& Cfubilani. IG. decembra 193&
229.000 dinarjev!
je izplačala doslej »Domoljubova« uprava zvestim in točno plačujočim naročnikom, ki jim je ogenj uničil stanovanjske hiše. Požarne podpore bomo izplačevali tudi v lotu 1937 na podlagi pravilnika, ki ga danes vnovič objavljamo.
Prosimo vse naročnike, pa tudi gospode poverjenike, da naročnino poravnajo pravočasno, to je do konca januarja, kajti le tisti naročniki, ki bodo do konca januarja imeli plačano celoletno naročnino za »Domoljuba«, bodo imeli pravico do naših požarnih podpor v slučaju nesreče.
V letu 1936 so prejeli požarne podporo sledeči »Domoljubov!« naročniki: .
1.	Alojzij Novak, Budganja vas 28 pri Žužemberku.
2.	Štefan SticL, Levič pri Laporju.
3.	Matevž Hubad, Lahov čg 42, p. Cerklje.
4.	Marija Burgar, Lahovče 43, p. Cerklje.
0. Anton Tonin, Markovo 15, župnija Sela
nad Kamnikom, ti. Ciril Karlin, Vihre 30, župnija Leskovec pri Krškem.
7.	Ivan Kermavner, Laze 20, p. Planina pri Kakeku.
8.	Josip Maček, Sp. Zadobrova 8 pri Dev. Mar. Polje.
9.	Karel Stih, Vrhek 24, p. Tržišče.
10. Jurij Klemene, Vrhpolje 41, župnija Nev-
Ije n. Kamnikom. U. K rane Kline, Bruhanja vas 20, p. Videm-Dobrepolja.
12.	Marija Prezelj, Križ 59 pri Komendi.
13.	Jože Zot, Rakilna 4.
14.	Ana Pintar, Podjelovo brdo 31, župnija Nova Oselica.
15.	Pavlina Kune, Oresje 39, župnija Sv. Križ pri Litiji.
16.	Marjana Lamovec, Goropeke 8, p. Ziri.
17.	Jane/. Dobravec, Volčje 9, Bloke-Nova vas. 38. Janez Peternelj, Davča 50 pri Sorici.
1». Janez Hribar, Prcvoje 45, žup. Krašnja.
20.	Janez Obrstar, Vrh 3, župnija Hinje.
21.	Jožef Vrhovec, Studenec 4 pri Stični.
22.	Janez Urh, Kališče 9, župnija Gozd.
23.	Jože Hočevar, Brezov dol 42, župnija Ambrus.
24 Janez Kurnik, Sred. vas 22, župnija Šenčur.
nuje, pogori, da r njej ni mogoče vež stanovati. Isto velja za naročnike, ki nimajo lastne hiše, pa jim ob požaru hiše pogori stanovanjska oprava.
I!. Naročnik »Domoljuba« je oni, na čigar naslov list prihaja, oziroma kdor je vpisan pri poverjeniku, ne gledo na to, kdo je dal denar za naročbo lista .
III.	Naročniki, ki prejemajo list pri poverjeniku, naj tam plačajo celoletno naročnino v zgoraj navedenem času in poskrbe, da bosta seznam naročnikov in naročnina pravočasno odposlana »Domoljubovi« upravi v Ljubljani.
IV.	Naročnik-pogorclee naj naznanila o požaru priloži potrdilo županstva in župnega urada, da mu je brei lastne krivde pogorela
stanovanjska hiša ali stanovanje in da je -h čc prejema list pri poverjeniku — res pravočasno plačal celoletno naročnino za leto i
lv<t7.
V. Požarna podpora se ne izplača, četudi bi bili izpolnjeni vsi drugi pogoji;
1.	pogorelcu-naročniku, ki je požar sata povzročil;
2.	naročniku, ki mu pogore samo gospodarska poslopja: hlev, skedenj, svinjaki, stel-nik, kolnica, kozolec itd.;
3.	stanovanjskim podnajemnikom;
4.	lastnika dveh ali več stanovanjskih hiš, ako mu pogori hiša, v kateri redno ne stanuj«.
Če pogori hiša moža, čigar žona je na^ rožena na »Domoljuba« ali hiša očeta, čigar sin ali hči prejema »Domoljuba«, po-gorcloc nima pravice do podpore.
Uprava »Domoljuba« se bo tega pravil-, nika točno držala in prošenj ncupravičencev ne ko uvaževaia.
petdesetletnici šole na Grmu
I. Vsak »Domoljubov« naročnik, ki je t mesecu januarju poravnal celoletno naročnino za leto 1937, prejme od uprave »Domoljuba« podporo v znesku 1000 (tisoč) din, ako mu v tem letu hiša, v kateri redno sta-
Preteklo soboto in v nedeljo, dne 13. decembra 1936, je praznovala Kmetijska šola na Grmu pri Novem mestu 50 letnico svojega obstoja. Ta šola je naslednica Kmetijske šole na Slapu pri Vipavi, ki je bila ustanovljena pred 63 leti.
Prvi ravnatelj Kmetijske šole na Grmu je bil Rihard Dolenc, nato so sledili Viljem Kohrman, Bohuslav Skalicky, inž. Anton Pod-gornik, inž. Ivo Zupančič in sedanji ravnatelj inž. Matija Absec. Vsi ravnatelji so skrbeli za čim večji napredek Kmetijske šole, vendar je ta najbolj procvitala pod ravnateljstvom inž. Antona Podgomika, saj je uživala največjo podporo naše samouprave, ki ji je tedaj načeloval sedanji naš ban dr. M. Natlačen.
V	soboto je služil novomeški prošt g. K. Cerin žalno službo božjo za umrle ravnatelje in učitelje ter absolvente zavoda. Tej je sledila primerna spominska svečanost na pokopališču.
V	nedeljo so prihiteli od vseh strani kmetovalci in prijatelji kmetskega strokovnega napredka, med njimi tudi ban dr. M. Natlačen in škof dr. Rozman, ki je opravil slovesno sv. mašo in izpregovoril med drugim sledeče:
Kmetsko delo vzbuja v srcih mladine ljubezen in spoštovanje do dela, predvsem do kmetskega dela; kmetsko delo je, ki jo najbolj po božji volji, ker je ravno kmetsko delo Bog v prvi vrsti ukazal.
Druga misel, ki jo je gospod škof poudaril, je v tem, da je tudi vsak napredek v knietskem delu po božji volji. Vsemogočni Stvarnik je položil v zemljo neznansko bo-
gate sile. Te sile je skril v zemljo, ki naj jo kmet obdeluje zato, da mu zemlja rodi. T« sile naj bi človeku olajšale delo. Ko je Bog prvemu človeku ukazal, naj obdeluje zemljo, mu ni začel razlagati, kako naj jo obdeluje, ni mu začel razlagati zakonov kemije, ni mu začel razlagati električne sile, toda Bog je dal človeku um, prižgal luč, njegov razum ter je dejal: »Podvrzi si zemljo, da ti bo rodilal Preiskuj jo in našel boš sledove moje vsemogočnosti, odkrij sile, ki si jih podvrži, da ti bodo služilel Zato nam je Bog dal razum, kakor da bi nam prižgal svetilko v temi. Išči s to svetilko in našel boš pot iz teme.
In tako je človeštvo napravilo v svojem razvoju velikansko število iznajdb in te naravne sile neprestano izrablja v to, da mu služijo, da mu lajšajo delo. In danes, ko živimo sredi stoletja, v katerem prihajajo dan na dan nova odkritja, vidimo, kako so nekateri na ta odkritja ponosni, toda za ta po nos nimajo mnogo vzroka, kajti v naravi j® še gotovo toliko sil, toliko sledov božje vsemogočnosti, da bodo še sto in tisočletja človeški rodovi črpali iz njih neizčrpne sledov« božje vsemogočnosti in božje modrosti. Žalostno pri tem je samo to, da marsikateri iz. med teh iznajditeljev ne najde Tistega, ki jo vse to sile položil v naravo.
Tretja misel, ki jo je podčrtal škof, je t tem, da noben stan ne deluje tako tesno * Bogom, kakor ravno kmečki stan. Suša, dež, povodnji ali kake druge vremenske neprijetnosti na nobeno strokovno delo ne vplivajo tako, kakor ravno na kmečko. Kmet čuti vsak dan, kako resnične so besede svetega Pavla, ki jih ie sicer v duhovitem smislu zapisali
V
Kai pa komunizem?
S komunisti »mo prav za prav ž* opravili. Kaj pa hočemo? Prerekati se z njimi? Prepri-fevaii jih? Spreobrniti? Bob v steno! Prah v »»lar! Edino, kar moremo odločno rači, je; Bodimo sanje pripravljeni! Pripravljeni, da nas ne prestrašijo in prehitijo, kadar bodo mislili, da je prišla njih ura. Možje in fantje, skrbita, da jih, če bi planili na dan iz svojih zatišij, da bi ropali in morili, da jih bosta primerno pozdravilil Kako pozdravili? To je vaša reči To razumete vi sami bolje kakor mi. Mislim pa, da * golimi pestmi ne bo kazalo hoditi ajiro nasproti. — Pa da ne bodo rekli, da vas ečimo, da jih pozdravite s puškami in kroglami. vam pa rečem, da bi »i jaz še vrabca ne upal ustreliti, češ, ie ga ne pogodim, da bi bil v trenutku mrtev, se bo sirotek mučil in bi se mi močno »milil. Sicer so komunisti, ko ao me pred več lati na Zaloški cesti v Ljubljani s pestmi in palicami po glavi božali, ravno v Španskih listih (v Barceloni) poročali o »eni; »Črna zver je streljala iz hiše na ljudi, zato so te seveda morali pred zlobnim napadalcem branitL« Saj vemo, da je glavno orožje komunistov laži Vendar pa, imej jo rad ali nerad, puška časih mora biti, vsaj — za strah! Saj jo vojak in orožnik tudi nosita, ne da bi hotela ravno vsakogar ustreliti, ki jima nasproti pride. Samo toliko morajo ljudje vedeti, da te z orožnikom ni šaliti. In tudi naši komunisti morajo vedeti, da se z našimi lasti in možmi ni Šaliti, kadar se gre tem za velike rečL Tega ni treba prav nič skrivati. Kar povejte jim; Samo poskusijo naj! Morda jih potem nekoliko minejo skomin« po »španskih razmerah«, katere si obetajo, da pridejo kmalu tudi pri nas.
S komunisti smo torej opravili. Zato zgoraj ni več zapisano »Kaj pa komunisti?«, ampak »Kaj pa komunizem?« — Komunistov ne
Ni nič tisti, ki seje, ni nič tisti, ki zaliva, ampak tisti je, ki rast daje, to je Bog. Kmet 6uti, da je setev prazna, da je žetev prazna, 8e Bog ne da. Da bi pod temi tremi načeli io naprej delali ln pripravljali slovensko mladino in da bi odkrili pogled v popolnost pri kmečkem delu, tudi to je božja volja.
Kmetijska Sola naj Se naprej ohrani v kmetakem stanu zavednost, da je vse kmečko delo zastonj, 6e Bog ne sodeluje. Zavest, naj kmečki stan le naprej tako z Bogom dela in vrši svoje delo pod njegovim vodstvom, da obdeluje z božjo pomočjo zemljo, ne samo lato, da ga bo redila, marveč tudi zato, da mu bo to delo v zasluženje, brez katerega naj nihče od nas ne stopi pred večnega Sodnika.
Govorili »o Se med drugimi ban g. dr. Natlačen, in ravnatelj inž. Absec. Brzojavno Je med drugimi poslal čestitke tudi minister dr. KoroSec. Kmetska zveza iz Celovca ae je »pomnila jubilantke z lepim pismom. Topla |® bila zdraviea novomeškega župana g. dr. rolenška.
Naj bi bila Kmetijska gola na Grm« i v bodoče ognjiSče ljubezni do slovenske zemlje in jezika, propovednica prave stanovske In gospodarske izobrazbe in svetal branik vsels dragocenih »vet in j, ki jih noel v prsih pristno slovensko kmečko srce.
Ilrfiife, rozine, slive m dalinafli*-
§Sf£ lig« oddaja po ugodni ceni tvrdka
Ivan Jeiačln, Ljubljano, Aik«i«n 1 2«
bomo spreobrnili, s komunizmom se ps. smemo ie malo popečati in si ga ogledati. Kaj bomo torej rekli o komunizmu? To — poslušajte! — da bi bilo najlepše, ko bi komunizem zavladal po vsem svetu... Kako?! Ali prav beremo? Sevedal Zakaj pa ne? Ali bi ne bilo najlepše, ko bi bili vsi ljudje popolnoma enaki, vsi enako imeli? Potem bi ne biio nobene nevoščlji-vosti, nobenih prepirov in pravd. Tega ne more nihče tajiti. In bi bili tudi vsi vsaj za eiio preskrbljeni. Ali bi ne biio to prav?
Naj se nihče ne pohujšuje nad takimi nazori! Tudi državna oblast, prosim, naj malo počaka, preden me spet pograbil Da je komunizem najbolj vzoren red človeške družbe, priča najbolj to, ker so prvi kristjani bili prvi — komunisti. Evangelist Luka nam to takole pove; »Vsi pa, ki so vero sprejeli, »o bili skupaj in to imeli vse skupno; posestva in premoženja so prodajali ia jih razdeljevali med vse, kolikor je kdo potreboval.« In na drugem mestu pove še enkrat: »Množica teh, ki so verovali, je bila enega srca ia enega duha. Tudi ni nihče govoril, da je kaj takega, kar je imel, ajegovo, ampak vse" jim je bilo skupno. Zato ga bilo ubogega med sjunL Kolikor je bilo namreč posestnikov zemljišč ali hiš, so jih prodajali in ceno za prodane stvari prinašali ter ji polagali k nogam apostolov. Delilo pa se je vsakemu, kakor j« kdo česa potreboval.« — To pripovedovanja nam j« jasen dokaz, da je komunizera — splošna enakost v premoženju — najbolj vzoren red človečka družbe. To se n« da tajiti.
Toda — toda!... Talso} x& tem pa lati Luka začne pripovedovati zgodbo o Ananiju in Satiri; da sta apostolom lagala, za koliko sta posestvo prodala, ker »ta hotela nekaj izkupička pridržati zase. In sa to Sai — ki je sama aa sebi la mal grah — ju j« doletela taka kazen, da kar strmimo. Pred nogami sv. Petra sta te zgrudila in izdihnila. — 2e s« je torej začela kazali pri tem človeška slabosti špranje, »kozi katera je jela uhajati voda v barko komunizma. Ce pa enkrat leze voda v ladjo, ki če te špranje n« dado zamašiti, je ladja zgubljena. In špranje pri t*j ladji se dado res težko zamaSitL To vidimo iz tega, ker Luka malo kasneje že pove, da sc začeli halenUti (iz
Dryž£fiska Pratika 193?
je dotiskana In se dobiva n eeno 5 G v vseh knjigarnah in trgovinah po Slovenl Opozarjamo posebej na razpisano nagradno tekmovanje v nov! pratiki
poganstva ep.eobrneni kristjani) godrnjati ai Hebrejci (spreobrnjenitni Judi), da se pri d litvi miloščine zanemarjajo njih vdove. K apostoli niso mogli vsem prav urediti, so i voljli »edem dijakonov, ki »o imeli opraviti s mo z delitvijo miloščine oziroma premožen Ce je pa tudi pozneje ilo vse gladko, i nI bilo nobenih prepirov, ne vemo. To veni da pozneje Sveto pismo ne govori več o sku nem premoženju. P« tudi cerkvena zgodovii ne. Med kristjani prvih stoletij so bili nek teri spreobrnjenci iz poganstva zelo bo;;a Delili so obilne dobrotei da bi bili pa imeli vse skupno, tega ne beremo. Samo enkrat zgodovini krščanstva naletimo na komunizei Misijonarji-jezuitje eo ga vpeljali med p krščenimi Indijanci v Paragvaju v Južni Am riki. Bilo je lepo, — brez težav pa tudi ni t lo — a držalo se ni dolgo. Pa priproste Ind janc®, ki so bili nekaki veliki otroci in »o misijonarjih spoštovali, ubogali svoje očete gospodarje, je to še nekako ilo. Z bolj brih nimi in prefriganimi ljudmi bi bilo šlo velii težje, ali pa sploh ne. — Da so naši redovni komunisti, to ste gotovo že slišali. To se pi. vi: Vse je vseh. Nobeden ne bo nikoli reke Samostan je moj, ali tudi le: tale miza aii stali skleda ali žlica je moja. — Čudno torej, k. ko da moderni komunisti tako radi pade najprej po teh svojih bratih-komunistih! A jim je res delitev premoženja prva in jlavr stvar? Kaže, da ne.
Tu imamo torej nekaj primerov komuni: ma, resničnega komunizma. Ne beremo pa n kjer, da »o ti komunisti kdaj kaj požigaii, Iju-streljali, v ječe zapirali, mučili in morili. B: so namreč krščanski komunisti. Krščans! komunist pa te, kakor znano, razlikuje c ruskega ta španskega v eni besedi. Prvi prav Kar ja moje, je tvoje; vzemi, če potrebuje Drugi pa pravi: Kar je tvoje, je moje; daj sex če ne si »am vzamem in ti ie kroglo požene-skozi glavo!
Taka je s komunizmom. Pa si ga bo treh ie malo od bližje pogledati.
***
Zenite v angleškega kralia
O ženitbenlh načrtih angleškega kralja »mo že zadnjič nekaj omenili. Edvard VIII. je •tar 42 let in je neporočen. Za mesec maj 1937 «0 pripravljali veličastne proslave njegovega kronanja. Kot veleva ustava, je kralj sporočil vladi, da se namerava poročiti ln sicer s 40-letno angleško plemkinjo Simpsonovo. Ta je preživela svoja mladostna leta v Ameriki in je bila že dvakrat poročena in dvakrat ločena. Kralj jo je spoznal povodom svojega potovanja po Ameriki in je odtlej bivala v Londonu ter »e udeleževala tudi življenja na kraljevskem dvoru. Kraljeva ljubezen do ločene žene je bila v Angliji že dolgo javna tajnost, dočim »o se ameriški listi o njej razpisali m dolgo in široko. Kraljevo sporočilo vladi o nameravani ženitvi je dalo sedaj povod, da se Je začela » kraljevo namero baviti tudi. angleška javnost. Najprej je povzdignil svoj glas anglikanski nadškof imenom anglikanske cerkve, ki je izrazil, da se čast angleške kraljice ne da združiti z ločenko. Njegov ugovor j« prevzela nato angleška vlada, ki
se je z ministrskim predsednikom Baldvino: postavila na stališče, naj kralj Edvard aii opi sti misel te ženitve, ali pa se odpove prestoli Kralj Edvard se je odločil za Simpsonovo in f je odpovedal prestolu. Njegov naslednik na ai gleškem prestolu je njegov brat, ki bo vlad Anglijo pod imenom Jurij VI. Bivši kralj & vard je že dobil naslov: vojvoda Vindsorski i je odpotoval iz Anglije. Novi kralj Jurij VI. ; že prisege! na ustavo in odredil, da bo njegov kronanje v maju 1937 na dan, kakor je bilo i določeno za odstopivšega kralja. Angleški ni rod je ob tej priliki pokazal, da se zaveda svoji dolžnosti in svojih pravic, ki se jim mora pt koriti v imenu prave demokracije tudi kronal, glava.	r.
Dosedanji kralj, ki ni vladal niti eno leti Je takoj, ko se je odpovedal prestolu, zapusi Anglijo in odpotoval k svoji nevesti, ki ga » čakala v Franciji. Menda bo kot zasebnik živ kje v Evropi r
_>P0M0I,IUIU, dne 10. decembra 10!!B.
