TRST, četrtek 28. julija 1955
Leto XI. - Št. 177 13106)
Cena 20 lir
Poštnina plačana r gotovini
Tel. 94*638. 93-808, 37-338
h.RE3?«?TV0:	MONTECCHI	it.	I,	lil.	nad.	—	TELEFON	93-80»	IN S4-63« — Poštni predal 559 — UPRAVA: IJL. SV. FRANČIŠKA it. 21 — Tel. NAROČNINA: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. — Federat. ljudska republika Jugoslavija: Izvod 10, mesečno 210 (fm.
-	~	OGLASI:	od	8.-12.30	ln	od	15.-18.	—	Telefon	37-338	—	CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno-	»—■	‘---«---- *	—	-v*	—	*----------------------------------------  tiska.	Orzavna	zaiozoa	Slovenija,
'kiravni
10°, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 30 din - Podrui.: GORICA, Ul. S. Pellico 1-11., Tel. 33-82
Postni tekoči’ račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba^ Slovenija, Ljubljana, Stritarjeva 3-1, tel, 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - Z - 375 • Izdala Založništvo tržaškega tiska D. zuz - tt»
SjggjgOO.OOfl POSLUŠALCI V KARLOVCU NA PROSLAVI10-LETMICE OSVOBODITVE
Tito: Ženevski rezultati kažejo da se bo človeštvo izognilo vojni
°Af*| rezultati beograjskih razgovorov a sovjetskimi voditelji - Medtem ko Je ZSSR r^lznala škodo po letu 194-8 in črtala 90 milijonov dolarjev Jugoslovanskega dolga, 99^emčlja noče sporazumeti o plačilu odškodnine za škodo, storjeno med vojno
belimo dobre odnose z Zahodom in z Vzhodom"
5*A&ac. 27. — Predsed-K«rloVc° le Kov°ril danes v Hju, ,.u na velikem zborova-L ‘ «?u je prisostvovalo #J*i»k.	000 oseb- Zborova-
lci v,t . Prirejeno ob oblet-in ob J*Je brvatskega ljudstva tlitve. p set' obletnici osvobo-r°v»nl» r-ed Prihodom na zbo-•lovesni Predsednik Tito na »a odh- Sej' hiestnega ljudskega mr-a.d°bil diplomo čast-Pa ie eseana Karlovca, nato 8lkirne-;i kri' monumentaln
8» je i. i ,*'«urim Dorcem. Ki Vani. 0'a' akademski kipar V . Rac,uš.
•0«V0V!,m« zborovanju je pribor« t, 'u<ii predsednik sa-Bakarič \alslte dr. Vladimir narodno'	r*avni sekretar za
Polkov ., °brambo generalni PUlOgi j	Ivan Gošnjak tei
0 slove*18' državni voditelji. r?PUbliWesno»ti je predsednik
hlH	®	ohiclrnl	tntlo	nnrt	4lir-_
'"'nik
Padlim borcem, ki
Mn
obiskal tovarno tur-
V y u,iSKd
l,V,,tlo vnV(,!‘ in tekstilno a L)uKi Resi.
Y	konferenca
inie'	8°voru,	ki ga je
jU j* nJ j rovanju v Karlov , kaj«; ednik Tito izjavil, . °nferen° rezu,taH ženevske lz°Snilr, 'Ce' d** se bo človeštvo ^	' bo lahko
Jhirnej, j?Jn' >n da bi
fotiferene- ■ bia ženevski i Ostrut-r s.° bili postavljeni • 8i 7.a a .Vn> in realni predvaja es'iev nemškega vpra->aš.-?Prašanja
,-.a5an;	razorožitve,
'M, pr ia kolektivne varnosti Pr'<ilbo hik Tito je omenil JVria o ®redsednika Eisenho-r<hanii l?menjavi vojaških in* •ko Zv'i >bed ZDA in Sovjet-»g dal ln rekel, da je pred-k#t m,amož- ki se je pokazal Vtes n •r državnik, ki mu je
,.®r‘ srcu ohranitev miru !«»W\ds pa ta predlog ni
It-'*	1'“	““	*------
*«1 i» ; ®isenhowerjeva zami-
UrPsniji*tvari ne morejo takoj
a«*ln, a«alna, toda danes se
It1 Bolt.1' l'a je ,a rami k. I* in K. dbhro voljo, po H	'*ktenost	predsedni
*°«usi	komentarjih, da
nos “'VerjevCe Prešli mimo Ei-ja, niiru eka predloga, ker iL da : le maršal Tito de-n ni) br* ke trditve zlona-nLepri«ani°Pa<!anda. Izrazil je Hii •mar'i	Rusi želijo mir
o«t7 Bn1?l»iu.-1,1 Ea belijo ame-, SU na-ajki, francoski in vsi
*>. p"T v Evr»Pi i" v
daril, da lS6dn'k Tito je po-m ^bnega -?ra biti borba mi-bi' n*rort«.cloveštva za mir, V »dnoSp sodelovanje in do-
ni- stalna oled ljudmi in na-v )0 «Vo,‘ Treba je, da okre-i-;i*vetu U; orho vse one sile šli6' da hi S° se tudi doslej bo-ko ,dn snei-b? mirni poti pri k2*kaistenr. in mednarodne „* V drniK ne Slede na razli-oal v'ia i, n'b sistemih. Ju-norele 5°. še vztrajneje in
rim* 0r>im1 Hla na 1em' skup' ..d” je državami, s kate-a>m, sP“Vezana s prijatelj-Bojisbii pn'mi političnimi m r°tjju una mednarodnem
' ?*tpt	Ind’ia' Bllr-
^ m druge države.
0 . ^raiski razgovori
?srv"'h ‘»d
'teljilnl' jo jugoslovanskimi ''k rl.Eeosradu je pred Vo^va *o bii! e Tito. pouda
razgovorih med
bili rezultati razgo-•i»vii-»ie -oNormalizacija in Pr<> )0 in <? nos°v med Jugo-VodC6i na^0vietsko zvezo sta kftfc to	.^vietsk,
Pie-! Seznamu na kraju sa-C, »tv 8rz
brni kiarkt, “L n>«oli izdala «o5f', da „.*■ Engelsa in I,e-
žavami, ne pa da bi jih oslabili. Razume se pa, da ne moremo dovoliti, da bi se kdo od njih vmešaval v naše notranje zadeve*. Predsednik Tito Je zavrnil kot neosnovane trditve nekih ljudi na Zahodu, da se Jugoslavija vrača v vzhodni blok.
Dolg Nemčije
Nato je predsednik Tito govoril o dolgovih Jugoslavije in rekel, da celotna zadolžitev v inozemstvu ne presega terjatev, ki jih ima Jugoslavija do drugih držav. Jugo slavija ima več kot 400 milijonov dolarjev dolga v inozemstvu zaradi uvoza za izgradnjo industrije. Ti krediti iz inozemstva niso bili nobena pomoč, saj so vsilili Jugoslaviji tudi odplačilo 00 milijonov dolarjev obresti. Predsednik republike je izrazil mnenje, da ni bilo treba tako ravnati z Jugoslavijo, ker so njeni narodi dali bogat prispevek med vojno za zmago zaveznikov nad fašizn om. Opozoril je, da ob sklepanju mirovnih pogodb Jugoslavija ni naletela na razumevanje glede povračila škode, ki jo je pretrpela med okupacijo. Jugoslavija ni dobila reparacij, niti tistega, kar je bilo predvideno v londonskem sporazumu o reparacijah.
O jugoslovanskih terjatvah do Zahodne Nemčije je predsednik Tito dejal, da je Jugoslavija poskušala doseči sporazum, da pa so bili vsi poskusi zaman. Poudaril je, da Jugoslavija ne bo odstopila od zahteve po izplačilu sto milijonov dolarjev, ki jih je dolžna Zahodna Nemčija, ker sodi, da je to že velika koncesija, ker Jugoslavija ni zahtevala maktimuma, temveč minimum. Tito je poudaril. da bi Zahodna Nemčija morala povrniti škodo, ki jo je v Jugoslaviji povzrol-čila Nemčija med vojno. Jugoslavija se ne bo umaknila od svojih minimalnih zahtev, ker je zelo trpela med okupacijo in ker je Zahodna Nemčija po vseh določilih dolžna, da ji to povrne.
Jugoslavija je vedno zavzemala najpravičnejše stališče do Nemčije in je bila prva, ki je rekla, da mora biti Nemčija združena in da ima pravico do suverenosti in določene oborožitve. Jugoslavija bo Nemčiji še dalje dajala to politično podporo.
Predsednik Tito je primerjal to stališče Zahodne Nemčije z nedavnim aktom Sovjetske zveze, ko je Jugoslaviji črtala njen dolg 90 milijonov dolarjev, ki je nastal do leta 1948 z uvozom raznih surovin, koksa in raznega drugega blaga ter * dobljeno oborožitvijo. Med razgovori v Beogradu so sovjetski voditelji pokazali u-videvnost tudi za materialno škodo, ki je bila storjena Jugoslaviji po letu 1948. Jugoslavija pričakuje, da bodo tudi druge vzhodnoevropske države »šle po ' tej poti.
Balkanski pakt in evropska skupnost
Glede balkanskega pakta je predsednik Tito opozoril, da je bila ta organizacija ustvarjena v razdobju, ko so se Jugoslavija in njena dva partnerja čutili ogroženi. Zdaj je vojna nevarnost odstranjena in vojaški element balkanskega pakta dobiva sekundarni pomen. Zato je važen in bistven nadaljnji razvoj gospodarskih, kulturnih in drugih odnosov med tremi državami. Predsednik Tito je poudaril, da zdaj ne grozi vojna nevarnost in da zato ni nobene potrebe rožljati z orožjem. «Mi hočemo, da balkanski pakt obstaja, je rekel predsednik republike, toda njegova vojaška stran bo prenehala takrat, ko bo prišlo do likvidacije onih drugih forma, cij, ki obstajajo, atlantske in varšavske. V tem trenutku bo prenehala vojaška stran balkanskega pakta, politična, gospodarska in kulturna pa morajo ostati trajne«.
Predsednik republike je o-menil tudi glasove v inozemstvu, da Jugoslavija ne more
biti sprejeta v evropsko posvetovalno skupščino. »Jugoslavija tega ni od nikogar zahtevala, je rekel Tito. Zahtevala je le, da ima lahko svojega opazovalca, ker je Jugoslavija sestavni del Evrope. Jugoslavija se bo z vsemi silami prizadevala, da sodeluje v veeh akcijah, ki zadevajo tudi njo, kajti vprašanje Evrope je stvar vseh evropskih dežel«.
Na koncu svojega govora se je predsednik Tito dotaknil tudi vojaške pomoči, ki jo Jugoslavija dobiva od Amerike in poudaril, da obstaja tu nesporazum, ki vse bolj odmeva v ameriškem tisku. Poudaril je, da je Jugoslavija v popolnosti izpolnjevala sporazum z Ameriko glede nadzorstva. »Toda nekateri ljudje bi hoteli imeti vpogled v vre, v njihovo orožje in v naše orož-
je. Mi pa ne moremo dovoliti, da se naša skladišča orožja pregledujejo in nadzorujejo. V nobenem primeru tega ne bomo dovolili«, je poudaril maršal Tito. »Njihova stvar pa je, ali nam bodo še dali orožje ali ne. Mi smo ga pripravljeni sprejemati, toda samo pod tistimi pogoji, pod katerimi smo ga prejemali tudi poprej, ne pa s kakšnimi novimi pogoji. Obenem poudarjam, je dajal predsednik Tito, da se ne glede na to, ali bomo pomoč dobivali ali ne, gospodarsko ali vojaško — naši odnosi, ki eo bili ustvarjeni v teh letih, do a-meriškegš ljudstva in do zahodnih držav ne bodo spremenili. Ne bomo jim obrnili hrbta, tudi če nam ne bodo dali pomoči. Mi želimo dobre odnose tpko z Z,ahodom kot z Vzhodom«.
Od včeraj je Avstrija tudi formalno neodvisna, svobodna in suverena
S pologom ratilikacijskih listin Francije kot zadnje podpisnice je uradno začela veljati državna pogodba * Snetje zastav štirih velesil na Stalinovem trgu na Dunaju kot simboličen znak prenehanja okupacije - Tuji vojaki se bodo umaknili v 90 dneh
MOSKVA, 27. — Danes opoldne po moskovskem času je delegacija francoskega veleposlaništva pod vodstvom odpravnika poslov Jeana Le Roga obiskala sovjetskega zunanjega ministra Molotova in mu med kratko slovesnostjo izročila francoske ratifikacijske listine avstrijske državne pogodbe. S tem je bilo dokončano deponiranje vseh potrebnih instrumentov za formalni začetek veljavnosti pogodbe.
DUNAJ, 27. — Z deponiranjem francoskih ratifikacijskih instrumentov (ostale države podpisnice so polog že izvršile) je začela avstrijska državna pogodba uradno veljati. Avstrija je tako po 17 letih ponovno dobila svojo popolno neodvisnost, suverenost in svobodo. Poleg 15. maja, dneva podpisa pogodbe, je današnji dan za avstrijsko ljudstvo najvažnejši v tem letu in med najpomembnejšimi v njegovi zgodovini.
Takoj ko je na Dunaj prispela vest o pologu francoskih ratifikacijskih listih (po srednjeevropskem času je bilo to ob 1005), so predsednik
republike Theodor. Koerner. zvezni kancler Julius Raab in podkancler Adolf Schaerf v govorih po radiu poudarili zgodovinski pomen dogodka.
Danes' predpoldne je bila tudi zadnja seja medzavezni-škega sveta, ki je sklenil svoj razpust. Seja se je začela ob 10,lj pod predsedstvom francoskega veleposlanika in dosedanjega visokega komirarja Seydouxa. Medzavezniški svet je na zadnji seji sprejel naslednjo resolucijo; «Državna pogodba, s katero se obnavlja neodvisna in demokratična Avstrija, začenja danes veljati. V skladu <■ čl. 20 te pogodbe torej preneha veljati
sporazum od 28. junija 1946 o nadzorstvu v Avstriji. Zavezniški svet proglaša zato. da je dejavnost zavezniške komisije za Avstrijo končana. Zavezniški svet je opravil nalogo, ki mu je bila poverjena s sporazumom o nadzorstvu, in izraža avstrijskemu ljudstvu in vladi nvo-je najboljše želje za srečno prihodnost v blaginji, svobodi in miru«.
Po seji medzavezniškega sveta so ob 11.25 sneli zastave štirih okupacijskih velesil z drogov na Stalinovem trgu. S tem se je simbolično končala okupacija Avstrije. Ves trg je bil natrpan z množico, ki je napolnila tudi sosednji Schivarzrnbergov trg. Snemanju zastav so poleg visokih komisarjev, ki so odslej le še veleposlaniki, pri-softvovali kancler Raab. podkancler Schaerf in druge avstrijske osebnosti. Zastave so sneli med igranjem državnih
Bulganin in Hrušč e v bosta obiskala prihodnjo	pomlad
V Moskvi in Londonu so hkrati sporočili, da sta sovjetska voditelja med ženevsko konferenco sprejela Edenovo vabilo - Spodnja zbornica je sprejela sporočilo s ploskanjem • Eden in Eisenhower o ženevski konferenci
LONDON, 27. — Britanski ministrski predsednik sir An-thony Eden je danes sporočil v spodnji zbornici, da bosta sovjetski ministrski predsednik Bulganin in prvi sekretar CK KP ZSSR Nikita Hrusčev prihodnjo pomlad obiskala Anglijo.
Eden je prebral skupno poročilo, ki je bilo sestavljeno ze med ženevsko konferenco in ki je bilo danes ob ist^m času objavljeno tudi v Moskvi. Poročilo se glasi:	«Predsednik
ministrskega sveta ZSSR maršal Bulganin in član prezidija vrhovnega sovjeta ZSSR Hru-ščev sta sprejela vabilo sira Anthonyja Edena, naj obiščeta
Po berlinskem obisku
Bulganina in Hruščeva
lesile ostale složne in da zato nemško vprašanje ne bo potisnjeno v ozadje. Pojasnil je tudi, da glede Adenauerjevega potovanja v Moskvo še ni nič dogovorjeno in da bonnska vlada še pričakuje odgovor iz Moskve, ki bo prišel po zaključku pariških razgovorov
Uradno poročilo o obisku nainanja začetek pogajanj med Moskvo in med veiepoiUnjk^Vino^ Pankovrom o nemških vojnih zločincih, zaprtih v ZSSR - Razočaranje
v Bonnu ker se je Adenauer pustil prehiteti - Brentanove izjave ženevsko konferenco do kakš-
, »umi«,	i	r	r	nega stika med sovjetsko dele-
'1°:	*	veš	dvSe£LP?f	nemških" opazovalčev,
h'erri
6rn sJ:T\* 'lpiar'skim sta-
arf°*'aViiB .Ugotovili so. da
rla 01 .n°bena prodana
ni nikoli izdala
8y°' 'način gradi j« - 'Jubna življenje, da je bl«??*Iede n? a’ ki ima svo’ bi f1*' PobUj mp,Inarodne pro-voil>1 ki n-6	■ ki so miroljub-
‘u pSskašvlvajo k dušenju R,ras,i v sve-se' f,a ',u' kida ati	^1Sna in tla ,l0'
*» , kot v!,sna tako od Za-bn »hini i- 'bnda. S tem 7ic,"a W,al1 ln »uradi tega SnSBnlil t If* • skuPna govo-Ro ^	,nie medsebojno
Politično in dru-"nje v skupnem in mednarodnem intp-
'*o Ze<ls. k;
Ve^Tit0 je r?kel. da *o.i 'k na 5a, ,olm*čenja ne-tsh avija Nahodu, da je .Tu-nr. Prešla v sovjetski *M|
komunisti, Je rekel koS. d, bi ^k*: ‘oda »«
Vis;P>bor,rub;1’ v kakršnem dežela p^emo bi,i neort biol'« Klen *ratli s01'*1'
"n 2a nekrtn na ‘o- kar Je
Cj?0,no n?i s,il na Zah°-
no^MUacul »melo šli po poti
VžSh°v * &rnPr,JatelJskih °d-U > du. enak!? deželami na
Jkteu K°rak ne bomo ni' foških ^odstopili od pri-
Aob?« dnimj d?* i* Zah°dom. lo.,e odnose in ?mi belimo A» l m, da hi 2 "obenega raz-vse ' mogij nan* kdo tam bal, da)' kar je biin^raviti križ čez Ali , rnilj hrbet" 5* |im b' se' kajti na*o po, t „TP ni v skla-stav "P ima, ? koncepcijo, teiil ^Pisam! o na SV0H « driav da »odelo?* <enco 1,1 sv0?.Vami. Mj h'emo * vsemi ^itgii,°dnose bo‘*mo okrepiti *,lJo in t vLA,m'r|k« z
emt drugimi dr
BERLIN, 27. — Po tridnevnem bivanju v Berlinu sta maršal Bulganin in Nikita Hruščev danes odpotovala v Moskvo, kamor sta prispela okrog 14. ure. Na berlinskem letališču so se od njiju poslovili vzhodnonemški ministrski predsednik Grotewohl in druge osebnosti (tudi tokrat je manjkal podpredsednik vlade in sekretar CK Walter Ul-bricht), v Moskvi pa So ju pozdravili glavni predstavniki sovjetske vlade in prezidija med njimi maršal Voroši-lov, Kaganovič, Malen.kov, Mi-kojan in Molotov ter člani diplomatskega zbora.
