l*o^tnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1.25 Din. DELAVSKA POLITIKA izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo In vsako soboto. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socialne namene delavstva tei Uredništvo In uprav*: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega zna- Pcdružnice : Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — ^I stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaš* Netrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo. mesečno Din 10.—, za Inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335 Štev. 20 Maribor, sreda, dne 10. marca 1937 Leto XII Manjšine v Čeho* slovaški republiki Demokracija spoštuje tudi narodne manjšine Čehoslovaška republika ima močne narodne manjšine. Poleg Čehov prebivajo v republiki Nemci, Slovaki, Poljaki in Madžari ter nekaj Rusov. Predsednik republike, dr. Beneš, je že avgusta meseca 1936 rekel v svojem reichenberškem govoru, da se mora narodnostni problem rešiti čimprej. Čehoslovaška je že par let objekt zaradi katerega se vrši nacionalno hujskanje v sosednjih deželah proti republiki. Zato je v zmisliu predsednikovih navodil popolnoma prav storila, ko je predlagala, da narodne manjšine predlože svoje zahteve vladi, ki bo potem problem rešila demokratično in sporazumno z manjšinami po načelih realne politike. Dogovor se nanaša na investicije, skrbstvo, državne nameščence, jezikovno vprašanje, izobrazbo in samoupravo. Vlada je dala zagotovilo, da bo načela dosledno izvajala s strogo pravično manjšinjsko politiko ter skušala tudi v bodoče odpraviti vse krivice, ki bi se pojavile v manjšinj-ski politiki tej ali oni skupini. Minister dr. Czech (nemški socialni demokral) izjavlja k dogovoru: V narodnopolitičnem sporazumevanju je napravljen prvi korak. Lahko rečemo, da je začetek dober. Bilo je medsebojno razumevanje in atmosfera zaupanja, ki je olajšala pot k uspehu. Za to atmosfero zaupanja zahvaljujemo pogumno inicijativo predsednika republike, ki se je združila z ono ministrskega predsednika. Že izpo-četka so bile torej dobre sile na delu. Tako je prišlo do prve besede, ki ]e v srcih nemških prebivalskih plasti zbudila novo nado po rešitvi hrepenečih. Nade jamo se, da sledi pričakovanju prav kmalu izpolnitev. Vlada pa je rekla še drugo besedo s tem, ko je k sklepu označila tudi nadaljnjo pot »da bc na načelih pravične manj-šinjske politike strogo vztrajala, jih dalje razvijala in državnim interesom ter narodnim manjšinam prilagodila.« Po prvi dobri besedi imamo tudi dobro obljubo ali zagotovilo! To vprašanje se je ugodno rešilo zgolj zaradi tega. ker čehoslovaška vlada kakor tudi politične stranke spoštujejo demokracijo, to je, lojalen sporazum, med večino in manjšinami. Socialno zavarovanje za obrtnike in trgovce. Minister trgovine je imel v sporazumu z ministrom, socialne politike pooblastilo, da uvede v dveh letih, to je do 5. marca 1934, zavarovanje za obrtnike in trgovce za bolezen, onemoglost, starost, smrt in nezgode po Obrtnem zakonu § 384. To se doslej ni zgodilo. To zavarovanje bi pač lahko uvedli tudi pti nas, kakor so ga že v Bolgariji. Dr. Mačkova poslanca Jovan Zdravkovič in Radivoj Nikolič, ki sta prišla v narodno skupščino in sta bila njiju mandata verificirana z aklamacijo, sta