kratkem telefonskem razgovoru povedal Bruno. »Start bo zelo važen. To se je pokazalo že v Barceloni, ko Arianna ni najbolje štartala in vse do konca, ko je dosegla precej boljše uvrstitve, izgubljenega z začetka ni mogla več nadoknaditi. Zato upam, da bo mirno začela, potem se tudi za rezultat ne bojim preveč.« Tragedija letala TWA pa je tudi v Savannahu močno odjeknila in povzročila še hujše varnostne ukrepe kot prej. »Ce se že prej skoraj nismo mogli premikati brez policije, se zdaj skoraj ne moreš obrniti, ne da bi zadel v policista.« Bruno Bogateč nas bo od torka dalje tudi redno seznanjal z Arianninimi nastopi, čeprav pravi, da bo imel lahko pri tem tudi nekaj težav. Na razpolago bo namreč ena sama spremljevalna ladja, ki pa bo seveda sledila vsem jadralnim tekmovanjem. Kljub tem težavam, pa ho že našel način, da nam redno posreduje točne uvrstitve in tudi podrobneje opiše potek posameznih regat. Vreme v Savannahu je lepo, je pa tudi precej vroče. Edini problem, ki so ga doselj imele jadralke pa je bil v kobilicah jadrnic, ki so jih vsem preskrbeli organizatorji. Na vročem soncu so se namreč deformirale. PO skupnem protestu vseh nastopajočih so organizatorji prisatali na to, da vsak sam poskrbi za svojo kobilico... - ODBOJKA / ITALIJA 3:0? »Azzuni« z Južno Korejo ne bi smeli imeti težav Italija ali ne Italija: »večna« odbojkarska dilema je kljub spodrsljaju »azzuirov« v finalu svetovne lige še vedno aktualna. Preveč zmag so nanizali v zadnjih letih Velascovi fantje, da bi lahko kdo drug bil glavni favorit moškega odbojkarskega turnirja. Prvi krog verjetno še ne bo razkril, kakšna je forma Italije. »Ovira« ali bolje rečeno le nižja stopnička odgovarja namreč imenu Južna Koreja in najbrž bo srečanje prešlo v anale po (dobri) uri igre, kljub rahli poškodbi Andrea Zorzija, ki bo iz previdnosti počival. Ker je pa ta napoved še preveč lahka, poskusimo ugibati, koliko točk bo skupno dosegla J. Koreja: recimo 25? Prav zaradi nezanimivega krstnega nastopa Italije bodo na zanimivosti pridobile druge tekme. V B skupini, tisti »italijanski«, bo na sporedu tudi spopad med Jugoslavijo in Rusijo, v katerem imajo Rusi majhno prednost. V skupini A bo bolj kot južnoameriški derbi Brazilija - Argentina (finale za 3. mesto v Seulu ’88, 3:2 za Argentince po nepozabnem petem setu, a zdaj so »carioce« očitno boljši) izenačeno srečanje med Kubo in Bolgarijo, v katerem so favoriti Hemandez in... tovariši. NOVICE Drechslerjeva dokončno odpovedala nastop na 01 ATLANTA - Nemška atletinja, olimpijska prvakinja v skoku v daljino iz Barcelone, Heike Dre-chsler je zaradi poškodbe dokončno odpovedala nastop na olimpijskih igrah v Atlanti. Nemka si je maja poškodovala desno nogo, zdravstveni pregledi so pokazah, da v času olimpijskih iger še ne bo mogla popolnoma obremeniti poškodovane noge. Drechslerjeva je povedala, da bo nadaljevala s tekmovanji 16. avgusta v Kolnu, njen naslednji cilj pa je nastop na SP leta 1997 v Atenah. Razstava o nacističnih Ol 1936 WASHINGTON - V petek so v muzeju holokavsta v Washingtonu odprli spominsko razstavo z naslovom Nacistične olimpijske igre, na kateri skušajo s fotografijami, filmi in izjavami tedanjih udeležencev ponazoriti, kako so nacisti OI v Berlinu spre-menih v propagando za lastni režim. Osrednji poudarek razstave je namenjen Hitlerjevi zamisli, da bi OI za vedno preselil v Nemčijo in da bi iz tekmovanj izključili športnike židovskega rodu. Angleška princesa Ana si je ogledala prizorišča OI ATLANTA - Angleška princesa Ana je 20 let po svojem olimpijskem nastopu ponovno obiskala prizorišče olimpijskih iger. Hčerka kraljice Elizabete se je zahvalila hritanskim športnikom za vse, kar so storili za uvrstitev na olimpijske igre. Angleška princesa Ana je na olimpijskih igrah leta 1976 tekmovala v konjeništvu, zdaj pa je predsednica Britanske olimpijske zveze in ena od dveh britanskih elanov Mednarodnega olimpijskega komiteja. Z dobitkom na loteriji na OI Osemintridesetletni mizar iz nemškega Mulheima je takoj vedel, kaj mu je storiti, ko so ga predstavniki nemške loterije obvestih o bogatem dobitku v višini 1,6 milijona nemških mark. Takoj je poklical letalsko družbo in zase, za ženo in hčerko naročil letalske vozovnice za Atlanto. Zaščitniki živali Organizacijski komite olimpijskih iger ACOG je popustil zahtevam več kot 200 skupin za varstvo zivah z vsega sveta. Na uvodni slovesnosti v Atian-ti tako niso spustili golobov, čeprav so prvotno načrtovali, da bodo ptice, ki simbolizirajo mir, tudi sodelovale na prireditvi. Pripadniki skupin za varstvo živali so namreč organizatorje vztrajno opo-zarjah, da je na uvodni slovesnosti olimpijskih iger v Seulu leta 1988 v plamenih olimpijskega ognja zgorelo več sto ptičev. -STRELJANJE / PIŠTOLA ZENSKE KRSTNI NASTOP / ZA SOFTBALL ZENSKI NOGOMET, MOUNTAIN BIKE IN BEACH VOLLEV Poljakinja Renata Mauer osvojila prvo zlato kolajno v Atlanti ATLANTA - Prvo zlato ajno v Atlanti je osvojila Dijakinja Renata Mauer (na ^ AP) , ki je bila med enskamj najboljša v ^eLanju s pištolo na 10 etrov Toda njeno veselje ^ nekaj tenutkov po po-*htvi kolajn skalila vest, da Je zaradi srčnega infarkta stirT otroritveno svečano-sari-11^ vodia Poljske delegacije Eugeniusz Pietrazik. Poljska strelka je do zlate kolajne prišla z zadnjim strelom, »zasluge« zato pa ima tudi Nemka Petra Homeber, ki je v zadnjem poskusu s strelom 8, 8 zapravila prvo mesto. Mauerjeva je zbrala 497, 6 točk, Hombergerjeva 2 desetinki manj, bron pa je s 497, 2 točke osvojila Jugoslovanka Aleksandra Ivošev. Karch Kiraly, kralj odbojke na mivki Za »beach volley« vlada v ZDA veliko zanimanje Na vsaki olimpiadi se je prvič pojavi kaka športna disciplina, ki s časom postane vse bolj popularna in si kot taka zasluži olimpijski nastop. Večkrat »napredovanje« med olimpijske športe določene panoge sovpada ravno z dejstvom, da je v tistem športu prav gostitelj izredno močan. Veliko vlogo ima tudi tradicija. Odbojka, ki je (nerazumljivo) dalj časa ni bilo na olimpijskem programu, se je recimo prvič pojavila v Tokiu, šele leta 1964. Tokrat bodo prvič na olimpijski sceni softball (ženska inačica baseballa), gorsko kolesarstvo, ženski nogomet in odbojka na mivki. Turnir soft-balla ima svojega edinega favorita v Združenih državah. Ameriška dekleta so namreč v zadnjih desetih letih dosegla 110 zmag in doživela en sam poraz, proti Kitajski. Na ženskem nogometnem turnirju nastopa osem ekip. V prvi skupini so Brazilija, Nemčija, Norveška in Japonska, v drugi pa ZDA, Danska, Švedska in Kitajska. Kljub »ljudskemu prepričanju«, da je nogomet izključno domena moških, bo ta turnir izredno zanimiv, saj lahko vse tri skandinavske enajsterice ter Nemčija, Kitajska in ZDA upravičeno ciljajo na zlato. Nogomet je med ameriškimi ženskami zelo priljubljen! V gorskem kolesarstvu bosta na sporedu dve tekmi: tako ženske kot moški se bodo pomerili v disciplini »cross country«. Za primerjavo lahko povemo, da odgovarja proga petkratnemu vzponu (in spustu) na Volnik. Veliko pričakovanje pa vlada predvsem za odbojko na mivki, športu, ki je v osemdesetih letih zagledal luč sveta na kalifornijskih plažah in se je v slabem desetletju uveljavil na vseh plažah po svetu; a tudi kjer mivke v naravi ni, se dobi odbojkarske zanesenjake, ki jo na primeren prostor nanosijo. Kakorkoli že, na Clayton beachu so pripravili areno za 10 tisoč (!) gledalcev: pri moških bo ključ vsega dvoboj med ameriškima dvojicama Smith/Stoklos in Steffes/Kiraly. Prav Karch Kiraly (na sliki desno), bivši as »indoor odbojke« bo nedvomno glavna atrakcija turnirja. 14 Nedelja, 21. julija 1996 ATLANTA 199 __OLIMPIJSKE IGRE / PRVA NASTOPA PREDSTAVNIKOV SLOVENIJE Oba plavalca izločena že v predtekmovanju Več obetov od današnjega nastopa veslačev in jadralcev NOVICE Fotograf Bill Clinton Ameriškemu predsedniku Billu Clintonu bo uvodna slovesnost v Atlanti nedvomno ostala v spominu, žal pa se družinski album Clintonovih ne bo obogatil s fotografijami prvega dejanja olimpijskih iger. Predsednik ZDA, ki je slovesnost spremljal skupaj z ženo in hčerko, je namreč pozabil previti film v fotoaparatu, potem ko je ovekovečil nekaj najbolj »ekstravagantnih« sinočnjih prizorov. Nezgodo so odkrili šele, ko je predstavnica Bele hiše prosila uslužbence agencije Associated Press, ki so imeli svoje prostore na stadionu, naj razvijejo predsednikov film. Strokovnjaki so v upanju, da bodo lahko celo objavih nekaj fotografij, takoj zavihali rokave - a so našli le prazen film. Vrsta lažnih alarmov o bombah Od debuta olimpijskih iger se je zvrstila že cela vrsta lažnih alarmov o bomabah, od katerih naj bi bili vsaj dve podtaknjeni v olimpijskem naselju. Trener kitajske ženske reprezentance v plavanju je grožnje z bombami vzel za opravičilo slabih rezultatov svojih treh najboljših plavalk, Chen Van in Wu Yanyan, ki sta v predtekmovanju na 400 m v štirih stilih zasedli 17. in 18. mesto, in Ving Shan, ki je za las izgubila finale na 100 m prosto in dosegla deveti čas. Rimljani se učijo V Atlanti je prisoten tudi rimski župan Francesco Rutelli. Rim je vložil kandidaturo za organizacijo OI in Rutelli je odšel na olimpijsko prizorišče, da bi dobil kak koristen napotek. »Američani so odlični organizatorji«, je dejal Rutelli. »Razlik z morebitno olimpiado v Rimu bo vsekakor kar precej, saj bodo v Rimu tekmovanja na treh različnih polih in tako naj bi tudi zmešnjava bila manjša.« Indurain negotov Miguel Indurain se Se ni odločil, ah bo nastopil na olimpijskih igrah. »Imam še nekaj dvomov, sem precej utrujen in videl bom, kako bo jutri,« je po včerajšnjem kronometru dejal baskovski šampion. Športni direktor Banesta Etxavarri je pripomnil, da bo na vsak način Indurain odločitev sprejel že jutri po koncu zadnje etape Toura de France. Kakalešvili nepazljiv Olimpijski prvak iz Barcelone v judu, Gruzijec David Kakalešvili, ne bo nastopil na olimpijskem turnirju. Nenadna poškodba ali višja sila? Ne, Kaka-lešvili je mislil, da bodo težo judoistov preverih na kraju, kjer se odvijajo tekme, ko pa je prišel v športno palačo so mu povedah, da se bo moral za to vrniti v olimpijsko naselje. Zal se je judoist vrnil prepozno in sodniki so ga izključili iz tekmovanja. ■ ni po rt GROSISTIČNA PRODAJA UVOZ IZVOZ ŠPORTNIH ARTIKLOV IN REKVIZITOV « Vldonl šport« Paolo Vidoni NABREŽINA -124 (TB) - TEL 040/200669 - 0337/549828 (veriknifi® PROIZVODNJA IN PRODAJA ŠPORTNIH OBLAČIL taiiPEr TEL PENDICE SCOGUETTO, 5/1 TRST TEL. 040/56.94.38 ATLANTA - Prvi tekmovalni dan 26. olimpijskih iger v Atlatni se je za predstavnika Slovenije končal že v predtekmovanju. Plavalka Metka Sparavec je na 100 m kravl zasedla 28. mesto, s časom 57, 66, Jure Bučar pa je tekmovanje na 200 m kravl končal na 34. mestu s časom 1:54, 75. Že v drugi disciplini plavalnega tekmovanja je padel svetovni rekord. Na 100 m v prsnem slogu ga je postavil Frederic Teburgh-graeve (na posnetku AP). 23-letni Belgijec je razdaljo preplaval v 1’60”, kar je za 35 stotink sekunde boljše od dosedanjega svetovnega rekorda Madžara Karolya Guttlerja. Sparavčeva, ki je nastopila v tretji skupini, je začela prepočasi, čeprav je imela občutek, da je dovolj hitra. Toda izkazalo se je, da so bile vse tekmovalke v njeni skupini počasne. Mariborčanka je nekaj dragocenih stotink izgubila tudi pri obratu. »Treme nisem niti imela in sem bila tudi sama presenečena nad tem. Pričakovala sem, da bom vendarle plavala hitreje od 57 sekund,« je menila Sparavčeva, ki je v svoji skupini zasedla četrto mesto. Nova priložnost jo čaka v petek na 50 m kravl. Z osebnim rekordom bi se lahko uvrstila v finale B. Jure Bučar je bil zadovoljen s svojim nastopom, saj je pričakoval izid okrog 1:54,50. »Vse je v redu in vem, da bom v torek lahko dobro plaval tudi na 400 m,« je takoj, ko je stopil iz bazena, povedal Jure Bučar, ki je povzročil tudi en napačen Start. »Pri drugem Startu sem malo počakal, ker bi me lahko doletela diskvalifikacija,« je nadaljeval 30-letni Ljubljančan, ki je pred nastopom spal le pet m, ker se je pozno vrnil s slovesne otvoritve iger. Danes oboji veslači in jadralci Tudi veslači in jadralci nestrpno pričakujejo svoj današnji nastop. Veslači so zadovoljni z razmerami na jezeru Lanier, po začetnih težavah jadralcev pa se stvari tudi v Sa-vannahu nekoliko izboljšujejo. Iz- tok Cop in njegovi veslaški kolegi se dobro počutijo. V zadnjih dneh so bili treningi že lažji in tudi nekoliko krajši. Slovenske posadke so trenirale dvakrat do trikrat na dan in se za nastop dobro pripravile. Danes, ob 10.10 po lokalnem času, bosta od Slovencev v dvojnem dvojcu prva zaveslala Luka Špik in Erik Tul, za tekmece pa bosta imela Belgijca, Spanca, Danca in Nemca. V polfinale se bosta neposredno uvrstila prva dva čolna iz vsake skupine, drugi pa bodo morali v re-pesaž. Slovenski četverec brez krmarja v postavi Milan Janša, Fadik Mujkič, Jani Klemenčič in Denis Zvegelj, bo ob 11.30 za nasprotnike imel Nizozemce, Francoze in Avstrijce, v polfinale pa se uvrstijo tri posadke. Svetovni prvak v enojcu Iztok Cop bo moral na Start ob 12.10, nastopil pa bo v skupini s Švicarjem Xenom Miillerjem, Italijanom Giovannijem Calabre-sejem, Japoncem, Avstrijcem in Rusom, v polfinale pa se bo uvrstil le zmagovalec vsake skupine. Jani Klemenčič je dejal, da pred nastopom nima treme, saj se v četvercu v polfinale uvrstijo po trije čolni iz vsake predtekmovalne skupine. Uvrstitev predstavnikov Slovenije v nadaljnje tekmovanje tako ne bi smela biti vprašljiva. Vsi se dobro počutijo, vsi so zdravi in tudi z razmerami za trening so zadovoljni. Pričakovali so večjo vročino in vla- go, vendar pa jim je vreme le dvakrat ali trikrat povzročilo težave. Trener Jadralcev Ivan Štraus je povedal, da so vse tri slovenske posadke v Savannahu že prišle v pravi ritem na treningih. Prva dva dneva namreč niso mogli vaditi zaradi težav s prevozom jadrnic, nato pa jim je vadbo preprečilo slabo vreme in zloglasni hurican Berta. Zaradi slednjega so celo zaprli olimpijsko marino. Slovenski re-prezentantje imajo sedaj za seboj že nekaj jadranja, v petek pa so prišli tudi v Atlanto na slovesno otvoritev. Jadralci za pot na treninge izgubijo veliko časa. Najeli so avtomobil, da bi se izognili zapletom, vendar pa kljub vsemu porabijo skupaj tri ure od olimpijskega naselja do olimpijske marine v Savannahu. V olimpijskem naselju naj bi bilo 437 športnikov, vendar podatek gotovo ne drži, saj je na seznamu tudi slovenski jadralec Samo Potokar, ki pa ga olimpijski komite Slovenije ni uvrstil med olimpijce. V Savannahu bo zaradi velike oddaljenosti od Atlante danes zvečer tudi posebna otvoritvena slovesnost. Slovenski tekmovalci so dobro pripravljeni in tudi vremenske napovedi gredo na roko slovenskima ženskima posadkama Vesni Dekleva v razredu europa in sestrama Alenki in Jani Orel v razredu 470. Jasna Milinkovič K NOGO MET h Italija z Mehiko mora zmagati Igral bo tudi Lucarelli Kar takoj v prvi tekmi čaka italijanske nogometaše ključna tekma. Upoštevajoč dejstvo, da je v skupini C Južna Koreja (vsaj na papirju!) nekoliko slabši tekmec, bi zmaga proti Mehiki v pričakovani! najtežje tekme, proti Gani, za Maldi-nijeve fante pomenila že velik korak proti četrtfinalu. Preglavic tržaškemu selektorju vsekakor ne manjka. Po Panucciju, ki si je nalomil prst na nogi in je torej nemudoma odpotoval domov, je Maldini ostal tudi brez napadalca Marca Del Vecchia, ki ima težave z želodcem, tako da že dva dni praktično ni jedel. Maldini je malo za šalo, malo zares opomnil novinarje, da bo kmalu še sam moral stopiti na igrišče. Del Vecchia bo nadomestil bivši napadalec Cosenze in zdaj Padove Mar-co