Zdravi, lepi zobje?	sargov
Najboljše priporočilo: Vzemi
POMAČI IZDELEK
KALODDNT
PROTI ZOBNEMU KAMNU
temu upirati, češ d* ne dovoli, da bi se ulica, v kateri on stanuje, imenovala po Prešernu. »Kdo je Prešeren? Kaj je naredil za naše mesto?« j® izpraieval svoje tovariše mestne svetnike. In ker mu tudi ti niso znali dati odgovora, je na neki seji pogumno zahteval, naj občina izpremeni ime njegove ulice. Mestni svet je njegov predlog sprejel — in Prešernova ulica je izginila, Slovenci, t. j, prebivalci dravska banovine, pa pravijo, daje Prešerennji-hov največji pesnik. Bogve? ali se vse belgrajske ulice imenujejo samo po tistih možeh, ki so za mesto kaj storili? Le kaj bi s« zgodilo, če bi Slovenci kako ulico tako preimenovali? Da pa ves mestni svet našega glavnega mesta ne ve, kdo je bil dr. France Prešeren, je pa dovolj jasno znamenje naše medsebojne kulturne bližine in tudi — kulturne višine prizadetih. Kdor izmed Slovanov Prešerna ne pozna, ne more reči, da je izobražen.«
d Obogateti so hoteli. Pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča se je zagovarjala dična družbica s severne meje. Na zatožni klopi so sedeli trije možakarji. Vsi so prišli pred sodišče, ker so osumljeni, da so razpečavali pri nas ponarejene 50 dinarske srebrnike. Preiskava je ugotovila o teh zanimive stvari. Ponarejali so jih v Avstriji ter prava kovačnica še sedaj ni odkrita. Iz Avstrije so jih obtoženci spravljali na naše ozemlje ter jih tukaj spravljali v promet. Po njihovih izjavah so se avstrijski ponarejevalci pečali z velikopteznimi načrti, kako bi svoj delokrog še razširili ter bi poleg kovanega denarja ponarejali tudi naše in avstrijske bankovce. Zaradi tega so se obrnili v Nemčijo na znano tovarno tiskarskih strojev ter naročili tam celotne naprave za tiskanje bankovcev. Seveda jih niso dobili, vsekakor pa je že sam poskus dovolj značilen za njihovo drznost. Jugoslov?nski po-
či Poklon ljubljanskega katoliškega dijaS-tva Brezmadežni Kakor vsako leto, je ljubljansko dijaštvo tudi letos 8. decembra v čast Brezmadežni priredilo v ljubljanski unionski dvorani velikemu prazniku primerno proslavo. V stolnici so se po govoru škofa dr. Rozmana spravili z Bogom katoliški dijaki in starešine, istočasno je biia pri uršulinkah podobna sve-čanost za dekleta in žene. Skupna proslava praznika nebeške Matere pa je bila v unionski dvoru,ii, ki jo je dobesedno napolnilo Materi ia Cerkvi zvesto ljubljansko občinstvo. Pro-slavi je prisostvovalo tudi številno, duhovsko 'li drugo izobraženstvo % škofom dr. Rožmarin na čelu. Šentvidski gojenci so zapeli lep® j prigodne pesmi, slavnostni govor je imel prosvetni nadzornik profesor Dolenc, ki je pozival dijaštvo, naj se zateka v vseh težavah k brezmadežni, našem najboljšem zavetišču.
d Sestanek dveh banov. Ban savske banovine dr. Ružič je obiskal bana dr. Natlače-
KAJ JE VO VEG A
{gjimneM^anKu	____________________
OSEBNE VEST! __
d Knes-namestnik Pavle tope .ma. Na povratku iz Londona in Berlina se ripeljal dne 10. decembra knez-namestnik P.* e i-niir. brzovlakom z Jesenic v Ljubljano. postaji so pričakovali kneza-namestnika p; d-stavniki ljubljanskih oblasti z banom dr. Na-tlačenom na čelu. Na postaji pa je izstopil samo knezov adjutant in vlak je kmalu oddrdral proti Belgradu.
d Obiski nadškofa dr. Ujčiča. Novi grajski nadškof dr. Ujčič je obiskal v Belgi vse katoliške cerkve ia njih rektorje, ozirt-ua pridružene zavode. V belgrajski duhovščini je našel več svojih bivših učencev, kar mu je bilo posebno ljubo. Na ordinariatu je potrdil vse dosedanje uradnike na njih mestih, najstarejšega konzultorja p. Vlašiča ie imenoval za svo-:ega delegata. V nedeljo 6. dec. sta nadškofa Ujčiča sprejela kraljev, namestnika Stankovič in Perovič. V ponedeljek je obiskal ministra dr. Kreka.
DOMAČE NOVICE
O bojih ia amagah pri občinskih volitvah dne 6. decembra je uredništvo prejelo 42 dopisov, ki so si podobni kakor krajcar krajcarja. Če bi hoteli vse te dopise v celoti priobčiti, bi napolnili sedem strani našega lista s branjem, ki bi se od dopisa do dopisa ponavljalo. Naj nam zatorej dopisniki ne zamerijo, ako smo se postavili na stališče, da ne priobčimo nobenega dopisa o volitvah. Dobro vemo, da zaslužijo požrtvovalni volilci tudi javno zahvalo, vendar smo prepričani, da oni dobro vedo, da je zanje najlepše plačilo — zavest, da so s svojim glasovanjem koristili naši slovenski skupnosti. Vsem tem kličemo« Iskrena hvala!
na in se z njim razgovarjal o banovinskih proračunskih zadevah. Ker imata obe banovini dolgo skupno mejo, je treba že pri sestavljanju banovinskih proračunov preudarno urediti vsa vprašanja, ki se tičejo načrtov, ki segajo 'o banovinskih meja. Bana sta razpravljala 'ti o elektrifikacii3kih vprašanjih obeh ba-V obeh banovinah je namreč že uspešno | p	načelo, da je banovina najbolj pokli-
| cr Ia izpelje splošno elektrifikacijo. Škup-j ' ševanje zahteva tudi modernizacija cest-,a omrežja obeh banovin. S premišljenim in ^črtnim gospodarstvom bo namreč prav lahko modernizirati najnujnejše prometne žiie, ki tvorijo iz trgovskih in industrijskih središč ene banovine v središče druge. Končno je tudi načrt moderne Jadranske ceste nadvse važno gospodarsko vprašanje, ki bo v obeh banovinah rodil dalekosežne posledice. Razgovor med banoma je trajal nad dve uri. ' d Opomin dekletom, ki iščejo siažbe na j jugu. Policija v Skoplju je pred nekaj dnevi j prijela starejšo vdovo, ki se je bavila in živela izključno od zvodništva. Prišla je iz Bitolja v Skoplje in s seboj vodila mlado 13 letno deklico ter za njo iskala goste. Zvodnica je znala dekleta izvabljati a tem, da jih je jemala v i službo kot služkinje. Mladim žrtvam pa je ved-: no grozila z nožem, če bi jo izdale policiji. I d Izobrazba pa taka. Dokaz, kako se kul-! turno drug drugemu »približujemo«, je sledeči i dogodek, o katerem poroča belgrajska »Poli-j tika«; »Belgrad je do pred kratkim imel neko j ulico, ki se je imenovala »Prešernova ulica«, i Pa se jc neki član mestnega sveta začel proti
, , j 1 „ „1,51,1 lrrnli Edvard VIII, kije odslopil, na desni pa njegov brat in Na levi: clo-dan^an^k.al^dvard ^ g, ^ ^P ^ ^ yj
nasiuinik
magači avstrijskih ponarejevalcev so prejeli sledeče kazni: Josip Hernah 3 mesece strogega zapora, Ivan Kidrič 10 mesecev in 13 dni strogega zapora, Udovič pa je bil oproščen,
d Razbojnika napadla župnišče, V petek 4 .decembra kmalu po 8 zjutraj »ta prišla v župnišče v Kuničih ob Kolpi dva neznana molka in vprašala po gospodu župniku, ki je bil takrat še v cerkvi. Ko sta izvedela od gospodinje Marije Gaber, ki je že 25 let v tem žup-nišču, da gospod župnik spoveduje, sta zahtevata od nje ključe od blagajne in ji grozila, da jo ubijeta, če tega ne stori. Ker jima ni izročila pravih ključev, sta jo napadla in jo tolkla s kratkim železnim drogom po glavi, dokler se ni onesvestila. Udarci so bili tako močni, da je Mariji Gaber počila lobanja in ima na glavi tri globoke, zevajoče rane. Roparja sta naio raz-sekala cerkveno ročno blagajno in vzela iz nje 14.000 Din Težko ranjeno gospodinjo so prepeljali v 26 km oddaljeno bolnišnico v Kar-lovcu. Njeno stanje je zelo resno. Roparjev, od katerih je bi! eden zelo dobro, drugi pa jako fiabo oblečen, zaenkrat še nimajo.
d Večja vsota denarja za ustanovitev državne mlekarske šole v škofji Loki je predvidena v novem proračunskem predlogu za leto 1937-1938.
d Ker je manjkalo občini denarja za nabavo drv so zaprli ljudsko šolo v Banja luki, kar so otroci vsekakor z veseljem vzeli na Znanje
d Veliko zmešnjavo v telefonskem prometu je napravil zapadli sneg tudi v iAariboru. Odklopi! je skupno 418 telefonskih številk in povzroči! tehničnemu osebju mariborske pošte dokaj dela.
d Fant od lare. Nad 100 km je prehodil peš dvanajstletni deček Rajko Kovačevič iz Glasmca, da je prišel v Sarajevo. Potoval je v dežju in snegu, da je prišel v mesto, kjer bi mogel kupiti knjige za svojega mlajšega brata, ki hodi v prvi razred ljudske šole. Toda s seboj je prinesel samo štiri dinarje. Stopi! je kljub temu v knjigarno in izbral štiri knjige. Ko pa je imel samo štiri dinarje, je moral iti na bansko upravo, da bi dvigni! neki denar, ki ga je ime! dobiti njegov oče. Toda tam so mu povedali, da so denar prav pred tremi dnevi poslali na občino. Ko so uradniki na banski upravi videli fantovo stisko, so med seboj abraii potreben denar in kupili knjige.
d Morilca postnega sla so aaSli, Končno »e je vendar posrečilo pojasniti roparski umor poštnega sla Ludvika Jurka iz St. Ilja v Slov, goricah, katerega je umoril dne 19. novembra neznan zločinec na cesti v bližini železniškega viadukta. Neznani zločinec je poštarju odvze! poštno vrečo t 14.000 Din. Po umoru je izgi-
Položnic®
prilagamo danes za vse poštne naročnike, ki dobivajo »Domoljuba« naravnost na svoj naslov brez posredovanja poverjeništva. Naročnina 38 Din za vse leto ali 19 Din za pol leta naj odpcšlje vsak kar največ mogoče že v božičnih dneh, zanesljivo pa d o 31 januarja.
Skupni naročniki plačajo Domoljub(Din 36) pri svojem poverjeniku. Na tem mestu vnovič in prav posebno povdarjanio, da je od pravočasne obnovitve naročnine odvisna ugodna rešitev prošenj za požarno podporo, kot jo določa »Pravilnik« tudi za leto 1937, Naj bi ne bilo med našimi naročniki nikogar, ki bi mu v slučaju požarne nesreče moral tu di »Domoljub« odreči svojo pomoč!
Na hrbtu srednjega dela položnice se lahko napišejo morebitne premembe v naslovu ali o načinu pošiljanja lista v novem letu.
Upravi lista je tudi zelo ustreženo, če zapiše posamezni naročnik vrhu srednjega dela besedico »star« ali »nov«, ker s tem pospeši in poenostavi vknjiževanje naročnin. Vsem in vsakemu pa še enkrat: Ne odlašajte z naročnino!
ni!a za morilcem vsaka sled. Ker so se radi zločina razburjali vsi obmejni prebivalci, so se oblasti trudile, da bi ga pojasnile. Dne 7. decembra so v Mariboru kot osumljenca zaprli nekega 23 letnega Karla Adlerja iz Gradca, pristojnega v St. Iij v Slov. gor. Adler je kmalu zločin priznal in na kratko povedal, da je bil dolžan svoji tvrdki 400—500 Din, ki bi jih moral tvrdki »Singer«, kjer je bil zaposlen kot potnik, takoj vrniti. Na noben način ni mogel priti do denarja, pa je zasnoval načr., da bi napade! poštnega sla. Pri posestniku Mennolji, pri katerem je začasno stanoval, je skrivaj vzel sekiro ter se vsedel zvečer v grmovje poleg ceste v bližini viadukta. Ko je Jurko prišel mimo, je skoči! za njim ter ga s sekiro močno udaril po glavi. Jurko se je sesedel, morilec pa mu je odvzel poštno vrečo ter stekel z njo čez polje v noč. Kake tri kilometre od mesta zločina je odvrgel sekiro, potem pa je odšel s poštno vrečo na stanovanje, kier je pobral iz nje denar, vrečo pa skril na Mermo-Ijevera seniku. Doslej se mu je posrečilo že precej tisočakov spraviti v promet. Zamenjal je vse v Mariboru, in sicer 4000 Din pri trgovcih, pri katerih si je nakupil perila, obutve in obleke. Pri petem tisočaku pa se mu je ponesrečilo in so ga prijeli. Morilec je neznatne, nizke postave, star 23 let ter mu nihče ne bi prisodil na prvi pogled lako zverinskega zločina. V Št. IIju je splošno znan ter se je udej-stvoval pri ieatiljskem Sokolu. Pri aretaciji je tudi še nosil solcolski znak. Policija je Adlerja obdržala v zaporu in ga bo ponovno zaslišala ter nato izročila sodišču. O življenju morilca Adlerja poročajo še sledeče: Adler je bi! pod prejšnjim občinskim režimom občinski sluga, katerega pa je sedanja občinska uprava odpustila radi raznih denarnih poneverb. Bil je iiinmiiaii uiii
Jacaaiav. r. amiMcn tr. C.:,, i. s. o. t.
»»rlDor
odličen član šentiljskega Sokola, za katerega je baje vršil tajniške posle, obenem pa mu ;e bilo poverjeno vodstvo mladega šentiljskega sokolskega naraščaja. Mladina se ie torei nahajala v dobrih rokah'. .. Ko je bi! pri občini odpuščen, so hoteli napraviti nekateri napredni Šentiljeani iz njega nekakega političnega mučenika ter so očitali sedanji občinski upravi, da ga je odpustila zgolj radi tega, ker se udej-stvuje pri Sokolu. Še to zanimivost nam poročajo iz St. Ilja: Ko je bil izvršen gnusni do-čin nad pismonošem 2unkom, je med drugimi padel sum tudi na Adlerja. Po Št. Ilju se je o tem javno govorilo in baje je bilo to vpraš:in;e tudi na dnevnem redu seje šentiljskega Sokola, Takrat se je baje neki odbornik odločno zavzel zanj ter dejal, da so v šentiljskem Sokolu sami poštenjaki in se ne sme nikogar sumiti. — Primer, ki je igral v pojasnitvi tega zl<n ina tako veliko vlogo, je pač dokazoval
d Sprejem v pokojninski sklad železniških delavcev. Glavna uprava pokojninskega fonda delavcev drž. prometnih ustanov je v več primerih ugotovila pri pregledu odlokov o določitvi osebnih pokojnin delavcem, ki jih ji pošiljajo krajevne uprave pokojninskega fonda, da nekateri te delavce prijavljajo v članstvo pokojninskega fonda šele po odpovedi službe. Prijavljanje delavcev v pokojninski fond po prenehanju službe ne samo nasprotuje določbam pravilnika o delavstvu, temveč je tudi škodljivo tako za delavce satne, kakor za upravo, posebno pa za finančne interese pokojninskega fonda delavstva. Zato je glavna uprava pokojninskega fonda delavstva državnih prometnih ustanov opozorila ravnateljstva in oddelke generalnih ravnateljstev državnih železnic, da vse delavce, ki izpolnjujejo pogoje za sprejem v pokojninski fond prijavijo najkasneje do 10. marca 1937. Po tem roku ne bo sprejet v pokojninski fond noben delavec.
d Ker so ga boleli zobje. Te dni se je pojavil v Mariboru pod mostom poleg Drave mlaj-ši človek, ki se je po kratkem obotavljanju nenadoma pogrta! z brega v reko. Voda se je zgrnila nad njim, vendar se je takoj zopet pojavil na površju. Očividno pa ni znal plavati. Med vikom in krikom ogromnega števila gledalcev, ki so stali na mostu in strmeli v valove, se je pojavil pogumen reševalec. Mlad dijak, Kristjan Kerbol, se je ob velikem odobravanju gledalcev pognal v Dravo ter zavlekel potapljajočega na breg. Ker je bil kandidat smrti že skoraj nezavesten in ves premražen, 90 ga prepeljali v bolnišnico, kjer ee je ogrel i« prilel k eebi. Povedal
si za tve zu/lifiMfc
Samo Radion vsebuje dobro Sch.chtovo
m,,a Zat° ie Radion tako blag jn izdaten.
Pranje i Radionom je tako lahko in preprosto: belo periio kuhaj 15 minut volno in svilo pa peri v mrz|i raztopini!
VSEBUJE SCHICHTOVO MILO
je, da je 23-Ietni slaščičar Josip Lah. Dejal je, da ga preveč bolijo zobje in da je zaradi tega skočil v Dravo. Najbrže pa je še kaj drugega vmes.
d S« na stoletna. Stoletna ženica je oni petek umrla v Vuzenici na Dravskem polju. Marija T/ampuS je bila 60 let vdova po železničarju m sa j® preživljala le s pokojnino. Bila je najstarejša ženska v Dravski dolini.
d Lep* »tesarje za tobak dobe letos Hercegovine! Vreme jim je bilo izredno naklonjeo, da so pridelali mnogo več kakor lansko leto, tako po količini kakor po kakovosti Lansko leto je tehtal vsak strok povprečno 18 gramov, letošnji p« tehtajo kar 30 do 35 gramov. V vsej Hercegovini je posajenih 160 milijonov strokov, pridelka pa ie za 450 vagonov. Sadilci bodo dobili od države 70 milijonov dinarjev. Odkupna cena se suče od 12 do 15 dinarjev za kilogram.
d Se veda« ista pesem. Za 50 tisoč dinarjev taksnih znamk je poslala uprava državnih monopolov v Belgradu finančni direkciji v Novem Sadu. Ko so znamke v Belgradu zavijali, je bila navzoča posebna komisija. Ko so pa pošiljko v Novem Sadu prejeli, so dognali, J« jih je zmanjkalo za 50 jurjev. Za tatovi za enkrat §e nimajo »ledu. Pri nas ne bo reda, dokler ne bodo tatoviče kratkomalo poslali na drugi svet.
d Uho mu je odrezal. Na poseben način se je neki brivec v Podlugoru maščeval prijatelju, ki ga je pred leti v neki družbi užalil. Matija se ;e le po dolgem času prišel k brivcu brit. Lazar ga je mirno obril, ko pa je bil pri koncu, j«i potegnil z britvijo in odrezal prijatelju uho.
d Velike denarne poneverbe so odkrile nadzorne oblasti v občini Senta v Srbiji. Poneverbe gredo aad 1 milj. Din. V zvazi s to zadevo so bili aretirani predsednik, tajnik in blagajnik omenjene cbčine.
d 1 nožem nad političnega nasprotnika. Ono nedeljo so bile občinske volitve tudi v Rudniku pri Ljubljani. Nekateri politični nasprotniki JRZ so daleč prekoračili mero, do kamor sme iti dostojna volilna boroa. Tako se ie neki političen nasprotnik spozabil ter je z nožem napadel pristaša JRZ Stanislava Elitna, posestnika iz Rudnika 50. Zabodel ga je
z nožem v usta, Elikan je bil prepeljan v ljubljansko bolnišnico. O tem surovem napadu je orožništvo uvedlo preiskavo, posebno ker je napadalec znan.
d Podjetje, ki tudi nsinžbenccm nekaj privošči. Našička, lesna veleindustrija, je sprejela zahteve delavstva in jim povišala plače. Posredovali so delegati stanovskih organizacij ter odposlanec banske uprave. Svojim železničarjem je »Našička« povišala plače za 16%, ostalemu delavstvu pa od 8 do 16%.