izjavila v narodni skupščini, da sta se odločila za sodelovanje v narodni skupščini, ker to zahtevajo volilci ter ni pričakovati, da bi se v krajši dobi dosegel sporazum z dr. Mačkom. Za nju osebno je stvar tudi sicer ugodna, ker sta dobila vsak po Din 250.000 poslanskih dnevnic za nazaj na roko izplačano. Velika zmaga delavske stranke v londonski obilni Rdeči London Sedaj 26 mandatov večine. — Delavska stranka 75 (šest več), konservativci in druge skupine 49 mandatov. — Fašisti brez mandata Razveseljivo zmago je zopet iz-vojevala angleška delavska stranka pri občinskih (grofovinskih) volitvah v četrtek, dne 4. marca t. 1. v London«. V zadnjem londonskem občinskem svetu je delavska stranka že imela večino, in sicer, 69 občinskih svetovalcev, dočim je opozicija (v glavnem konservativci) štela 55 mandatov. Po zadnjih volitvah pa je rezultat za delavsko stranko naravnost ugoden, ker ima sedaj delavska stranka v občinskem svetu 75 man- datov, opozicija pa le 49. Delavska stranka ima torej v novem, občinskem svetu 26 mandatov absolutne večine, kar ji bo omogočalo, da bo v bodoče vodila še izrazitejšo delavsko občinsko politiko kakor jo ije doslej. Že v zadnji triletni poslovni dobi je socialistična uprava velikega Londona posvečala posebno pažnjo londonskim delavskim okrajem, delavskemu socialnemu položaju, delavskemu zdravstvu in delavskemu stanovanjskemu vprašanju. Z novo, Nad dvetretjinska večina ZRJ pri volitvah v Bratovsko skladnico 3442 proti 1253 V dokončnem rezultatu volitev v Bratovske skladnice se zrcali sijajna zmaga rdeče liste, s katero je nastopila Zveza rudarjev Jugoslavije v boju proti krščanskim socialcem, zelenim in nacionalcem, ki so ponekod nastopali celo v bratskem objemu proti listi razredno zavednih ru- darijev. Številke govore tako-le: Trbovlje Zagorje Hrastnik Hudajama, Liboje, Pečovnik Rajhenburg Kočevje Velenje, Zabukovca, prem. keramične tov. v Libojah, ŽJeče Mežica Vol. ur>rav. 2539 661 561 604 160 77 858 832 Vseh volilnih upravičencev je bilo 6292, vseh oddanih glasov 4784; lista Zveze rudarjev Jugoslavije je dobila 3442 glasov, vsi nasprotniki skupaj pa 1253; neveljavnih glasov je bilo 89. V Krmelju (188 vol. upravičen- volilo jih beli in združeni je ZRJ zeleni plavi nasprot. 1771 1257 — — 470 611 385 1,39 75 — 469 364 — — 91 '480 324 156 — — 148 136 11 — — 75 55 20 — — 705 533 164 518 388 — 127 —i cev) ni bilo glasovanja, ker je bila Rudarji so pokazali svojo zavednost. Nad dve tretjini vseh oddanih glasov so prejele liste ZRJ. Zopet enkrat se je razbil naskok nasprotnikov na postojanke razredno zavednega proletarijata. Podtalno rovarjenje nemškega fašizma Piipiavljen fašistični prevrat na Madžarskem Evropi Vojni minister v Gombosovi vladi general Sonkuty in tajnik Gombo-sove vladne stranke dr. Marton sta pripravljala fašistični prevrat na Ogrskem. V zaroto ije zapleten tudi budimpeštanski policijski ravnatelj, dr. Ferenczy. Fašisti so se hoteli odreči zvezi z Italijo in Avstrijo ter jo skleniti z Nemčijo. Uporniško akcijo je podpiral, kakor poročajo listi, tudi nemški poslanik Mackensen in dopisnik Deutsches Nachrichten biroja, baron Hahn, ki sta ob odkritju zarote odpotovala v Grčijo. Vesti so seveda iz madžarskih režimskih krogov. Na Oigrskem se namreč vrši boj za diktaturo med dvema