Lucarelli, ki je blestel v zadnjem drugo-ligaškem prvenstvu in na pripravljalnih tekmah, ko je v petih nastopili kar petkrat napihnil mrežo. Nekaj možnosti ima tudi »atalantovec« Morieo, ki pa je morda manj primeren za tekmo, ki jo je treba na vsak način dobiti. Postava Italije naj bi torej bila: Pagliuca; Cannavaro, Fresi, Ga-lante, Nesta; Tomma-si, Pecchia, Crippa, Brambilla; Branca, Lucarelli. DANES IN JUTRI NA OLIMPIJSKIH PRIZORIŠČIH Danes bo 17 končnih odločitev, pet v rokoborbi in štiri v plavanju. V areno bodo stopili italijanski nogometaši. Začenja se odbojkarski turnir: »big-match« prvega kola Jugoslavija - Rusija. Baseball: Itabja - J. Koreja, Kuba - Japonska Softball: ZDA - Portoriko, Kanada -Taiwan, Avstralija - Kitajska, Japonska - Nizozemska Košarka Z: Brazilija - Kanada, Zaire - Ukrajina, ZDA - Kuba, Japonska - Rusija, J. Koreja - Avstrabja, Itabja - Kitajska Boks: izločilni boji Nogomet M: Italija - Mehika, Gana - J. Koreja, Madžarska - Nigerija, Brazilija - Japonska Nogomet Z: Nemčija - Japonska, Norveška - Brazilija, ZDA - Danska, Kitajska -Švedska Veslanje: kvalifikacije Hokej na travi 2: J. Koreja - V. Britanija, Španija - Nemčija, J. Afrika - Avstrabja Hokej na travi M: Nizozemska - Malezija, V. Britanija - J. Koreja, J. Afrika - Avstrabja Judo: izločilni boji in linah Rokoborba: izločilni boji in finah Plavanje: 200 prosto, 100 prsno Z, 400 mešano, 4x200 mešano M (kvalifikacije in finah) Vaterpolo: Jugoslavija - Rusija, Nemčija -Madžarska, Romunija - Hrvaška, Nizozemska - Španija, Itabja - Ukrajina, ZDA - Grčija Kolesarstvo: cestna vožnja 2 Jahanje: ekipno tekmovanje Gimnastika: ekipno tekmovanje 2 Odbojka M: Tunizija - Nizozemska, J. Koreja - Italija, Jugoslavija - Rusija, Bolgarija -Kuba, Poljska - ZDA, Brazilija - Argentina Dviganje uteži: kvalifikacije in finale Sabbanje: kvalifikacije in finah Streljanje: kvalifikacije in finah Ponedeljek, 22. juhj Podelih bodo dvanajst kompletov kolajn, od teh pet v plavanju. Nekaj zelo zanimivih tekem pri ekipnih športih: Španija - Jugoslavija in Hrvaška - Italija v vaterpolu in ponovitev finala zadnjega SP v ženski odbojki, Kuba - Brazibja Baseball: Avstralija - Nizozemska, Nikaragva - Itabja, ZDA - J. Koreja Košarka M: Brazilija - Grčija, Hrvaška -Kitajska, J. Koreja - Portoriko, Jugoslavija -Avstrabja, Argentina - Litva, Angola - ZDA Boks: izločilni boji Nogomet: S. Arabija - Avstrabja, Španija -Francija, ZDA - Tunizija, Argentina - Portugalska Veslanje: kvalifikacije Jahanje: ekipno tekmovanje Gimnastika: ekipno tekmovanje M Hokej na travi M: Pakistan - Španija, Nemčija - Indija, ZDA - Argentina Hokej na travi: Avstralija - Argentina, ZDA - J. Koreja Judo: izločilni boji in finah Rokoborba: izločilni boji Plavanje: 400 prosto, 100 hrbtno, 4x100 prosto 2,100 prosto, 200 metujček M Vaterpolo: Rusija - Nemčija, Španija - Jugoslavija, Grčija - Romunija, Madžarska -Nizozemska, Hrvaška - Italija, Ukrajina -ZDA Odbojka 2: Kitajska - J. Koreja, Ukrajina -Japonska, Rusija - Kanada, Nemčija - Peru, Nizozemska - ZDA, Kuba - Brazilija Sabljanje: floret posamezno M/2 kval. in finah Softball: Avstralija - Tajvan, Japonska -Kitajska, Portoriko - Kanada, ZDA - Nizozemska Dviganje uteži: izločilni boji in finale Streljanje: kvalifikacije in finale Jadranje: 1. in 2,- regata v vseh razredih Danes po TVodbojka, v noči na ponedeljek pa tudi nogomet Nedelja, 21. julija 8.30 (Rai3) obnova dogajanj 14.30 (Rai3) komentarji iz študija, sabljanje 15.00 (Rai3) streljanje, gimnastika (ekipno Z), plavanje (kval.), veslanje (kval.), sabljanje 17.00 (Rai3) kolesarstvo (cestna vožnja 2) 18.30 (Rai3) odbojka (Italija - Južna Koreja M) 18.50 (Rail) kolesarstvo, streljanje 19.50 (Rai3) komentarji iz študija, kolesarstvo (cestna vožnja Z) 20.50 (Rai3) sabljanje, košarka (ZDA - Kuba 2), baseball (Italija - Južna Koreja), gimnastika (ekipno Z), rokoborba 22.30 (Rail) sabljanje Ponedeljek, 22. julija 0.00 (Rai2) nogomet (Madžarska - Nigerija in Italija -Mehika), vaterpolo (Itabja - Ukrajina) 1.30 (Rai2) plavanje (200 prosto, 100 prsno Z, 400 mešano, 4x200 M), komentarji iz študija 4.00 (Rai2) košarka (Italija - Kitajska 2) 8.30 (Rai3) obnova dogajanj 14.30 (Rai3) komentarji iz študija, sabljanje 15.00 (Rai3) veslanje (kval.), gimnastika (ekipno M), judo, plavanje (kval.) 18.10 (Rai3) komentarji iz študija, sabljanje 18.30 (Rai3) gimnastika (ekipno M) 19.50 (Rai3) komentarji iz študija, gimnastika (ekipno M), boks, streljanje 21.00 (Rai3) sabljanje, baseball(Italija - Nikaragva) 22.30 (Rail) gimnastika (ekipno M), baseball (Italija - Nikaragva), dviganje uteži NEDELJSKE TEME Nedelja, 21. julija 1996 Namesto kraškega parka pet zaščitenih območij Pristojna komisija deželnega sveta je Pred nekaj dnevi odobrila zakonski osnutek, ki nosi naslov »Norme o usnovitvi deželnih parkov in zaščitenih območij«, 0 katerem bo v kratkem (najbrž že jutri til pojutrišnjem) tekla beseda v deželni skupščini. Predlog se naslanja na ustavna načela in na potrebo Po zaščiti okolja, ki jo določajo številni deželni in državni zakoni. Dežela si prizadela za ustanovitev parkov, zavarovanih nabavnih območij in nekaterih drugih več ali jnanj vmesnih struktur za zaščito narave, med katere sodijo tudi občinski in medobčinski parki. Slednji ne morejo na noben način sovpadati z naravnimi parki in niti ne z zaščitenimi Področji. Zakonski osnutek predvideva ustanovitev dveh deželnih na-navnih parkov in sicer Park furlanskih Dolo- set zaščitenih poc Clj- Slednja so: Be Peška jezera, Mon P1 Vis, Forra pri i '-ellina, gozd Car §tio, jezero Corni jzviri Vinchiaruz . ■uv6, gc Ntanin, dolina Pa ni> dolina Canal vo, izliv Stella, c ^•Andrea, dolina vanata, izliv Sc Foberdobsko jez ^ Sabliči, Devin ^tene, Volnik, Mec b)ak in dolina G Clce. Na tržašken Soriškem Krasu ne °rej namesto pa območij, ki im, uuienju deželne i ve državno in h mednarodno težnost. Osnutel nrenja tudi post Pozornost zaščiti področja. Zakonski osn ooloča, da bo Kra u Sil "xr r-tT.Tr-; - o^upnosr, z fuvajskih dc h ki jih bo še r obranila Deže r^tmesečnem ^8V° dni Po odo zakona ozirom« Sovi objavi v d oem vestniku) b rsaJna KGS prilat na^e osebje n Oatogam in dol uim, zaposliti S!,Clriala Se.Pos goUoVinler DOBERDOBSKO JEZERO - SABLICI Območje se razprostira ob Doberdobskem jezeru in jezercu pri Sabličih na meji s tržiško občino. Površina načrtovanega zaščitenega območja sega tudi na ozemlje občin Ronke in Redipuglia. DEVINSKE STENE Gre za obmorske stene med devinskim gradom in Sesljan-skim zalivom v devinsko-nabre- .f žinski občini vzdolž pešpoti . Rilke. Zaščitene površine ne zadevajo Sesljanskega zaliva in se razprostirajo vse do državne > ceste s,. ,4. VOLNIK Področje se nahaja v zgoniski in v repentabrski občini severno od Repniča in Zagradca, državna meja ga loči od sosednje Slovenije. Volnik je last zgoniške občinske uprave, ki ga je odkupila na dražbi s pomočjo deželnega prispevka. MEDVEDJAK Območje v repentabrski občini nosi ime po hribu (nadmorska višina 472 m) in se razprostira ob meji med Fernetiči in Colom._ GLINŠČICA Gre za nekoliko razširjeno površino obstoječaga Parka Doline Glinščice v dolinski občini, iz katerega so izvzeta naselja Gročana, Pesek in Draga. Glinščica je edino področje v tržaški pokrajini, ki mu je deželna uprava že pred časom priznala položaj naravnega parka, za kar je tudi deležen javnih prispevkov. ■ ZAŠČITENA OBMOČJA NA KRASU tene enote upravljala Deželna ustanova za parke in gozdove. Kraška gorska skupnost bo za nove naloge in pristojnosti dobila posebne dodatne deželne podpore. Deželna uprava bo za oba parka (furlanski Dolomiti in Julij- ske predalpe)in za vsako od zaščitenih področij poskrbela za zaščitni in razvojni načrt (PCS). Pri ooli-kovanju teh zaščitno-razvojnih planov bodo aktivno sodelovale tudi prizadete občinske uprave, katerim zakonski osnutek na splošno priznava aktivno usmerjevalno in ne zgolj administrativno vlogo pri posegih za zaščito in ovrednotenje deželnega ozemlja. Občine bodo, podobno kot gorske skupnosti, deležne izrednih finančnih podpor deželne upra- ve. Aktivno vlogo priznava zakonski predlog tudi vsem tradicionalnim gospodarskim panogam (predvsem kmetijstvu in gozdarstvu), posebne norme pa so namenjene lovu oziroma njegovemu ureje- vanju ter omejevanju. Ob naravnih parkih in zavarovanih območij bodo uredili tudi talco imenovane sosednje cone ali rezervate, pri začrtanju katerih bodo aktivno sodelovale tudi občinske uprave. V teh rezervatih bodo lahko _______OCENE DEŽELNEGA ZAKONSKEGA BESEDILA_ »Nova vloga zn KGS in občine« Zakonski osnutek o parkih in o zaščitenih območjih so v pristojni deželni komisiji (Cecot-tijev odbor je zastopal odbornik Giorgio Mat-tassi) podprli svetovalci večinskega zavezništva, z izjemo zelenih, to se pravi zastopniki Severne lige, Ljudske stranke, DSL, republikancev in socialistov, proti so bili svetovalci Nacionalnega zavezništva in CCD-KDC, ostali pa so se vzdržali. Odbornik Mattassi je priznal, da je površina petih zasčitenib kraških območij (Doberdobsko jezero in Sabliči, Devinske stene, Medvedjak, Volnik in Gliščica) samo tri tisoč hektarov ali polovica površine, ki jo predvideva "zakon Belci" za Kraški park. Člen št.63 zakonskega besedila pa predvideva spodbujanje programskih sporazumov med Deželo in občinami, kjer ležijo naravna zaščitena območja, za ustanovitev občinskih in medobčinskih parkov. Slednji bodo povezani s sistemom deželnih naravnih rezervatov. To pomeni - je še poudaril Mattassi - da bo možno poseči z različnimi stopnjami zaščite za ovrednotenje in zaščito teritorija, ki je mnogo širši od površin "zakona Belci". Tudi podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin je pozitivno ocenil vsebino odobrenega zakonskega osnutka. V izjavi našemu dnevniku je takoj po odobritvi besedila izpostavil dejstvo, da predlog postavlja v ospredje vrednotenje in zaščito določenega kra-škega teritorija. Poseben člen poverja KGS upravljanje teh območij, občinam pa daje možnost, da ustanovijo lastne občinske in medobčinske parke. Vsa ta območja rezervati in občinski parki po Budinovem mnenju predstavljajo celoto, kjer bo mogoče izpeljati vse pozitivne dejavnosti za dejansko uresničitev naravnega parka. Podpredsednik deželnega sveta je prepričan, da bodo kraške občine izkoristile vse možnosti, ki jih ponuja zakonsko besedilo. Budinova ocena je torej pozitivna, saj osnutek valorizira tako vlogo Kraške gorske skupnost, kot posameznih občinskih uprav. Važno je tudi dejstvo, da bodo morali biti vsi aktivni posegi strokovno premišljeni. KGS bo zaposlila primerno specializirano osebje, npr. izvedence za naturalistiko, agronomi- jo in gozdarstvo. Zakonskemu osnutku odločno nasprotujejo tržaška Zelena lista in naravovarstvena združenja. Zeleni kritizirajo predvsem dejstvo, da je iz besedila odpadel projekt o celovitem Kraškem parku, ki po njihovem mnenju tudi močno prejudicira načrtovani mednarodni park vzdolž državne meje. Osnutek pomeni velik korak nazaj z "zakonom Belci", kateremu se hoče Dežela sedaj izneveriti. Zelena lista je s tem v zvezi zahtevala poseg Prodijeve vlade, »saj sodi Kraški park med državne prioritete«. Zelo kritičen do zakonskega osnutka je še zlasti deželni svetovalec Paolo Ghersina, ki je prepričan, da bo vsa zadeva imela negativne posledice tudi na Illyjev odbor in na levosredinsko koalicijo Oljke. Na nedavni skupščini v gledališču Miela so bili zeleni kritični tudi do okoliških županov, previdnejša stališča pa je Zelena lista zavzela na deželni ravni. lovili le občani s stalnim bivališčem v občini, katerega ozemlje tvori zaščitena območja. Zakonski osnutek, ki ga je odobrila deželna svetovalska komisija, določa tudi ustanovitev občinskih ter medobčinskih parkov. Ti sodijo v pristojnost posameznih občin, ki se lahko glede tega tudi združijo, kot določa državni zakon št. 142 o reformi krajevnih uprav. Ozemlje, na katerem načrtujejo občinske oziroma medobčinske parke, ne more na noben način sovpadati z deželnim parkom in niti ne z zavarovanimi območji, ki jih bo, kot rečeno, vsega skupaj dvajset. Občinski in medobčinski parki bodo morali biti ustanovljeni s pravnomočnimi upravnimi sklepi, s katerimi bo morala posamezna Občina spremeniti oziroma prilagoditi svoj osrednji urbanistični načrt. Ustanovitev občinskega in medobčinskega parka bo moral z rednim odlokom dokončno potrditi predsednik deželnega odbora. V roku treh mesecev po odobritvi zakona bo predsednik deželnega odbora sklical programsko konferenco za oblikovanje splošnih smernic za varstvo in ovrednotenje parkov ter zaščitenih površin. Na konferenci bodo - poleg zastopnikov Dežele - sodelovali predstavniki pokrajin, gorskih skupnosti in zainteresiranih občinskih uprav. Na njej bodo začrtali izhodišča za oblikovanje projektov za zaščito in razvoj posameznih zavarovanih območij (PCS), ki bodo sad programskih dogovorov med Deželo in občinami. Slednje bodo morali odobriti občinski sveti. Zaščitni načrt bo določal ozemeljsko razmejitev parka ali zaščitenega območja. Vsaka posamezna enota bo razdeljena na tri sektorje: v prvi coni bo naravna zaščita popolna (dovoljeni bodo le najnujnejši in torej izredni posegi), v drugi bodo dovoljeni posegi, ki so kompatibilni z naravnim, družbenim in gospodarskim razvojem območja, tretja cona pa bo namenjena infrastrukturam za vzdrževanje parka (ali zavarovanega območja). Sandor Tence ZANIMIVOSTI IN RAZVEDRILO Nedelja, 2 L julija 1996 KRIMINAL V JUŽNI AFRIKI Vsak peli umor zagreši policist No dan je v povprečju ubitih 52 ljudi JOHANESBURG (Reuter) - Južnoafričan Thomas Zwane je bil tako obseden s svojo sedemindvajsetletno ženo, da jo je raje razsekal kot, da bi jo pustil od-diti. Prisilil jo je, da je odšla z njim v hribe v bližini Pretorie, kjer ji je z mačeto odsekal roke in jo zadušil. Zwane je na sodiSCu trdil, da ni kriv, saj naj bi mu ljubosumje zameglilo presojo. SodiSCe njegove utemeljitve ni upoštevalo in ga je obsodilo na 20 let zapora. Constance Mashaba pa je dopolnila dvaintrideset let, ko jo je ustrelil njen mož, policist. Preden je storil samomor, je ustrelil tudi njunega sedemmesečnega otroka. Takšne smrti ostanejo v državi, kjer vsak dan nasilne smrti umre pov-preečno dvainpetdeset ljudi, večinoma neopazne. Večina žrtev je moških. Družinski umori so bili od nekdaj pogosti v predelih poseljenih s kalvinisticnimi belimi Afrikanerji - o njih naj bi tudi Pink Floydi napisali pesem Amused to De-ath, v 90. letih pa so se razširili tudi na črnsko večino. Zanimivo je, da so k umorom najbolj nagnjeni policisti. »Med preučevanjem primerov smo ugotovili, da je v povprečju enega izmed petih umorov zagrešil policist,« je povedala predstavnica južnoafriškega društva za zaščito zlorabljenih žensk. V Južni Afriki je 141 tisoč policistov, to pa pomeni, da v povprečju vsak policist »varuje« 346 prebivalcev. Dolga leta poniževanj v apartheidu še niso zbrisana. Njihovi dohodki ne dosegajo želj ene višine, poleg tega pa so kot »grešni kozli« med prebivalstvom nepriljubljeni. Stres zaradi prekomernega dela in narave dela, ki vključuje nenehno nevarnost se lahko namesto agresije do bližnjih pogosto manifestira tudi kot avtodestru-kcija. Število samomorov med policisti se je lani dvignilo na 171, medtem, ko jih je bilo leta 1991 le 65. Nekateri analitiki krivijo tudi zakoreninjen patriarhalni družinski sistem, ki je še vedno prevladujoč med večinskim črnskim prebivalstvom. Možje žene še vedno pojmujejo kot lastnino in občasne udarce kot vzgojne. Do leta 1953 je veljal zakon o katerem je lahko mož pretepal ženo s palico, ki pa ni smela biti debelejša kot njegov