d 60.000 Din so odnesli neznani uzrnoviči iz menjalnice Turk in Reicher v Ljubljani.
d Pokvarjena gospoda. Štirje turisti, med katerimi je bil tudi sin ugledne ljubljanske osebnosti, so skušali s ponarejenimi ključem vdreti v notranjost koče na Dolu v Kamniških planinah. Ker si s tem niso mogli pomagati, so vdrli vrata in so pri oknih popolnoma pokvarili okrižje. Za zimo si je preskrbel v koči bistriški gozdar, ki je uslužbenec meščanske kor-poracije, raznega živeža in zadostno množino drv. Vse to so turisti porabili in zapustili kočo razdejano iu razmetano. Zadevo bo morala vzeti v roke oblast in orožništvo, da takšna zla dela prenehajo in turiste nauči spoštovati tujo lastnino.
d Radarji zahtevajo pogodbo za vse veljavno. Važen sestanek za slovensko gradbeno stroko je bil 13. decembra v Ljubljani. Sestali so se namreč delodajalci ter predstavniki gradbenega delavstva, ki so se pogajali za sklenitev enotne kolektivne pogodbe za vse gradbeno delavstvo v Sloveniji. Vsi zastopniki so složno
SUroenski dom
JK NAS CENENI POPOLDNEVNIK. KI GA SVOJIM CITATELJEM TOPLO PRIPOROČA M0 IZHAJA VSAK DELAVNIK OB 12 IN STANE MESEČNO SAMO 12 DINARJEV. ZA ONEGA, KI SI NE MORE NAROČITI »SLOVENCA« JE »SLOVENSKI DOM« POPOLNO NADOMESTILO. PIŠITE NA DOPISNICI UPRAVI »SLOVENSKEGA DOMA« V LJUB LJANO, NAJ VAM POŠLJE NEKAJ ŠTEVILK LISTA NA OGLED.
naglašali željo, naj bi se čimprej sklenila skupna kolektivna pogodba. Sprejeta je bila resolucija na vlado, v kateri tako zastopniki delodajalcev, kakor tudi zastopniki delavcev gradbene stroke v Sloveniji prosijo, naj bi kr. vlada v najkrajšem času izdala okvirni zakon o minimalnih mezdah in pravilnik o pobijanju šuš-marstva. Z zakonom o minimalnih mezdah naj bi bila zajamčena pravična ureditev razmerja med delodajalci in delavci, pri tem pa naj bi bile upoštevane gospodarske razmere in življenjski standard po posameznih banovinah. Pravilnik o pobijanju žušmarstva naj onemogoči vsako izvajanje gradbenih del po raznih neupravičencih, iti ogrožajo obstoj podjetnikov gradbene stroke ter ovirajo pravilno izvajanje kolektivnih pogodb. Po krajši razpravi o načinu nadaljnega dela je bil soglasno sprejei sklep, naj se sestavi komisija, v kateri naj bo šest- zastopnikov delodajalcev in delavcev. Ta komisija naj predela vso kolektivno pogodbo, izdelek pa naj bo predložen plenumu zastopnikov v končno odobritev. To pa po možnosti še pred novim letom.
d Francoski lovci nas obiščejo. Pridejo januarja v Dalmacijo na lov. Zasledovali bodo močvirski ptice ob reki Neretvi pri Metkoviču in reki Bojani pri Ulcinju. Francozi nas obiščejo kot gosti naših lovskih društev.
d izvoz hrvatskih puranov. Tri velike tvrdke, ki sc bavijo z izvozom perutnine, nakupujejo živali po vseh vaseh. Zaradi velikega povpraševanja so se seveda znatno dvignile cene. Kmetom je to dobrodošlo, ker so samo v okolici Ivaničgrada zadnji čas prodali 11 tisoč puranov. Cena je precej višja kot lani. Angleži plačujejo kilogram žive teže z 10 dinarji. Tako so kmetje samo okoli tega mesta dobili za purane več kakor pol milijona dinarjev. Tak napredek se kaže zadnja tri leta, ko se je cena dvignila od 8 na 10 dinarjev, po številu izvoženih puranov pa od 7 na 1! tisoč. Zato so začeli kmetje polagati na to trečjo pažnjo, zraven pa izboljševati rejo in vzgoj.j pitanih puranov.
d Orožno dejanje stabnumneža. V Gornii Bistrici pri Crensovcih v Prekmurju se je do godil nenavaden zločin. Nenadne smrti je umrl 73-letni hlapec Ivan Cvetko, uslužben pri po-scstnici Veroni Jakšič. Cvetka so že pokopali,
5'
ko je prišel mrtvooglednik prijavit orožnikom, da se mu zdi smrt starega hlapca zelo sumljiva, ker je opazil pri pregledu trupla na glavi za u se som majhno, kakor fižol veliko krvavečo rano. Na podlagi te prijave so orožniki slučaj preiskali, državno tožilstvo v Mariboru pa je odredilo izkop in raztelesenje trupla. Preiskava je ugotovila, da je pokojni Cvetko uinrl kot žrtev bedastega in mutastega reveža Štefana Horvata, ki je star 43 let ter že nad 20 let živi pri posestnici Jakšičevi, kjer opravlja razna dela. Horvat je ubil Cvetka s česalom za živino. Ko je čisti! v hlevu krave, je prišel Cvetko v hlev ter gledal Horvata pri delu. To nadzorovanje je bebca silno razkačilo ter je udaril Cvetka z vso sik) s česalom po glavi. Ta sprva ni ničesar čutil, ko pa je šel k sosedu, mu je postalo med potjo nenadoma slabo ter je padel v nezavest, iz katere se ni več prebudil. Raztelesenje je dognalo, da je umrl zaradi izliva krvi v možgane, kar je povzročil udarec s česalom. Horvata orožniki sploh niso mogli zaslišali, ker ne more govoriti in je tudi duševno čisto zmeden. — Taki in podobni reveži ne spadajo med svobodne ljudi, ampak bi morali živeti v posebnih zavodih pod nadzorstvom.
d Pomagajte ljudem do zaslužka. Pred nekaj leti jc bilo sajenje tobaka v Slov. Krajini zelo razširjeno. Pridelovali so tobak tudi /e pred vojno. Mnogo tobaka je sadilo tudi to in ono veleposestvo in siccr boljše in slabše kakovosti. Tako se je ohranila velika množina tobačnega semena. Ko pa je bilo potem sajenje tobaka prepovedano, se ie ljudstvu vcepila misel, da je gojilo tobak še nadalje kljub prepovedi. Tako se je tobak gojil v precejšnjih množinah še pred nekaj leti po koruznih njivah, kjer ga je bilo težko opaziti. Na ta način sc je sajenje tobaka ohranilo še do danes v navadi. Finančni organi pa zasledujejo sajenje tobaka s tako vzornostjo in pridnostjo, da jim skoro ne uide več noben sadilec tobaka. Tako so novembra letos naredili finančni organi preiskavo pri enetn posestniku v Crensovcih. Po daljši preiskavi so našli velik šop stebelc s semeni in ga zaplenili. Listje je bilo že potrgano s stebelc. Odnesli so vse skupaj na finančno postajo v Beltince, odkoder bo šla uradna ovadba radi kršenja prepovedi. Veliko nam je na tem, da se tudi pri nas, kicr je lega za to, razvije saje-
Pre oionaslednica najmogočnejše države na svetu je princezinja Elizabeta, hčerka novega angleškega traija. Na »liki jo vidimo v družbi svoje mlajše sestrico Marije Rože.
Moravče. Na početku tega meseca smo položili k večnemu počitku dva moža, katerih prvi je bil večkratni odbornik inoravške občine in ugledni posestnik v Dvorjah pri Moravčah Josip V i d e r g e r in drugi 20-letni župan iste občine, daleč na okrog poznani Anton Cerar. Poslednjemu hočemo posvetiti za slovo nekaj vrstic. Pokojnik je bil odličen in od vseh spoštovan gospodar znane Mrtinkove domačije, kjer si je ustanovil številno družino, katero je znal vzgojiti za krepko krščansko življenje. Po svojem značaju je bi! tih in skromen mož, vendar zlasti njegova gospodarske zmožnosti niso ostale ljudstvu neznane, Ker je bil mož kremenite značajno-sti. globoke vere in poštenosti, jc ljudstvo stavilo vanj vse svoje zaupanje. Pokojni Mrtin-kov ata je bi! 20 let moravški župan, dokler ga ni sila JNSarskega režima odstavila od mesta, ki mu ga je ljudstvo nepretrgoma pover-jalo. Ker ni hotel kloniti pred nasiljem, ga je doletela ista usoda preganjanja, kakor mnoge druge slovenske može. Se enkrat mu je hotelo [ ljudstvo potrditi svoie zaupanje in mu izkazati j zadoščenje pri občinskih volitvah I. 1933. Ven- , dar je bito takrat prevarano! Pri zadnjih ob- j
činskih volitvah pa se je zdravstveno stanje moža že toliko poslabšalo, da ni bilo več sliti na njegovo sodelovanje v moravški občin-ski politiki, vendar si mož ni mogel kaj, da ne bi na dan volitev do smrti izmučen se dvignil iz postelje in se ob oknu na lastne oči pre. pričal, kako ljudstvo obračunava s svojimi nasprotniki. — Številne množice ljudstva, šolska mladina, zastopniki oblasti ter prijatelji, znanci in borci za skupne življenjske vzore, ki so prihiteli od blizu in daleč, da ga spremijo nj poslednji poti, so glasno izpričali, da g« j, ločil od tega sveta, uživajoč tisto spoštovanje, ki ga je užival ves čas svojega javnega udej-stvovanja. Ob odprtem grobu se je poslovil od njega moravški dekan Janko Cegnar, poudarjajoč njagove osebne vrline, ki so ustvarile iz pokojnika moža velikega ugleda, moža glo-boke vere, neoporečne poštenosti. V imenu JRZ je spregovoril zadnjo besedo Mavricij Bergant. Ljudstvo sc je poslovilo od nove gomile v svesti, da je ostavilo na božji njivi zopet steber moravške doline, ki je v preteklem letu padel pod neizprosnim zakonom smrti. Vror-nsoža bo na&s ljudstvo ohranilo v trajnem spominu.
nje take rastline, ki prinaša kmctovalcu gotov dohodek. Tako potem ljudje ne bi silili k tajnemu sajenju tobaka in marsikateri naš človek ne bi zapadel visoki kazni. Zanima nas, kaj bi rekla monopolska oblast k temu, če bi se siljenje tobaka vpeljalo ponovno! Tako bi se vsaj delno odpomogte mnogim kmetovalcem, ker ao dani vse pogoji; treba je samo še dovoljenja in vse bo v redu. Glede konkurence pa to: saj nam južnjaki konkurirajo s svojim vinom in še z drugimi pridelki, zakaj bi jim ne tudi mi s — tobakom.
d Od novih železniških prog odpade na belgrajsko 65.9, na zagrebško 18.0, na sarajevsko 9.2 in na ljubljansko direkcijo pa 4.6 odstotkov. Leta 1034. je bilo v gradnji novih prog: na ozemlju direkcije v Belgradu 253 km, na ozemlju vseh drugih direkcij pa niti cn kilometer.
d Pozor pred nakupom hranilne knjižice!
Francetu Krornarju v Dolenji vasi št. 67 je bila 11. decembra ukradena hranilna knjižica Posojilnice v Ribnici in sicer št. 0480 v vrednosti 15.573.90 Din. Ker bo tat gotovo skušal knjižico prodati, svarimo pred nakupom.
d Sedaj nima ne hrane, ne odškodnine. Na Jurovskem vrhu na avstrijsko - jugoslovanski incji so neznani tihotapci ukradli 1250 Din vredno kravo viničarju Cvetku Rupertu iz hleva, ki se nahaja komaj 100 korakov oddaljen od meje. Kravo sta dva tihotapca odgnala čez mejo, kjer so ju zasačili avstrijski stražniki. Tihotapca sta ušla, kravo pa so Avstrijci zaplenili in prodali na dražbi. Viničar sedaj nima ne krave ne odškodnine.
d Velik izvoz naše žive in zaklane živine. Od ieta 1923 še ni bilo tako velikega izvoza naše žive in zaklane živine v inozemstvo, kakor v letu 1936. Posebno se kot kupec naše živine odlikuje Nemčija. Spet pa se jc pri tem najboljše odrezala Vojvodina, ki je letos tudi v izvozu žita presegla vsa leta. Prvorazredne svinje plačujejo po 8 do 8.50 Din po kilogramu. Cene ro-gati živini so se dvignile na 5 do 6 Din. Slabša živina, katere Nemčija ne kupuje, pa se izvaža seveda po mnogo nižjih cena« v Levanto. Svinjske masti pa smo letos izvozili že 800 vagonov,
kar je 100 vagonov več kakor pa leta 1923. Ta številka nam postane še bolj zgovorna, čt pri-merjamo izvoz z letom 1930. Takrat jih je šlo iz naše države le 200 vagonov. Svinj je bik) leto« izvoženih že 260.000.
d Ozkotirna proga Brod-Sarajeve u ja že pričela preurejati v normalnotirao, kar bo veljak) 400 milijonov Din. Upamo, da bomo kmalu čitali, da so se že začeli vsaj pripravljalna dela za progo Ljubljana-Sušak, ki jc še bolj potrebna in bi bila tudi bolj dobtčkanosna.
d Vrelec nafte so izsledili v okolici TtizS«. Da bi le bila ležišča velika in globoka.
d 71.070 Židov je v Jugoslaviji. V Skivs-niji jih ni niti 1000. Največ jih je v Belgradu, Zagrebu in Sarajevu.
d Za hitrejšo odpremo pošte. (V »Trgovskem listu* čitamo: Prav za prav bi morali napisati na naslov poštnega ministrstva, ker vemo, da ljubljansko poštno ravnateljstvo tudi pri najboljši volji rie more nastaviti toliko pismo-noš, kakor bi bilo treba. Pa da se vrnemo k naši zadevi. Ce kdo pi..e v Zagreb in odda popoldne pismo na ljubljanski pošti, ga dobi u islouiik drugi dan ob 8 zjutraj v roke. Ce pa odda istočasno pismo na ljubljanski pošti na naslovljen-ca, ki živi na Mirju, potem ga prejme ta šel«
Na Neuis„ei.i je te dni umri Kovae . . »• .->sidowskl, ki je dosegel i 10 let življenja.
8T0V. 51'
ob 1 popoldne. Pismo iz Ljubljane v Zpgreb potrebuje torej 5 ur manj kakor pismo Iz Ljubljane na Mirje, ki pa je tudi še čisto v Ljubljani in ki je bilo v Ljubljani že davno pred inkorpo-racijo okoliških občin. Da je tako kasno dostavljanje pisem Še mogoče v današnji dobi hitrega tempa, je pač nekaj tako nezaslišanega, da bi se moralo tudi poštno ministrstvo v Belgradu že enkrat zganiti in povečati v Ljubljani število pismonoš, da bi ti tudi mogli takoj dostavljati pisma. Prosimo gospode poslance, da v skupščini o tem spregovore in da zahtevajo povečanje kreditov za ljubljansko pošto, da sc takšni primeri ne bodo več dogajali. — Podobno in še mnogo hujše so prizadete mnoge vasi v bližnji in daljni okolici Ljubljane.
d Jeseniška železarska industrija je kot najstarejša industrija v Sloveniji pokazala te dni hvaležnost tudi onim, ki so nad 40 let sodelovali v njenih delavnicah in obratih. Zbrala je 00 zaslužnih delavcev. Železarna je priredila tem delavskim veteranom pojedino, pri kateri so sc vodilni krogi delavstvu zahvaljevali za njih požrtvovalnost do podjetja. Vsak jubilant je dobil krasno izdelano diplomo polivale in priznanja, poleg tega pa še kuverto s tisoč dinarji. Čast in priznanje slovenskim kovinarjem, pa tudi njih gospodarjem!
d S turistično liro v Italijo. Naša Narodna banka je sklenila sporazum z italijanskim zavodom za posle z inozemstvom, da bo pri nas »Putnik« prodajal turistične lire v obliki čekov, akicditov iu hotelskih bonov. Potovalci iz Ju-goslavije bodo smeli na podlagi potnih dokazil vzeti s seboj hotelskih bonov za 2500 lir mesečno, turističnih čekov pa za 3000 lir mesečno. Tisti, ki se morajo zdraviti v italijanskih zdraviliščih, pa se lahko obrnejo na Narodno ban-ko( da jim po potrebi zviša to vsoto. Turistična lira se bo prodajala po 2.50 Din.
d Najbolje jc, da je med sosedi mir. Pred dnevi je skupina italijanskih lesnih trgovcev obiskala Šibenik in se tam pogajala s Sipadom ia nakup večje količine drv za Italijo. Sedaj »o kupčijo zaključili in bodo takoj začeli od-prcmljati naročilo. Komaj so prvi odšli, so priSli drugi trgovci iz Italije. Vsega bodo iz Sibcnika izvozili okrog 50 tisoč kubičnih metrov drv. Trgovci upajo, da sc bodo tako vzpostavile trgovske zveze med Italijo in Jugoslavijo na temelje, kakor so bile pred sankcijami V tem jih potrjujejo šc bolj naročila lignita (rjav premog, ki se mu jasno pozna, da je iz l"a), ki prihajajo iz Italije za premogokope okrog Sibenika. Plačujejo pa deloma z gotovino, deloma z blagom.
pristni in poceni dobite pri Centrdtn' vmarnl
v Ljubljani
J»domoijubc, (lne 10 decembra 1936
d Po kostanj v ogenj za druge. Štirje Ši-beničani se bore v vrstah obeh nasprotnikov v Španiji. Dva sta na strani generala Franca, dva na strani madridske vlade. Ko pišejo domov, vedo popisovati težke boje, ki jih bijejo, Eden od njih je bil ranjen pred Madridom in leži sedaj v bolnišnici v Salamanci. Drugega i'a je zanesla pot med rdeče miličnike, a so ga Fraricovi vojaki ob nekem spopadu prijeli in P» naglem sodišču ustrelili. Bil je star komaj 20 let. O ostalih dveh pa domači nimajo nobenih vesti.
d 120 km že vozimo. »Leteči Zagrebčan« (vlak) jc pri zadnji poskusni vožnji prevozil Povprečno 120 km na uro. Pravijo pa, da s tem ie ni zaključena tn postavljena največja možna brzina in da bodo poleti to povišali še na 35 kilometrov. Za progo pravijo, da je sposob-
na za tako brzino. Lokomotiva je težka 85 ton, premoga pa porabi od Zagreba do Belgra-» V lm„P°1,,one' Vodo mora vzeti spotoma
vit.' pa mani kakor druŽ' vlaki, vsaka lokomotiva stane 1 milijon 800.000 dinarjev Na spomlad bodo vpeljali redne zveze med obema mestoma.
d Sneg, ki je začel padati ono nedeljo, je po vse; Jugoslaviji povzročil mnogo škode. - retrganih je bilo mnogo brzojavnih zvez. V Cakovcu so ostali prebivalci več kot en dan brez luči, ker jim je sneg pretrgal na več mestih žice na električnem vodu iz Fale.
d Še so na svetu dobri ljudje. Za pomožno a,<cijo, kt se je te dni ustanovila v Ptuju v prid na.bednejšim in najrevnejšim, je darovala izvozna tvrdka Reinhard 5000 Din. Razen tega pa je še naklonila siromašnim šolskim otrokom 2000 Din, skupaj 7000 Din. Je to prvo podjetje, ki se je odzvalo vabilu pomožne akcije. Posnemanja vredno!
d Na polu k boljšim razmeram. Osvoboditev malih vlog pri Mestni hranilnici Ijub-ljubljanski do 5000 Din kaže za prvih osem dni zelo razveseljivo sliko. Izmed 29.000 oproščenih vlog je pri hranilnici dvignilo zneske od 10 do 5000 Din v skupnem iznosu 509.000 Din, v prvih osmih dneh samo 28 vlagateljev, torej komaj 1%. V istem času pa so novi vlagatelji vložili 1,190.000 Din, torej neprimerno več kot so znašala izplačila osvobojenih vlog. Ako bo zaupanje rastlo še naprej v podobni meri, bo hranilnica kmalu mogla oprostiti novo skupino vlog.
d Več kot 31.000 Din za 1 ma. Neverjetno, a resnično. Znano podjetje Tivar v Zagrebu je kupilo stavbni prostor ob Jelačičevem trgu od Žida Wasserthala, in mu plačalo za 136 kvadratnih metrov kar 4,250.000 Din. To bi se reklo, da je bil kvadratni meter prodan za 31 tisoč 250 Din, »Tivar« bo na novem prostoru zgradil veliko poslovno hišo.
