Leto LXVI PoStnfna plaJana t gotortaL V Ljubljani', v peteV. dne 6. ma]a 1938 Stev. 103 a Cena I .K P in Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul, 6/111 SEOVEJi Telefoni uredništva in nprave: «041, 40-02, 4043, 40 04, 4048 — Izhaja vsak dan zjutraj raze., IHB Evharistični kongres v Budimpešti Madžarska prestolnica, madžarska država in katoličani to- in onstran morja se pripravljajo na 54. mednarodni evharistični kongres, ki bo v Budimpešti od 26. do 29. maja. -S tem se velika proslava v čast najsvetejšega Zakramenta po 14 letih zopet vrača v Evropo. Kajti po kongresu v Amsterdamu 1924 ni bilo nobenega več na evropskih tleh. Južna Amerika (Buenos Aires) in Vzhodna Azija (Manila) sto bili prizorišče zadnjih dveh evharistlčnih svetovnih kongresov, katerih verska sila je zajela države, vlade in uarode, da, mogli bi reči, cele kontinente. Sicer ima »svet« druga merila za stvari, od katerih si obeta odločilen vpliv na ljudi in razvoj dogodkov. Res je tudi, da vera v skrivnost in moč evharističnega Kruha nima nič skupnega z vero v materialne sile, celo nič skupnega z mislijo na duhovne sile naravnega reda, na katere ljudje zaupajo Kajti tudi duhovne sile, v katere mnogo ljudi veruje, so dojemljive z razumom in spadajo v svet izkušenj in doživetij. Toda evharistični kongresi, ki jih proslavlja katoliški svet, pa spadajo v svet nadnaravnosti kakor vsak drugi akt božjega češčenja. Posebno mesto v bogočastju jim je odka-zano po tem, kar ti kongresi so: Izraz češčenja, ljubezni, prošnje in zadoščenja. Njih središče je poti podobo kruha skriti Bog, ki naj ga časte vsi narodi sveta. Nadnaravni značaj cvharističnib kongresov sc je od cerkvene struni vedno poudarjal in katoliška ljudska zavest jih v tem smislu tudi vedno bolj izrazito pojmuje. Vsa ozemlja, na katerih katoličani prebivajo, so na teh kongresih zastopana v verni množici, ki kleči okrog oltarja, nu katerem se daruje sveta daritev. Naj bodo še tako različni po svojem poreklu, izobrazbi, premoženju in življenjskih navadah, tu so vsi združeni v isti veri in isti ljubezni. Evhafistične proslave sličijo piramidi, ki s svojim vrhom sega v nebo, njeno podnožje pu sloni na zemlji. Te proslave niso namenjene angelom, ampak ljudem. Evharistični kongresi naj bi služili širjenju božjega kraljestva na zemlji in zbližanju človeštva z Bogom. Letošnji 54. mednarodni evharistični kongres jc v tistem predelu naše zemlje, iz katerega že stoletja izhajajo vsa večja duhovna gibanja, dobra in slaba. Nekoč je bila močna in živa krščanska vera, ki je vse evropske narode družila v eno celoto. Koliko so narodi starega sveta še ohranili od te krščanske kulturne dediščine? Mar niso odšli na duhovno potovanje in iskali drugod svoje sreče, eden tu, drugi tam? Zle posledice te duhovne razdvojenosti so se pokazale prav na vseh življenjskih področjih, na verskem, gospodarskem in tudi na političnem. Kdor zasleduje naše evropske homatije, more vsak dan biti priča, kako manjka evrop skim narodom močna vodilna ideja, ki bi jo vsi za svojo priznavali in njej na ljubo krotili svoj egoizem, ter tako v harmoniji in plemeniti tekmi pospeševali skupni napredek. Toda tudi v tej razdvojeni Evropi, ki jo še imenujemo krščansko, se bo te dni dvignil oltar svetovnega evharističnega kongresa. Za ta namen je bila izbrana dežela sv. Štefana, ker Madžarska letos praznuje 900 letnico ustanovitelja svoje države. Madžarski škofje so v posebnem pastirskem listu svojim vernikom prikazali zgledno krščansko življenje sv. šte-fana in njegove zasluge za pokristjanjenje Madžarov. Pod vodstvom svojega cerkvenega prvaka, kardinala dr Justinijana Sereclyja so že pred enim letom pričeli s pripravami za kongres. Niso se pa omejili le. na tehnične stvari, ki so s proslavo tako velikega obsega nujno združene, ampak polagajo največjo važnost na duhovno pripravo. Vse katoliške fare po vsej državi so imele tridnevnice v čast presv. Evharistiji, ob sklepu pa skupno sv. obhajilo. S tem notranjim misi-jonom, ki naj bi kot duhovno prerojenje zajel vse madžarske katoličane, je bila dana najboljša podlaga za trajne sadove evharističnega kongresa. Po mestih, zlasti v Budimpešti so bile tridnevnice prirejene za posamezne stanove. Po poročilu pariškega »Croi.\« so sc po-božnosti udeleževali tudi člani vlade, mnogi poslanci in katoliško uradništvo iz ministrstev. Duhovne vaje so bile tudi za učiteljstvo, za profesorje, za železničarje..., katerim bo vlada kar najbolj omogočila, da se bodo mogli udeležiti evharističnih svečanosti tudi ob slav-nostnih dneh. Po poročilih se obeta velikanska udeležba z vsega sveta. Samo iz inozemstva je napovedanih 80 posebnih vlakov. Za posebna zborovanja v svojem jeziku je zaprosilo 30 narodov Poleg papeževega legata pričakujejo še 20 kardinalov in nad 250 škofov. Inozemcev bo okrog 80.000. suma iz Amerike jih pride 10.000. Na Trgu junakov, kjer bo sv. maša, jc prostora za 280.000 oseb, računajo pa, da se bo udeleževalo svečanosti nad 400.000 domačinov. Poseben oltar bo postavljen tudi pred parlamentom, kjer bo izpostavljena v češčenjc najdragocenejša relikvija Ogrske, desna roka sv. Štefana Besede govornikov, med njimi tudi govor svetega očeta iz Rima, bo posredovalo 350 ojačevalcev. Za sam kongres, ki se bo pričel z branjem jnipež.eve bule. jc določen sledeči spored: Uvod- Posvet v Sinaji ie končan Dr. Stojadinovič pri romunskem kralju V avgusta se bodo zunanji ministri držav MZ sešti na Btedu Sinnju, 5. maja. AA. Danes ob 10.45 se je v liolelu »Palače« začela tretja konferenca stalnega sveta držav Male zveze. Po seji sveta Malo zveze se je jugoslovanski ministrski predsednik in zunanji minister dr. M. Stojadinovič odpeljal v spremstvu romunskega opolnomočenega ministra Kvgenij« Paniniuja v dvorec Tcmisor. Romunski kralj Karol II. jo takoj sprejel dr. Stojadinoviča v posebna avdienco, ki jo trajala skoraj eno uro. Zatem je kralj Karol sprejel tudi češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Kamilo Krofto. Romunski zunanji minister Pelreecu Coninen je danes priredil na čast jugoslovanskemu ministrskemu predsedniku dr. Stojadinoviču in češkoslovaškemu ministru Kamilu Krofti v hotelu »Po-lace« intimno kosilo, ki se ga je poleg drugih od-ličnikov romunske družbe udeležil lu-di predsed- nik vlade patriarh Miron. Na tem kosilu so bili tudi jugoslovanski opolnomočeni minister v Bukarešti Jovan Dučič, pomočnik v zunanjem ministrstvu dr. Ivo Andrič, šel osrednjega tiskovnega urada dr. Kosta Lukovič, šef kabineta v zunanjem ministrstvu dr. Dragan Protič ter ostali člani jugoslovanske, češkoslovaške in romunske delegacije. Danes popoldne je dr. Milan Stojadinovič sprejel nekaj tujih poslanikov, ki so akreditirani v Bukarešti, med drugimi tudi francoskega. Nocoj ob 18.45 so predsednik jugoslovanske vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič, češkoslovaški zunanji minister dr. Kamil Krofta in romunski zunanji minister Coninen Petrescu sprejeli poročevalce listov v dvorani hotela »Palače«. Romunski zunanji minister Coninen je tam prebral zbranim časnikarjem tale komunike: Uradno poročilo »Stalni svet držav Male zveze se je sestal na redno zasedanje v Sinaji 4. in 5. maja 1938 pod predsedstvom Nikolaja Petresca Comnena, romunskega zunanjega ministra. Jugoslavijo je zastopal predsednik vlade in zunanji minister dr. M. Stojadinovič, češkoslovaško republiko pa zunanji minister dr. Kamil Krofta. I. Trije zunanji ministri so proučili razne dogodke, ki so se pripetili v mednarodnem položaju od zadnjega zasedanja stalnega sveta in so podrobno izmenjali misli o vseh vprašanjih, ki se posebno tičejo politike Male zveze. Soglasno so prišli do tega, da je treba nadaljevati vsa prizadevanja za sodelovanje pri vsakem delu sporazuma in pomiritve. Stalni svet Male zveze je posvetil posebno pozornost nedavno sklenjenemu angleško - italijanskemu dogovoru, ki se mu zdi element visokega pomena za ohranitev trajnega miru. II. Stalni svet je kar najpozorneje proučil razmerje med državami Male zveze in Madžarsko. Stalni svet vztraja soglasno pri svoji želji, da nadaljuje razgovore, ki so v teku in ki jim je cilj doseči sporazum in medsebojno zaupanje v donavski kotlini. III. Mala zveza ponovno potrjuje čustva 1 o -jalnosti svojih članov do Zveze narod o v in podčrtava izjavo, ki jo je podal v imenu treh držav zastopnik Romunije na zadnjem zasedanju sveta meseca januarja t. j. Izreka_ voljo, da pripomore v duhu te izjave k uresničenju ideala mednarodnega sodelovanja, kakor so ga razumeli ustva-ritelji pakta. Stalni svet se je seznanil z dnevnim redom prihodnjega zasedanja sveta ZN in je ugotovil popolno enakost stališč svojih članov glede stališča, ki ga bo zavzel romunski delegat kot zastopnik Male zveze v svetu ZN. IV. Stalni svet je z največjo pozornostjo proučil s pravne in dejanske strani novi položaj na Donavi glede plovbnega režima in si je edin, da je v interesu vseh, ki so doslej sodelovali pri pospeševanju medsebojne trgovine v Po-donavju, da doženo najprimernejši način za nadaljevanje moralnega, tehniškega in materialnega sodelovanja, da se doženo rešitve, ki bodo upoštevale vse obstoječe interese. V. Stalni svet jemlje na znanje in odobrava rezultate 11. zasedanja gospodarskega sveta, ki je bilo v Bukarešti od 9. do 18. marca t. 1. Trije zunanji ministri so bili srečni, da morejo ugotoviti, da gospodarska Mala zveza svoje delovanje od leta do leta plodov i te je razvija, in so sklenili, da bodo njihove pristojne oblasti proučile in izvedle vse ukrepe, ki jim je namen utrditev raznih gospodarskih zvez med državami Male antante. VI. Prihodnje zasedanje stalnega sveta Male zveze bo na Bledu konec avgusta t. 1.« Pozdrav dr. Stojadinoviča romunskemu narodu Po objavi sklepnega komunikeja o zasedanju konference Male zveze je predsednik jugoslovan ske vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič izdal po radiu tole poslanico romunskemu narodu: »Sestanek sveta Male zveze, ki je bil v slikovitem snežnem okviru Sinaje pod okriljem visokih borovcev, pokritih s snegom, prinaša kakor vsa prejšnja zasedanja, sklepe, polne iskrenosti, jasnosti in dobrih namer. V tej božični panorami smo služili prijateljstvu in miru med ljudmi. Želel bi se zahvaliti romunskemu zunanjemu ministru, ki dostojno zastopa plemenite tradicije, s katerimi se Romunija tako ponaša, za topli sprejem, ki nam ga je priredil. Srečen sem, da morem preko atmosferskih valov poslati romunskemu narodu prisrčen pozdrav in tople želje za blaginjo velike Romunije pod srečnim vladanjem kralja Karola II.« Po poslanici romunskemu narodu, ki jo je sporočil v francoščini, je predsednik jugoslovanske vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič izrekel še lele besede v srbščini: »V popolnem medsebojnem soglasju smo danes končali kot zastopniki prijateljskih in zavezniških držav Male zveze sedanje redno iu koristno zasedanje stalnega sveta Male zveze. Srečen sem, da lahko ugotovim, da smo s tega sestanka iskreno ponudili roko našemu skupnemu sosedu v želji, da s leni pripomoremo k miru v leni delu Evrope.« Nocoj oh 20.30 bodo predsednik jugoslovansko vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič. češkoslovaški zunanji minister K. Krofta in romunski zunanji minister Petrescu ler člani češkoslovaške, jugoslovanske in romunske delegacije na večerji pri kralju Karolu 11. * Prihodnja konferenca držav Male zveze bo konec avgusta na Bledu v Sloveniji. Tedaj prevzame predsedstvo Male zveze zopet naš predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Sloiadinovič, Na septembrskem zasedanju skupščine ZN pa prevzame Jugoslavija tudi zastopstvo Male zveze v ženevski ustanovi. Predsednik turške vlade pride v Belgrad Ankara, 5. maja. AA. Analolska agencija. Na sestanku narodnih poslancev narodne stranke je ministrski predsednik Džela! Bajar razložil uspehe svojega nedavnega obiska na Grškem. Izjavil jc tudi, da bo v petek skupno z zunanjim ministrom dr Ruždi Arasom odpotoval iz Ankare v Belgrad, kamor bo prispel 9 maja. Dželal Bajar je izrazil veselje nad tem, da bo mogel obiskati ministrskega predsednika Jugoslavije dr. Stojadinoviča, na katerega ga vežejo lepi spomini. Ob tej priliki bo ponesel plemenitemu jugoslovanskemu narodu iskrene pozdrave turškega naroda. Ob Hitlerjevem obisku v Rimu Slavnostna večerja na Uatijan- shem dvom ' Pomembni zdravici obeh suverenov Rim, 5. maja. AA. DNB. Kralj in cesar je 6noči priredil gala-večerjo na čast vodje in kanclerja Hitlerja. Na večerji so bili člani kraljevskega doma, najvišje osebnosti italijanskega javnega življenja in ministri nemške vlade, ki so v Hitlerjevem spremstvu. Med večerjo je kralj in cesar v svoji zdravici rekel vodji: »V posebno čast si štejemo, velecpnjeni gosti, da vam lahko želimo najiskrenejšo in najprisrčnejšo dobrodošlico. V vaši osebnosti pozdravlja Italija poglavarja velikega prijateljskega naroda — fiihrerja, ki je Nemčiji vrnil njeno veličino in njeno kulturno poslanstvo. Številne in globoke so sorodnosti duha in del, ki vežejo novo Italijo na novo Nemčijo in ki krepijo in poglabljajo prijateljstvo med obema narodoma. To prijateljstvo je danes in bo v bodoče sredstvo v službi evropskega miru, za katerega nemška in naša vlada s tolikim zaupanjem sodelujeta. Po navdušenju, ki vas je na vaši poti od italijanske meje do Rima pozdravljalo, in po sprejemu, ki vam ga je priredila prestolnica ob vašem prihodu, ste lahko premerili vso globino čustvovanja, ki ga Italija goji za vas in vašo domovino. Mi vemo, da nemški narod v polni meri deli ta čustva. Temu narodu, ki je Evropi s svojo kulturo in s svojimi ustvaritvami toliko žrtvoval in ki ga vi s čvrsto roko vodite k slavni bodočnosti, izražamo naše najgloblje želje. Dvigam čašo na vaše ne svečanosti bodo posvečene mladini. Sledi procesija na ladjah po Donavi; dalje mednarodna posvetovanja, evharistična procesija po vsem mestu, slovesne službe božje, skupno sveto obhajilo, prvo na Vnebohod 26. maja, in drugo nn nedeljo 29. maja ob sklepu kongresa. Ogrski primas je takoj ob začetku priprav izjavil, da hoče Madžarska z evharističnim kongresom služiti miru med narodi. Predsednik Katoliške akcije pa je označil kongres kot veliko spravno prireditev za grehe človeštva, za boj brezbožnikov in materialističnega modernega poganstva. Zelja Cerkve pa je. da bi vsi verniki vsaj v duhu prisostvovali mednarodnim evharističnim proslavam. Krščanska Evropa, sredi katere sc bo v dneh po Vnebohodu dvigal Evharistični oltar, pn ima še posebno mnog« povoda, da tej želji uslrežc in da obrne v kongresnih dneh svoje pogledov Budimpešto. Drin zdravje, na uspeh vašega dela in za napredek in srečo velikega nemškega naroda.« Vodja je odgovoril s temi besedami: »Vaše Veličanstvo! Prosim, da izvolite sprejeti čustva moje globoke hvaležnosti za vašo sedaj mi izrečeno dobrodošlico. Prijateljske besede vašega Veličanstva potrjujejo vse simpatije, s katerimi me je italijanski narod počastil na poti skozi Italijo kakor tudi tukaj v Rimu, kjer mi je priredil prisrčen in izredno laskav sprejem. To je bil zunanji izraz prisrčnega gostoljubja. To je dokaz trdne notranje povezanosti obeh naših narodov v njunem razumevanju in njunih ciljih. Zato sera zelo srečen, da lahko v tem trenutku tolmačim čustva mojega naroda, ki goji napram vašemu Veličanstvu in napram italijanskemu narodu čustva prisrčne naklonjenosti in globokega prijateljstva. Ves nemški narod se obenem z menoj čudi izrednim uspehom, ki jih je s svojo borbo dosegla Italija pod modro vladavino vašega Veličanstva in pod vodstvom svojega genialnega reorganizatorja in šefa vlade na vseh poljih na- rodnega življenja kljub odporu nekega celega dela sveta. Vaše Veličanstvo je samo omenilo globoke vezi, ki vežejo novo Italijo na novo Nemčijo. Sijajen sprejem, ki sem ga doživel v Italiji, dokazuje, da goji fašistična Italija čustva iskrenega in neomajnega prijateljstva do nacistične Nemčije. To obojestransko prijateljstvo ni samo jamstvo za varnost obeh narodov, ampak je tudi trdno jamstvo za splošni mir. V tem duhu dvigam čašo in pijem na zdravje vašega kraljevskega in cesarskega Veličanstva, na zdravje kraljice in cesarice in visokega kraljevskega doma kakor tudi za napredek in srečo velikega italijanskega naroda.