skupinama. Glavne »zarotnike« so zaprli. Dogodki na Madžarskem kažejo, da je nemški fašizem razpredel po Evropi ogromno podtalno propagando, čije cilj je, strmoglaviti vlade, ki se kakorkoli branijo biti na uslugo željam in zahtevam nemškega fašizma. To svojo prevratno akcijo maskira nemški fašizem s spretnim izrabljanjem parol proti bolševiški nevarnosti in hujskanjem proti Sovjetski Rusiji, kateri podtika točno vse tisto, kar sam uganja in namerava. Vmešavanje nemškega fašizma v državnih prevratnih akcijah je ugotovljeno v: Španiji, v Rumuniji in sedaj tudi na Madžarskem, da ne omenjamo drugih držav, kjer so prišli 'temu rovarjenju na sled, še predno je zavzelo večjega razmaha. Podčrtati je treba, da te ugotovitve niso prazne izmišljotine, ampak uradna ugotovljena dejstva. Zlasti navajamo Rumunijo in Madžarsko, kjer sta na krmilu skrajno desničarska režima in torej ni mogoče trditi, da bi bile njune ugotovitve kakšna zlobna izmišljotina socialistične propagande. Nemški fašizem si utira svojo pot v tujih državah s pomočjo domačih fašističnih strank. Njegova aktivnost v podunavskih in balkanskih državah je popolnoma v skladu z nemškim imperialističnim ciljem prodiranja na vzhod na črti: Hamburg— Bagdad, Kakor je tudi njegovo vmešavanje v Španiji, z ozirom na Gi-braltarsko morsko ožino, ki tvori vrata v Sredozemsko morje, oči-gledno. Odkritja rumunske in madžarske vlade bodo menda zadostovala, da bomo tudi pri nas gledali z nekoli- še sijajne tj šo zmago, je delavska stranka prejela zaupnico delavskega Londona, ki ji nalaga, da nadaljuje občinsko politiko v korist londonske občine, ki je največja na svetu. Delavska stranka je s svojim dosedanjim delom dokazala, da so socialisti sposobni in edino oni zreli, da upravljajo tudi velike in največje občine, kakor tudi države (Francijo, nordijske države itd.) v duhu socialne pravice, ki jo zahteva razvoj današnje družbe. * Izid londonskih občinskih volitev je neprijeten za konservativno vlado, ki si je dala mnogo truda, da bi — tudi z ozirom na kraljevo kronanje — vrgla delavsko večino, pa zaman. Poznavalci angleških razmer trdijo, da značijo volitve ne samo priznanje londonskega prebivalstva občinski politiki delavske stranke, ampak tudi protest angl. javnosti proti zunanji politiki Baldwinove vlade, predvsem v španskem vprašanju, v katerem je zlasti zadnje čase prišlo do ostrih nasprotstev med delavsko stranko, ki zahteva podpiranje legalne španske vlade in Bald^inovim kabinetom, ki je za nevmešavanje in obenem trpi, da Italija in Nemčija, kljub vsem zagotovilom o nevtralnosti, podpirata generala Franca, 800 odst. prirastka vrednosti delnic beležijo tuje rudarske družbe, ki izkoriščajo naše zemeljske zaklade V Trepčah, Kopaoniku in Zletovu imamo angleške rudniške družbe, ki sijajno uspevajo, kakor kažejo poročila, Tako se je v zadnjem času povišala vrednost delnic (nominale 5 šilingov) rudnika v Trepčah osemkrat, v Kopaoniku in Zletovu pa več kot petkrat nad nominalno vrednost. Te delnice kupujejo sedaj francoski kapitalisti. Rentabilni bi pa bili rudniki za našo državo. * Razen tega pa je treba povdariti, da so delničarji teh družb dobili izplačano v desetih letih na dividendah najmanj toliko, kolikor so vplačali akcijskega kapitala. Za kolikor so bogatejši ti inozemski