IZ DOMAČE POLITIKE
d Ves narod je drvel za Jugosl. nac. stranko. V vseh banovinah 30 bile z nedeljskimi volitvami izvršene občinske volitve. V 31 občinah bodo še ponovne. 3762 občin je dobilo nove župane. Vpisanih glasov je bilo 3,391.526, glasovalo jih pa je 2,239.756 ali 66%. V vsej državi je dobila JRZ 2626 občin (69.8%) z 1.374..262 glasovi. Združena opozicija pa 318 občin z 248.137 glasovi. B. HSS 348.092 glasov in zato 507 občin. Ves narod pa je drvel za JNS, ki ji je dal v vsej državi kar 36.108 glasov in 29 občin.
d V Belgrad je prispel preko Rakeka francoski trgovinski minister Paul Bastid. Podpisal je novo trgovinsko pogodbo med Francijo in Jugoslavijo. Časopisje piše ugodno o tej pogodbi. Sodili pa bomo po uspehih.
Spremenjena občinska meja. Na predlog notranjega ministra dr. Korošca so kr. namestniki podpisali ukaz, s katerim odločajo, da se občina Sčavnica v mariborskem okraju-levi breg spremeni v občino Sv. Ana v Slov. goricah.
d Kako »Kmetski list« obso|a samega sebe.
O kmečki zaščiti pise »Kmetski list- (2. decembra)' »Prvi začetki kmečke zaščite so odložili plačilo dolgov. Mislili smo, da to ne bi dolgo trajalo, ker smo vedeli, da vsak zastoj pomeni v gospodarstvu nazadovanje, dolg zastoj pa celo že propast. Upanje, da bo pravična rešitev dana kmalu, nam je zbujalo dejstvo, da so vse države ki so imele slične te/koče, v prav kratkem času odpravile zaporo denarnih zavodov,
poveva doto vanj« ergQr.!zmn In ubla- ' žuje bolečina eol|$l krvni obtok dosežeta K ASPIRIN tabletami, tam naikodljlvlm sredstvom proti pra-hlajenju, revmatlimu In zobobolu.
vsaka tableta hr»i\ vtisnjen Bayer-Jev
križ/Ti
A S F I R I M
V. s. .Ju|el«. k. d., Zagreb. Ojl«, le rej. pod S. Br. 11.314 od 25. VI. 1934.
kui^tiic dolgove |ju oui\upile in ]iii spremenile v dolgoročne obveze z nizko obrestno mero. Ca« kali smo od dne 20. aprila 1932 do dne 26. septembra 1936. Več ko štiri leta.« — To je najhujša obsodba Jenesarjev, katerim pripada tudi »Kmetski list« s svojimi kmetijci. Ce bi bili ti ljudje še dalje na vladi, bi morali kmetje in denarni zavodi še dalje čakati.
d Poslednja želja Pašičeva — cerkev. Vdova po pokojnem Pašiču, velikem srbskem politiku, Djurdjina Pašič, je ob priliki 10 letnice smrti svojega moža sklenila, da izvrši njegovo poslednjo željo, namreč da postavi v Belgradu spominsko cerkev. Pašičeva vdova bo v najkrajšem času zaprosila belgrajsko mestno občino za primeren prostor za to spominsko cerkev. Poleg cerkve bo stal tudi muzej, v katerem bodo shranjene vse spominske dragocenosti, ki so v zvezi s pokojnim Pašičem. Ko bo cerkev dograjena, bodo iz novega pokopališča vanjo prenesli zemske ostanke pokojnega Pašiča.
d Tudi Ncmci so pri nas svobodni. Nemci iz vse Jugoslavije, organizirani v »Švabskem kulturbundu«, so se ono nedeljo sestali v Novem Sadu. Preko 200 organizacij te zveze je razpredenih po vsej naši državi.
d Ne pojejo vsi učitelji iste pesmL Učitelji v okrajih, ki leže večinoma ob Dravi, so zborovali v Varaždinu. Učitelji so ugotovili, da je zanje nastopil sedaj čas, da so varni pred grmadami zahrbtnih ovadb, ki so pomenile za učitelje v času JNS vedno težke obdolžitve. Danes tega ni več ter se jemlje v obravnavo la tožbo, na katero se je ovaditelj podpisal. Poleg tega imajo učitelji svoje stanovsko sodišče, pred katerim se bo lahko vsak učitelj zagovarjal s svojim braniteljem. Ugotovili so tudi, da je današnja vlada vse učitelje, ki so bili pod JNS odpuščeni in premeščeni, premestila nazaj na prvotna mesta, odpuščene pa na novo postavila.
d Župani ribniškega in velikolaškega sodnega okraja za prestavitev okrajnega glavarstva v Ribnico. Odposlanstvo vseh županov ribniškega in velikolaškega sodnega okraja sa je zglasila te dni pri banu dr. Natlačeno in mu ponovno razložila željo vsega slovenskega prebivalstva teh okrajev, da se sedež okrajnega glavarstva prestavi v Ribnico. G. baii je željo ljudskih županov pazno poslušal in jih vzel na znanje. Letos je obhajala ta želja že — sedemdesetletnico.
NESREČE
d P!«»ca }t mUrS na dan. Doc 36. novembra dopoldne ob 9 ie nenadoma planil gost in smrdeč dim iz biie pos&stiiicc Raj v Dugi vesi pri Lendavi N» dan je že udaril tndi plamen, ki so ga pa pravočasno opazili in pogasili. ker je takoj po izbruhu posesinik Ritlop Anton alarmiral sosede in kopače v bližnjih dngoveških goricah. K sreči je bil pri roki tudi vodnjak in tako je velika nesreča bila preprečena. V bližini omenjene hiš« je bilo veliko lesenih hiš in tudi večje slamnate oslice tako, da bi bil požar usoden za velik del kmečkih hši. Požar je nastal na ta način, da se je stena ob štedilniku v sobi pri posest-nici Raj počasi vnela v notranjosti, ker je bila zgrajena iz lesenih brun. Toda zrnaz ua zunanji in notranji strani je preprečil, da bi se stena takoj vnela. Tako je tlelo počasi in je končno udaril plamen na dan. Le naključju in ljudem, ki so takoj priskočili, se je zahvaliti, da je izostala velika požarna nesreča, ki ne bi imela primere daleč naokrog v naših krajih.
d Hiša in gospodarsko poslopje ste zgorela posestniku Ivanu Detičku v Razboru pri Slov. Bistrici.
d Ko se je vračal v čolna domov. Skoraj vsak posestnik iz Rumanje vasi, župnija Vavta vas, ima svoj čoln. V teh čolnih se vozijo na levo stran Krke v vinograde. Oni ponedeljek popjldne je šel v zidanico posestnik Nose Janez iz Romanje vasi 23. V vinogradu se je srečal s sosedom. Zvečer okoli 7 sta se vračala aoraov. Vsak se je prepeljal v svojem čolnu. Noč je bila zelo temna, Krka pa narasla. Ko je prišel sosed na suho, ni bilo Nosčta nikjer in tudi čolna ne. Brž je šel povedat to njegovi družini. Ti in drugi ljudje so šli k vodi, svetili in klicali moža — a zastonj. Drugi dan so zvedeli, da je čoln ves razbit obvisel na jezu v Ločni pod Novim mestom. Čez nekaj dni so dobili v Vavti vasi v grmovju ob vodi Nosč-tov klobuk. Krka je sedaj čista, da se vidi na dno. Ljudje so preiskali vso vodo od Rumanje do Vavte vasi, a ko to pišemo, Noseta še niso mogii najti
d Hoda nesreča v kamnoloma državnih železnic. Te dni se je v kamnolomu državnih železnic na Verdu nad Vrhniko pripetila huda nesreča. V tem kamnolomu so delavci razstre-tjevali kamenje. Med delom pa se je naenkrat utrgala velika skala ter pokopala pod seboj 64 letnega delavca Matevža Isteniča. Ko so delavci odstranili težko skalo in izvlekli izpod nje Isteniča, je imel ta zlomljeni obe nogi, udrt prsni koš ter druge hude notranje poškodbe. Domači zdravnik je nudil Isteniču prvo pomoč, obenem pa je bil poklican iz Ljubljaue reševalni avto, ki je Isteniča prepeljal v splošno bolnišnico.
d Premikaš je prišel med vagone. Na zagrebškem glavnem kolodvoru je pred par dnevi kos železa hudo poškodoval nekega premi-kača. Pri premikanju je mož prišel med vagone, pa ga je železo, ki visi na koncu vagona tako močno udarilo po vratu, da mu je presekalo glavno žilo.
d Ni slišal prihajajočega vlaka. Pred kratkim je šel ob železniški progi nedaleč od Polzele 35-letni Strašnik Alojz, doma iz Št. Vida pri Šmarju, noseč na rami brzojavno žico. — Strašnik, ki je nekoliko gluh, ni slišal od zadaj prihajajočega vlaka, vlakovodja pa je dajal signale in mislil, da se bo Strašnik v zadnjem hipu izognil Lokomotiva je zadela v žico, sunek je vrgel Stražnika na tla. Sreča v nesreči
je bila, da ni v tej zmešnjavi prišel pod kolesje vlaka. Vlakovodja je vlak ustavil, misleč, da bo našel Strašnika doccla razmesarjenega. Nezavestnega ponesrečenca so naložili na vlak in ga oddali na'Polzeli v oskrbo tamošnjemu zdravniku, ki pa je odredil, da so hudo poškodovanega odpeljali še isti dan v celjsko bolnišnico.
d Dvigalo je zgrmelo na tla. V Ljubljani med Celovško cesto in Gorenjskim kolodvorom se je pripetila pri neki višji stavbi večja nesreča. Dvigalo, ki dovaža s tal v višja nadstropja gradivo, se je namreč naenkrat utrgalo. Na dvigalu sta bila 29-letni delavec Bogomir Malovrh, doma z Viča, in 28-letni delavec Ludvik Godec, doma iz Idrijske ulice. Nesreča se je pripetila radi tega, ker se je utrgala vrv pri škripcu. Dvigalo je zgrmelo iz prvega nadstropja na tla. Malovrh in Godec sla na tleh obležala s težkimi poškodbami. Tovariši so oba ranjenca takoj izvlekli izpod padlega dvigala ter poklicali reševalni avto, ki ju je prepeljal v bolnišnico. Oba delavca imata hude poškodbe na glavi in na prsnem košu, imata polomljene ude ter sta dobila razne notranje poškodbe. Stanje obeh je zelo nevarno
d Žival se je avtobusa prestrašila. V četrtek dopoldne, dne 10. dccembra t. 1. sta gnala užitkar Lovko Ivan iz Dolenje vasi in sosed Žnidarič težkega bika, ki ga je Lovko prodal mesarju, proti Rakeku. Spotoma privozi malo pred poldnem avtobus. 2ival se je avtobusa prestrašila, začela begati sem in tja in pri tem priletnega Lovkota s tako silo pritisnila ob obcestno lipo, da si je zlomil desno nogo v kolku.
d V novi vodnjak je padel. Žalostna smrt je zadela šmiklavškega mežnarja Franca Križ-
1'raznik zahvalo za žetev praznujejo po nekaterih ameriških krajih tako, kot pri nas pustno šemc pustni torek. Po cestah nosijo s plinom napihnjeno pajace, o katerih mi, nerodni Kranjci ne vemo, kaj naj bi pomenilo.
narja, ki j« bil že 73 let star. V Sotanjskem j« pomngal posestniku Kokotu pri nekem del« ter se ponoči napoti! proti domu. Spremljal in svetil mu je Kckotov fant, ker je bila pot precej ledena in radi strmine nevarna. Sredi poti pa je starček poalal fanta domov, čeS tedaj ni več nevarnosti in pot dobro pozng. Fant še ni prestopil domačega praga, ko je naenkrat odjeknil v noč smrten krik. Kokotovi »o pohiteli za Križnarjem ter Selc po dolgem iskanju odkrili, da je padel v novozgrajen vodnjak, ki ie ni imel ograje. Pri padcu v veliko globino si je razbil na dnu vodnjaka glavo ter obležal pri priči mrtev.
d Ko »o aa praznik delali. Dne 8. dec,
ae je zgodila pri urejevanju Malega grabna pri Ljubljani nesreča, ki je zahtevala težko žrtev. Delavci so izrabili praznik ter so delali pri regulaciji. Peljali so težek voziček izkopane zemlje po tirnicah. Voziček je ob strani podpiral 43 letni delavec Matija Smoiej. Na najbolj nevarni točki pa se je pod tirom sesul« plast prsti, tirnica je popustila in voziček «e je prevrnil na nesrečnega Smoleja. Smoiej je obležal pod vozičkom s hudim! poškodbami. Voziček ga je pritisnil čez trebuh, mu zlomil obe nogi ter mu povzročil druge poškodbe po vsem telesu. Smoleja ao njegovi tovariši-sode-lavci s težavo potegnili izpod vozička ter poklicali reševalce, ki so Smoleja s svojir eše-valnim avtomobilom takoj prepeljali v bolnišnico.
d Na drobne kosce ga je scefral. V Mostar-ju v rudniku je delal neki rudar pri lomilnici in drobilnici za kamen. Zaradi neprevidnosti ga je pograbil jermen in ga potegnil v drobilnico. Stroj je rudarja raztrgal in scefral na drobne kosce.
NOVI GROBOVI
d Dolgost življenja našega ie kratka ... V
Vojniku pri Celju je umrl kavarnar Ludvik Fisura. — V Cemšcniku »o pokopali Ano Raz-boršek. — V Celju so položili v grob industrijalca Viktorja Zany. — Na Črnučah je mirno v Gospodu zaspal vrli mož 80 letni Peter Lampič, bivši krojaški mojster. — Na Viču so pokopali posestnico Apoloiiijo Gač-nik. — V Mariboru so dajali v grob Tončko Ogoreutz roj. Lakner. — V Gaberjih pri Do-bovi je umrla Marija Kežman roj. Medved. — Na Brezjah je odšla v večnost vdova Klein-dienst Helena; 4 mesece ji je manjkalo do 90. leta. — Na Jančem so pokopali Franca Jel-nikarja, bivšega organista in cerkvenika v S tangi pri Litiji. — Na Pobrežju pri Mariboru »o položili v grob zasebnico Frančiško Schell. — V Cerkljah na Gorenjskem so položili v grob Kristino Hočevar roj. Sadnikar, vdovo lekarnarja na Vrhniki. — V Zagorju ob Savi so pokopali 76 letno Marijo Govejšek. — V Smartnem pri Litiji je zapel mrtvaški zvon Frančiški Stopar. — V Brežicah je umrl krojaški mojster Josip Zfihrer. — Na Igu je umrla Jamšek Iva, učiteljica v p. — V Mariboru je odšel v večnost vseučiliščnik Silvo Haas. — V Št. Vidu je preminula 94 letna Frančiška Kette, roj, Iglič. — V Ljubljani so umrli soproga železničarja Mariia Kegu, višji poštni uradnik v p. Mihael Bajd, Elizabeta Kvas roj-Pogačnik, Ema Klemenčič roj. Gračnar, paznik prisilne delavnice v p. Andrej Kunstelj, žev-ijarjeva vdova Marija Grošelj, Franja Hafner roj. Korošec, kleparski mojster Franc Gradi-šar, inšpektor drž. žel. v p. Davorin Topolo-vec. Naj počivajo v minil
AZGLED PO SVETU
Bratomorno klanje v Španiji
PretekU teden .ta Anglija la Francija povzeli pri prizadetih državah korake, naj bi ae bratomorno klanje v Španiji vendar že enkrat končalo. Najprej bi se popolnoma zabra-Bil uvoz orožja in streliva v Španijo ln sicer »a obe vojujoči etrani. Nato bi sledilo pra-jairjf, temu pa ljudsko glasovanje.
Tako Portugalska, kakor tudi Italija in Nemčija na anglo-francoski mirovni predlog niso pristale. Tudi madridska rdeča vlada v Valenciji in njen nasprotnik nacijonalist general Franco premirje, kakor tudi ljudsko glasovanje odklanjata. Saj je res nemogoče, da bi ljudje sredi nasilnežev, kakor »o španski anarhisti in komunisti mogli svobodno izraziti svoje želje.
Velike priprave za zopetno ofenzivo vrše Francove čete. Dobile so nove najmodernejše topove, večje število novih bojnih aeropianov ln nič koliko orožja ln streljiva. Pariški list ,L'Ouere« poroča, da bo Italija poslala v Španijo Francu na pomoč ie 60.000 vojakov. Mussolini da je mnenja, da se pod nobenim pogojem ne sme dopustiti, da bi zmagala levičarska vlada nad Francom. Kar je g. Mussolini doslej napovedal, je tudi vse izvršil. Na Balearskih otokih se je baje že izkrcalo 40.000 italijanskih vojakov. Še vedno pa dovažajo italijanske ladje nov vojni materija! in tudi nove čete.
Seveda tudi rdeča španska vlada ne drži
rok križem. Dan za dnem jo oskrbujejo zlasti Rusi z vsem potrebnim; samo v času od dne 30. oktobra dalje je plulo »kozi Dardanele 30
sovjetskih ladij proti Španiji. Rdeči „ napravili iz Madrida eno samo veliko trdnjavo in general r ranco ima vsekakor prav, če izjavlja, da bo moral poslej proti Madridu nastopati tako, kot se nastopa v vojnem času proti vaaki trdnjavi, to se pravi, da bo špansko prestolnico brez usmiljenja zravnal z zemljo.
Na bojiščih pretekli teden ne zaznamuje posebnih sprememb, špansko uradno poročilo navaja, da je neznana podmornica potopila pred Malago špansko podmornico t C 3«, ki •e je borila na strani rdeče vlade. Na severnem bojišču so začeli rdeči pred tednom ofenzivo v »meri proti Burgosu. Španska rdeča vlada sedaj poroča, da je to ofenzivo ustavila, ker je zapadel sneg. Iz nacionalnih krogov pa vedo poročati; da se je rdeča ofenziva ponesrečila in je prišlo zaradi tega na omenjeni fronti do medsebojnega obračunavanja med samimi pristaši madridske vlade.
ITALIJA
i To in ono, V Kaštelirju pri Virinadi v zapadni Istri je umrl v 90. letu starosti duhovnik Anton Legovič. Skoraj 50 let je preživel v pokoju kot bivši kaznilniški kurat v Kopru. — Reški škof Santin je poslal vsem slovanskim duhovnikom svoje škofije okrožnico, v kateri od njih zahteva, da se ravnajo po škofijskem odloku, ki uvaja latinski jezik v vse cerkvene obrede. — Nevarno rokovnjaško družbo so oblasti izsledile in jo deloma tudi že pospravile v ječe. Dolgo časa je skoraj
nemoteno strahovala kraška brda ter napravila na veliko krajih silno drzne vlome in tatvine. Znan in v spominu je še svoječasni tolovajski napad na Miličevo hišo v Briščikih pri Proseku, kakor tudi dvojni roparski napad, združen z dvojnim ubojem v Vrhovljah za Re-pentaborom. Dva podobna roparska napada
m*l ,ia n'?3 v februariu v Dragi v bližnjih Mihelih. Rokavnjaška družba je imela razple-teno svojo organizacijo po vsej Julijski krajini n celo tja doli po Istri. Oblasti so prijele veliko število osumljencev, ki zaporedoma pri-znavajo svoje zločine. Rokovnjačem je poveljeval neki Boje, podpoveljnik pa je čevljar Marcel Guštin iz Malega Repna. ~ Pri na« smo z izsleditvijo vaških razbojnikov bolj počasni m preveč obzirni.