Zvečer je bilo v Berlinu objavljeno skupno uradno poročilo o obisku sovjetskih državnikov. Poročilo pravi, da je prišlo med obiskom do široke izmenjave mnenj med sovjetskimi predstavniki in člani vzhodnonemške vlade ,n da se obe strani strinjata, da nemška združitev ne sme pomeniti ovire za ustvarjanje varnostnega sistema. Vzhodnonemška vlada je načela vprašanje nemških vojnih u-jetnikov, ki so jih sovjetska sodišča obsodila kot vojne zločince Poročilo zatrjuje, da se bodo' pogajanja o tem nadaljevala, «upoštevajoč želje vlade demokratične republike«.
V bonnskih političnih krogih je povzročila nemajhno presenečenje vest, da so se na pobudo vzhodnonemške vlade začela pogajanja o nemških vojnih zločincih zaprti v ZSSR-
Presenečenje je tem večje, ker je znano, da so vojni zločinci ena izmed glavnih tem. o katerih namerava Adenauer razpravljati z Bulga-ninom, ko bo septembra obiskal Moskvo. Adenauer je tudi med nedavno ženevsko konferenco interveniral pri zahodnih delegacijah, naj o tem govorijo s sovjetskimi voditelji. V bonnskih krogih izražajo bojazen, da bo vzhodnonemška vlada prehitela Adenauerja V vladnih krogih prevladuje razočaranje, medtem ko opozicija dolži Adenauerja, da je spet zamudil dobro priložnost.
Zahodnonemški zunanji minister Brentano je imel danes tiskovno konferenco, na kateri je dejal, da «nedvomni pomen ženevske konference ni toliko v tem. da so se štiri potsdamske velesile ponov-
nem ške
mirjenje, temveč v dejstvu da se je pokazala absolutna enotnost zahodnih velesil, zlasti kar se tiče čl. 7 pariške pogodbe, ki obvezuje te velesile, da je njihov skupni cilj združitev Nemčije«.
Nato je Brentano dejal, da so zadnje Bulganinove izjave negativne, kar da dokazuje, da se sovjetsko stališče ni spremenilo. Dodal je, da kljub vsemu gleda z optimizmom na oktobrsko konferenco štirih zunanjih ministrov, ker je prepričan, da bodo zahodne Ve-
Na začetku tiskovne konte renče je Brentano prečital iz javo zahodnonemške vlade o ženevski konferenci, ki je bila sestavljena na današnji pred-poldanski vladni seji in ki v glavnem ponavlja včerajšnje Adenauerjeve Mzjave v Muev renti. Izjava poudarja »še vedno zelo velike razlike« med zahodnim in sovjetskim stališčem glede Nemčije in pravi, da sovjetsko stališče »ni pokazalo doslej nobenega napredka v primerjavi z lansko berlinsko konferenco«.
Združeno kraljestvo v pomladi prihodnjega leta.«
O možnosti obiska sovjetskih voditeljev je govoril danes tudi predsednik Eisenhower med svojo tiskovno konferenco. Na vprašanja novinarjev je dejal, da so o možnosti obiska v ZDA govorili med ženevsko konferenco v okviru razpravljanja o vprašanju izboljšanja osebnih stikov med Vzhodom in Zahodom, da pa ni bil postavljen noben uradni predlog in da so o tem sploh govorili samo v privatnih razgovorih.
Ko je Eden v spodnji zbornici prečital sporočilo o obisku Bulganina in Hruščeva v Angliji. so vsi poslanci začeli ploskati. Eden je dejal: «Mislim. da bo zbornica vesela, ker je prva izvedela za ta obisk. Parlament in javno mnenje bosta sprejela ta obisk kot nov korak k odpravljanju onega vzajemnega nezaupanja, ki ga imenujemo hladna vojna.« j Eden je pojasnil, da so se o obisku obeh sovjetskih državnikov dogovorili med zasebnimi razgovori v Ženevi: v teh razgovorih so »iskreno razpravljali o bojazni, ki je povezana z velikimi vprašanji, ob katerih je razdeljen svet in o najboljšem načinu, da se okrepijo osebni odnosi, vzpostavljeni med konferenco.«
Takoj po Edenovem sporočilu je namestnik voditelja o-pozicije, bivši laburistični zunanji minister Herbert Morrison izjavil, da je zelo vesel spričo te vesti, in dodal: »Zadovoljni smo, da bodo sovjetski voditelji prišli v Veliko Britanijo, iti upamo, da bodo ostali dovolj dolgo, da se bomo lahko med seboj dobro spoznali «
Svoje naznanilo je Eden pre-cital med poročilom o ženevski konferenci, ki ga je pripravil za spodnjo zbornico. Ženevska konferenca, je dejal ministrski predsednik, je nedvomno
PRED SESTANKOM EISENHOWER-NEHRU ZA POMIRJENJE NA DALJNEM VZHODU?
Mnoiijo se glasovi, da bo ienevski konferenci veleposlanikov Kitajske in ZDA sledil sestanek zunanjih ministrov - Ta teden odpotuje Kriina Menon v New York T udi brancija bo vzpostavila redne odnose s Kitajsko
LONDON, 27. — Pekinška agencija »Nova Kitajska« je sporočila, da bi kitajski veleposlanik v Varšavi Vang Ping Nan zastopal svojo vlado v razgovorih z ZDA, ki se bodo začeli v Ženevi 1. avgusta. ZDA bo na teh razgovorih zastopal veleposlanik v Pragi Johnson, ki se bo pojutrišnjem odpeljal v Svi-
C°V Washingtonu je predstavnik državnega tajništva danes dejal, da trajanje konference še m bilo določeno. Na vprašanje nekega novinarja, ali morda proučujejo kakršen koli datum za morebiten sestanek zunanjih ministrov obeh držav, je predstavnik odgovoril, da »neposredni načrti državnega tajništva ne gredo onkraj ženevskega sestanka veleposlanikov«.
Predsednik Eisenhovver pa je med današnjo tiskovno konferenco dejal, da ne more napovedati, ali bo ženev' skim razgovorom veleposlanikov sledila konferenca zunanjih ministrov. Dejal pa je da utegne to postati potrebno. Na vprašanje nekega nacionalističnega kitajskega novinarja, ali sodi, da bi obstoj
dveh kitajskih držav služil stvari miru, je Eisenhower odgovoril, da ni o tem nikoli razpravljal z državnim tajnikom Dullesom.
V političnih krogih v Novem Delhiju pa sodijo, da je mogoč sestanek s predsednikom Eisenhovveajem in indijskim ministrskim predsednikom Nehrujem, da bi razpravljala o tem, kaj je treba še storiti za rešitev vprašanj Daljnega vzhoda, zlasti če bodo bližnji razgovori med ZDA in Kitajsko dali pozitivne rezultate. Pripominjajo, da ie bil ženevski sestanek veleposlanikov obeh držav dogovorjen po izmenjavi pisem med Nehrujem in Eisenhowerjem in da je ameriško državno tajništvo priznalo, da je indijsko prizadevanje fnnogo pripomoglo k naporom za pomiritev. V Novem Delhiju sodijo nadalje, da se bo Krišna Menon, ki bo ta teden odpotoval v New York, verjetno razgovarjal z Eisenhovverjeui o morebitnem	sestanku z
Nehrujem.
V Indiji vidijo v ženevskih razgovorih prvi	korak k re.
sevanju vprašanj Daljnega vzhoda Čeprav	bodo ti raz-
govori verjetno zmanjšali ■* danjo napetost	med obema
deželama, bo potrebno še mnogo potrpežljivega prizadevanja, preden bo mogoče doseči sporazum o Formozi.
V Parizu je francoski zunanji minister Pina.v včeraj izjavil na seji republiškega sveta, da proučuje francoska vlada možnost vzpostavitve diplomatskih odnosov s Pekingom in pogajanj na gospodarjem in trgovinskem pod ročju.
Zahodni korak pri Diemu
PARIZ, 27. — General Pior-re Jacquet, francoski generalni komisar v Indokini. Hughes Stevcnson, angleški veleposlanik in Frederick Rheinhardt. ameriški veleposlanik so danes priporočili predsedniku južnovietnamske vlade Ngo Dinh Diemu, naj se začne pogajati s severno-vietnamsko vlado o izvedbi eplošnih volitev. Note zahodnih velesil pozivajo Diemovo vlado, naj pozitivno odgovori na vietminške ponudbe. Diem. ki se je doslej branil izvesti ženevsko določilo o pripravljanju splošnih volitev je sklical sejo vlade.
spremenila ozračje V mednarodnih odnosih.
O namenih, ki jih je angleška delegacija skušala doseči med konferenco, je Eden dejal, da ostaja nemško vpia-šanje osrednji evropski problem, ki ga je zato treba v prvi vrsti rešiti. Po mnenju zahodnih velesil bo sami Nemčija ko bo nekoč združena, odločala o svoji nadaljnji usodi; zahodne države torej ne zahtevajo, da bi morala biti Nemčija v vsakem primeru vključena v atlantsko organizacijo. Pri reševanju nemškega vprašanja pa je treba upoštevali tudi nekatere druge elemente:	«ZSSR, pa
tudi Evropa kot celota imata pravico pričakovati, da združitev Nemčije ne bo pomenila nevarnosti za Rusijo ali za Evropo, To je osnovni problem, pred katerim je zdaj Evropa.«
Eden je omenil načrte za pngodbo o evropski varnosti in dejal: «Pogodba se ne bi tikala obmejnih vprašanj, temveč bi bil njen edini nu-men odpor proti napadom. ZSSR bi morda rajši videla širši pakt, ki bi obsegal večje število držav; če je tako, smo pripravljeni proučiti to stališče, čeprav sodimo, da bi bilo bolje začeti z bolj preprostim predlogom.«
V zvezi z vprašanjem evropske varnosti je Eden nato omenil «e drugi britanski predlog, »ki naj da fizična jamstva proti spopadu v Evropi« Angleška delegacija je predlagala sporazum o celoti številčnega stanja in oborožitve vojsk obeh delov Nemčije in držav, ki mejijo na Nemčijo. Tudi združena Nemčija bi morala biti vključena v ta sporazum. Nadalje je Eden omenil tretji britanski predlog: ustanovitev popolnoma demilitariziranega področja med Vzhodom in Zahodom, da se «postavi neke vrste zaščitni tampon med armadami«. Te predloge je mogoče spremeniti in razviti, so pa »največje važnosti z« dvojni problem nemške enotnost' in evropske Varnosti«. Eden je izrazil mnenje, da bi bilo mogoče doseči rešitev če bi se v glavnih oorisih držala angleških predi ;gov.
Nato je angleški n.oistrski predsednik poudaril, da je treba vprašanji Nemčije in evropske varnosti rešiti skupno, kajti »evropska varnost je nemogoča na osnovi razdeljene Nemčije«. V tem pa obstaja glavna razlika, ki trenutno deli Vzhod od Zahoda. Vendar bo sčasoma, je dejal Eden, mogoče najti rešitev, če bo le ozračje mednarodnih odnosov ostalo takšno, kot se je ustvarilo v Ženevi.
Glede razorožitve se je Eden izrekel za praktične in omejene cilje ter nato izrazil obžalovanje, da med ženevsko konferenco niso posvetili več časa vprašanju, ki mu on pripisuje veliko važnost:	intenzivnejšim stikom,
na kakršni koli ravni, med zahodnimi narodi in sovjetskim ljudstvom. Britanska vlada bi želela, da bi se povečale olajšave za turiste, študente in novinarje.
»Tvegano bi bilo, je zaključil sir Anthony Eden, pričakovati hitro pomembne rezultate. Toda Ženeva je medtem dala svetu preprosto poslanico; konferenca je zmanjšala nevarnost vojne«.
Na današnji tiskovni konferenci je predsednik Eisenhovver. ki je že včeraj govoril po radiu in televiziji, ponovno obravnaval ženevsko konferenco. Med drugim je
maršal Zukov dolgo govoril I o globoki želji Rusije po mi- I ru in mu obsežno prikazal I splošni položaj v 7.SSR in no- | vo pojmovanje kolektivnega vodstva. Predsednik je omenil svoj predlog o «odprtju zračnega prostora« in nato dejal, da so v Ženevi razpravljali tudi o možnosti tesnejših stikov med Vzhodom in Zahodom na vseh stopnjah, ne da bi prišli do konkretnih sklepov. O bližnjih kitajsko-ameriških razgovorih je dejal. da utegne nekega dne postati potrebno, da se raven razgovorov dvigne in da pride do sestanka zunanjih ministrov.
V Parizu sta danes ministrski predsednik Faure in zunanji minister Pinay poročala na seji vlade o ženevski konferenci. Faure je poudaril spravljivo ozračje in občutek optimizma, ki sta prevladovala med konferenep.
izraelsko lelalo prisiljeno pristati«Bolgariji
TEL AVlV, 27. — Letalska družba «E1 Al« sporoča, da je bilo njeno letalo »Constel-lation«, na poti z Dunaja v Lyddo. prisiljeno pristati na bolgarskem ozemlju. Letalo, ki je prevažalo približno 50 potnikov, je začela obstreljevati bolgarska protiletalsKa artilerija na meji med Bolgarijo in Grčijo, Letalo je bilo poškodovano in je moralo zasilno pristati. Zdi se, da ni bilo žrtev. Iz bolgarskega vira doslej ni bilo nobenega sporočila.
himen v naslednjem vrstnem redh; najprej francosko, nato sovjetsko, angleško in ameriško. Zadnje dejanje zavezniške vicoke komisije je bil sprejem članov avstrijske vlade takoj po snemanju zastav. Nato so delegacije štirih velesil zapustile palačo medzavezniškega sveta.
Danes se je uradno končala tudi okupacija Avstrije. Čete štirih okupacijskih veleiil imajo po državni pogodbi še 90 dni časa za umik, vendar odslej nimajo več nobene ju-risriikcije nad avstrijskimi državljani. Vsa Avstrija je danes v zastavah, vendar ni-*o predvidene druge slovesnosti. Pač pa pripravljajo slovesne proslave za 25. oktober — dan, ko mora tudi slednji tuji vojak zapustiti avstrijska tla.
Takoj po slovesnosti snemanja zastav na Stalinovem trgu je avstrijski radio prekinil £<voj program in oddajal proglase predsednika Koer-nerja, kanclerja Raaba in pod. predsednika Schaerfa avstrijskemu ljudstvu. »Zadnji o-stanki zidov, ki so |e ločili Avstrijo od svobode, so padli«, je izjavil predsednik i Koerner. «Izpolnjena je bila ' obljuba, dana zatirani Avstn-, ji. Mi Avstrijci pa bomo držali našo obljubo, da nikoli ne bomo sodelovali v nobenem boju, ki ne bi bil boj za mir in pravico«.
Kancler Raab pa je v svojem proglasu med drugim izjavil; »Živimo današnji dan v tihi radosti, ker so se naše želje izpolnile, s trdno obljubo, da se bomo izkazali vredne te končno dosežen* svobode, da bomo vredni velikih žrtev, ki jo nam jo omogočile, in trdno odločeni, da jo bomo ohranili tudi v prihodnje. Pot, ki nas je pripeljala k svobodi, bo odslej pot k miru in blaginji nase svobodne in neodvisne domovine«.
Predsednik Eisenhower je poslal predsedniku avstrijske republike Koernerju poslanico, v kateri izraža »globoko zadovoljstvo ameriškega ljudstva v teh zgodovinskih dnevih« in poudarja iskrenost in
BEOGRAD, 27. — Več kot 60 mladih socialistov iz inozemstva bo obiskalo mednarodni seminar o problemih	_
socializma, ki bo v Zadru od I prisrčnost odnosov med ame-1. do 12. avgusta.	riško in avstrijsko vlado.
S K L K1* POVELJ SAT VA MHAP K V I* A R IZ U
5.000 amerišhili vojakov iz Avslriie lioiio v kraltai oremesflli v lialiln
Ime kraja, kjer kodo nastanjeni, se ni znano, ker ga bodo določili s posvetovanjem - Opozicija upravičeno kritizira predlog proračuna za obrambo - Nova sicilska deželna vlada brez monarhistov in misinov
(Od našega dopisnika)
HLVt, 27. — Iz Pariza je prišla vest, da je generalni štab atlantskega poveljstva (SHAPE) objavil danes naslednje sporočilo:
»Zaradi stopanja v veljavo avstrijske državne pogodbe bodo zavezniške čete, ki so bile doslej v Avstriji odpoklicane. V cilju okrepitve kopnih obrambnih sil atlantskega pakta v Italiji, bo tja premeščen določen kontingent ameriških čet, ki so sedaj v Avstriji, kot sestavni del sil NATO, takoj ko bodo potrebni sporazumi glede sprejema teh čet zaključeni. Na poziv sveta NATO sta italijanska in ameriška vlada pristali na to, da se za izvršitev gornjega sklepa pripravijo potrebni sporazumi. Točen kraj, kjer bodo oddelki nastanjeni, kakor tudi druga vprašanja nastanitve, bodo rešena pozneje s posvetovanjem med predstavniki Italije, ZDA in južnega poveljstva NATO v Neaplju.«
Rimski uradni krogi pripominjajo h gornji vesti, da bo preselitev ameriških čet izvršena v skladu s členom 3 severnoatlantske pogodbe, ki jo je svoječasno Italija ratificirala. Ta člen določa sodelovanje med državami članicami NATO v cilju skupne obrambe začenši v dobi miru. Razen tega omenjeni krogi pripominjajo, da je bilo spričo «novega položaja v pogledu obrambe italijanske meje, ki je nastal zaradi odhoda zavezniških čet iz Avstrije, očitno, da se italijanska vlada ni mogla obotavljati pred izbiro: ali povišati svoje oborožene sile z vsemi bremeni praktičnega in finančnega značaja, ali pa sprejeti rešitev, ki jo je ponudilo poveljstvo NATO na podlagi načel zavezniške solidarnosti«. Izvedelo se je, da gre za okrog vojakov, ki
5.00(1 ameriških dejal, da mu je v Ženevi so- I bodo na podlagi omenjenega vjetski obrambni minister | sporazuma, ki bo prav gotovo
v kratkem dosežen, ker gre zgolj za formalnost, premeščeni iz Avstrije v Italijo.
Prav o obrambi italijanskih meja, ki so baje ogrožene zaradi odhoda zavezni-kih čet iz Avstrije, je bilo danes govora tudi v poslanski zbornici med razpravo o proračunu ministrstva za obrambo. Tako je poslanec KP1 Beltrame med razpravo dejal, da nevtralnost Avstrije in beograjski sporazum vsekakor jamčita, da bo odslej mednarodni položaj mirnejši in s tem tudi položaj na italijanski vzhodni meji. Ženevska konferenca pomeni začetek pomiritve in konte hladne vojne, kar bi morala italijanska vojaška politika u-postevati. Kljub temu pa je vlada povečala proračun o-brambnega ministrstva za 25 milijard, kar ne more z ničemer opravičiti. Poslanec Amadei od PSl pa je poudaril, da Italija ne more sama organizirati dovolj učinkovito obrambo proti napadalcu, zato bi bilo bolje če bi finančna sredstva uporabili v socialne namene. Na pripombo, da se mora Italija prav zaradi tega pridružiti skupni obrambi združene Evrope, je Amadei odgovoril, da Italija ne bi smela nositi bremena napačne politike, kajti znano je, da Rusija ni napadalna država, kar je dokazala na ženevski konferenci.