kapitalisti, za toliko je siromaš-nejša naša država, kajti davki, ki jih ie družbe plačujejo, so drobtinice z begalo obložene mize ubogemu Lazarju. Kdo je kriv? Dr. T. G. Masaryk je obhajal dne 7. t. m. 87. rojstni dan. Čehoslovaška je odredila ob tej priliki širšo amnestijo za politične prestopke. ko drugačnimi očmi na afere, katerih priča smo bili zadnji mesec. Ugotoviti bo treba: ali gre za namerno ali nenamerno podpiranje prevratne akcije nemškega fašizma s strani kompromitiranih oseb in gibanj, na vsak način pa podvzeti ukrepe, ki so potrebni v zaščito državne samostojnosti in neodvisnosti. Fašizem je sovražnik! Vladina fronta stoji trdno Po izvršenem pribiranju čet, za kar mu je bil po zadnjih porazih na Jarami in ostalih odsekih fronte pred Madridom potreben daljši odmor, je general Franco začel znova napadati. To pot si je izbral fronto na Guadalajari severno od Madrida, kjer poteka fronta od pogorja Gua-darrame na zapadu v velikem loku severno od kraja Guadalajara proti Teruelu na vzhodu. „ Kljub koncentričnemu napadu plavolasih Marokancev, ker . Špancev Franco že dolgo več nima, ne na fronti, ne v rezervi, so vladine čete odbile vse napade in ohranile vse svoje postojanke. Franco sedaj poskuša svojo srečo s severa, ker mu z juga ni uspelo, da bi se približal Madridu. Istočasno razvija sovražnik živahnejšo akcijo na odseku južno od Madrida ob reki Jarami in zapadno od Madrida. Vendar je njegova akcija na teh položajih omejena samo na demonstracije, ki naj vežejo vladine sile. Franco zopet napada pred Madridom Vrhovni poveljnik obrambe Madrida, general Miaja je izjavil, da bo tudi ta sovražnikova ofenziva zlomljena. Nervoznost generala Franca je razumljiva, ako pomislimo, da so republikanske čete pričele ofenzivo na fronti ob reki Taji in da so posamezni oddelki vladinih čet prodrli celo v en del mesta Toledo, ki se nahaja pod topovskim ognjem napadalcev. Napredovanje vladinih čet čez reko Tajo bi pomenilo resno ogrožanje položaja armade generala Franca pred Madridom. V Oviedu se vodijo boji za en del silno utrjenega mesta, ki se še nahaja v rokah frankistov. Poskusi nacistov, da se prebijejo skozi obroč, ki jih stiska in tudi napori nacističnih čet, ki napadajo na obroč oblego-valcev od zunaj, so ostali brezuspešni. Dva baskiška parnika proti nacistični križarki Dva baskiška parnika, oborožena s topovi sta napadla nacistično križarko »Canarias«, ki je spremljala nek parnik. Križarka je bila poškodovana in je pobegnila, parnika sta nato težko natovorjeno nacistično trgovsko ladjo zajela in odvedla k obali. Slovenci in Hrvati na madridski fronti Na strani madridske vlade se bori precej Slovencev. Med njimi je tudi 16 dijakov, ki so se podali tjakaj iz Prage. Par teh dijakov je najbr» Mariborčanov. Na fronti pred Madridom je padel Mariborčan zdravnik dr. Pilla-des Žunkovič, sin vpokojenega ge-neralštabnega častnika Žunkoviča. Iz Šibenika poročajo, da je na fronti pred Madridom padel 301etni Drago Brlič iz Betine. Vsa vas je v znak žalosti razobesila žalne zastave in zvonili so z vsemi zvonovi. (»Slovenec« bo rekel: »Strašno, kaj takega!