AMERIKA
s Razno. V Ročk Springs Wyo je umrla 50 letna Mary Berlogar iz Zidanega mosta. —
V	Conneantu je preminul 70 letni Matija Dra-šler iz Borovnice. — V premogokopu v No-ksnis Ul. se je ponesrečil rojak Pavel Blažič. — Za pljučnico je umrla v Braddocku 73 letna Katarina Grm iz Logatca. — V iinperial Pa je odšel v večnost 75 letni Frank Bertoncelj iz Gorenje vasi pri Škofji Loki. V Clevelandu so v zadnjem času umrlii Mary Pižem, p. d. Šrok-Ijeva, stara 52 let in doma iz vasi Grintovec pri Zagradcu na Dolenjskem; Mike Vičič, star 78 let, ki je podlegel poškodbam, dobljenim v avtomobilski nezgodi; Rosie Slabič, roj. Ger-želj, stara 41 let in doma iz Istre na Primorskem; Joseph Jarc, ki je umrl nagle smrti, ko je prišel z dela, star je bil 35 let in Lojze Roje, star 59 let, ki je podlegel srčni hibt. Doma je bil iz Žužemberka na Dolenjskem._
V	Indianapolisu ind. je umrl 55 letni Frank Dežman. — V Hibbingu je umrl nagle smrti
ti A Z N O
(loška. Učenec vpraša učili-lja: »Gospod učitelj, mama mi je naročila, naj vas vprašam, če radi jeste gosje meso?« - Učitelj: »l'ovej mami, da gosje meso zelo rad jem.4 - c.e z teden dni vpraša učitelj učenca: >N'o kaj je z gosko?« -»Prosim, gospod učitelj, ozdravela je!< sc je od-re/.al učenec.
Zna. A.: »Sprevodnik me je v tramvaju pogledal. kakor bi ne bil plačal voznine.« - B.: »In N si ti naredil?« - A.: '"ogledal sem ga, kakor M i« bil plačal.«
Zanesljivo znamenje. »Oospa hišnica, ali ne veste, če sta zakonca Ro-poturjeva doma?« - »Mislim, da ne, ker še ni-
slišala ropota In rez-"'janja posode.«
Nekaj e smrti. DuSe-"lovec prof. dr. E. Stern razpravlja v nekem časopisu o vprašanju, če je »mrl res tako strašna, kakor jo opisujejo očividci. Pjgec prihaja do "ključka, da smrt ni tako strašna, kakor si jo domišljajo ljudje, ki še "!»" »umrli«. To, kar vl-?lm° Zemljani v smrtni "Orbi, je feBlo le vtig
"sluh čustev na smrt.
W Hujff - |. O.:
Pravljice
»Njegova žena, ki jo je zelo ljubii, mu je umrla od žalosti za sinom. On pa si je kupil ladjo, jo opremil in pridobil frankovskega zdravnika, ki stanuje tam doli ob vodnjaku, da je potoval z njim v Frankistan iskal izgubljenega sina. Stopila sta na ladjo in se dolgo vozila po morju, pa sta slednjič dospela v deželo onih gjavrov, onih nevernikov, ki so bili v Aleksandriji. Toda vprav tedaj so se godile tam strašne reči. Usmrtili so bili svojega sullsma in paše in bogaiaši in reveži so se med seboj klali in ni bilo nobenega reda v deželi. Zastonj sta v vsakem mestu iskala malega Kaira-ma, nihče ni vedel ničesar o njem, in frankovski zdravnik je naposled svetoval šejku, naj se vkrcata, ker bi utegnila še sama izgubiti glavo.
Tako sta zopet prišla nazaj, in odkar se je šejk vrnil, živi, kakor ga vidite danes, zakaj za sinom žaluje, in prav ima. Ali se mu ne vsiljuje misel, kadar jč in pije: zdaj mora morda moj ubogi Kairain trpeti lakoto in žejo? ln kadar si nadene bogate šale in svečana oblačila, kakor zahteva njegova služba in njegovo dostojanstvo, sli ne misli pri tem: zdaj nima moj sin ničesar, s čimer bi pokril svojo nagoto? In kadar je obdan od pevcev, plesalcev in predavateljev, svojih sužnjev, ali mu ne prihaja na misel, zdaj mora moj ubogi sin pred svojim frankovskim zapovedovaicem poskakovati in gosti, kakor on hoče? In kar mu povzroča največjo bridkost - on misli, da bo malt Katram ki je tako daleč od dežele svojih očetov In sredi nevernikov, ki ga zasramujejo, odpade! od vere svojih očetov in ga ne bo mogel nekoč objeti v rajskih
vrtovih I
Zato pa je tudi tako blag proti svojim sužnjem in daje velike vsote revežem; zakaj vodi ga pri tera misel, da mu bo Alah poplačal in ganil srce njegovih frankovskii gospodarjev, da bodo lepo ravnali z njegovim sinom. Tudi da vsakikrat, kadar pride dan, ko mu je bil sin ugrabljen, svobodo dvanajstim sužnjem.«
>0 tem sem tudi jaz že slišal,« odvrne pisar. »Toda čudne govorice krožijo o tem. Njegov sin se pri tem nič ne omenja, pač pa se govori, da je šejk čudak in da posebno rad posluša povesti. Vsako leto priredi baje tekmo med svojimi sužnji, in kdor najbolje pripoveduje, tega osvobodi.«
»Ne dajte nič na ijudske govorice,« odvrne stari mož; »tako je, kakor jaz pravim, in jaz vem to na. tanko; mogoče je, da se hoče ta težki dan razvedriti in si d ž zato povesti pripovedovali; sužnjem pa daje svobodo zaradi svojega sina. Toda večer postaja hladen in jaz moram iti dalje. Salem aleikum, mir z vami, vi mladi gospodje, in mislite v prihodnje bolje o dobrem šejku!«
Mladeniči so se starcu zahvalili za njegovo poročilo, pogledali še enkrat po žalujočem očetu, šli dalje po cesti in govorili med seboj: »Vendar ne bi bil rad šejk Ali Banu.«
Ne dolgo po tem, ko so ti mladi ljudje govorili s starim možem o šejke« Ali Banuju, se je naključilo, da so šli zopet po tej cesti ob času jutranje molitve. Pa so se spomnili 3tarega moža in njegove povesti in so skupno obžalovali šejka in pogledali proti njegovi hiši. Pa kako so strmeli, ko so jo videli vso prekrasno ozaljšano. S strehe, kje«- so se sprehajale nališpane sužnje, so vihrale zastave in zastavice, prostorna veža hiše je bila pokrita z dragocenimi preprogami, za temi je bilo položeno svileno blago čez široko stopnica
8'
56 letni Frank Mihelič. — V Virgmiji je preminul 84 letni John Stopnik. — V Chicagu je avtomobil do smrti povozil 62 letnega Johna Ercula U Velikih Lašč. — V Kemmerer Wpo. ee je v rudniku smrtno ponesrečil rojak John Vodnik. — V Coudersportu Pa. sc je bil prt delu v gozdu smrtno ponesrečil John Benčan iz Gorenje vasi pri Cerknici. — Little Fals je preminul 51 letni Josip Kotar iz Dol. Logatca. — V Irvvinu, Pa., je zadela družino Mihaela Gubaniča strašna požarna nesreča, ki je zahtevala življenje pet njenih otrok, od katerih je bil najstarejši star 20 let. Eno zadnjih nedelj ponoči so plameni nenadoma obieli njihovo enonadstropno hišo v premogarski naselbini Hahntownu in dočim sta se oče in mati ki sta spala v pritličju, rešila, so otroci, ki so spali v zgorniih sobah, postali žrtve plamenov in dima. — V bolnišnici v Mt!waukee je zapustil solno dolino 58 letni Frank Poiskrah k Gornjega grada. — V Clevelandu so nadalje umrli: C5 letni Peter Sterk iz Predgr&da ob Kolpi, Frank Arko iz Malih Dol pri Stični, 50 letni Jožef Praprotnik iz Dobrave pri Pod-nartu in John Struna iz Fužin pri Zagradcu,
AVSTRIJA
s Vsaka rodbina mora imeti lastno stano» ▼Bitje, tako se glasi geslo avstrijskega boja zoper brezposelnost in bo začela avstrijska vlada v tem smislu veliko gradbeno akcijo predvsem na Dunaju. — Gospodarska pogajanja med Avstrijo in Nemčijo so odložena zaradi tega, ker hoče Nemčija v gospodarski program postaviti čisto strankarsko politične pogoje.
ABESIMJ A
s Se ni popolnoma zasedena. Glede sedanjega položaja v Abesiniji so na razpolago samo italijanske uradne vesti. Iz teh posnemamo: Operacije italijanskih čet v Abesiniji
se nadaljujejo. Maršal Badoijo j« dal izjavo, v kateri izraža upanje, da bo vojaška zasedba celega ab«sinskega ozemlja kmalu končana. V pokrajini Harar s« je italijanskim
četam posrečilo, da so razgnale abesinske vstaše in zaplenile 26.000 pušk in 103 strojnice. V jugozapadnem delu Abesinije «o italijanske čete zadele na organiziran odpor Abesincev, ki jim poveljuje ra» Dest«.
DROBNE NOVICE
40 urni tednik so uvedli v francoski kovinski industriji
Za predsednika Indijskega kongresa je izvoljen Pandit Nahatlal Nehru, glavni G indije v sodelavec.
Mussolini oseba o preskuša nova letala. Pa mnenju avstrijskega kanclerja šušnik« je največji sovražnik Avstrije komunizem, nato pa narodni socializem.
1200 hiš so porušile povodnji v turški pokrajini A d sn i.
Novo trgovsko pogodbo sta sklenili Nemčija in Danska.
Novo nemško križarko »Gneisenau« so spustili te dni v nsorj« v Kielu.
Sestssek boljševtških maršalov pri Stalinu v Moskvi je sklenil silno pomnožite* vojske in letalstva.
IKA BARUCII
Si, me AisiMT. Parts f»#)
Odpreratla denar %> lutioslavllo
bn. jh i tre j® tn po najboljšem dnevnem kuna, VrSi m« bac^se post* najkalaBtnej«
Pottat nrad t v Beigljl, Franci Jt, HolurtrtiJI tn Loksens-bursf« sprejemajo plači!« na paše čekovne računa. MU>M* K« 80*4*64 IKMM fKAKriMtS« 1117*44 furtL SOLA*. DIJAl S«	XML MM«. IfKSimMHtat S« :M1 hnmakrarfc
Ka zahtevo pošljemo brezplačno naše ček. nakaznice
Seja glavnega odbora Kmečke zveze
Preteklo nedeljo j« bila v CeHu plenarns at!j, glavnega odbora Kmečke zvez« ob polnoitevibil udeležbi odbornikov. V*« točk« dnevnega reda »o bile temeljito obravnavane in prereietane. Mnogo •e razpravljali o tedanjem težkem položaju naSeg, kmečkega ljudstvu in je bilo v tej zadevi stavbenih prccej predlogov, kako temu odpomoči. 2f». stopniki poaameraib krajev »o poudarjali, da j, kme* dan«« tako obufooian, d« £• na prid« odpo. mat v kratkem bo km»čko gospodarstvo uničeno popolnoma in reiitev skoro nemogoča. Sem in tja je sicer opaziti, da s« položaj boliSa, vendar ie to v tako malenkostni m«*ri, da »koro n« pride do reljav«. Minister dr. Kulovee je omenjal nekat«« vidike, ki gredo k zbolilanju in reiitvi tega vpra-Sanja in da «« bodo aaile Se možaaeti, ki bodo po-apeSil« to zdravljenje.
S tem v zve*i je bilo govorjeno tudi o sanaciji aiovenskega Midruiniitva, ki ne trpi nikaikega odlaganja več. Za likvidnost naSega kredit, zadnji-niAtva j* treba poskrbeti čimprej«, zato v«a,ko odlašanja prinaž« nepopravljivo škodo. Glede tejs rpražanja »o bile postlane na kraljevo name*tni-Stvo in pristojnim ministrstvom brzojavk« eledeč« v.se&»ine:
»Kmečka zveza, predstavnica večine prebivalstva Slovenije opozarja kraljevo nameštnijtvo (jo-spod« ministra) na katastrofalne posledici zaradi propada kreditu*«« zadrniniitva. Zato zahteva, da kralj, vlad« preskrbi sadostna državna sred»'v» za likvidne«! našega zadružništva. Vsak dan ia vsaka nepopolna rešitev pomenja novo Izgubo in propast »lovenskega zedrufništva «
Pole^J U;' bnojark »e i* sestavila tudi resolucija, ki «e bo poslala veem gori označenim, katero bo pa tudi oaabjuo razložil načelnik Brodar Janez, ki odpotuje te dni v Belgrad. Z tsjinj bo šel tudi £. Muivda iz Ormoža.
Obravnavali #o tudi orgamzatorna vpraianja ia u^otoviii, da bo organizacija Kmečke zveze kmalu dograjen«. Poudarjena ie bila važnost Okrajnih kmečkih zvez* ki «e naj osnujejo čiir.preje, da bo povezaoooi med slovenskimi edinicami fe vodstvom Sinuve&ja.
Seja, Id ;s tragaia nad štiri ur« i« bila zaklju-čana z geslom, da ne sme biti nobenega krnela, kateremu je dobrobit kmečkega prebivalstva iskrena želj«, da ne b« ba član Kmečke zveze — njegov« najpotrebnejše etaraovsk« organizacije.
in celo na cesti je bilo razprostrlo lepo fino blago, ki bi ga bil marsikdo rad imel za praznično obleko ali za odejo čez noge.
»No, kako pa se je šejk spremeni! v malo dneh!« je dejal mladi pisar; »ali hoče priredili kako slavlje? Ali hoče zaposliti svoje pevee in plesalce? Ijb poglejte te preproge! Ali ima kdo tako lepe v vsej Aleksan-dršji? In to-le blago na navadnem tlaku, resnično škoda ga je!«
»Ves kaj,« pravi drugi, »gotovo ima visokega gosta v hiši; zakaj to so priprave, kakor so v navadi, če vladar velikih dežel ali kak efendi velikega gospoda blagoslovi hišo s svojim obiskom. Kdo neki pride danes semkaj?«
»Glej no, ali ne gre tam-le naš starec, s katerim srno bili zadnjič skupaj? No, ta ve vse in zna gotovo tudi to pojasniti Halo, stari gospod! Ali ne bi hoteli za trenutek sem stopiti?« Tako so zaklicali, stari mož pa je opazil njihovo miganje in je prišel k njim; zakaj spoznal je mlade ljudi, s katerimi je bil pred nekaj dnevi govoril. Opozoril, so ga na priprav« v šejkovi hiši in ga vprašali, ali ne ve, katerega viso-kega gosta pričakujejo, t
»Vi pač mislile,« je odvrnil, »d« se vrši pri Ali Banuju velika veselica ali da počasti obisk kakega visokega moža njegovo hišo? To ni tako; a daues jo dvanajsti dan meseca Ramadana, kakor veste, in ta dan so odpeljali njegovega sina v taborišče.«
»Toda pri prerokovi bradi,« vzklikne eden i?me<i mladih ljudi, »vse to je podobno svatbi in slavliu, iu vendar je to njegov znameniti žalni dan; kako se vse to ujema? Le priznajte, šejk je vendarle nekoliko tunešane pameti?« V
»Ali še vedno tako hitro sodite, moj mladi prijatelj?« vpraša starec smehljaje. »Tudi to pot je bila vaša puščica prav ostra, tetiva vašega loka strumno napeta, in vendar ste ustrelili daleč proč od cilja. Vedite, danes šejk pričakuje svojega sina.«
»Torej je najden?« vzkliknejo mladeniči in so razveselijo.
»Ne, in najbrž ga še dolgo ne bodo našli; a vedite: pred osmimi ali desetimi leti, ko je šejk tudi nekoč obhajal ta spominski dan z žalostjo ln tožbami, dal tudi sužnjem prostost in mnogim revežem jedi in pijače, se je naključilo, da je velel pogostiti z jedjo in pijačo ludi nekega derviša, ki je truden in slaboten ležal v senci one hiše. Dervlš pa je bil svet mož iri je znal vedežpvati in v zvezdah brati. Okrepčan po dobrotni roki šejkovi je stopil k njemu in mu dejal: »Vem, kaj je vzrok tvoje žalosti; ah ni danes dvanajsti Ramadan in nisi-li ta dan izgubil svojega sina? Toda bodi potolažen, ta dan žalosti ti postane dan veselja, zakaj vedi, tega dne se ti nekoč vrne sin.« Tako je rekel derviš. Greh bi bil za vsakega muslimana, če bi dvomil nad besedami takega moža; Alijeva bridkost se sicer zato ni nič olajšala, vendar pa pričakuje ta dan vedno, da se mu sin vrne, in ozaljša svojo hišo in preddverje in stopnice, kakor da utegne sin zdaj zdaj priti.«
»Čudovito!« odvrne pisar. »Ampak vendarle bi rad videl vso to krasoto prireditve In njega samega, kako v tej lepoti žaluje, zlasti pa bi rad poslušal povesiš, ki mu jih pripovedujejo njegovi sužnji.«
»NHS r.i lažjega kal to,« odgovori starec. »Nadzornik sužnjev v oni hiši je moj dolgoleten prijatelj in m! ta dan vedno privošči prostorček v dvorani, kjer sa med množico šejkovih služabnikov in prija.
Zelo malo je resničnih primerov, v katerih umirajoči »doživijo« svoj Kunec. Zdravniki lahko dokažejo, <ia nastopi pred smrtjo običajno nekakšna nezavest, ki omili agonijo. Kjer pa je smrt »strašna*, zavisi to 1» od osebnosti umirajočega, pogosto pa tudi od !>o* lezni, ki je položila bolnika na smrtno poslel:o. Odločilne važnosti je torej samo značaj umirajočega, njegov odnos napram svetu in življenju. Večina ljudi, ki so pričevali mnogim smrtim, soglaša v naziranju, da je smrt mnogo močnejša za žive kakor za umirajoče osebe. Tako zvoni »smrtni boj« je mnogo redkejši kakor se govori in se pojavlja le v izrednih primerih.
Pri cestnih nesrernh podleže skoraj dvakrat toliko moških kakor pa žensk, medtem ko Pri''e
na 8 moških utopljencev samo ena ženska.
Ah, da bi Bog P««'9' enkrat velikega moža, k' bi imel v a*t>i vso modrost in bi govoril gelekim jezikom, da bj izgnal ii ljudi strah pred prehladi, prod svetlobo m Krakom, temi naravnimi življenjskimi elementi- *
PO DO MOV I Nj
Volitve v litijskem okraju
Pri občinskih volitvah 26. oktobra ki so bile v 8 občinah, je bt!o od skupnega Števila 4401 vo' lilrev oddanih za liste naše JRZ stranke 2814 glasov, na vso združeno opozicijo od skrajnih le-virarjev do skrajne fašistične desnice pa komai ,;,)! *Ias, JRZ je zato dobila 191 odbornlSkih mest na opozicijo pa odpade 7 odbornikov _ Pri nato sledečih volitvah dne 6. decembra pa je šlo na volišče te 7 občin, od Bkupnega števila 3417 voi-sanih volivcev je glasovalo za JRZ 2407, za združeno opozicijo, ki je to pot zares katastrofalno propadi«, pa celih 98 glasov, čeprav so »pobrali in podpisali« na »voiib listah za kandidate in predlagatelje nad 240 volilcev. Tako je dobila .IRZ v vseh občinah prav vse odbornike, to je 182
Pri teh volitvah je padla najtrdnejša trdnjava nasprotnikov Krka, ki je 38 dolgih let tvorila vogelne kamne vsake protfljudske politike v litijskem okraju, kamor so se ob vseh volilnih, prilikah •zatekali razni Kramarji, Puclji in Mravljeti.