palec. Smrt žene je bila po tem zakonu pac najslabša in najesktremnej-ša možnost. Predstavnica društva za zaščito zlorabljenih žensk pravi, da bi se moral spremeniti celoten pogled na nasilje nad ženskami, saj se prepogosto dogaja, da se javnost identificira z morilcem in ne sočustvuje z žrtvijo. »Včasih bi bilo dovolj že, če bi nekdo pritekel, ko bi zaslišal ženski krik,« dodaja. Veterani prve svetovne vojne obiskali kraj krvave bitke V bližini Arrasa so se pred kratkim srečali redki še živeči britanski veterani prve svetovne vojne, ki so se pred 80, leti v tem delu Francije borili proti nemškim četam. Bitka na reki Sommi, ki se je začela julija leta 1916 in trajala štiri mesece in pol, je samo med vojaki Velike Britanije in Commonvvealtha zahtevala 420.000 žrtev. Vietnamske ceste so namenjene predvsem vpregam in kolesarjem Na vietnamskih cestah so avtomobili in motorji še vedno v veliki manjšini, zato se je mirno vpreg in koles kar težko prebiti. Vladajoči komunisti načrtujejo, da bo država ujela gospodarsko zelo razvite »azijske tigre« do leta 2020. (Foto: Reuter) Michael Hutchence se pripravlja na očetovstvo Pevec avstralske rock skupine INXS Michael Hutchence se s svojo prijateljico Paulo Vates intenzivno pripravlja na rojstvo njunega prvega otroka. Srečni dogodek bo že avgusta. Na Kitajskem je 150 milijonov nepismenih PEKING (STA) - Na Kitajskem je 150 milijonov ljudi, starejših od 15 let, nepismenih, vsako leto pa njihovo število naraste še za milijon mladih, je poročal kitajski dnevnik China Dailv, ki izhaja v angleščini. Ob pomoči Unesca so sicer na Kitajskem v posebnih programih od leta 1994 opismenili že 4, 76 milijona ljudi. Vendar pa se zato, ker otroci predčasno zapustijo šolo ali pa je zaradi revščine nimajo priložnosti obiskovati, število nepismenih vsako leto poveCa še za milijon otrok. Po podatkih državnega urada za izobraževenje je namreč največ težav prav v kmetijskih območjih, kjer primanjkuje sredstev in ustreznih kadrov za izobraževanje. Kitajska načrtuje, da bi nepismenost odpravila do leta 2000. SKANDINAVSKA KRIŽANKA pel REPUBUKA ENERGETSKI OBJEKT KARTOTEKA ZA POSLOVNO EVIDENCO SMUČI HITRA INSTRUMEN. SKLADBA ZDRAVILNA RASTUNA RAZLIČNA SAMO- GLASNIKA MEDNAROD. GLASBENA TV POSTAJA REKA NA SREDNJEM FINSKEM PRIPRAVA, KI ODDAJA SVETLOBO ZAKONČEV OČE REPUBLIKA TEUČKA KOVINSKA POSODA ZAPUN ALUMINU NEMŠKI SKLADAT. (VVOLFGANG) avtor: J. KRALJ GOSTA BOMBAŽNA TKANINA MESTO NA SEVERU BELGIJE FILMSKA IGRALKA BANCROFT JEZERO V VULKAN. ŽRELU SKRAJNEŽ 8. MESEC JUDOV. KOLEDARJA MESTO NA ZAH. IRANA MANJŠE POKRh/ALO ŽELEZNIŠKI VLEČNI STROJ CELIČNA SNOV NOBELU ENKA ZAGREBŠKI DNEVNIK POPEVKAR. BLAGNE KAR SE DODA NIZOZEM. MESTO KLAVDIJ TUTTA AM.TV POSTAJA NEMŠKI DIRIGENT GL. MESTO RUSUE LANTAN - SVOJE- GLAVOST PTIČI SEVERNIH MORU MESTO NAJUGU ITALIJE STAROGRŠKI PEVEC IVAN TAVČAR GL. MESTO GRČUE MOTIV ŽALUJOČE MARUE ALGE NA STOJEČI VODI AVTOR STRIPA VELIK GORSKI VRH NEKD.AM. POLITIK, NOBELOVEC LETA 1912 AM. PISAT. (NORMAN) KRZNO NORKE VULKAN NA FILIPINIH KRAJ NAD VIPAV. DOL. IZRAZ VESEUA BARVILO ZA LASE ALZACIJA IGRALKA RINA PRIHOD V GOSTE KDOR RAVNA NAČRTNO SLOVEN. ZGODOV. PERJE PRI REPI RIBO- NUKLEINSKA KISLINA NEPRAVI OČE TURKI HOLANDSKI SLIKAR (AERT) EDVVARD (krajše) TUPOUEV ZVEZA RAVNALO LUKA MED NAPAPUI DRŽAVAMI STARA GR. MIT BABILON. CIMA. MEHKO 19. ČRKA SODNIK 1 PRESTOL- POGANJEK USNJE ALFABETA V POD- NICA ZEMLJU XV3 ‘nvi ‘HHI 'TVX ‘avxv ‘VlNVlNV ‘3V1 ‘VITHAIN ‘H33N ‘INVMSO ■mo ‘XMH ■)jsiao ‘3DVSTV w ‘3tHN ‘srnvpi TOOtf ‘11 ■aav ‘DDV ‘VPISI 'HatHdPBT* OllO ‘NN3 ‘Di 'VN313H ‘>DNS3lA ‘VDIN3 vninotcd ‘VAlLOIAECiOl 'PtVT ‘SVll tsmmissi -.oiL-veJOpoA :a3J.IS33 -jPODJETNIKI / PODALJŠANJE ROKAh Več časa za vpis kmetijskih obratov v nov register podjetij Rok za predstavitev prošenj kmetijskih podjetnikov za vpis v register Podjetij v smislu zakona št. 580/93 je podaljšan do 30. oktobra 1996. Dekret, ki določa podaljšanje, odpravlja veliko zaskrbljenost, ki je tako kmečke stanovske organizacije kot kmete same bremenila zaradi pretesne Časovne zapadlosti, ki jo je predvideval prejšnji dekret (do 17. avgusta) in ki je obvezoval več kot 2 milijona in pol kmečkih podjetnikov. Kot smo že poročali, je vpis v register samo anagraf-sko potrdilo, s katerim se Podjetje predstavi pred javno oblastjo ali uradih, vendar je kljub temu obvezen. V register se morajo vpisati vsa kmetijska podjetja, tako tista, ki jih upravljajo Poklicni kmetje, kot tudi tisti katerih vodja se s kmetijstvom ukvarja občasno. V register se zato morajo vpisati vsi vodje kmetijskih obratov, ki pridelke svoje kmetije prodajajo in morajo zato imeti številko IVA. V zvezi s trdivijo nekaterih odgovornih funkcionarjev, da vpis v register podjetij v smislu zakona št. 580/93 zahteva tudi avtomatičen vpis v posebne kmečke sezname pri INF S (nekdanji SCAU) in torej plačevanje socialnih prispevkov, lahko našim kmetom pojasnimo, da ta trditev ni resnična, kajti obvezno plačevanje socialnih prispevkov velja le za aktivne kmete na osnovi posameznih parametrov posvečanja kmetiji vsaj 104 delovnih dni na leto. Kmečka zveza vabi zato vse zainteresirane kmete in ostale obdelovalce, da se cimprej zglasijo v njenih uradih v Trstu (Ul. Cicero-ne 8) ali v podružnicah na Opčinah in v Nabrežini od 8. do 12. ure. Kmetje z Goriškega pa so vabljeni, da se zglasijo na sedežu goriške Kmečke zveze (Ul. Malta) vsak dan z enakim umikom. H OBČNI ZBOR / KONZORCIJ VIN KRAS h Glavna skrb kakovosti vin Benjamin Zidarič je novi predsednik konzorcija Na občnem zboru Konzorcija za zaščito kontroliranega porekla vin Kras, ki je bil konec aprila v Repnu, so člani izvolili nov upravni odbor. V njem so Eddy Kante, Silvano Ferluga, Andrej Bole, Paolo Vodopivec, Ennio Orlando, Robert Ota, Slavko Škerlj, VValter Milič in Benjamin Zidarič. Odbor se je že nekajkrat sestal in razpravljal o manjših tekočih ter o bodočem delovanju. V okviru prizadevanj za promocijo je Konzorcij poskrbel za udeležbo vin nekaterih proizvajalcev na ljubljanskem sejmu Vino 1996. Vina so bila razstavljena skupaj z vini drugih deželnih proizvajalcev na razstavnem prostoru, ki ga je uredila deželna ustanova za razvoj kmetijstva ERSA. Za morebitne druge razstavne pobude je odbor sklenil, da vsakič posebej predhodno preveri realne možnosti oziroma razpoložljivost vin in pripravljenost proizvajalcev, ker je bila lanska proizvodnja količinsko skromnejša. Poleg tega so značilnosti vin letos takšne, da se bodo naši proizvajalci v glavnem kasneje odločili za stekleničenje. Odbor je veliko časa posvetil tudi razpravi o novem pravilniku za proizvodnjo zaščitenih vin Kras, ki je bil z ugodnim mnenjem državnega odbora za zaščitena porekla vin, ki deluje v okviru ministrstva za kmetijstvo, objavljen v Uradnem listu konec maja. Nov pravilnik obsega le nekaj sprememb, ki jih je svojčas predlagal Konzorcij in zato odbor preučuje možnost, da bi predložil nekatere ugovore oziroma da bi takoj po odobritvi pravilnika zaCel postopek za njegovo ponovno revizijo. Upravitelji so pred kratkim izvolili Benjamina Zidariča za novega predsednika in potrdili Slavka Škerlja za podpredsednika. Dosedanjemu predsedniku Eddyju Kantetu, ki bo še vedno aktivno sodeloval kot odbornik, je upravni odbor izrekel zahvalo in priznanje za opravljeno delo. Tajniško nalogo bo za Konzorcij opravljal Willy Mikac. Deželna konferenca o hribovitih območjih Deželna uprava bo jeseni priredila deželno konferenco o hribovitih območjih. Srečanje bo priložnost za preverjanje rezultatov, ki so bih doseženi z deželno razvojno politiko v hribovitih območjih v zadnjem desetletju, od izdelave Načrta za razvoj hribovitih območij (Progetto montagna) na osnovi zakonov St. 35 in 36 z dne 31.10.1987 do danes. Konferenca bo hkrati priložnost za določitev bodočih razvojnih smernic za višinske predele. V ta namen sklicuje Dežela Štiri območna srečanja, da omogoči zainteresiranim ustanovam, ekonomskim in družbenim kategorijam ter raznim združenjem, da iznesejo svoje sugestije, nasvete in kritične pripombe za izdelavo predlogov, ki bodo predmet razprave na deželni konferenci. Območno srečanje za Brda ter za goriski in tržaški Kras bo 22. julija v Krminu (Trg XXIV Mag-gio - Palazzo Locatelli - Županstvo). Pomen vinogradništva raste V okviru Kmečke zveze delujejo Posvetovalne komisije za posamezne panoge oz. dejavnosti hjžaskega kmetijstva. Vsako komisijo sestavljajo nekateri elani Kmečke zveze, ki se neposredno ukvarjajo z določeno panogo. Da-Uasnji je prvi od serije intervjujev z odgovornimi za kmetijske komi-sije. Naš namen je, da predstavimo naše kmetijstvo predvsem z' Udika tistih, ki se neposredno ukvarjajo z njim. Za uvod v to Serijo smo izbrali vinogradništvo. To je kmetijska panoga, ki je v tržaški pokrajini najbolj zasto-Puna, tako po obsežnosti kot tudi P° donosnosti. Po podatkih kmetijskega nadzorništva je na Tržaškem približno 305 ha s trto žasajenih površin, proizvodnja Pa je lani dosegla 18.600 stotov STOzdja. To ni povprečna količi-Ua pridelka, saj je bilo lani 20 odstotkov manj pridelka kot Predlanskem. V naši pokrajini je Približno 500 vinogradnikov, večina pa se jih s to panogo ne ukvarja s polnim delovnim ča-a°m. Po uradnih podatkih je le 10 odstotkov vse površine pod zaščitenim poreklom. Odgovoren za komisijo za vino-gmdništvo m sadjarstvo je Silvano terluga (na posnetku), ki ima pri-mižno hektar vinograda pri Piščancih. Med drugimi belimi goji udi avtohtono sorto glero. Obe-Uem ima 1.000 kv. metrov površi-Ue> posajene s slivami in približno U0 oljenih dreves. . Kaj menite o položaju vinograd-mstva na Tržaškem? Zdi se mi, da je precej na zeleni e)u Dosegli smo lep razvoj, posebno na tfrco,, — :---- vost vina se je občutno pi . jjicu iu leu. lamra arnrec zelo malo dobri gradnikov. Mislim, da se 1 sradništvo na Tržaškem < ne us leKiemcen 1 donosnosti, s ceno pod «a Uter ni dobička, razen s o proda na osmici, kar < dober izhod. materi so vzroki, da se \ mstvo v Trstu tako lepo v temu, da velja sploč ektorju drugod v državi Naše vinogradništvo si Po razvilo prav zarac f^kovosti. Do pred približ 8n Sektor hiral- V desetle tud-0 se precei razvi)ale c una. Danes je več kot 2 J^zelo kakovostnih. nimajo problemov v primerjavi z vini iz Brd in se lahko kosajo z njimi. Danes strokovna služba zelo dobro deluje in vnogradniki imamo pomoč. Zasluga gre tudi kmetijskemu tehniku Kmečke zveze Rosatiju, ki je veliko prispeval h kakovostni rasti vin. Ce pomislimo na prihodnost vinogradništva in vinarstva, kaj bi vi spremenili ali kako bi ukrepali, da bi bil sektor vedno uspešen? Več je stvari, ki bi se jih lahko pri nas še storilo. Ovrednotiti moramo to, kar imamo doma. Npr. sauvignon se lahko goji kjerkoli. Imamo pa podatke o rebuli, da je bila nekoč moCno razširjena po Bregu. V mojem vinogradu raste 80 let stara trta sorte rebula. Posebno bi bilo treba ovrednotiti avtohtono sorto glero, ki so jo vinogradniki opustili. Poznamo dve sorti glere; ena je precej podobna sorti prosecco. Pri drugi sorti pa je grozd popolnoma drugačen, ostalo se pa ne razlikuje. V glero bi se splačalo investirati. Moj sosed, vinogradnik Anton Bole je edini, ki jo je razmnožil in sedaj pričakujemo, kako se bo sorta obnesla. Seveda se bo v bodoče splačalo investirati tudi v vitovsko, ki ima sedaj zaščiteno poreklo. Poleg tega, da je naša tipična sorta, je zelo trpežna, ima hrapavo listje, tako da je bolj odporna proti boleznim. Obenem bi bilo treba Cim bolj pospešiti ustekleniCevanje vin. Le tako bomo imeli visoko kvaliteto. Omenili ste vitovsko, ki je poleg glere naša tipična in tudi precej razširiena avtohtona sorta in ki je pred kratkim bila priznana kot sorta z zaščitenim poreklom (DOC). Kaj mislite o tem in kakšno vlogo ima po vašem mnenju konzorcij za zaščito naših vin? Priznanje vitovske je zelo dobra priložnost, da se naše vino uvelja- vi tudi zunaj naše pokrajine. Kot se drugi uveljavljajo na tržišCu s svojimi sortami, tako se lahko mi ponašamo z našo. Paziti bo treba, da kakovost in parametri ne padejo. A za to skrbi konzorcij za zaščiteno poreklo Kras. Konzorcij ima nalogo, da reklamizira zaščiteno znamko in popešuje širjenje te sorte. Vitovska je trenutno najbolj zanimiva sorta pri nas. Izkazalo se je, da je zelo dobro vino in da ima številne dobre lastnosti. Problem pa bo, Ce jo bo treba na veliko razmnoževati. Nekaj let je za to skrbel predsednik konzorcija Kante. Ce pa bomo občutili potrebo po večjem razmnoževanju v kaki trsnici, bo treba paziti, da se ne pomeša z drugimi sortami in da ostane genetsko Cista. Prodaja vina se je v zadnjih časih razširila tudi čez pokrajinske meje. To bo vsekakor spodbudilo še večjo saditev in pristop novih kmetovalcev ta sektor. Zakonodaja Evropske unije pa nove nasade omejuje. Kaj mislite o tem? Zakonodaja omejuje širjenje vinogradskih površin in dovoljuje sajenje trt le tam, kjer so že rasle stare trte ali v primera, da vinogradnik kupi dovoljenje za ponovno saditev od koga dragega. Mislim pa, da bi morali vztrajati, da nam Evropska unija dovoli sajenje brez teh omejitev, saj je površina, ki je namenjena vitovski, zelo majhna. Tudi zato, ker drugega na Krasu - npr. posevkov - ni. Kakovostno ustekleničeno vino se vedno prodaja. Druga značilnost našega vina je prodaja na osmicah. Odjemalec postaja vse bolj zahteven. Pije manj, a pije bolje. To je pozitivno, ker prav taki dajejo zadoščenje. Zato se moramo tudi mi prilagoditi, tako, da pridelamo primerno količino na hektar, da skrCino količino v prid kvaliteti. Problema prodaje vina torej ni. Kateri so največji problemi, s katerimi se trenutno ubadajo naši vinogradniki? Največji problem je birokracija. Danes moramo vinogradniki voditi registre, izpolnjevati razne obrazce in papirje in to je kar zamudno in neprijetno. Kmet ni bil tega nikoli vajen. Konzorcij šteje približno 30 elanov in bi rad pridobil še nove. A vendar vinogradniki raje ostanejo majhni in ne kakovostni, prav zaradi birokracije. Sedaj bo zaCela delovati komisija za vina z zaščitenim poreklom in bo treba vpisati vinograde, površine, delati analize, šele potem se bo lahko vinogradnik vpisal v konzorcij DOC. To bo še bolj prispevalo k temu, da se vinogradniki ne bodo vpisali v konzorcij. Magda Sturman Strokovni nasveti Serijo o boleznih in škodljivcih vinske trte bomo končali z opisom bolezni, ki nastanejo zaradi pomanjkanja hranilnih snovi. Vsaka rastlina nujno potrebuje za svoje življenje rudninske snovi, ki ji jih dodajamo z gnojenjem. Ce pa rastlina nima zadostne količine kakega elementa, pride do pomanjkanja; pojavijo se bolezenski znaki, ki so značilni za vsak element. Vse to lahko negativno vpliva na pridelek. Do pomanjkanja elementa lahko pride, ker ga je v zemlji premalo; v tem primera ga moramo dodati. Lahko pa se tudi zgodi, da je elementa v zemlji dovolj, vendar ni v razpoložljivi obliki. V tem primeru se namreč zgodi, da se pojavijo znaki pomanjkanja elementa kljub temu, da so analize zemlje pokazale zadostno količino le-tega. Nerazpoložljivost elementa je največkrat povezana z nepravilno reakcijo tal (prekisla ali prelužnata zemlja). V teh primerih je dovolj, da popravimo reakcijo tal, npr. s pravimi gnojili. Bolj lužnato zemljo gnojimo s kislim gnojilom (amonijev nitrat, amonijev sulfat, superfosfat), kislo zemljo pa z lužnatimi (Thomasov fosfat). Največkrat pa nerazpoložljivost kakega elementa popravimo z uporabo listnih gnojil. Elemente delimo v tri skupine; mak-roelemente, mezoelemente in mikroelemente. Makroelementi so dušik, fosfor in kalij, ki jih potrebujemo v velikih količinah. V naši zemlji so navzoči v zadostni količini, zato moramo gnojiti