Drugi opozicijski poslanci KPI in PSl so kritizirali ravnanje z delavci, ki so zapo-"leni v vojaških podjetjih kakor tudi v vojaški upravi, kjer so dnevničarji lahko odpuščeni vsake tri mesece in zato ne uživajo tistih pravic, ki jih uživajo ostali delavci. Razen tega se vršijo nepravilnosti s tem, da se namesto delavcev nameščajo kot delavci ljudje s fakultetno izobrazbo ter upokojeni oficirji na škodo brezposelnih delavcev.
Po drugi ttrani pa je neki
poslanec od MSI dejal, d* ne izključuje možnost vsaj v začetni fazi, da pride do morebitnega konflitka, do »lokalne vojne«, ter da mor* zaradi tega vlada ustvariti močno vojsko za takojšnjo obrambo. Minister za obrambo Taviani je po splošni razpravi dejal, da pove vsem tistim, ki zahtevajo zaradi ženevske konference zmanjšanje vojaških stroškov, da ženevska konferenca pomeni za sedaj samo upanje ter da bi bilo zmanjšanje stroškov med tem ko jih v drugih državah večajo, najmanj prezgodnje. Taviani je dodal da vprašanje miru ne mori biti ločeno od vprašanja varnosti. Glede 67.000 začasnih delavcev v vojaških podjetjih je Taviani rekel, da je to zelo «dehkaten problem«; po. hvalil pa je vojaška okrožja ki so rešila 225.000 prošenj za vojne pokojnine. Glasovanje o proračunu bo jutri Jutri bo tudi seja vrade, za katero se je izvedelo, da bo na njej poročal zunanji mi-ruster Martino o razgovorih, ki Jih je imel ambasador Ma-
vnmaii / Zenpvi * Molotovom glede vrnitve italijanskih ujetnikov iz Rusije.
Po izvolitvi demokristjana Giuseppa Alessija za predsed-nika avtonomne dežele Sicili-je. je deželni svet izvolil novo deželno vlado, ki je sestavljena iz sestih demokristjanov, enega liberalca, enega socialdemokrata ter štirih namestnikov, ki so demokristjani Na ta način je na Siciliji prenehala vladati dosedanja demo-krist jansko-monarhistidna vlad-na koalicija ob podpori neo-fasistov.
Verjetno v zvezi s protesti avstrijske manjšine na Južnem Tirolskem kakor tudi avstrij-ske vlade zaradi raznarodovalne politike, je danes predsednik vlade Segni sprejel juino-tirolske parlamentarce.
A. P.
»JIMOBSKI DNEVNIK
— 3 —
»POMIMSUAI DMEVI
Na danadnjt dan Je leta 1750 umrl Johann S. Bach. veliki nemški skladatelj. Rojen je bil 2LIII.1885.
28. JuliT* j.
“9
< 21. j#1*!’
Dane«, ČETRTEK
Vilitot, Svetomir -Sonce vzide ob 4.42 in zaionz . ( 19.39 Dolžina dneva 14,57. b« VŽide ob 14.51 in zatone ob *>•' Jutri, PETEK 29. Julij* ..... ._Mairta7 Dobrila	.
EDINA POT
Celotni »ottouni tako politični kot gospodarski položaj stremi k pomirjenju, k od-itranjevanju žarišč, k iskanju stičnih točk za razvoj plodnega sodelovanja. Tak razvoj bo prinesel tudi našemu mestu izredno pomembne koristi, in predstavlja resnično in dokončno rešitev vseh tržaških, perečih vprašanj.
Ni prazna beseda, da je Trst stična točka z deželami Srednje Evrope in prekomorskimi deželami in da je od te njegove funkcije odvisen celotni tržaški gospodarski organizem:	promet, pomor-
stvo, industrija. Ta osnovna funkcija Trsta pa ne more priti do pravega izraza vse dotlej, dokler je svet še razdeljen na dva tabora in dokler še ostajajo sporna vprašanja ne samo v svetovnem merilu temneč zlasti pri nas v Trstu.
Kot je odvisna bodočnost Trsta od možnosti obsežnih gospodarskih stikov s sosednjo Jugoslavijo, Avstrijo, CSR, Madžarsko in Poljsko, ki so bili v preteklosti in ki so v znatni meri še sedaj ovirani zaradi političnih razlogov, tako je to sodelovanje odtiisno po drugi strani od vsestranskega političnega in gospodarskega razvoja v Trstu.
Sporazum sklenjen oktobra preteklega leta predstavlja v bistou važen korak v tej smeri, čeprav je pustil nerešena številna konkretna vprašanja kot; ureditev prometa med Trstom in sosednjimi jugoslovanskimi področji, uveljavitev sporazuma o obmejnem blagovnem prometu in zlasti neizvajanje sporazuma glede slovenskega dela tukajšnjega prebivalstva. Ta vprašanja še vedno zastrupljajo odnose in ne dopuščajo, da bi se gospodarsko sodelovanje z Jugoslavijo, ki bi predvsem koristilo Trstu, razvilo do zadovoljive ravni.
Pa tudi gospodarski stiki * CSR. Madžarsko, Poljsko in v določeni meri celo z Avstrijo so odvisni v prvi vrsti od ugodnejšega ozračja. Tako na primer tržaško pristanišče ne more prevzeti celotnega tranzitnega blaga treh pomembnih zalednih držav, ker zaradi »črne« liste blaga, katero pod ameriškim pritiskom iz-
pozidja, pomeni kljub njeni pomanjkljivi sestavi važen korak na po ti uspešnejšega reševanja tržaških vprašanj.
Pomembno je dejstvo, da je ta delegacija zastopala prvič celotno tržaško prebivalstvo in da je zaradi tega imela mnogo večjo težo pri odgovornih predstavnikih vlade in parlamenta. Poleg tega je delegacija prav tako prvič obrazložila vse tržaške probleme in ne samo one, ki so po volji predstavnikom večine, kar v praksi žal le pre-mnogokrat pomeni — Confin-dustrii in reakcionarnim desničarskim krogom.
Vendar pa kljub zagotovilom, ki jih je ta delegacija dobila v Rimu to še ne pomeni, da bodo pereča tržaška vprašanja — tako čisto gospodarskega značaja kot tudi politična — avtomatično rešena.
Izkušnje namreč govore, da bodo potrebni še odločni napori vsega tržaškega prebivalstva, da se prisilijo tako vlada, kot tudi tržaški odgovorni krogi na pot pomirjenja in konkretnega reševanja perečih gospodarskih vprašanj.
Trst na celovškem velesejmu
Letos bo Trst sodeloval na celovškem velesejmu, ki bo svečano otvorjen 11. avgusta. Pri otvoritvi bo prisotna tudi tržaška delegacija sestavljena iz predstavnikov trgovcev in špediterjev, katero bo verjetno vodil podžupan Vi-sintin.
Tržaški paviljon, katerega sedaj urejajo, bo prikazal predvsem tehnične sposobnosti tržaškega pristanišča in
možnosti prodaje blaga skozi Trst. Razstava bo urejena na način, da bo nudila čim toč-ne.iše podatke za številne koroške trgovce, za katere pred. etavlja prav Trst najugodnejšo zvezo s prekomorskimi tržišči.
Poleg tega po tržaški paviljon prikazal tudi tržaško industrijo in* zlasti turistične možnosti, katere nudi Trst Avstrijcem.
vaja tudi Italija ne sme p«- Prednostna lestvica za mesfa
siljah proti deželam Vzhodne\
Evrope okrog 500 različnih J S|0Vensklh Sfednjlll Šoldll
Zopet odložena pogajanja
o ko'ekhvnth odpustih v CROA
Tudi pri vcm-ajšnjih pogajanjih med predstavniki sindikatov in CRDA glede kolektivnih odpustov delavcev ni,so dosegli nobenega sporazuma in so zato ta pogajanja odložili na prihodnji ponedeljek.
« « •
Včeraj so bila na Zvezi in-dustrijcev pogajanja med predstavniki sindikatov in podjetja ICASA, ki je napovedal? 8 odpustov in izjavilo, da moča ukiniti menzo. Sindikalni predstavniki so predlagali, naj se število odpustov vsaj, zniža, če se jim nt mogoče izogniti, menza pa naj se ohrani. Predstavniki podjetja so izjavili, da morajo predloge sindikalnih predstavnikov najprej proučiti, nakar bodo odgovorili nanje.
• • •
Na Zvezi industrijcev so bila tudi pogajanja za raztegnitev vsedržavnega sporazuma o mezdnih izboljšanjih za slaščičarje. Na pogajanjih se niso mogli sporazumeti, zato se bodo ponovno sestali 2. avgusta ob 11. uri dopoldne.
« * *
V gradbenem podjetju Giacomelli, ki opravlja gradbena dela v rafineriji Aquila, so bile včeraj volitve tovarniškega odbora. Za kandidate Delavske zbornice je bilo oddanih 19 glasov, za kandidate Delavske zveze pa 122 glasov. Zato so bili izvoljeni samo trije predstavniki Delavske zveze in noben predstavnik Delavske zbornice.
V nedeljo v Boršt
R proslavi lOO-letnice šole
Nastopili bodo številni pevski zbori, folklorna skupina in šolski otroci - Zvečer v prijetnem hladu ljudsko rajanje do polnoči
 .... i. . ... ■■	........- ■■	.n	■—	—i.	■	—......—
t sA?
-z'
Pogled na Zabrežec pri Bošfu s Bribenco ob strani
UD KUD SHEUSTUA ZA GRADNJO RBZIUENCIfllNK CONE V2AVLJAH?
Rotacijski fond mora služiti
samo za industrijske iniciative!
Zakaj se ustanovi industrijskega pristanišča tako mudi z razlaščanjem
slovenskih kmetov, ko še niti ni rešeno vprašanje finansiranja gradnjeV
vrst tako imenovanega strateškega blaga. Po drugi strani pa iz »ličnih razlogov Trst ne more izkoristiti tradicionalnih donosnih stikov s Kitajsko.
Rešitev teh vprašanj pa še zdaleč ni izključna domena politi kov in je še manj odvisna samo od splošnega političnega razuoja v svetu.
Številni so gospodarski u-krepi, ki bi omogočili tako zbližanje z državami zaledja, kot bi po drugi strani pritegnili te države na Trst in prispevali k ublažitvi trenj in izboljšanju gospodarskega stanja.
Sklicanje mednarodne konference o tržaškem pristanišču*, kjer bi poleg Avstrije in Jugoslavije sodelovali tudi CSR *n Madžarska, bi lahko rešilo ne samo številna tehnično-uprava vprašanja pristanišča, uredilo železniške zveze, pomorske in železniške tarife itd. temveč prispevalo povečanim vsestranskim stikom Trsta z zaledjem.
Ustanovitev integralne proste cone, bi služila istemu namenu, saj bi Trst tako postal križišče trgovine vseh zalednih in prekomorskih držav, okrepitev pomorstva pa bi z novimi programi, povečanjem tržaške mornarice ne samo pripomogla do večje zaposlit-ve mornarjev v Trstu in do ugodnejše zaposlitve ladje-delniške industrije, temveč bi tudi pritegnila zaledne države.
Odhod delegacije tržaškega občinskega sveta, v kateri je bila prvič zastopana tudi o-
Šolsko skrbništvo v Trstu sporoča, da so objavljene prednostne lestvice prosilcev za poverjena in nadomestna mesta na srednjih Šolah s slovenskim učnim jezikom za šolsko leto 1935-56. Prednostne lestvice so na vpogled od 26. julija do vključno 4. avgusta 1935 na Slovenski višji realni gimnaziji v Trstu, Ulica Lazzarctto Vec-chio št. 9-II., med 10. in 12. uro dopoldne.
Včerajšnji «11 Picco|o» piše glede uporabe rotacijskega »klada za pospeševanje tržaškega gospodarstva, da obstoja nevarnost, da ena od pro-gramatičnih točk bivše Scel-bove vlade za uporabo tega sklada odpade in sicer da odpade financiranje gradnje tako imenovanega naselja «San Sergio« na stanovanjskem področju industrijskega pristanišča.
V parlamentu so predlagali, naj bi uporabo denarja iz rotacijskega sklada za gradnjo tega naselja za katerega je vlada_ oktobra lani določila 4 milijarde lir črtali. Parlament nasprotuje gradnji stanovanjskega naselja na področju industrijskega pristanišča s sredstvi iz rotacijskega »klada iz razloga, ker
PO VEČMESEČNEM ZASTOJU KORAK NAPREJ
Sestanek posebne komisije za rotacijski fond v Rimu
Komisija je odobrila 7 členov zakonskega osnutka V komisiji za upravljanje [onda le 2 zastopnika Trsta, en zastopnik Gorice in 5 predstavnikov vlade
Agencija ANSA poroča, dajdanju zagotovil, da bo ostalo se Je včeraj zvečer v Rimu v okviru rotacijskega fonda
sestala pod predsedstvom parlamentarca Piera Ferrerija specialna komisija pooblaščena proučiti zakonski načrt o rotacijskem fondu za razvoj gospodarstva na Tržaškem o-zemlju in v goriški pokrajini, Zasedanje je bilo dolgo in so na njem odobrili sedem členov zakonskega načrta in sprejeli nekaj popravkov predvsem tehničnega značaja. Predstavnik vlade je na zase-
KLJUB ROŽNATIM IZJAVAM DK. PALAMABE
Še 3000 v Avstralijo
v avgustu	in
Prvi v vrsti odhodov bo 9. avgusta s parni, kom <Toscana», ki bo odpeljal 745 Tržačanov
Program CIME za organizacijo izseljevanja iz Trsta v Avitralijo predvideva v avgustu in septembru več odhodov, tako da se bo ponovno izselilo okrog 3.000 oseb.
Parnik «Toscana» bo 9. avgusta odpeljal 745 emigrantov, osem dni kasneje pa motorna ladja «Avrelia», na katero se bo vkrcalo 250 oseb. Ta odhod bi moral predvidoma biti iz Genove, ker ho z isto ladjo odpotovalo tudi večje število izseljencev iz Ligurije in Piemonta, vendar je že pred časom tržaški urad CIME interveniral, da bi bil tudi ta odhod iz Trsta.
Parnik »Toscanelli« pa bo 2- septembra odpeljal okrog 900 emigrantov in 30. novembra motorna ladja »Flaminia« 1.200 oseb.
S temi odhodi se bo izselilo ponovno veliko število Tržačanov in med njimi večje število kvalificiranih delavcev. Vendar pa ti odhodi še niso zadnji, ker se bo izselilo v zadnjih mesecih tega leta še okrog 2 00Q Tržačanov.
Forti še naprej predsednik industrijskega pristan’šča
Vladni generalni komisar
Palamara je potrdil dekret o
imenovanju za predsednika žaveljskega industrijskega pristanišča odv. Bruna Forti ja. Imenovanje velja za nadaljnji dve leti.
Dva nerodna padca
Včeraj je nerodno padla v svojem stanovanju 67-letna Lucia Birti s Trga Stare mitnice 16. Pri padcu se je starka pobila in si verjetno tudi zlomila desno nogo. Sprejeli so jo na ortopedski oddelek in bo morda ozdravela v dveh mesecih.
* * *
Ko se je v torek zvečer 44-letni Andrej Macor od Spodnje Magdalene 887 vračal domov z dela na njivi je nerodno padel in si zlamil desno nogo. Včeraj dopoldne sto g* odpeljali v glavno bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek. Zdraviti se bo moral dva ali tri mesece.
Na delu pri podjetju Parisi pa se je ponesrečil v pristanišču 53-letni Domenico Gu-glielmino iz Ul. Timeus 4. Neki njegov delovni tovariš ga je nehote udaril z vrati železniškega vagona. Gugliel-mino si je pobil in verjetno tudi zlomil gleženj leve noge, Ozdravel bo v 15 do 30 dneh.
5 milijard lir, katere je vlada nakazala že lani. Zasedanje komisije je bilo nato preloženo za nedoločen čas.
Poročilo o zasedanju komisije o rotacijskem fondu priča, da se je po večmesečnem zastoju to vprašanje končno le premaknilo z mrtve tbcke. Kljub temu pa vprašanje rotacijskega fonda še ne bo moglo biti v kratkem rešeno, ker mora zakonski načrt po proučitvi parlamentarne komisije odobriti še senat, ki pa je sedaj že na počitnicah. Prav tako niso znani tudi popravki, katere je sprejela komisija in kaže, da bo ostal v veljavi tisti del zakonskega nač/.a, ki urejuje uporabo fonda in ki je za Trst ne ugoden. Zakon namreč predvideva ustanovitev potebne komisije sestavljene iz petih predstavnikov minisfrstev, dveh predstavnikov tržaške trgovinske zbornice in enega predstavnika goriške zbornice. Na ta način bodo s fondom dejansko razpolagali centralni organi in bodo tržaški krogi imeli le manj vpliva
Tržaški župan je zaradi tega, da bo lahko sodeloval pri dokončnem delu parlamentarne komisije glede rotacijskega fonda, še ostal v Rimu in se bo vrnil danes. Včeraj je župan dal italijanskemu radiu daljšo izjavo o delovanju de. legacije tržaškega občinskega sveta, v kateri podrobno o-pisuje razgovore z različnimi predstavniki in zaklju čuje;
«Trst ima velike gospodarske možnosti. Celo v sedanjem položaju narašča njegov promet, krepi se trgovina, dviga se število avtomobilov. bančnih vlog in dohodek turizma. To dokazuje možnosti obnove, kljub temu da je še vedno 18.000 brezposelnih, da prihajajo novi ezuli, da še vedno obstaja splošni zastoj zaradi negotovosti, kar vse zavila gospodarski napredek«.
Izjava župana ne odgovarja- v popolnosti dejanskemu stanju, ker Trst žal v sedanjem položaju ne doživlja ni-knkega gospodarskega napredka in o tem ne priča niti promet in še manj »krepitev trgovine)), Prav obratno, znano je. da se je stanje v zadnjem času prav v trgovini ponovno poslabšalo
mora biti rotacijski sklad na
razpolago samo' za- dejanske industrijske ihiciative ‘in (smatra, da za zidanje stanovanj v Trstu zadostujejo druga denarna nakazila, določena v ta namen.
Omenjeni list hoče na vsak način dokazati, da je gradnja naselja #San Sergio» nujna in naj bi zato parlament odobril vsaj del od določene vsote, da bi čiipprej začeli z deli.
Stanovanjsko vprašanje v našem mestu je zelo važno, ker še vedno primanjkuje najmanj 10000 stanovanj. Se bolj pa je važno gospodarsko vprašanje sploh in še posebno vprašanje gradnje in pojače-nja produktivnih sredstev, ki so edina, ki lahko zagotovijo mestu ublažitev sedanje hude gospodarske krize. V ta namen je bi! tudi ustanovljen rotacijski sklad. Zato je nujno, da se ta sklad uporabi samo za industrijske iniciative trajnega značaja, za iniciative, ki bodo zagotovile trajno delo brezposelnim delavcem in dvignile industrijsko proizvodnjo, ki je sedaj na zelo nizki ravni.