Pri teh občinskih volitvah ste volilci res s vašim odločnim in svobodnim glasovanjem pometll raznimi manjšimi in večjimi nasilniki ter tako ■Inkazati, da so prav vse občine trdno v rokah "uniiov ln odbornikov, ki ste jih vi svobodno n« -kih sestankih izbrali in izvolili in ki pripadajo ""»i slovenski skupnosti. Ti župani in občinski notj« bodo prav gotovo vse ]»odvzeli da bodo • -ikdar branili koristi občin iu posameznega obrana, ila bodo v »kupnem hotenju In težniali priborili našim občinam nazaj zopet samoupravo oblin, katero moramo Se razširiti, tako da bo slovenski iupan res resnični predstavnik slovenskega ljudstva, ne brc« oblasti, ampak s povečano in zadostno kompptenco. Nikdar več so ne sme zgoditi, a hi hotel takten ali takšen režim ponižati Ijud--ke zastopnike v poslušne hlapce in biriče. kakor >mo Imeli priliko doživljati v letih protiljudske liktature, ki je narod in državo pahnila ne samo v duhovno suženjstvo, ampak tudi v gospodarsko |>ropati. — Za vai nadvse odločen in sijajen na •top pri teh občinskih volitvah se mi zdi v rastno dolžnost, da se vnni volib-em v imenu okrajne
izkazano 'I P?V t0pl° i8kren° ^^alim 1 t,*? ', T,pa"ie: /a8°'avliaJoč vas, da bodo
'I?;"" "''T in občinski odborniki storili b0 v„.vf' korist, z geslom: zvestoba za
organizacij« 7 I:el,ln8e<'. Predsednik okrajne organizacije JRZ ,„ -/.,,pnn litijski.
Slovenski katoliški javnosti!
Slovenski katoliški akademiki hočemo imeti
rjTi ki b° "ajal 200-800 »kJ^Z, "preprosto, zdravo pa ceneno stanovanje.
Hočemo svoj dom, ker hočemo skupaj rasti v dobre slovenske katoliSke inteligente. Le tedaj bomo mogli nastopiti proti našim sovražnikom . , "Occmo svoj dom, ker ga od nas terjajo socialne razmere v katerih žive slovenski študentje. Dovolj mladih Študentov je že zgubilo in še vedno zgublja svoje zdravje v nezdravih, vlažnih kletnih In podstresnih stanovanjih. Dovolj jih je, ki so vsled težkih socialnih razmer — katere že od nekdaj spremljajo slovenskega študenta — morali v prezgodnji grob, ali pa so si za vse življenje nakopali kal smrti.
Hočemo svoj dom iz spoštovanja do velikega Slovenca dr. A. B. Jegliča, kateremu hočemo postaviti dostojen spomenik, ki bo za vedno nosil njegovo ime.
Vsi, ki z nami čutite, ki vam je pri srcu rast mlade slovenske katoliške inteligence in ki vam socialna bed« nI deveta briga, pridite in nam pri delu pomagajte.
Prosimo vas pridite gotovo na občni zbor društva, »Jegličev akademski dolin, ki bo v sredo 16. decembra ob 20 v akad. domu Miklošičeva c. B in nam pokažite s svojo udeležbo na občnem zboru simpatije do nagega dela!
NlovensUi katoliški akademiki!
n l)nli«v»e »aje za dekleta bodo v Mechten-thuriuivem zavodu od 30. decembra. Začotek ob (J zvečer.
Tako tlela ljudski župan
lz Ribnice nam pišejo:
Župan, ki ga je ljudstvo izvolilo, da v njegovem imenu upravlja občinsko imovino, gosjio-rtan z denarjem ki ga ljudstvo sklada, skrbiza napredek občinskega gospodarstva, za red in mir V občim, ne »me sesti na stol, odzgoraj gledati na svoje občane in gospodovati nad njimi. Tudi se ne sme zapreti v svojo pisarno in skrivaj med štirimi stenami gospodariti z občinskim imetjem, dočim ostali občani ničesar ne vedo, kaj se v občini dela in kako se dela. Ni dovolj, ako za to ve le občinski odbor, ampak vedeti morajo tudi občani ir, imajo do lega pravico, ker prispevajo k skupnim potrebam. Tako občani tudi smatralo občino za svojo zadevo in svoj forum.
Po teh načelih so ribniški občani z vesoljem pozdravili misel, da je župan g. Davorin Omč v nedeljo, dne 13. decembra sklical občane k sestanku. Udeležilo se je sestanka toliko občanov, da je bila dvorana Hranilnice prav polna, kar kaže veliko zanimanje, ki ga ima ljudstvo za občino in občinsko gospodarstvo.
O. župan je poročal o dohodkih in izdatkih občinskega proračune, o ubožnem skrbstvu in skladu, o elektrifikaciji še nekaterih naselbin v občini, o šoli in njenem proračunu, o izvršeni priključitvi Nemške vasi in Zadolja k ribniški občini, o nastavitvi občinskega redarja iu uslužbenstva, o delu zn razširitev vodovoda, po#ebno &edaj, ko , o akciji za premestitev sedeža okrajnega glavarstva v Ribnico, o načrtu za občinska javna dela v bodočnosti, o občinskih in državnih ceslah, o regulaciji Bistrice in Sajevca, kiiteri poslednji se s pomočjo banovine že regulira, o izdajanju živinskih potaih listov, o določbah o ometanju dimnikov, o uredbi za pasji davek, o nakaznicah za prevoz koruze, o škodi, ki jo mora poravnati občina za drevesca oh drž. cesti, ki jih zlikovci pokvarjajo itd.
Občani so bili s pojasnili in navodili nad vse zadovoljni, ker so mogli tudi sami sodelovati pri prizadevanju za blagor občine, in so izjavljali, da šele po tem sestanku, ki je bil prvi te vrste v Ribn ici in je trajal skoraj dve uri, vidijo, kaj in koliko se v občini dela. Saj to vedeti imajo tudi pravico, ker je občina odnekdaj ljudstvu najbližji parlament, za katerega se je zavzemalo že takrat, ko je zasedal še pod vaško lipo, vsakemu občanu dostopen. Ker so občani sami videli, da se v
Koliko nesreč bi se tako preprečilo in koliko življenj rašllol — (Peter Kosegger.)
Ženske is Tudojiad. Vodnik: >Tu, gospoda, boste slišali silno bobnenje vodopada, če bodo dame tako prijazne, da M trenutek umolknejo.«
Odmev. Vodnik tuj-rev: A tu, lenjene dame In gospodje, je oni najslavnejši odmev, o katerem sem vam govoril, ljudje, stanujoči v te) liiši. zaklifejo zvečer sko-fi okno in drugo Jutro jili ia odmev zbudi.
1'rotl utrujenosti, ki "f rada loti bolnikov ua pljučih, zapisujejo v najnovejšem času preparat kulcan, zmes. nilečnoki-slcga kalcija 111 mlečno-»isb-ga natrija.
ien»kasiii prihaja prepir na svet. Moški |ia delajo iz tega zgodovino.
Novejši pouka«! na pariški »kiideiuiji znanosti U/ejo, da zapadejo tudi bacili v zimsko spanje. \nrimernem času so co-I'- inrmotice z bacili IVKC. Po tej cepitvi so "■ali mirno za.sjiale v "msko »panje. Dva dni poleni, ko so se zbudile, l'a so se zbudili ludi ba-n'i kuge in so uničili »se cepljene živali.
teljev posameznik ne opazi. Govoril bom 7. njim, da vas pusti noter; saj ste samo štirje, to že are: pridite ob deveti uri na ta prostor, pa vam sporočim odgovor.«
Tako je dejal starec; mladeniči pa.so se mu zahvalili in se oddaljili, polni radovednosti, kako se bo vse to vršilo.
Prišli ko 0i1 določeni uri na prostor pred šejkovo hišo in našli slarca, ki jim je povedal, da je nadzornik sužnjev dovolil, da jih sme peljali v hišo. Sel je torej naprej, vendar ne po bogato okrašenih stopnicah skozi glavna vrata, ampak skozi stranska vratca, ki jih je zopet skrbno zaprl. Potem pa jih je peljal po več hodnikih, dokler niso prišli v veliko dvorano. Tu je bila od vseh strani velika gneča; tu so bili bogato oblečeni možje, ugledni gospodje iz mesta in šejkovi prijatelji, ki so prišli, da bi ga tolažili v njegovi bolečini. Tu so bili sužnji vsake vrste in vseh narodnosti. Toda vsem se je brala žalost na obrazu, zakaj ljubili so svojega gospoda in z njim žalovali. V ospredju dvorane so sedeli na hogalem divanu najimenitnejši prijatelji Alijevi in sužnji so jim stregli. Poleg njih je sedel na tleh šejk; zakaj žalost za sinom mu „i dovoljevala, da bi sedel na preprogi veselja. 1 odpiral si je glavo z roko in se je oči to le malo zmenil „1 tolažilne besede, ki so mu jih prišepetavah pn-ialelii \jemu nasproti je sedelo nekaj starih m mladih „„« v suženjski obleki. Starec je_ pouči. svoj« mlade prijatelje, da so to sužnj. ki j.m Al Banu tn dan podari prostost. Med njimi je bilo tudi ekaj "kov in Marec je opozoril mladeniče z astma enega izmed njih, ki se je odlikoval po ». v lepoti in je bil Se zelo mlad. šejk ga je bi sele pred nekaj dnevi kupil od nekega trgovca s sužnji tz Tu-
nisa za veliko vsoto, pa ga je vendar že sedaj oprostil, ker je menil, da čim več Frankov pošlje nazaj v njihovo domovino, tem prej bo preiok rešil njegovega sina.
Potem ko so se vsi po dvorani z okrepčili osvežili, je dal šejk znamenje nadzorniku sužnjev. Le-ta je stopil pi-ed sužnje, ki so bili določeni za osvoboditev, in je glasno govoril: »Vi možje, ki boste danes svobodni po milosti mojega gospoda, Ali Banuja, šejka iz Aleksandrije, storite sedaj, kakor je ta dan navada v njegovi hiši, in pričnite pripovedovati.« Ti so po-šepetali med seboj. Potem pa je spregovoril star suženj in pričel pripovedovati.
Pritlikavec Nosan.
(iospod, nimajo prav tisti, ki mislijo, da so bivale vile in čarovniki le ob času Haritna Al-Itašida, vladarja v Bagdadu, ali ki celo trdijo, da so poročila o tem, kar počenjajo geniji in njihovi knezi, kakor se to pripoveduje po mestnih trgih, neresnična. Se danes bivajo vile in ni še tako dolgo od tega, kar sem bil sam priča takemu dogodku, pri katerem so imeli ofito geniji svoje prste vmes, kakor vem bom poročal.
V precej velikem mestu moje ljube domovine Nemčije je živel pred mnogo leti neki čevljar s svojo ženo v skromnih razmerah Po dnevi je sedel ob cestnem voglu in krpal čevlje in opanke in delal tudi nove, če jih je sem ter Ija kdo pri njem naročil; toda v tem primeru je moral usnje šele kupiti, zakaj bil je reven in ni imel nobene zaloge. Njegova žena je prodajala sočivje in zelenjavo, ki Jo je sadila v malem vrtičku pred vrati in ljudje so radi kupovali pri njej, ker je bila čedno in snažno opravljena in je znala svoje sočivje lepo razložiti.
6*
obilni veliko dela, bodo tudi znali ceniti vso rav ne cakotns kritike. Občani st Mlja ša takih sestankov, kjer župan razgrne vse karte pred očiat davkoplačevalcev in volivcev. Za prvi sestanek so vei občani g. županu hvaležni.
Iz raznih krajev
Begunje pri Cerknici. Enega najboljSih smo pokopan 1. decembra. Bil je to 28 letni mladenič Jože Mivc. Veličasten pogreb, kskrSnega Menilija Se ni zlepa videla, se je vil od preproste, revne hiše, šel mimo prosvetnega doma tn nato na pokopališče. Iz Cerknice, Rakeka in drugod so prihiteli njegovi številni prijatelji, da ga pospremijo na njegovi zadnji poti. Dve zastavi, namreč begunjske mladeniSke Marijine družbe in cerkniškega Prosvetnega druživa, sta se sklonili nad njegovo krsto, štirje govorniki so ob odprtem grobu v tmenu organizacij poudarjali zasluge in lepe lastnosti dragega nam Jožeta, ln ni čudno, da je bil tako splošno cenjen in ljubljen. Bil ja glolioko veren mladenič. 2e s 14. letom je utopil v Marijino družbo in je ostal zvest do konca. S svojim bistrim razumom je znal vselej pravo zadeti; bil načelen v vseh vprašanjih ln znal tudi drugim svetovati. Zato je bil ljubljenec vseh dobrih fantov, ki so se Se ob bolniški postelji zbrali pr! njem. Dičils ga je iskrena značajnost Raje je trpel, kot da bl izda! ali zatajil svoje prepričanje, bodisi politično, bodisi narodno. Malokdo je svoje sposobnosti tako dobro Izrabi! kot on. Svoj čas Je bi! občinski tajnik. Ognjevito je nastopal ko! govornik na raznih prireditvah in bodril orlovske vrste. Nastopa! j« ko! pevjvodja, kot organist, če je bilo treba drug« nadomestovati in tudi na gledališkem odru. Dela »e nI nikdar branil. Bil je tajnik Kat. akcije, tajnik Prosvetnega društva in krajevnega odbora JRZ ter načelnik Fantovskega odseka. V zadnjih mesecih je že bolan in na postelji ležeč reševal dopise, sestavljal proSnje na pisalnem stroju in pisal sejne zapisnike. Se par ur pred smrtjo je skrbel, če so oddana pisma, namenjena raznim organizacijam. Bolehal je 12 let, trpe! vdano, se nič pritoževal, temveč Be še šalil. Ko m je bliža! koncu, je na vpraianje. če »e kaj boji umreti, o<4-aovoril: »Nespameten, kdor se upira svetim božjim zakonom. O njegovi smrti sinemo reči, d« j* bil« smrt pravičnega. In to naj t>o v tolažbo njegovemu potrtemu očetu in užaloščenim sestram. Eno uro pred smrtjo je Se enkrat prejel »v. obhajilo, nato pa začel umirati. Ves čas smrtnega
boja je bil z očmi obrnjeu proti duhovniku, ki je molil ob ujatn molitve *a umirajočo, dokler nt Isdihiili svoia lepo dušo. Spomin na tebe. Jote,
nam nikdar a« rgina. Tvoja vernost, tvoja značaj-nost, tvoja delavnost pa Jo lahko v bodrilo slovenski mladini
Dolenja vas. Za umrlo učiteljico gdč. Klun f« v žalosti tudi naša župnija. 14 let je pri nas delovala 110 »smo kot učiteljica v Soli, marveč kot Kar« navdušena in požrtvovalna učiteljica ljudstva, kjerkoli se ji Je nudila prilika koristiti narodu. Naše gospodinje Jo pomnijo kol praktično učiteljico gospodinjskih tečajev, kjer j« znala dekleta navdušiti za gospodinjska dela in je v kratkem času nudila gojenkam veliko koristnih naukov in navodil. Dolga let® je bila gdč. Klunova vneta tajnica'Prosvetnega društva in knjižničarka. Bila je voditeljica raznih društvenih prireditev in učiteljica dekliškega petja. Ni pa bila učiteljica v besedi, marveč tudi t zgledom, saj je bila vsak dan pri obhajilu in je vsestransko vzgiedno v|>li-vala na mladino. - Večni Sodnik Ji bodi bogat
Pertofa v SI. Krajin«. Nedavno smo !u pokopali pridnega in priljubljenega mladeniča, po domače SuJ-tovega Poldeka, starega 31 let. Zahrbtna bolezen Je v šestih mesecih uničil« njegovo mlado življenje na veliko žalost njegovih domačih in ua žalost njegovih mnogih prijateljev !n pa znancev. Krasen pogreb, mnogoštevilna udeležba ljudstva ln 25 lepih vencev je pričalo, kako Je bil pokojni priljubljen. Pokojni je bil veren krSčanskl fant. Bogu vdano Je prenašal svojo težko bolezen, Bil je 8 let naročnik »Domoljuba« in »Bogoljuba r. Težko ga pogrešamo in mu zadnjikrat kličemo: Zbogom, blagi Poldi! V miru počivaj! Naj U bo lahka domača žemljici! - Žalujočim staršem, sestram ia snaneem naSe najlskrenejše sožalje!
Skorijan pri Mokronogu. Iz vzhodnega dela naš« občine »<■ po časopisih malo bere, čeravno j« včasih tudi kaj novoga. Padlo je nekaj snega. Ker prevladuje jug, imamo milo ziino in pada
del Cesta in pota so jako grda. Dobrih čevlje, in obleka p« pritr-anjkujo povsod. Kakor znano, j, povsod udomačen iu priljubljen oč«, brat, gospod Kredit pL Pu! a svojo sestro Kredo n« triigi{en način preminul in se baje na žalost mnogih ne povrne nikdar več. Sedaj nam gospoduje njegov« hčerka Kriza, k! je pa neizprosna in trda. _ lina 1110 tudi šoto, kjer 8« p* že 14 dai ne vrfi pouk. Prejšnjega učlteljs so premestili, novi je iia bolan in otroci Imajo počitnice. — Zadnji s... Jem v Krškem Je mod drugim obiskale tudi neka žena. Dočim je dan prej 11« novomeškem sejmu dobro »skoz prišla«, Je imela v Krškem smolo. Ker je tajno po sejmu »nabrala« precej hla^a, so jo prijeli in preiskali. Ker r.l mogla dokazati, ijj je blago plačala, so poskrbeli, da g» je znesla na stojnice nazaj, naposled se je pa znašla v kletki, kjer je gostovala 24 ur.
Der. Marija * Polja, Stanovsko strokovni t«, čaj, ki g« je priredila krajevna Kmečka zveza t Dev. Mar. v Polju pretekli teden, je uspel v po. polrio zadovoljstvo vseh udeležencev in reči moramo, da ne brez haska. Zanimanja za ta tečaj so kmetja pokazali mnogo, saj is bila dvorana vsak večer nabito [»oliia in celo premajhna. l'o vsakokratnem predavanju se jo začela živahna debata, ki »e je večkrat zavlekla pozno v 1,0 . Prere&rtala so se vsa vafii»jAa vprašanja, ki se tičejo kmetstva, poudarek 11« vsem pa je hil, iia bo uresničitev teženj naiega kmeta in rešitev 1 ■ reči h vprašanj možna samo z močno stanov . organizacija Pozdravili so vsi prizadevanje Iv ke zveze za zboljšanje kmečkih razmer in oi.l bili sodelovanje. K zaključku čutimo ilo!/no-i . se zahvalimo predavateljem, ki imajo pri u-p. tečaja največji del zasluge. Z »branimi prcluv. nji, podanimi na priprost in kmetu vseskozi r umljiv način ter tolmačenjem različnih vprašanj v debati so razčistili marsikatero nejasnost 1 , 1 -pačmi postopanje. Na tem mestu jim izrekamo p -srčno zahvalo z željo, da bi s svojo naklonjenostjo priskočili na pomoč tudi v bodoča. Zahvaljujemo se pa tudi vscni članom in. udeležencem za vztra ■ no poseianje tečaja, spominjajoč jih hkratu na obljubo za sodelovanje. — Odbor krajevne Kmečki »veze.
Vrbpolje pri Moravtah. Žalostno so peli vrh-poijskl, nioravSkl In sv. Andreja zvonovi in oznanjal! obSlrnl moravškl župniji žalostno vest, da so nas za vedno zapustili spoštovani tn daleč ns okoli znani ia priljubljeni Kapsov oč«, posest, v Dvoru,, v 78. letu starosti. Knpsov oče, markantna oseba.