zmerno, a redno, posebno z dušikom, ostala dva elementa pa se v zemlji ohranita tudi več let. Problemov pomanjkanja mak-roelementov torej pri nas po navadi ni. Med mezoelemente uvrščamo kalcij, magnezij in železo. To so elementi, ki jih rastlina potrebuje v manjši meri. Problem pomanjkanja kalcija v naših krajih skoraj ne obstaja, saj ga zemlja vsebuje v zadostni količini, ravno nasprotno pa je z magnezijem in železom. Pomanjkanje teh dveh elementov večkrat dela našim vinogradnikom preglavice . Mikroelementi pa so tisti, ki jih rastlina potrebuje v izredno majhnih količinah in katerih pomanjkanje včasih ne dopušCa pravilne rasti trt. To so bor, mangan, cink, baker, molibden in drugi. Na splošno bolezni zaradi pomanjkanja mikroelementov v Italiji niso številne. Iz podatkov je razvidno, da trta najbolj pogosto trpi zaradi pomanjkanja železa (kloroza), bora, kalcija in magnezija. Tako je tudi po drugih vinorodnih območjih Evrope in drugod po svetu. Na splošno se bolezenski znaki na trti začenjajo pojavljati v juliju-avgustu. Oglejmo si najpomembnejše elemente, katerih pomanjkanje zanima tudi naše vinogradnike. Magnezij Najbolj občutljive za pomanjkanje magnezija so mlade trte, dokler se koreninski aparat ne razširi tudi v globino, kjer je magnezija več. Na pomanjkanje magnezija vpliva tudi vlažno in deževno vreme ter obilno gnojenje s kalijevimi gnojili. Zelo važno je namreč pravilno razmerje med kalijem in magnezijem, kateri naj bo 6-8 proti 1. V trtah, ki jim primanjkuje magnezij, je to razmerje 15:1. Bolezenski maki V primeru pomanjkanja magnezija opazimo na mladih, še ne popolnoma razvitih listih temne madeže raznih oblik ob robovih in med ožiljem. Ce pomanjkanje nastopi pozneje, se znaki pojavijo na spodnjih listih rastline. Ti se začnejo pojavljati v juliju in so dobro vidni jeseni. Zelo tipični bolezenski mak se pojavi pri belih sortah, in sicer bledica ob robovih in med ožiljem (na sliki). Pri rdečih sortah se namesto bledice pojavi temnordeča barva. V hujših primerih se list posuši in predčasno odpade. Dragi znak pomanjkanja magnezija je sušenje pecljevine. To nastane zaradi prevelikega razmerja med kalijem in magnezijem. Na pecljih se najprej pojavijo temne pege, ki se naglo širijo. Obo-leli deli peclja se posušijo in so na koncu popolnoma suhi in trdi. Jagode ne dobivajo veC vode, zato ovenejo in ostanejo kisle. Včasih to bolezen lahko zamenjamo s sivo plesnijo. Pri sivi plesni so peclji nagniti in mokri, deli grozda ali celi grozdi celo odpadejo. Kako ukrepamo S kalijevimi gnojili ne smemo pretiravati. Pred sajenjem novega vinograda je priporočljiva analiza tal, da preverimo vsebnost magnezija in dragih elementov v zemlji. Proti pomanjkanju magnezija ukepa-mo tako, da škropimo z magnezijevim sulfatom brž, ko se pojavijo prvi bolezenski znaki, in sicer 2-3 kg/hl vode. To lahko dodamo škropilni mešanici, ki jo v tem času še uporabljamo proti perono-spori in oidiju. Po potrebi škropljenje ponovimo. Magnezijev sulfat dobro učinkuje in je cenen. Lahko uporabljamo tudi magnezijev oksid ali magnezijeve kelate. Magnezij lahko zemlji dodamo tudi kot gnojilo. (se nadaljuje) dr. Magda Sturman V enem dnevu od Hodoša do Pirana UUBUANA - Nihče še ni s kolesom v enem dnevu prevozil Slovenije od Hodoša do Pirana, zato so se tega podviga včeraj lotili štirje Logatčani: Božo Vatovec, Rudi Zajc, Tone Brus in Marko Dodič. Na Ha došu so štaratali že ob dveh zjutraj in potem po štiristo prevoženih kilometrih zvečer prišli v Piran. Ko jih je naš fotoreporter ob enih ujeli v Šentjakobu, so bili še polni elana. Kljub temu, da so prvih dvesto kilometrov prevozili s povprečno hitrostjo 29 kila metrov na uro. Tudi na biciklu se imamo lahko fajn, so si verjetno vso pot dopovedovali kolesarji. (M. B.; Foto: Uroš Potočnik) Spet zastoji na izhodih iz avtocest LJUBLJANA - Lepo vreme je na morje privabilo m na go ljudi, ki pa so tja - vsaj nekateri - spet prišli slabše volje, ker so obtičali v avtomobilski koloni. Del avta cest je sicer že zgrajen, a kaj, ko se potem na njiha vih izhodih ob povečanem prometu nabere množica vozil. Na Štajerskem je bila tako zjutraj šest kila meterska kolona med Arjo vasjo in Hočami. Na Primorskem pa se jev Divači, pet do devet kilometrska kolona vila vse od osme ute zjutraj pa do druge ure popoldan. Kasneje pa so vozniki peljali le še v tri kilometrskem zastoju. Promet se je normaliziral šele zvečer. (M. B.; Foto: Uroš Potočnik) KNJIGA TROJICE JBT »8 LET KASNEJE« BO MORDA PREDMET SODNEGA SPORA Janša dobil arhivsko gradivo iz DZ? Predsednika preiskovalnih komisij Jože Pučnik in Vitodrag Pukl zanikata namige, nihče pa ne sproži ovadbe LJUBLJANA - Ob izidu knjige »8 let pozneje«, ki so jo maja letos pri založbi Karantanija izdali Janez Janša, Ivan Borštner in David Tasič, sem na tiskovni konferenci avtorje knjige vprašala, od kod jim dokumenti, ki jih objavljajo v knjigi in ali so arhivi tedanjega CK ZKS že odprti. Janez Janša nam je odgovoril, da »teh dokumentov tam zagotovo ni več, ampak da se dandanašnji največ teh dokumentov dobi od ljudi, ki so na teh sestankih sodelovali in so magnetograme shranili«. Dogodki zadnjega meseca pa so pokazali, da temu ni povsem tako. Dokumenti so v knjigo prišli nelegalno, po posredni poti, ki pa vodi v državni zbor! Ze takrat se mi je zdelo čudno, da bi te dokumente Janši dajali ljudje, ki so nastopali v njih : Bogo Gorjan, Tomaž Ertl, Silvo Komar, Milan Kučan, Janez Stanovnik, Jože Smole, Slavko Soršak, Dušan Šinigoj, Svetozar Višnjič in še mnogi drugi. In ker v tem ni bilo nobene logike, smo brskali naprej. Dolgo ni bilo moč nič izvedeti, potem pa smo dobili v roke parlamentarno gradivo, s pomočjo katerega so stvari precej jasnejše. Pred mesecem dni je direktor Arhiva Republike Slovenije mag.Vladi-mir Žumer poslal pismo predsedniku državnega zbora Jožefu Školču ter takoimenovani Puklovi komisiji o JBTZ in Pučnikovi komisiji o povojnih množičnih pobojih. Pismo so kasneje prejele tudi druge poslanske skupine državnega zbora in klobčič se je začel odvijati. Direktor arhiva je namreč predsednika slovenskega parlamenta opozoril, da so v knjigi »8 let pozneje« objavljeni dokumenti, ki jih je arhiv posredoval v kopi-jah v skladu z zakonom o parlamentarni preiskavi dvema preiskovalnima komisijama - Pučnikovi in Puklovi (oba sta člana Janševe SDS). Največji del gradiva (deset dokumentov) je pregledal in naročil za kopiranje sekretar komisije o JBTZ Franci Žnidaršič, za stenogram sestanka predsednika predsedstva CK ZKS Milana Kučana in starejših članov ZKS z dne 28. februarja 1989, pa je pisno zaprosil Jože Pučnik, kopije pa je v njegovem imenu dvignil Jure Šinkovec, sekretar komisije. V pismu predsedniku DZ je direktor arhiva med drugim zapisal : »S tem, da sta komisiji omogočili objavo navedenih dokumentov, za katere po sedaj veljavni arhivski zakonodaji velja 30-letni rok zaupnosti oziroma nedostopnosti, obenem pa tudi obstoječe arhivske predpise. Poleg tega so doku- menti objavljeni brez ta-koimenovanega znan-stveno-kritičnega aparata oziroma brez ustreznega citiranja.« Žumrovo dopisovanje s Pučnikom in Puklom To pismo je povzročilo takoj ostro reakcijo Jožeta Pučnika in Vitodraga Pukla. Prvi se je oglasil poslanec Jože Pučnik, ki je direktorju Žumru napisal, da najostreje protestira proti njegovemu »obtoževanju preiskovalne komisije o raziskovanju povojnih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih tovrstnih nepravilnosti in zahtevam, da prekličete vaše očitke in se komisiji pismeno opravičite.« Pučnik v pismu še pojasnjuje, da stenogram, za katerega je zaprosil v Arhivu RS, že nekaj mesecev kroži po Ljubljani in tako je anonimno prišel tudi v njegove roke. Pučnik še pravi, da je želel preveriti »-ali je krožeči izvod stenograma avtentičen ali pa morda podtaknjen in skonstruiran tekst«, zato je želel dobiti uradno kopijo in takrat se je prepričal, da je »krožeča kopija stenograma identična s kopijo, ki ste mi jo dostavili vi.« Svoj dopis je Jože Pučnik še začinil z naslednjo ugotovitvijo : »Dovolite, da še enkrat povsem jasno izrazim svoj protest nad izrazito nestrokovnimi in »dile-tantsko-kriminalistični-mi« zaključki v vašem dopisu DZ R Slovenije, z dne 18.6.1996...« in na koncu je še zahteval, da se mag.Žumer pismeno opraviči komisiji, ki naj bi jo, po Pučnikovih besedah, skušal namerno diskvalificirati! Vitodrag Pukl je direktorju arhiva Žumru kmalu za Pučnikom poslal svoje pismo, v katerem je med drugim zapisal : »da odločno zavrača tako insinuacijo. Gospod Franci Žnidaršič odločno zatrjuje, da je fotokopirano dokumentacijo izročil v mapi meni osebno, kar je tudi res. Odločno od- klanja možnost, da bi te dokumente posredoval kakašni tretji osebi in mu v celoti verjamem. Tudi sam nisem dokumentov izročil kakšni tretji osebi - niti na vpogled.« Poslanec Pukl še piše, da je govoril z Janezom Janšo, ki mu je zatrdil, da je to dokumentacijo in še veliko druge dokumentacije dobil od udeležencev sej in sestankov in nikakor ne od elanov ali delavcev preiskovalne komisije o JBTZ. Očitno se je direktor državnega arhiva tako prestrašil Pučnikovih ostrih besed, da se mu je opravičil z besedami : »Ne izključujemo sicer možnosti, da bi omenjeni stenogram v javnost lahko posredoval kdo od udeležencev sestanka, zato navedb v našem dopisu ne smete smatrati za obtožbe ali očitke, ampak samo kot preverjanje. V tem smislu se vam in komisiji, ki jo vodite, opravičujem!« Od Zumrovega opravičila Pučniku, pa do njegovega odgovora Puklu je minilo nekaj manj kot tri tedne in v tem času so se v državnem arhivu očitno dokopali do kakšnih novih spoznanj, saj je bil ton odgovora Puklu že drugačen, še zanimivejša pa so bila nekatera dejstva. Direktor arhiva se namreč več ne opravičuje, temveč bolj pojasnjuje, da so Puklova in Janševa pojasnila o tem, češ da so dokumente za knjigo dobili od udeležencev sej precej iz trte zvita. »Drži, da so nekatere objavljene dokumente prejeli tudi takratni udeleženci sej in sestankov komiteja za SLO in DS SRS pri CK ZKS, vendar ne vsi. O ZKS. Primer takšne zabeležke na posebnem listu je na primer objavljen v knjigi »8 let pozneje« na straneh 64 in 117. Praktično ni mogoče, pa tudi ne v skladu z načinom pisarniškega poslovanja ni, da bi te zabeležke tajnice (zapisane strojno ali ročno), še zlasti tiste na posebnih listih, na kakršenkoli način ali iz kakršnegakoli razloga prejeli tudi udeleženci takratnih sej skupaj z zapisniki in drugim gradivom. Jih je pa Arhiv RS posredoval v kopijah skupaj z zapisniki in drugim gradivom edinole vaši komisiji.« Reakcije v državnem zboru Cela zadeva je seveda odjeknila tudi v državnem zboru. Prvi se je na seji Pučnikove komisije oglasil Zmago Jelinčič (-SNS), ki je predlagal, da bi zadevo obravmavali, pa tudi, da bi komisija celo stvar predala v roke organom pregona tako da poda ovadbo zoper neznanega storilca kaznivega dejanja. Danica Simšič (DS) je k temu dodala še vprašanje, zakaj je Jože Pučnik sploh zahteval to gradivo, če pa ga komisija za to nikoli ni pooblastila in tega gradiva tudi ni obravnavala. Maks Lavrinc (LDS) je ob tem predsednika komisije prosil, naj »v imenu komisije, brez tega, da se tukaj ne pogovorimo, nikoli več ne počne podobnih neumnosti«, medtem ko je Jože Pučnik (-SDS) sicer priznal, da komisija o tem ni nikoli sklepala in da je to storil na lastno pest ter da je presodil sam, da je treba Na podlagi pisma mag.Vladimirja Žumra, direktorja Arhiva RS, in objavljenih dokumentov v knjigi »8 let pozneje« smo ugotovili, da začetek knjige (od strani 7 do 63) vsebuje dokumente, ki jih ni zdal Arhiv RS, ves preostali del knjige (od strani 63 do 194) pa vsebuje dokumente, ki so po neznani poti prišli iz državnega arhiva v to knjigo. Torej, brez teh dokumentov, knjige sploh ne bi bilo! tem, kdo je prejel dokumente obstojijo evidence oziroma zabeležke, ki jih je natančno vodila tajnica komiteja za SLO in DS pri CK ZKS in sicer na posebnih listih. Običajno so lahko udeleženci sestankov zapisnik le prebrali v prostorih komiteja na Tomšičevi 5 v Ljubljani. Vse zabeležke tajnice so bile arhivirane skupaj z originalnimi dokumenti v arhivski fond CK »to zadevo preveriti«. Pučnik tudi ni pristal na Jelinčičev predlog, da bi podali ovadbo zoper neznanega storilca, ampak se je, enako kot Simšiče-va, ogrel bolj za rešitev, da to stori, če se mu zdi potrebno, predsednik državnega zbora Jožef Školč. Ker Školč tega ni storil, se je razprava o tem sprožila tudi na Puklovi komisiji o JBTZ. Tukaj je predlagal kazen- sko ovadbo zoper neznanega storilca, ki naj bi jo podala ta komisija Jože Jagodnik (ZLSD), a je komisija pri glasovanju sklenila drugače. Skratka, zelo verjetno je, da so dokumenti, ki morajo biti po zakonu varovani 30 let, prišli iz državnega arhiva po zakonski poti, ki pa predvideva neobjavljanje teh dokumentov, v roke nekaterih parlamentarnih uslužbencev in dveh predsednikov parlamentarnih komisij. Nenadoma so se ti dokumenti znašli v knjigi »8 let pozneje«, kar pomeni, da pada največji sum na parlament, ta pa se obnaša, kot da se ni nič zgodilo. Nekatere uslužbence, ki so udeleženi v aferi, celo nameravajo nagraditi z napredovanjem. Morda se zdi vodstvu DZ in večini poslancev normalno, da ne spoštujejo zakone in z državnimi arhivi delajo kar po svoji presoji? Morda je v ozadju še kaj hujšega? Toda, 261. člen Kazenskega zakonika R Slovenije, ki govori o zlorabi uradnega položaja ali uradnih pravic, še zlasti pa 266. člen tega zakonika, ki govori o izdaji uradne tajnosti, predvidevata različne stopnje kazni, ki se gibljejo od enega do osmih let. Zato bi bilo logično pričakovati, da ovadbo sprožita vsaj direktor državnega arhiva ali pa predsednik državnega zbora, saj bo sicer sum za izdajo zaupnih državnih dokumentov padel tudi na obe instituciji. Janja Klasinc EVROPSKI MLADINSKI FORuK Združene sile mladih Evrope LJUBLJANA - Na Irskem je od 6. do 7. julija zasedala ustanovna skupščina Evropskega mladinskega foruma.