«) Kmeftiške zbornice j Roman, ki je izšel v 100.000 izvodih V Sloveniji v kmetiških zbornicah ne naš novi podlistek bo opozicije Dne 1. marca 1937 je bila objavljena v »Službenih Novinah« nared-ba o kmetiških zbornicah. Zbornice bodo javnopravne ustanove, in sicer, eventualno v vsaki banovini ena, lahko se pa ustanovi za več banovin, če interesenti soglašajo, ter imajo enake dolžnosti in pravice kakor obvezne obrtne zadruge, gre-miji itd. Člani zbornic bodo kmetiški posestniki in uživalci kmetiškega in gozdnega posestva. Zbornični svet ali uprava ima tri vrste članov: voljene, delegirane in kooptirane. Vsak okraj voli enega svetnika in enega namestnika za dobo šestih let. Delegirane člane določajo revizijske zveze, centrale kmetiških društev, združenja agronomov, gozdarjev, veterinarjev in organizacije vodnih zadrug. Kooptira-jo se posebni strokovnjaki. Za člana izvoljen sme biti pripadnik zbornice, ki biva vsaj tri leta v področju zbornice ter je 25 let star. Mora seveda imeti državljanske pravice itd. Volitve se vrše po volilnih možeh, ki jih izvolijo občinske uprave in ti potem izvolijo okrajnega svetnika v tajnem glasovanju na sedežu okrajnega glavarstva. Volitve se vrše po kandidatnih listah, ki jih mo- S 17. marcem t. 1, bomo začeli priobčevati krasen roman poznanega holandskega pisatelja sodruga A, M. de Jonga »IZDAJA« Otroška leta Mereyntjeja Geysena Na resnično mojstrski način slika pisatelj duševni obraz malega dečka: ves prežet neskončne ljubezni in poln globokega razumevanja, kakršno naj bi imeli vsi starši in vzgojitelji mladine. Omenimo naj tudi, da je bil lansko leto po tem romanu napravljen film, ki je dosegel ogromen uspeh in £a smatrajo za najboljši holandski film, vsaj je prejel tudi prvo nagrado holandske kulturne filmske centrale. Prevod romana bomo priobčili z osebnim dovoljenjem pisatelja, ki je ra podpisati vsaj deset volilcev okraja. Če pri glasovanju ni večine, odloča žreb. * V kmetiških zbornicah bodo odločali tisti, ki bodo imeli večino občin v svojih rokah. Po sedanjem volilnem redu v kmetiških zbornicah ne bo nikogar, ki bi ne bil pristaš JRZ, torej tudi ne opozicije. Kmetiški delavci ne spadajo v območje kmetiških zbornic! ! med drugim tudi glavni urednik kul-i turne priloge in podlistka pri social-| no demokratičnem glavnem glasilu j »Het Volk« v Amsterdamu. Našim naročnikom priporočamo, i naj opozore na ta naš novi roman svoje znance in znanke in naj jih pridobe, da bodo takoj naročili »Delavsko Politiko«, da bodo na ta način dobili roman že takoj od prve številke dalje. Kdor bo prepozno naročil, ne bo več mogel dobiti tistih številk lista, ki bodo med tem že izšle. Vojna zveza med Litvo 'm Rusijo Ruska vojska ima prost prehod skozi Litvo Litva in Rusija sta sklenili vojaško zvezo. V smislu pogodbe sme ruska vojska prodirati skozi Litvo, če bi nastal vojni konflikt v Baltiku. Poljska se fašizira. Na Poljskem je vlada odpravila dosedanja razsodišča za spore med delavci in delodajalci ter uvedla prisilno arbitražo ali prisilno oblastveno posredovanje. — In vendar ima bodočnost le demokracija, ker je edina človečan-stva dostojna oblika sporazumevanja, kakor pravijo tudi v Ameriki. Rijavec Vladimir: MATI Pod njo je ležalo mesto, veliko in belo, z ozko temnomodro vijugo ob svoji desni strani in mogočnim mostom preko nje. Vsako jutro jo je pozdravilo, vse obsijano s solncem. Vabilo jo je in mamilo; božala ga je s svojimi pogledi in si želela, da bi se znašla v njem, — sajj