« Kmalu po 22.30. po slavnostni večerji v Kviri-nalu, sta se Hitler in duce v odprtem avtomobilu odpeljala iz dvorca na postajo Termini. V ostalih avtomobilih so njima sledili ministri Ciano, Alficri, Ribbentrop, Gobbels, Hess in Himmler. Množice so ob vsej poti navdušeno pozdravljale vodjo in du-ceja. Na postaji jc Hitler najprej obhodil častno četo, nalo pa se je poslovil od duceja in ostalih ter vstopil v vlak. Še enkrat 6c je prisrčno pozdravil z Mussolinijem in vlak je odpeljal proti Neaplju ob 22.30. Duce sc jc poslovil še od ostalih članov Hitlerjevega spremstva in jih spremil do njihovega vlaka. Njihov vlak je odpeljal s postaje ob 22.45. Nj. V. kralj in cesar je odpotoval iz Rima kmalu za Hitlerjevim posebnim vlakom. Ko bo vodja prebil noč v posebnem vlaku blizu Neaplja, ga bo zjutraj na neapeljski postaji sprejel Nj. Vel. kralj in cesar v spremstvu piemontskega princa. Hitler v Neaplju prisostvuje vajam italijanske vojne mornarice Neapelj, 5. maja. AA. Zdi se, kakor da se je število neapeljskega prebivalstva čez noč silovilo pomnožilo. V številnih množicah namreč prihajajo ljudje iz vseh krajev in polnijo neapeljske ulice. Vse čaka na svečani sprejem, ki ga bo tu doživel nemški vodja Adolf Hitler. Po ulicah so postnvljeni številni slavoloki, na katerih vihrajo italijanske iti nemške zastave. Neprestano korakajo po neapeljskih ulicah oddelki fašistične mladine. Na morju pied pristaniščem se dviga dim iz bojnih ladij, ki se bodo udeležile velikih italijanskih mornariških vaj Nenpelj tako v svečanem razpoloženju pričakuje nemškegn vodjo Hitlerja. O Hitlerjevem sprejemu v Neaplju poročajo tele podrobnosti: Točno ob pol 10, kakor je bilo določeno, je prispel s posebnim vlakom nemški kancler Hitler nn postajo, kjer so ga pozdravili odlični italijanski zastopniki, (iodbn je odigrala nemško državno himno. Prvi je pristopil k ftihrerju italijanski kralj in cesar Viktor Emanuel ter mu prisrčno stisnil roko, za njim pa italijanski prestolonaslednik Uiti-berto. Hitler je v spremstvu italijanskega kralja in prestolonasledniku ter najvišjih predstavnikov državnih oblasti, stranke in vojaštva obšel častno četo, ki je bila uvrščenn na postaji. Ko se je filhrer pojavil pred postajo in se usedel z italijanskim kraljem v avtomobil, ga je navdušeno pozdravljala velikanska množica zbranega ljudstva. Visoki gosi se jo v spremstvu italijanskega kralja in cesarja peljal z avtomobilom po neapeljskih ulicah, kjer ga je pozdrnvljnla nnvdušcnn Nadaljevanje na 2. strani Zagrebška vremenska napoved: Hladno in nekoliko oblačno. Zeniunskn vremenska napoved: lllndno vreme. Ponoči nirnz in to v srednjih in v severnih krnjili. Nn severni |H>loviri bo deloma oblačno, na jugu pa bo ponekod deževalo, če ne celo snežilo. Pooblačnost se bo čez dan v primorskih pokrajinah povečala. Dunajska vremenska lin poved: Pooblačenje, še nič topleje. V marcu ie bilo 38.180 brezposelnih Belgrad, 5. maja. AA. Osrednja uprava sredovanje dela v Belgradu poroča, da je zaposlitve pri vsej dela v tiecu marcu 1938 iskalo zaposlitvi Borzah dela v državi 49.012 moških Če upoštevamo še ostalo število |K>tem sc gornje Številke povečajo za |xv v meja vn i h in 9002 žensk, nezaposlenih, na 84,(i."i9 lno- Proti političnim rovarjem, hi se skrivajo za gostoljubnost tuj h držav škoh iu 13.5(10 žensk. Konec meseca je ostalo brez zaposlitve 29.711 moških in <>702 žensk. V primeri s preteklim mesecem je bilo vsega skupaj 12.469 nezaposlenih delavcev več prijavljenih, razpoložljivih mest pa je bilo 3157 več. Podporo je uživalo skupno 23.059 brezposelnih in je bilo izplačanih 3,068.797.25 din, pomoči v naravi pa je bilo izkazane za znesek 42.938 din. Na dan 1. apr. 1938 je bilo v vseh Borzah dela prijavljenih 30.982 brezposelnih moških in 7198 žcnstf, skupno torej 38.180 oseb. Pšenica se je podražla Belgrad, 5. maja. m. Zaradi zmanjšanih ponudb je na današnjem sestanku belgrajske pro-duktne borze skočila cena za domačo pšenico za 5 dinarjev. Polovična voznina za splavarje Belgrad, 5. maja. b. Na posredovanje poslanca Karla Gajška .je prometno ministrstvo dovolilo polovično ceno za vožnjo po železnicah članom splavarske zadruge v St. Ožboltu ob Dravi. Zadruga šteje 400 članov in s« v njej včlanjeni vsi splavarji, ki plovejo po Dravi od Dravograda do Dubrave. Organizacija sadjar'ev Belgrad, 5. maja. m. Izvozniki sadja so v Belgradu ustanovili skupen prodajni urad. Nova organizacija ima namen, da vzdržuje cene našega sadja v inozemstvu. Izvozniki sadja si bodo isto-lako med seboj delili kontingente po novo ustanovljeni organizaciji. Belgrad, 5. maja. m. Vodja bivših demokratov g. Ljubomir Davidovič je laže obolel in po nasvetih zdravnikov ne sme zapuščati svojega stanovanja. Naše bravce smo sproti obveščali, kako jc potekal svojevrsten škandal v sodobnem časnikarstvu. ko je sicer ugledna francoska revija L'Eu-rope Nouvelle izpod peresa urednika Perlinaxa objavila članek Kako Italija ravna z Jugoslavijo in ga pripisala italijanskemu poluradneniu dnevniku Giornale d'ltaliac, češ da je od tam ponatisnjen. Pozneje pa se jo izkazalo, dn italijanski dnevnik nikoli ni objavil takega članka in L'Eu-rope Nouvelle se je opravičila in razložila, kako je do tega članka na njenih straneh prišlo; v opravičilu pravi, da ga je ponatisnila iz nekega lelaka, ki ga je v inozemstvu razširila opozicija proti sedanji vladi. Na vse to pravi včerajšnja »Samouprava«: »To opravičevanje najbolje in najbolj očitno kaže, kakšne metode so v veljavi v raznih uredništvih, ki baje kaj dajo nase. Iz blamaže revije L'Europe Nouvelle moremo sklepati dvoje: 1. da morajo francoski listi bolj kritično paziti na material, ki ga prejemajo z Balkana sploh, 2. da mora Francija enkrat za vselej spoznati, cla v njeni sredi še danes žive gotovi naši ljudje, ki so proti vsemu in vsakomur opozicionalno razpoloženi in ki pogostokrat zlorabljajo francosko go- stoljubnost. Francija ho morala končno v svojem lastnem interesu popraviti to svoje dvojno, večkrat preveč plemenito gostoljubje. Kar se pa nas samih tiče, bi bilo zelo kori-slno, če bi vzeli za zgled nek primer iz Romunije. Po novem romunskem zakonodavstvu se morajo ljudje, ki v inozemstvu napadajo režim svoje države in pri tem prekoračijo meje dostojnosti in sploh državnega interesa zagovarjati po zakonu o zaščiti države: izgube imovine in državljanstva. Take zakone bi bilo treba vpeljati tudi pri nas, da bi se prekinilo tisto neverjetno spletkarjenje gotovih osebnosti, ki se skrivajo po inozemstvu in prenašajo laži, obrekovanja, žalitve najnižje vrste proti svoji lastni državi. Časi so taki, cla tudi naša država do svojih i/.daialcev ne more biti sentimentalna, pa naj ti žive v državi ali v inozemstvu. Če gre za vrhovne državne in nacionalne interese, sentimentalni razlogi padejo. Zato zahtevamo od vlade, da napravi konec nemogoči »tradiciji«, po kateri sicer vsak Jugoslovan odgovarja za tisto, kar je objavil v državi, ne odgovarja pa za tisto, kar je objavil v inozemstvu U Po španskih bojiščih Pred novo Francovo ofenzivo Salaiuanca, 5. maja AA. (DNB.) Nacionalistično poročilo pravi, da so nacionalistične čete v odseku pri Castelonu nadaljevale s prodiranjem, dasi je bilo vreme slabo. Zasedle so cesto, ki vodi iz Alcala de Chiebert v Cuevas de Vinroma. Sovražnik se je močno upiral in so nacionalisti tri vrste strelskih jarkov zavzeli z naskokom na nož. Na teruelski fronti ni bilo nič posebnega. Med (Nadaljevan'e s 1. strani) množica italijanskega prebivalstva, nato pa v spremstvu italijanskega kralja vkrcal na se je rižar-pomorskih ko »Cavourr, da se udeleži veličastnih vaj, ki so jih priredili njemu na čast. V prvem avtomobilu se je s postaje Mergielin proti neapeljskemu pristanišču vozil italijanski kralj in cesar Viktor Emanuel v družbi nemškega vodje Hitlerja, v drugem italijanski prestolonaslednik Umberto, z nemškim zunanjim ministrom v. Ribbentroponi, v tretjem italijanski zunanji minister grof Ciano in nemški poslanik v. Mackensen, za njimi pa dr. Giibbels ter še nekatere druge odlične osebnosti Hitlerjevega spremstva ter številni visoki funkcionarji. Mussolini je prispel v Neapelj danes dopoldne z letalom. Tudi današnje svečanosti bodo prinašale vse italijanske radijske postaje. ' 200 pomorskih enot in 90 podmornic izvaja vale pred 30.000 gledalci Neapelj, 5. maja. AA. (Štefani) Vreme jc lepo m morje mirno ter naklonjeno veliki pomurski manifestaciji, ki je prirejena nu čast visokemu gostu iz Nemčije Aaolfu Hitlerju. Na teh pomorskih vajah sodeluje 200 enot italijanske mornarice. To je najveličastnejša pomorska manifestacija, ki je bila kdajkoli prirejena na Sredozemskem morju. Ob obali neapeljskega pristanišča z največjo pozornostjo spremlja te velike manifestacije 30.000 gledalcev. Veliko število gledalcev pa jr tudi na ladjah, med katerimi je tudi velika italijanska prekooceanska ladja »Rex« Samo na njej je 2000 ljudi. Med drugimi gleda s to ladje velike italijanske mornariške vaje vojvodinja Marija Savojska. številne ugledne osebnosti iz Italije in Nemčije ter veliko število časnikarjev. Eskadra je odplula iz neapeljskega pristanišča tesno povezana, pred njo pa je odplulo brodovje najmodernejših trpedovk. Sredi eska-Nixe« je minister dr. Miletič odšel pred spomenik padlim mornarjem ob Labi in je nato obiskal poveljnika baltskega brodovja admirala Albrechla. V spremstvu odličnih osebnosti narod-nosocialistične stranke je Miletič obiskal sedež hitlerjevske mladine. Dr, Miletič se je toplo zahvalil za sprejem iti nato odpotoval v Hamburg. Rektor ljubljanske univerze v Be'gradu Belgrad. 5. maja. ni. V Belgrad sta dospela rektor ljubljanskega vseučilišča g dr. Kušej in dekan tehnične fakultete g. dr. Gosar. V zadevah ljubljanskega vseučilišča sta posredovala na me-rodajnih mestih. Med drugimi ju je sprejel tudi g. minister dr. Korošec v kabinetu zunanjega ministrstva. „Jurjevanje" v Beltfradu Belgrad, 5. maja. m. Na jutrišnji pravoslavni praznik Djurdjev dan bo počivalo delo v vseh tukajšnjih uradih. Jutri bo imelo običajne slave več narodno-obrambnih društev. Za svojo slavo si je jutrišnji dan na zadnjem kongresu izbrala tudi Jugoslovanska delavska zveza (Jugoras). Od ministrov bosta imela jutri slavo prosvetni minister Dimitrij Magaraševič iu minister brez portfelja inž. Voja Djordjevič. Dopusti za Evharistični kon&res v Budimpešti Belgrad, 5. maja. AA. Zaradi evharističnega kongresa, ki bo v Budimpešti od 25. do S9. maja, je zastopnik ministrskega predsednika in zunanjega ministra notranji minister dr. Anton Korošec odobril dopust od 25. do 31. maja vsem državnim uradnikom, ki se želo udeležiti tega kongresa. Zn'žane vožnje Belgrad, 5. maja. AA. Polovična voznina je dovoljena tekmovalcem in ostalim, ki se bodo udeležili iekem za državno prvenstvo v lahki atletiki .v Ljubljani od 18. do 21. avgusta. To vozna olajšava velja od 12. do 24. avgusta 1938. Požar v Zalogu pri L ubliani Zalog, 5. maja. Nocoj ob 10 je izbruhnil požar pri posestniku Burkeljcu, po domače Mlekarju. Požar se je razširil na stanovanjsko in gospodarsko poslopje. Gasit so prihitele Iri gasilske čete, in siccr iz Zaloga, Kašlja in Most. Domačini so še v zadnjem ' ipu rešili živino, dočim bo pohištvo in gospodar- Pri gašenju se je ga prenesli k so- sko orodje najbrž uničil požar, domači fant hudo opekel in so sedu. Ob času. ko lo poročamo (ob pol 11) so požar nevzdržno širi naprej, ker so hiše krite s slamo. Ni veliko upanja, da bi bilo mogoče požar omejili. Kako je požar nastal, nihče nc vc. Pariz, 5. maja AA. (DNB.) Včeraj je bil v navzočnosti ministra.,za delo podpisan novi kolektivni sporazum v kovinski industriji. Sporazum velja od 2. maja naprej. Zavoženo gospodarstvo — žalostna zapuščina ljudske konte Daladier rešuje frank Pariz, 5. maja. Francija, ki je po krivdi po-gubonosnega režima Leona Bluma clve leti kršila zakone zdravega gospodarstva, tako da bo morala plačati 40 milijard primanjkljaja v državnem proračunu, bo sedaj primorana, da napne vse svoje sile, brez katerih ni rešitve francoskega gospodarstva in blagostanja. Dve leti je demagogija režima ljudske fronte opirala svojo politiko na sladko brezdelje, ki je dovoljevalo dva dni počitka na teden, medtem ko je ostale dni delo znašalo osem ur brez prevelikega napora. Danes pa so tudi najbolj pravoverni sindikalisti soglasni, da bo Iroba tedenski delovnik zopet zvišati, se pa bojijo množice, kateri bodo morali to z največjim trudom dopovedati. Listi pravijo, da je prišla za Francijo ura pokore, ko bo morala plačati grehe ljudske fronte proti zdravi pameti, proti pravilno pojmovani svobodi in proti potrebi pridnega dela. Vlada g. Dalaciiera je objavila v uradnem listu 3. I. m. nekatere dekrete na podlagi polno-močij, ki jih jo dobila od parlamenta. Ti dekreti zvišajo vse direktne in indirektne davke za 8%, glede zvišanja carin pa bodo odredbe izšle pozneje; Parižani pa so dobili še drug nezaželen dar v obliki 50% zvišanja hišnega davka. Kljub temu pa bo še vedno oslalo 30 milijard frankov, ki so potrebne za narodno obrambo, nepokritih. V to svrho bo na vsak način treba najeti notranje jjosojilo, kateremu se je vlada prvotno hotela izogniti. Znatno važnost pa polaga vlada na zvišanje produkcije in je, oziroma bo še izdala tozadevne nove dekrete. Država bo pospešila turi-sliko, olajšala nove zgradbe in podpirala industrijo s posojili. 1 funt je 175 — 180 frankov Pariz, 5. maja. b. Komentarji jutranjega pariškega tiska o novem stabilizacijskem tečaju francoskega franku so zelo različni, soglasno pa zvenijo zahteve, da sc mora stabilizacija izvesti na sedanjem tečaju Verjetno je. da bo končni tečaj franka nekoliko nad tem tečajem. Novi paritetni tečaj jc določen med 175 in ISO frankov za en angleški funt sterilne. Zakonska stabilizac ija sc bo izvedla pozneje V francoskih krogih pričakujejo povratek kapitala. k"i ic pobegnil v inozemstvo. Ta kapital cenijo na 161 milijard Iratikov. Razen tega bo prišlo v kreditni obtok šc nadaljnjih 60 milijard frankov, ki jih tezavrirajo v Franciji. Po mnenju vlade ne bo imela nova valutna operacija nobenih posledic na višino življenjskega standarda. V zvozi s lom trdijo, da .jo od pr\e devalvacije v septembru lota l')"6 tečaj franka padel zn 110 odstotkov, cono pa so so zvišalo samo /n 35% Prav tako pričakujejo tudi emisijo narodno-obrnmhnegn posojila. Vladno ukrepe jo javnost sprejela zelo ugodno Rezervirana je le skrajna levica V i/javi ki jo jo francoski finančni minister Marchandoan dal tisku, jo omenil tudi vračanje kapitalu. V toku današnjega dopoldneva jo vrnjeni kapital dosegel 4 milijardo. Ob 11.4.1 jc notivnl funl šterling I~R.W1, dolar pa 33.81. Dolar ostane Washington, 3. maja. b. Zaradi devalvacijo francoskega franka je finančni minister Mor-gentliau izjavil da trojni sporazum med Francijo. Anglijo in Ameriko ostane še naprej v veljavi mod temi državami. V tem oziru ima Francija tudi določene obveznosti. Minister Morgenthau jc odločno demantiral vesti, da bo devalviran tudi dolar v razmerju devalvacije francoskega franka. ★ Beril, 5 maju. A A. (llavus) Švicarska , telegrafska, agencija poroča: V zvc/.i / -vestmi o devalvaciji franc. franka se z merodajriega ihe-sta doznava, dn Švica v nobenem primeru nc bo sledila Franciji. Maihna povodenj v Benetkah Benetke, 5. maja. AA. (DNB.) Tu je počila glavna vodovodna cev, zaradi česar so bili poplavljeni nekateri hodniki. Voda je povzročila lie-ka.j škode tudi po nekaterih delavnicah in trgovinah. Ta dogodek je v Benetkah zbudil precej razburjenja. Belgrajske vesti Belgrad, 5. maja. m. V Belgradu se mudita podpredsednik kluba železničarjev JRZ g. Poni-kvar in tajnik g. Cimperman, ki sta posredovala v prometnem ministrstvu za kredite in za po-tnnožilev staleža osebja v prometni in strojni službi ter za kredite za gradbeno službo za sezonska dela, ki jih je iiotrcbno izvršiti na progah ljubljanskega železniškega ravnateljstva. Dopoldne ju jo sprejel g. minister dr. Krek, popoldne pa ju je sprejel tudi notranji minister g. dr, Korošec. Belgrad, 5. maja. m. V stanovanju vodje radikalnih nezadovoljnežev Miše Trifunoviča so se danes dopoldne zopet sestali na običajne razgovore člani tako imenovanega delovnega odbora združene opozicije. Sestanka so se udeležili poleg Miše Trifunoviča še vodja bivših zemljoradnikov Joca Jova-novič z dr. Gavrilovičem, od bivših demokratov sta bila navzoča Božidar Vlajič iu Grol, od radikalnih nezadovoljnežev pa dr. Ninčič in Krsta Miletič. Na sestanku so imeli običajne politične razgovore ob črni kavi. Belgrad. 