Po načrtu vlade bi moral rotacijski skilad v bodočih dveh letih razpolagati z 8 milijardami 309 milijonov lir vračil posojil bivšega ERP. drugih državnih posojil in vračil posojil za zidanje stanovanjskih hiš «Aldisio». Poleg tega pa je vlada določila skladu še 5 milijard lir posojila, tako. da bo na razpolago v prvih dveh letih 13 milijard 309 milijonov lir. Ce bo ta celotna vsota čimprej namenjena izključno v produktivne namene, potem ni dvoma, da bo rotacijski sklad igral precej važno vlogo pri povečanju industrijske proizvodnje in pri večji zaposlitvi industrijskih delavcev. Ce pa bodo začeli omenjeno vsoto razbijati in določati visoke zneske v neproduktivne namene, kot je primer gradnje omenjenega naselja (čeprav zidanje stanovanjskih hiš zaposli za določen čas določeno število manjših industrijskih in obrtniških obratov), je logično, da bo učinek rotacijskega sklada občutno zmanjšan. Poleg tega pa naj še omenimo, da je tržaški občinski svet z običajno večino sprejel sklep, da podjetje ACEGAT zaprosi za posojilo 1 milijarde 300 milijonov lir iz rotacijskega sklada.
Ce bo komisija, ki bo odločala o uporabi rotacijskega sklada odobrila tudi to posojilo, potem pridemo do zaključka, da bo že takoj ob svoji ustanovitvi rotacijski sklad v veliki meri izčrpan v neproduktivne namene. Za gradnjo naselja na stanovanjskem področju industrijskega pristanišča ih za posojilo ACEGAT bi črpali iz sklada skupno 5 milijard 300 milijonov lir od razpoložljivih 13 milijard 309 milijonov lir. Na ta način bi ostalo na razpolago za produktivne panoge | samo še 8 milijard lir in sicer še nekaj manj od tega, kar hi moralo biti dejansko na razpolago z rednimi vračili brez državnega posojila. Zato smo mnenja, da se parlament pravilno usmerja ko smatra, da je treba rotacijski sklad uporabljati izključno za dejanske industrijske iniciative; ter upamo, da se bodo tega načela tudi strogo držali, kar je edino pravilno in koristno za učinkovito pomoč razvoju tržaške industrije.
Ko pa že pišemo o tem vprašanju ne moremo mimo naslednje ugotovitve; zakaj se ustanovi za imlii-11 i.i-ko pristanišče tako mudi ra/laščati zemljo kmetom za gradnjo stanovanjskega naselja «San SergioD, (o čemer smq pisali včeraj), ko še vedno visi v
zraku vprašanje finansiranj«
teh del? Ce bo parlament črtal iz rotacijskega sklada 4 milijarde lir za zidanje tega naselja, kdo bo dal potem denar? Kdaj bo to naselje zgrajeno? Razlaščeni kmetje bodo morali zapustiti svojo zemljo in svoje domačije, ki bodo morda potem še leta in leta ostala neizkoriščena.
Ali, ne bi bilo sedaj primerno, da ustanova za industrijsko pristanišče preneha z vabili kmetovalcem, naj prodajo zemljo na določenem področju za zidanje naselja «San Sergio« vsaj dotlej, dokler ne bodo gotovi, da bodo razpolagali z zadostnimi denarnimi sredstvi za izvedbo izdelanega načrta? Zakaj že sedaj »iliti kmete naj proda-
Pozdrav z letovišča
Dijaki, ki taborijo prt Belopeškem jezeru, pozdravljajo svoje sorodnike in prijatelje ter sporočajo, da so zdravi in zadovoljni.
V nedeljo bomo objavili reportažo o njihovem življenju in slike, ki jih Je posnel naš fotograf, ko jih Je obiskal.
jo ln s tem zapustijo obdelavo zemlje? Ali ne bo to povzročilo veliko gospodarsko škodo? Tega se mora zavedati ustanova za industrijsko pristanišče in ne sme kupovati ali razlaščati zemlje kmetom samo zato, ker ji je bilo to odobreno z dekretom vladnega komisarja. Hkrati pa je dolžnost tudi vladnega komisariata, ki je izdal omenjeni dekret, da poseže v zadevo in pravilno oceni to vprašanje.
Ve* Breg se pripravlja, da bi kar najdostojneje proslavil stoletnico ustanovitve slovenske šole v Borštu. V Hribetici, ki nudi s svojim drevjem prijetno senco in hlad v poletni vročini, se bodo v nedeljo prav gotovo zbrali vsi Borštani in domačini iz bližnjih vasi, pa tudi meščanov ne bo manjkalo, saj so takt jubileji edinstveni in zaslutijo •kar največjo pozornost.
Bivši učenci, ki prirejajo proslavo v Borštu, so napravili vse. ik ar ir, j e bilo v njihovi moči, da bi čim dostojneje proslavili stoletnico. K sodelovanju so povabili številne pevske zbore, ki so se v glavnem rade volje odzvali vabilu in prijavili svojo udeležbo. Tako bomo na proslavi poleg domačega pevskega zbora slišali moški zbor društva »Valentin Vodnik)> iz Doline, mešani pevski zbor Lo-njer - Katinara, zbor prosvetnega društva «Gaj» od Banov, zbor «Vesna» iz Sv. Križa in morda tudi šempolajski oktet.
Čeprav bodo pevski zbori nosili težo programa, bodo u-deleženci proslave prav gotovo z zanimanjem sledili izvajanju folklorne skupine iz Brega, ki se je posebno n zadnjem času že večkrat zelo u-speš nb uveljavila na raznih prireditvah. Poleg tega je na sporedu predvideno tudi otroško rajanje ter deklamacije in recitacije učencev borštanske šole ter domačih dijakov.
Spored je torej vseskozi pester in zanimiv, saj diha iz njega neutrudno delovanje naših prosvetnih društev, ki niti v poletni vročini ne odrečejo .trojega sodelovanja, posebno še, ko gre za tako pojnemhen šolski jubilej. Proslava pa bi ne bila proslava, ko ne bi slišali slavnostnih govornikov. Zvedeli smo, da bosta o zgodo'biffi borštanske šole govorila učitelj Škrinjar in župnik Malalan.
Zvečer, ko bo proslava zaključena, pa bodo domači fantje in dekleta priredili tradicionalno iagro, ki bo na istem mestu kot proslava. Domača godba se že dalj časa vadi za to priliko, pravijo pa tudi, da bodo v kioskih prodajali res samo najboljše domače vino in druge dobrote Brega.
Očim ga je po glavi
V ponedeljek pozno ponoči so agenti letečega oddelka našli na tleh ležečega in po glavi pobitega 30-letnega Oskarja Glavino iz Ulice Davis 44. Odpeljali so ga seveda takoj v bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti 10-15 dni. GlavinH je pri zasliševanju ob sprejemu v bolnišnico povedal, da sta se nekaj ur prej vrnila domov njegova mati in očim 48-letni Pal-miro Busioli. Bila sta v ((rožicah)) in sta razsajala, zato ju je pokaral, nato pa udaril s pasom. Busioli je skočil na pomoč ženi in s stolom udaril Glavino po glavi. Busiolija so zaradi tega aretirali in ga prijavili sodnim oblastem.
Nezgoda na delu
Med delom v Javnih skladiščih, kjer je zaposlen, se je včeraj dopoldne ponesrečil 40-letni Giordano Čermelj iz Ulice Campanelle 32. Nerodno je padel z lestve z višine 3 metrov in si pri padcu porezal kite na levi roki. V glavni bolnišnici se bo moral zdraviti 15-20 dni.
Dr. SONJA MAŠERA
bo odsotna od 27. julija do 22. avgusta t. 1.
IZPRED KAZENSKEGA SODlSCA
Po ieparskih poslih iz južnih krajev v Trst
...toda njuna pot se je končala v zaporu po ponesrečenem podvigu v tramvaju
Tudi 39-letni Giacinto Mem-brino in 44-letni Giosuč Sessa sta prišla letos iz svojih južnih krajev v Trst, da bi tu lahko služila denar na svoj način. Toda tržaški zrak jim ni prijal in nista imela sreče, ker so ju že naslednji dan po prihodu v Trst zasačili in odpeljali v zapor. Sicer pa sta Gia-cihto in Giosuč že navajena zaporniškega življenja, ker sta bila že večkrat kaznovana.
Naša dva južnjaka sta prišla v Trst iz Salerna 19. junija. Ko sta se spravila na pot sta imela vsak 10.000 lir v žepu. Potrošila sta nekaj za vožnjo, nekaj pa za hrano in ob prihodu v naše mesto sta imela vsak še približno }500 lir. Dobila sta prenočišče v starem meštu. plačala za nekaj dni in v žepu jima ni ostalo nič več. Prespala sta prvo noč in napravila načrt, kako bi prišla do denarja. Da bi iskala delo? Kdo pa bi ju vzel s tako črnim kazenskim listom? Za svoje posle sta si izbrala tržaške tramvaje in trolejbuse.
In sta začela. V Ulici Car-ducci sta stopila v trolejbus st. 29. Kden je kupil vozovnici, drugi pa je ze vohal de-,narnicu. Približala sta se neki zenski m Membrino je v hipu s spretno roko odprl torbico ter vzel denarnico. 2e na prihodnji postaji sta izstopila za-
1855
1955
STOLETNICA SOLE V BORŠTU
Bivši učene! priredijo dne 31. Julija ob 16.30
v BORŠTU v liri bruci
proslavo 100-letnice ustanovitve šole
NASTOPILI BODO PEVSKI ZBORI, froltfLOR-NA SKUPINA IZ BREGA IhT DOMAČA GODBA.
Mladina Iz Boršta priredi istega dne in v ponedeljek 1. avgusta od 19.31 do 24. ure
tradicionalno šagro
ZA JEDAČO IN PIJAČO PRESKRBLJENO 1
Goldonijeve komedije na festivalu v Miljah
((Primorske zdrahe« v originalni uprizoritvi na tržaškem gradu?
Kot lani, bo v Miljah tudi letos festival Goldonijevih komedij. Festival se bo začel 12. avg. in bo trajal do 17. avgusta. V tem času bo skupina Cesoa Baseggia iz Benetk uprizorila komediji «Un cu-rioso accidente« in «11 burbe-ro benefico«, k vsaki od obeh uprizoritev pa bodo dodali po eno Ruzzantejevo farso «La pilora« in «E1 Parlamen-to». Uprizoritve bodo na Trgu Marconi.
Po nekaterih vesteh pa naj bi Baseggiova skupina uprizorila v Trstu tudi Goldonijevo komedijo «Le baruffe Chiozzotte#, ki so jih v torek zvečer prenašali tudi po televiziji. Po prvotni zamisli bi «Baruffe» morali uprizoriti v miramarskem parku, sedaj pa se govori, da jih bodo zaradi raznih težkoč tehničnega in praktičnega značaja uprizorili verjetno na gradu po zaključeni operetni sezoni. Vsekakor si bo to uprizoritev, če bo do nje prišlo, zanimivo ogledati tudi za naše občinstvo, že zaradi primerjave z uprizoritvijo istega dela v po-našeni verziji na stadionu «Prvi maj» v izvedbi našega SNG.
K uprizoritvam v Miljah, ki
Začenjajo dobivati značaj stalnosti, bo po vsej verjet3 nosti vozil tudi miljski parnik.
O O t A S E
naročite pri nas lahko kar
TELEFONI C NO
na štev. 3733« ali 93*0»
Oglasil se bo nato pri
vas naš zastopnik, ki vam bo pomagal s strokovnim nasvetom in prevzel naročilo.
Uprava
»Primorskega dnevnika«
DljaSka Matica obveiča dijake, ki imajo popravne izpite, da se lahko pozanimajo za lekcije na sedežu DM. Ul Roma 15. v uradnih urah.
Razna obvestila
Prosvetno društvo »Ivan Cankar« vabi svoje člane in prijatelje. da se udeleže družabnih večerov vsak večer ob 20.30. Na razpolago so televizija, .namizni tenis in druge družabne igre Tudi za ljubitelje plesa, začetnike in mojstre je primerno preskrbljeno.
radi previdnosti. Toda z njima je izstopil tudi njun angel varuh, ki jima je sledil, ju opazoval in vse videl. Komaj sta stopila na cesto, je že Membrino začutil na ramenih roko policaja, ki je kratko in malo spretnemu, a nesrečnemu žeparju, potegnil izpod pazduhe ukradeno denarnico. Membrino je najprej trdil, da je denarnico našel. Nato je pri zasliševanju na policiji priznal, da jo je ukradel, na sodišču pa je spet trdil, da je nedolžen on, kakor tudi njegov prijatelj Sessa.
Sodišče jtma ni verjelo in je obsodilo vsakega na 8 mesecev zapora ter na plačilo 12.000 lir globe. Pravo smolo sta imela, saj v ukradeni denarnici ni bilo več kot 420 lir.
Ilegalno je zdravil
Agenti letečega oddelka So te dni odkrili, da je 51-)etni Nikolaj Kocics iz Miramarske. ga drevoreda 53 ilegalno or-diniral v svojem etanovanju kot interni zdravnik in so ga Zaradi tega prijavili sodnim oblastem, ker nima v Italiji priznane diplome za izvrševanje svojega poklica. Kocics je izjavil, da je napravil že tozadevne korake, da bi legaliziral diplomo, ki jo je dobil na univerzi v Kijevu.
Iz te ti
Planinski izlet SPDT
Od 14 do 16. avgusta priredi SPDT planinski izlet v Bovec-Trento kot izhodiščni točki za izlete na bližnje vrhove, vključno Triglav. Vpišejo se lahko oni, imajo svoje potne liste.
Vpisovanje vsak dan od 19, do 20. ute vključno do 3. Vlit. na društvenem sedežu v Ul. d. Manna 29-11.	„	,
SPDT priredi v soboto 6 in nedeljo 7. avgusta izlet na Sptk nad Policami (Montaž). Vpisovanje vključno do srede 3. avgusta na društvenem sedežu od 19. do 20. ure.
Darovi in prispevki
V počastitev spomina pok. Dušana Tomažiča ob 6. obletnici njegove smrti darujeta š.es’ra Olga In mama 500 lir za Dijaško
Matico.
( OLEDALlSČA ~)
VERDI
Dane« zvečer ob 21. uri zadnja predstava «Turandot», ki je bila včeraj odložena zaradi neprimernega vrentena.
V soboto otvoritev operetnega festivala, ki bi morala biti nocoj. pa je bila preložen« zaradi slabega vremena. Uprizorili bodo opereto «Madama iz Teb«.
Ilossettl, Zaprto zaradi počitnic. Encelsior. 16.00: »Hotoon... tiran«.
J. Mills. B De Banzie.
Fenice. 16.00: «Ultimatujn Zemlji«, M. Rennie, P. Neal. Nazionale. 16.00:	»Riff-Raff«, P.
0’Brlen, W. Slezak. Fitodrammatico. Zaprto zaradi počitnic.
Supercinema. 16.00; »Kruh, ljubezen in ljubosumnost«, G. Lol-lobrigida, V. De Siea. Arcobaleuo. 16.30: »Sin neznancev«. R. Milland, G. Tierney. Astra Rojan. 16.00: «Tragična Izpoved«, D. Borsche, 1. Steppat. Capltol. 1.30: »Kako bi se poročila z milijonarjem«.
Cristallo. 16.00:	»Trije novci v
vodometu«.
Gratitacielo. 16.30:	«Saka!i». R.
Calhoun, J. Adams.
Alabarda. 16.30: »Ubežrvik sem«, P. Mu mi.
Ariston. 16.00: »Okrutno morje«, J Hawkins.
Armonia. Zaprto zaradi počitnic. Aurora. 16.30: «Bolj živ kot mrtev«. J. Lewis.
Garibaldi. 15.30: »Angelltoa ne-gros«. E. Guin.
Ideale. 16.30:	»Vrne se P a nebo
Vlila!«. P. Armendariz.
Impero. 16.30: «Maharadževa Jet-i, .nka»v K Soderbauin.
Ital ta. 16.30: «Otok zabave«, D. T aylor.
Marco, Zaprto zaradi počitnic. Kino ob morju. 16.30: »Pred potopom«, M. Vlady. Mladoletnim prepovedano.
Moderno. 17.00: »Sesti kontinent«, R. Buchler.
Savona. 16 00: »Človeška borba«, 'iale. 16.00:	«Bela Indijanka«,
G. Madison,
Vittorio Veneto. 16.(K):	«HoJa
. zvezdnic«, R. Cloone.v.
Azzurro. 1600: «Ribič It Poiil-leca», c. Grado.
Belvedere. Zaprto.	*
Marconi. 16 30: »Car«, R. Hay-vvorth.
Masstmo. 16.30; »Sijajni plen«. M
Monroe.
Novo ci(i«. 16.00; »Notorijus«, 1.
Bergman.
Odeon, 16.30; »Sardinsko maščer vanje«. W Chlari Venezia. 16.00: »Vatidejskl uporniki«. j. Marais. •
Skedenj. Zaprlo zaradi popravila. Kino na Opčinah. 18.00: »Dragulji madame De...«. D. Dar-rieux, C • Boyer.
POLETNI KINO Arena del flori. 20.15: »Poročila sem se s pilotom«. R. Arlen. Ariston. 20,30; «Okrutno morje«, J. Hawkins.
Garibaldi. 20.30: »Angelltos ne-tros«. E. Guin Paradiso. 20.15: »Na krilih sanj«, P. Munsel Parco delle rose. 20.15: »Kleo-patrlpe ljubezni«. R. Fleming. Ponzlana. 20.30: »Cesarske vijolice«, C. Sevilla Rojan. 20.00: »Odkar sl moja«, M. Lanza.
Secolo. 20.30: »Nenavaden čar«, G. Moore.
ČETRTEK, 21. julija 193S TKMT POtUAJA A
11.30 Lahki orkestri; 12.00 Potovanje po Italiji: 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 Kulturni obzornik; 12.55 Domači motivi; 13.30 Pestra operna glasba; 14.00 Razne jazz-zasedbe; 17.30 Plesna glasba; 18.00 De Fadla: Klobuk na tri ogle, balet; 18.35 Schubert: Fantazija v C-duru; 19.00 Poje Jussi Bjoerling; 19.15 Radijska univerza; 19.30 Richardson: Londonska fantazija; 19 40 Modki kvintet: 20.00 Šport; 20.05 Vesela glasba; 20.30 Zabavna glasba; 21.00 Dramatizirana zgodba; 21.30 Pestra glasba; 22.00 Glasbeno prt. davanje; 22.30 Uroš Krek: Sim-fonietta: 22.57 Večerni ples;.
T K M T I.
11.30 Operne melodije!
14.00. 16.15. 18.25 PorQČi‘U,% pi Borde»ux-Poitlers; 21-0* » ham Greens: »Zadnja sob»V ina v 2 daj.