(-EMF), zasedanje ustanovne skupščine je končno dejanje procesa ustanavljanja nove enotne, vseevropske mladinske strukture, ki se je začel septembra 1994 v Luksemburgu na skupnem posvetu vseh organizacij - članic Sveta evropskih nacionalnih mladinskih svetov (CENYC), Evropskega koordinativnega urada mednarodnih mladinskih organizacij (ECB) in Mladinskega foruma Evropske zveze (YFEU). Evropski mladinski forum v svojem članstvu združuje vse organizacije -članice strukture CENYC, ECB ali YFEU. Združitev vseh organizacij, ki so dose-daj svoje sodelovanje v posamezni strukturi povezovale z delitvijo med obema evropskima institucijama (Evropske zveze ali Sveta Evrope), je predvsem politično dejanje, za katerega upamo, da je predhodnica novih odnosov v Evropi. Sprejeti načrt predvideva ukinitev in razpustitev treh struktur: CENYC, ECB in YFEU ob koncu leta 1996, tako se bo lahko Evropski mladinski forum uveljavil kot edini sogovornik s strani AllcilJ jua j-h*'' delujejo naci° nski sveti i” aedsebojno ra-vilu glasov v nerju. ;1 dva stalna. Odbor za za-,e zveze in les, ki površni odbor tim progra' stvo organn išji organ in aki dve leti; ize, Sveta i organi23' Nedelja, 21. julija 1996 NAPOVEDI PRIREDITEV gledališča LjURLANIJA-JULUSKA KRAJINA ^kdalisce Verdi - Dvorana Tripcovich ednarodni festival operete 1996 Co t ^ ^ °Pereta »Scugnizza« Maria predprodaja vstopnic za vse predstave je že 19)Pri bla8a)ni Dvorane Tripcovich (9-12, jesenska simfonična sezona: v teku je vpiso-vo- . Ijov’l1 ln potrditev starih abonmajev; 1 tisti, ki bodo plačali do 3. avgusta, imajo q avico do 5 odst. popusta. ^.Pozarjamo, da bo blagajna gledališča Ver-inZaPrta zaradi počitnic od 4. avgusta do y aeptembra. p okviru Festivala operete se v raznih krajih li r anije odvijajo koncerti orkestra Gleda-Ca Verdi z naslovom »Operetna fantazija«: ^es. 21. t. m. v Morteglianu - Villa di Var-Dr° ^astopajo sopranistka Alessandra Rein-IpU t ln tenor Walter Borin. Na sporedu ba a ’ ^alman' Renatzky, Offenbach in Lom-do; v torek, 23. t. m., ob 21.30 v Sacileju Prireditvi Estate Giovani; v sredo, 24. t. ■’ ob 21. uri v Trstu, na Pomorski postaji; v petek, 26. t. m., ob 21. uri v Lignanu, .ena Alpe Adria. Predprodaja vstopnic pred ttoertom ali v dvorani Triocovich. Avditorij Muzeja Revoltella V sredo, 24. t. m., ob 20.30 bo v okviru Festivala operete na ogled fihn »Carosello napo-letano«. Prodaja vstopnic v dvorani Tripcovich - Lir. 5.000. Trg pred katedralo sv. Justa »La sera del di di festa« Danes, 21. t. m., ob 21. uri nastop skupine La compagnia dei folli s predstavo »La caduta delVarcangelucifero«. Predstavo prireja Krožek Jacques Maritain v sodelovanju s tržaško občinsko upravo, podjetjem za turistično promocijo in tržaško trgovinsko zbornico. V primeru slabega vremena bo predstava v dvorani Don Sturzo (Ul. Don Sturzo 4 -Trg Rosmini). KOPER 3. Primorski poletni festival Danes, 21. t. m., ob 21. uri - Borilnica, Kraljeva ul. - SMG Ljubljana »Slepe miši«; ob 22.30 - Pretorska palača - Dramska Sola Bariče BlenkuS »Skrajnosti«. Jutri, 22. t. m., ob 21.30 - vrt pokrajinskega arhiva ITD Zagreb »Fedra«, režija Ivica Bulian. RAZNE PRIREDITVE FURLAN IJA-JU LUSKAKR AJ IN A TRST Grad Sv. Justa Cappella Underground: danes, 21. t. m., ob 21. uri film »Pulp Fiction« Q. Tarantina. Jutri, 22. t. m., ob 21. uri film »Four Rooms« Q. Tarantina. GORICA Goriški grad Gledališče pod Šotorom: od 25. julija do 3. avgusta, ob 21.00 - natečaj Amidei za najboljšo filmsko scenografijo. LIESE (Čedad) V soboto, 27. in v nedeljo, 28. t. m. »Senjam beneške piesmi«. glasba ^t®d Sv. Justa \j *eMo in aria - Triestate ’96 — °rek. 23. t. m., ob 21.30 nastop rock skl Pin ’ m" 00 zr.du nastop rocK ski h e "rozac+. Med koncertom bosta nastop .................................... U. ~ jjPška glasbena skupina Unlogic Škili i y 0 baobab. u. etrtek, 25. t. m., ob 21.30 celovecerr fržCeti Enza lannaccija. Sp(.ask° koncertno društvo pri r°Ca' da se bo koncertna sezona 1996/9 TV lbll.96 in se zaključila 21.4.1997. thuta pu6.11* koncerti tržaške občinske godbe n jutr* 9 >>^' ^erdi«, ki jo vodi Renzo Damian p; t.m., ob 20.30. Na programu Ross Dan Zart’De ^aan' Va Js’ 21. t. m., ob 20.30 pa bo koncert v Ti tetnf61 ^estivab Od 31. avgusta do 7. sep-F0|,ra " Animatorsko gledališče. “Rattf**' ^anes, 21. t. m.: Gorica -to«- p6 mTeel«; Villasantina - »Aldo Giavit-nsanco - »Metissage«; Buttrio - »Lino Razstave Straulino in »Fabiano Riz«. Jutri, 22. t. m.: Videm - Glasba in manjšine; Cercivento: »La Lionetta«. V torek, 23. t. m.: San Giovanni d’An. - »Terra franca« di Slavia; Buttrio - »Cer the bor-der«; Maniago »Dalc’h Sonj«. V sredo, 24. t. m.: Pozzuolo - »Dalc’h Sonj«; Gorica »Kepa Junkera«; TolmeC »Cer the border«; Moruzzo - »Taberna Mylaensis«. BENEČIJA Mittelfest (Čedad): Danes, 21. t. m., ob 21.30 Trg Duomo »Operetta«, gledališče Stary iz Krakovva in »Gli album« Marca Paolinija; ob 20. uri gledališče Ristori »Tiri in porta«; ob 24. uri - Trg Duomo - »Adriatico«. Jutri, 22. t. m., ob 24. uri Trg Diacono »Liberi tutti«. Postaja Topolove (Topolovo): Jutri, 21. t. m., ob 22. uri - Roberto Daris »Virtuosismi tziga-ni«. VIDEM Stadion: V torek, 23. t. m., ob 21. uri celovečerni koncert Giannija Morandija. Grad: Napovedani koncert Gorana Brego-vica, v sredo, 24. t. m. - ODPADE. Mir~ na Q„i a.rski park: V konjušnici je do 7. 26. rilfu aZs^ava »Praški zaklad«. Urnik do 7 • °°ra 9^ 9- do 19. ure in od 26. okt Giov; do 7 • UDra °d 9. do 19. u ObCj )a£Uaiia od 9. do 18. ure. Do 5 qS . razstavna dvorana na Trgu U: ^kcije gr3ZStaVa Tiep0l° ’ ' XXIII,’. nartorio (Larso PaPa G‘UV1 sliVa^ *. 0 13.10. je na ogled razstava M^aRlZ 17' stoletja Tiepola . nin m, e^°kella: Na ogled je razstava n Na nsle4Perizi’a (1935-1993). dCana r- 6 ’udi razstava pop slikarja j in 15 Urnik ob delavnikih: 1 Ga[eri.; 9° Praznikih 10-13 in 18-24. Alika p6 °assanese: na ogled je razs Rom3„ avanereja z naslovom »Pian Con Galerr113”0 Sesia 28078». razstavi® LlPaniupuntin (Ul. Diaz 4): do no Rvih'*8’0 Gar’° Bach, Elio Caredda, S seph ‘M;/31«68 Brovra, Juan Leal-Rui: scador 3 lb’°’ Pnlvio Giarmini in Luci; ^ ustanova (Ul. S. Nicold 20 SESLlAMaZStavl.’a Mauro Likar. 25, i " Turistična ustanova: V cet ^a’entinuz°'-18 Ur’ otvoritev razstave I stavila puristična ustanova: do 7.8. kEP?NCal°ger°Chinnici. kraglrp v Pokrajinskem muzeju razst P°lniui?0tlVe Milan Bizjak. Razstave Bizjak e’° vezenine in gobelini Vero Goriški* slikarkeK-ad' do 25’ t'm- je na ogled razstava ke Giustine Prestento. SPETER Beneška galerija: jutri, 20. t. m., ob 19. uri otvoritev razstave Maria Massere. ŠTANJEL V razstavišču Stolp na vratih je na ogled razstava fotografij Fotokinoskupine Nova Gorica in uporabne skulpture Marka Mladovana. KOROŠKA CELOVEC Deželni muzej: Do septembra je na ogled posebna razstava »Zgodnje krščanstvo na Koroškem«. Deželna galerija: na ogled so dela Melitte Moschik. ŠENTJANŽ V ROŽU k-k center: na ogled je etnološka razstava o lanu. • BELJAK Muzej mesta Beljak: na ogled je razstava Skriti zakladi (mineralogija in zgodovinsko rudarstvo na Koroškem). TINJE Dom prosvete: Na ogled je razstava Erike Jel-litsch »Spomini na svili«. ROŽEK Galerija Sikoronja: Do 28. t.m. je na ogled razstava del Konrada Kollerja. Grajska galerija: Do 30.9. je na ogled razstava del Veronike von Degenfeld. OSOJE Galerija Carinthia: Do 31.8. je na ogled Jubilejna razstava Unikat-X-Kat GLEDALIŠČA SNG OPERA IN BALET Župančičeva 1. Ljubljana tel: 061/331-945 «ovh«hbs* Hutmata. etrouac* v uu*uw* Poletna sezona v sodelovanju s Festivalom Ljubljana: 22. in 26. julija, ob 21. uri: J. Massenet: MANON 24. julija, ob 21. uri: E. d'Albert: MRTVE OCI MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO. Čopova 14 tel: 061/210-852 T. Partljič: STAJERC V LJUBLJANI Sreda, 21. avgusta, ob 20.30: v Ljubljanskih Križankah. SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE Vilharjeva 11. Ljubljana tel: 061/125-33-12 s i e im is MLADINSKO 111 »miti Danes, 21. julija, ob 21. uri: Draga Potočnjak: SLEPE MIŠI. Gostovanje na Primorskem poletnem festivalu v Kopru. Režija: Jan Zakojšek. Igrata: Ljerka Belak, Draga Potočnjak. CANKARJEV DOM Razstave Miro Potočnik: SKRIVNOSTI LJUBLJANICE. Razstava podvodne fotografije. (do 28. julija) Arheološka razstava ljubljanskega poletja 1996: POZDRAVLJENI, PREDNAMCI! Ljubljana od prazgodov-ne do srednjega veka. (do 25. avgusta) Ples Torek, 23. julija, ob 21. uri: 44. mednarodni poletni festival Ljubljana v CD-ju: Matjaž Farič: ROMEO IN JULIJA. Blagajna je do 1. septembra odprta le eno uro pred zaCetkom prireditev. Telefon: 061/222-815, faks: 215-015. GLASBA CAFE BELVEDERE uri: Mednarodni jazz Bled Quartet. FOLK - BLUES AVDITORIJ PORTOROŽ. FESTIVAL: Portorož Sobota, 27. julija: Mia Žnidarič & Steve Klini (ZDA). Vokalni jazz. Sobota, 3. avgusta: Valeria & The Leg Brea-kers (Hrvaška). Soul & funk. Sobota, 10. avgusta: Melita Osojnik & Jasna Knez. Vokal & gib. POD HOMANOVO LIPO Mestni trg. Škofja Loka Petek, 26. julija, ob 20. uri: Aleksander Mežek. KLUB MKNŽ Ilirska Bistrica V Četrtek, 25. julija, ob 21. uri: Nastop skupine BURNING HEADS iz Francije, znani po svojem stilu; to je energični in hitri punk rock poznavalsko zacinjen z uporniško, zlobno ostjo, ki prodre v poslušalcevo glavo. Petek, 26. julija, ob 20. uri: Aleksander Mežek. Petek, 2. avgusta, ob 20. uri: Alenka Godec. Petek, 9. avgusta, ob 20. V sredo, 24. julija, ob 21. uri: Koncert knapovske glasbe »folk - rock -pleh«, igra skupina Orle-■ki. V petek, 26. julija, ob 21. uri: Piranski glasbeni večeri - Chopinov večer: Nastop izvrstne slovenske pianistke Sonje Pahor Tore, doma iz Kopra, že več let živi in dela v Messini, lani je uspešno koncertirala v Ljubljani. V petek, 26. julija, ob 18. uri: Predstava otroške zabavne glasbene prireditve - Spidi in Gogi. OPATIJSKA CERKEV SV. DANIELA CELJE Torek, 23. julija, ob 20. uri: KONCERT MEDNARODNEGA MLADINSKEGA GODALNEGA ORKESTRA. PROGRAM POLETNIH PRIREDITEV NA UNIONSKEM VRTU Miklošičeva 1, Ljubljana Petek, 26. julija, ob 21. uri: IRA ROMA. FESTIVAL LJUBLJANA 44. MEDNARODNI POLETNI FESTIVAL: Križanke 22. in 26. julija, ob 21. uri: J. Massenet: MANON, opera. Opera in balet SNG Ljubljana. Dirigent: Marko Letonja / Marko Gašperšič, solisti: Olga Gracelj / Rebeka Radovan (Manon), Jurij Reja (Vitez des Grieux), Franc Javornik / Juan Vasle (Grof des Grieux), Zdravko Perger. Cankarjev dom, 23. julija, ob 21. uri: ROMEO IN JULIJA, ples. Koreografija: Matjaž Farič, izvajalci: Lane Stranic Fa-vreliere, Goran Bogdanovski, Marinka Ribic, Marko Peperko, Jana Menger, Igor Sviderski, Matjaž Farič. Križanke, 24. julija, ob 21. uri: E. d'Albert: Mrtve oci, opera. Opera in balet SNG Ljubljana. Dirigent: Aleksander Spasič, zasedba: Ferdinand Radovan (Arcezij), Milena MoraCa (Mirtokle), Andelka NujiC (Arsinoe), Jure Kušar (Avrelij Galba), Božena Glavak (Marija Magdalena), Karel Jerič (Ktesifar). Informacije in prodaja vstopnic pri blagajni Festivala Ljubljana vsak delavnik med 11. in 19. uro (rezervacije med 10. in 11. uro), v soboto med 11. in 13., ter uro pred predstavo na prizorišču. RAZSTAVE Mala Galerija Zora StanCiC - Chiaroscuro Razstava bo na ogled do 1. septembra. MODERNA GALERIJA Tomšičeva 14. Ljubljana Giinter Brus Bliskoviti vpadi v vnaprej dane ideje Razstava bo na ogled do 25. avgusta. GALERIJA MEDUZA Čevljarska 8. Koper Karel Zelenko Pregledna razstava grafik. (Do 24. julija) EOUERNA Gregorčičeva 3. Ljubljana Skupinska razstava S.L.I.K.A.R.S.T.V.O. Razstava bo na ogled do 27. avgusta. GALERIJA MEDUZA Čevljarska 8. Koper Karel Zelenko Pregledna razstava grafik. (Do 24. julija) BEŽIGRAJSKA GALERIJA Dunajska 31. Ljubljana Marko A. Kovačič Zatišje pred viharjem. Razstava bo na ogled do 9. avgusta. GALERIJA ZDSLU Komenskega 8. Liubliana JunoS Miklavc LOKANTAVA-WORLD'S END Razstava bo na ogled do 27. julija. TEHNIŠKI MUZEJ SLOVENIJE grad Bistra pri Vrhniki ČOLNIČEK IN IGLA Stari šivalni stroji Razstava bo na ogled do 30. novembra. GALERIJA ŠKUC Stari trg 21 Liubliana STVAR DOGOVORA. Skupinska razstava -ogled bo do 3. avgusta. GALERIJA TIVOLI Pod turnom 3. Liubliana 4. VELIKA NAGRADA RISBE ALPE-JADRAN Razstava bo na ogled do 31. avgusta. GALERIJA AUSTROTEL Miklošičeva 9. Liubliana V galeriji je do 10. avgusta na ogled razstava grafik akademske slikarke Milene Gregorčič. DOLENJSKI MUZEJ Muzejska 7. Novo mesto 4. BIENALE SLOVENSKE GRAFIKE OTOCEC. Razstava bo na ogled do 30. septembra. GALERIJA LOŽA Titov trg. Koper TELO ANGELA Skupinski razstavni projekt umetnikov iz Slovenije in Italije. Slike, kipi, fotografije, videoinstalacije, prostorske postavitve in posegi virtualne resničnosti. (Do 15. avgusta) GALERIJA LOTERIJE SLOVENIJE Trubarjevo 79. Ljubljana Darja Dobnikar Lovak Olja na steklu in kipi. Razstava bo na ogled do 30. avgusta. KIC KRIŽANKE Trg francoske revolucije 7 Karla Bulovec Mrak Risbe iz obdobja 1921 -1953. Razstava bo na ogled do 31. avgusta. GALERIJA KRKA. Dunajska Ljubljana Jože Vodlan SLIKE. Razstava bo na ogled do 11. septembra. GALERIJA ALKATRAZ Metelkova Liubliana Skupinska razstava. Alenka Pirman, Boštjan in Luka Drinovec, Davide Grassi, Frenk Fidler, Goran Medjugorac, Jože BarSi, Marko Jakše, Marko Kovačič, Matej Bizovičar, Silvan Omerzu, Urša Toman, Nataša Tajnik, Boštjan Novak, Andreja Suhadolc. Razstava bo na ogled do 1. septembra. KOTALKANJE / NA KADETSKEM DRŽAVNEM PRVENSTVU NOGOMET / VČERAJ PREDSTAVITEV Tanja Romano na DP druga v kombinaciji Naslov se ji je izmuznil v zadnjem obveznem liku Mlada Poletova kotalka-rica Tanja Romano je na državnem prvenstvu za kadetinje, ki se je odvijalo v zadnjih treh dnev na Pian-cavallu, dosegla izreden uspeh. Po petkovem prvem mestu v prostem programu je Tanja včeraj zasedla 11. mesto v obveznih likih in tako v kombinaciji dolgega programa in obveznih likov osvojila 2. mesto. Rezultat je še toliko bolj vreden, Ce vemo, da je Tanja v kadetski konkurenci nastopala prvič in da so njene tekmice imele leto več. Drugo mesto pa bi lahko s kančkom sreče bilo tudi prvo! Tanja je po kratkem in dolgem programu namreč imela izrazito prednost pred »zasledovalkami«: Poletova predstavnica je imela 596, 4 točk, KOLESARSTVO / 20. ETAPA TOUR DE FRANCE Jan Ullrich zasenčil vse Toda Bjarne Riis se bo danes veselil prve skupne zmage SAINT-EMIION - Danec Bjame Rus je včeraj opravil še zadnjo formalnost pred današnjo zadnjo etapo do Pariza, ko bo končno lahko proslavil svojo prvo zmago na Touru. Toda pravo odkritje letošnje dirke predstavlja komaj 22-letni Nemec Jan Ullrich, ki je v včerajšnjem kronometru deklasiral konkurenco in kolegu iz ekipe Riisu odščipnil dobri dve minuti. Vprašanje je, kaho bi se končal letošnji Tour, če Nemec ne bi bil v ekipi zadolžen, da predvsem pomaga Riisu do skupne zmage. Petkratni zmagovalec Toma Miguel hidurain je bil včeraj drugi, tretje mesto pa je osvojil Abraham Olano.Riis ni bil preveč zaskrbljen. »Zame je važno, da bom imel rumeno majico tudi po cilju v Parizu,« je dejal. Rezultati kronometra Bordearoc - Saint EmiUon, 63 km: 1. Jan Ullrich (Nem/Telekom) 1 ura 15 minut 31 sekund, 2. Mi- guel Indurain (Spa) +56 sekund, 3. Abraham Olano (Sap) +2:06, 4. Bjarne Riis (Dan) +2:18, 5. Laurent Dufaux (Svi) +2:19, 6. Chris Boardman (VB9 +2:29, 7. Richard Virenque (Era) +2:30, 8. Tony Rominger (Svi) + 2:47, 9. Jevgenij Bemn (Rus) + 2:56, 10. Laurent Brochard (Fra) +2:57,11. Peter Luttenbeiger (Avt) +3:06, 12. Pat Jonker (Avs) + 3:37,13. Vjačeslav Ekimov (Rus) +4:06, 14. Luc Leblanc (Fra) +4:20, 15. Massimihano Lelli (Ita) +4:23: skupni vrstni red: 1. Riis 92 ur 26 minut 32 sekund, 2. Ullrich +1:41, 3. Vi-rentpre +4:37,4. Dufaux +5:53, 5. Luttenbeiger +7:07, 6. Leblanc +10:03, 7. Pjotr Ugrumov (Lat) +10:04, 8. escartin +10:26, 9. Olano +11:00, 10. Rominger +11:53, 11. Indurain +14:14, 12. Jonker +18:58, 13. Hamburger +22:19, 14. Udo Bolts (Nem) +25:56,15. Alberto Elli Ota) +26:18 itd. Rimljanki daudia Prosperi in Anna lannacci pa 581, 4 oziroma 582, 5. Kljub nižji oceni je na drugem mestu bila Prosperijeva, ker se je zanjo izreklo večje število sodnikov. V današnjih obveznih likih je vse kazalo, da bo Romanova slavila tudi v končnem seštevku. Prva dva obvezna lika je opravila zelo dobro in s petim mestom v tej disciplini tudi držala vodstvo v kombinaciji. Zal je prav v zadnjem obveznem liku napravila hujšo napako in zdrknila na 11. mesto in s tem je splavalo po vodi tudi prvo mesto v kombinaciji. »Prosti program sem izpeljala zelo dobro in današnje obvezne like sem pričakovala z zmernim optimizmom. Po pravici povedano sem pričakovala prvo mesto, toda tudi z drugim sem zadovoljna. Tako je pač, prost program sem izpeljala še bolje, kot sem pričakovala, obvezne like pa nekoliko slabše. Vem, da so obvezni liki moja šibka točka, toda prav glede na veliko prednost, ki sem jo imela, sem mislila, da bom vendarle uspela obraniti prvo mesto. Lahko bi bilo drugače, stvar majhnih napak pač,« je dejala po tekmovanju Tanja Romano. Poletovka čaka zdaj na morebitni sklic za nastop na evropskem prvenstvu, ki bo konec avgusta v Ro-setu degli Abruzzi. Glede na nastop na državnem prvenstvu za nastop Tanje na EP ne bi smelo biti dvomov. Končni vrstni red: 1, Claudia Prosperi, 2. Tanja Romano, 3. Rubina Borto-lotti. Triestina sestavila