je bila na teh neskončnih pobočjih, ki so se le polagoma izravnala, tako sama, tako zapuščena. Julij, avgust. — Počitnice. Gospodarjev sin, ki je študiral v nekem oddaljenem mestu, se je vrnil domov. Če ni čital v svoji sobi, je prav gotovo pohajal po polju, po gozdovih, ob reki, po pašnikih — in tudi njej se je večkrat pridružil. Bil ji je dober in prijazen, — spraševal jo je o domu, o mladosti in še marsičem. Pripovedovala mu je in brbljala o vsem, kar ji je padlo na misel, da ga je čimdelj zadržala ob sebi. Tako prijetne so ji bile ure, kadar je bila z njim, — takrat je pozabila na skrbi in minilo jo je domotožje. Andrej mu je bilo ime. Prijeten in brez očitkov ji je ostal spomin na trenutke, ko se mu je prvikrat podala na solnčnati rebri Svete gore, ko jo je nizka trava dražila po bosih nogah, — ko je pozabila na vse in radostna, s polnimi pljuči, vdihavala opojni vonj cvetja krog sebe; — ko ji je on poljubljal lica in ji miloval lase. Počitnice so se bližale kraju, Andrej se je pripravljal na odhod v mesto, kjer je študiral, — takrat je spoznala, da je zanosila. »Ne skrbi!« jo je tolažil Andrej, ko mn je to priznala. »Vem da ti je težko; — pomagal ti bom. — Samo mojim nikar ne povej;---------------ne bi naju razumeli,----Oba sva kriva- ----------------------------Zakaj si mi-popustila?« »Da, zakaj sem mu: popustila?« se je vprašala. Vest pa ji ni ničesar očitala in v duši ji je bilo toplo in prijetno. Andrej je odšel; ostala je sama. Delala je, kot da se ni nič zgodilo, — pa so kmalu opazili, da z njo ni nekaj v redu, »S kom si se splela?« jo je trdo prijel gospodar. Ni mu odgovorila. Hlapci in dekle so se ji smejali, se ozirali za njo in si namigavali, kadar je prišla med nje. Bolelo jo je to, — izogibala se jih je in ni več prihajala v služinsko sobo. Zjutraj je vstajala zgodaj, — večerjo pa si je nosila v svojo sobico pod stopnicami. Do zadnjega dne je delala, — a čim si je malo opomogla od poroda, so ji odpovedali in morala je od hiše. Da bi se vrnila domov, jo je bilo sram; — poiskati je hotela Andreja. Prosila je po vasi — ali nikjer je niso lepo sprejeli. »Poberi se s svojim pankrtom!« je slišala skoro pri vsakih vratih in le redkokje so ji ponudili kos kruha ali kako krpo za otroka. Po vrtovih je pobirala sadje in si z njim tolažila najhujši glad, — otrok pa ji je jokal in jokal. V njenih izsušenih prsih ni bilo več mleka. Mesto in še bolj želja, da najde Andreja sta jo vabila.-------------Ni se znašla v mreži njegovih zapletenih idic brez kraja, širokih in ozkih, temnih in bajno razsvetljenih, bleščečih in umazanih; — tuje so ji bile hiše v njem in še bolj tuji ljudje, hiteči z neumljivo naglico po svojih opravkih, ne meneč se zanjo, ki je prvikrat zašla v mesto, — kot da je nji- in si/ctu Korajža naših kršč. socialcev. Da dokažejo navzgor, da beli še huje napadajo socialiste kakor zeleni, je zadnja Del. Pravica« posvetila dolg uvodnik nam, ki nam zameri, da smo ugotovili, da so se pri volitvah v Bratovsko skladnico beli pobratili ponekod s plavimi in zelenimi proti edini pravi delavski listi. Napadati danes socialiste pri nas, zahteva mnogo civilne korajže. Zato kršč. socialcem k tej njihovi bojevitosti čestitamo! — Nadalje si dovoljujemo pripomniti, da ista »Del. Pravica« še vedno šteje med svoje