5. maja. m. Prosvetni minister je na podlagi čl. 2 pravilnika o [»laganju državnih strokovnih izpitov uradniških pripravnikov v re-soru prosvetnega ministrstva imenoval izpraše-valno komisijo za polaganje državnega strokovnega izpita administrativnega osebja prosvetnega ministrstva in vseh ustanov, ki spadajo pod to ministrstvo, za razdobje od 1. januarja 1838 do 1. januarja 1-939. Za predsednika izpraševalue komisije je imenovan Dušan Jakšič, načelnik splošnega oddelka prosvetnega ministrstva. Belgrad, 5. maja. in Jugoslovanski zadrugar-ji, ki so bili povabljeni v goslo k poljskim zadruga rjem na Poljsko. se bodo temu vabilu odzvali jeseni š ti ne v mesecu maju, kakor je bilo dogovorjeno. Prešernovo rojstno hišo odkupiti slovenski šolarji Na spodbudo posebnega kulturnega odbora za odkupitev Prešernove rojstne hiše ter ob podpori g. bana in prosvetnega oddelka dravske banovine, je akcija nabiranja doneskov med slovensko šolsko mladino imela popoln uspeh. Zdaj je šolska zbirka zaključena in je dala 150.017 din, kar je vse lepo zabeleženo in bo seznam javnosti na razpolago v Prešernovi rojstni hiši, ki je tako že odkupljena. Lepo je, da odbor trdno stoji na stališču, da mora biti tudi nova hiša, ki jo bo odbor postavil dosedanji lastnici s številno družino, odločno v narodnem slogu, ki je tako lep in značilen za naše Komisija za odknp Prešernove hiše in zidavo nove na Vrbi pred cerkvijo sv. Marka gorenjske grunte. Načrte za novo hišo, katere reprodukcijo je »Slovenec« že objavil, je napravil po naročilu banovine tehnik g. Kuglič in ga je komisija odobrila že 4. aprila t. 1., v kateri so bili od odbora ,prof. Kidrič, pisatelj Finžgar in pesnik Zupančič, kot zastopnik nedoletnih otrok sodni svetnik V. Bidovec, tehnik g. Kuglič, župan Finžgar in stavbenik Zupan. Delo za to novo hišo 6e bo začelo te dni in bo jeseni že pod streho. Stoji torej zapisano v večno čast slovenske šolske mladine, da je odkupila Prešernovo rojstno hišo s tem, da je zgradila dosedanjim lastnikom novo domačijo. Toda, kako pa je s prenovitvijo oziroma restavracijo Prešernove domačije, Ribičevine? Nabrani denar za to ne zadostuje. Potrebno je na vsak način še kakih 50.000 din, če hočemo, da bomo postavili Ribičevino tako, kakor mora biti: vzorno kmečko posestvo v 6logu časa, v katerem se je Prešeren rodil. Prenovljena Prešernova rojstna hiša ne bo pravi Prešernov muzej, kakor se misli, kjer na) bi bilo spravljeno vse, kar je ostalo po velikem pesniku, tako njegovi rokopisi, postelja, na kateri je umrl itd , temveč Prešernova rojstna hiša naj bo samo poveličana s tem, da bo za vse večne čase obdržala podobo slovenskega kmečkega doma iz leta 1800, iz časa Prešernovega rojstva. V njej pa bo vse, kar je ob Prešernovem rojstvu v njej bilo: našla se je zibelka Prešernova, ohranjen je križ, stara skrinja, žličnik, škaf itd. Kar pa manjka, se bo nadomestilo z novimi nadomestki v slogu tistega časa. Tako bo g. Kovačič, tovarnar za peči na Viču, brezplačno zgradil starinsko slovensko peč, g. Zadnikar iz Kamnika je podaril pet srebrnih tolarjev iz tega časa. Tudi drugi denar iz tega časa dobimo. Treba bo napraviti nove mize, strop, odstraniti poznejše prezidave, popraviti streho in ostrešje, sploh: vso hišo spraviti v najboljše stanje ter jo lično in skrbno v duhu dobe napolniti s pohištvom in značilnimi slovenskimi domačimi rekviziti. Prešernov dom bo slovenska hiša iz preteklosti v vsej pristnosti sloga, s Prešernovim portretom in njegovimi deli in z deli o njem v vseh jezikih. V veži bo dal sedanji župnik iz Tržiča, zadnji moški potomec Prešernove 6estre, poročene Vovk, vzidati spominsko ploščo z imeni vseh odličnih slovenskih mož, ki so izšli iz te hiše (kakih 30!). Tako ne bo ta hiša samo spomenik Prešernu, temveč tudi slovenski kmečki hiši: ob Gregorčičevem slavospevu nanjo nova hvalnica! Tako bi bil spomladi leta 1939 »Prešernov dom« že odprt za obiske, če — bo dovolj sredstev. Zato se sedaj odbor obrača na slovenske zasebnike, naj oni okrase Prešernov dom, ki ga je odkupila šolska mladina. Še malo bo treba žrtvovati, pa bo akcija popolnoma uspela. Koliko moralne moči slovenstva se je izkazalo ob tej akciji; zlasti izza meja naše ožje domovine: v Pragi je nabralo društvo slovenskih visokošolcev 700 din, Slovenci v Banjaluki po pisateljici Mari Husovi 510 din, društvo slovenskih izobražencev v Parizu 195 din, jugoslovanski akademiki na Dunaju 170 din. Neka Brezničanka, poročena z Angležem v Amerki, je poslala 2 dolarja. Tudi v Ljubljani! Nekaj smo jih že imenovali v prejšnjih poročilih, imenujemo naj še slovenske igralce (500 din), uslužbence K1E v Žirovnici 313 din! Ganljivo je, če piše gdč. L. O., pošiljajoč 650 din: »Pri meni malo pomaga globoko v žep seči, a za Prešernov dom se hočem za dva meseca odreči kinu!« Vse to so svetli zgledi slovenske narodne in kulturne zavednosti. Obračamo se zdaj na zasebnike, da po svojih tudi skromnih močeh žrtvujejo še malo za lepo narodno idejo. Zato je odbor naprotil dve knjigarni v Ljubljani, Novo založbo in Tiskovno zadrugo, da sprejmeta vsak dar za Prešernov dom proti potrdilu darovalcu. Kdor pa hoče sam poslati svoj dar, dobi tam tudi položnice za Dravsko banovinsko hranilnico. Vsak, tudi najmanjši dar bo hvaležno sprejet. Sreča bo Vaša! Ne pozabite, da Vas čaka 152 bogatih nagrad, vrednih nad 100 000 din!! Ni nobenih dajatev! Le da ste naročnik ali kupovalec »Slovenca«, pa boste imeli pravico do nagradnega žrebanja! Ne odlašajte! Hitite kupovat ^Slovenca« in izrezujte rdeči žig, ki jc na izvodih »Slovenca« v prodaji — ali pa postanite reden naročnik »Slovenca«. Lepših daril, kot Vam jih nudi »Slovenec«, Vam sreča nikjer ne more dati! LASTNIŠTVO »SLOVENCA« Živinozdravnik - podpolkovnik Ivan Grom - 60 letnik Vrhnika, 4. maja 1908. V krogu svoje številne dobre krščanske družine praznuje svojo šestdesetletnieo upokojeni živinozdravni-ški podpolkovnik in posestnik na Vrhniki, gospod Ivan Grom. Doma iz dobre naše p. d. Jelojevčeve hiše na Stari Vrhniki, se je današnji 6lavljenec iz lastne ambicije povzpel do vojaškega živinozdravnika, služil v armadi vso vojno in bil kot odličen strokovnjak prevzet ob prevratu v jugoslovansko vojsko, kjer je opravljal do svoje upokojitve pred nekaj leti važne posle iz svoje stroke. Kot pristen Vrhničan, ki je vedno rad prišel na dopust v svoj domači kraj, se je tudi sedaj naselil na Vrhniki, kjer sta postavila z ženo Reziko, tudi Starovrhni-čanko, sebi in otrokom lepo vilo, vso obdano in ovito s cvetjem, ki ga gospod podpolkovnik kot dober botanik tako ljubi. Če hi Vrhničani napravili plebiscit, kdo ima v vseh slojih in strujah prebivalcev največ prijateljev in najmanj sovražnikov, bi najbrž Grom dobil večino glasov. Saj je pa tudi vedno pripravljen pomagati, kjerkoli rabijo njegovo strokovno pomoč, pri čemer je že nekajkrat premalo pomislil na svoje zdravje. Tako si je pred kratkim pri svojem stanovskem delu nakopal kar nevaren šen, ki mu je pa tako lepo spet oluščil kožo z obraza, da je za svojo šestdesetletnieo spet ves pomlajen med nami. Naj uča-ka še mnogo dobrega na tem svetu! Bolniška blagajna mestnih uslužbencev Ljubljana, 5. maja. V sejni dvorani na magistratu je bil snoči lepo uspel občni zbor Bolniške blagajne mestnih nameščencev, katere člani so uradniki, pod-uradniki in upokojenci. Bolniška blagajna se je morala prejšnja leta hudo boriti s finančnimi sredstvi ter je bila celo nevarnost, da ta socialna institucija propade. G. županu dr. J. Ad-lešiču, mestnemu svetu in Mestni hranilnici se je zahvaliti, da se jc blagajna ohranila in da jo bila uvedena sanacija, ki jc prav povoljno uspela. Blagajna šteje sedaj 1676 zavarovancev in zavarovank. Lani je imela blagajno 897.38« dinarjev celokupnih dohodkov, izdatkov pa 705.253 din V smislu pravil bo presežek dohodkov nad i/dutki 194.135 din odkazon raznim skladom v znesku 178.995 din. prebitek 15.179 dinarjev pa ostane v blagajni. Funkcionarji uprave Bolniške blagajne so podali prav stvarna in pregledna poročila o delovanju blagajne. Načelnik dr. Riko Fux je vodil občni zbor, Eozdravljajoč mestnega svetnika dr. Viktorja tesko kot zastopnika mestnega sveto, zahvaljujoč se nadalje g. županu za njegovo naklonjenost in podporo, prav tako mestni občini in Mestni hranilnici ljubljanski, ki sta rešila to ustanovo, in blagajniškim zdravnikom za njih požrtvovalno delo. Prav obsežno je bilo poročilo I. tajnika g. Draga Mohorča, ki je v uvodu očrtal splošni položaj blagajne in nato v vseh podrobnostih navedel poslovanje blagajne. Drugi tajnik g. Kogovšek je poročal o okrevalšču »Jelovca« v Kamni gorici, ki zaznamuje prav lepe uspehe. Blagajnik g. Lovro šuštor je poročal o finančnem stanju blagajne. Po soglasno sprejeti razrešnici, ki jo je predlagal g. J. Zore, je bila potrjena stara uprava z nekaterimi spremembami. Občni zbor je sprejel tudi več novih predlogov, med drugim tudi. da sc od članov še do nadaljnjega pobira lani uvedeni izredni mesečni prispevek po 12 din. Med občnim zborom sta prispela v dvorano gradbeni minister dr. Stošovič in g. ban dr. Marko Natlačen, ki sta bila od navzočih toplo pozdravljena. — Pri zaprtja, motnjah zjutraj na prazen želodec »Franz-Josel grenčice«. t prebavi vzemite kozarec naravno Willy Forttove Objavljamo, da predvajamo danes ob 16, 19.15 in 21.15 uri premiero SERENADA Ker bo za ta prekrasni film zanimanje ogromno, priporočamo, da si vsakdo u a li a v i vstopnice žo v predprodaji! najnovejše filmske umetnine prekrasnega filma novih problemov, novih idej I Ta film, v katerem boste videli igralce: Igo Syma, Hildo Kratil. H. Junkermana. Walter Janssenna, je lepši od vseh njegovih prejšnjih nepozabnih filmskih del: »Maskarnda«, »Maztirka«, >Burgtheater«, »Alotria« itd, Tel. 22-21 KINO UNION Župan dr, Adlešič odpotoval v Ameriko Ljubljana, 5. maja. Danes je odpotoval iz Ljubljane ljubljanski mestni župan dr. J. Adlešič v Ameriko, kjer bo prisostvoval slavnostni otvoritvi Jugoslovanskega kulturnega vrta v Clevelandu ter raznim drugim prireditvam. Dr. Adlešič je s svojo soprogo odpotoval z brzovlakom, ki gre ob 5.07 popoldne iz Ljubljane čez Trst v Genovo. Na kolodvoru 6e je zbralo zelo številno občinstvo, med drugim ves občinski svet, soproga gospoda bana ga. Natlačenova, zastopnik gospoda bana izseljenski komisar gospod Fink, okrajni glavar g. dr. Maršič, mnogo mestnega uradništva in vse uradništvo Vzajemne zavarovalnice s predsednikom gosp. Sušnikom na čelu. Bilo je navzočih tudi mnogo dam. Gospodu županu in njegovi soprogi so bili izročeni številni lepi šopki. Med občinstvom je bila tudi mati ge. županje gospa Popovičeva, ki se je ginljivo poslovila od svoje hčerke. Gospod župan je po zastopniku tiska izrekel še Ljubljančanom svojo hvaležnost za pozornost ter izrazil željo po skorajšnjem svidenju. Pri odhodu vlaka je občinstvo priredilo ovacije gospodu županu in njegovi soprogi. Z istim vlakom je odpotoval iz Ljubljane tudi g. Gorjanec, zastopnik italijanske tvrdke, ki upravlja ladjo »Rex«, s katero bo gospod župan odpotoval v Ameriko. Gospod župan pa se vkrca 1. junija v Newyorku na največjo ladjo »Normandie«, last francoske linije, s katero se vrne v Evropo. Pri slovesu so bili navzoči tudi zastopniki Rokodelskega društva, Društva mojstrov in fantovskih odsekov. Rokodelsko društvo je zastopal kanonik g. Stroj. Gospodu županu želimo prijetno potovanje v Ameriko! V spomin f dr. Borisu Krištofu Po vrsli so umirali v cvetu mladih let, polni dela in idealizma: dr. Leskovic, Zailetel, Fon, Verbič, Pogačnik, Kac in zadnji med njimi Boris Krištof. Ali ni la vrsta predolga? To niso bili ljudje, ki bi iskali visokih materialnih dobičkov, bili so ljudje, katerih neprestana skrb je bila delo za sočloveka, katerih cilj je bil isti kot cilj Arrovvsniitha: žrtvovati se delu, znanosti in ljubezni. Le žal, da je smrt te naše ugrabiila dosti poprej, kot je ugrabila Arrowsmitha. Ni lahko dandanes položiti devetnajst izpitov na vseučilišču in delali potem dan za dnem, noč za nočjo v prenapolnjenih bolnišnicah za nizko plačo — zato kosi smrt med mladimi zdravniki bolj pogosto, kot bi kosila sicer. Zadnji v vrsti je bil Boris Krištof. Zadnji? ... Dolgo je delal na kirurgiji v Ljubljani, potem je bil premeščen v Bolnišnico za duševne bolezni v Novem Celju, kjer ni klonil, dasi je bila samota velika, dasi ni bila skoraj nikoli kaka bolniška postelja prazna. Njegovo ime ni bilo bučno, toda sedaj jokajo bolniki za njim. Sestre, strežniki in strežnice so v svojem napornem delu prisluhnile: »Smrt? Dr. Boris mrtev«? in je ure dolgo onemela vsaka beseda in nato je Zakleti grad Novo Celje, v senci angela smrti zajokal. Dr. Boris ne bo več hodil po njegovih hodnikih od bolnika do bolnika in izmenjal z vsakim prijazne besede in lajšal bolečine tistim, ki ludi telesno trpe, ne bo več reševal zdravja razboljenim dušam. Ko je odpeljal mrtvaški voz njegovo truplo skozi gaj izpred gradil, je skozi okna strmelo stotero nemih, mračnih oči za njim. Zajokala jo mlada žena; štiriletna hčerka Tajka pa je vprašala. ali peljejo očeta v Ljubljano v bolnišnico. Mislila je, da je oče bolan. Ni bil več bolan, umrl je ob tistih, ki jih je zdravil sam. Ni poznal počitka in miru. Naj bi našel mir vsaj onkraj groba! Vlom v Hranilnico in posojilnico v Hotedršici V noči od 2. na 3. maja je bilo vlomljeno v lokal hranilnice in posojilnice v Hotedršici. Vlomilci so prišli v hišo z dvoriščne strani 6kozi verando v prvem nadstropju, kjer so najprej vlomili leseno steno, nato vrata v predsobo, iz predsobe so šli v sol«), kjer so premetali vse omare z obleko. toda tukaj ni bilo uspeha, odnesli pa tudi niso ničesar, iz česar je razvidno, da so iskali le denar. S prvega nadstropja so s silo odprli vrata na stopnice in prišli v pritličje na hodnik, od tukaj pa vlomili v lokal, kjer je blagajna hranilnice, Da so vlomilci bili bolj sigurni, so vsa okna pisarne zagrnili z rjuhami, ki so bile pripravljene za branje. Nato so navrtali težko VVertheimer blagajno s strani ter naredili precejšno luknjo v steno blagajne. Predvsem značilno pa je, da je vlomilec naVrlal blagajno ravno na tistem mestu, kjer je ležal denar, tako da je prišel do denarja, čim je naredil luknjo za dlan roko široko. Iz tega bi se sklepalo, da so razmere vlomilcu morale bili dobro znane. Sreča v nesreči pa je bila za hranilnico, da je dan prej načelnik hranilnice g. Jožef Petkovšek odnesel večjo vsoto denarja v Ljubljano, vlomilci so odnesli le G400 din. Če bi bilo vlomljeno dan prej, bi bil vlomilec imel dober plen (okoli 40.000 din). Poleg denarja so si privoščili še pol hleba kruha, drugega niso odnesli. Ob pol enajstih zvečer, ko je g. Petkovšek Jožef zapiral gostilno, je nedaleč od hiše opazil sumljivega človeka, ki se je sukal okoli sosednje hiše in tudi enkrat za trenutek posvetil proti gostilni, toda ni polagal važnosti na tega človeka. Ljubljanska policija je bila naprošena za pomoč pri zasledovanju ter je poslala svojega uradnika na lice mesta, kjer je pregledal stanje in ukrenil potrebno za nadaljnjo preiskavo, daktilo-skopirani so tudi odtisi prstov. Dne 2. maja popoldne pa je bilo vlomljeno tudi v Novem svetu nedaleč od Hotedršice, toda žo na italijanski strani, v hišo posestnika Tomažina, po domače pri Cajnarju. Vlomilec je vlomil v hišo, ko so domači bili na polju. Tu jo vlomilcu padel v roke večji plen, odnesel je 11.000 lir in okoli 1000 din, skupaj v našem denarju okoli 23.000 dinarjev. Golovo je bila na delu ena in ista roka. Vlomilec je moral biti poučen, da je g. Tomažin premožen posestnik, ki ima vedno kaj prihrankov tudi doma. Anketa o malem obmejnem prometu z Nemčijo Maribor, 5. maja. Včeraj predpoldne je bila v prostorih mariborskega cestnega odbora konferenca zastopnikov krogov, ki 60 prizadeti pri reševanju vprašanja malega obmejnega prometa, ki se jc med Jugoslavijo in bivšo Avstrijo vršil po tozadevni pogodbi, ki pa je bila v zadnjih letih v praksi toliko kršena, da je ves ta promet padel skoraj na ničlo. Ker se bodo ta mesec pričela z Nemčijo nova pogajanja za ureditev malega obmejnega prometa in ker jc bilo treba zbrati in poizvedeti za želje obmejnega prebivalstva in trgovstva, je načelnik cestnega odbora Fr. Žebot sklical konferenco predstavnikov prizadetih krogov, na kateri jc najprej poročal poslancc dr. Andrej Veble, nakar 60 navzoči zastopniki tolmačili gospodu poslancu želje svojih občin oziroma organizacij. V svojih izvajanjih 60 najprej razvijali načelne misli k vprašanju malega obmejnega prometa, nato pa stavili konkretne predloge, ki bi jih naj naša delegacija za pogajanja z Nemčijo upoštevala. Poslanec dr, Vcble bo vse predloge sporočil pristojnemu mestu in je upali, da bodo upoštevani. Dovozne ceste v Maribor so potrebne popravila Zadnje dolgotrajno deževje je Mariborčanom in okoličanom zopet dalo prav močno občutiti, da z našimi cestami ni vse v redu in da bo treba v tem oziru še mnogo storiti, da bo zadoščeno vsem potrebam po modernih in urejenih cestah. Vsak vesten opazovalec bo moral priznati, da 6e je v mestu samem za ureditev cest in ulic že mnogo storilo, čeprav še ni vse tako, kakor bi bilo želeti, kar pa ne gre morda na račun malomarnosti ali brezbrižnosti odgovornih mestnih čini-teljev, marveč je to treba pripisovati dejstvu, da je Maribor v novo državo prinesel slabo cestno dediščino, ki je bila potrebna temeljitega zboljšanja. To pa je bilo zvezano z velikimi 6troški, ki v Gasilska proslava v Skolji Loki V nedeljo, 8. maja. bo velika svečanost gasilcev v škofji Loki. Ta dan bodo namreč blagoslovili svoj prapor, delo tvrdke »Nnšn sloga« v Ljubi ani. Kumoval bo novemu praporu g. ban dr. M. Natlačen, kumica pa ho gospa Minka ZiherI, škofjeloška mati županja. Po sveti maši nn glavnem trgu bo razdelitev odlikovanj, kajti 120 gasilccv si je zaslužilo odlike. Popoldne bo na glavnem trgu tombola v korist reševal nega avtomobila. Prava senzacija bodo glavni dobitki, kakršni še niso bili v Loki: i motor, vreden 6000 din, ter 30 koles! Vsnk si jih lahko ogleda razstavljene pred trgovino Kašman. V nedeljo pn naj poizkusi svojo srečo. Toda priti ho moral v lx>ko. kamor vso nn jtoplejo