L Ganghofer:
Martini biosfer
Roman iz začetka 12. stoletja Poslovenil Blaž PozniS
»Kaj pa ti je, fantiček? Pridi vendar...«
»Ali mora to biti, gospod?«
»Mora, da, mora biti.«
Tedaj so je Ebervajn oklevaje vrnil, zopet sedel ln miren vdano držal. Oč« aco mu jo ostrigel glavo — bilo je težko delo. In medtem, ko so škarje škrtale in padali plavi kodri, so se usipale po dečkovih licih debele solze.
Dvajset let je minilo od tistega večera. Iz karveu-delskega kozjega pastirja, ki ni imel ne očeta ne matere, je postal duhovnik, ki ao mu slavili pobožno vnemo in globoko znanje, ki mu je ime odlično slulo v Tegrinu in Buru, Amergavu in Altininstru, Seonu in Rajtenbuhu, v vseh samostanih bavarskih dežel, celo na vladarskem dvoru. Ko je vojvoda Volf hudo oliolel, so poklicali k njemu Ebervajna za spovednika; toda ko je ozdravel in hotel mladega duhovna, ki ga je bil prijateljsko vzljubil, obsuti s častmi in dostojanstvi, je Ebervajn zaprosil: »Dovolite mi oditi, gospod! Nisem za dvor. Rojen se.m za delo in težek napor. Hreperun po boju in delu, orati hočem in sejali na veliki božji njivi!« Kako kmalu pač se je izpolnila la želja!
Z dvora je odšel Ebervajn v Rajtenbuh in postal najbolj goreč pospešnik mladega samostana. Tedaj je prišel glas, da je grofica Adelhajda Sulcbaška, izvršujoč na smrtni postelji zaobljubo svoje matere, podarila redu svetega Avguština za izveličanje duše velik ko«
aetnlje, ki je ležala ure daleč od Salcburga globoko v srorah, da bi ustanovili na njej nov samontan. Berhtes-gaden, tako neki da pravijo krajem. Bratje v Rajtenbuhu niso tega imena še nikdar slišali; nobeden ni vedel za to deželo. Ko so pa aačeli povpraševati, bo zvedeli, da je divja in odljudna zemlja, ki jo pokrivajo temni gozdovi brez potov, obdana z velikanskimi gorami; ree prinaša poletje lep čas v dolino, toda strašna je zima s svojimi viharji, strupenim mrazom in snežnimi zameti. Divjih »veri, volkov, medvedov, merjascev in risov, da je baje toliko, kakor koz in ovac v ravnih predelih; in v tej negostoljubni deželi da živi ie nokaj sto ljudi, ubožnih pastirjev, lovcev in ribičev, ki v žilavem boju 8 trdo naravo borno životarijo, še napol pogreznjeni v noč poganstva; gospoduje tem ljudem, da z neusmiljeno strogostjo neki ministerial sulebaških grofov, gospod Vače FalkenStajnski, ki se je ob novici, da je krajina, kjer je po mili volji gospodaril, prešla v samostansko last, bojda na ves glas zakrohotal: »Kar pridejo naj, kutarji, in naj mi vzamejo, kar je mojega!«
Mod zmajevanjem z glavami so poslušali bratje v Rajtenbuhu ta poročila. Takšno zemljo pridobiti za Cerkev, za red in postavo — tu bo treba trdo prijeti za delo. In nobenega boljšega niso znali izvoliti, da bi to nalogo izvršil, ko očeta Ebervajna, ki se je ves čas, odkar je bil posvečen, ravnal kot pastir po tisti dečkovi besedi: »Nikoli nisem maral pasti s palico in bičem; vse slušajo na dobro besedo!« V ponosnem veselju je sprejel težavno poslanstvo. Pri srcu mu je bilo kakor mlademu junaku, ki mu osiveli oče pravi: »Tam stoji sovražnik, tu je tvoj meč, vzemi in zmagaj!« Z nepočakano vnemo je pripravil vse za pohoti. Tri može so mu dali za spremstvo, očeta Valdrama, bledega tihega meniha, ki so se
RAZNO
Drag nasvet. Sloveči ho-landski zdravnik Boerlia-ve ja umrl 1738 v Lev-denu; star je bit 70 let. Ko so njegovo premoženje po smrti na dražbi prodajali, »o nalli tudi debelo, v svinjsko usnj« vezano knjigo, ki p« i« bila zapečatena. Na knjigi je bilo tole napisano: »Edine in pa najgloblja skrivnosti zdravniške vedo«. Ker je Boerhave kot zdravnik res zelo slovel, so se vsi ljudje za to čudovito knjigo začeli zelo puliti, pričakujoč, da 3! bodo 7. njeno pomočjo podaljšali življenje. Nazadnje jo 'a knjiga na dražbi bila prodana za 10.(XX> goldinarjev. Srečni lastnik >• takoj zlomi! pečate in p gledal v knjigo. Toda v-; listi debele knjige so t"" nepopisani. I.e na Pr 1 strani je bilo tole zapi-no: »Skrbi, d« bo hladna, noge gorke in 'I'1 bo telo odprto — P0'0"1 vsem zdravnikom I«"«0 osle kažeš«.
Kako je umrl Kristu-:' V Turinu hranijo <lrau<'; ceno relikvijo, mrtvaški prt, v katerega je 1,110 zavito Zvoličarjevo Irnp lov grobu. Z dovoljenje'«
kdo jih ni poznal v nioravSki župniji? Visoka rasi ln hud pogled b « Bicer ua zunaj kazala ostrost a , resnici so bili Kapsov oče neizrečeno milega in dobrega srca Koliko dobrega so storili ljudem 10 ve le Bogi Zlasti jih je odlikovala strok ka tolHka zavest. V njih hiši najdeš vse polno kalo lijkili časopisov, na »Domoljuba« so na-očeni ?<■ na,l HO let, zato ni čudno, da so bili Kapsov oče globoko verni iu bo tudi dobro pripravljeni 1,0 večkratnem prejemu »v. zakramentov stopili pred večnega Sodnika. Omeniti moramo šc, da so v »trogo katoliškem duhu vzgojili svoje otroke Spoštovani Kapsovi družini naše sožulje, očetu ua večni pokoj!	'
Sv. Križ pri Ulljl. V Stev. BO. Vašega tednika , dne 10. decembra 193« je prjobčen rezultat zad njih občinskih volitev za dravsko banovino V tem seznamu je priobčen rezultat m našo občino 802 <«««>• Re8"'č,>n ,rrI",!!al P« ie: Volivnih upravi-
čencev je «16 volilo jih je 882 to je 81.97% pr„. 611110 <la se ta rezultat popravi, ker je mogoča tiskovna pomota ali pa napačna informacija županstvo občine Sv. Krii pri Litiji.
Mirna na Dolenjskem. Pretekli teden je bil ob tričetrt na 7 zvečer napaden blizu Mirne g. Štrukelj ekonom z graščine Kaitovnik, ko se je vračal s služ-■1 -ga pota domov. Na banovinrki cesti sta ga na-1 dva markirana moška ter zavpila nad njim: Dol s takimi ljudmi, ki niso z nann! :.. ■ J.h!« K --rev. je prav v trm trenutku pri-/il innno avtoma«! in napadalca sta zbežala, av tako je bil napaden tudi kovaški mojster gr«p. ■i-ak. Zločinec ga je s kolom udaril po glavi in :nu jo prebil Oba napadeno sla pristaša JRZ. — ojav;le t>o se tudi talvine. Pri trgovcu g. Smalcu .e bilo ukradenega precej perila. Tatu so izsledili OH-hi 19 letnega fanta iz Mirne, pri katerem so a li ie nekaj perila. Pri njem pa so našli tudi , I k kuli nj ki nož in krivec. Vsi mirenski občani ■nosijo za nujno jiotrebno orožniško postajo.
Iz »Dolenjskih Benetk.. Z bolestjo nas je za-«la vest, da je umrla |K» pettedenskem trpljenju v .viški bolnišnici zgledna žena Marija Cučnik, Stokar. / apuča malega ncbogljenčk« in zatu-ga soproga, si mu je bila vzorna žena šele pol-■igo leto. letnbolj hudo jc zadelo celo občino, ' je to v dveh leth v va«i Orehovcc že tretja ••v materinstva. Globoka vrzel bo za rajnico o=ta-liosebrio v teh vaseh, ko tako potrebujemo dobrih anskih mater. — Pa še eno žalostno novico srno. V Čemeči vasi je umrl nagle smrti, vzgle-
vid	°db,°,rnik ob«ne v Kostanje-"
Zonet ren .^^i ,ine	' otr<>k Anton Bamhič.
■ eu?ovl,a skrivnost božje modroMi. S:*1™ družinama, k, sta naročnici na-2 I« n i' l2reka't» iskreno sožalje. - Pa še
S treba J^,lm'LH k0ncu lela E""10- Obnovi ber in r? naročnino listu, ki nam je kot do-
talen v hi^ P-/1H"e | hodil skozi «lo l<:10 vsak ^ zana.> ei /?"otov?. I*1™ zvestemu tovarišu naročnikou zvesti ostal, in mu pridobivali novih
čimvelh J ,?, twli koristi|i. na deS p^ inakla,da l5,,a' ,cm lcPJi b0- - Torej korali«	fanl'le' ki se tako "di bahamo i
Sokie.^ ^'0 ,s tein' da ag'tir^no za naše mbiiernf' t- "a) iK,«ase" Ugovor boljševiški ko-r k'.-.ne boj, nobenih sredstev za svojo umazano agitacijo.
Črnuče, Mirni je v /tnifcf ,v j Oosr«' 1 tm! p,'ler Lfl"'Pič. bivši krojaški te-f^^i.ji.-.^fctes; mojster, v 80. letu sta-f^'rosti- Svetoletnt romarji v Rim iz 1.1934 se gotovo še spominjajo šegavega očeta Petra, enako tudi obi-skovalci cerkvice pri Sv. Primožu nad Kamnikom. Vsako leto je tam opravil svoje verske dolžnosti, ter ga ni zadržalo ne slabo vreme ne dolga pot. Pred 14 dnevi je odšel b prijatelji peš k Sv. Katarini. Med potjo sc je preliindil ter na posledicah umrl. Bil je zvest naročnik in čitatelj »Domoljuba' od prvega po-četka. Za vse dobro vnet, je bil povsod v prvih našiti vrstah ter je bil v najtežjih dneh med vojno tudi občinski odbornik. Kakor je bil sam globoko veren in 7.111,čajen, tnko je tudi v katoliškem duhu vzgojil svojo družino. Užival je med znanci in sosedi veliko spoštovanje, kar je pokazala tudi njegova zadnja pot. Ker se je v letu 1H78 udeležil okupacije Bosne in Hercegovine, je kaj rad o tej vojski pripovedoval mlademu rodu svoje doživljaje. In še letos ga je veselilo, da bi šel pogledal kraje, kjer se je bojeval s Turki. Ker je bil vesten skozi vse svoje življenje v izpolnjevanju verskih dolžnosti, ujiamo, da že uživa pri Bogu plačilo. Preostalim naše sožalje!
Kaka pri Krškem. Na seji obč. odbora, dne 8 decembru so se ob prisotnosti zastopnikov Mr-šeške davčne obč,ne, ki je bila letos priključen« Skocijanu, uravnali tozadevni računi. Da se Je končno le izpolnila želja, ki so jo skozi desetlel e gojili prebivalci Huduije ln Guncelj je prav Sai res n, bilo prijetno hoditi po občinskih poslih uu k0 I)a >'»ajo Škocijan pred nosom. »Zakra-kovci« pa s tem menda niso bogvekaj pridobili. Saj imajo krog Itake svoje gorice, pa so na deio gredoč opravili na občini svoje zadeve. - Ku^
mHv» VmT ' r J ki0t ** ,nekai let sem, žal precej mrtva. - Na fižolu je letos prvič opaziti molja! I a je gotovo upravičen strah, kaj bo, če se ta nadloga razpase. Skoda bi bila ogromna.
Cerklje ob Krki. Že dolgo se nismo oglasili. A.i Se sedaj se oglašamo z žalostno novico, da nas je dne 4. decembra zapustil naš priljubljeni g. kaplan Novak Franc in odšel na novo službeno mesto v Ljubljano. Ne bomo omenjali njegovega slovesa 1,1 podoknice, ampak omenimo samo to da ko smo zaslišali, da nas bo gospod kaplan zapustil, je bilo solzno sleherno oko. Imeli smo do sedaj dobre dušne pastirje, ali lako vnetega, kakor je g. Novak, pa še nismo imeli. Zate bomo brez izjeme goreče molili zanj, Želeč mu uspehov tudi na njegovem novem službenem mestu.
Ir naših društev
škofja ti«ka. Vabimo na redni občni zbor čebelarske podružnice v fikofji Loki, kateri bo v društvenem domu v nedeljo, dne 20. decembra ob 9 dopoldne. Po občnem zboru bo predavanja o čebelarstvu. Vabljeni ste vsi čebelarji, člani in nečlani. Sprejem novih članov. — Odbor.
Ke.tefe pri Škofji Luki. Kat. prosvetno društvo uprizori v nedeljo, dne 20. dec. ob 3 pop. božično igro v štirih slikah »Henrik, gobavi vitez*. — K obilni udeležbi vljudno vabi odbor.
Sv. Trojica pri Moravčah. Katoliško prosvetno društvo je po triletnem spanju moglo to jesen zopet oživeti. V začetku oktobra je bil občni zbor. Društvu predseduje Viktor Orehek. Člani društva se učijo z vnemo, da bodo priredili 20. dec. igro: »Užitkarji«. Zaenkrat bodo igrali v šolski sobi. Pozneje pa upajo zgraditi lastno društveno sobo. Da imamo društvo sploh in knjižnico, je bila največ zasluga tukajšnjega rojaka rajnega senatorja dr. Rožiča. Z;t postavitev duliovnijskega gospodarskega poslopja, ki je pogorelo to poletje, je že pri-
v. stolice se je lotil če-noslov. učenjak dr. Ilynek reiakave tega [>rta in je •lognal s pomočjo modernih fotografskih sredstev nge zanimivosti. Sveto •i smo že fioroča, da je I ta prt posut z miro 'i n.ojo. Ti sta se spremili v neločljivo liarvi-ki ga je platno vsrka-" in z njuno pomočjo ■ »rilo odtise Zveličarje-trupla. Učenjak je 1 podlagi odtisov na 'In skušal dognati Kri-; usovo mučeniško smrt. a telesu so pruvladova-rane v dolžini kakih "Ii centimetrov, nasto-'ioče-paroma, po številu lakih ran, kar se uje-1 s 40 z biči. In odti-v ran pri križanju se •t dognati, da so bili '•""'ii pognani skozi za-,,s'ja 111 ne skozi dlani, ""'.pa sta bili pribiti v "'lini narti. Smrt je na-;'>!>ila mod silnimi lio-'"'inami in pri polni za-" di. Ugotovitve čehosl. ^enjaka ce ujemajo s svetopisemskim poročilom » križanju na Oolgoti. , Jetika - spremljevalka "vilizacije. Odkar so Es-,,"»' prišli v dotiko z Evropejci, se je začela lned "jinii širiti jetika v 'sodni meri. Posebno ve-Uka i« umrljivost iiski-
ga zaradi njegove mrke strogoeti v samostanu radi izne-bili, iti dva samostanska brata, Svajkerja iz Burov doma, in Vainpota iz Tegrina.
V jutru po velikem šmarnu so ae vzdignili. Pot se jiin je dobro odsedala. Zadnjo noč so prebili v Salc-burgu. Eno uro pre5 polnočjo, ko so bratje trdno spali, je zaposlil Ehervajn grad ter v svitu zvezd krenil čez valzejsko polje, da bi se v spremstvu starega vodnika, ki so ga bili poklicali zanj iz Berhtpsgadena, povzpel na Untersberk. Hotel je 7. visoke skalne straže pregledati dfiželo, katere usoda mu je bila izročena v roke. Dospel je na cilj...
Tu je stal zdaj, kopajoč se v žarkem sijaju jutrnjega sonca, do dna srca prevzet z vso lepoto, ki mu je lfižala pod nopami. In ko je gledal prek vrhov in globin, pritiskajo si pesti na vzburkano prsi, je zazvenel od nekod, daleč iz doline človeški glas, prihajajoč z vetrom, čisio rahlo, doma lega kakor cingljanje zvončka, ki se je bil odgubil od črede. Globoko prevzet je stegnil Ebervajn roko proti dolini, ki je bila že vsa v soncu, in kakor vrisk se mu je utrgalo z ustnic: »Hočem jih pasti v zvestobi in ljubezni l<
Z začudenimi očmi jo stari oglar, ki je bil previdno počenil na ozki skalni rob, pogledal navzgor ob visoki menihovi postavi. »Kaj praviš? Nisem te razumel.« Ebervajn ni čul. >Ali pa nisi niti govoril z menoj?«
Tedaj se je Ebervajn prebudil; težko sopeč si je gladil z dlanjft čelo in ss spustil ob Ajgelu na skalo.
»Poglej, gospod, vse kar leži tod okoli in spodaj, hrib in dol,« je dejal oglar, »!o vse je Berhtesgaden.
Vse tvoja zemljal Poglej tamle prva visoka gora na levo roko, pravijo ji GeL Spodaj ob vznožju... «» "<»■«
ali vidiš I
štiri koče?... Vu domuje Fo rde r oker z živino iu ženo
in otroki. Svobodnjak je, ne ostriženec. Da da, gospod, domala vsi kmetje v Gadenu so svobodni ljudje od pam-tiveka. Toda gospod Vače jim soli, njih svobodništvol Le poglej, kar tamle, ne daleč od Forderekerja ima svojo domačijo Grajnvalder. Tega njegov oče bi moral nekoč na tlako, ko je gospod Vače dal kopati medvedje jame; pa ni m ogni zdoma zaradi preobilnega dela, in tedaj ga je prijela trma in je rekel: »Ni mi treba tiača-niti, svobodnjak sem!« Tedaj je gospod Vače ukazal svojim hlapcem pripogniti z vso silo mlado smreko, veje so okleslili, privezali ko Grajnvalderja za vrh in so drevo zopet' sprožili. In ko je uboga para visel visoko v zraku, je gospod Vače zavpil gor proti njemu: »Tako, zdaj naj ti dobro tekne svobod 11 !< Dan in noč je moral viseti, in drugo jutro, ko ga je gospod Vače da! sneti, je Grajnvalder rad kopal, prav rad!«
»Ajgelk Ebervajn ji* zgrabil oglarjevo roko, in temna rdečica mu je vplamtela v obrazu od jeze.
»Da da, gospod! Takih zabav se je domislil vsak dan, in odkar je gospod Vače ostarel, počenja njegovih sodem sinov še huje. Ali da kažem naprej: vidiš, brž za Gelom, ona druga visoka gora, tej pravijo Deska, ker je lako ravna pri vrhu. In njen sosed, tisti z ošiljeno glavo, je Jenar. Za njim so hribi ravni in tam leže najlepše planice daleč tja ven... od vseh najboljši se pravi Regina. In čisto tam zadaj, vidiš, kjer stoje gore v velikem loku in se strmo grezijo v globok, globok kotel, tam notri leži Lepo jezero. Tega moraš kmalu obiskati... kaj takega nisi videl svoj živ dan. Kdor vidi Lepo jezero prvič, temu vzame basedo od samega glodanja. In naprej... vidiš Aho, ki priteka iz jezera kakor srebrn trak... tam je doma mladi Zigenot z Lepega jezera, ribič, s svojo staro mnierjo Malhilto in svojo
4a
pravljen les, darovali -u ga radovoljno sosešoani. Tudi je bilo na sv Lenarta dan v jutranjih urah vlomljeno v iupnlšče Več ukradenih stvari so orožniki precej opazili pri nekom ciganu, ki jih je moral lastniku vrniti. Cigan je pri okrožnem sodišču zaprl.
