Posamezne Številke* Nav» ■ «®*tvo D 20-50, dostavi}« /7 X? / » X? _ Uh^S ^ N»r*s, „ prt apra,i .TAi Maribor, jur&m«u<» «nT - * Maribor, sreda 19. septembra 1923. Za močno državo. ucija v Španiji. — Fašizem kot gibe'11* 8^a nove revo*uc^e- ~ Doba eks-m°v. Za močno državo in za sedanji red. — Grehi boljševizma so * -,i>®jo, — Jugoslavija in politika srednje linije. Maribor, 18. septembra. tjl feenGv r°Pa beleži v svoje anale novo pre- ”” *wtvx'uujju xia. opan»xvuiix. v 3ai, ^°3ašikem prevratu, ki se je začel v (j0 Ce 0ni iti se razširil na vso Špansko, S. 7„VS”« *** nejasne, vendar pa je Wt5nes gotovo, da ne gre za zmago koj. Woni^ično-fedei'alistione ideje«, kadili SC s-6 v I^vem hipu zazdelo nekate-*1 '5a^ ljudem, ki gledajo svet. z očali ^roh* avtonomizma. temveč ravno e: Sre za utrditev »panskega cen- jyj.e 2Tn,a* Po vsej verjetnosti je španski teni .vne^ako fašistovsko gibanje. O njegov militarističen značaj in lij monarhizma, na drugi stra- ' lzjave voditeljev proti parlamentu j®6danjemu liberalnemu sistemu. a> dežela sijajnih tradicij in ne ‘Učenje: revolucijo na Španskem. Ve- Črij^ ^e.6edanjosti, dežela .krvavih politi-Sg* vi analfabetizma iri neštetih ka- v°iftTU Cer^Va. je bila sicer v svetovni i^arolt!lev^ra^na> kolonija! ni boji v iHo 2fcr>^ ^ trajajo od leta 1909 in akraj-®no prjvr? *«®mere v notranjosti so kon-bjj j *®'l« v revolucijo. Ni dvoma, da ali šq sja'P^ parlamentarizem tako slab Kragjt, * kot italijanski; v takem o-®kcjjpn Pa najrajši zažigajo blesteča reje kcin\\na’ šesla. Španska revolucija ture • . ® 2 zmago militaristične dikta-lz te se bo razvil španski Musso*-^in' n8®*ija, ki lih« interes na ojače-Arj^^kcijonarne misli, podpira novo 1^1 °-1®! ljudstvo? — Kako je v taki re^ z masami, »mio videli v Bolgariji, a^“Vr|a organizirana manjšina je vedno jf^ala nad zdemagogiziramo večino. r*Ui’ ^^l Pa P0(1 vplivom tf?i?,Vila 'la^elj'nosti in destruktivizma rji 6kstreme. Ekstremno jo strenv-SSosti JTi ^^uri proletarijata, skraj-^, “°^^evizem, III. internacijonala Tak ekstremizem je plod se da zemlja * .v pai‘adlž S silo, s črozvičai- ^ijo • da za uspešno sociali- 111 \r<>ba moralne izpopolnitve, iNa Vzso^e visokega šamoobvlado-’ ža>.+IK>S!Uneznika ™a«e- Program, ^Ki>n^a t razvoj frf duhovno X, človeka, bi Haj bil 'zvršen v fcirJu = j’’* Toda doba Likurgov je mi-N »vet ni Sparta. Ekstrem- *k>Wlft»1Zern (komunizem) je jrapravil p0vJInol:R; Postopal jo bil 23 zločin-®°^t a.^^o, nseječo včasih' na blaz-^Oral insanity. Noben zdrav-®*4o j* ® na P<^amieznlkn tako povr-fieodgovorfliq izvršiti op.ecacijg. lutnam vprašanju in o kreditih za indu- da se bo ministrstvo prizadevalo, da do sirijo; o referatih se je razvila obširna bavi kredite, izjavil pa sa je proti uva-debata. Med drugim se je povdarjalo, da zanju tujega kapitala. Pac pa je iiagla-nadaljna inflacija nc bi škodovala pora- šal, da bo mogoče dobiti potrebne krodL-stu dinarja in njega stabilizaciji, treba 'te v inozemstvu proti primerni mi saran1-pa je vzipoisitaviti .ravnovesje v državnem 'cijam. Na popoldansiki seji so sc razmo-proračuniu. Emisija novih bankovcev 'trivala viprašanja izvoza in uvoza, ne bo vplivala na stanje naše valute, če Prosvetni minister v Zagrebu. Izpopolnitev prosvetnih Zagreb, 18. sept. (Izv.) Včeraj je dospel v Zagreb prosvetni ••ajojinister g. 'Trifunovič. V sipreinstva pokrajinskega namestnika Cimiča se je podal takoj po prihodu v pokrajinsko upravo, kjer ga je sprejel načelnik oddelka za prosveto. 