vabimo jih v času gospodarskih kriz ni bilo vedno mogoče oskrbeti iz rednih davščin. Temu se jc pridružilo še neurejeno vprašanje mestnega kaldr-minskega fonda, ki je bil zaprt vse dollej, dokler ni bilo pod sedanjo občinsko upravo urejeno vprašanje vojašnic, kar je onemogočilo gradnjo novo carinarnice, s katere graditvijo je v neločljivi zvezi kaldrmineki fond, iz katerega moro občina črpati redne dohodke za vzdrževanje mestnih cest, ki vodijo k carinarnici. Ker je sedaj ves kompleks teh vprašanj urejen, so občini zagotovljeni stalni dohodki, ki bodo omogočili končno ureditev občinskih, predvsem dovoznih cest. Posebno vprašanje pa tvorijo dovozne cesto iz mariborske okolice v mesto, ki jih mora oskrbovati banovina odnosno cestni odbor. To so Koroška cesta, Ruška cesta in Pobreška cesta. Po Ruški in Pobrežki cesti se steka v Maribor ogromen del vsega prometa z desnega dravskega brega in je zato obe cesti smatrati za najbolj obremenjeni cesti tistega dela desnega dravskega brega, ki s svojim dnevnim prometom gravitira k Mariboru. Poleg lega je Pobrežka cesta dan na dan obromenjena s prometom, ki ga pritegne našo radi številnih pogrebov pokopališče na Pobrežju. Od mariborske mcslne občine, ki žrtvuje velike vsote za izboljšanje cest in ulic, ki spadajo v njeno območje, ni mogoče zahtevati, da bi sama s svojimi sredstvi uredila še li dve cesti, ki jih mora oskrliovati banovina oziroma cestni odbor, ki mu je pa vzet velik del iniciative iti sredstev, ki jih nabere s svojimi cestnimi dokladaini. Znano je, da plača mariborsko mesto na cestnih dokla-dah letno poldrug milijon dinarjev, od tega denarja pa je prišla nazaj za ureditev cest v Mariboru in njegovi okolici le vsota, ki jo je banovina prispevala za ureditev Koroške ceste. Vsakdo bo priznal, da ima banovina toliko dolžnosti do svojih cest, da jih z razpoložljivimi sredstvi ne moro naenkrat izvršiti. Ker pa dobi iz Maribora preko cestnih doklad letno velike vsote, bo morala pač enkrat žrtvovati ludi potreben denar za ureditev mariborskih dovoznih cest, saj bo s tem zadovoljila ne le mariliorske meščane, marveč ludi številno okoliško prebivalstvo, pred tujci pa dvignila naš ugled, ki je zaradi zanemarjenosti naših cest na skrajno nizki višini. Kaj pravite ? Kulturni referenti pri dnevnikih so včatih re-veti: napisali morajo kritiko o tej ali oni knjigi, pregledati kakšno brošuro in zato jim moramo seveda oprostiti kakšno površnost. Gospod B. B. si je stavil sedaj nalogo, da s pomočjo »Jutra* spravi velezasluinega senatorja g. Janeza Puclja, v slovenskem literarnem svetu znanega Franceta Ferioua, ki je pravkar izdal zbirko svojih sličic iz Velikih Lašč pod imenom Vesela pisari ju«, na častno mesto v slovanski literarni zgodovini. .11 ospod B. B. pa bo najbrž Še moral pisali življenjepis g. Janeza Puclja, in če ga je včeraj obdelal v Jutru« z literarne strani, ga bo moral dopolniti še x drugih polj, na katerih se je g. Janez Pucelj udejstvoval, to je predvsem v politilei (šenčurski liroces je na prinn.r zelo primerno poglavje), dalje bo moral opisali tisti veličastni shod v Volu pri Ljubljani, kakor je poročalo »Jutro*', na katerem pa je gospoda ministra poslušalo samo 181 najetih agitatorjev iz vsega Pusavja. in ie nekaj takega političnega drobiža bo moral omenili. Zasluge g. Janeza Puclja na mesarskem polju nam niso po-. drobneje znane in gospodu B. B. ne moremo po-streči š strokovnimi podatki. Ugotovili smo le, da je g. France Feržou ali g. Janez Pucelj ludi sijajen reporter za i-Jutro«, saj je šel meseca julija 1037 v Pariz na svetovno razstavo in te pač po svoji dolžnosti in po svojih izkušnjah v tem središču evropske kulture ugotovil nezaslišano novico, da je tam goveje meso popolnoma za nič, telečje pa izvrstno. Te zanimive ugotovitve g. Janeza Puclja smo morali pač ponatisniti, Inda g. Janez Pucelj je bil zaradi tega strašno in,d na nas. Gospod B. B. se ja sedaj potrudil, da gospoda senatorja potolaži in ugotovi odlične lastnosti podpredsednika JNS na literarnem polju. Pravi, da je lo. kar smo mi o njem napisali, pravo nasprotje Pucljeve dikcije in njegove tople šegavostiGospod B. B. je najbrž prebral samo uvod, n katerem moramo reči, da je edini duhoviti odstavek v vsej knjigi, ki pa jc ponatisnjen iz »Slovenca«. Za originalno Pucljevo dikcijo ršegavost« bomo pa navedli nekaj duhovitosti, ki so značilne za vso knjigo, ki pa so najbolj zgoščene na strani 114: »Kdor se a farji brati, nima s čim oratiU — »Co ti far sede na škric, škric odreži pa zbcžiU — »Oficirja ne v hišo, če ni vojske; farja pa le za zadnjo uroU — >Faršca za devet coprnic U V tmishi teh rečenic je vsa dikcija gospoda senatorja Puclja, ko posluša, kaj kle-petavc ženske pripovedujejo o tem. kaj so jim gospod povedali v spovednici, se znaša nad *klerikalnimii*- gostilnami v svojem rojstnem kraju in obira božje poli ter farovie in razodeva s tem vso globino svojega svetovnega nazora in »duhovitosti«. In tako se njegova »Vesela pisarijo* dostojno uvršča med njegove govore v belgrajskem parlamentu, h katerim je *Slovenec«• ludi pripravljen napisati uvod. ako jih hoče gospod senator Pucelj izdali, da bo vsaj nekaj duha v njih ... — V zastarelih primerih zapeke, združenih z zlato žilo in otekom jeter, je pravi blagoslov naravna »Franz-Josefova« grenka voda, zaužita tudi v malih množinah. »Franz-Josefova« voda milo deluje in zaneslivo otvarja, pa se poleg tega tudi po daljši porabi skoraj nikdar ne izkaže neučinkovito. Ogl. reg. S. br. 30474/35. Koledar Petek, 6. maja: Janez Evangelist pred Lute-rnnskimi vrati; Judita. Prvi krajec ob 22.24. — Hersohel napoveduje lopo vreme. Sobota, 7. maja: Stanislav, škof; Dujam, škof mučenec. Novi grobovi -J- V Ljubljani je mirno v Gospodu zaspala gospa Franja Telavctz roj. Slana. Pogreb bo danes ob 4 popoldne. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim naše iskreng sožalje! -f" V Dravljuh je v 88 letu starosti umrl g. Jakob Črnivec, posestnik. Blagi rajnik je bil skrben oče in veren mož. Nu »Slovenca« je bil naročen od početka do smrti. Naj v miru počiva! -j- V Žirovnici je umrl dne 2. maja na večer g. Joža Č r n i 1 e c , zaposlen na igrišču Golf. Pokopan je bil 5. maja ob 11 na novem pokopališču na Breznici. Družinici je zguba težka, pa naj bo zanj dobiček! -f- V Središču ob Dravi je nenadoma umrl posestnik g. Jože Ravšl ,brat g. župnika v Cir-kovcili na Dravskem polju in oče g. kaplana v Št. Ilju v Slov. goricah. Pokonik je bil dolga leta cerkveni ključar podružnične cerkvc v Središču. Pogreb bo i' soboto ob 8 zjutraj — Naj mu sveti večna luč! Žalujočem naše iskreno sožalje! Osebne vesti — Promoviran je bil na zagrebškem vseučilišču za doktorja vsega zdravilstva g. Franc Z v a -nut iz Ljubljane. Čestitamo! — Odvetnik g. dr. Stanko Jug je vpisan v imenik odvetnikov s sedežem v Ljubljani. Premestitve v davčni službi. Premeščeni so: za višjega davčnega kontrolorja 0. skupine davčne uprave v Ljubljani-mesto Franc Bole, dosedaj v Ljubijani-okolica; za višjega davčnega kontrolorja 6. skupine v Novem mestu Rudolf Žcslin, dosedaj v Kranju; za davčnega kontrolorju 7. skupine davčne uprave v Ljubljano-okolica Josip E r žen, dosedaj v Ljubljani-mesto, za davčnega kontrolorja 7. skupino davčne uprave v Kočevju Stanko Vodi in, dosedaj v Slov. Konjicah. —Razrešeni so službe rezervnega častnika sanitetni stotnik I. razreda dr. Ivan Matkovič, konjeniški poročnik Miran Guštin, peli. stotnik I. razr Vladko Petrovič, peli. stotnik II. razr. Vilko Arbos, peh podporočniki Josip Kneževič, Hermcnegild Srdoč, Ivan šnidaršič, Franc Mediju, Vinko Rožmarin, Josip Klinčič in Andrej Tlabuš, inženirski podporočnik Mirko Amuš in poročnik korvete Stcfun Dormut. I. jugoslovanski ceslni kongres bo v začetku junija v Ljubljani. Na njem se bodo v prisotnosti državnih oblasti in zastopnikov gospodarskih in prometnih organizacij obravnavala važna vprašanja naših cest in cestnega prometa. Pobudo za to prireditev jc dalo Društvo za ceste v Ljubljani in tudi prevzelo njeno organizacijo. Pokroviteljstvo kongresa je prevzel knez namestnik Pavle, a častno pred-sedništvo predsednik vlade g. dr. Milan Stojadinovič. V častnem odboru je tudi g. ban dravske banovine dr. M. Natlačen in ljubljanski župan g. dr. Adlešič. 1. maja t. 1. se je vršila v Belgradu seja glavne uprave Jugoslovanskega društva za ceste, na kateri se je končno določil program kongresa. Kongres se Nepozabna majska pesem Deli Iorgovan Kino Matica ob 16., 19. in 21 15 uri bo pričel ž« 3, junija t. I. s predkonferencami posameznih društev za ceste. V soboto, 4. junija, bo ob 10 dopoldne ob priliki otvoritve Ljubljanikega velesejma tudi slovesna otvoritev razstave »Cesta«, ki jo priredi ljubljansko društvo za ceste. Nato bo slovelna predaja javnemu prometu moderniziranega cestnega odseka Št. Vid—Jeperca. Ob 16 istega dne se vrši skupščina Jugoslovanskega društva za ceste, na kateri bodo tudi prečitani posamezni referati o važnih cestnih vprašanjih in ki obravnavajo tako gradbeni, kakor tudi finančni načrt za izgraditev in modernizacijo naše cestne mreže, V nedeljo, 5. junija, se vrši ob 10 dopoldne v dvorani Trgovskega domft slovesna javna seja cestnega kongresa, na kateri bo tudi predstavnik kr. vlade podal važne izjave Vsi zaključki kongresa bodo vsebovani v resoluciji, ki bo ob koncu zasedanja predložena kongresu. Kongresu bodo tudi prisostvovali predstavniki društev 2a ceste slovanskih držav in držav Male zveze. Svečani del kongresa, zlasti govori predstavnikov vlade in g, bana, bodo prenašani po radiu. ★ — Promet izletniškega vlaka na Gorenjsko v nedeljo 8. maja. V nedeljo, dne 8. maja bo vozil na progi Ljubljana gl. kol.—Jescnice—Bistrica Boh. jezero odn. Jesenice—Rateče—Planica Izletniški vlak z odhodom iz Ljubljane gl. kol. ob (3 točno, s prihodom na Jesenice ob 7.35, v Bistrico Boh. jez. ob 8.39., odn. v Ratečc-Planieo ob 8.89. V nasprotni smeri bo odhajal izletniški vlak iz Bistrice Boli. Jez. ob 19.11, Iz RateČ-Planice ob 19.14, z Jesenic ob 20.27, s prihodom v Ljubljano gl kol. ob 22.12. Zalo bo pa izostal na progi Jesenice - RateČe-Planlca - Fusine Laghi mešani vlak, ki odhaja iz Jesenic ob 6.15 — Razpis službenih mest. Pri kraljevski ban-skl upravi dravske banovine v Ljubljani (oddelek za trgovino, obrt in industrijo — turistični referat) se razpisujeta po bnnovinskem proračunu službeni mesti: 1. uradniškega pripravnika Vili. l>oložajne skupine in 2. pogodbenega oziroma honorarnega uradnika. Za prvo mesto prihajajo v poštev dijiloiuirani pravniki, od katerih se zahteva poleg splošnih pogojev še strokovna šolska izobrazba (učni tečaj višje hotelirske šoli v Inozemstvu, abiturientski tečaj trgovske akademije in slično) ter znanje tujih jezikov (nemščine, francoščine in event. angleščine). Od prosilcev za mesto pogodbenega oziroma honorarnega uradnika pa se zahteva dovršena srednja ali enakovredna strokovna šola, primerna praksn v tujsko-prometni službi in znanje tujih jezikov (nemščina in event. francoščina ali angleščina). Plača po dogovoru. Prošnje, opremljene s potrebnimi dokazili in i listinami o izpolnjevanju splošnih pogojev Iz S 3 oz. 160 zakona o uradnikih, je vložiti do dne 31. maja 1938 pri občoni oddelku kraljevske banske uprave. — Sadjarsko in vrtnarsko društvo sporoča vsem podružnicam in Članom, da bo občni zbor dne 8. maja t. 1. ob pol 10 v Ljubljani v dvorani restavracije pri »Levu«, Gosposvotska cesta, — Prepovedan tisk. Službene novine št. 99 objavljajo, da je drž. pravdništvo v Zagrebu ^prepovedalo prodajati in razširjati št. 17 in 18 časopisa »Seljački dom«, dalje št. 76—77 lista »Smotra slavenske politike« in letak »Poštenoj javnosti«. Tiskano v Zagrebu. — Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani obvešča vse ucence srednjih in meščanskih šol, ki so ob začetku ali tekom letošnjega šolskega leta kupili Kocenov Geografski Atlas (Šenoa-Juras-Bo-liinc, da ima sedaj na razpolago zemljevid št. 49 Dravska banovina in sosednje pokrajino, ki v atlasu manjka. Kupci Allasa dobe v imenovani knjigarni zemljevid brezplačno, če predložijo »Nakaznico«, ki je nalepljena v Atlasu, sicer pa stane 6 din. — Zahtevajte v vseli biljctarnicah »Putnika« v Sloveniji spored izletov za mesec maj. — Izseljenec v Združenih državah Amerike Ivan Bukta išče v Jugoslaviji svojo sestro Ano Bukta iz občine Daruvar, ki je bila pred 15 leti v Sarajevu, od takrat pa je njeno bivališče neznano. Komur je znano sedanje bivališče Ane Bukta, naj ga sporoči Izseljenskemu komisari-atu v Zagrebu, Palmotičeva 59 — URE, nakit za birmo Čuden, Prešernova 1. — Tivar obleke, moda, kakovost in cena en pojem. Glavna zaloga Anton Brumec, Ljubljana, Prešernova 54, nasproti glavne pošte. — V Gorico—Trst za 2 dni z avtom 14. maja. Vpisujemo do 7. maja. Priglasite se takoj za brezplačna navodila »Družini božjega sveta«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17 — Nudi sc vam redka priložnost, da zadenele glavni dobitek nagradnega tekmovanja za Radion. Čitajte pazljivo inserat, ki bo objavljen v nedeljski številki našega časopisa. KINO KODELJEVO Danes in jutri ob pol 9 dva velefilma Schirley Temple ČIN - ČIN ter pevski velefilm t Jan Kiepuro POD SREČNO ZVEZDO Opozarjamo, da so odslej predstave oh delavnikih ob pol 9, ob nedeljah pa ob 4, pol 6 in pol 9. Ljubljana V petek, dne 6. maja 1938 Gledališče Drama: Petek, 6. maja, ob 15: »Na ledeni plošči«. Dijaška predstava. Izven. — Sobota, 7. maja: »Izpit za ižvljenje«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Nedelja, 8. maja: »Pokojnik«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Pone deljek, 9. maja: Zaprto. — Opera: Petek, 6. maja: Zaprto. — Sobota, 7. maja: »Trubadur«. Premiera Premierski abonma. — Nedelja, 8. maja: »Groficn Marica«. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. — Ponedeljek, 9. maja: »V kraljestvu palčkov«. Proslava Materinskega dne. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Prireditve in zabave Izredno lep glas, visoko muzikalnost, zanimivo šolo in umetniško dovršeno podavanje, vse to ima basist Franc Schitfrer v visoki meri. To dokazuje vsak njegov, bodisi koncertni ali operni nastop Vsega bomo deležni v ponedeljek na njegovem koncertu v veliki Filharmonični dvorani. Koncert basista Schiffrerja bo 9. t. m., začetek ob pol 9 zvečer. Spored obsega dela domačih in tujih avtorjev, izmed tujih so zastopani: Srhubert Brahins, \Volf In nekateri Italijani, med domačimi pa: Adamič, l-pavec, Lajovlc in Pavčič. Poleg tega je še nn »iioredu Musorgski. Predprodaja v knjigarni Glasbene Matice. Prva produkcija gojencev šole Glasbene Matice ljubljanske bo v ponedeljek, 9. maja ob četrt na 7 zvečer v veliki Filharmonični dvoran'. Naj-prvo nastopi mladinski zbor š0'le Glasbene Matice pod vodstvom prof. Viktorja Sonca. Zu današnji nastop »Slovenske scene mladih« vlada veliko zanimanje med Ljubljančani. Zato opozarjamo, da si vsi Interesenti preskrbe vstopnice že v predprodaji, ki bo danes od 10—12 in od 15—17. Predavanja Skupina bojevnikov na Viču priredi danes ob 8 zvečor po šmarnicah v društvenem domu na Glincah prodavanje »0 grozotah vojne«. Snov bodo pojasnjevale ekioptične slike. Vabljeni so vsi. — Vstopnine ni! Sestanki > Trnovski Fantovski odsek ima drevi ob 8 v Prosvetnem domu sestanek z zanimivim predavanjem g. Češnovarja. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: dr. Plccoli, Tyr-ševa cesta 6; mr. Hočevar, Celovška c. 62 in mr. Gartus, Moste. Poizvedovanja Manjša vsota denarja je bila najdena v torek na ljubljanskem trgu in se dobi na Mivki 4, Papler. T«n|ml LrA«l«3.4 na 176.2 milij. din. To povečanje je v prvi vrsti pripisovati denarju na poti. kot ga naziva Bata, ki se je povišal od 18.4(3 na 24.06 milij. Nadalje so narasle Batine rezerve od 26.6 na 86.14 milij. din. Upniki eo se nekoliko zmanjšali od 56.64 na 54.83 milij. din. Med aktivi so investicije in nepremičnine povečane od 95.06 na 98.4 milij., blagovne zaloge od 62.5 na 73.0 milij. din. Čisti dobiček znaša s prenosom iz 1936 vred 5.4 (7.14), brez prenosa 4.6 (6.74) milij. din. Stanje Narodne banke Po poročilu Narodne banke je bilo stanje naših kliringov dne 30. aprila naslednje (v oklepajih razlika v primeri s stanjem dne 22. apr.): Aktivni klirlngi: Italija stari raC. 21.250.732 (— 936.099) lir, novi 952.220 (—4,324.850) lir, novi 127,003 278 (+ 4,959.200) din. Nemčija 12 milijonov 111.711 (+ 427.114) mark, Bolgarija turistični 412.280 din. Poljska 12,754.508 (-686.024), Turčija 12,354.960 (— 171.131) din, Španija 2 milijona 852.419 (+ 1.091) nezet. . Pasivni klinngi: Belgija 3,.>27.411 (—81 tisoč 159) belg, Bolgarija 199.551 (+21.818) din, Madžarsku 37,666.504 (-1.392.864) din, Romunija 7,442,989 (—2,077.060), Češkoslovaška 141 milijonov 877.592 (—901265) kron, .Švica 2 milijona 791.071 (— 151.910) frankov. Stanje naših kliringov Tzkaz Narodne banke za 30. april kaže naslednjo sliko (vse v mili j. din. v oklepajih razlika v primeri z izkazom za 22. april): Aktiva: zlata v blagajnah in v inozemstvu t.824.4 (+11.43), devize izven podlage 3S9.3 (—19.2). menična in lombardna posojila 1.550.25 (—66.06). Pasiva: bankovci v obtoku 5.897.4 (+ 161.