K tl I* It It
Slovenska poročila: 6.30,
13.30, 14.30. 19.30 in 23.30^ Hrvatska poročila; vsak “
20 20	„	,j
Italijanska poročila: 8.15, F
19.00 in 23.00.	j
6.40 Jutranja glasba; 700 , tedar - vremenska napoved'| poved časa; 7.05 Glasba bro jutro; 7.25 Bruce: soč milj; poje Dinah Shv*j Za naše žene; 14.00 Od rij", do melodije; 14.40 Kiultur!®# smo; 14.50 2en«kl vokali" r. -iz Tolmina; 17.15 PouličOj« peVke; 17.30 Otroški ^ 18.30 Priljubljene arije: -Šport; 20.40 Naši prHjn 'pevci narodnih pesmi; 21.B0 skl susreti; 21.30 Veliki Oj« današnjega Časa; 22.00 Zal*
n i. ti v ■<; a ■ J A
327,1 m, 202.1 m. 2124 *•
Poročila ob 5.00,	6.00,
12.30, 15.00. 17.00 in 22.00, 12.00 Operetne melodij«; |i
Spored simfonične glasbe; -Modni kotiček; 14,40 Sl®*') narodne v priredbi Dabi”-
čarja in C Preglja poje "j
i*
bora; 15.15 Želeli ste — "
kvintet Anton Neffat n šajte!; 16.00 Utrinki iz
re - Stephen Vincent Ben^ji vest Angele Poe - I. del; Koncert po željah: 18.10.!» stvarjanja slovenskih skl*; Ijev; 19.00 Zabavna glasbfcj »Četrtkov večer« domačih in napevov; 21.15 Spored ~ lamih orkestralnih skladb,
■'KI,KVIZIJ A .
17.30 Za otroke: PravljK*J ček«; 21.15 A. Cutolo odgri/ 21.35 »En, dva, tri«, glasb«* riete.
TRSI Ul. sv Fran.
čiška 20/111.
tel. 37-33* sprejema lose ra te. mal*	,
oglase, osmrtnice m od 8. do 12.30 in od l8, 18. ure.
   ^
 _________________________>
ZOBOZDRAVNISKI
AMBULATORIJ ..
Dr. A. M. Sand«
zobozdravnik-ktrurfa Ustne in zobne bole1* zobne proteze. Sprejema od 10. do in od 15. do 19. b||, Ulica Torrebianca (vogal z Ul. (Jard"0 ______tel.	37-118
ADRIA EXPR«S
TRST - Ulica Ctceron« tel. 29-243
IZLETI 12. - 17.8.1955 il4j v PARIZ in na DU^
POCITN1C E«
OB MORJU, V HRI® OB JEZERIH
Predstavništvo za zdravilišči m RADENSKA S LAT'1; in DOBRNA (CeU*^
pezion po 1700 lir ni so všteti zdravn . pregledi in zdravstv ureditve)
Preskrba trgovskih, "J vadnih, turističnih t) tranzitnih vizumov JUGOSLAVIJO
Prodaja voznih za avtobusne prot* TRSTA v VRBA (Velden),
SKO JEZERO ()% ther See) - CELO^ GRADEC (Graz), hodi v četrtkih i° botah ob 7.45 TOLMEZZO -SCLETTO, dnevni hodi ob 6.30	I
JEZERO CAVAZZO-nedeljah ob 7.30	,	(
CANAZE1 - ORTlSbV torkih, četrtkih, n pl jjah ob H z r.^etdjj, PRIMIERO, COHTL MOENO, MERAN°.V GRADEZ - dnevni di ob 8.30	,J>
MILAN . dnevni oH1
ob 21
GENOVA - v pone^j)
kih, sredah in Ve ob 21
COMO - CHIASSO, )(r
hodi ob torkih, ^ jt kih, sobotah in v 11 1 jati ob 2)	yji
VIDEM (Udine) - dneJ odhodi ob 6.30, 7.30, '7. BELLUNO - dnevni hodi ob 6.30	»J
TREVISO . dnevni hodi ob 8.30
Od vceral do danes
ROJSTVA, SMHT1 IN POHOKE
Dne 27. Julija t. 1. se je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo je 6 oseb poroke pa ni bilo nobetie.
UMRLI SO:	83-li'tm Anton
Muha. 87-letna Angela Cahaletto por. Moscatelli, 37-letni Giordano Petris, 78-1 etna Giusepptna Minlussi, 85-letna Manja Simonič vd. Petriccione. 71-tetna Ma-na I lzz'yHEME vceRAJ
NajviSja temperatura 25.5, n_aj-rvlžja 17.3, ob 17. uri 24.8, zračni blak 1006.1 stanoviten, veter 8 km vzhcxi:i i k, vlaga 62 odstot., padavine 5.2 mm, nebo 8 desetin ublačno. morje lahno razgibano, temperatura morja 22.5.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Davanzo, Ul. L. Bernini 4; Mil-lo, Ul Bunarrotl 11; Mizzan, Trg Venezia 2; Tamaro e Neri, Ul Dante 7; Harabaglla. Bar-ko vlie. N teol i v Skedn ju.
LEKARNE, ZAPRTE ZARADI POČITNIC
Clpolla, Ul. Belpoggio; Uepan-gher. Ul. S. Glusto 1; Alla Mad-dulena. Ul. dellTstrla 43; Pi/zul-Clgnolo, Korzo 14; Rubino. Ul. Settefontane; Marchlo, Ul. Gin-nastica 44.
DELAVNICA MEHANIČNIH IZDELKOV
A. Fabiani
THST
UL. COHII 2 — TEI- 361-41
specializirana za izdelavo motorjev Diesel, opreih* podjetjih, revizije, mehanične izdelke, obdelavo ko«1* avtogeno in električno varjenje.	*
Popravila na krovu; motorjev Diesel, parnih s<rl,^n in kotlov ter vseh pomotriih naprav pri pngon*^
strojih in napravah na krovu.
BOLEHATE
P
-A
i
)
T
£
na jetrih, na žolču, na led^c> na ženskih motnjah, na izčrpanj/
RADENSKO j
V\lt\V.\0 MIMKHALMO
Stališče NSZ
do Segnij eve vlade
rfd kratkim smo poročali našem dnevniku, da ie no-vlada Antonia Segnija tu-v senatu prejela zaupnico, i,".,n način je tudi drugi del
“"lanskega parlamentu količina onio0°č't polnopravno de-ita"r*e tdnde' ki je bila sete ^)enn po ved tednih kri-cifi ttT *6 prej, po več mese-tako imenovanega pojas-
i,-Van^a' V našem dnevniku Salo
stična stranka, zaradi dvoumnosti svojega stališča do Italijanske komunistične partije, katere varuštva se noče m ne more rešiti, nikakor ne more docela izraziti velikih socialističnih teženj, ki obstajajo v deželi in ki razcepljajo celo samo Krščansko demokracijo, želijo neodvisni socia-
listi vedno tesnejši spora-ra^poročaU v poročilih o zum mecj avtonomnimi soji, 1 bodisi v poslanski
*tnit'C'’ bod‘s* v senatu o tirih, ki so ga posamezne
v tel ^0 nove vlade zali a Zadnia številka glasila -n-Pisne socialistične zveze isargimento socialista« pa ponija stališče, ki ga je uradno zavzela do Se-cn,]eve vlad »nlucjjo
posebno re-■-'■‘jo svojega tajništva. ~aiatranio za potrebno, da čitatelje o tern stališču Pestimo; zato objavljamo ssedilo omenjene resolucije, K' *« Blasi;
6in^i?Va štlristrankarska ve-„,„® a vlada pod predsed-nav«? Poslanca Segnija ob-av'ia tako v obliki, kakor sestavu večine svojih čla-rnJ ln v svojem programu “no negibljivost Scelba-Sa-Ja*atove vlade, v kateri, se n, kazala doslej bistve-a naraščajoča nadoblast J gospodarske desnice. ® se poslancu Segniju tni,,a Priznati njegov pobe HValni ton in oblju-Uroti -. b° v kratkem casu sničii ustavna načela in Judove, se vendarle ne hit« mlm° tega, da zako-žir 2allteve delovnih mno-s0 h,^n kategorij sploh ni-da i Vzete v poštev. Vla-»eml6 odložila razširjenje Dim reforme, klonila :e -izsiljevanjem liberSl-
cev
god L Slede zemljiških počelo pravila v nevarnost davc Sam bojazljivi začetek v ne preosnove, odložila
neHŠanle IRI in Petroleja, vtw bi si prevzela odgo-strr"ost za to. da bi z u-vs zn‘ni podržavi j en jem ali stvi s potrebnim nadzor-nio°m Ustavila napredova-skL, 8rabežljivim italijan-»j t ntujim monopolom. „,a kratko, vlada je odklo-h;la velike zgodovinske za-Ve po obnovi gospodar t e strukture družbe, med-5£ko ostanejo še nadalje
vzroki globoke po-n‘pbe krize, ki pretresa > državo*.
Vedlt’ ^°*°dkih, ki so - pri-Je r*.?0 sestave te	vlade,
hiti vi- i®0 posebej	orne-
ske Jeno šibkost italijan-ki ^ Soclalne demokracije, raini sPremenila v zavi-v IevoC1^itelJ Slede odprtja nija , ln se zaradi nizkot-le r,H,teresov svoje kliente-^rebne„agX)dtla vlogi	nepo-
fle j-,"3 zaščitnika nadvla-*rarnTno,polistlčnih in a-
skupin*.
*loviadeu, Scelbe in	proti-
8Uljevi kl, tiče v sami Seče™ a1	adl, vendarle za-
tem sp razdobje, v kate-Pirajn Za levičarske sile od-tetn k«rte možnosti. Med-Italijanska sociali-
cialističnimi strujami, ki so danes strnjene okoli Neodvisne socialistične zveze-s socialdemokratsko levico in z «Unit& popolare*. v cilju ustanovitve skupine, ki naj pospeši proces okrepitve in, razčiščen ja med vsemi socialističnimi silami, ki naj odločno deluje za odprtje v levo in za razpravljanje ter sodelovanje med Krščansko demokracijo in socialisti. Za tako zbližanje, sporazum in za odločen poseg manjših socialističnih sil v italijansko politično življenje, naslavljajo neodvisni socialisti bratski poziv vsem tovarišem, ki v manjših skupinah in tudi izven njih opažajo nevarnosti, ki jih predstavlja sedanji čas in odgovornost, kl leži na avtonomnih socialistih*.
99Po<lli“ Japonci in Sigman Ri
.laponsko gospodarstvo kakor tudi njeno politiko sili nuja k sporazumu tudi s tistimi de-,
I azijske celine, katerih družbena ureditev japonski desničarski vjarii nikakor ni po godu. Hatojamova vlada je kar brez najmanjšega oklevanja o-dobrila odhod japonske gospodarske delegacije v Peking, medtem k» se v Tokiu že pril pravlja teren za uvedbo go-i spodarskih odnosov s Severno Korejo. Severnokorejski minister za zunanje zadeve Mam
II je v intervjuju z dvema japonskima novinarjema orisal široke možnosti izmenjave blaga med Severno Korejo in Japonsko" in severnokorejski gospodarski strokovnjaki so pripravljeni sestati se v Pekingu tudi z japonsko gospodarsko delegacijo. Kim lr Sen pa je obljubil vrnitev Japoncev,
To izziva srd korerič-nega Sigmana Ria. Seulski tisk gre celo tako daleč, da obtožuje Hatojamo pokomunističnega imperializma.
Juinokorejci so celo odklonili sodelovanje na .sestanku azijske protikomunistične zveze. ker prisostvujejo temu sestanku tudi »podli« Japonci. Južnokorejci pretijo, da bodo svojo trgovsko izmenjavo z Japonsko, ki je že itak neznatna. še zmanjšali. Stališče Singmana Ria je v te i zadevi tako absurdno, da celo londonski «Economist» piše, da je «težko' ne dati prav Japoncem« »Economist« ne zavida ameriškemu poslaništvu v Tokiu glede njegove naloge pri posredovanju med Singmanom Riem in Hatojamo. Vsekakor pa bo težko tako ameriškemu ambasadorju, kakor tudi juž-nokorejskemu diktatorju preprečiti Japoncem, da bi trgovali e Kitajsko in Severno Korejo.
Težavno uresničevanje nordijskega tržišča
Ovire niso toliko notranjega značaja, kolikor posledice dejstva, da so tudi te dizave članice mednarodne organizacije GAJI., ki je s sporazumom prizadeta
Norveško, Švedsko in Dansko so vedno srna ir ali za tri najnaprednejše dežele Evrope. To drži še danes, tako da jih v marsikaterem pogledu stav-ljamo za zgled kadar nanese pogovor na oružbeno, intelektualno ali kulturno raven, ki so tu dosegle zavidanja vred-ro stopnjo. Vse tri imajo mnogo skupnega, tako v pogledu zgodovinske preteklosti, kot glede okoliščin, potreb in teženj, v katerih so danes
Pred kakimi osmimi meseci so se v Harpsundu sestali vladni predsedniki Norveške, Danske in Švedske, da bi razpravljali o nordijskem gospodarskem sodelovanju in enotnem nordijskem tržišču. Tako domače, nacionalno časopisje, kot tudi ostali evropski tisk. f-o z zanimanjem sledili naporom, ki so jih te države vlagale. da bi se dosegel ta smo-er. Saj je šlo za zanimiv poskus, povsem v skladu z 0-snovno tendenco splošnega razvoja, dasi si njemu ustrezni rezultati zaenkrat še niso pridobili praviče državljanstva tokratnih ekonomsko-poli-tičnih pogojih in odnosih. Gre pa	za to, da	se na	osnovi	tega	in še vseh	drugih	poskusov,
ki mu bodo nujno sledili, zgradi sistem, ki bo enkrat kasneje predstavljal temelje novih družbenih odnosov.
Kot rečeno, je imel namen treh nordijskih držav, da poiščejo nove oblike medsebojnega gospodarskega sodelovanja ter ustanove enotno tržišče. ugoden odjek v vseh časopisnih komentarjih. Potem pa je vse skupaj nekam utihnilo, le od časa do časa se je pojavila kratka notica, iz katere je bilo razvidno, da ie stvar še vedno aktualna. V resnici se je delo za dosego postavljenega smotra nadaljevalo z nezmanjšanimi napori. Diskusije, kl	so se	okrog	tega	vprašanja	vodile,	lahko	re-
čemo, desetletja, so sedaj odstopile svoje mesto konkretni dejavnosti. /Vladam pa je bil predložen načrt o ustanovitvi enotndga nordijskega tržišča, ki bi obsegalo izmenjavo o-krog HQ odst. vsega proizvedenega blaga v omenjenih treh deželah.
Osnovna naloga, ki je bila postavljena na sestanku v Harpsundu, je bila, da ,se u-gotovi, za katere proizvode bi se mogla odpraviti carinska brpmena in odpreti meje. Izbira je padla na sledeče industrijske izdelke:	kemične,
farmacevtske, elektro-metalur-ške, izdelke jekla in železa,
Poseben odbor gospodarskih strokovnjakov je v tem času določil nad 900 proizvodov, ki bi prišli v poštev glede novega načina svobodne izmenjave, Skupna izmenjava bi dosegla vrednost 675 milijonov norveških kron lokrog 90 milijonov dolarjev) za proizvode, ki so zanje doslej veljali zelo strogi carinski predpisi, in 390 milijonov kron (približno 59 milijonov dolarjev) za proizvode kot so guma, les. paph, mde itd- katerih izmenjava se je tudi doslej vršila z določenimi carinskimi olajšavami.
Proučevanje odbora gospodarskih strokovnjakov se nanaša na skoraj vse področje blagovne izmenjave skandinavskih dežel. Norveška je največji uvoznik, zaradi tega
so tudi carinske olajšave, do katerih • bo v kratkem prišlo, zajele razmeroma najnižji odstotek njene blagovne izmenjave. Odbor je določil, da bodo od celotnega današnjega uvoza Norveške, blagovne skupine, ki se bodo lahko u-vozile brez carinskih omejitev, znašale okrog 38 odst. Za Dansko je ta odstotek nekoliko višji in znaša okrog 46 odst., za Švedsko 75 odst . kar pomeni, da bo Norveška, kljub predvideni liberalizaciji trgovine med tremi nordijskimi deželami, še vedno obdržala precejšnje omejitve. To pa je razumljivo, ker sta norveška industrija in poljedelstvo razmeroma mnogo slabše razviti od švedske industrije ali danskega poljedelstva.
Se nekaj bodo morale nordijske nacionalne vlade in parlamenti upoštevati, ko bodo pretresali predloge glede uresničenja enotnega nordijskega tržišča in nordijske carinske unije. Vse tri dežele s« namreč tudi članice GATT (Mednarodni sporazum za carine in zunanjo trgovino). Kot članice te organizacije pa po veljavnih pravilih ne morejo odpraviti določenih ca-
rin v medsebojni izmenjavi, hkrati pa jih ohraniti v trgovini z nekaterimi drugimi de-želami-članicami organizacije GATT. Veliko vprašanje je, a-li bodo izvenskandinavske članice GATT sploh sprejele zamisel o enotnem in omejenem nordijskem tržišču To bi namreč pomenilo, da skušajo skandinavske dežele po eni strani dvigniti carinsko mejo proti ostalim deželam sveta, po drugi pa še naprej uživati olajšave. ki jih GATT omogoča v trgovini z njimi. Zaradi tega je odbor strokovnjakov opozoril vlade in parlamente Švedske, Norveške in Danske, da mora biti ustanovitev enotpe-ga nordijskega tržišča tako dr-ganizirana, da ne bo v nasprotju z razvojem trgovine z ostalimi deželami sveta. Vse tri nordijske dežele imajo namreč žnočno razvito zunanjo trgovino in bodo morale omenjeno dejstvo resno u-p oštevati.
Organiziranje enotnega nor-dijsl?ega tržišča bo potemtakem naletelo še na marsikatero zapreko,' vendar so mu postavljene dovolj trdne osnove, da ga moremo smatrati kot skprajšnje dejstvo.
C...VSE TO NAS BO PRIVEDLO V KATASTROFO*
povprečni letni dohodek AlZirca enak polmesečni plači Francoza
Za sedanje raimere v Alku ni kriva le nekdanja francMka kolonialistična politika, ampak tudi nazadnjaška trma nekaterih francoskih krogov, ki s« ie vedno oklepajo leilerelih načel
Ravno zdaj, ko bi moral par-] no stanje francoskih enot
Sem v Kinozemstvo* morajo po vodo prebivalci malega zaselka flotat, ker nimajo doma vode. In nato Jih s polno posodo čaka še urnost*
KRATEK SPREHOD OB GLINŠČICI DO BOTAČA
iVefcoč so tod klopotali mlini
Nekaj zgodovinskih podatkov o dobi, ko je bila civilizacija šele v povojih - V Botaču imajo sicer luč, po vodo pa hodijo v Jugoslavijo
lament oditi na poletne počitnice, je francoska vlada pred zelo Ya*no parlamentarno diskusijo. 26. t. m. se je namreč začela diskusija v zvezi z interpelacijami glede vladne politike v Alžiru in o zahtevi vlade, da <« izredno stanje, ki j» bilo proglašeno letos v začetku aprila, podaljša še za šest mesecev, t. j. od oktobra do marca prihodnjega Jeta Kakor vse diskusije o Severni Afriki, tako zbuja tudi ta velik interes v francoskih parlamentarnih krogih, ker je politika «trde roke«, potem ko je bilo v Alžiru proglašeno izredno stanje, ostala brez u-speha. Po mnenju same vlade dosedanji rezultati ne pomenijo neuspeha, ampak samo začasne težave, za katere je potreben čas, preden se bodo mogle odpraviti. Zaradi tega tudi zahteva podaljšanje izrednega stanja.
Kako bi lahko označili sedanjo politiko, ki jo Francozi vodijo v Alžiru? Znano je, da je Alžir že. stara francoska posest v Severni Afriki (ode leta 1834), tako da se to ozemlje smatra kot nekakšen sestavni del francoske metropole. Zaradi tega ima Alžir status prekomorskega departmaja in je neposredno pod upravo notranjega mirlistrštva. katerega glavni predstavnik je i generalni guverner.