kar dobro moštvo Del Soboto po o nopredovonju ni hotel govoriti, čeprov ombicije niso mojhne Ce je že res, da se dan po jutru pozna, potem mirne duše lahko zapišemo, da se za Triestino sezona 96/97 pričenja nadvse obetajoče. Zastave, glasba, prisotnost Arianne Novacco, Miss Trsta, ki je predstavljala Italijo na nedavnem tekmovanju za najlepšo na svetu, pa še nad 500 navdušenih privržencev na tribunah stadiona Roc-co: prav gotovo predsednik Del Sabato sredi julija ni pričakoval takega navdušenja. Tega prvi mož Triestine ni skrival in v nagovoru prisotnim je poudaril velik trud društva za sestavo dobre in konkurenčne ekipe. Pohvalil je Gigija Piedimonteja in VValterja Sabatinija za odlično izpeljano kupoprodajno kampanjo, svoj kratek govor pa je zaključil z željo po Cimvečjem odzivu navijačev na abonmajsko kampanjo, ki se je že začela. Del Sabato najbrž iz vraževernosti o napredovanju ni govoril, čeprav je povsem jasno, da ambicije niso majhne in da na tihem vsi pričakujejo, da bo Triestina v sezoni 97/98 igrala v Gl ligi. »Ce bi imeli v ekipi takega napadalca,« je bilo slišati s tribun, ko je na igrišče pritekla v kratkih hlačkah in z rdečo majico št. 11 prikupna »mula* Arianna, ki je s svojimi oblinami takoj očarala občinstvo. Potem so bili na vrsti igralci, najprej novi nakupi (teh je kar 10), nato pa še ostali. Ob potrjenem trenerju Roselliju bodo tako tržaške barve letos branili: VRATARJA: Vinti in Bianchet. BRANILCI: Birtig, Grandini, Zanot-to, Scattini, Beretti, Ubaldi, Pivetta. VEZNI IGRALCI: Brevi, Di Costan-zo, Pavanel, Polmonari, Camporese-Aldovrandi, Gubellini. NAPADALCI: Marsich, Taribello, Mosca. Poleg omenjenih igralcev bo z ekipo na pripravah v Forni di Sopra treniral tudi francoski nogometaš Thierry Rossi, branilec prvoligaša Nizze. Ce bo Francoz ustrezal potrebam trenerja Rosellija, ga bo Triestina najela in tako postala prvi tretjeligašk' klub s tujcem v ekipi. Za konec velja opozoriti vse ljubi' telje nogometa, da bo na tržaškem stadionu v soboto, 3. avgusta, na sporedu zanimiva prijateljska tekma med Triestino in prvoligašem Reggiano. VValter Bet NtiVICE Umrl František Planička PRAGA - Včeraj je v Pragi v starosti 92 let umrl nekdanji vratar češkoslovaške nogometne reprezentance, ki je v finalu svetovnega prvenstva leta 1934 v Rimu izgubila z Italijo. Planička je 17 sezon od 1923 do 1939 igral za praško Slavijo in v prvi češkoslovaški ligi odigral 700 tekem, za državno reprezentanco pa je zbral 73 nastopov. Bierhoff: »V vidmu bom ostal do leta 2000« VIDEM - Glavni delničar Udineseja Gianpaolo Pozzo je včeraj sporočil, da bo nemški napadalec Oliver Bierhoff ostal pri Udeineseju do leta 2000. Bierhoff, ki bo za zvestobo zaslužil milijardo na leto, je dejal, da je zadovoljen s tako rešitvijo in da zanj igranje za Udinese ne pomeni nekaj manj vrednega. Nemški nogometaš je spregovoril tudi o svojih izkušnjah z evropskega nogometnega prvenstva. »Zelo sem srečen, da smo osvojili evropski naslov. Moje zadovoljstvo je še toliko večje, ker sta k temu odločilno prispevala prav moja gola. Ce pa sem iskren, sem računal, da bom igral več. Toda očitno potrebujem nekaj časa, da prepričam trenerje, da sem vreden zaupanja. Tudi pri Udineseju ni bilo nič drugače. Karel Poborsky pri Manchester Unitedu MANCHESTER - Vezni igralec češke nogometne reprezentance Karel Poborsky bo v naslednji sezoni igral za Manchester United, ki je zanj Slaviji iz Prage plačal približno 5 milijonov dolarjev. Po-borsky bo prihodnji teden podpisal štiriletno pogodbo, na leto pa bo zaslužil približno milijardo in sto milijonov lir. HITRA HOJA / NA TEKMI PRI BERGAMU TURNIR KRAŠKEGA DOMAČI Fabio Ruzzier še naprej v dobri fbimi Po zmagi na svetovnem prvenstvu veteranov v Belgiji si naš hitrohodec Fabio Ruzzier ni privoščil zasluženega počitka, ampak je že konec tedna nastopil v kraju Bolgare blizu Bergama na drugi tekmi veljavni za državno trofejo »Silla del Sole«. Tokrat je na 12 km dolgi progi nastopil v mednarodni konkurenci 33 tekmovalcev, med katerimi so bili najboljši italijanski hitrohodci, ki niso odpotovali v Atlanto. V izredno vročem in vlažnem vremenu, ki Ruzzierju ni bil nikoli po volji, je dokazal, da je trenutno še vedno v odlični formi, saj je z osvojitvijo končnega 6. mesta letos dosegel tudi najvišjo uvrstitev na državnih tekmovanjih absolutnih kategorij. Zmagal je član FF.OO. iz Padove Gandellini pred članom ekipe Forestale Mistretto (lanskoletnem državnem prvaku na 50 km) ter karabinjerjem Spagnulom, za Riizzierjem pa sta se uvrstila državni mladinski prvak Vanni ter lanskoletni klubski tovariš Vitelli, katerega naš atlet že dve leti ni uspel prehiteti na tako kratkih razdaljah. Prav z njim si po dveh tekmah deli drugo mesto na skupni lestvici z 49 točkami, medtem ko je prvi, njegov letošnji klubski tovariš De-fendenti s točko več, na četrtem mestu pa se nahaja Mistretta z 47 točkami. Tretja in zadnja tema bo 16. novembra v Sabaudiji. Omenimo naj še, da je kljub letom Ruzzierju uspela uvrstitev v absolutno deželno reprezentanco Lombardije, ki bo v nedeljo nastopila na meddeželni trofeji v kraju Sarzana v Liguriji. Ruzzierjev nastop pa je zaradi delovnih obveznosti pod vprašajem. Ze to, da je bil poklican v reprezentanco pa predstavlja zanj uspeh, saj se verjetno malo atletov (med veterani nihče) lahko pohvali z nastopom v treh različnih deželnih reprezentancah (s Furlanijo-Julijsko krajino v Porto S. Giorgio, z Lacijem v Pratu in sedaj z Lombardijo). Zmagali balinarji iz Logatca, domači ekipi tudi uspešni Prejšnjo nedeljo je balinarska sekcija Kraškega doma ob razstavi vin in pod okriljem Občine priredila mednarodni balinarski turnir za četverke-Udeležilo se ga je osem ekip: Logatec, Orlek, Burja-Križ in Pliskovica iz Slovenije, Danica in Mak z Goriškega ter dve ekipi Kraškega doma. Igralo se je na domačih igriščih in na balinišču Krasa. V popoldanski polfinale so se uvrstile četverke Logatca, Pliskovice ter dve domači. Zmagal je, kot je bilo predvideno, Logatec, ki ima v svojm vrstah res odlične balinarje, drugi je bil Krašk1 dom 1 v postavi Stanko Škabar, Egon Skerk. Vojko Škabar, Milko Škabar ter Milan Škabar-Tretje mesto je zasedla ekipa Pliskovice, četrta pa je bila druga ekipa Kraškega doma v postavi Aloj2 Vitez, Ivan Lazar, Ninko Škabar ter Mario Sne-Drugo in četrto mesto predstavlja za domače balinarje lep uspeh. Ena najboljših in izenačenih srečanj je bilo med Kraškim domom 1 in Drag0 Orlek, ko je na koncu slavil Kraški dom. Turnir je dosegel svoj namen in utrdil prijateljske vezi med klubi. K temu so pripomogli prav vsi od balinarjev, ki so se odzvali vabilu, žensk, D so pomagale pri kuhanju, nekaterih članov, Občine, ki je darovala pokale, do Krasa, ki nam je dat na razpolago igrišči, in končno lepega vremena-Priznanja je ekipam podelil predstavnik občin® Karlo Grgič. Turnir se je končal v zelo veselem u1 prijetnem vzdušju. (E) ŠD SOKOL PROSLAVLJA TRIDESETLETNICO N, Peitor Težav gotovo ne manjka Proslavljanje so začeli z vrsto prireditev, končali pa ga bodo z izdajo brošure Športno društvo Sokol letos slavi tridesetletnico delovanja, ki so jo zaceli proslavljati s poletnim športnim praznikom, v okviru katerega so pripravili tudi celo vrsto športnih tekmovanj. Proslavljanje 30-letnice pa bodo svečano zaključili jeseni z izdajo brošure. Po končanih poletnih prireditvah smo se na kratko pogovorili s predsednikom SD Sokol Nikom Pertotom o trenutnem stanju pri društvu. »Za nami je morda ena najtežjih sezon, saj je v bistvu v društvu na določeni ravni ostala samo še ženska odbojka. Pa tudi pri njej so zlati časi, ko smo bili v B ligi, že zdavnaj mimo. Da ne govorim o namiznem tenisu in moški košarki, pri kateri je nekaj aktivnosti samo še na mladinskem področju. Ob tem so precej aktivni Se balinarji« Tak je bil ne preveč optimističen Uvod predsednika Sokola v pogovor. Pa vendar so te prireditve ob proslavljanju tridesetletnice pokazale, da zanimanje še vedno obstaja... »Do določene mere je to res. Ljudje so Prišli in tudi pomagali. S temi prireditvami smo želeli dati tudi znak, da smo še vedno aktivni in pritegniti zraven čim več ljudi. Zato smo v okviru po-mtenega praznika, ki smo ga pripravljali tu- di druga leta, organizirali še nekaj drugih pobud.« Za kaj gre? »Na sporedu je bil dokaj zanimiv košarkarski turnir v minibasketu, odigrali smo nekaj košarkarskih tekem, organizirali mednarodni balinarski turnir, odbojkarski turnir in pa drugi turnir 24 ur odbojke.« Kakšen pa je bil odziv? Odziv je bil povsod zelo dober, težave so se pojavile samo pri ženskem odbojkarskem turnirju, pa še to šele na zaključnem delu, kjer nismo odigrali finalnih srečanj, ker sta najprej ekipi Pirana in 01ympie, ki bi morali odigrati tekmo za tretje mesto, sporočili, da nimata dovolj igralk za sestavo ekipe, nato pa je odpadel še finale med Sokolom in Slogo, ker so bile nekatere igralke Sloge istočasno zaposlene tudi na turnirju na Padričah. Tako smo bili hočeš nočeš prisiljeni odigrati finale med dvema ekipama Sokola, kar pa seveda ni bilo tisto, kar smo želeli. Ker smo v organizacijo turnirja vložili veliko truda, smo bili zaradi tega kar precej razočarani.« Pred vrati je nova sezona. Kaj v njej načrtujete? »Pri odbojki bomo na tak ali drugačen način odigrali prvenstvo C2 lige, skušali bomo okrepiti mladinsko delovanje. Pri košarki bomo najbrž na mladinski ravni strnili moči s Kontovelom, saj imamo oboji premalo igralcev za samostojen nastop. Začeli smo tudi z otroško telovadbo, s čimer skušamo privabiti v društvo čim več mladine. Toda na drugi strani je povsod čutiti pomanjkanje ljudi, ki bi pomagali. Bivši igralci, igralke in trenerji bi se morali bolj vključiti v delo društva. Imamo tudi velike finančne težave, saj je sponsori-zacije praktično nemogoče dobiti. Na srečo nam pomagajo domačini, tako da lahko na nek način speljemo začrtane programe. V jeseni pa se nam obeta še ena težava. Začeli bodo popravljati občinsko telovadnico. Dela se še niso začela in bojim se, da se kaj lahko zgodi, da prvenstev ne bomo mogli igrati v domači telovadnici.« (rg) V NASLEDNJI SEZONI 50-LETNICA DELOVANJA Juventina z novim društvenim vodstvom Novi predsednik društva je Dario Prinčič - Lado Marchi vodil Juventino 10 let-V tem času od 3. AL do elitne lige V jubilejni sezoni - 5. maja 1997 bo štandreška Juventina slavila 50-letnico ustanovitve društva - je pri novem članu elitne nogometne lige iz Standreža prišlo do nekaterih sprememb, ki jih je vredno posebej poudariti. Po desetletnem obdobju, v katerem je Juventina prišla od 3. amaterske do elitne lige, se od predsedniškega položaja poslavlja Lado Marchi. Glede na uspehe, ki jih je ekipa dosegla, je lahko njegovo slovo zelo mimo, saj svojemu nasledniku Dariu Prinčiču predaja v roke trdno in ugledno nogometno društvo. Seveda pa Marchi ne bo popolnoma izpregel. Novemu predsedniku bo vsaj v začetku trdno stal ob strani in mu počasi predajal posle, sam pa se bo z vso vnemo lotil mladinskega področja, za katerega bo odslej pri društvu odgovoren. Za te spremembe so se v Stan-drežu dogovorili na nedavnem internem občnem zboru. Vodstvo so,precej prenovili, v odbor pa so vključili nekatere mlade sile in nekaj bivših igralcev. Tako bo v naslednjem obdobju društveno in tehnično vodstvo sestavljeno na naslednji način: predsednik bo kot rečeno Dario Prinčič, podpredsednik Marco Kerpan, tajnik G. Franco Vecchiato, blagajnika Gabriele Peteani in Robert Antoni, v odboru pa bodo še Bruno Pavio, Martino Marvin, Lado Marchi, Robert Kerpan, Paolo Peteani, Mitja Kobal, Boris Nanut in Giovanni Berdon. Nadzorni odbor bosta sestavljala Ermanno Nanut in Bruno Pavio. Kar se tehničnega vodstva tiče bo športni direktor Giuseppe Giotta, trener prve ekipe Franco Zuppic-chini, trener mladincev Sandro Sacchet, cicibanov Mario Scer-mino in Pietro Di Palma, vratarje pa bo treniral G. Franco Vecchiato. Odgovoren za mladinski sek- tor bo Lado Marchi, pri članski in mladinskih ekipah (spremljevalci, maser, gospodar itd.) pa bodo pomagali še Dario Prinčič, Robert Kerpan, Paolo Peteani, Boris Nanut, Bruno Pavio, Mitja Kobal, Amedeo Cotič, Gabriele Peteani, Robert Antoni, Paolo Peteani, Emil Nanut in Martino Marvin. Kar se sestave prve ekipe tiče, predstavljata zadnji novosti dosedanji branilec Piedimonteja (2. AL) Alessandro Prodonutti in levi ofenzivni branilec Davide Žorži, ki prihaja iz Isonza Turjak (1. AL). Nogometaši Juventine imajo prosto do 19. avgusta, ko bo prvi zbor. Priprave bodo imeli v Stan-drežu, program prijateljskih tekem in turnirjev pa bodo morali prilagoditi tudi obveznostim v italijanskem pokalu, ki se začene že 1. septembra, medtem ko se bo prvenstvo letos začelo 22. septembra. JADRANJE / REGATA METEOR JADRANJE / REGATA »500 MILJ« Sirenin Moro de sede prvi v skupni uvrstitvi V zmagoviti posadki tudi trije naši jadralci V nedeljo je tržaška SN Laguna organizirala 3. trofejo za jadrnice tipa Meteor ter J-24. Močan jugozahodnik z jakostjo do 8 m na sekundo je desetim "meteorjevcem” zagotovil zelo prijetno regato. Slovenske barve sta na regati zastopala čupar Dario Bensi z jadrnico Teloh ter Sirenin jadralec Alessandro Devecchi z jadrnico Moro de sede. Slednji je na prvi regati poskrbel za pravo presenečenje, saj je kljub 6-minutnemu zaostanku na Startu regato zaključil na tretjem mestu tik za Bensijem (posadka Sara Bensi, Cristian Spadam, Dario Bensi). Bensi je na prvem obratu vodil, a je v drugem krogu prednost izgubil, ker ga je ovirala ena od jadrnic, M so sodelovale na neki drugi regati, ki je potekala istočasno. V drugem plovu je Sirenin Moro de sede vodil od začetka do cilja in si tako tudi zaslužil absolutno zmago. Bensi pa je s svojim že nekoliko »utrujenim« Telohom prijadral četrti ter si tako priboril končno tretje mesto lestvice. Bensi je regato takole komentiral: »Na regatahz jadrnicami enega tipa pridejo še bolj do izraza jadralne sposobnosti ekip, kar v kategoriji open ni tako očitno, saj bolj kot krmarjeva roka odloča jadrnica.