(4), drž. terjatve 127.? (+94.3), žiroračuni 1.453.55 (—157.8), razni računi t.068.4 (—66.06), skupne obveznosti po vidu 2.649.26 (— 109.6). Obtok bankovcev in obveznosti po vidu .8.547.06 (+ 51.55), skupna podlaga s primom 2.344.34 (+ 14.7), samo zlato v podlagi s primom 2.308.04 (+8.5). skupno kritje 27.42 (27.42) %, od tega samo z zlatom v blagajnah 27.0 (27.06) °/o. Gospodarjenje z nedoraslimi gozdovi Banska uprava dravske banovine je izdala naredbo o gospodarjenju z nedoraslimi gozdi. Po tej naredbi je vsak posestnik dolžan naravno ali umetno pogozditi najdalj v roku 3 let po izvršeni sefnji vsako poseko. To je izvršeno šele takrat, ko je dosežena in zagotovljena popolna zarast. Pri čiščenju se mora v gozdnih kulturah zatirati (posekati ali zasekati ali izruvati) vse, kar ogroža obstoj ali razvoj teh kultur (zlasti gozdni plevel in malo-vredne drevesne vrste). Gozdni posestnik je dolžan izvršiti potrebna redčenja. Kulturni obzornik „S1ovensUa scena mladih" v L uhljani V petek, dne 6. maja ob 20 nastopi v dvorani Delavske zbornbe prvič v Ljubljani »Slovenska scena mladihs s Mrakovo dramo »Čajkovski*-. »Slovenska scena mladih« je igralska skupina, ki se je osnovala pred tremi meseci in hoče gojiti slovensko dramsko umetnost, pri tem pa si ustvariti svoj igralski slovenski slog. Za svoj prvi nastop si je izbrala »Slovenska scena mladih« Mrakovo liim-nično dramo »Čajkovski«, v kateri nam pisatelj podaja tragično življenje in čudovito smrt Petra lljiča čajkovskega. Avtor je obenem režiser in in-terpret naslovne vloge. Med nastopajočimi so še: gdč. Cita Potokarjeva, ki je obenem tudi izvedla inscenacijo na docela svojski način, ga. Mlekuševa ter gospodični Rojčeva in Slovenska. Poleg g. Mraka nastopajo še gg. Dolinar, Grebene, Močan, Mer-ljak in Sarnavsky. Vsi nastopajoči so posamič kot v celoti nastopali že z uspehom. Upamo, da bo občinstvo razumelo stremljenje in cilje mladih ljudi ter njih idealno delo na polju slovenske gledališke umetnosti. ¥ Naše državne finance. — Naš denarni in kapitalni trg. Znani gospodarski pisatel j Drago Potočnik je izdal kot separat dve svoji razpravi. Prva »Naše državne finalire« (str. 15) so ponatis iz letošnjega »časa« št. V. in VI., kjer Prebiralna sečnja v nedoraslih visokih gozdovih je I prepovedana. Sečnja na golo se v nedoraslih visokih gozdovih sme vršiti samo z dovolitvijo občnih upravnih oblastev. Dovolitev za sečnjo na golo v nedoraslem visokem gozdu sme upravno oblastvo izdati le v gotovih primerih (če je gozd razredčen ali poškodovan, da je ogrožen obstoj in razvoj), če je napaden v veliki meri po glivah, zajedalkah in mrčesu, če posestnik neizogibno potrebuje tehnični les v lastnem gospodarstvu itd. Čl. 6 določa postopek pri vlaganju prošenj za sečnjo na golo V nedoraslih visokih gozdih. Če oblastvo dvomi v pravočasno pogozditev poseke, sme predpisati kavcijo. Kupec lesa ali podjetnik sečnje se morata prepričati, ali je upravno oblastvo sečnjo dovolilo. Za prekrške naredbe so določene kazni od 10 na 1000 din, v primeru pa, da se globa v določenem roku ne plača, zaporna kazen od 1—20 dni. Pobijanje nedovoljene reklamne prodaje Kr. banska uprava dravske banovine v Ljubljani je poslala pod VIII No. 2632/2 z dne 23. aprila 1938 vsem okr. načelstvom in mestnim poglavarstvom naslednjo okrožnico: Ministrstvo za trgovino in industrijo je v predmetni zadevi z razpisom z dne 4. aprila t. 1. II št. 12155/u, odločilo sledeče: »Ministrstvu je bilo sporočeno, da se v mnogih okrajih države, odnosno na področju vse države opaža pojav, da oglašajo posamezni trgovci prodajo blaga za 10, 15 pa tudi za 20% ceneje od običajnih dnevnih cen za dolično blago in da je ugotovljeno, da taki oglasi ne odgovarjajo resnici, ampak da imajo samo namen, da se dotično blago čim hitreje razproda na drobno. Na ta način se pri potrošačih, ki zaupajo takim oglasom, ustvarja prepričanje, da se vrši v dotičnem obratu razprodaja, kar pa ne odgovarja resnici. Tak postopek je v nusprotju z izrecno odredbo § 168 zak. o obrtih in se kaznuje po § 399 t. 15 istega zakona. Postopek takih trgovcev se da v onih primerih, ko se mogoče dajo tudi nek popust, subsumirati pod določbe zakona o pobijanju nelojalne konkurence. Toda tudi kljub takim izrecnim predpisom se ne opaža, da bi pristojne oblasU postopale proti trgovcem v primerili takega oglašanja- marveč se isto vrši nemoteno. Da bi se^ ta običaj, ki se zaradi tega vedno bolj širi na škodo tako solidnih trgovcev kakor ludi potroSačev pobijal in izločil iz trgovskega prometa, se naslov poziva, da izvoli naročiti podrejenim prvostopnim oblastvoin, naj v vseh takih primerih najenergič-neje postopajo proti takim trgovcem po prej omenjenih zakonskih predpisih.« Ko se Vam to sporoča v smislu ministrskega razpisa, se hkrati opozarjate, da 6e po ugotovitvi Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani in interesiranih združenj krši označeno zakonsko določilo tudi s tem, da se pogosto oglaša razprodaja pod označbami: »odprodaja« »opustitev zaloge«, »izpraznitev zaloge«, »inventurna odprodaja«, »delna odprodaja«, kar vse predstavlja kršitev označenega določila, če tudi sc popust pri ceni izrecno ne omenja. Kar se tiče obetanja popusta po 10% ali več, vezanega na izvesten čas, je kr. banska uprava že v nekaterih primerih potrdila kazenske razsodbe, ki so takšno dejanje podvajale pod § 32 zak. o pobijanju nelojalne konkurence. Upravno sodišče se je pridružijo stališču kr. banske upr. in je torej to stališče smatrati kot pravno veljavno. razbira današnji finančni položaj pri vseh ministrstvih in daje končno dobro podobo aktivnih in pasivnih državnih podjetij. Brošura bo vsakega zanimala, ki se peča z narodnim gospodarstvom. — Iz »Trgovskega tovariša« št 5 in 4 pa je ponatisnil svojo razpravo o »našem denarnem in kapitulnem trgu« (str. 15). kjer govori o raznih posojilih po vojni, v pripisu tudi o najnovejšem b% notranjem posojilu ter o zahtevah, ki jih' mi Slovenci poudarjamo ob tej priliki in se tičejo predvsem gradbe železniške zveze z morjem in dvotirne proge Ljubljana—Belgrad »Posvečena družina«. (Vrtnico za mesec junij.) Znani pisatelj č. g. župnik Janez Langer-holz jc. prišel na izvirno misel, da bi enkrat slovenskim družinam razložil globok pomen, ki ga ima češčenje Srcu Jezusovega v družini. Knjiga je namenjena posvečenim družinam, da bi se obnovile v svoji ljubezni do Srca Jezusovega, in neposvečenim družinam, du bi prišle do posvetitve. Vsebina je bogata: za vsak dan ena misel in en zgled, ki daje pobudo za nadaljnja razmišljanju. Tisk je odličen in jako prijeten za čitanje, oblika knjige priročna, oprema zelo trpežna. Razen tega krusi knjigo 21 izbranih slik, ki jo delajo posebno prikupno, poučno in privlačno. Knjiga jc mnogo obsežnejša. kot so bile dosedanje. Lahko rečemo, du tako bogatih vrtnic še nisiuo imeli. Kljub temu smo skušali ceno nastaviti najnižjo, da bi knjigo moglo naročiti čim več družin. Cena je torej s poštnino, zavojnino in vsemi drugimi stroški vred: broširana knjiga (s kartonskim ovitkom) 18 din, vezanu knjiga (\ celo platnu z risbo) 25 din. Poso'«"o mesta Sušah Mostna občina Sušak je razpisala 7% obligacijsko posojilo v znesku 6 milij. din, katerega hoče amortizirati v 15 letih. Obresti so polletno za nazaj (16. novembra in 16. maja) Posojilo je razdeljeno na 2000 zadolžnic po 1000 din (2 milij. dinarjev), 400 zadolžnic po 10.000 din (4 milij. din). Vpisuje se posojilo od 1. maja do vključno 15. maja in sicer pri Mestni hranilnici na Sušaku. Obveznice bodo notirane na zagrebški borzi in so pupllarno varne. A Odlog plačil je dovoljen Hranilnici in posojilnici v Koprivnici r. z. z 11. z. za 6 let od 19. februarja 1938 dalje za dolgove nastale do 15. januarja 1938, obrestna mera 2% brutto, nadalje je dovoljen tudi za 6 let Hranilnici in posojilnici v Šmarjeti, r. z. z 11. 7.. od 19. februarja 1938 dalje, velja za dolgove nastale pred 21. januarjem 1938, obrestna mera 2%. Slaveks, d. d. za lesno industrijo v Zagrebu izkazuje za 1936—1937 Čistega dobička 0.74 milij., od česar je odbiti izgubo iz prejšnjega leta v znesku 0.53 milij. Glavnica 15.0, bilančna vsota 72.23 (70.04) milij. din. Moster, tvorniča lakov iu barv v Zagrebu. Glavnica 4.5, bilančna vsota 24.96 (21.45), čisti dobiček 0.635 (0.705) milij. din. Likvidacija. Delniška družba za lesno industrijo R. Turčiča sinovi v Zagrehu bo sklepala na občnem zboru dne 16. maja o nadaljnjem obstoju družbe ali o likvidaciji. Bilanca za 1936—1937 izkazuje pri glavnici 1.0 izgube 15.633 din, za leto 1935-1936 pa 963.414 din. Med aktivi ima družba le še vrednostne papirje in dolžnike. Borza Dne 5. maja 1938. Denar V zasebnem kliringu je ostal na naših borzah angleški funt neizpremenjen v Ljubljani na 237.20 do' 288.80. Avstrijski šiling ee je v Ljubljani okrepil na 8.62—8.72, v Zagrebu na 8.59—8.09 in v Belgradu na 8.57—8.67. Grški boni so beležili v Zagrebu in Belgradu 28.40—29.10. Nemški čeki so ostali neizpremenjeni na 14.40—14.60, nadalje so v Zagrebu beležili za konec maja 14.35—14.55, za konec julija 14.375 do 14.575. Devizni promet je znašal v Zagrebu 2,116.076 din, v Belgradu 2,060.000 din. V efektih izkazuje Belgrad prometa 1,497.000 din. Ljubljana — tečaji s primom: Amsterdam 100 h. gold. . . . 2419.66—2434.26 Berlin 100 mark...... 1745.03—1758.90 Bruselj 100 belg...... 731.04— 736.11 Curih 100 frankov..... 996.45—1003.52 London 1 funt....... 216 50— 218.5« Newvork 100 dolarjev .... 4309.13—4345.41 Praga 100 kron......151.24— 151.3-1 Trst 100 lir........ 227.84- 230.92 Curih. Belgrad 10, Pariz 12.175, London 21.7625, Ncwyork 435.375, Bruselj 73.37, Milan 22 95, Amsterdam 242,65, Berlin 175.225, Dunaj 47, Stockholm 112.20, Oslo 109.40, Kopenhagen 97.20, Praga 15.15, Varšava 82.30, Budimpešta 86.25. Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Hclsingfors 9.62, Bucnos-Aires 114.5. Vrednostni oanirii Ljubljana. Drž. papirji: 7% inv. posojilo 99—100.50, agrarji 62—63, voj. škoda promptna Glasbena zbirka »Materinski dan«. Učiteljski pevski zbor »Emil Adamič« je ustanovil posebno sekcijo z namenom, da izdaja potrebam primerno skladbe. In tako je v tem okviru tudi že res izšlo več pevskih kompozicij. — V poslednjem času je Učiteljski zbor zopet izdal zbirko pesmi in jo po-svetil — »materi — Simbolu neeebične ljubezni, prispodobi rodne grude in domovine ter velikemu zgledu trpljenja in požrtvovanja«. V tej zbirki je najprej priobčena prav kratka spevna igra »Materin god«. Besedilo je napisala Manica, glasbene vložke pa Matctič-Ronjgov, ki je skušal v njih na čim preprostejši način ustvariti naslovno razpoloženje, opirajoč ee pri tem na narodno (slovensko) motiviko. — Poleg to igrice sledi še vrsta mladinskih pesmi, ki je vsebinsko navezana na osnovni motiv počeščenja matere. Pesmi so prispevali: Ivan Grbcc, Matija Tome, Matetič-llOlijgov, Stanko Premrl 111 Makso Pirnik, med njimi najmlajši. V kompozitorskeni načinu priobčenih skladb ni problematike, temveč so vse pisane jasno in preprosto, računajoč s sposobnostjo otroka, ki se v diatoniki še vedno najbolje počuti Zbirka bo lahko s pridom služila vsem šolam in tudi družinam, da si ob njej najdejo otroci čim prikladnejšega izraza za izliv iskrenih čustev * Srbskohrvatski paborki. V Sarajevu je izšla pomembna študija zgodovinarja Vladislava Ska-riča z naslovom »Sarajevo i njegova okolina "d najstarijih vremena do austrn-ugarske okupacije.« Knjiga obsega nekaj manj ko 300 strani. Izdala jo je sarajevska mestna občina. Dr. Ivan Djaja. pisec znanih miselnih knjig. »Tragoin života i nauke in »Od života do civili- 481-483.50, begi. obv. 93.25 -94.25, dalm. agrarji 92.50—98.50, 8% Bler pos. 98.50—100, 7% Bler. pos. 93.25 91.25, 7'i pos. Drž. hip banke 1)9 do 100 — Delnice: Narodna banka 7,800 do 7.400, Trboveljska 195-205. Zagreb. Drž. papirji: 7'' inv. posojilo 08.50 denar, agrarji 61—63, voj. škoda promptna 483—484 (481.50, 183), begi. obv. 93 91. dalm. agr. 91—93, 1% sev. agr. 61.50 denar. 8"„ Hlerovo j pos. 97 —98 (97). 7 -05, Tov. sladk. 13 očke rek 600 blago. 04 sladk. tov. 110—120. Dubrovačka 370 denar, Jadranska plovba 375 -893, Oceani« 600 denar. Belgrad. Drž. papirji: 7% inv. posojilo (102.25). voj. škoda promptna 481.25—482 (482, 480.50). begi. oliv. 93.50 — 91 (91, 93.75). dalm. agr. 92—92.60 (92.50), 7% Bler. pos. 92.50—93 (93.50, 92.50). — Delnice: Narodna banka 7.350 blago (7.325), 1'riv. agr. banka 230.50 do 231.50 (282). Žitni tr» Novi Sad. Pšenica: bč. 217.50—220. sremska 216 do 218, banatska 214—217.50, bč. potiska 220—225. — Moka: bč. ban. 0g, Ogg 320—330, 300—310, 280—290, 260—270, 230—240, 130—135; srem. slav. Og, 0g,J 317.50—327.50, 297.50—307.50, 277.80 do 2&7.50, 257.50—267.50, 227.50—237.50, 130—135. — Otrobi: bč. srem. ban. juta vreče 110—115. Tendenca stalna. — Promet srednji. 6, maja bo borza zaprta I Cene '.Ivine in kmetijskih pridelkov Poročilo o trgovskem prometu na sejmu v Kranju dne 2. maja 1938. Na sejem je bilo prignanih 62 volov, 52 krav. 10 telel. 2 junici, 1 bik in I ovca. Na sejem je bilo pripeljanih tudi l<>') svinj in 155 prašičev. Prodanih pa je bilo 49 volov, 21 krav. 10 telet, 2 junici 1 bik, 75 svinj in 96 prašičev. Cene živine in kmetijskih pridelkov v Lendavi dne 1. maja 1938. Telice I. vr.ste 5.50 din, telicc 11. vrsto 3 din; krave I. vrstu 3, 11. vrste 2.50; teleta I. vrste 7, II. vrste 4; prašiči pršutarji 6 din za kelo-gram žive teže. Goveje meso I. vrste 10 din, II. vrste 8 din; svinjina 12, slanina 11, svinjska mast 16, čisti med 15, goveje surove kože S, telečje 12 din za kilogram. Pšenica 200 din, ječmen 175, rž 180, oves 150, koruza 110, fižol 150, krompir 80, seno 70, slama 20, pšenična moka 350, koruzna 150 din za 100 kg Živinski sejem pri Sv. Filipu, obč. Podčetrtek. Dogon: 54 komadov volov, 222 krav, 64 tclic in 108 juncev. Cene so bile naslednje: voli II. vrste do 4.75 din, III. vrste 3.75, tclice I. vrste 5.75, II. vrste 4.75, III. vrste 3.50, krave II. vrste 4, HI, vrste 3 in junci 3.50—5 din za kg žive teže. Cene živine in kmetijskih pridelkov v Litiji dne 1. maja 1988: Voli 1. vrste 5.50, 11. vrste 5, III. vrste 4.50, telicc I. vrste 5, II. vrste 4.50, lil. vrste 4. krave I. vrste 4.25, II. vrste 3.50. 111. vrste 3, teleta 1. vrsle 7, 11. vrsle 6, prašiči »peharji 8—9, prašiči pršutarji 7—8 din za 1 kg živo teže. Goveje meso I. vrste, prednji del 10, zadnji dol 12, goveje meso II. vrste 10, svinjina 14, slanina 10, svinjska mast 20, surove kože 10. telečje surove kože 12, svinjske surove kože (i din za 1 kg. Koruza 140, krompir 80, jabolka I. vrste 400, II. vrste 350, pšenična moka 375, koruzna moka 225 dinarjev za 100 kg. Živinski sejem v Metliki dne 26. aprila (. I. Na sejem je bilo prignanih 347 volov. 