'V svojem govoru, ki ga je imel na pozdrav načelnika, jo minister naglašal, ‘da je .prišel v Zagreb vi namienu, da se ^podrobnejše seznani s prosvetnimi in 'kulturnimi razmerami na Hrvatsikcm. — 'Namerava si oglodati vise važnejšo' pro-svefcne institucije, da se osebno prepriča, naprav na Hrvatskem. Česa jim manjka in kake korake bo trp-'ba podvzeti, da so povzpnejo na potrebno višino. Pri tem pa je treba vpoatevati teško povojno stanje, v katerem živi naša! država. Obljubil je, da bo storil vse, kar bo v njegovih močeh. Dotaknil se je tudi vprašanja centralizacije prosvetnih zadev ter naglašal, da bo prosvetno mi-nisttnstvo v tem' slučaju potrebovalo mnogo izkušenih strokovnjakov na teni polju. Minister Trifunovič osHue v Zagrebu dva do tri dni. TOLOŽAJ NA ŠPANSKEM. Obsedno stanje ukinjena — Vsi bivši ministri aretirani. f—Q— Madrid, 18. septembra, (Izv.) Župan mosta jo podal ostavko. Kakor se zatrjuje, bo odstopil tudi občinski svet, ki obstoja večinoma iz pristašev Rornano-neva. Madrid, 18. Septembra. (Izv.) Direk-torij enajstorice je odstavil vise dosedanje guvernerje. Obsedno stamje je ukinjeno. Te dni se bo izvršila nova raaipre-dellba državnega uradništva. Ustavna jamstva so ulkin jena. G e b'ereh, 18. seipt. orza. Pariz 92.70. Beograd 6.10, London 25.70, Berlin 0.0003, Praga 16.95, Milam' 24.82, New-york 566, Dunaj 0.0079 pet osmin, žig. K 0.007975, Budimpešta 0.03 ena osmina, Varšava 0.02, Sofija 5.47. kot jo hoče III. internacijonala izvrSiU na človeštvu in narodih. Skrajna socialisti, oznanjevalci dikta* ture proletarijata, so omalovaževali svoje nasprotnike in njih idejne, čustvene, psihološke zaveznike. Njih velika napak« je bila, da so podcenjevali meč iri velja* vo narodnostnega načela, realno potrebo države in neločljive vezi sodobnega človeštva z zasebno lastnino. Skušali so vzeti vrednost narodnosti in jo nadomestiti s fiktivnim internacionalizmtom; hoteli so razveljaviti državno pravo in n-vesti medlo družabno pravo, dasi se jel družabno življenje brez države kazalo žo v samem načelu neizvedljivo. To nerealno eksperimentiranje je imelo enak učii nek, kakor ga ima sleherni površno za-* snovani poskus. Teror je izzval rcakcijo, diktatura pa drugo diktaturo, saj je bil vzorec obema isti in brezobzirna uporaba) sredstev tudi. Iz strahu pred usodo ruska države i® ruskega naroda vznika nov — desničar* ski boljševizem, oblečen v isti plašč, a po duhu in ciljih bistveno drugačen. Odkar so se pred ruskim vzgledom razblinile iluzijo o odrešujoči socialni revoluciji M o edinozveličavni diktaturi proletarijata, je nastala med samim proletariatom velika zmeda, pri drugih raaredih pa s.e začenja organizirati krepak odpor. To je dejstvo, ki je tako naravrto kakor Naipo-< leonov nastop med razuzdanim divjam njem velike francoske revolucije. To dejstvo ne taugira možnosti, da se bodo V prihodnjih desetletjih vendarle pokazali pozitivni uspehi ruske socialne revolucije. Odpor proti sanskilotskemM boljševizmu je zdrav, dasi so metodo teoretično poirrešne, Ali države so upravičene, so zaščititi pred operacijami, ki s« se doslej pokazale kot brezuspešno prelivanje krvi in divja potrata delovnih e« ■nergij. Bati sc je, da so boljševišfci eksipe* rimentatojrji le ojačili svetovni kapitali-i zenu in najbolj škodovali oni demokraciji, ki si jo je ljudstvo priborilo v Ei*: rizu leta 1789. No mednarodnost, temveč nacionalna, edinost, ne družba, temveč krepko organizirana država, ne odprava zasebH« lastnine, temveč reforme lastninskih od-nošajev — to so zahteve, ki prodirajo vedno bolj in katerih so danes demago-ško oklepa celo skrajna reakcija, »ma* trajoč jih za privlačno sredstvo. Mussoh lini nima prav, kadar posnema boljševi« ke v terorju nad nasprotniki in ko e* igra diktatorja — ima pa prav. če organizira mase za krepko državo, ki 3« edino jamstvo reda in obnove. Tudi ruski komunizem1 se je