Nečuveno! Svojim oeem nismo verjeli, ko smo čitali te dni v rEdinosti", da je tržaški deželni šolski nadzornik Perschinka — rodom čeh, po mišljenju strasten Nemec — doposlal ravnateljem goriških srednjih zavodov ukaz, ki z njim prepoveduje slovenskini dijakom odsedaj dalje vsako obiskovanje predstavvgoriškem BT r g. d o m u". Dalje je dijakom strogo prepovedano, posluževati se knjižnice nNarodne Prosvete"! Tudi časopisov ne smejo več čitati; sploh jim je zabranjeno posluževati se vsakega izobraževalnega sredstva, ki se nudi dijakom v »Trgovskem domu". Tako so n. pr. dijaki dobivali pouk v klavirju, na goslih. To vse je sedaj prepovedano! S tem činom se je nadzornik Perschinka pokazal avtokrata najtrše vrste, ki ne respektuje niti intencij ministrstva. Glasbeno društvo v Gorici dobiva celo podporo od vlade v namen, da poučuje mladino v glasbi! Verjetno pa je, da je samodržcu Perschinki došla vzpodbuja iz Gorice za ta čin srednjeveškega nasilja. Od kod? Kdo ima interes na tem, da sa vzkrati slehrni svobodni dih dijakom, ki niso po godu kaki — politiški stranki ?! Onim faktorjem naroda slovenskega, ki žele napredka in razvoja naše slo- venske mladine, ki jim je na tem, da si le-ta širi obzorje in se usposablja za pozneje delo v javnem življenju, pa je sedaj v neizogibno dolžnost, da ne opuste nobenega sredstva v namen, da pridemo na jasno glede v z r o k o v ukazu Perschinke in da se temu fanatiškemu Nemcu pokaže, da še ni absoluten vladar nad našo mladino v našem, doslej še nenemškem Primorju! Od onih faktorjev, ki stoje nad nadzornikom Persehinko in ki jim je ta mož odgovoren za svoja dela, zahtevarao najodločneje, da priobčijo javnosti tista dejstva, ki z njimi opravičuje Perschinka to svojo skrajno reakcionarno odredbo. Pove uaj nam se, toda ne v dplošnih frazah, ampak na podlagi konkretnih podatkov, jeli morda trpela potrebna disciplina, alije morda trpel napredek dijakov v šoli zaraditega, da so se goriški dijaki posluževali zgoraj navedenih sredstev v pospeševanje svoje splošne znanstvene io socialne naobrazbe in v širjenje svojega obzorja ?! Kdor kaznuje, naj tudi pove, zakaj kaznuje! Le tedaj, ako se je dokazalo, da je bila kazea opravičena, dosez i poslednja svoj dobri namen. Zavest pa, da se je kaznovalo po krivici, je strup za mlada srca — strup, ki razjeda in kvari. Z ukazom Perschinke se omeja vsaka svoboda dijakov, in to je vsekako huda, stroga kazen. In če se opravičenosti te kazni ne dokaže na jasen in nedvomen način, če se pokaže, da je to le šikana, ki ima svoj izvor v nanarodnem ali politiškem antagonizmu, potem imamo posla z atentatom na humaniteto in na vsa načela zdrave in raoderne pedagogike. Eavno sedaj kriče Nemci — in pozivljajo pri tem na sodelovanje tudi nenemška plemena — za svobodo pouka, za svobodo vede, za svobodo dijaštva! Tu pa nastopa Nemee, ki hoče dijaštvo nenemške dežele kovati v verige in zabranjuje učeei se mladini, da bi se v svoje izpopolnjevanje posluževala tistih sredstev, ki jih more dobiti izven šole! Poznamo mišljenje in čuvstvovanje gosp. Perschinke, a poznarao tudi politiške in strankarske razmere na Goriškem. S polnim prepričanjem domnevamo torej, da vzrokov v rečenem reakcijonarnem ukazu ni iskati ne v pedagoških ali didaktiških pomislekih, niti ne v skrbi za moralo in disciplino. V z r o k i prihajajo marveč z narodnopolitiškega polja! Oni ukaz je posledica politiškega zistema — služiti ima poIitiškim intencijara ! Zato pa se ta ukaz dviga iz okvira stvari notranjega dijaškega življenja in prehaja na polje vprašanj, za katera se more in mora zanimati vsajavnost. Zaradi čudnih narodnostnih in politiških razmer v naši državi je že prešlo v pregovor, da je pri nas vprašanje vsake šole — politikum. Znano mišljenje nadzornika Perschinke in sedanji politiški kurs v Avstriji ne dopuščata nikakega dvoma, da je ta reakcijonarni ukaz — politikum prve vrste. Zato ie u tudi naši politiki morajo posvetiti svojo pozornost in nesmejo dopuščati, da bi naše srednje šolstvo postalo pašalik u 11 r a n e m š k e g a Pers e h i n k e!