« (Domeniš) Z nagrajevanjem v Li-gnanu se je zaključila tretja izvedba regate »500 milj«, ki poteka od Liga-na mimo Susaka do Tre-mitskih otokov in nazaj. Regato je premočno osvojila jadrnica GPS bu-ste ecologiche s ski-perjem Francescom Batti-stonom, v posadki zmagovite jadrnice pa so bili tudi trije naši jadralci, in sicer Andrej Gregorič, Davorin Starc in Peter Sterni, ki so vsi dali izdaten doprinos k zmagi. Jadrnice so štartale v Lignanu v popoldanskih urah in Battiston se je odločil za smer proti Uma- gu, medtem ko so nekateri drugi premce usmerili proti Savudriji ali celo naravnost proti Susaku. Izbira Battistona je bila pravilna, saj je veter v večernih urah pojenjal in avstrijski jadrnici AWC 1 in Astno sta ostali v brezvetrju na odprtem morju. Do neke mere je držal korak z GPS samo Rizzi z jadrnico Nafta ecologica, toda GPS si je do Suska kljub vsemu nabral že 20 milj prednosti. Do Termitov je Battistonova posadka prednost še podvojila in do cilja je ta prednost narasla na velikanskih 70 milj. HToorsko KOLESARSTVO h Prihodnjo nedeljo tekma SK Devin po gozdnih poteh v okolici Trnovce De/ vpisnine namenjen za UNICEF " okviru sportne-|a praznika bo Smučarski klub De-y>.n v nedeljo 28. juha priredilo tekmo 5, gorskimi kolesi, ekma se bo odvija-a na približno 4 km dolgi krožni progi P° goznih poteh v okolici Trnovce. Za Vse zainteresirane še nekaj koristnih napotkov. Zbirališče je v Trnovci pri gostilni ^nban od 8.30 do ^•15, start pa je ob 9-30. Kategoriji ju-nror (letniki 78-80) jnr senior (57-77) bodo progo prevozili rikrat, kategoriji ^ensk in dečkov (81-85) dvakrat, za kate-Sorijo baby (86 in m aisi) pa bo proga krajša. Startnina znaša 10 tisoč lir za odrasle in 5 tisoč lir za otroke, del vpisnin pa je namenjen deželnemu odboru UNICEF-a. Prijave so možne ali na telefon in fax 2916004 (do 15. ure 26. julija) ali pa na samem športnem prazniku v soboto 27. julija. Za tiste, ki so zaradi poletnega vzdušja v... poletni »formi«, je na razpolago neagonistično kolesarjenje, katerega start bo od 10.30. Tekmam bo na športnem prazniku v Praprotu sledilo nagrajevanje, vsi kolesarji pa bodo tudi prejeli zasluženo okrepčilo, špagete. MALI NOGOMET / TURNIR V GABRJAH Zelo izenačeni in zanimivi spopadi Finalna srečanja v vseh kategorijah so bila odločena šele po sedemmetrovkah Gabrje so skoraj tri tedne živele v znamenju malega nogometa, na sporedu pa so bila srečanja v štirih različnih »kategorijalr«. Najbolj množičen je bil seveda moški nogometni turnir, na katerem je nastopilo dvanajst ekip (Vrh, Medja vas, Vipava, Steverjan, San Martino, Bar Abruzzo, Standrež, Rupa-Peč, Lucinico, Gabrje, Doberdob, Dol-Polja-ne), ki so se najprej pomerile med seboj v štirih skupinah, nato pa so bili na sporeduu polfinalni in finalni spopadi. Podobno je bilo pri ženskah, kjer je bilo ekip pet (Gabrje, Rupa-Peč, Vrb, Sovodnje, Standrež) in tudi veterani so pokazali zavidljivo borbenost. Nogometno dogajanje so zaokrožili še cicibani, ki so pokazali že kar dobro tehnično znanje. Ze boji v predtekmovanjih so bili hudi, vse pa so zasenčili finalni boji, ki so se vsi končati šele po streljanju sedemmetrovk. REZULTATI FINALNIH SREČANJ ZENSKE Tekma za 1. mesto: Vrh - Standrež 4:3 (1:1, 0:1) po sedemmetrovkah; tekma za 3. mesto: Gabrje - Rupa Peč 1:4 (1:1, 0:1) po sedemmetrovkah. MOŠKI Tekma za 1. mesto: Gabrje - Vipava 5:3 (3:3) po sedemmetrovkab; tekma za 3. mesto: San Martino - Standrež 11:10 (6:6) po sedemmetrovkah. VETERANI nagrajevanje. Pri ženskah (na sliki) so Tekma za 1. mesto: Sovodnje - Mia- nagradili najboljšo igralko v vsaki ekipi, dost 4:3 (1:1) po sedemmetrovkah; tek- To so bile Vanja Cemic (Gabrje), Tizia- ma za 3. mesto: Juventina - Poggi 1:0. na Tomšič (Sovodnje), Mirjam Cemic POSTAVE FINALISTOV (Rupa-Peč), Vesna Devetak (Vrh), Debo- VRH: Tanja Devetak, Erika Murenec, rah Marvin (Standrež). Za miss turnirja Tuniz, Cemic Kristina Devetak, Vesna je bila izbrana Elena Kovic (Sovodnje) Devetak, Elena Murenec, Soban. njene spremljevalke pa so bile Giuliana STANDREŽ: Cemic, Zavadlav, Mar- Pavio (Standrež), Tanja Devetak (Vrh), vin, nanut, Pavio, Marassi, Braini. Sara Devetak (Gabrje) in Maja Ožbot GABRJE: I. Florenin, Pisk, V. Petea- (Rupa-Peč). Najboljša strelka je bila s 3 ni, M. Peteani, Ma. Peteani, Ceščut, Ko- goli NataSa Soban (Vrh), vratarka pa sič, Ma. Peteani, A. Florenin, Meniš, Maja Ožbot. Gutin. Pri moških je bil za najboljšega vra- VIPAVA: C. Kovic, Devetak, Monti, tarja proglašen Flavio Calligaris (San Calandra, Villani, Fajt, A. Kovic, Rabazza Martino), najboljši strelec tumirja pa je Po koncu turnirja je sledilo bogato bil Igor Ceščut (Gabrje) z 9 zadetki. Na državnem prvenstvu v ribolovu 2 člana Sirene Italijanska zveza za športni ribolov je obvestila TPK Sireno, da bosta na državnem prvenstvu, ki bo konec avgusta in v začetku septembra v Savo-ni, lahko nastopila dva njena člana. Poleg Janka Breclja, ki je bil že prej zanesljiv udeleženec, bo nastopila tudi Ksenija Brecelj. Obvestila SD KONTOVEL odbojkarska sekcija organizira od 5. do 14. avgusta 1996 tečaj miniod-bojke. Tečaj bo potekal na igrišču na Kontovelu vsak dan od 9. do 16. ure, v soboto pa od 9. do 12. ure. Prijave sprejemajo odbornice društva po tel. 251161 in 251038 v večernih urah, vpis pa je možen tudi neposredno pred začetkom tečaja. RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugi) In 40 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Kotiček: Filip TV DNEVNIK Športna tribuna Na počitnice Tle pr’ nas doma ® RAI 1 6.00 6.45 7.30 8.00 8.30 10.10 10.40 11.40 12.00 12.25 13.30 14.00 18.00 18.10 18.50 19.30 20.30 20.45 22.25 22.35 0.00 0.20 2.00 3.10 Aktualno: Euronews Dok.: Kvarkov svet - Avstralija B. Croppa - Ribolov z domorodci ( vodi Piero Angela) Otroški variete Aspetta la banda! (vodita Alessan-dra Bellini, Marco Del Buono), vmes risanke Variete: L’albero azzurro - Piavo drevo Variete: La banda dello Zecchino, vmes risanke in nan. Harry’s Mad Dok. : Velike razstave -Marlene Dietrich Maša Nabožna odd. Sedmi dan Angelus, papežev blagoslov Aktualno: Linea verde -Poletna Zelena črta (vodi S. Vannucci) Dnevnik Variete: Gelato al limone (vodita M. Pani in B. Boccoli) Dnevnik Variete: Gelato al limone Aktualni variete o olimpijskih igrah: Atlantam tam (vodi Fabrizio Friz-zi) Vreme in dnevnik Športni dogodki Nan.: Occhio di falco (i. G. Gnocchi, M. Messeri) Dnevnik Olimpijske igre Dnevnik, zapisnik, horoskop, pogovori in vreme Mednarodni teden baleta: Nagrada Mionetto mesta Rieti Operetna kronika: Princi-pesse, violini e ehampa-gne (F. Ferrari, A. Lionel-lo, C. Campanini) Teatro inchiesta RAI 2 7.10 7.55 9.00 10.30 11.30 11.55 12.00 13.00 13.40 14.30 16.15 16.30 18.30 19.35 19.50 20.30 20.50 22.25 23.00 23.20 23.55 Nan.: Paradise Beach Film: L’ ira di Achille (pust.. It. ’62) 10.00 dnevnik Nedeljski Disney, vmes dok. Compagni di banco a quattro zampe Nan.: Blossom Dnevnik Nan.: Velika dolina Dnevnik, oddaja o motorjih Tg2 Motori Olimpijska odd.: Cerchi steile strisce Film: Sedotti e bidonati (kom., It. ’64, i. Franchi-Ingrassia) Aktualna odd.: Cercando cercando Film: Sette giori a mag-gio (dram., ZDA ’64) Nan.: Un caso per due Vreme kratke vesti Nedeljsli Disney Dnevnik Tg2 Film: Herbie il Maggioli-no sempre pid matto (kom., ZDA ’73, i. H. Hayes, Ken Berry) Aktualno: Scanner Dnevnik in vreme Židovska kultura Olimpijske igre m RAI 3 Variete: Fuori orario Olimpijske igre Film: Amami o lasciami (dram., ZDA ’55, i. Doris day, James Cagney) Šport: tenis, jadranje Dokumentarec Gospodarstvo j Deželni dnevnik Šport: olimpijske igre -I veslanje, streljanje, sabljanje, gimnastika, 14.30 Tour de France Vreme, dnevnik, deželne vesti in šport Olimpiske igre Dnevnik, deželne vesti Športna nedelja, vmes avtomobilizem - prvenstvo Formula 3000 Nočni dnevnik Film: Le amanti di Dra-| cula (srh., VB ’68, r. F. | Francis, i. Christopher Lee, Veronica Garlson) l Variete: Fuori orario, ! vmes Cose mai viste Koncert: Tournee Euge-| ni a Bennata i Univerzitetne diplome g? RETE 4 ITALIA 1 fr* Slovenija 1 H Koper 6.30 11.00 12.30 13.30 14.00 16.00 19.25 19.50 20.40 22.30 1.10 1.20 Nan.: Wings, 7.00 Družina Bradford, 8.00 Love Boat, 9.00 Jeffersonovi, 9.30 Grudice di notte, 10.00 II medico in mon-tagna Aktualna odd. o gospodarstvu: Re Mida, vmes (11.30) dnevnik Nan.: Hiša v preriji Dnevnik Tg4 Film: La vendetta di Kreole (pust., It. ’60) Nan.: Christy, 17.00 Arnold, 17.30 Kojak Dnevnik in vreme Variete: Game Boat Film: Ispettore Calla-ghan, il caso Scorpio e tuo (krim., ZDA 72) Film: Moby Dick (pust., ZDA ’56, i. G. Pečk, O. VVelles), vmes (23.30) dnevnik Pregled tiska Film: Sciarada (’64) S CANALE 5 6.00 8.50 9.50 11.45 12.15 13.00 13.35 14.00 16.15 18.20 20.00 20.30 22.30 0.30 0.15 2.00 2.30 Na prvi strani Nan.: Neverjetni Hulk (i. Lou Ferrigno) Film: Due gemelli e una modella (kom., ZDA ’89, i. D. Carradine, M. Muli) Nan.: Nonno Felice -Yes, thak you Glasba: Superclassifica Lestvica LP (vodiAmbra Angiolini) Dnevnik Risanke: Simpsonovi Film: Bello onesto emi-grato Australia sposereb-be compaesana illibata (kom.. It. 71, i. A. Sordi) Film: I tartassati (kom., It. '59, i., Toto, Louis De Funes, A. Fabrizi) Variete: Viva Napoli (vodi Mike Bongiorno) Dnevnik TG 5 in vreme Variete s Candid camero: Telecamere a richiesta (vodi A. Ippolito) Nan.: N.V.P.D. - New York Police Department Novi detective (i. Jimmy Smits, D. Franz) Dnevnik Film: Maciste alla corte dello zar (pust., It. ’64, i. Kirk Morris, Massimo Se-rato, Ombretta Golli) Pregled tiska Nan.: Sposati con figli 6.30 10.00 10.30 11.30 12.25 12.45 13.15 14.15 16.00 18.00 18.30 18.45 19.00 20.30 22.30 0.30 1.35 Otroški variete, vmes nan. in risanke ter variete Bim Bum Bam Risanke Variete za najmlajše: Sor-ridi c’e Bim Bum Bam, risanke Nan.: T.J. Hooker Odprti studio Nan.: Agli ordini paph Športna odd.: Grand Prbc Film: La foresta di sme-raldo (pust. ZDA, ’85, i. P. Boothe, Meg Foster) Film: La finestra sul de-litto (krim., ZDA ’84, i. H. Thomas, M. Nurphy) Nan.: Tarzan Odprti studio, vreme Aktualno: Fatti e misfatti Nan.: Thunder in Paradise, 20.00 Gli amici di papa - Šolske težave (i. David Coulier, J. Stamos, Bob Saget) Film: Fantozzi (kom., It. 75, i. P. Villaggio) Film: Squadra antitruffa (krim.. It. 76, r. B. Cor-bucci, i. T. Milian, Bom-bolo, David Hemmings) Italija 1 šport Film: Vai alla grande (kom., It. ’83, r. S. S amperi, i. M. Ciavarro) S TELE 4 19.15 15.05 15.55 18.30 20.35 21.05 21.50 Dogodki in odmevi Nad.: Amore gitano Nan.: Il diluvio - Potop 19.30 Športni oddaji Dok.: Sodobna umetnost Nan.: Sloane 22.00 22.30 Poletna športna odd. Personaggi e opinioni -Osebe in mnenja Videostrani Delfi in prijatelji, pon. Sredi galaksije zavij levo, pon. 9. dela Nedeljska maša, prenos Atlas človeškega telesa, Obzorja duha Ljudje in zemlja 15. republiška revija MPZ Zagorje, Poročila Hugo, tv igrica Karaoke Nedeljska reportaža Dlan v dlani Zenske z obale, 2. del TV dnevnik 1 Po domače Risanka Loto TV dnevnik 2, vreme, šport Zrcalo tedna Atlanta '96 Igre brez meja, 4. oddaja Martin Chuzzlevvit, 2. del TV dnevnik 3, vreme Sova: Kobra, 11. del V območju somraka, 24. del Poročila Slovenija 2 8.00 8.15 9.05 9.50 10.35 11.25 11.55 12.40 15.05 17.30 19.55 20.05 20.55 22.30 3.30 Euronevvs Tedenski izbor: Angleška glasbena lestvica Videošpon V vrtincu, ponovitev Tok, tok, 4x4,- ponovitev Pasje poletje, ponovitev Motociklizem za Veliko nagrado Velike Britanije Figarova svatba, Atlanta '96 Včeraj, danes, jutri Večerni gost Monkpie Debios Olimpijsko poletje, čb film Atlanta '96 Olimpijske videostrani Euronevvs Atlanta - Olimpijada '96, povzetek dogodkov Euronevvs Slovenski program Kam vodijo naše stezice Korenine slovenske lipe TV dnevnik Atlanta '96, povzetek Žrebanje loto Istra in... Dvojno poslanstvo, film, 1988 Vsedanes - TV dnevnik Globus Achting Baby! - trasmissi-one culturale a cura do Roberto Fermcci OtO Hrvaška 1 TV koledar Poročila Modri biser Rovinja, posnetek Risanka Skrivnostni rastlinski svet tropskih gozdov, 1. del Hrvaška folklora Poročila Kmetijska oddaja Risanka Mir in dobrota Duhovni klic Opera Box Vedno v nedeljo Oprah Winfrey Show Skrita kamera Detektivi, 3. del Poročila Divji cvet - film, 1991 Kremenčkovi, 6. del Tv Fortuna Dnevnik Ryanova hči, film, 1970 Hrvaška spominska knjiga Dnevnik Poročen... Z otroki E Poročila (•) MONTECARLO 13.00 10.00 12.00 12.15 16.00 18.30 19.00 20.00 20.30 150 20.00, 22.30, 1.00 dnevnik, 13.15,19.45 Šport Nedeljski šport Papežev blagoslov Nan.: Charlie’ Angels Tour de France Šport: TMC Race Oddaja o motorjih Crono Nan.: Sister Kate Film: Come eravamo (dram., ZDA 73, i. B. Streisand, R. Redford) Nan.: Charlie’s Angels OVEN 21.3. - 20.4.: V vasi duši bo vladal mrM vendar zaradi tega ne boste slabeli, kajti zavedali se boste, da po vsakem dežju posije sonce: hujša je nevihta, toplejši in prijetnejši so sončni žarki. BIK 21.4. - 20, 5.: Namesto da begate po svetu, se raje posvetite kaki knjigi, kajti trenutek, ko se boste morali izkazati s svojim pogledom na svet, se nezadržno bliža. Se je čas, da ga izpilite. DVOJČKA 21.5.-21,6.: S svetlimi očmi boste zrli v nekaj, kar a takega pogleda sploh ne zasluži. Pogled se vam bo zameglil šele tedaj, ko boste resno razmislili o možnih posledicah nekritičnosti. RAK 22.6, - 22, 7,: Preganjal bo občutek, da nekdo manipulira za vami, vam omejuje svobodo ter vas posiljuje k nevsecnim dejavnostim. Občutek vas ne varal zavaja vas zgolj prepričanje, da je to nekdo drug. Slovenija 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.05, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00. 17.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 9.05 Perspektive; 9.30 Sledi časa; 10.05 Godci ne poznajo meja; 11.05 Poslušalci čestitajo; 12.05 Na današnji dan; 13.25 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Gost; 16.20 Pod lipo domačo; 17.20 Minute s...; 18.05 Reportaža; 18.35 Zborovska glasba; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, promet; 22.30 Informativna oddaja; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno, Slovenija 2 5.00, 6.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.50 Kulturne prireditve; 9.35 Popevka; 10.40 Gost; 11.45 Gori. Doli. Naokoli; 13.00 Športno popoldne z aktualnimi informacijami, zimzelene melodije; 14.00 Predolimpijska oddaja; 15.00 Morda niste vedeli; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Popevki tedna; 19.30 Top albumov; 21.00 Drugi val; 22.00 Zrcalo dneva. Slovenija 3 8.00. 10.00.11.00.13.00.14.00.18.00,Poročila; 8.05 Na poljani jutro; 8.30 Preludij; 9,00 i Maša; 10.05 Orkestri in solisti; 10.40 Izbrana proza; 13.05 APZI. Tomšič; 14.05 Zabavna igra; 14.35 Operno popoldne; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 S prijatelji glasbe; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 19.30 Cerkvena glasba; 20.00 Sedmi dan; 20.15 Komorna in operna glasba; 22,05 Literarni portret; 22.30 Vokaino-instrumentalna glasba; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,6 - 98,1 - 100,3 -100,6 -104,3-107,6 MHz) 8.30, 10.30, 17.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 8.00 Otvoritev; 8.15 OKC obveščajo; 8.50 Zvočna reklama za «Nede-- lo»; 9,00 Kmetijski nasveti; 9:15 OILpijski utrinek. 9.30 Glasb, reportaža; 10.10,11.00 Primorski kraji in ljudje; 10.40 Power play; 11.30 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du, jes?!; 15.00 Power play, 15.30 DIO; 16,00 Glasba + Športni prispevki; 17:00 Olimpijski utrinek. 18.00 Večer večnozele-neh T. Pirca; 19.00 Dnevnik; 21.00 Olimpijski studio; 22.00 Zrcalo dneva; 0.00 Nočni pr. Radio Koper (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.00 Fantastične pripovedi; 9.00 Kulturna poročila; 9.20 Poletno branje; 10.00 Barca va vento mena; 10.35 Sigla singel; 11.00 Ob 11-ih; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Šport; 13.40 Bella Bellis-sima; 13.45 Galletti; 14.00 Lestvica LP; 15.30 V nedeljo; 18.45 Rigatonl; 19.30 Šport. Radio Trst A 8.00, 13.00, 19,00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9,45 Pregled tiska; 10.00 Mladinski ode: Potopljena galeja (A. Ingolič, r. M. Prepeluh, 3.); 10.20 Veselo po domače; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.10 Orkestri; 11.30 Nabožna glasba; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Na počitnice; 12.30 Poletne melodije; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Mala scena -Kom. nad: Brezmejna ljubezen za mejo -Lahko bo uspela Sabina (r. J, Povše,); 14.45 Zabavna glasba; 15.00 Z naših prireditev, nato Slov. lahka glasba; 16.30 Šport in glasba; 17.30 Iz studia z vami (izbor okroglih miz); 19.20 Spored za naslednji dan. Radio Opčine 7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11,30,15.10, 17.10 Poročila; 10.30 Jutranji val. Radio Koroška 6.00-7.00 Dobro jutro, Koroška! - Guten Morgen, Karnten - Duhovna misel (s. Ambrozija); 18.00-18.30 Domače uspešnice. LEV 23. 7. - 23. 8.: Stari znanec vas bo povabil v | kraje, kjer ste nekoč doživeli veliko lepih trenutkov. V trudu, da jih podoživite, boste spoznati, da ste že DEVICA 24.8. ■ 22.9.: Vaša svojeglavost bo dosegla prav nasproten učinek od zeljenega. Namesto da bi se vam pokorili, se vam bodo odločno uprli in vas prisilili k poglobljenemu razmisleku o ozadju. TEHTNICA 23.9. - 22. TO.: Vaša zaupljivost bo tako zelo odtna, da se vam bodo upati približati tudi tisti, ki so se vas doslej na veliko ogibali. Ne razočarajte jih torej s sumi in paranojamjamjami. ŠKORPIJON 23.10. - 22. 