»Alžir — to <je Francija«, na tčm načelu je osnuvapa , vsa francoska politika na, tem o-zemlju. • Izhajaj<*č iz Iteg«. so francoske oblasti skuille V |a-
Dolina Glinščice, kdo je ne
pozna, kdo ne pozna njene divje skalne rebri, slapa in tolmunov! Kdo še ni občudoval te krasne gorske lepote in divjine?
H.e od nekdaj so se zbirali tod ljudje. Dobri plezalci so se pomerili z njenimi čermi, geologi sp preiskali njene sklade, zgodovinarji razvaline gradov, navadni izletniki pa so tu občudovali delo Vsemogočne narave, življenje in borbo človeka v njej. Skratka, vsakomur nudi dolina Glinščice nesebično svoje lepote in čare. Prav ob koncu te lepe doline pa se skriva najmanjša vasica, kar jih poznamo tu v naši bližini. Le-ta je marsikomu manj znana, kajti skrita je prav na dnu doline in zdi se. kot bi bila zagozdena med dva hriba. To je Botač.
Kako je pravzaprav nastal, kaj je gnalo ljudi, da so si tu postavili svoje hiše, daleč pioč od drugih vasi? Sicer pa. če si že po naključju na Jezeru v osmici, se potrudi še do Botača, ne bo ti žal. Z Jezera zavij mimo kala navzdol po poti. ki je sicer podobna jarku, Hodiš lepo navzdol in pred teboi se odpira dolina Čudovita je: na levi je pobočje strmo in vse zaraslo s pritlikavimi hrastiči. brinjem in grmovjem. Posebno te dni poslušaš tod cel orkester gla-r. h prebivalcev našega sončnega Primorja — škržatov. Seveda je poleg njih med skalami po
JE KRUPI’ PRIREJAL VEČERJE V ČAST CESARJA VITJEMA IL
Kralji topov se bojijo prepiha
50 m dolga, 25 m široka in 20 m visoka dvorana z lestenci, katerih vsak velja 60.000 DIVI oziroma 9 ^lijonov lir, je le del bogastva, ki ga predstavlja skrajno neokusno opremljen Kruppov dvorec «Hiigel»
bjej np<(?ueRe',> Je prazna, v ti »0 z]v* niti gospodar, ni-dmjjnp ,nia, "Ploh nihče od ku, k ' grajena je na grič-So P°ye samo njeno ime. rUrskei>nj	'ast družine poje, da	'i®	topov, vendar
na lastSe tal50 izrazimo, »jav-bosti m kpr ie pristopna jav-hjej osto Essen prireja v r®Z»tav	uradne sprejeme.
t>t(,g;a^0nce,:te' in k0 ni
ip)n mu prireditev, izter-ki bi .Vs*()Pmno od vsakogar, ji p)0 hotel obiskati, da bi 'l- r»2m . ,‘n 0 njej morda tu-
Vj^Ual.
ki je .le obdana s parkom, fk» iQristar toliko, kot po rur-r'v0ret Uslrija. Dejansko je to kakršnega si lahko za-H	le.v	k)ajki. Ustanovitev	astije	porurskih kra-
bil _°POV, AtfreH	■„
kr«lj°a5ebn‘'
Alfred Krupp, 'e prijatelj pruskega
C,!aria	ka	in	nemškega
f'bodarai,yi*ierna H- Svoji go-
Pri^ren
sili
je hotel dati
z*l, da'n °*cv'r' d® bi prikazanj njeK°va moč niti naj-*°sPodaHa za‘ls1®i® za močjo Krupo	nemške države.
, gradil13 SVojcS® dvorca m p{1k . SV(,io druž Vil nek«. tem dvor«m posta-• Misei jP0"’en'k svoji mo-ZBviat in’„	* tem izzval
1<,cl®. mu	.t tlafenega raz-
V". Prep-is' niti šin,la v gla-bi1J®jo ražnje b»«. d® pr-
n,eea>«®;da
d°v0lj
eno
razlike od saje gospodarju
VSe. ali celo da
d°Unost h ““ v np nad ,LS' 6im bpli dvig-
R“sPodari‘ v • nad katero l" pr'*lo 'n0s«kUl ('nu(,«t,l» ie V"° «HuegCbn° ‘,0 ‘Z,:'za-arhitekt ‘V, p.rojekt.r®l
• Idejne skice
b°ben
koF't, ker pričajo o grobem o-kusu človeka, ki je ljubil moč, denar trt jeklo.
V vili kralja jekla Jekla sploh ni. Vse je leseno, vse je polno rezbarij in dragih tkanin, delo španskih, belgijskih
drugih mojstrov iz 15, in 16. stoletja. To so dejansko tudi edine vrednote, ki jih lahko vidimo v največji stanovanjski hiši Porurja. Vse o-ftale umetnine so portreti, ki so bili izdelani po okusu In naročilu starega Kruppa in njegovih naslednikov. Slike prikazujejo člane Kruppove družine in nemške kralje in cesarje. Te slike delujejo oholo in bahato, moreče. Vsekakor ustrezajo namenu in o-kusu gospodarja.
V spodnji veliki dvorani zavzemajo vso steno slike zadnje generacije Kruppovih. V •redini je gospa Berta Krupp. bivši direktor in lastnica številnih jeklarn, železarn, tovarn topov, rudnikov in zemljiških posestev. Njeno ime je povezano z žalostnim spominom na znani top »velika Berta«, s katerim so Nemci v prvi svetovni vojni streljali na Pariz. Ta spomin je poln krvi in solz nedolžnih žrtev. Na sliki Berte Krupp pa se odraža trpeč obraz matere «o-plemeniten« z videzom fevdal-ke. Poleg nje so odtali člani družine, njen mož. otroci in vnuki. Eden teh je sedanji lastnik Kruppovih podjetij, drugi je še vedno v sovjet skem ujetništvu. Poleg teh so ša . drugi člani družine.
V dvoranah je zadušljivo, nikjer ni niti malo zraka. Ve-
j,' Vdelal sam izIUejne sklce l'ka okna so prekrita s tan-^ Predstavliai lpp' sk'-|kimi, toda dragocenimi zave-danes red-'sami
Strežaj monotono razlaga, da v tej hiši ni prepiha, ker, se je stari Alfred Krupp bal prehlada in je zato napravil vse tako, da bi v vsej hiši ne bilo niti najmanjše sape.
Mimogrede ti šine v glavo vprašanje: Ali je Krupp tudi v “vojih rudnikih in plavžih pazil na prepih?
Strežaj na to vprašanje ne b, odgovoril, zato je bolje, da se povzpnemo v prvo nadstropje, da si ogledamo dvorano, ki je dolga 50 m, široka pa 25 m in vsa obdana z lesenim opažem z močnim reliefom. Strežaj monotono nadaljuje; »Tu je Krupp prirejal večerje v čast cesarju Viljemu II. Za vsakim gostom j,, stal livriran lakaj. Vsak kristalni lestenec je vreden 60.000 mark. Da bi ozračje ne bilo preveč dušljivo, je dvorana visoka 20 m.» In strežaj nadaljuje: «To bi bilo lahko tudi ceneje. Odprli bi lahko okna, napeljali ventilacijo, toda vmes je še vedno Kruppov strah pred prepihom in _ tako je tudi bolj veličastno, ker deluje vse mogočneje. kot v cerkvi.« Ne vemo, ali govori strežaj to iz prepričanj«, ali ni morda v njem ze tudi nekaj sarkazma.
Stopimo v delovno sobo Alfreda Kruppa. Sredi prave, pravcate dvorane, kjer je prostora za 100 oseb, je ogromna pisalna miza. Strežaj pravi: «Pred tridesetimi leti je smela stopiti v to sobo samo kaka kronana glava ali kvečjemu kak šef države. Kruppovi drugih ljudi sploh niso sprejemali.#
Za to sobo je še spalna sobe Viljema II., ki je polna
sonca in — prepiha, ker je to cesar želel. Nato so sobe raž-nih drugih članov Kruppove družine, razni budoarji, saloni in druge dvorane in dvoranice ter seveda spalnice za ■■trežno osebje.
Vila »Huegel« zavzema prostor nekaj tisoj hektarov. Vrednost vsega se ne Ja '.ceri.ti. Ob vznožju tega griča so najbolj bogata ležišča premoga v Porurju. Porui e pa je nejgosteje naseljen kraj v Ev-i-pi, Nekai iciatkov.
Od središča Muelheima, ki Šteje danes skoraj 166.000 preit.valcev, do Ti isburga ki br, kmalu imel pol milijona Mudi, je komaj 8 km, do Ober-hausena, ki šteje 234.000 prebivalcev, je 6 km. do Es*«na. ki šteje že 679.000 prebivalcev, je 9 km, do Gelsenkir-chena, ki ima 366.000 prebivalcev, 18 km in pol. Na e-r.em kvadratnem kilometru živi tod reci in piši 6.000 ljudi.
In v tem gosto naseljenem kraju, v kraju, ki je najbolj gosto naseljen na svetu, se razprostira ena edina praznina, t. j. družinsko posestvo tukajšnjega gospodarja — Kruppa. Krupp se je trudil, da bi njegovo zemljišče bilo čim večje in širše, da bi tem pokazal svojo moč. Park okoli vile zavzema površino polja večje vasi. Na drugi strani ceste, daleč od vile seveda, pa so nakopičene stanovanjske hiše porurskih rudarjev. Te hiše so grajene tako, da komaj zadoščajo potrebam. V veliki Kruppovi dvorani, t kateri je Krupp sprejemal Vi ljema 11., bi lahko stulo vsaj pet stanovanjskih hiš Krup. povih rudarjev.
/uknjah in drevesih še poino fperjenih in štirinožnih roparic. Sem spadajo skobci, sove, kanje in postovke, kune, podlasice in lisice. Ce imaš s seboj še p«a, ti bo verjetno hote ali nehote splašil še kako zaspano sovo ali kaj drugega. Pravo nasprotje tega zelenega brega pa je pobočje na desni. To je popolnoma go'o: mogočno skalovje razjedeno od dežja in vetra.
Zgodovinskega pomena so tu kajšnje razvaline gradov, ki jih vidiš naokoli. Tl gradovi imajo zelo burno zgodovino za seboj. Njih nastanek je različen. Tako Socerbski grad nad Dolino, Botaški grad in grad na Robidi, ki £'° K® Italijani preimenovali v Močo.
Socerbski grad, stoji na strmi peščenjakovi pečini, ločeni po prepadu od glavne gmote apnenčastega socerbskega Krasa. Zidan je bil iz ruševin nekdanjih gradišč. Botaški grgd je zrasel iz stare rilske stražne utrdbe v močno zgradbo. Njegove razvaline še lahko vidiš nad prepadnim pečevjem nad Botačem. Varoval j« velik del ozemlja, obenem pa za tiste čase važno pot iz Trsta :kozi Glinščico v Istro. Najmočnejši je bil grad na Robidi. Pozneje so kakih 300 let vladale po teh gradovih razne nemške plemšike rodbine, ki so nadzorovale delo kmetov-tlsčanov in ropale potujoče trgovce. Kakor vsi gradovi, so tudi tile propadli z iznajdbo smodnika. Danes stoje njihove razvaline kot živ spomenik nekdanjih žalostnih dni. Tudi cerkvica, ki jo vi-diš, ni bila nekoč taka. Prvotno je bila majhna kapelica, nato je po večkratni predelavi postala cerkev (12. stol.). Danes je obnovljena in predstavlja priljubljeno izletniško točko (235 m), •• katere lahko ! občuduješ slap Glinščice.
Nič čudnega ni. če zaslišiš tu nenadoma govorjenje in ko se ozreš, vidiš visoko nad seboj drzne plezalce, ki hladnokrvno preizkušajo svoje moči in znanje po nevarnih grebenih. Ze odkar obstaja planinstvo v Trstu, je bila Glinščica plezalna šola za mlade plezalce. Se danes je znana »Jugova stena«, to je najbolj obiskovana stena v jugozahodni plati Malega Krasa. To steno je prvi preplezal Josip Cesar s tovariši. Krstil jo je v spomin na pok. prijatelja dr. Klementa Juga. utemeljitelja moderne turistike pri nas. Polici nad to steno pa je dal ime »Zlatorogova polica«, kar prijetno spominja na naš Tri-filav.
Toliko o zanimivosti doline same. Sedaj pa naprej. Pot prične močno padati. Prečkaš progo pri novi čuvajnici. Malo pohitiš in takoj si v objemu zelenja in polj. Takoj opažiš lepo obdelane njive in skrbno negovano vinsko trto. Se bolj se pogrez-nej v zelenje in prijeten hlad te obdaja. Mimo zapuščenih zidov — nekdanjih mlinov, ob katerih se tiho pretaka med kamenjem Glin-ščiča, prideš v vas, ki te čaka skorajda «z odprtimi rokami«. Ni velika. Nekaj hiš s petimi družinami, šteje vsega skupaj le 18 oseb.
Botač je majhno naselje, ki Je nastalo ob gornjem toku Glinščice. Da teče potok po tem suhem krasu je redek pojav. Zato so bili prvi naseljenci verjetno že poklicni mlinarji, ki so izkoristili to naravno dobroto. Sezidali so mline, seveda preproste. Iz nekoliko uravnane struge so naredili jez z zapornicami, kjer se je zbirala voda, da je potem enakomerno tekla na kolesa. Mlini so bili skoro vsi enaki. Veselo so klopotali po sicer tihi dolini Glinščice. V začetku sta bila le dva mlina, pozneje trije in kočno šest. Okoli teli in prav zaradi teh je začela vas rasti. Obrt se j,, izplačala, kajti modernih mlinov tedaj ni bilo. Pozneje so sicer bili, a daleč. Tudi ljudstvo je rajši nosilo mlet v svoje mline, k doma-
čim ljudem. Tako so prihajali kmetje iz bližnje in daljne okolice vozeč	žito v ovč-
jih mehovih, na težkih vozeh, včasih pa so revnejši nosili kar na ramah.	Najstarejši
mlin je bil Ljubičev, nato sta bila dva Zerjalova, Cačev, Bakov in Sancinov. Botač je živel dolga leta od tega; potem je prišel fašizem. Nove določbe so hudo prizadejale mlinarje. Mlini so vedno bolj redko klopotali.	Končno je
prišel še visok davek, zaslužek pa je bil	premajhen
Mlinarska obrt, ki je veasin lepo cvetela, je začela propadati. Drug za drugim so mlini utihnili in začeli razpadati, Zadnji je bil Sanci-rbvl Utihnil je leta 1933. Dandanes se vidijo le zidovi teh mlinov.
Oa tedaj Botač nima vee pravega lica. Kot smo videli, je ljudi le malo več, Le ti
životarijo neko robinzonsko življenje. Hrani jih zemlja, ki je povprečno zelo dobra, ker ji tudi vlage ne manjka. Lepo uspevata na njej predvsem koruza in ječmen, malo slabše pšenica in drugo Posebno negovana, je vinska trta, ki po navadi dobro obrodi. Tudi pobočja gričev, kjer so stali gradovi, so bila zasajena z vinsko trto in vsa obdelana. Danes pa tega in re marsičesa ni več. Se pred 3(' leti je vasica Botač štela o-kroglo 40 prebivalcev. Potem so minila leta in vojna vihra je pobrala ljudi, slabe razmere po vojni so pobrale mnoge starčke, mladina pa se je pomožila in poženila drugam.
Ljudje so preprosti, vedri, zavedni in nezahtevni. Ze od nekdaj so navajeni na preprosto, trdo življenje. Vendar sta elektrika in voda v današnjih časih nujna činite-Ija za življenje, pa čeprav v tako odljudnih krajih. No, v Botaču sicer elektriko imajo, napeljana je iz Drage. Drugače je s pitho vodo. Te v vasi sploh ni. Voda sicer teče ob vasi — Glinščica, toda ta ni pitna, vsaj za ljudi ne. Vso pitno vodo, ki 10 ima Botač, je mali izvirek vode, ki prihaja bogve od kod iz podzemeljskih virov. Pa naj bo, voda je sicer zdrava, čista in okusna, a kaj pomaga, ko pa je onstran meje — v Jugoslaviji. Vmes teče še Glinščica, preko katere drži most, če ga smemo tako imenovati, kajti ta »most« je v tem, da sta kaka dva metra nad vodo položeni dve železni tračnici, na katerih je tu pa tam kaka strašno trhla deska ali hlod. Tak razpadajoči «most» bi že davno ne smel služiti svojemu namenu, ker je zelo nevaren pred vsem za stare neokretne lju
di, ki hfldijo čezenj k studencu po vodo. Vaščani že pet dolgih let vneto prosijo svojo dolinsko občino, naj bi jim popravila most. Občina pa je gluha za take »nepomembne« pritožbe, odnosno prošnje.
In tako. d^agi bralec, ko se boš vračal iz Botača in slišal veselo vriskanje izletnikov pri cerkvici Marije na Pečeh ali kričanje otrok v Glinščici, vedi, da je bila dolina Glinščice včasih mnogo lepša kot je danes. Globoko v njej so pelf mlini, vae je živela lepše, varnejše življenje.
MITJA PRESL
Alžiru skoraj 200.000 mo*. Vojaške operacije proti upornikom se vodijo z vsem oroF-jem, in kot bi to ne bilo dovolj, se proti domačemu prebivalstvu v uporniških predelili izvajajo množične represalije, ne da bi se izbiral« sredstva. Poročila o teh operacijah so vse bolj podobna vojnim poročilom, kot pa poročilom o političnih neredih. Francozi skušajo prikazati Al-žirce kot tolpo roparjev, ki jih ja treba uničiti z orožjem, in ne kot borce za uveljavitev nacionalnih pravic.
Ekonomski pogoji, v katerih je prisiljena živeti večina Al-iircev. »o zelo težki. V nekaj več kot sto letih francoske u-prave je prišlo v roke francoskih zemljiških posestnikov nad polovico vse alžirske obdelovalne zemlje. Povprečna zemljiška posest evropskega posestnika znaša 125 ha. do-mačina-muslimana pa same 14.5 ha. Nad milijon je še kmetov-domačinov. ki nimajo zemlje, pač pa so se obsežni predeli zemljišč spremenili v plantaže kolonistov Francozov. Zaradi takšnih, lahko rečemo, neznosnih pogojev alžirskega kmeta in kmečkega delavca, kakor tudi zaradi slabo r«*-vite industrije (tej so francoske oblasti začele posvečati večjo pozornost šele v zad-njpm času. posebno ker je Al-Žir zejp bogat na rudah), prenaseljenosti in bede na vasi, »e tise vej Alžlrcev seli pre-
ko morja v Francijo. Toda tu
#^Ye v najslabših pogojih, ker
, ....	,	u	VrčRstavljajo	samo	nekvalifi-
1, zaduntL.;.vsak« gubanje ,;A1- .p,rmn dMovtlo iUo. 2ivljeni.