172 juncev, 1% krav in 312 prašičev. Domačim kup-cem jc bilo prodanih 6 volov, 14 juncev, 9 krav in 38 prašičev. Voli so bili od 4 do 5.50 din, junci od 3.50 do 5 din, krave od 2.75 do 4.50 <1 in za I kg žive teže. Mladi prašički od 150 do 30i> din za komad. Hmelj Žalec, 2. maja. V preteklem tednu se je tcndenca na srednjeevropskih hmeljskih tržiščih za izvozno blago precej učvrstila. Na Češkoslovaškem so se v Žatcu, kjer znašajo neprodane zaloge lanskega pridelka le še kakih 500 stotov, cene dvignile od 16 na 19.50 Kč, to jo od 24 na 29 din kg in čez. Tudi pri nas so sc cene zopet Učvrstile in se je za blago, za katero se je nudilo prej največ 12 din, plačalo do 15 din za kg; siccr pa gre pri tem le za drugovrstno in slabše blago, ker je boljše, ki bi sedaj doseglo še znatno višje cenc, bilo že prej razprodano in je neprodano lanskega pridelka v prvi roki sploh ic še nekaj nad 100 stotov. Verjetno so 6C cene učvrstile, ker so zaloge še neprodanega blagn že povsod zelo pičle, letošnja vegetacija pa je zaradi nenavadno hladnega vremena močno zepoznela; poleg tega je brez dvoma tudi razčiščenie mednarodnega položaja mnogo doprineslo k izboljšanju hmelj. trga. O nameravanem kontingentirnnju pridelka in omejitvi površine hmeljskih nasadov sc med hmeljarji mnogo razpravlja, vendar so zaenkrat podane šele smernice za tozadevne pregovore. Podrobno bo razpravljala o tem šele interminiscriclna mednarodna konferenca, ki jo bo sklicalo češkoslovaško kmetijsko ministrstvo v Prago in za katero je bila konferenca srednjeevropskega urada na cvetni petek samo priprava, da se določijo tozadevne smer- zacije« je izdal pri Kohnu novo delo »Niz vodu«, kjer v obliki potopisa po Donavi od Belgrada do Djerdapu s prijateljem razpravlja o najglobljih vprašanjih življenja in človeka sploh. Knjiga ima tudi čisto književno vrednost. Kot prvi zvezek »Biblioteke P. E. N. kluba v Belgradu izide drobna knjižica pisatelja in časnikarja Aleksandra Vidakoviča z naslovom »Pisma iz Amerike«. Znani romati o sremski vasi Vitojevri, ki ga je napisal slovaški duhovnik Emili,jun Glocar iz Dalja in ga naslovil »Od pomladi do pomladi«, je sedaj izšel v Osijeku tudi v srbohrvaškem prevodu. Roman jo nagrajen na konkurzu v Pragi. Pred kratkim pa je pisatelj prodal vsebino tudi za film. Opisuje poplavo leta 1932. Geza Kohn je izdal obsežen katalog (Opšli katalog knjiga), v katerem so omenjene in po strokah razvrščene vee knjige, ki se nahajajo v zalogi v naših knjigarnah. Katalog obsega okrog 16.000 del. V platno vezan stane 50 din. To je vsekakor do sedaj največji knjižni katalog, ki jo izšel v Jugoslaviji. Znani Rudjer Boškovič, ki je tako slabo naletel v Rusiji in katerega zanimivo življenje je svoj čas nameraval obdelali v romanu Krleža, je izdal svoj čas (1762) v italijanščini zanimiv potopis. Sedaj ga je dr. Dušan Nedeljkovič prevedel iz italijanščine in ga opremil s kratkim predgovorom o filozofu in pisatelju, ljubezni do lastne matere. V. K. Zahtevajte povsod nas list 2 Rimska mladina si ogleduje okrašene izložbe, ki so okrašene s slikami Hitlerja, Mussolinija in italijanskega kralja in cesarja Petelin v ledenici V Južni Ameriki, kjer je vedno precej vroče, je nujno potrebno, da s posebnimi hladilnimi napravami hlade živila, da se v vročini prekmalu ne pokvarijo. Zato tamkaj precej cvete trgovina e hladilnimi napravami, omarami, ki je v njih ledenica. Ker je konkurenca precej velika, si konkurenti na vse načine hočejo pridobiti odjemalcev za svoje blago. Najbolj pa je pogodila občutke ku-povalcev tista trgovina s hladilnimi napravami, ki je vsakemu odjemalcu, kateri je pri njej kupil tako omaro, vanjo položila sveže zaklanega petelina. Ko so pripeljali novo omaro domov in je gospodinja vsa radovedna odprla omaro, je v njej najprej našla zaklanega petelina. Vsaka je brž telefonirala prodajalcu, da je v svoji novi hladilni omari našla petelina. Od tamkaj pa ,je dobila odgovor, naj se zaradi tega nič ne razburja, ter so ji želeli dober tek. Sedaj se je ta stvar po Buenos Airesu tako razvedela, da vse govori o tistem petelinu, ki ga je deležen vsak, kdor kupi hladilno napravo pri tem in tem trgovcu. Kaj pravi kino Mussolini v uniformi prvega maršala italijanskega cesarstva je prvič sprejemal parado čet pred Hitlerjevim prihodom V Unionu Film »Javni škandal« ima 6icer namen, da bi bil nekakšen udarec na ameriško socialno in lažnivo čednostno življenje, pa so domislice preveč plehke. Tudi zgradba zgodbe je tako čudovito zve-rižena, da gledalcu ne more dopovedati, da bi ji verjel. Zato se le z dolgočasnostjo vlečejo prizori za prizori in niti od daleč ne more biti tak film kaka satira. Mogoče ima film vprav zaradi svoje praznote tak naslov? Z letalom tipa Dornier Wal se je na Gronlandijo odpeljal raziskovalec dr. Lauge-Koch. Poleg njega stoji vrhovni poveljnik danske mornarice Granchean Vlomilci ob mrtvaškem odru V svoji znameniti vili v parku blizu Cumber-landa na Angleškem je prebivala bogata^ lady Fritz Alan, bližnja sorodnica vojvode Norfolskega. Bila je v angleških visokih krogih spoštovana dama. Pred nekaj dnevi pa je umrla. Smrt jo je zalotila v njeni vili v parku. Tam so jo tudi položili na mrtvaški oder. Ko se je znočilo, so ob nje-postelji prižgali velike sveče, ki so razsvetljevale temno mrtvaško sobo. Ob mrliču je bdela usmiljenka, ki je poprej bolnici stregla. To tišino so izrabili tatovi, ki so utrli sipo v oknu ter skozenj zlezli v hišo. Usmiljenka je mirno sedela pri mrliču ter molila, tatovi pa so skoraj v sosednji sobi vlomili v zazidano kaseto v zidu ter iz nje pobrali vse dragulje, ki so bili Št. 121. Pod sodnim drevesom Drugega dne na vse zgodaj so se vsi izobčenci zbrali pod sodnim drevesom. Locksley je stopil na gomilo ter začel deliti izdatni plen. Čeprav je z gradom Torquilstone marsikaj zgorelo, so pogumni Saši vendarle rešili velike vrednosti 6rebra in drugih dragoceosti, Locksleyja med njegovim opravkom nihče ni motil. Nihče se ni vmešaval v njegove odločbe, Sredi dela pa je na-nadno vprašal: »Kje pa je samotar?« »Ko sem ga zadnjikrat videl, je vlamljal vrata v vinsko klet,« je odgovoril mlinar. »Za žive in mrtve se je pridušal, da nc gre prej stran, preden nc pokusi graščako-vega gaskonjskega vina.« »Mlinar, čas bo, da ga greš reševat. Za nič na svetu ne bi rad izgubil tega veselega moža!« je zaklical Locksley. Nato sc je okrenil k Ccdricu ter mu dejal: »Plemeniti Cedric, vidite, da sem plen razdelil v dva dela. Najprej si vi izberite svoj del!« »Dragi gospod,« je odvrnil Cedric. »Res ste močno ljubeznivi; jaz pa sem bogat možaki nikakor noče prikrajšati vas in vaših tovarišev. Poslovil se bom od vas, ker moram domov. pa se .e težkega srca poslavljam, zakaj Atheletanc, zadnii iz slavnega rodu Edvarda Spoznavalca, ne živi vec.« tamkaj »nravljeni. Vendar se tatovom to ni zdelo dovolj. Hoteli so se vsekakor še polastiti dragocenejšega nakita, ki ga je rajnica imela okoli vratu. Ker pa je bila usmiljenka na potu, so se hoteli nje iznebiti. Naglo so se razdelili po hiši. Ko je bilo vse pripravljeno, je eden zunaj na hodniku začel >sumljivo ropotati«. Ta ropot se je usmiljenki res zazdel sumljiv, nakar je vstala in odšla ven na hodnik gledat, kaj se zunaj dogaja. V tistem hipu pa je bil pri mrliču drugi tat, ki je naglo mrtvi plemkinji snel dragoceni biserni niz, nakar je takoj spet izginil, preden se je usmiljenka vrnila To se je zgodilo natančno o polnoči. Usmiljenka se je vrnila k mrliču, ne da bi bila v tisti medli svetlobi zapazila, da je mrlič okraden. Zato seveda tudi ni mogla ugotoviti, da bi bilo kje drugje kaj ukradenega. Šele drugega dne so zapazili velikansko tatvino. Policija je takoj poslala na kraj tatvine svoje pse, ki so izvrstni lovci na ljudi. Ko so detektivi s psi na vrvi hiteli po sledeh, so našli na tleh več kosov draguljev, ki so jih razbojniki najbrž na begu izgubili. Nazadnje se je policiji posrečilo prijeti sumljivega človeka, ki sodijo, da je eden tistih, ki so vlomili k mrliču. Dokazano pa to še ni, pač pa je verjetno, da ga bodo nazadnje morali še izpustiti. »Očka, jaz pa znam nekaj, česar ti ne znaš!« »Kaj neki bi bilo?« »Rasti znam I« Sladkor delajo iz lesa Vsak otrok ve, da pridobivajo sladkor iz rastlin, in 6icer iz sladkornega trsa ali iz sladkorne pese. Redkokdo pa ve, da je mogoče sladkor pridobivati iz vsakršne rastline, in sicer ne le iz sladkih sadežev marsikakega drevesa. Sladkor je namreč snov, ki je silno podobna staničnini ter je kemična spojina kisika, ogljika in vodika. Torej je sestavljen v glavnem iz istih snovi kakor vse naše rastline. In res je v vsakem rastlinskem soku sladkor. Vendar ima ta sladkor čudno lastnost, da namreč rad izloča vodik in kisik ter se tako spreminja v sta-ničnino. Znanost je dognala, da bo vsekakor mogoče staničnino spremeniti v sladkor, če ji dodamo vodik in kisik. In res je to šlo. Največ staničnine dobivamo v lesu Les je treba le s kako mineralno kislino razkrojiti, pa dobimo sladkor. Ta stvar je na videz 6ilno enostavna, pa vendar ni. Če namreč sladkor predolgo pustiš v kislini, začne znova izločali vodik in kisik ter sc zopet spremeni v staničnino. Treba je začeti znova. 2e leta 1913 je nekdo iznašel, kako bi se sladkor lahko delal ii lesa. Pa njegova metoda jc bila tako draga, da bi se to gospodarsko ne bilo splačalo. Leta 1924 je kemik Bergius iznašel nov način, ki je bil sicer cenen, vendar pa neroden in neprimeren. Šele dr. Scholler je iznašel praktičen način, ki se je kemikom zdel kakor Kolumbovo jajce ter so se čudili, zakaj že poprej nihče na to ni mislil. Schollerju se je posrečilo sladkor izločiti iz kisline tako, da je žvepleno kislino, ki je bil sladkor v njej, spustil skozi živo apno. Apno se jc z žveplcno kislino spojilo V mavec. sladkor pa ie Ram ostal, Ko 60 ta sladkor kemično preiskali, 60 našli, da imajo pred seboj kemično čisti sladkor. Ko pa so malce tega sladkorja dali na jezik, so se čudili, ker ni imel nobenega okusa in ni bil sladek. Torej sladkor, ki ni bil sladek. Čeprav je namreč človeška znanost že marsikaj zmogla, vseh skrivnosti božje narave le še ni spoznala in jih do konca tudi vseh nikdar ne bo. Torej sladkor iz lesa je za človeško uživanje docela neporaben, ker ni sladek, pač pa lahko iz njega delajo marsikaj. Zlasti dandanes, ko je taka težava za surovine, se da sladkor iz lesa koristno porabiti. Saj je že kemik Bergius dejal, da dandanes le6 ni več kurivo, marveč surovina. Če v sladkor, ki 6i ga pridobil iz lesa, deneš določeno kvasnico, dobiš dober špirit za pogon. Tako se bo krompir, ki so doslej iz njega delali špirit, lahko porabil za druge bolj koristne namene. Če temu sladkorju dodaš drugi kvas in ga primerno predeluješ, dobiš imenitno živinsko krmilo. Če mu dodaš še kaj drugega, dobiš iz njega glicerin, ki so ga doslej delali iz raznih maščob. Maščobe bodo šle sedaj lahko v druge namene, glicerin iz lesnega sladkor|a pa je prav tako dober kakor poprejšnji iz maščobe. Glicerin je zlasti v vojni industriji važna snov, Iz nje izdelujejo huda razstreliva. Lesni sladkor uporabljajo tudi peki za razne kvase, kaltor ga potrebujejo razne druge industrije. Kar ti pa pri pridobivanju lesnega sladkorja ostane lesa, iz njega lahko napraviš imenitno kurivo, dalje metilni alkohol ter razne smole za industrijo laka. Če pojde tako naprej, nam bodo kmalu kar prepovedali, da ne bomo smeli več z lesom kuriti. Dunaj - nemški vzhodni Hamburg Veliki načrti z Donavo in Dunajem Nova velika Nemčija je takoj po priključitvi Avstrije k Nemčiji šla na delo, da reka Donava postane prva vodna pot Evrope. V tem oziru imajo Nemci tretjega rajha z Donavo velikanske načrte. Dolžnost naša je, da našo javnost seznanimo 6 temi načrti. Nemški državni prometni minister dr. inž. Dorpmiiller je na nemški donavski ladji »Waton« prepotoval V6e nemške kraje ob Donavi ter se na svoje oči prepričal, kaj se da narediti na Donavi. V nemških listih so nato izšli veliki in važni članki, ki opisujejo velikopotezne načrte nemške državne vlade. Naslednje prinašamo po graški »Tagesposti«, ki je vse to obširno popisala v svoji številki od 5. maja letos: Velika vodna pot od Rene-Maine do Donave Vsi nemški načrti so seveda v zvezi z veliko vodno potjo med Reno, Maino in Donavo. Ta velikanska vodna pot sc bo sedaj s pospešeno naglico zgradila. Ta nova vodna pot bo namenjena ladjam, ki imajo do 1200 ton. Zato bo marsikje treba temeljito spremeniti doslej neugodne plovne razmere, ker na primer v tako imenovanem Strudengau Donava ponekod ne doseže niti dveh metrov globo-čine. Da bo mogoče preplaviti dosedanje plitke ovire, bo treba tam napraviti velike jezove, ki bodo stali ob skali, ki na njej stoji grad Persenbeug. Jez bo tukaj vodno gladino zvišal na 9.6 m. Nagrmadena vodna sila pa bo služila turbinam nameravane orjaške donavske elektrarne pri mestu Ybbs. Ta orjaška elektrarna bo vsako leto dajala 800 milijonov kilovatnih ur električne energije. Ta električna sila bo služila za železniški pogon, za oskrbovanje dežel na vzhodnem robu Alp in pa za dodatek dunajskemu mestu. Kar bo še ostajalo na pretek, bo dobivalo bavarsko prebivalstvo. Na levem bregu Donave bosta ob jezu napravljeni dve veliki vodni zapornici, ki bosta dvigali čez jez na drugo stran cele ladijske vlake, to se pravi, vlačilce ter 4—5 tovornih čolnov, ki bo vsak izmed njih lahko nosil do 1200 ton. V 20 minutah se bo tak rečni tovor lahko čez jez dvignil navzgor ali pa spustil navzdol. Čez ta jez pa bo napravljena velika cesta čez Donavo, ker vmes med Lincem in Kremsom 150 km daleč ni nobenega mostu čez Donavo. Elektrarno pri Ybbsu že dva tedna delajo. Vse skupaj pa bodo delali 4 leta ter bo pri tem delu zaposlenih 7000—8000 ljudi. Velikanske železarne v Lincu V Lincu bodo zgradili velikanske železarne, ki so bile prvotno namenjene, da bodo zgrajene na Frankovskem. Te železarne bodo imenovane po Hermanu Goringu. Te ogromne naprave se bodo v prvi vrsti naslanjale na štajerske železne rudnike, 2e prvo leto svojega obratovanja bodo te tovarne izdelale lahko več ko en milijon surovega jekla iz štajerskih rud Vrh tega pa bodo te železarne dobivale mnogo železne rude tudi s Frankovskega, kar bo prihajalo v Line po naravni vodni poti, po Donavi. S tem v zvezi je torej potreba, da se v Lincu poveča vodno pristanišče in se razširijo vse luške naprave. Vojna mornarica v Lincu Linško pristanišče pčt bo treba razširiti tudi zaradi tega, ker bo v Lincu stala nemška donavska vojna mornarica. Ko bo narejeno vse donavsko vojno brodovje, bo stalo v Lincu vedno najmanj 400 do 500 mož vojne mornarice. Za vojno mornarico bodo predelali sedanje zimsko pristanišče. Poleg tega vojnega pristanišča pa bodo morali napraviti posebno pristanišče za nakladanje in razkladanje Hermann Goringovih železarn. Poleg teh obeh pristanišč pa bo seveda potrebno še posebno trgovsko pristanišče. Tudi obe ladjedelnici v Lincu in Korneuburgu se bosta povečali. Linška ladjedelnica bo sploh delala le za vojno mornarico ter bo že letošnje poletje dobila prva naročila. V Korneuburgu pa so že prejšni teden začeli delati več novih trgovskih ladij, ker je jasno, da sedanje ladje niso več kos zahtevam, ki jih je treba v bližnjem času pričakovati. Dunaj - vzhodni Hamburg Višek in krona velikanskega dela regulacije Donave ter njene tehnične izpopolnitve pa bodo nove pristaniške naprave na Dunaju. 2e sedaj pravijo, da je Dunaj nemški vzhodni Hamburg. Gospodarski dvig Vzhodne marke, ki se bliža, bo staremu donavskemu mestu dal odločilno veljavo. Z veliko Nemčijo kot zaledjem mora Dunaj kot naravno izhodišče (Ausfallstor) na Balkan postati trgovskopolitično središče prvega reda. In jasno le, da mora največje obdonavsko mesto imeti tudi največjo luko. Za dogleden čas pa Donava še ne bo dosegla važnosti Rene in Dunaj ne Duisburga. Dunajsko donavsko pristanišče bo za sedaj zgrajeno toliko, da bo imelo 12 milijonov ton kapacitete. To je približno polovica Duisburga na Reni. In to bo popolnoma zadoščalo za dalj časa. Načrtov je že več, ni pa še odločitve, kateri bo obveljal. Glavna stvar pa je, da se bo tisto ogromno poplavljeno ozemlje, ki jc last dunajske občine in ki je 23 km dolgo ter na področju dunajskega mesta kakega pol kilometra široko, v zvezi z novim pristaniščem docela zazidalo in zavarovalo. S tem v zvezi bo naprava nove elektrarne, ki bi vsako leto dajala kakih 150 milijonov kilovatnih ur. Tam se bodo gradile tudi razne tovarne. — Tako članek v »Tagesposti«. Vsi ti ogromni načrti so v zvezi z Donavo, ki naj postane največja evropska reka pod nemškim vodstvom. Nemška trgovska mornarica bi bila me-rodajna od Severnega do Črnega morja. Celje c Prenos ljubljanske radijske postaje z glas-beno-pevtkega večera. Jutrišnji glasbeno-pevski večer v celjskem motnem gledališču bo dogodek prve vrste v Celju. Nastopila bodo vsa celjska pevska društva. Celjski zvon, CPD, Oljka, Celjski oktet, pomnoženi orkester Glasbene Matice s sodelovanjem priznanih solistov gg. H. Lapajueta, II. Rakhove, M Modica, M. Moča na, M. Sancinove, A. Mikelnove, J. Žagarja in S. Telča. Na sporedu so same skladbe celjskih skladateljev gg. dr. Antena Sch\vaba, R. Savina, A. Mihelčiča, K. Sancina, C. Preglja, Sr. Delaka, A. Cererja in SI. Mihelčiča. Skoraj vse te skladbe še niso bile izvajane. Posebno učinkovita bo sklepna točka večera. Vsi zbori bodo ob spremljevanju orkestra zapeli K. Sanci-novo skladbo »Himna Celju«. Občinstvo opozarjamo, da se bo koncert pričel šele ob četrt na devet, ker ga bo prenašala ljubljanska radijska postaja. Vstopnice dobite v knjigarni K. Goričar vd., Kralja Petra cesta. c KINO METROPOL: »Gasparonk. c Sveta Ivana D'Are, zavetnica Katoliške --U'-cije, med nami doslej kot vzornica mladostnega idealizma in borbenosti ni poznana. Zato prireja celjska mladina pred njenim praznikom, ki se^ob-haja v majniku v počastitev njenega spomina, slavnostno akademijo. Prireditev bo v ponedeljek, dne 9 maja po šmarnični pobožnosti v farm cerkvi v veliki dvorani Ljudske posojilnice. Za mladino bo predstava popoldne istega dne ob pol dveh. Vabljeni! , c Razstava slik in kipov v mali dvorani m razstava celjskega tiska v Mestni hranilnici sta tako zanimivi, da naj ne bo nikogar v Celju, ki bi si ju ne ogledal. c KINO UNION: Premiera »Jetnik dvorca Zcndet. c Velika vlomita tatvina v Sv. Pavlu pri Prebolda. V noči od srede na četrtek so vlomili pri Sv Pavlu pri Preboldu v trgovino Cvenke Nade neznanci in odnesli blaga za 20.000 din. V trgovino so vdrli skozi okno, kjer so s krampom zvili železno mrežo. Lotili pa so se samo boljšega b aga. Ukradli so za 6000 din kolkov, večjo količino bo j-šega tobaka v vrednosti 7000 din ter precej boljšega manufakturnega blaga in še 1200 din gotovine. Cvenkova je zjutraj našla trgovino vso razmetano in se je takoj obrnila nn celjsko policijo, da bi izsledila krivce. Na mah se je odpeljal iz Celja g. nadzornik Zavee s policijskim psom in daktiloškoptičnimi pripravami. Pes je sledil stopinje vlomilcev, ki pa so morali imeti kolesa, kajti pes je sled izgubil. Uspel koncert mariborskih