11.: V družbi boste izjemno priljubljeni. Zavistnežem to sicer ne bo pogodu, vendar i s tem ne boste belili glave. Zaigra1 boste skromnost in jih pridobili na svojo stran. STRELEC 23.11.-21.12.: Vas ljubezenski apetit bo danes nenasiten, zato boste neutrudno oblegati svojega življenjskega izbranca in ga napeljevali na posteljne igrice. Z radostjo se vam bo odzval. KOZOROG 22. 12. - 20. L: Na vsak način boste hoteli razplesti klobčič, ki obremenjuje vašo dušo, vendar v tem ne boste ravno uspesni. Ne bredajte se torej, ko bo napočil trenutek za posvet z izkušenimi- VODNAR 21.1.-19.2.: Odnosi z ljudmi vam pomenijo vse manj, pač zato, ker ugotavljate, da so preveč igrani in premalo iskreni. Se vam ne zdi, da bi se prav zaradi tega morali z njimi ukvarjati se več. RIBI 20. 2. - 20. 3.: V prizadevanju po izpoliN1 prostega dne ne boste izbirali sredstev. Poskušahbo-ste malone vse, v čemer boste zaslutili možnost izogiba pred odgovornostjo modre izrabe časa. / RAI 3 slovenski program Trst: na kanalu 64 (Ferlugl) in 40 (Milje) Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Ee&j Kotiček: Filip PP TV DNEVNIK uZSu Športna tribuna S RAI 1 6.30 6.45 10.00 11.30 11.35 12.25 12.35 13.30 14.05 15.30 18.00 18.15 19.50 20.45 22.40 22.50 0.25 0.55 1.25 1.40 2.55 3.45 4.25 Jutranji dnevnik Jutranja oddaja poletni Unomattina, vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.35, 9.00, 9.30) dnevnik Film: II ritorno del cac-ciatore (pust., Nem. ’74, i. G. Doebert, A. Stephan) Dnevnik iz Neaplja Nan.: ENG v živo (M. Humphrey, K. Pruner) Vreme in kratke vesti Nan.: Gospa v rumenem - New York! New York! (i. Angela Lansbury) Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo Film: Due inglesi a Parigi (kom., VB '55, i. A. Guinness, O. Versois)' Mladinski variete Poletni Solletico, vmes risanke in nan. Dnevnik Dok.: Legenda Mr. Volare Vreme, dnevnik in Šport Film: I vichinghi (pust., ZDA ’58, i. Kirk Douglas, Tony Curtis, E. Borgnine, M. Audley) Dnevnik Olimpijske igre Dnevnik in vreme,zapisnik, horoskop, nočni pogovori in vreme Dok. Videosapere: A fu-tura memoria - V trajen spomin (2, del) Aktualni pogovori: Sotto-voce - Potihoma Variete: Studio 1 (vodijo Zizi Jeanmarie, VValter Chiari, Rita Pavone) Klasična glasba: Bernstein pripoveduje glasbo Dokumenti: Srečanje s... Glasba: Mi ritorni in tuente replay 1 1 RAI 2 S? RETE 4 Nan.: Paradise Beach Gospodarstvo Dok.: V kraljestvu narave Nan.: Love Boat, 9.00 Un Nan.: Blossom volto, due donne, 10.00 Protestantizem Zingara, 10.30 II dono Zdravnik med medvedi della vita, 11.45 La forza Rubrika 0 zdravstvu Tg2 deli’ amor,e, vmes (11.30) 33,11.45 dnevnik dnevnik Nan.: Velika dolina Nan.: Hiša v preriji Dnevnik in vreme, 13.40 Dnevnik Zanimivosti 0 olimpij- Nan.: Časa doke časa skaih igrah Nad.: Senntieri, 15.15 Variete: E 1’ Italia raccon- Aroma de cafe ta - Italija pripoveduje, TV film: VViesenthal vmes Ekologija v gospo- (dram.,, i. B. Kingsley) dinjstvu Aktualni odd.: Agencija, Nad.: Quando si ama, 18.45 Gosi come siamo 15.10 Santa Barbara Dnevnik in vreme 17.15 Dnevnik Variete: Game Boat, vmes Sereno variabile risanke I Puffi Dnevnik in šport Film: 11 vizietto 2 (kom., Nan.:Un caso per due Fr.-It. '80, i. U. Tognazzi) Šport in predstavitev Tg2 Film: Giovannona coscia- Risanke: Go-Cart lunga disonorata con Večerni dnevnik onore (i. E. Fenech), TV film: La luna rabata (dram., It.-Fr. '94, i. B. vmes (23,30) dnevnik Pregled tiska Girardeau, S. Cavallari) Aktualno: Turisti per ca- so, 23.30 Dnevnik, vreme Danes v parlamentu |5| CANALE5 Olimpijske igre: gimna- stika, vaterpolo, 1.30 pla- vanje, 2.00 boks Na prvi strani, vreme Nan.: Flipper Film: Peccato che sia una RAI 3 canaglia (kom.. It. '54, i. M. Mastroianni) Nan.: Otto sotto un tetto - V osmih pod isto streho, Jutranji dnevnik, Drobci 12.00 Npnno Felice (i. Olipijske igre Gino Bramieri), 12.30 Tenis WTA Tour Csa Vianello Videosapere: Domača te- Dnevnik TG 5 lovadnica, Potovanje po Sgarbi quotidiani Italiji, Nepozanane Be- Nad.: Beautiful (i. Ron netke, Filozofija, Me- Moss, K. Kelly Lang) dia/Mente, Italija na ko- TV film: L’ amore non lesu, itd. muore mai (dram., ZDA Dnevnik '92, i. Lindsay Wagner, Nan.: In famiglia e con She)ley Long) gli amici Otroški variete Bim Bum Dok. Livingstone, 13.30 Bam in risanke Spomin na preteklost Risanke: Otok male Flo (vodi G. Bisiach) Nan.: Robinsonovi (i. Bill Deželne vesti, dnevnik Cosby, P. Rashad) Šport: Atalanta '96 Kviz: Vinca il migliore Dnevnik, deželne vesti (vodi Gerry Scotti) Šport: 26. olimpijske igre Dnevnik TG 5 Dnevnik, deželne vesti Variete: Estatissima Dokumenti: Resnične sprint (vodita Gabibbo, zgodbe (vodi Anna Miriana Trevisan) Amendola) Film: Dirty Dancing Nan.: La legge di Bird - (kom., ZDA '87, i. P. Blackout (i. James Earl- Swayze, J. Gray) Jones) Dnevnik Dnevnik, pregled tiska, Variete: Maurizio Costan- nočna kultura zo Show, vmes (0.00) MM Variete: Fuori orario M Glasba: Gianni Morandi dnevnik Tg5 Sgarbi quotidiani ITALIA 1 6.10 9.15 11.30 12.25 13.00 14.30 15.00 15.30 16.00 17.40 18.00 18.30 19.00 19.05 20.30 22.30 23.00 1.40 Otroški variete, vmes nanizanke in risanke Nan.: Družina Hogan, 9.45 Genitori in blue jeans, 10.20 MacGyver Nan.: T.J. Hooker Odprti studio, 12.45 Fatti e misfatti, Šport studio Variete za najmlajše, vmes risanke Nan.: Ultraman Nan.: Phenom Aktualno: Poletni Planet Film: Boccino e il gatto blu (fant., Dan.-Sved. ’92) Aktualno: Cosa succede a Giffoni Nan.: Tarzan Odprti studio, vreme, 18.50 Šport studio Glasba: Predstavitev pesmi Freedom Nan.: Thunder in Para-dise, 20.00 Gli amici di papa Nan.: Renegade (i. L. La-mas, B. Richmond) Glasba: Festivalbar na pol poti Film: Spazzati via i(dram., ZDA ’92, i. C. Haim, J. Leclerc), vmes i (0.00) aktualne teme l Fatti e misfatti Italija 1 šport # TELE 4 13.30 19:30, 22.00, 0.05 Do- 16.30 18.15 godki in odrrievi Dok.: Sodobna umetnost Nan.: Sloane, 19.00 Be-verly Hillibillies Dnevnik v nemščini Dok.: Sodobna umetnost Nan.: Great Detective Nad.: Amore gitano ® MONTECARLO 13.00 12.00 13.30 15.30 16.45 18.00 20.00 20.30 23.05 0.05 20.00, 22.30, 0.30 Dnevnik, 13.15,19.50 Šport Nan.: Charlie’ Angels Film: Charlie Chan e la ffeccia avvelenata (’36) Tour de France Nad.: Homefront Variete: Zap Zap Nan.: Sister Kate Film: L’ oro dei MacKen-na (vestem, ZDA ’69) Nan.: Omicidi d’ elite Aktualna odd. o modi fr* Slovenija 1 @ Koper Videostrani Ciribu, 2. del lutkovne igrice Arabela se vrača, 20. del Agatha, ponovite angl. filma Poročila Novice iz sveta razvedrila, pon. Tedenski izbor: Utrip Zrcalo tedna Forum Nedeljska reportaža Večerni gost: Monique Debois Dober dan, Koroška, pon. Simpsonovi, 42. del ameriške nanizanke TV Dnevnik 1 Radovedni TaCek Živalske pravljice ABC - ITD, tv igrica Risanka Žrebanje 3x3 KM TV Dnevnik 2 Atlanta '96 Televizijska konferenca n Ptica v roki, avstralska dok. oddaja BRij TV Dnevnik 3 B Kobra, 12. del ameriške nanizanke B V območju somraka, 25. del ameriške nanizanke Svet poroča m Poročila $T Slovenija 2 9.00 10.50 11.05 11.20 12.05 14.05 15.05 15.35 16.30 18.30 19.10 20.05 20.30 21.00 Euronevvs Učimo se tujih jezikov, angleščina Turistična oddaja Christy, 11. del Sobotni finale MMS '96, posnetek iz Portoroža Studio City Sostanovalke, 11. del Muenchenčana v Hamburgu, 14. del Atlanta '96: Posnetek finala, dnevni pregled Kobra, pon. 11. deli Angleška glasbena lestvica Sostanovalke, 12. del Srce dežele, dok. oddaja Atlanta '96, dnevni pregled: Gimnastika - finale (M) ekipno Plavanje - finale Euronevvs Atlanta - Olimpiada '96, povzetek dogodkov Slovenski program Studio 2 šport Zamejski portret Primorska hronika Vsedanes Atlanta - Olimpijada '96 »Odprte strani, oddaja pripravlja R. Guiricin Aliča, evropski kulturni magazin Vsedanes Euronevvs Slovenski pogram: Sportel, oddaja o zamejskem športu in športnikih Hrvaška 1 12.00 12.20 12.45 14.30 14.55 15.20 16.50 17.00 17.50 18.25 19.30 20.05 21.10 21.55 22.45 Dnevnik Ljubezen, 292. del nadaljevanke Rdeči poni, ameriški film Modul 8 Domače živali, 2. del Dr. Quinnova, 1. del Poročila 2000 Malibu Road, 6. del ameriške nadaljevanke Kolo sreče Alpe-Donava-Jadran Dnevnik Iz dramskega labuma HTV nebeške ptice, 1. del hrvaške nanizanke Življenje in delo, dokumentarna oddaja Kdo je ona?, 2 del Dnevnik 23.05 Globina, ameriški film A Slovenija 1 ^0°. 6.00,6.30,7.30,8.00,9.00,10.00,11.00, 2'00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 ./onika; 7.50 Biovreme; 8.05 Radio plus; lf40 Minute za smeh; 9.35 Turistični napotki; 0.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 4.30 Kmetijski nasveti; 13.10 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Varnostna kultura; 15.30 ogodki in odmevi; 19.45 Lahko noč, 0 oci; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z na- 22.40 Slovenski pevci šansonov; 23.05 1 6i"arni nokturno; 23.15 Olimpijski program. Slovenija 2 5^00,6.00,6.30,7.30,8.30,9.30,10.30, J1.30, M.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 unevnik; 7.00 Kronika; 7.30 Zvezdni pre-96d; 8.40 Koledar prireditev; 9.00 Olimpijska odd.; 9.35 Popevki tedna; 11.00 Eko-ioške teme; 12.00 Opoldne; 14.00 Drobtinice,- 14.45 Gost; 15.30 DIO, vmes šport, vre-e' 15 Popevki tedna; 16.40 Tema popoldneva; 18.00 Študentski rock; 19.45 meriška country lestvica; 20.00 Popularnih - 22.00 Zrcalo; 22.23 V soju žarometov. Slovenija 3 rimA8'00' 9-00' 10-00- 11-00' 12'00- 13-00- ■uO, 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasbena natmeja; 10.05 Kulturna panorama; 11.05 as m glasba; 13.05 Igra za oroke; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Pihalne godbe; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Diverti-mento; 16.45 Ekonomska politika; 17.00 Nove glasb, generacije; 18.05 Kulturni globus; 18.15 Slov, glasbena ustvarjalnost; 19.30 Operni koncert; 20.30 Poletni festivali Evro-radia; 22.30 Dvignjena zavesai; 22.50 Komorni studio; 23.55 Lirični utrinek Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 17.30 Poročila; 12.30,19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik, osmrtnice; 7.40 Noč in dan; 7.45 Evergreen; 8.05 Pozdrav; 8.45 Delo; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Kulturni koledar; 9.15 Olimpijski utrinek; 9.40 Hit dneva; 10.00 Od Vrha do dna; 10.40 Povver play; 11.00 Izbor treh pesmi; 11.30 Aktualnosti; 13.00 Daj, povej; 15.00 Povver play, hit dneva; 15.30 DIO; 16,00 Glasba po željah; 16.45 Parlamentarna kronika; 16.55 Pesem tedna; 17.00 Olimpijski utrinek; 18.00 Bla bla radio; 21.00 Olimpijski studio; 22.00 Zrcalo dneva. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9,30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.40 32-322; 9.15 Glasbene želje; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Edig Galletti; 10.35 Sigla single; 11.30 Souvenir d' ltaly; 12.55 pesem tedna; 13.00 Glasba po željah; 13.55 Lo-candina; 16.00 E.. State freschi; 18.45 Istrske legende; 19.20 Sigla single; 19.45 Šport. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Iz Četrtkovih srečanj: Tigrova duša; 8.35 Soft mušic, vmes (9.15) Pravljični kotiček; 10.10 Koncert: pianist B. Gorišek; 11.00 Slov. lahka glasba; 11.30 Odprta knjiga: Čar indijskega juga (E. Frelih, prip. M. Sardoč); 11.40 New Age; 12.00 Zdravje v naših rokah; 12.30 Orkestri; 12.40 Zborovska glasba; 13.30 Kmetijski tednik; 14,00 Deželna kronika; 14.10 Afera Hreščak v tržaškem občinskem svetu; 14.35 Glasba za vse okuse; 15.00 Poletni mozaik; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album: F. Liszt; 18.00 Zastrta krila (M. Rebula); 18.20 Slov. lahka glasba; 19.20 Spored za naslednji dan. Radio Opčine 7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30, 15.10, 17.10 Poročila; 10.00 Matineja (Horoskop); 13.00 Samo za Vas - Ostali Trst (pon.); 20.30 Loža v operi. Radio Koroška 18.10-19.00 Kratki stik. Prirnrsld dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: ED1GRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Vojkova 78, tel. 061-1684456, fax 061-345285/345289 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana Tel. in fax: 061-1262044 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po fonnatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Naročnina za leto 1996 - 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER SREDIŠČI TOPLA HLADNA SREDIŠČE ANT1- MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA 6 66 6^6 * c VREMENSKA SLIKA Nad večjim delom Evrope je območje visokega zračnega pritiska. Od severovzhoda doteka nad nase kraje razmeroma hladen in suh zrak. TEMPERATURE REK POSTAJA Mura Gornja Radgona 15,5 Sava Radovljica 11,2 Sava Šentjakob 15,3 Sava Hrastnik 15,3 Sora Suha 13,6 Ljubljanica Moste 16,3 Gradascica Dvor Savinja Veliko Širje Paka Šoštanj Soča Solkan Idrijca Podreteja Vipava Dolenje VELIKA NOVOST V IMENU KAKOVOSTI IN USODNOSTI Trst: pri Cash & Carry dva Koraka od meie ugodnost nima moja NAŠE IZVOZNE CENE Od danes kvaliteta in velika izbira Universaltecnica ne samo v velikih trgovinah v samem središču Trsta, ampak tudi v najnovejšem Cash&Canj za vse, ki je oddaljen samo par minut od mejnega prehoda pri Fernetičih. Med zelenjem Krasa, ob udobnem parkirišču in velikem razstavišču, Universaltecnica daje na ogled na tisoče najnovejših ponudb po izredno ugodnih cenah. Naj navedemo, med neštetimi novostmi, samo nekatere primere gospodinjskih, Audio, Video in HI-FI izdelkov, z navedbo posebnih izvoznih cen. Z obiskom v novem Cash & Carry Universaltecnica boste prihranili dvakrat: prvič zaradi izložbenih cen in drugič zaradi bližine meje, ob upoštevanju dejstva, da imajo tudi kilometri svojo ceno! Cash & Carry Universaltecnica vas pričakuje: razstavišče se nahaja ob državni cesti 202, na odcepu za Prosek - Prosecco, Kako priti Z OPČIN - OPICINA: (razpotje pri semaforju): peljemo se po državni cesti 202 v smeri Benetke-Venezia: Cash & Carry je na desni strani-po samih 4 km vožnje pri centru Lanza. Odkrili boste veliko s hitre CESTE: izhod Prosek - Prosecco na novosti, ki vas bodo navdušile. odcepu državne ceste 202 GRUPPO CASH & CARRY UNIVERSACTECNrcjp SC EGU E PER VOI SOLTANTO ll MEGLIO TRST - Prosek : Center Lanza - Telefon:040-225000 Pralni stroj Setra LF 754 400 obratov, 15 programov lire 315.000 Pralni stroj Siltal SL 048 X 470 obratov, pralnik inox, termostat, 15 programov lire 369.000 Pralni stroj Candy 400 obratov, 14 programov lire 386.000 Hladilnik Setra FD 7250 Eco 240 litrov, 2 vrati lire 332.000 Štedilnik Bompani BO 910 BN 4 ognji, peč z varnostnim ventilom, termometer lire 231.000 Pomivalni stroj Candy 4 programi lire 538.000 Mikrovalovnik Daewoo KOR 6105 800 vatov, 18 litrov lire 164.000 Barvni televizor 14" Daewoo DMQ 14 Al, scart, Pal/Secam B-G lire 268.000 Barvni televizor 14" Irradio z videoregistratorjem na 2 glavici TVR440 lire 630.000 Barvni televizor 20" Samsung CB 5035 Z Ure 374.000 Videoregistrator na 4 glavice Daewqo DVF 44 SV, Shovv vievv, Pal/Secam B-G lite 417.000 Kamera Philips M623,VHS/C,llux,10X lire 874.000 Kamera Samsung UP U8,8 mm, telekomando, 2 lux, 8x lire 730.000 Sistem hi-fi mini Aiwa NSX E6, telekomando, compact disk, digital radio, registrator, ekvalizator lire 332.000 Avtoradio Daewoo AKF 9595 RDS, 2x25 W, čelna izvleka, 30 spominov, RDS lire 193.000 Računalnik Compy DX 4-100,850 MB HD, 4 MB Ram, card video SuperVGA 1 MB vgrajen + barvni monitor 14",0,28 DOT pitch lire 1.620.000