žircev, ki je imelo v svojem programu nacionalno osvoboditev. Leta 1946 je bila razpuščena in prepovedana tako i-menovana Narodna stranka, letos je bilo razpuščeno »Gibanje za zmBgo demokratičnih pravic«, ki je iz nje izšlo; obenem so bili aretirani ter internirani vsi njegovi vidni voditelji. To je bil zadosten razlog za oboroženo vstajo Al-žircev, ki se je v kratkem času presenetljivo razširila. Francoske oblasti so začele tu kopičiti ogromne množine vo-/aštva, tako da doseže številč-
ZRAVN1SK1 KOTIČEK
Nizek krvni pritisk
Danes se mnogo govori in iše o visokem krvnem pritisku. Zelo veliko ljudi ima visok krvni pritisk, drugi se zopet boje, da bi se jim krvni pritisk v naraščajoči starosti povečal, toda le redkim uspe, da dosežejo z zdravili ali s primerno dieto normaliziranje krvnega pritiska. Nasprotje previsokega krvnega pritiska ali hipertonije je prenizek krvni pritisk (hipotonija), ki sicer ni tako pogost pojav kot prvi, vendar je pa zdravniku prav tako težko vplivati nanj kakor na hiper-tonijo.
Ce govorimo o 4hipotoniji, si moramo biti na jasnem, da tu ne gre za neko določeno bolezen, temveč le za simptom, katerega vzroki so lahko zelo različni. Tako .lahko ugotovimo prenizek krvni pritisk n, pr. po hudih infekcijskih boleznih, po dolgotrajnem pomanjkanju hrane (mnogi povratniki iz ujetništva m taborišč še danes trpe za hipotonijo), pri raznih oblikah malokrvnosti ter pri nekaterih srčnih napakah-Hipotonija j,e pa tudi lahko izraz konstitucije ali pa dedne obremenjenosti. Čeprav moramo smatrati krvne vrednosti kot nekaj relativnega, velja pri odraslem človeku za normalo krvni tlak od 115 do 145 mm. je torej*- enak stolpcu živega srebra v merilnem aparatu višine 115 do 145 mm. O prenizkem krvnem
tlaku govorimo, če znaša pritisk 100 ali manj. Prenizek krvni tlak spfemljajo po ' navadi utrujenost, glavobol, zmanjšana telesna moč, omotica m nagnjenje k nezavesti. Ravno zaradi tega sirnP' torna, t. j. nagnjenja k nezavesti, postane lahko prenizek krvni pritisk resna bolezen, ker pač nezavest lahko pripelje do hudih nesreč v poklicu in prometu. Z druge strani pa moramo vedeti, da je mnogo ljudi, ki so kljub hipotoniji za delo ’ popolnoma sposobni, zlasti velja to za tiste s prirojeno hipotonijo, Ce torej zdravnik pri pregledu ugotovi hipotonijo, še ni vzroka za vznemirjanje. Zdravljenje je potrebno šele tedaj, če Ima bolnik resne težave. Medicina sicer pozna vrsto zdravil, ki lahko za določen čas dvignejo krvni pritisk, vendar so pa taka zdravila zaradi kratkotrajnega ličinka za daljše zdravljenje neprimerna. S tem dejstvom zdravnik računa in poskuša odstraniti prave vzroke hipo-tonije, tam pa kjer gre za konstitucionalno hipotonijo, bo skušal vplivati na bolezen s tem, da bo bolniku priporočal primerno športno udejstvovanje in da mu bo svetoval pameten način življenja. Mnogokrat bo pa zdravniku uspelo prepričati bolnika, da je odvisno o, d bolnikove, volje, če bo padel v nezavest ali ne.
To pa naj bi bil most: dve železni tračnici in nekaj trhlih hlodov in desk počez, kar Je posebno uprijetnoa pozimi, ko zavija močna burja
F-ka raven Alžircev je zaradi vsega tega silno nizka in nad polovico prebivalstva ima letni dohodek, ki ne pre»ega 20 tisoč frankov, t. j. polovico mesečne plače francoskega delavca.
Da bi to stanje deloma popravila. se je francoska vlada lotila vrste ukrepov, s katerimi naj bi se pospešil ekonomski razvoj Alžira. Povečati bi se morala površina obdelovalne zemlje, izkoristiti naravna bogastva in nuditi pomoč brezposelnemu prebivalstvu, Ustanovilo se je celo franensko-nemško združenje za industrializacijo Severne Afrike. Toda vsi ti ukrepi gredo prvenstveno v korist francoskih kolonistov in francoskega kapitala, tako da se z njimi nikakor ne morejo rešiti vsa tista vprašanja, ki izhajajo iz ekonomske zaostalosti Alžira.
Kriza v Alžiru, kot v Sever-n; Afriki na sploh, je v prvi vrsti politična kriza, a kot takšna se ne da odpraviti i administrativnimi ukrepi (n. pi. z razdelitvijo Alžira na štiri departmaje ali s povečanjem števila domačinov v upravi itd ), ampak s političnimi reformami glede uprave in e spremembo alžirskega statusa v okviru Francoske u-nije. »Alžirski problem se da tešiti samo na en način.« je že leta 1947 zapisal neki voditelj alžirskega narodnega gibanja, «in to tako, da se da beseda samemu ljudstvu « Del Francozov je to razumel in stoji na stališču, da bi bilo treba dati Alžiru notranjo avtonomijo, tako kot Tunini, prvi korak k temu pa naj bi predstavljal razpis demokratičnih volitev v alžirsko skupščino (ki so v njej imeli do danes večino francoski kolonisti), izpustitev na svobodo alžirskih narodnih voditeljev, nakar bi začeli s pogajanji, tako z njimi kot z voditelji u-pornikov glede bodočega ata-tusa Alžira.
Zdi F« pa. da se francoska vlada, čeprav je to storila v Tunisu, ne bo odločila za podobno tudi v Alžiru. posebno ker so številni social-republi-kanski (De Gaulleovi disidenti), radikalni in drugi poslanci, ki imajo v Alžiru svoje o-sebne ekonomske interese, proti temu.
Sicer pa se v Franciji zavedajo respoiti alžirskega vprašanja. »Situacija postaja vse resnejša. V imenu Francije se uvajajo globe, vrše represali-je In zločini . . . vse to nas bo privedlo v katastrofo,« je pred kratkim izjavil v parlamentu leden socialističnih predstavnikov.
Imel je prav, zakaj v kolikor bi francoski parlament ne našel rešitve, ki bi zadovoljila težnje alžirskega prebivalstva po avtonomiji, v kolikor bi upošteval samo želje in interese določenih francoskih kapitalističnih krogov, bo prav gotovo prišlo do «ekspIozije. k: bi. na žalost, bila še bolj strašna od one v Indokini«. kot se je pred kakim letom dni izrazil Mendčs-France In Mendes-France ni nikakšen prekucuh, ampak samo daljnoviden in prosvetljen meščanski politik, ki razume, da živimo v stoletju, katerega značilnoet je prav v nezadržnem valu na-raščajočih osvobodilnih stremljenj pri narodih, ki so doslej živeli v stoletnem kolonialnem suženjstvu. Ne bo napak, če bodo to hoteli razumeti tudi oni, ki se bodo v kratkem u-delelili parlamentarne disku sije o Alžiru, , tega doslej niso hoteli.	*
— 4
28. julij* l85*
GORIŠKI IN BENEŠKI DNEVNIK
PRED JUTRIŠNJIMI VOLITVAMI NOTRANJIH KOMISIJ V CRDA
fljj’
!‘J|
1B1. iKp W$M Al
Z omejilvanri v predvolilni hanipanji s!°',enci sredo v skupino Mont Blanca hoče ravnalelisiio vplivali na izhirn hanriiriatnu ž ““■"»
V Tržiču se je zadnje dni pred volitvami v notranje komisije CRDA, zelo okrepila predvolilna kampanja. Ravnateljstvo ladjedelnic pa je v tem času napravilo vrsto u-k repov, ki omejujejo delavske in sindikalne svoboščine delavcev.
Zaradi tega je tajništvo FIOM poslalo CISL in UIL pismo, v katerem obvešča o-menjeni sindikalni organizaciji o neupravičenem ravnanju ladjedelnice. Pismo po krajšem uvodu navaja sledeče omejitve ravnateljstva CRDA;
1. Prepoved delavskega zborovanja v podjetjih med odmorom.
2. Prepoved vstopa kandidatom, suspendiranim na delu. da vodijo volilna zborovanja.
3. Diskriminacijski ukrepi ravnateljstva so dovedli tudi do omejitve volilnih svobo-ščin s tem, ker se zahteva od suspendiranih delavcev, da volijo rta posebnem volišču, ločenem od ostalih volišč na delovnem mestu.
To ravnanje ravnateljstva CRDA je samo nadaljevanje kršitve demokratičnih svoboščin delavcev, kajti jasno je,
CRDA z omenjenimi omejitvami. Pritisniti hoče na zaposlene delavce in vplivati na njihovo izbiro pri posameznih kandidatih za predstavnike v notranje komisije. Tako ravnanje nasprotuje tudi 15.' členu medzveznega sporazuma, ki govori o volitvah v notranje komisije posameznih podjetij, in je torej tudi nezakonito.
V soboto 30. julija seja pokrajinskega sveta
pa bodo	na	dnevnem redu	|
tudi štiri	resolucije,	od katerih	obravnava	ena pomoč I
1NAM. ki	jo	določa	zakon z	!
dne 29. novembra 1925, druga resolucija	pa	zadeva	vpraša-	I
nje pokojnine delavcem v J goriški pokrajini.
Obvestilo
Na sedežu občinskega sveta se bo v soboto 30. julija ob 16. uri izredno restal pokrajinski odbor.
Poleg odobritev sklepov u-pravnega odbora so še druge točke, tako da bo na dnevnem redu 41 točk. ki bodo najbrž za več ur zaposlile pokrajinske svetovalce. Med drugim so na dnevnem redu razni izdatki, doklada Konzorciju za obrambo proti toči iz Krmina, industrijski šoli v Gorici, Zelenemu križu v Gorici	i.t-d.	Pokrajinsk
svetovalci bodo razpravljal tudi o dodelitvi zemljišča i Ul. Roma, uitanovi ENPAS, o zavarovanju uslužbencev
Odbor Dijaške Matice obve-1 šča vse, ki želijo biti sprejeti I v Dijaški dom v Gorici. Sve-1 togorska ulica št. 42, kot notranji ali zunanji gojenci v šol-1 skem letu 1955-56, da morajo I vložiti prošnjo na posebni ti-1 skovini, ki Jo dobijo na sede-[ zu ZSPD v Gorici, Ul. Asco-j li 1-1. najkasneje do 31. avgusta t. I.
Vsa nadaljnja pojasnila prej-| mejo istotam.
Prekinjeni razgovori v podjetju SAFOG
Tudi torkov sestanek med
kaj hoče doseči ravnateljstvo | bolnicah pokrajine. Končno
ZRTFV SLABEGA GfISIHIIIAHKBHGA STAl\l.1A							
7 «1	1 'I				■ I		
L d oče	m 1	aimiu treh i	m ni Jtrol	iprai iz	/II Si Mal	urn ins	jmor kega
V nedeljo in ponedeljek se Je kakor blisk raznesla po vsej NadlSki dolini žalostna novica o tragični smrti 53-let-nega Jožefa Rupina iz Malin-skega pri Dreki.
V nedeljo ob 22. se je peljal Lino Cuoder iz Pacuha s svojim avtomobilom od Klo-diča proti Dreki. Na sredi poti med Rukinom in Sv. Stoblankom je našel na cesti človeško truplo brez glave. Poklical je takoj orožnike, ki niso mogli spoznati mrtveca in so najprej mislili, da gre za umor. Toda kasneje so se prepričali, da gre za samomorilno dejanje 53-letnega Jožefa Rukina iz Malinskega.
Ljudje so po nesreči govorili, da je odšel Rukin od doma že v nedeljo zvečer ob 9 uri. Okoli 10. ure, se je slišal po dolini močan pok eksplozije, vendar ni nihče mislil, da gre za samomor. Pokojni Rukin se je postavil nad prepad ceste, ki vodi do Sv. Stoblanka, še prej pa je napolnil vilice kolesa z ekra-zitom in z vžigalicami prižgal zažigalno vrvico. Ostal je na mestu mrtev, strelivo mu je namreč popolnoma raztrgalo glavo.
V Klodiču in v okolici so ljudje zelo presunjeni nad nesrečo in smrtjo Rukina, ki je zapustil ženo in tri otroke. Vzrok samomora pa lahko iščemo samo v neznosnih ekonomskih razmerah, v katerih je živela Rukinova družina, saj je bil Rukin že dclj čaea brez dela ter so mu v žepu našli le S lir. Siromašnih družin je v Beneški Sloveniji mnogo, zato bi bil skrajni čas, da se odgovorne oblasti pozanimajo zanje in jim omogočijo obstoj.
Zopet nesreča na «ovinku smrtb
V teku desetih dni se je pripetila na nesrečnem ovinku v Jamljah, ki ga imenujejo »ovinek smrti«, že druga neereč*. Tokrat je bil žrtev
Antonio Ettore Negro iz Son dria, ki je vozil »Fiat 1100» SO 6671 iz Gorice proti Trstu Čeprav je vozil s srednjo brzino, se vendar zdi, da na nesrečnem ovinku ni zapazil dvojnega opozorila in zato mu m uspelo pravočasno zmanjšati brzine in ostati z vozilom na cesti. Zvrnil se je v prepad ob nesrečnem ovinku, toda na srečo je ostal nepoškodovan, čeprav te je avtomobil zelo pokvaril in bodo stroški za njegovo popravilo znašali najmanj pol milijona lir.
Ta ovinek je bil že večkrat vzrok tudi hujšim nesrečam, zato so dosedanja opozorila vse premajhna, da bi jih vozniki pravočasno zapazili. Nujno je torej, poskrbeti za večja in bolj nazorna opozorila, če se hočejo preprečiti ie nadaljnje žrtve na «smrtnem o-vinku* v Jamljah!
DEŽURNA LEKARNA
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna S. Giusto, Kor-zo Italia 106 - tel. 31-52.
VOZNI RED VLAKOV
Odhodi proti Trstu; u.13 (D) 6.01 (A), 6.56 (A), 8.12 (A), 9.20 (D), 10.54 (D)*, 13.55 (A), 15.49	(A).	17.16	(DD),	18,31
(A), 2002 (A), 21.23 (D), 23.30 (DD)**.
Odhodi proti Vidmu;	4.38
(DD)*, 5.20 (A), 6.41 (A), 7.56 (A), 8.43 (DD), 9.36 (D), 10.55 (A), 15.50 (A), 17.17 (A), 19.15 (A), 20.00 (D), 21.05 (A), 23.11 (A).
Prihodi tz Trsta; 5.17 (A), 6.37	(A),	7.53	(A).	8.41 (DD),
9.34	(D),	10.49	(A),	13.52	(A),
15.44 (A), 17.13 (A), 19.11 (A), 19 58 (D), 21.01 (A), 23.09 (A).
Prihodi is Vidma; 0.12 (D), 4.25	(D)*, 5.59	(A),	8.09	(A),
9.17	(D),	10.51	(D)*,	13.53	(A),
15.47	(A).	17.14	(DD),	18.27
(A),	19.56	(A),	21.21	(D),
23.26 (D)**.
• V veljavi od 22. maja do 30. septembra.
’ V veljavi tamo ob praznikih od 26. junija do 25. septembra.
Pod vodstvom Staneta Ker-„ . .	...	.snika	so odpotovali v skupino
mi«H» člani notranje ko- Mount Blanca najboljai ,loven. misije >n ravnate jstvom SA- ski alpjnisti iz Ljubljane. Ce_ Se-,P kon,Sal brezuspes- lja, Trziča in JeseniCj kj ge ze
dalj časa razpravTjah' o* pro-	“	teŽje
izvodni nagradi, k! jo zahte- «V 2ame8slvu' Skupl"a vajo uslužbenci še pred od-
jc dobro sestavljena ter skrbno pripravljena in bo verjetno v treh tednih bivanja v Chamonixu ob ugodnih vremenskih pogojih lahko dosegla nekaj lepih uspehov. V načrtih pa so tudi še nekatere manjše
odprave v Turčijo, kakor tudi v Dolomite in avstrijske Alpe.
Na sliki vidimo skupino na tržaškem kolodvoru, kjer jo je včeraj zalotil naš fotograf. Kersnik je prvi na levi.
hodom na poletne počitnice, I toda ravnateljstvo je trmoglavo ostalo na svojem stališču in predstavniki notranje ko-1 misije so bili primorani zapu-[ stiti sejno dvorano. Kot smo že poročali, bodo delavci SAFOG začeli stavkovno gibanje, ako v najkrajšem času ravnateljstvo ne izplača pro-1 izvodnih nagrad.
OD PAUJA DO BORDEAUXA - DEVETNAJSTA ETAPA TOURA
Waglmans v sprintu zmagal
potem ko je Sitek dolgo sam vodil
ŠAHOVSKE. VESTI
Za evropsko šahovsko prvenstvo se je prijavilo 12 držav. Razdeljene so v štiri skupine. Zmagovalci skupin bodo igrali v finalu. V prvi skupini so SZ, Vzh. Nemčija in Poljska, v drugi Španija, Luksemburg in Zap. Nemčija, v tretji CSR, Nizozemska in Avstrija, v četrti pa Jugoslavija, Romunija in Francija. Vsaka ekipa igra z vsako dvokrožni match na desetih deskah. Jugoslavija igra v Franciji proti Franciji in doma proti Romuniji. Tekmovanje po skupinah mora biti zaključeno do konca leta.
Na medeonskem turnirju v Goeteborgu bo razen Rabarja in Fudererja verjetno sodeloval od Jugoslovanov tudi velemojster Pirc. Kanadska cona je odpovedala udeležbo svojega zastopnika in zdi se, da tudi predstavniki južnoameriške cone ne bodo mogli biti navzoči. Tudi Reshevski je izjavil, da ir osebnih razlogov ne bp igral na tem turnirju.
Kdo bo igral proti Italiji!
Izlet SPD
SPD v Gorici organizira v soboto 30. in v nedeljo 31 Dvyjv t. m. izlet na Nevejsko eedlo I F in na Prestreljenik. Prevoz bo z avtobusom. Odhod v soboto ob 15 uri, izpred kavarne Bratuž. Vpisnina pri D.
Šuligoju do danes. Voznina za člane 750 lir, za nečlane 850 lir.
Spet se je pokazalo, da slabši dirkači ne morejo sami vzdržati vso etapo: pred ciljem jih drugi dohitijo in ves napor je bil več ali manj zaman
Seja upravnega odbora)
Snoči
ob 18. uri se je v občinski dvorani na Korzu sestal upravni odbor občin-, skega sveta, ki je razpravljal Ipopadla kaka slabost- Toda tr' več važnih vprašanjih, o ”*	'	~~	*
BORDEAUX, 27. — Tour de je postal nezanimiv. Vse čaka samo še petkove etape na kronometer, ki bi še edina lahko bila nekoliko zu-r.imiva, vendar pa tudi v tej etapi ni pričakovati kaj posebno novega. Posamezna mesta v splošni klasifikaciji se bode pač nekoliko zamenjala, ni pa verjetno, da bi kdo spodnesel stolček L. Bobetu, razen če se ne zgodi kaj nepričakovanega, n. pr. da bi Bobeta
o
kateri
bomo poročali jutri.
Nedonošenčka našli
v gnoim jami
Po vesteh, ki »o jih prejeli iz goriške bolnice, so v ponedeljek popoldne pretor Mala-crea, zdravnik Antonutti in sodni zapisnikar Catterino odšli v Turjak, kjer eo izvedli preiskavo na kraju, na katerem bi se moralo nahajati telesce nedonošenčka. Po daljši preiskavi so našli v gnojni jami nedonošenčka starega sedem mesecev brez glave. Zdravnik je ugotovil, da je bilo trupelce zakopano pred dvema dnevoma.