tovariše tovariša Križnika, ki je kot nosilec liste JRZ v Trbovljah pripomogel, da je bil s. Klenovšek izvoljen za župana s tem večjo večino. — K načelnosti naših občutljivih in tako lahko razžaljivih kršč. soc. (kršč. soc. je pravzaprav njihovo pravo ime, ker tako se v listu sami imenujejo, da si lahko bralci razlagajo njihovo firmo po svojem okusu: ali krščeni socialci ali krščanski sociji ali kakorkoli) — torej k načelnosti teh ljudi opozarjamo še na dobrovski dopis v isti »Del. Pravici«, kjer piše neki njihov tovariš dobesedno to-le: »Tako radi nam očitajo, da mi v političnem pogledu podiramo sedanjo JRZ stranko. Pri nas smo do sedaj delali mogoče bolj požrtvovalno in pogumno kakor oni, ki se čutijo poklicane na tem gospodarsko političnem polju. Delavci smo bili po večini v stranki« . . . Gospodje, kaj potem še oklevate? Če vidite, da si med delavstvom ne boste pridobili ugleda, vstopite lepo v Stankovieeve in Cvetkovičeve sekcije JRZ in napravite s tem imenitno šahovsko potezo proti zeleni ZZD. Zamenjane vloge. Prepir med Slovencem« in »Jutrom« radi španske državljanske vojne je res več kakor smešen. Če bi vladal danes JNS režim, bi »Jutro« in »Narod« pod poveljstvom svojega generala Pera navijala za Franca, Slovenec« bi pa pisal za obrambo avtonomije Kataloncev in Baskov in bi vsak dan dokazoval, kako se katoliški Baski hrabro bore proti Židu, framasonu, poganu in centralistu Francu. Tako pa je narobe: »Jutro« se veseli vsakega poraza nacionalistov —« v Španiji namreč, »Slovenec« pa trdno vztraja na strani »nacionalne fronte« — namreč tudi v Španiji. Dr. Beneš obišče Beograd. Dne 1. in 2. aprila t. 1. se bo vršila v Beogradu konferenca zunanjih ministrov male antante. Dne 5. in 6. aprila nato pa se bo mudil v Beogradu predsednik čehoslovaške republike dr. Beneš, da utrdi malo antanto. hova in da že dolgo živi med njimi. In začel se je križev pot, z otrokom v naročju, po širokih, belih, ka-menitih stopnicah, pogrnjenih ponekod z mehkimi preprogami, v prvo, drugo, tretje, četrto nadstropje mestnih palač z velikimi okni, mogočnimi vhodi, umetnimi prizidki. Odpirale so ji vrata služkinje z belimi čepicami in čistimi predpasniki ali še lepše milostljive — in jih spet zapirale, čim so jo ugledale; iz predsobe pa je bilo slišati še dolgo potem ne preveč prijazen glas, tarnajoč o krizi in kdo ve o čem še. Nimamo nič!-----------------Sami smo siromaki!« A sinko ji je jokal na prsih in zaman iskal v njih hrane. — Bolele so jo roke, Vedno ga je morala stiskati k sebi, da ji ne bi ozebel.--------- Bolj se je vlekla, kot hodila od hiše do hiše, vrat do vrat,--------------dokler je mogla. — Potem se je odločila. Otroka je dobro zavila, mu obesila srebrn križec, privezan na navadnem traku, okoli vratu, — pripela listek z imenom »Andrej« na krpe, ga poljubila in ga položila na prag neke hiše. Zatisnila si je ušesa, da ne bi slišala njengovega joka in zbežala proč - (Dalje prihodnjič.) l. FRANC REICHER, MARIBOR Tržaška c. 18. se priporoča cenj. občinstvu za izdelavo oblek za gospode in dame po naijnižjih dnevnih cenah. Hitra in solidna izdelava, Bogata izbira modnega blaga. Telefon • It. 2324 Z« konzorcij Izdaja In urejuje Viktor Eržen v Maribora. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavltel] Jo*ip Ošlak v Mariboru.