pevskih zborov Maribor, 5. maja. Kot uvod v niz proslav, ki se bodo letos ob 20-letnici osvoboditve vršile v Mariboru, za katerih organizacijo je bil pri mestnem poglavarstvu osnovan poseben odbor, je bil snoči v Unionski dvorani velik koncert, na katerem so združeni zbori »Maribora«, »Glasbene Matice« in »Jadrana« peli veličastne »Blagre« francoskega skladatelja Cesarja Franka. Kot solisti so sodelovali Zlata Gjungjenac iz Belgrada, Jean Franci, Aleksander Kolacio in Anton Petrovčič iz Ljubljane, iz Maribora pa ga. Zamejič-Kovičeva, gdč. Jelka Igličeva in g. Avgust Živko. Sodelovali so godbeniki »Glasbene Matice« in godbe 45. peh. polka. Priprave za skupen nastop naštetih zborov so bile poverjene agilnemu pevskemu društvu »Maribor«, katerega pevovodja g. J. Ev. Gašparič je koncert dirigiral. Mariborsko meščanstvo se je vabilu h kulturni in narodno-jubilejni prireditvi v častnem številu odzvalo ter veliko Unionsko dvorano napolnilo do zadnjega kotička. Ker se je tokrat v Mariboru prvič izvajalo veliko francosko glasbeno delo, se je koncert na povabilo Francoskega krožka v Mariboru udeležil tudi francoski konzul v Ljubljani g. P. Re-merand s soprogo. Od domačih odličnikov so bili na koncertu poveljnik dravske divizijeke oblasti divizijski general g. L. Tonič, ki se trenutno mudi na inšpekciji v Mariboru, mariborski župan dr. A. Juvan, mestni poveljnik general Stanojlovič, zastopnik prevzv. gospoda škofa stolni prošt dr. M. Vraber, okrajna glavarja dr. Šiška in Eiletz, predstojnik mestne policije dr. Trstenjak, komisar obmejne policije St. Krajnovič, bivši oblastni predsednik dr. J. Leskovar, upravnik carinarnice Mi-hajlovič in številni drugi predstavniki mariborskih državnih, samoupravnih in cerkvenih oblasti. Včerajšnji lmorju zvestobo«. Jesenice Kino Krekov dom predvaja danes in jutri ob 8 zvečer velefilm Dobra zemlja« po romanu pisateljice Pearl Buck. V glavnih vlogah priznana umetnica Paul Muni in Luisa Rainer. Opozarjamo. da v nedeljo pop. predstavo odpade, kor društvo Aljaž uprizori igro -Kaj potepuhov.. Buče Prišla bo zelena pomlad. Ta misel je spremljala tukajšnje trpine skozi zimske mesece in Jih izpodbujala k novemu upanju, da se bodo lotos vsaj nekoliko zacelile globoke rane, ki nam jih je vsekala vremenska katastrofa 26. julija lani. — Prišla je zares pomlad, pa naš up se ne bo uresničil. Na drevju je samo nekoliko zelenja, tu in tam kak cvet, večinoma pa molijo kvišku le suhe veje, kakor pozimi. Mraz je v vinogradih uuičil skoruj vse redke poganjke, ki so pognali in nas tolažili, da se vsaj vsa trta ni posušila. Tako je pred nami zojiet temna bodočnost, posledica neurja so katastrofalne. Iskrena zahvala svetni in cerkveni oblasti za dosedanjo skrb in pomoč. Bog povrni tudi vsem drugim dobrotnikom, ki ste nam lajšali veliko bedo in trpljenje. — Meseca junija bomo imeli sv. birmo. Ko sem to v šoli povedal, so zažarele otrokom oči, mnogi so pa s solznimi očmi potožili, da jim starši ne bodo mogli preskrbeti obleke. To reže dušo in srce. — Spoštovani Slovenci in Slovenke! Vem, da trkajo siromaki dan na dan na vaša vrata, vendar vas prosim, da pomagajte našim malim za ta pomenljivi dan. Saj se gotovo vsak z veseljem spominja na dan sv. birme. Bog pa plačaj vsem blagim srcem z večnimi in časnimi darovi! — Župnijski urad Buče pri Kozjem. K novelizacifi obrtnega zakona Drušivo združenih zasebnih in trg. nameščencev je priredilo v sredo 4. maja zvečer v beli dvorani Uniona predavanje g. vi. tajnika Šinka o novelizaciji obrtnega zakona. G. predavatelj je številnim poslušalcem tolmačil osnutek novega obrtnega zakona. Obrtni zakon, ki je sedaj v veljavi, je izše! leta 1931 in je oprl nu hrvatsko-ogrski'zakon iz lela 1848., na avstrijski zakon, ki je velja) pri nas in v Dalmaciji, izpopolnjen seveda s praktičnimi izkustvi. Večina ga je pozdravila kot dober zakon. Že v kratkem času pa je vzklila težnja, da se zakon v nekaterih točkah spremeni oz. spopolni. Zato je zakonodajalec razjjoslal v januarju nierodajnim faktorjem v pretres okoli 50 tipkanih strani sprememb in dopolnil, Dotaknili se bomo le nekaterih važnejših sprememb, ki jih je omenil g. predavatelj. Komanditna družba se smatra le kot skupina posameznikov iu se obrtna praksa podeljuje posameznim osebam družbe, — Urejuje izvrševanje obrti po inozeuicih. — Zelo važna je sprememba, s katero se podaljšuje izobrazba trg. naraščaja od 4 1111 5 let, in sicer 3 leta učne dobe in dve leti pomočniške. To izobrazbo nadomešča le dovršena srednja šola, mala matura pa le vajeniško dobo. Kakor se vidi, jiolaga novola veliko važnost na šolsko izobrazbo. — Poenostavili so se tudi naročilni predpisi, kar je zelo važno za trgovce in obrtnike. — Prejiovedaiio bo obiskovanje strank po hišah, ker 60 tovrstno reklamo izrabljali številni nepošjenjaki. Zal pa so novi zakon premalo tiavi s krdšrijarjenjem, novost je pa, da prišteva 'med te tudi taksije iii postrežfcke. — Osnutek zelo- omejuje, skoraj izključuje, sejme. — Dalje je mnogo novosti v odnošajih med delodajalci in učenci. Pravičneje so tudi urejeni primeri pritožb kandidatov za pomočniške in mojstrske izpite nasproti članom komisije. — Po osnutku je predvidena pristojnost okrajnih sodišč za vse tožbe, ki presegajo znesek 3000 din, zdaj je bila meja 12.000 din. Edino v Ljubljani pa ostane za naprej obrtno sodišče. — Važne so spremembe glede združenj, ki morajo šteti po najmanj 500 članov, so pa ti lahko iz večih okrajev. Poslovna doba uprave združenj naj se zniža od 3 na eno leto, kar pa je naletelo na odpor. V ostalem so bili v novem osnutku le stilistični popravki in novela ne prinaša kake nove smeri obrtnega zakona. Delovno pravo je ostalo skoraj nespremenjeno, vendar pa je minister za socialno politiko g. Cvetkovič obljubil, da bo zbral vse norme iz raznih pravilnikov in zakonov ter uredil enotno delovno pravo, kar moramo toplo pozdraviti. G. predsednik Pernišek se je g. predavatelju iskreno zahvalil za zanimivo predavanje, ki je izpodneslo tla neresničnim govoricam o znatnem poslabšanju položaja trg. nameščencev z novo snujočim se obrtnim zakonom, ki pa še nima končne redakcije in bo v mnogih točkah še spremenjeno z ozirom na došle želje vprašanih krogov. Kaj pa Vi? Kako je z Vašimi lasmi? zgubite vedno več in več las, če Vas ——— muči prhut ter se celo že kažejo plešasta mesta, tedaj je skrajni čas, da nekaj podvzamete Vaša koža na glavi nima dovolj hrane, to dokazuje prhut in izpadanje las, s tem se je pa začelo porožnjenje lasišča. To morate takoj ustaviti, Ker če porožnjenje prodre do zavojnice lasne korenine, tedaj se lasna korenina mora zadušiti in poginiti od lakote. Začnite še danes z uporabo Neo-Silvikrina. Neo-Silvikrin hrani in krepi tkivo za rast las, onemogoča porožnjenje kože na glavi in odstrani prhut. Vsak dan masirajte tri minule kožo na glavi z Neo-Silvikrinom. To je vse, kar vam je treba storiti za rast Vaših las. Naprej bo pa že sam Silvikrin delal v Vašem lasišču. On vrača lasnim koreninam normalno funkcijo ter jih s tem usposablja za novo rast las, imate še take lasč, potem morate ■■.....i,-, skrbeli, da jih ne izgubite. Nemarno negovanje las ali pa neprimerna sredstva za negovanje las lahko uničijo tudi najlepše lase. Izbrati pravo vodo za lase je mnogo važnejše, kot pa Vi mislite! Nežna tkiva lasišča, ki proizvajajo lase, so preveč dragocena, da bi z njimi delali eksperimente. Danes Vam ni treba več hoditi od Policija do Pilata. Silvikrin je po vsem svetu dokazal svojo delotvornost ter Vam prihrani trud iskanja in nevarnosti, da bi morda napak izbrali. Silvikrin ustavi izpadanje las, ohrani kožo glave zdravo, a lase čiste, brez prhljaja. Rabite kot vodo za lase vsako jutro samo Lotion Silvikrin, edino vodo za lase, ki vsebuje koncentrirano naravno hrano za lase Neo-Silvikrin. Ta voda ni nič dražja kot druge vode za lase. Zadostuje, da z njo namočite lase in kožo glave, S tem ste se rešili skrbi za svoje lase. Tudi VI imate lahko polne, lepe Saše! naravna hrana za lase Silvikrin takorekoč zmehča lasišče, brani oslabljeno tkivo za tvorbo las z dragocenimi substancami in krepi lasne korenine. Koristno delovanje se začne takoj in že čez nekaj dni opazite uspeh. Prhut izgine s presenetljivo hitrostjo, lasišče postane čisto in ostane zdravo, lasne korenine zopet lunkcionirajo normalno, izprdanie las preneha in rasti začnd novi, močni lasje. Silvikrin se prodaja oo celem svetu.Proizvajanje Je ravarovano 7 mednarodnimi patenti. JCaj Vato, j&> poiKs&Mff Za vsakodnevno negovanje ias zahtevajte Lotion Silvikrin. Z vsakdanjo uporabo vzdržuje kožo na glavi zdravo m rodovitno, oživlja tkivo za proizvajanje las, pospešuje rast las in povzroča, do pride do popolnega izraza vsa naravna lepota las. Onemogoča delanje prhljaja in izpadanje las, kakor tudi motnje v rasti las. Manjša steklenica . . . Din 27'— Steklenica za 2 meseca Din 48'— Za rast ia\ iu ,,roti prhljaju zahtevajte naravno hrano za lase Neo-Silviltrin. Nov preparat, ki i zunanjim dovajanjem organske hrane za lase uspešno hrani tkivo za proizvajanje las ter ga isposablja za novo, zdravo rast las. V resnih slučajih izpadanja las, trdovratnega prhljaia, redčenja las in kadar preti plešavost. Steklenica za 1 mesec Din 66"— Skrbite za kožo svoje glave, pa bo tudi koža Vaše stave skrbela za rast Vaših las! Dobi se v vseh strokovnih trgovinah. wtia h&At |Y HQ7 3-H | RnnmiHi Motociklisti l ZSK Hermes (motosekcija) priredi v nedeljo, dne 8. maja ocenjevalno vožnjo Ljubljana—skofja Loka—Kranj—Kamnik—Ljubljana. Start točno ob pol 10 izpred Narodnega doma, Aleksandrova c., cilj istotam med 12 in 13. Gre za prvo niotocikli-stično prireditev slovenskih molociklistov, kjer naj se na novo srečajo in pozdravijo prireditelji tega športa. Ob tej priliki se bodo preizkusile moči reda in pravilnosti na vožnji, spoznali se bodo stroji ln sposobnost njihovih gospodarjev, to se pravi, da ne bodo vozili niti prehitro niti prepočasi. Izven konkurence so vabljeni in dobrodošli tudi nečlani inotoklubov. Naj bo uvod v motociklistično sezono impozantna revija strojev in vozačev, ki se bodo vračali iz Kamnika jio enominutnem presledku v Ljubljano pribl. ob 13. Prijavite se pravočasno zaradi reda in discipline in sicer do 7. t. m. v pisarno dr. Lojzeta Čampe, advokata, Ljubljana, Aleksandrova c. št. 4. Komisiji se mora javiti vsak vozač v nedeljo 8. t. m. do 9 pri Narodnem domu. Podroben razpis smo že objavili v našem listu, zato samo še nekaj važnejših stvari. Vožnja se bo vršila ob slabem vremenu z razliko, da se bo v slučaju slabega vremena lahko izključila proga Kamnik, lako da bo ista lahko iz Kamnika krenila direktno v Ljubljano. Zamude in drugo se od kontrole do kontrole prenašajo. Motorji se razdelijo v naslednje kategorije: a) solo motorji brez razlike do 250 m!1; b) soio motorji brez razlike preko 250 m»; c) prikolice brez razlike. Kategoriji a) in b) bosta morali držati brzino 45 km nn celi progi. Kategorija b): za lo kategorijo se določijo brzine na 50 km in 20 km v že zgoraj označenem smislu. Darila: Prvi srebrna kolajna 20 mm s pozlačenim obrohkom: drugi srebrna kolajna 25 nun: tretji srebrna kolajna 15 nun; četrti bronasta kolajna 25 mm. Hermes : Kranj 1 V nedeljo ob 16 bo na igrišču Hermesa zopet zanimiva borba za točke Moštvo Kranja nam Je žr znano, saj ima zelo hnrbeuo in požrtvovalno euajstorico. Vse tekme, ki sta jih odigrali Ii dve moštvi med seboj, so bile vedno zelo privlačne. Tuko so morali pri prvi tekmi šiškarji v Kranju pustiti obe točki in se bodo v nedeljo skušali revanžirati. Ne smemo pa pozabiti, da zna tudi moštvo Hermesa zaigrati, saj ima v svoji sredi par starih asov, ki se odlikujejo po svoji skupni in tehnični igri. — Vabimo vse športno občinstvo, da poseli to tekmo v čim večjem številu, obenem pa pride spodbujat moštvo plavili. V predtekmi bosta nastopila SK Mengeš in rezer. Hermesa s pričetkom ob 14.30. Mladika : Grafika V nedeljo, 8. I. m. ob 10.30 na igrišču Mladike odločilna tekma za prvenstvo II. razr. V nedeljo, dne 8. t. m. ob 10.30 dopoldne odigrata na igrišču SK Mladike ob salez. mlad. domu na Kodeljevem gornja nasprotnika tekmo, ki bo odločilna, kdo bo prvak drugega razreda iu komu se bo odprla pol v višji razred. Brez dvoma so taka srečanja vedno zanimiva. Med Mladiko in Grafiko vlada že od vsega začetka velika rivaliteta predvsem zato. ker je pretežni dol Grafičarjev izšel iz »jame« in sedaj hočejo dokazati, da so oni boljši in da gre njim višji razred, Mladikarji pa ravno hočejo pokazati, da tradicija ni vse. Požrtvovalno so delali Ii fantje po začrtanem cilju že več let. In sedaj ko so lik pred njim, upamo, da jih sreča ne bo zapustila. Nadaljevanje nogometnega prvenstva Po enonedeljskem odmoru se v nedeljo, dne 8. maja nadaljuje finalno tekmovanje zu prvenstvo LNP. V osnteni kolu se srečajo sledeči prolivnlki: V Mariboru: Na stadionu Železničar : Celje. Celjani v zadnjih tekmah niso imeli sreče, čeravno so po kritikah pokazali prav dobro igro. Železni carji nujno potrebujejo točke in bodo razumljivo gledali, da tokrat zmagalo. V čakovcu: Cakovečkl SK : ISSK Maribor Tu bo tekma izredno napela, kor se srečala vodilna kluba tabele Cakovee Ima prednost lastnega igrišča in občinstva, toda Maribor jo zn lo tekmo temeljilo pripravljen ter bi m- moglo zgodili, da preseneti domačine in jim odnese obe točki v Maribor. I' Ljubljani: Kranj : Hermes. Kolesarske dirkače, ki bodo dne 29. t. m. sodelovali v tekmah ob jubileju 50!etnicc slovenskega kolesarstva v Ljubljani, opozarja Kolesarska pod-zveza »Ljubljana«, da sc priglase najkasneje do dne 22. t. m. na naslov: Tvrdka Jax in sin, Ljubljana, Gosposvetska cesta 2, z navedbo udeležbe v cestnih ali dirkališčnih dirkah kakor tudi kategorijo. Bližnii tekmovalci sc morajo izkazati z letošnjo verifikacijo, medtem ko bodo zunanji kontrolirani na štarlu. Na kasnejše prijave se ne bo oziralo. * Japonska gradi nov olimpijski stadion. Pred kratkim so v Tokiu odobrili načrt za nov olimpijski stadion. Ta stadion ne bo stal na prostoru ki je bil doslej določen, temveč kakih 10 km proti jugozapadu v Komazavvi. Na tej važni seji so bili navzoči člani japonskega olimpijskega odbora, zastopniki mesta Tokia, notranjega in prometnega ministrstva. Stroški za nov stadion, ki bo leta 1940 pozorišče velikih olimpijskih borb, so preračunani na 6—7 milj. jenov. Mariborski šport SSK Maraton naproša lahkoatlclske sodnike in sodniške kandidate, da se zberejo ob pol 0 na igrišču SK Železničarja zaradi sestave žirije. Otvoritvena kolesarska dirka bo v nedeljo, in sicer jo priredi SK Železničar. Vršili bi so morala že 1. maja. je pa bila zaradi slabega vremena preložena. Start jo ob 9 dopoldne pred stadionom na Tržaški cesti Vesti športnih zvez, klubov in društev HK Mars. Tlrevi oh 'JO Im flaimkl sestanek .iunl-orskoga in I. moštva na običajnem mestu. Zaradi važnosti nedeljskih tekem jc sestanek za vse igrate« obvezen. Nn^elnik. Kajak Klub Ljubljana bo Imel drevi ob 20 v restavraciji Pri sokolu., Pred škofijo, svoj VI. občni /.bor z običajnim dnevnim redom. Vabljen! tudi oo:. ki so zanimajo za kajak šport. Odbor. ?SK Hermen. Itedna seja centralnega odbora jo dnnos zvečer ob pot 8 v palači Uraflka. Gostilno in hote* v Rogatcu, oddamo v najem z vsem inventarjem. Sredi trga, 10 tujskih sob, I gostilniški lokali, velika dvornim / gledališkim odrom, veranda, avtogaraža, kleli, shrambe, obsežen zelonjndnl vrl. Ponudbe z navedbo jamstva poslali mi Celjsko mi'sino lirMiiilnicu \ Celju, Kamnih Smrt mlade dijakinje. V sredo je umrla 17 letna dijakinja trgovske šole v Ljubljani gdč. Marica Za-vršnik, hčerka Frančiške in Matevža Za-vršnika, ključavničarskega mojstra v drž. smodnišnici v Kamniku. Že leta 1933 je rajno po nesrečnem naključju nekdo podrl s kolesom in si je pri padcu tako poškodovala desno nogo, da so ji jo morali v bolnišnici nad kolenom odrezati. V letošnji zimi se je pri vsakdanji vožnji v Ljubljano in nazaj prehladila. Vnela se ji je rebrna mrena. Po dvomesečnem zdravljenju doma se je morala podvreči težki operaciji v bolnišnici, katero je srečno prestala. Pozneje pa so nastale komplikacije. Vnela se ji je tudi možganska mrena. Prepeljali so jo na njeno izrečno željo domov, kjer jo je kmalu nato smrt rešila hudega trpljenja. Hajna je bila izredno marljiva in nadarjena učenka. Vsako leto je bil njen uspeli odličen. Letos bi končala trgovsko šolo in se je že veselila, da bo čimprej dobila službo. Bila je splošno priljubljena. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim domačim naše iskreno sožalje! Pokopali jo bodo danes, v petek, ob pol 4 ix>i>o!dne na pokopališče na Žalah. Senovo Kljub znatnemu povečanju tukajšnjega rudniškega obrata (od lani do letos je bilo sprejetih v delo okrog 140 delavcev) je še vedno okoli 50 brezposelnih, ki so stari nad 40 let, zato jih rudnik po predpisih ne more 6prejeti v delo, ali so pa mlajši, pa jih ne sprejmejo iz vzrokov, ki jih zaenkrat ne bomo navajali. Med temi brezposelnimi so sami taki, ki so brez premoženja ter z velikim številom otrok. Mnogo je takih, ki so se priselili iz drugih krajev, pridobili domovinstvo, pri rudniku pustili svoje moči, bili reducirani, danes so pa brez vseh sredstev ter iščejo pomoči pri občini. Ker so pa v kraju tudi domači ubožci, zato občina ne more pomagati vsem, kakor bi bilo po-Irebno in kakor je želja sedanje občinske uprave. Letos 15. maja bo v Rajhenburgu sv. birma. Večina staršev ima |>o dva, tri, celo štiri bir-niance. Nimajo pa sredstev, da bi jim nabavili obleke in kar je |>otrebno. Mnogi zbog tega ne morejo dobiti bolrov. Občinska uprava se je pravočasno in v polni meri zavedela tega. Uvedla je akcijo, kako jim čimbolj pomagati. Obrnila se je na razne tvrdke s prošnjo za prostovoljna darila. Za reducirane rudarje je bil predsednik občine osebno pri TPD v Ljubljani in jc prosil za primeren prispevek, ki se bo uporabil le za otroke reducirani!) rudarjev. Zagotovili so mu, da bodo prošnjo ugodno rešili: občina pa naj napravi pismeno vlogo, seznam reducirancev in število družinskih članov. Prošnja in seznam je bil oddan 2. aprila t. I. ravnateljstvu na Senovem, ker je bilo predsedniku občine dano navodilo, naj se prošnja odda na Senovem, da jo tukajšnje ravnateljstvo priporoči, ter bo zadeva takoj ugodno rešena. Ker ni bilo nobenega obvestila, je ol>čina 20. aprila ponovno zaprosila za rešitev prošnje. Dne 30. aprila jc pa občina prejela iz Ljubljane sledeče poročilo, ki ga dobesedno pri-občujemo: »Upravi občine Senovo. Obžalujemo, da Vaši prošnji št. 1236 od 20. t. m. za podelitev podpore občini v svrho obdaritve birmancev ne moremo ugoditi.< — Komentar prepuščamo javnosti. — Komentar prepuščamo javnosti. — Zahvaljujemo se pa tvrdki Bata« ter 1. delavskemu konsumne-niii društvu v Ljubljani za podarjeno. Naša zalivala tudi poslancu g. dr. Vebletu in svetniku g. Tratniku, ki sta s svojo naklonjenostjo in posre- Zaradi adaptacije znatno znižane cene! na vse moško in damsko perilo nudi r. 1. Goričar Ljnblfano, S;,?^- Perfektni Hotelski knjigovodja (knjigovodkinja) se sprejme. Lastnoročno pisane ponudbe s prepisi izpričeval in sliko na oglasni oddelek pod šifro »Le prvovrsten 7133« dovanjem pripomogla, da je bilo 57 birmancev obdarovanih z oblekami, čevlji in perilom. 6e mnogo jih je, ki so potrebni, ki pa jim občina ni mogla dati ničesar. Krani Obisk uradnikov potovalnih pisarn. Skupina I 35 vodilnih uradnikov važnejših evropskih |>oto-i valnih pisarn obišče v torek 10. maja tudi Kranj. ; Njihov prihod je najavljen ob 14.30, nakar bo pozdrav na občini in ogled našega mesta. Popoldne ob 5 se gostje odpeljejo na Jezersko, da ei ogledajo naše gorske lepote, prihod nazaj v Kranj bo ob 8 zvečer. Tujsko prometno društvo in občina priredita gostom zabavni večer ob pol 9 v hotelu >Stara pošta s skupno večerjo. Prosimo kranjsko meščanstvo, da se v čim večjem številu udeleži lega večera in s tem pokaže gostom naše gostoljubje. V spomin na pokojno gospo Ivanko Logarjevo je daroval kranjski trgovec g. Srečko Vidmar 200 dinarjev Vincencijevi konferenci. Mesto venca na groli iste pokojnice je darovala trgovka ga. Kani Dolenc 100 din istemu dobrodelnemu društvu. Obema darovalcema naj Bog povrne! Poroke. V nedeljo dopoldne sta se poročila v kranjski župni cerkvi g. Ivan Kleč, črkostavec v Mohorjevi tiskarni v Celju, in gdč. Milka Flor-jančič, uslužbenka Tiskovnega društva v Kranju. Oba novoporočenca sta se pridno udejstvovala v katoliških organizacijah. — Danes v četrtek 5. maja se poročita v kranjski župni cerkvi g. Dinko Ma-sterl, privatni uradnik v Stražišču, in gdč. Dragi Cesenj, hčerka bančnega direktorja in župana v Kranju. Mladim novoporočencem želimo na novi življenjski poti mnogo sreče in božjega blagoslova. Danes ustanovni občni zbor podružnice Zveze bojevnikov. Možje in fantje se vabijo, da se udeležijo drevi ustanovnega občnega zbora podružnice Zveze bojevnikov v Ljudskem domu. Na sporedu je ludi zanimivo predavanje o spomenikih pri nas in drugod. Zborovanje se bo začelo takoj po šmarnlcah. Dovršitvena dela pri gradnji nove šole. Krajevni šolski odbor v Kranju razpisuje končna dela pri gradnji nove ljudske šole. Načrti in proračuni so interesentom na razpolago med uradnimi urami v prostorih občinskega urada v Kranju. Ponudbe je predložiti v obliki celotnega popusta v procentih na uradno odmerjeni proračunski znesek, ki znaša: slikarska dela 45.675.50 dinarjev, pleskarska dela 88.632.22 din, steklarska dela 129.900 din, pečarska dela 153.860 din, ključavničarska dela 56.584 din, tapetniška dola 27.280 din, svetilke in žarnice 45.602 din. Javna licitacija bo 16. maja, zato j'e do takrat vložiti pismene ponudbe občinskemu uradu. Radio Programi Radio Ljobflana t Petek, t. maja: 11 solsku uro: Maturi! (Brezp. učit. abiturietl, vodi g. Silvo Mehora) — 12 l'o naših stuzieah (plošče) — 12.4,i Poročilu — 13 Napovedi — 13.2« Pi*an orkestralni koncert (plošče) — 14 Napovedi — 18 Ženska ura: Podeželska gospodinja in tujski promet (ga. Ivunka Velikouja) — 18.20 Nekaj valčkov (plošče) — 18.40 Francoščina (g. (lr. Stanko Lobcn) — lil Na-povedi, poročilu — ltl.ao Nac. ura — 19.50 10 minut za planince — 20 Mozartova orkestralna ura (Radijski orkester) — 21 Pablo Oasals igra (plošče) — 21.10 V. večer svetovno klavirsko literature. Predklasiki: sinovi .1. S Bueha (predava 111 pri klavirju izvaja g. prof. L. M. Škerjunc) — 22 Napovedi, )>oroči]a — 22.311 An gleško plošče. Sobota, r. maja: 12 Drugn za drugo ploščo hitijo, 7. vsake poskočni napevi donijo — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Druga za drugo plošče hitijo, z vsake napevi poskočni donijo — 14 Napovedi — 18 '/.«. delopust (igra Radijski orkester) — 18.40 Sredozemski človek (g. dr Valter Bohince.) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nae. uril — 19.50 Pregled sporeda — 20 Zunanja politiku (g. urednik dr. Alojzij Kohnr) — 30.30 V. večer muzi komedija 11 to v - 22 Napovedi, poročilu — 22.15 Vesel konce tednn (Radijski ork.) — 23 XX. mednarodni katoliški osperantski kongres. Drugi programi» Petek, 6. maja: Belgrad: 20 Orkester, tamburice in solisti — Zagreb: 20 Komorni ork., 22.20 Ples. gl. — Praga: 19.20 Ples. gl., 20 Zbor, 20.45 Ork. kone. — Varil ava: 211.30 Jazz, 21 Simf. gl., 22.10 Lahka gl. — Sofija: 20 Klavir. 20.45 Ork. kone.. 21.30 Lulika in ples. gl. — Budimpešta: 20 Zab. program, 20.50 Radijski potpuri, 22.40 Švedska gl., 23 l.'ig. 01-k. — Italijanske postaje: 21 Izmenjava Halijnnsko-nemSkega programa — Dunaj: 18.55 linrbier-Cnrrejeva opera Margareta , 22.45 Ples. gl. — Berlin-Frankfurt: 20 Vojaška godba — Kiinigs-berg: 19.10 Rib. StraiiNSOva opera Kavaltr /. rožo — hipsleo: 20 Verdijeva opera Traviata — Koln: 19.30 Kunnekejcva opereta »Srečno potovanje — Sobota. 7. maja: Belgrad: 20 Nar. pesmi, 20.30 Operetna gl.. 21.30 Operno nrije, 22 Ples. gl. — Zugreb: 20 Opera — Praga: 19.10 Salonski ork., 21 Operna gl„ 22.30 Ples. gl. — Varšava: 22 Pokrajinski zbori, 22.35 Operetna gl. — Sofija: 20 Tenor, 20.45 Ork. kone. — Budimpešta: 20 Igra aDona Diann , 21.59 Cig. ork. — Trst-Milan: 21 Nar. pesmi, 21.30 Donizettljeva opera — RimBari: 17.15 Klavir, 21 Nar. pesmi, 21.30 Operetna gl. — Dunaj: 19 II) Brahmsovc skladbe, 20 Ljubezen v maju, 22.30 Zab. in ples. gl. — Kdnigsberg: 19.10 Pflan-ze.rjeva opereta Kristina na razpotju« — Hamburg: 20.10 Plos. gl. — Lipsko: 20 Glasbeni pomladni večer — MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; ženitovanjski oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petitna vrstica po 3 din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. ilužbodobe Kolarskega pomočnika sprejme Erdel Balint, Su-botlea (b) sprejmem. (Smole) Postrežnico Stari trg 24-1 (b) Hlapca h konjem sprejmem takoj. - Franc šušteršlč, gostilna Svet-je Medvode (b) Sposobnega kontrolorja sprejme avtobusno podjetje v Sloveniji za nadzorovanje prometa na progah. V poštev pridejo zdrave, strogo solidne osebe, v starosti 30—10 let. Ponudbe pod »ABC« v upravo »Slovenca« št. 7156 (b) IBBS85B Nekaj voz dobre zemlje kupim. Ponudbe s cono v upravo »Slovenca« pod »Zemlja« (k) Hiša-vila v Boh. Bistrici, naprodaj. Voč so Izve pri dr. Po-trtču, Boli. Bistrica (o) DEEEEEB »BRENNABOR« dvokolesa so svetovnega slovesa! Modelov odličnih izbira bogata pri KLEINDIENST & POSCH Maribor Aleksandrova 44 Zlato, dolgo verižico prodam. Ogledati: trafika nasproti hotela štrukel KOLESA najnovejši letošnji modeli v največji izberi že od Din 550'— naprej. Nova trgovina liuMjana - Tvrieva cesta 3fi (nasproti Gospodarske zveze) Pisalni stroj v prav dobrem stanju — poceni prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7118 (1) Najboljši trboveljski premog brez prahu koks, suha drva I. Pogačnik flohorlta«« 6 Telefon ao-M Priznana »BRENNABOR« lahka motorna kolesa 100 ccm, eleganten model( so zopet prispela. KLEINDIENST & POSCH Maribor Aleksandrova 44 Sveže V V I scuke samo 10 din kg — nudi danes dopoldne trgovina »Riba«, Pogačarjev trg Globok otroški voziček prodam za 300 din. Kupim športnega. Tyrševa št. 33 (pri vratarju) (k) Jtanoianja IŠČEJO: Čisto stanovanje tri sobe, kabine^ kopalnica in pritlkline, iščem za avgust. Ponudbe upr. »Slov.« pod »I. S. 1000« ODDAJO: Trisobno stanovanje z vsemi prltiklinaml, v šejenburgovi 6-1., oddam takoj - Primerno za poslovne prostore. Informacije pritličje levo (C) IŠČEJO: Sobico prazno ali opremljeno, posebnim vhodom - išče gospodična. Sv Petra št. 30 (v trgovini) (s) ODDAJO: Krasno sobo prazno, strogi center poseben vhod - oddani takoj. — Naslov v upravi »Slovenca« pod 7147 (s) Molitvenike vseh vrst • Rožne vence Verižice in svetinjice • Mirtine venčke in šopke • Trakove Sveče • Ročne torbice nudi najceneje trgovina H. N I Č M A N LJUBLJANA, Kopitarjeva ul. 2 _ Telef. • 40-01 Umrla nam je po dolgi in mučni bolezni, previdena s tolažili svete vere, naša ljubljena, zlata mama, stara mama, sestra, teta, tašča in svakinja, gospa FRANJA TELAVETZ ROJ. SLANA Nepozabno pokojnico spremimo na njeni zadnji poti v petek, dne 6. maja 1938, ob 4 popoldne iz hišo žalosti, Gosposvetska cesta 13 na pokopališče k Sv. Križu. — Sv. maša zadušnica bo darovana v soboto, 7. maja, ob ]/• 7 v cerkvi Mar. Oznanjenja Ljubljana, dne 4. maja 1938 ŽALUJOČE RODBINE: TELAVETZ - SLANA - B A U E R Hugo Wast: 39 Zlato večnega Juda Marla ga ni videla nič več od tistega dne, ko ,io je prijeia ljubosumnost zaradi mlade časnika-rice. Neko noč sta novi roš in Marta prišla do konca znane razprave iz moderne kemije, ki se je glasifl takole: -Odkritje radija je preneslo to vprašanje iz območja podmen in nad na jiodročje najbolj pozitivnih poskusov. Onstran sveta atomov je čudovit svet, ki nam omogoča, da z natančnimi jioskusi dokažemo, da sen alkimistov o spreminjanju enega elementa v drugega ni prazen privid, kakor so dozdaj mislili vsi kemiki.« Pri tem sta umolknila. Potem pa je ona, ki je odprla nehote drugo knjigo, prebrala na glas stavek: »Kovini podobna snov in kovina, na primer baker in živo srebro, če ravnamo z njima natanko po navedenem postopku, nam dasta novo telo, ki ni sestavljeno iz njiju in ki spreminja malovredne kovino v zlato.« >To je kamen modrih,« je dejal Blumen presenečeno. »Torej priznaj, roš Velikega Kahala.« mu je rekla Marta z napadajočo posniehljivostjo, »da eo utvare Julia Rama kaj malo podobne bedarijam, kakor si mislil ti. Nasprotno. Njegove besede so drzno potrdilo tistega, kar največji učenjaki le boječe razlagajo in označujejo kot jiodlago za nad-kemijo.« Naslednji dan je Marla sporočila očetu: »Julius Ram se je preselil iz svoje hiše. Ima delavnico z velikim dimnikom blizu Lezamskega m rka.< Blumenu se je zmračilo čelo. Kahal iz Ne\v-Yorka ga je obstreljeval s šifriranimi brzojavka- mi, da bi dosegel, da najame Argentina posojilo desetih milijonov za oborožitev. Spričo takih velikih podjetij je pomembnost malih Ramovih opravkov bledela. Že tisti večer ga je Marta presenetila z drugo novico: »Vsak dan prihaja pod večer do delavnice avtomobil, ki je zmeraj zaprt. Ugani, kdo obiskuje profesorja. »Fernando Adalid?« »Nihče drugi.« »V drugih časih bi mislil, da ponarejala denar. Zdaj pa to ni važno. Zakaj me tako gledaš?« »Rada bi te nekaj vprašala. Ce bi Julius Ram izdeloval zlato, ali bi ga lahko obložili kot jiona-rejevalca?« Blumen ni vedel kaj bi odgovoril. Marta je spremenila vprašanje: »V državah, kjer je zlalo zakonita podlaga za denar, ali smatrajo kot denar zlalo palico, čeprav ni prokovana v novce?« »Da, če odštejemo nekaj beličev, kolikor velja, da ga prekujejo. « »Torej je zlalo v palicah ali v kockah zakonit denar?« »Da To se pravi v toliko, da ga noben upnik ne moro zavrniti kot plačilo, kakor ne more zavrniti čekov ali srebrnih kovancev.« »Potemtakem,« je sklenila Marta, "je tisti, ki izdeluje umetno zlalo, ponarejevalec denarja.« >Ne verjamem. Zakoni nič ne določajo za lak primer. Ce analiza ugotovi, da je zlato, ki ga brska iz svojih cevk Julius Ram lako kakor tisto, ki prihaja iz rudnikov na Alaski ali v TransvaaOu, potem ga nihče ne more dolžiti ponarejanja.« •fin ali bi bili učinki tega izdelovanja resni?« Zaliarija Blumen se jo ozrl v oči, ki eo iskale njegovega odgovora. Kako lepo je bilo to deklo. Zakaj neki izgublja čas? Zakaj ga no spravi v slik z izuajditeljem, da bi mu povedal svoje skrivnosti? Takemu učenjaku, kakršen je bil, bi pa že lahko zmešala tisto malo možganov kaka Marta Blumenova, da bi ji izročil kainen modrih. »Ali imaš svoj voz? Pojdiva tja. Pred leti sem imel posla z Julieni Ramom. Lahko spet kaj začnem. Ti pa boš poskusila s svojimi zlatimi puščicami.« »Pojdiva!« Sedla sta v avtomobil, ki ga je Marta zapodila, kar ee je dalo. Park Lezana bi bil lahko najlepši v Buenos Airesu. Zdaj pa je najbolj zapuščen, kakor da bi južni del mesta ne bi bii vreden časti, da dobi svetle ceste in prostorne trge, čeprav je izgubil svoje staro odličje. Suhe palme dremljejo ob cestah, ki so jih izprali nalivi. Platane so čiste in sveže. Gumijevci širijo neenakomerne veje. Magnolije se lesketajo v velikaški krasoti. Med cvetočimi gredami je ograjeno jezerce. Nad vodo, na kateri se svetilika zlato somraka v velikem mestu, se sklanja samoten labod, ki ga je sem prignalo čudno naključje. Pod platanami v zakotjih gostega zelenja so zeleno popleskane klopi, tod posedajo skromni ljudje, delavci, ki so zapustili tovarno in prebirajo liste. Te pa tam kak mornar, ki je pobegnil iz gostilne, kjer njegovi tovariši pijejo in igrajo domino. Spel drugje je veliko pestunj in otrok, veliko šolarjev s knjigami in s torbami in prav toliko zaljubljenih dvojic, s katerih čuvaji niti za trenutek ne umaknejo oči. Od daleč prodirajo sem čudni glasovi parni-kov, nemirno žvenkljanje tramvajev, dražeče tuljenje avtomobilov. Vso to so zmedeni, zgoščeni glasovi orjaškega mesta, ki jih zdaj pa zdaj režejo žvrgoleči spevi ptiča, ki z nastopajočim večernim hladom prepeva v gostem zelenju na topolu. Blizu božanskega parka, v stari hiši, ki je bila že leta in leta brez ljudi in ki je bila na ulico zamrežena kakor samostan ali ječa ter imela okni-ce večno zaprte, je Julius Ram uredil svojo delavnico. Stavba je zavzemala veliko prostora in poleg vrtiča spredaj, za katerega ni skrbel nihče, je imela še sadovnjak, kjer so gospodarile mačke in plevel. Bile so počitnice in profesor ni odhajal z doma in ni sprejemal obiskov. Na trg sta hodili dekla ali njegova hči, toda tako zgodaj, da ju ni nihče videl. Samo pod večer se je ustavljal pred hišo av-lomobii nekega gospoda, ki je naglo izstopil in odprl vrata s svojim ključem. Vso se je spet zavilo v skrivnostni mir, dokler ni6o čez uro ali dve »aškripala vrata v tečajih in pustila na prosto neopaznega obiskovalca, ki je izginil v podvozu Pa-sea Colon. Vse hiše v soseščini so bile tovarne z visokimi stenami in brez oken, tako da nihče ni mogel gledati na Ramov vrt. In ker je bilo tam veliko dimnikov, ni nikogar presenečalo, če 6e je kadilo tudi iz te hiše, ki je bila nekdaj kovačnica in topilnica. Kak radovednež bi se bil 6eveda lahko izpra-ševal, zakaj je dim iz drugih hiš temen in lahen in se razblinja v zraku, dim iz Ramove hiše pa se je dvigal gosto kakor steber in se je ponoči škrlatno lesketal Marta Blumenova, ki je od Fernan-da Adalida izvedela za novi Ramov naslov, je ustavila svoj avto na tisti strani, ki je bila na drugi strani Lezanskcmu parku. Iz avtomobila sta izstopila dva človeka in se izgubila po uličicah. Vonj noči je vstajal iz vlažne zemlje in ovijal molčeče drevje. Tisto malo ljudi, ki so hodili mimo, se ni menilo za njiju. »Papa, nisi mi odgovoril na vprašanje. Kaj bi se zgodilo, če bi la človek res odkril, kako se izdeluje umetno zlato? « »Pri kom? In kje? < »V gospodarskem življenju sveta, v tvojih poslih, v... Kahalu. < Zaliarija Blumen je mislil, da mu ni treba ni-česaf skrivati pred hčerjo, ki je bila njegova zaveznica. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Ccč izdajatelj: Ivan Rakovec Urednik: Viktor Cenčič