['Sala. Občinskemu odboru Rdeččga križa se najlepše zahvaljujemo vsi obdarovana i Miklavževimi darili, ki nas je bilo nad 80. Med temi so bili mnogi revni otroci obdarovani s potrebno obleko, da bodo mogli v šolo in cerkev. Želimo, da bi društvo še naprej tako uspešno delovalo kot doslej, da bi v prihdonjetn letu Miklavž J? bolj bogat prišel
Sora. Naše prosvetno društvo nastopi že četrtič v tej sezoni z igro »Miklova Zalac v nedeljo, dne 20. dec ob 3 popoldne v cerkvenem domu Nastopa preko 40 oseb v osmih slikah. Pridi to, da se spomnimo lepih starih slovenskih ohičajev naše nepozabne Koroške, ki so zanjo žrtvovali naši pradedje svojo kri ter s tem rešili našo zemljo in našo vero.
(Jameljne. Naše prosvetno društvo >Zora< je začelo svojo sezono dne 29. nov. z dramo »Črna žena.-. Da je bila igra res dobro našiudirana, je dokaz ta ker je bila dvorana pri obeh predstavah polna gledalcev. Za božične praznike pripravljamo spevoigro z več lepimi pevskimi točkami. Želimo samo skupnosti v farnem prosvelnem delu. — Volitve so za nami. Po trdem boju je odnesla lista JRZ veliko večino ter so s tem voliici-občani pokazali, da koraka naša občina ramo oh rami z drugimi občinami v banovini in državi za ideje našega voditelja dr. A. Korošca.
NAZNANILA
St. Trojica pri Moravčah. Kat. prosvetno društvo priredi v nedeljo, dne 20. dsc. žaloigro v treh dejanjih >tJžitkarji<. Spisal jo je A. Remec. Poleg te igre še enodejanko »Dolgoprstnežc. K udeležbi vabi odbor.
Usmiljenim srcem se priporočajo ubogi otro-čički v Domu sv Jožefa in sv. Mihaela v Hrv. Leskovcu pri Zagrebu. Vsak najmanjši dar hvaležno sprejme vodstvo zavoda, ki ga oskrbujejo seslre redovnice.
Pogrešamo Pavla Mlinar, kt 8e j« izgubil. Fant je star 13 let in močne postave. Nosi kratke plave hlače, rujav suknjič in jo bret pokrivala. Kdor o fantu kaj ve, naj sporoči očetu Jak. Mlinar, Pristava 15. pošta Tržič.
RADIO
Vsak d««: 12 Plošče, 12.48 Vreme, poročila, 13 Cas. spored, 13.15 Plošče, 14 Vreme, borza. 19 in 22 C.is, vreme, poročila, spored.
Četrtek, 17. ilmRikt: IS Skladbe, 18.40 Slo-veščina t* Slovence, U>A> Nac. ur«. 1950 10 minut zabave, 20 V svitu hoiiča. it Koncert slovenske glasbe, 22.15 Oiiraški !no »\>s»«i. — Petek, IS. decembra: 11 tolsta ura, IS Ženska ura, 18.40 Francoščina. 19.SO Ns.-. ura. A> Pevski koncert, 22.8(1 Angleške plošče. — Sobota. 19. ilwmbn: 13 Plošče, 18.40 Pomen našega rudarstva, 19 30 Nac. ura, 19.50 Pregled sporeda. 20 Pojdimo v Celje po veselje, 22.15 Cimmermatiov trio. — »delja, 20. deremHra: 8 Telovadba, 8.15 Prenos cerkvene glasbe. S,45 Verski govor, 9 Cas. poročila, spored, 9.15 R.iproduciran koncert, 11 Otroška ura, 12.15 Pevski oktet rudniških nameščencev iz Trbovelj, 13.15 Plošče po željah. 16 Ženska ura. 16.20 Harmonika, 17 Kmet. ura. O čebelni kugi, 17.20 Radijski orkester, 18 Prenos iz Zagreba, 19.30 Nac. ura, 19.50 Slovenska ura, 20.30 Radijski orkester, 21.15 Vijolinski koncert. 22.15 Radijski orkester. — Ponedeljek, 21. decembra: 18 Zdravniška ura, 18.20 Plošče, 18.40 Kulturna kronika, 19.30 Nac. ura, 19.50 Zanimivosti, 20 Prenos z Dunaja, 22.35 Plošče. — Torek, 22. decembra: 11 Šolska ura, 18 Radijski orkester, 18.40 Filoz. predavanje. 19.30 Nac. ura, 19.50 Zabavni zvočni tednik, 20 Plošče. 20.!5 Hudičev kabaret, zvočna igra, 21 Plošče, 21.30 Slovenija v slikah, klavirski koncert, 22.15 Radijski orkester. — Sreda, 23. decembra: 18 Mladinska ura, 18.40 Pravno predavanje, 19.30 Nac. ura, 19.50 Šahovski kotiček, 20 Pevski koncert, 21.20 Cilraški dueti, 22.15 Radijski orkester.
DOBRO CTIVO
n Sreiolov s 300 dobitki Tolikih knjig • ljubljanskem evharističnem koagre&u (vrednost vsake knjige 160 Din) se preloži nepreklicno na nedeljo, dne 17 januarja 1937 v Orobljab. Prodajalci srečk naj zato ohranijo srečke in jih skušajo razprodati do omenjenega dne. Srečke so po 2 Din in ae dobe v večin! župnih uradov, v Ljubljani tudi ua samostanskih portah iu v nekaterih trgovinah. I'o pošti se naročajo v Misijonski tiskarni (p. Domžale).
k »Vigred«, ženski list, je glasilo slovenskih katoliških žen in deklet. Vsaka dobi vse, kar po-
trebtijo: poučnega in zabavnega ftivu, nasvetov ■ia liišo In dom, priloge r.a ročna dela, krojne nri. loge za (»rilo In obleke itd. — Kjer »Vlgredi« u nimate, pišite dopisnico na upravo »Vigredit, Ljubljana, Masarykova cesta 12, da vam pošlje januar-gko številko, ki izide še pred Božičem. _ |,L,tlls naročnin« brez prilog« 25 Din, z mesečno priloua 50 Din.
k Ako kupujeta aH prodajate, rabite zanesljl-vega računa rja. To vam nudi knjižica Rafunar ki stane vezana 15 Dia In jo dobit® v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani, Marsikdo ni tmcl prilike v ljudski šoli, da »e z računanjem dodobra se-znani. Zato vam bo knjižica B a č u n a r prt vaših kupčijah najzanesljivejši pomočnik. Izgovor, da ss na take Računarje ne spoznate, ne more držali treba vam je lo knjižico natanko pregledati, kako so rafur.i sestavljeni tn če vam kljub temu še ni kuj jasnega, pa povprašajte kakega prijatelja ali znanca, kako se Računar rabi.
Iz pisarne Kmečke zveze
Tečen <
Po vseh krajih Slovenije prirejajo krajevna Kmečke zveze slauovsko-strokovue tečaje po navodilih, ki smo jih dali v zadnji okrožnici. Iz poročil, Ui jih dobivamo, so vsi tečaji zelo dobro obiskani, ker na njih razpravljajo o vseh važnih vprašanjih kmečkega življenja. Opaziti je povsod, da udeleženci posegajo živo v debato iu želijo Iiili na jasnem o vsem. S tem pokažejo zanimanje pa tudi sposobnost, ki Je v današnjem času še pra» posebno potrebna.
S tečajem je že končala krajevna Kmečka zveza v Dev. Mariji v 1'oIjm. Ta teden pa začne krajevna Kmečka zveza v Slirai peli, in sicer v četrtek, dne 17. decembra. Na programu je osem predavanj z razgovorom in to tako, da bodo j>re-davanja vsako nedeljo ob 8 zjutraj ter vsak če-trtek ob 2 popoldne. Vabljeni so vet člani, p« tudi oni, k! se do sedaj še niso vpisali v Kmečko zvezo, katere pa zanima naša organizacija in ka-tero smatrajo kot predstavnico kmečkega podeželja.
V teku letošnjega leta so na programu tečaji še: r Dola pri Ljnbijaai, Metliki in Ljutomeru. Katera krajevna organizacija želt v letošnjem letu prirediti tečaj, naj to čim prej sporoči glavnemu odboru, da bo mogel razvrstiti predavatelje ali pravočasno poskrbeti zanje.
sestro Edelroto. Živi na kmetiji, ki ne plačuje ne dača ne davka, in odkar ljudje pomnijo, je hišna last ribolov v potoku in jezeru. Njegovemu očetu je bilo Gelfrat Ime... utonil je v Lepem jezeru. Ljudje pravijo, povodna deklica da ga je potegnila na dno. Toda Zigenot ne trpi takega govorjenja, in mu tega tudi nihče no pravi v obraz. Ne iz strahu, gospod, temveč ker ga imajo radi, in ker ga noče nihče žalostiti. Vedi namreč, storil je ljudem že dosti dobrega in je prenekateremu pomagal, ki je zapadel Vacejevi kazni. Ta je edini v Ga-denu, ki si Vacmanovi sinovi ne upajo nadenj. Saj pa tudi stoji ko drevo, ki se ne upogiba in ne trepeta, če treska strela.«
»Zigenot se imenuje?« jo vprašal Ebervajn, kakor I i si hotel to ime vtisniti v spomin.
»Da, gospod, Zigenot. Ali da kažem dalja: vidiš, na daleč od ribiča je doma Mardereker. Nato pride smrekov gozd... tam živi UnterStajner. In kjer se prikaže Aha zopet ix šume, tam stoji ena kočica za drugo. Vidiš največjo med njimi, tisto z velikim ogradom? Tu kme-tuje stari Senaver, gadeuski župan in njegova soseda Kaganhart in Kepeleker, to sta sodina. Ti sklicujejo v časih sile veče na Mrtolovec... glej ija na oni nizki gozdni hrib, ali ga vidiš?... in deiijo pravico in sod-I-o.. . za votal strah!« Oglar s« je jezno zasmejal. »Edina pravica v Gadenu je vedno samo, kar prija Vacemanu ln njegovim sinovom !<
»To se bo prekrenilok j® rekel Ebervajn mirno. »Pokaži mi Vacejevo hišo!«
> Poglej, tam, kjer se dviga iz Lepega jezera pre-mogočna gora, največja med vsemi, onaie » snežno odejo... Kralj Ledenik mu pravijo ljudje aH Vacema-nova gora, ker hodi tja gor gospod Vače najrajši na lov, in ker je pod življenjem in smrtjo prepovedal, da ne
sme noben kmet stopiti na goro in motiti divjadi. Vidiš, tam kjer vstaja gora iz jezera, raste iz bukovega gozda nos, pravi se mu Falkenštajn, tam gleda oSi-ljena streha in zidan stolp čez vrhove bukev. To je Vacmanov dom!«
Ebervajn je vstal in el je, zrož v daljavo, zasenčil t dlanjo oči. »Ko postavim kložter, bo pot v to hišo prva, ki jo napravim.« Sklonil se je in pobral gorjačo. »Pojdi, AjgeL vrniva se v dolino.«
Ko sta, spuščajoč se z ostrega krna, zavila okoli skalne stene, se jima je odprl širen razgled proti zahodu.
»Vse še tvoja zemlja!« je dejal oglar, kazaje s palico. »Poglej, ob kralju Ledeniku, tam se vije dolga, dolga soteska in v njej jezero, največje med vsemi, ljudje mu pravijo Zbrisano jezero, kajti iz jezera teče divja voda in buči skozi globoko tesen, in tam notri brije vedno veter tako mrzel ko led. In nad sotesko... ali vidiš ona dva visoka hriba?... Kamenjak in Snežnik se jima pravi. In takoj za njima leži zopet dolina in zopet jezero; pa nima nobenega imena, ljudje pravijo samo »zadnje jezero«. Aha, ki teč© iz njega, to je hudobna voda! Kadar nastopi grdo vreme in pade dosti dežja, odnaša potok s seboj vso mel, ki se usipa z bregov. Odtod ima dolina tudi ime Melinji log. Da da, gospod, in v dolini tam žive najboljši krščani, .s, lahko ao pobožni, imajo svojega duhovnika. H ^alk mu je ime.«
»Svetni duhovnik v Melinjem logu'it je vz>. ••;) Ebervajn, oveseljeu zaradi te novice,
»Mlad res ni več, toda dober, prijazen mož. In ljudje ga Imajo radi...« Ajgel je umolknil in nape. dvignil glavo. Tudi Ebervajn je prisluhnil. »Kaj je bilo?« je vpraSaL Zvenelo je kakor divje vriskajoč krik ženskega glasu.
tnov tain, kjer so svoje staro noše zamenjali z evropsko obleko. Doslej severni prebivalci ni<o poznali t» zavratne in-rilke, Izredno redka .-la bila med njima tudi rak in sladkorna bolezni. — Slutijo, da ne more l ili kriva razširjanju teh 1m-leznl med Eskimi samo noša, marveč šo globlji vzroki, ki jih pa znano-t do danes š» ne pozna dobro.
Vlada Združenih ilrtar ameriških namerava v Floridi zgraditi ogromen kanal, ki t>o vezal Atlantski ocean z Mehiškim zalivom. Stroški tega kanala bodo znašal! 140 milijonov dolarjev.
Pod himalajskim gorovjem v Aziji živijo ovce s tako dolgimi nošami, da lahko' prelefejo 40 km razdaljo v eni uri.
Svetilka, ki j® jemljejo potapljači s seboj v morske globočine, tehta kg. Kljub temu jo mora o še obtežiti s svincem, zakaj pritisk vode je zelo velik. V potapljaški svetilki je žarnica za 2000 voltov.
Alkohol ovira razvoj aših otrok in vnukov svobode in otežuje resi. v izpod jarma hlapčevstva.
Mils punta
» mlinom na stalni vodi naprodaj. Vsa poslopju * dobrem stanju. Hrovat, Binteršica y, Kamnik.
fo.ifroie ..Slngsp"
»kr-ro novi; pogrojljlvl 2 000 Din, dru?i 700, krotsSkt 1500 Dir. — Prodem. Kladezoa 26. Trnovo.
hi kuharic, tS
'ic in sučetnic rabi posredovalnica Ogrinc — Aleksandrova c. 7/II. Za odgovor 2 dinarska
»na m k«.
Molikifeoii
BsjviSj! dnovnl ceaf, tor previamam vsakovrstna kož« v strojenje, "•njarna Babnik Franc "«aes — Kresnico.
Hala pssssfss prodam. Cena po dogovoru. Povše Leopold, Zelene« žt. 13. pošta Šmartno pri Litiji.	IflSIŠ&ž SOFcnfS suknjiče, Hubertuae. toplo jierilo in vsa praktična oblačila Vam nudi po reklamnih cenah Preskor, Sv. Petra c. 14, Ljubljana.	Delimbi žasijs od Din 100'— naprej: gojjerie, škornje itd. najboljše dobite pri Jernej Jeraj, Zapoge št. 10, Smlednik. BlflltrR vernega,za vsa n!8P&S kmetska de.a sprejmem. — Naslov v upravi Domoljuba, pod Stev. 18.355.
Uilanar na mizarsko IfllillSti 0brt sa takoj sprejme orl Kuhar Josip. Št Vid St. 79 nad Ljubljano.		
	Malo tažlio Strabomeriu p. Ig se proda. Novozgrajena hida sestoji iz stanovanja, bleva in velike delavnice, pripravne za obrtnika. Pod isto streho je ša svinjak, listnica in stranišče. Več se poisvo v Mestni hranilnic! ljubljanski med uradnimi urami.	
Mi tečaj Frankfurlu diplomirana strokovnjakinia. Sistem zelo lahek! Rišemo in krojimo v normalni velikosti, na vse mero, po vseh modelih. Prl-čelek 15. januarta 1936. - Modni salon »Cuorieij Jožica. Židovska ulica »t. 3/IJI, Ljubljana.		5ilW-Pfaff skoraj novi šivalni stroji vseh vrst in kolesa poceni na prodaj, tudi na obroke (stare jetnliemo v račun) edino pri »Promet« v Ljubljani (nasproti Križu nske cerkve). Tudi oh nedeljah dopoldan.
	& ina! fJn?ii dost muzke. Ploščo, gramofone, radioaparate itd. prodajamo po ugodnih cenah tudi na obroke, Elektroton, Pasaža nebotičnika.	
		/Sečnega fanto vzamem ra mesarskega vajenca, Javornik, mesar, Grosuplje.
Ulgfifi, pridnega in po-fiittf»i/» žtenefta »prejme Al. Rus, Log 51. 30, Brezovica pri Ljubljani		
Režiserski Jn maskerski tečaj Zveze ljudskih odrov bo nepreklicno od 4. do 6, januarja 1937 v Vajenskem domu v Ljubljani, Na sporedu je! predavajiijc o s lave neke m je sik u z ozirom na odrsko bgovarjavo; praktični nasveti za inscenacjjoj teoretično in praktično o govor-skem zboru; režija realistične in duhovne igre; šuiinkanje. Tečaj se bo začel 4. januarja ob 9 dopoldne in končal 6. januarja opoldne. Vsak dan bodo po trije referati. Vsakodnevna preskrba (hrana in prenočnina) znaša 20 Din. Prijave spre.jema Prosvetna zveza, Ljubljana, Miklošičeva ce®ta 7a/I.
Brinje. tigre in slive
dobite v nalboljSJ kakovosti v Javnih skladiščih t Uubtjaui, Tvrseva !t>nna|>ka> cesta St. 33, prt tvrdkt Fran PogaEnlk d. z o. se.
fine iu navadne, 8 kožuhovino ali brez nje, SiSlIteriUSe, damske in otroške, dobite najlepšo izbiro in najceneje pri
f. I. OorlCar, LluBlfana,
SW. P£?ra €€Ste S®
N« damskl plaSIS dobite lepe nogflvlee ».» nameiek!
ALi SI 2K POSTAL ČLAN KMEČKE ZVEZE?
oglasnik
mrnrnsm
em
Vam pomaga, da zadobite zopet zdravje a pomočjo zdravilnih lastnosti bilja.
Ne bodite sam sebi sovražniki •
Bolezni pri meni in bolečine ob mesečnem perilu Imcnstruacigi) ublaži Hersan-čaj.
Ali Vas ovira debelost? ČAJ* bi'' rad' ViUti? T«da> "Porabljajte HERSAN-
Zakaj trpite bolečine revmatizma in protina. »ko to ni potrebno. HERSAN-ČAJ je sredstvo, ki Vam more olajšati muke.
HERSAN - ČAJ pomaga pri arteriosklerozi in hemoroidih (zlati žili).
Ali res že ne veste, da je HERSAN-ČAJ dobro sredstvo pri obolenju želodca, jeter in ledvic.
HERSAN-ČAJ se dobiva v izvirnih zavoiih v vseh lekarnah.
Zahtevajte brezplačno brošuro in vzorec od:
»KADIOSAN«, Zagreb, Dukljaninova ulica Stev, 1 ____Reg. it. 19834 83
Umnjlunelovelcl Jn trgovci!
Kauavne Si novovmnt Irus milne. Bo patentni uemik 1 lsdetki. „ iii.siu »odete mlell vse svoje sitne pridelke dom». s tem si prihranita trpljenje, 4ito, čas tn denar, giuilio vam ta čiščenje alta za tratama stvatlm, za mletje vsega žitnega zrna v pollubno fino moko, kakor psenlčnl tn polentni gris. Za pogon milna zadostuje vsaka moč ali n o-tor, ki Vam amst za pogon drugih gospodarskih strojev. _ Vzairelo so tudi Hranilne knjižice v račun. Bamoprodaja
Turnšek Štefan
PoStnl predal 86. tjubuana - AleSevčeva M.
»DOMOLJUB«, dne 1G. decembra 193«.
Štev, BI


»Domoljub« slane 38 Din za celo leto, za inozemstvu 60 Din. — Izhaja vsako sredo. — Dopise tu »piše »prejema uredniitou »Doiuol|uba« lel. 2'W Prostor ene drobne »rstice v iuserutnem delu stune tO Din. — Narofiiino, inserate in reklamacije' sprejema uprava »Domoljuba«. Telefon 29-» Izdajatelj: Dr. Gregorij 1'efjak. -- Urednik: Jože Kušiček. — Za Jugoslovansko tiskarno; Karel Ceč.