Zdi se. da je nesrečna mati, komaj 16-letno dekle iz Rude, sedaj bivajoče v vasi blizu Tržiča. Oblasti so izvedele za primer, po sprejetju nesrečne mladenke v civilno bolnišnico Gorioi, kjer so Ji napravili operacijo. Njeno stanje je še vedno zelo nevarno.
iz
KINO
CORSO. 17.00:	«Nasilnež
Glennan, O. Welles.
VERDI, 17.00: »Ujetnik rudnika«, G. Cooper.
CENTRALE. 17.00: »Sultanka Saeiye».
VITTORIA, 17.00: »Desperados ob meji«, R. Calhoun.
KINO NA ODPRTEM. 21.00: »Parižanka v Rimu«, A. M. Ferrero in A. Sordi.
so stvari, ki se prvakom na.
vadno ne dogajajo, pač po tistem fortes fortuna adiuvat.
Danes ob polenajstih je star-talo vseh 70 dirkačev, ki so še ostali. (Zdi se, da smo se le zmotili, ko smo napovedali, da jih bo na cilj v Pariz prt spelo le polovico (65). Pirenejske etape nikakor niso tako morilsko delovale kot nekatera leta prej.) 2e po 17 km pobegne pokrajinski (Zahod) dirkač Sitek, ki vedno bolj veča prednost pred ostalimi, pač zato, ker se zaradi njegovega nizkega mesta v splošni klasifikaciji nihče zanj ne zmeni. Komu more škoditi dirkač, ki se nahaja na predzadnjem mestu v splošni klasifikaciji in ima skoraj pet ur zaostanka za prvim! In tako je Sitek vozil in vozil ter je imel pri 100. km čez deset minut prednosti. Pri 152. km ima še vedno 7’ 30” prednosti, toda ze manj kot 20 km od cilja ga dohite Barozzi, Gauthier, Schellenberg, Bauvin in Wagt-mans. Glavna skupina je tedaj bila 3’30” za temi prvimi.
Šest prvih dirkačev ostane skupaj vse do dirkališča v Bordeauxu, kjer Sitek vodi v sprintu pred Barozzijem, toda prekmalu odneha. Tedaj se prerine na prvo mesto Wagt-mans in zmaga z več kot dolžino kolesa pred Schellenber-gom. Moralni zmagovalec pa je Sitek in prav privoščili bi ponižnemu čredarju, da se enkrat ovenča z vencem zmagovalca. Teda med dirkači ni ne
sentimentalnosti ne usmiljenja. Obenem pa je tudi Silekov podvig nauk, da na etapnih dirkah dolgi pobegi lahko končajo z uspehom le, če gre za zares prekaljene dirkače, ki znajo vzdržati tudi vsak napad. Toda takih skoraj ni.
Vrstni red na cilju XIX. etape (Pau - Bordeaux, 195 km):
1. VVagtmans 5.15’38”;	2,
Schellenberg, 3. Bauvin, 4. Barozzi, 5. Gauthier, 6. Sitek, vsi s časom zmagovalca; 7. Darrl-gade 5.20’32"; 8. Fantini, 9. Ca-put, 10. Buchonnet, 11. Stablin-ski, 12. Schneider, 13. De Bruy-ne, 14. Nolten, 15. Mateo, 16. Teisseire, 17. Pezzi, 18. Van Breenen, 19. Hinsen, vsi s časom Darrigada; 29. z isto oceno v skupini: Astrua, Benedet-ti, Coletto, Fornara, Giudici, Monti s časom 3.21’08”.
Splošna klasifikacija po XIX. etapi Je ostala za posameznike bistveno nespremenjena. Tudi v razvrstitvi moštev ni sprememb.
svoj naslov, in sicer to pot pred Tržačanom Aldom Pravi-sanijem. Dvoboj bo v Grosset-tu ter je določen na 12 rund.
VESLASKI TROBOJ V MANHEIMU
Medtem ko v Jugoslaviji razpravljajo o tem. ali naj bi vsi velemojstri dobili pravico, da neposredno sodelujejo na državnem prvenstvu (sedaj ima to pravico 6 prvih s prejšnjega prvenstva), pa je v SZ nedavno prišlo do novih omejitev pravic znanih velemojstrov. Na prihodnjem prvenstvu ZSSR n. pr. bosta nastopila brez poprejšnjega kvalifikacijskega tekmovanja samo svetovni prvak Botvinik in letošnji prvak Geller. S tem se seveda veča pomen (in zanimanje) za polfinalne turnirje, na katerih bodo igrali tudi tako znameniti velemojstri kot so: Smilov. Bronstein, Keres in še desetorica drugih.
Na polfinalnih turnirjih, ki bodo v Jugoslaviji v decembru, ne bodo igrali samo Karakla jič, Gligorič, Rabar, Ivkov, Ma tanovič in Milič.
Odgovorni urednik STANISLAV BENKO Tl«k» Tiskarski zavod ZTT .
Trsi
MotoGuzzi.
sedem žensk. Bili so navdušeni nad prisrčnim sprejemom prireditelja, po njihovih izjavah sodeč pa jim Slovenija (katero so videli od Ljubelja do Ljubljane) zelo ugaja. Med tekmovalci CSR je več odličnih tekmovalcev, zato ne bo čudno, če bomo med najboljšimi brali imena, kot so Skolil, | bodo tekmovali. Jerasek, šulcova in Šulc ter | drugi.
Jugoslovanski kanuisti brata i Bernot ter Košir in Požar bo-! do doživeli na tem svetovnem prvenstvu »ognjeni krst«. Sicer sta se obe posadki že udeleževali raznih prvenstev, na mednarodnih tekmovanjih pa še nista nastopili. Ker se pa marljivo pripravljajo za prvenstvo. je pričakovati, da se bodo kolikor toliko dobro »odrezali«. Predvsem se računa na dvojico Požar - Bernot II., ki je razen republiškega osvojila tudi državno prvenstvo. Dvoji-va Košir - Bernot III. pa je že kar obsojena na »večno« drugo mesto.
I.etošnje svetovno prvenstvo v Tacnu je četrto po vrsti. Prvo je bilo leta 1949 v Ženevi, drugo v Steyru 1951, tretje pa v Meranu 1953. Videti je. da bo letošnje prvenstvo številčno najbolj obiskano od vseh dosedanjih, znana imena so porok za kvaliteto.
Za srečanje z italijansko *8-hovsko reprezentanco, ki W 30. in 31. t. m. v Ljubljani, t0* do kandidirali sledeči igralci' Bertok, Ivkov, Djuraševič, M>-tanovič, Fuderer, Rabar, P'r(l Milič, Nedeljkovič, Puc, UdoV’ čič, Vidmar ml., medtem w Gligorič, Karaklajič in dr. Tri* funovič zaradi zadržanosti n*
’
KLASIČNI PROIZVODU POSEBNE CENE.
Sezonski: ttCARDELLINO« 99.500, »ZIGOLO« 137.000, »LUKSUZNI ZIGOLO*
153.000.
»GALLETTO* 249.000,
■AIIIONE 250 za turizem*
349.000,
»ŠPORT« 364.000, MOTORJI s tovornikom za 15 stotov.
Okoristite se s takojšnjo dobavo.
Avtomehanična delavnica, brušenje cilindrov
CREIHASCOLI
UL.
FABIO SEVERO II TRST TEL. 38-903
KAJAK-SLALOM NA DIVJIH VODAH
Svetovno prvenstvo na Savi pri Tacnu
Nemčija pred Jugoslavijo
NITI MAGNI NITI NENCINI
Padovan zmagovalec dirke po Toskani
V nedeljski dirki po Toskani se je pričakovalo, da bo glavna borba med Magnijem in Nencinijem. Toda ta dvoboj je odpadel, pač pa so prevzeli glavno besedo nekateri mlajši. Zmagal je Padovan.
1. Padovan Arrigo (Lygie) 7.23’45”; 2. Aureggi Franco (Le-gnano); 3. Scudellaro Tranquil-lo (Legnano); 4. Giusti Flami-nio (Arbos); 5. Ciapini Vasco (Arbos); 6. Albani Giorgio (Legnano) r38”; 7. Pellegrini Mar-cello; 8. Barducci 2T"; 9. Ma-gni Fiorenzo 2’5”; 10. Maggini Luciano; 11. Pasotti; 12. Petruc-ci, 13. Baroni Mario, nato skupina z Nencinijem.
V Manheimu je bil peti veslaški troboj med reprezentancami Avstrije, Nemčije in Jugoslavije. Zmagala je Nemčija z 22,5 točke, druga je bila Jugoslavija 12,5 in tretja Avstrija prav tako 12,5 točke.
Jugoslovanski veslači so tekmovali z izposojenimi čolni, ki jim niso ustrezali. Vrhu tega so prispeli v Manheim dan pred tekmovanjem, tako da ni-so imeli dovolj časa, da bi se seznanili s progo.
Za svetovno prvenstvo v kajak-slalomu na divjih vodah, ki se bo jutri začelo na Savi v Tacnu pri Ljubljani so se prijavile v glavnem vse države, v katerih se goji kajakaški šport z izjemo ZDA, ki so organizatorju sporočile, da svojega moštva ne morejo poslati, ker bi to' zahtevalo preveč finančnih sredstev.
Od štirinajstih prijavljenih sta dve moštvi že prispeli v Ljubljano. Kot prvi so prispeli kajakaši iz Vzhodne Nemčije, v nedeljo pa češki kajakaši in kanuisti. Med 23 tekmovalci je
Bergelin ne bo mogel igrati?
Artodoro Polidori, italijanski prvak peresne kategorije, bo prihodnjo soboto tretjič branil
m
■ .. ... . . ....... ^ . ..... ... •• .. - .....
predvaja danes 28. t. m. z začetkom ob 18. uri film:
Jragnlji madame le..."
Igralci: DANIELLE DARRIEUX, CHARLES BOTER, VITTORIO DE SICA in LIA Dl LEO
Kino po želji na odprtem ali pa v zaprtem prostoru.
MILAN, 27. — Švedski teni- zdravnik ni mogel zagotoviti,
ški igralec in reprezentant v moštvu za dvoboj z Italijo v tekmovanju za Davisov pokal I.ennert Bergelin se je danes dopoldne na treningu ranil v nogo. Takoj so mu nudili zdravniško pomoč, vendar pa
da bo Bergelin ze lahko igral v finalnem dvoboju evropske cone z Italijo, ki se prične v petek. V primeru, da ne bi mogel igrati, ga bo nadomestil Johansson.
A R H O K
Nova precizna svi' carska ura
o Nemirika iz berilija
o Pero Nivarox
o 17 rubinov
Izredna prodajna
5.500
o Zaščitena profi udarcem - en-timagnetična
o Jeklen okrov.
Izključno
zastopništvo
Zaloga ur: Longer, Aureol«, Lanco, A/ioeris, Lemania, Xaros
Via C. Battisti, 14 - Tel. 36231
Naročniki! KUPUJTE pri TVRDKAH, ki oglašajo v našem listu!
Vladimir Bartol« MLADOST PRI SVETEM IVANU (Drugaknjiga)
TEŽKA JE POT DO UČENOSTI
43.
Drugo poglavje* V CIBIL-METODOVI $011 • UČITELJ ADAMIČ - NOVA KATASTROFA
Jaz nisem ničesar pripomnil. Toda ko sem bil zvečer sam v postedji, sem si očital svojo slabost in svojo nemoč. Jokal nisem. Se enkrat se Je vzpela fantazija in mi pričarala možni izhod. Se enkrat sem Jelko v duhu popeljal v zdravilni gozd m ji govoril hrabrilne besede. Toda ko me Je tudi na* slednje Jutro osvestilo lastne nemoči, sem pred usodo položil orožje. »Majhen si, slab in nimaš poguma, da bi nastopil«, sem si govoril. »Zato opusti brezplodne fantazije in se vdaj v to, kar zares si.»
Kak dan nato ali dva Je Jelka umrla. Ne spominjam se, ali Je mama dopustila, da bi šli tudi otroci za pogrebom. Zame je bilo itak vse prepozno.
Dejal sem: »Jelka Je rekla: če se jč zeleno grozdje, se umre. Pa Je sama umrla.«
Mama me Je resno oštela: »Kako moreš biti tako grd in brezčuten, da zineš nekaj tako neokusnega ob tako žalostnem dnevu Jelka ti je bila vendar prijateljica.«
Kako sem doživljal Jelkino bolezen In kaj ob njej, nisem nikomur razodel. Tu Je sedaj prvič povedano.
22.
Duševnost otroka Je ostala do danes še vse premalo raziskan svet. Otrok sam se le redkokdaj izda in še takrat nehote. Kot vsa šibka in zaradi tega zapostavljena bitja postane tudi otrok prej *ii alej po sili razmer in proti lastni volji simuiant.„
Sramežljiv Je in svojo notranjost zapira zlasti proti odraslim s hermetičnimi zapahi.
Ko otrok odraste, mu v večini primerov zastre spomin na vsa nekdanja upanja in bridkosti, na vse mučne spodrsljaje in huda razočaranja v otroških letih dobrotljiva pozaba. Pretežna večina odraslih se iz otroških let spominja le veselih im šaljivih prigod, neumnosti in norčij in take tudi najrajši posluša. Ta pozaba zastre spomin bolj moškim kakor ženskam, o katerih trdijo Strindberg m drugi ženoznavci, da nikoli prav ne dorastejo. Iz svojega bi pripomnil le to,’ da je pri ženskah »psihološki spomin« znatno bolje razvit kot pri moških im da se iz svoje mladosti spominjajo pogostoma tudi neprijetnih in kočljivejših stvari, ki moškemu po navadi izpadejo. Je pa pri ženskah zelo pogosta ta slabost, da ne cenijo resnice kot tako. Ker se po svoji naravi neprestano ogledujejo v očeh drugih, ponaredijo sebe in lastno »zgodovino« (mladosti) tako, kot želijo, da bi jo drugi videli.
Veliko so k spoznavanju duševnosti otroka doprinesli novejši psihologi s svojimi pronicljivejšimi metodami: psihoanalize (Freud), individualne psihologije (Adler) in psihologije tipov (C. G. Jung). Največji prispevek k spoznavanju otrokove duševnosti pa so nam se zmerom dah veliki Izpovedi,-valci samega sebe: Rousseau, Tolstoj, Goethe, Dostojevski, Strindberg, Proust in pri nas Cankar.
Podlaga psihološkemu spominu je vsekakor nadarjenost za samospoznavamje, za »notranje gledanje« ali introspekcijo,
ki je svojevrstna sposobnost ali celo umetnija. Kdor ne ume ločiti predmeta od svojega gledanja tega predmeta, kdor ne ume »gledati« svojega lastnega gledanja, kdor ne zna dojeti in precizno opisati svojih čustev svojih želja in stremljenj, svojih fantazijskih produktov, ta bo imel tudi kratek in pomanjkljiv doživljajski ali psihološki spomin. Več še: če se tak človek udejstvuje kot kritik ali recenzent na področju literature, ne bo nikoli pogodil, kaj je v nekem literarnem delu pristnega in avtentičnega, dokler mu nekdo drugi, ki je za tako opažanje nadarjen, tega ne bo povedal, šele potem se bodo tudi njemu odprle oči: razumel bo, zakaj je Prešeren in ne Koseski umetnik, kakor je to neizpodbitno razkril Stritar slovenski javnosti s svojim epohalnim esejem o Prešernovih »Poezijah«.
Dejal sem. da je za «notranjs gledanje« ali introspekcijo potrebna neka posebna nadarjenost, ki se lahko z vajo ali pod primernim vodstvom lahko razvije v svojevrstno umetnijo. V tem pogledu bi si upal navesti tudi nekaj iz lastne izkušnje.
Kot so čltatelji iz dosedanjega poteka teh spominov gotovo opazili, Je bil otrok, o katerem govorimo, že po svoji naravi nagnjen k razmišljanju, k fantazijskemu udejstvovanju hi celo k samoopazovanju. Kljub temu sem, ko sem kot osemnajstleten študent prišel na ljubljansko univerzo poslusat med drugimi tudi predavanja profesorja Franceta Vebra iz filozofije, potreboval malone celo leto, preden sem umel pri sebi dokončno ločiti duševni doživljaj gledanja od gledanega predmeta samega. Ko sem komur koli od svojih literarnih tovarišev in kolegov to svojo izkušnjo povedal, se mi je seveda smejal, češ da to vsak otrok že sam po sebi razume Kljub tej prirojeni učenosti mojih literarnih sotrpinov pa ’se mi do danes še ni posrečilo zaslediti v njihovem udejstvovanju kaj prida o takem razlikovanju, ki kajpada sega tudi na veliko bolj zapletena področja. Tako na primer še nisem opazil, da bi kak slovstveni Ideolog ločil pri nekem pisatelju čustvo, s katerim Je neko delo napisano, od čustva, ki 'e utelešeno v tem delu samem. V tem smislu izenačujejo Prešerna s Cankarjem, ki da sta oba globoka, čustvena, iskrena.
razlika Preš^nT^^^
S. UV°ilh...^mi,h, °^Umo utelesil. Cankar P* J'
. .	   “	etohiui	vujcn-Livno	Utelesil	Cankar	*
> kdaJ. tudi v n*
dožfventljmvSžil1U nUViSal Cankar JC V*1"° -ojihčistev ",
r«. L 'SSMSSTr Sl;
pr? vsehS^tfrfih CafkarJev Postopek pri pisateljevanj
pri vseh ostalih njegovih prednostih in vrlinah jezika J.
flabosta 7n]n:°V? Sl?er morda ed1n0- zato Pa tem izrazit^ siaposi. z njo je sicer pretresel in prevzel sodobnike.
 	in	picvčci souuDniKe,
razloa	ta	njegova slabost
razlog, da doslej kTjub"\semTašim odSm pnzaTevanr slovstvoUSPe11’ da bl Si S Cankarjem odprli vrata v svetov”
*ud> Cankarjevo delo ima določeno mero avtentični Toda ta avtentičnost, se zdi. je obstala sredi pisatelj^ ^frt0ice,ztaa "a nekl srednji razvojni stopnji, zelo jasno se < vidi zlasti pn nekaterih njegovih poizkusih, da bi naP> „ kaki zgodbi pričaral grozo pred oči (na primer v «GubcJv' ki sem ga že omenil): medtem ko niza Poe stavek za st..j kom s skorajda znanstveno neprizadetostjo, dokler ne krzno, v katerega nas Je hotel potegniti, pred našimi kakor odprto žrelo, da se nam od groze naježijo lasje, Ji cankar paše sam ves prizadet od groze, poslužujoč se v,|(( starih rekvizitov od noči do neurja, tako, da za nas citaw te groze ne ostane več kaj prida na razpolago.
Introspekcija je gledanje v samega sebe, je opazovat
PPCAV laainniVA d/vAi..Un« I »	\T/M%/»n~n J..	«	,	_	.	.	1}JP	-
*	ocuc, j c c/p Čič/'-' .pv
procesov lastnega doživljanja. Neposredna korist od take UIV nije je težko opazna, kajti kdor sam s tako umetnij0 ,,ii razpolaga, Je pač ne pozna in je zatorej tudi pri d n1 V ne more spoznati in oceniti. V tem pogledu ni tak človek . na boljšem, kakor je laik nasproti obrazcem višje nia^ tike, lizike in kemije.
(Nadaljevanje
a a P M