spremenil v naSeMl etatizem'; defetizem' je postal militarizem itd. Svetu je treba avtoritete, orga-nisacij® in sm«trencga dela, We P« revo-lučnili hekus-poku^nv. Španska revolu« oija je potrdila to dejstvo, kadarkoli je sicer kot poskus reakci jonarne diktature nesimpatična. , Mi .Tugoslovaini se lahko iz tujih vzgledov učimo. Družabni zakoni so jpo-vsod isti. Naš ideal rie sume biti levičarska ali desničarska diktatura, temveč Sto* ulic, ki rie dopušča diktatura Ml smo proti fašizmu, ker smo proti, teroristični! »diktaturi proletarijata«, smo pa za m*n čno državo, za demokratično ustavo, za socialno pravičnost. V današnjih razmer vah je treba demokracijo zaščititi, a to pomeni, da moramo zatreti sanjarije O »čovječanski, mirotvorni republiki«, kii so zgolj demagoška zloraba nepismeftiifi iti polupismonili mas. Smo zajmioderno, clemokratično upravo, ne dopuSčanio pa, da bi bili državni temelji igračka ma8 in demiagoških voditeljev. PreslvseoS je treba ozdraviti parlament, ki je glava demokracije. Ali v tej glavi viaKfeZm precejšen nered, zato odpoveduje vse u go. Kjer šo parlamenti slabi. **“ . h la j o giiezditi »diktatur©« kakw . šlabeiBi »gaBiaM«' ^s“Ml 111 'mr* ; Ib. • . i ■ ; iv»'.' i. »‘STB o ro? 'Maribor’ 19." septembra 1923» »položaj Haifl nalaga, da organiziramo *m»čHo državo. Če tega ne bomo mogli in ssnali, je nevarnost, da se racije tudi pri taag kak nasilni ekstrem, ki bo uporabil {pajhujše strupe, ali pa bo državo zadela posoda bolnih organizmov. , Politične vesti. *'Spomiifske slavnosti v Bitolju. V so-'Uoto 15. in1 nedeljo 16. trn. so se vršilo v JJitoIju v Južni Srbiji velike svečanosti v ispomitt rta proboj avstrijsko-nemške ^bolgarske fronte pred petimi leti. Slavnostim so prisostvovali zastopniki naših centralnih oblaisti poleg zastopnika Francije oziroma antante maršala Fran-cheta d’ Esperaya ter nebrojne množice naroda. Narod je navdušeno vzklikal veliki zaveznici Franciji. Maršal Franchot 'je izročil obč. svetu bitoljskemu red častt-IJpe legije, s katerim je Francija odliko-tvala mesto Bitolj. *. Italijanski guverner v Reki. Včera j Smo mod brzojavnimi poročili kratko ja-rvi-li odstop fašistovske vlade na Reki in imenovanje italijanskega senatorja s Iptrani italijanske vlado za raškega guvernerja. Vse je prišlo za prebivalstvo ‘jiepričakovano, jasno, pa jo, da je bilo ivse to pripravljeno kot odgovor na registriranje rapalske pogodbe pri Zvezi ji ar odo v. Vso hinavščino Italije dokazuje dejstvo, da je tudi zastopnik Italije y Ženevi istočasno z našo delegacijo dal registrirati rapallsko pogodbo. General Giardino, novi reški guverner, je eden izmed voditeljev fašistov. Reka je prešla !*l tem popolnoma v roke Italije in je u-PEavieena domneva, da pomeni korak 'Italijo maskirano aneksijo Reke a strani ■Italije. G-otovo je, da postane reško vprašanje sedaj —■ mednarodno. * Grško-iugoslovenska vojna konvencija. »Piccolo della Sora« poroča iz Berli-ma, d« jo bila sklenjena med Jugoslavi jo ifaf Grčijo vojna konvencija. * Izdajstvo Italije. Vest o imenovanju ;italijanskega guvernerja za Reko je v fJB#ogradu vzihudila mod prebivalstvom ogromno ogorčenje. Ko so prišle vesti, ijso fic mirCožioe zbirale pred uredništvi li-jiStov iri glasno protestirale proti zabrbt-monta izdajstvu Italije. Vsa zatrjevanja [italijanske jasnosti, da o tem ni pTeju-Fdioirano sporaizumlni rešitvi reškaga k vprašanja, se smatrajo za navaden1 hum-tjbug. Vlada je sicer izdala komunike, ki ttioče vpltvati pomirjevalno, vendar Se paizfrurjetiosttil polegla iri pripravlja Se Svetik protestni shod. Jasno je in porsčla 0SB*Sušaka> potrjujejo to, dt» ni res, da bi Skladala na Roki taka beda, ki bi bila ftasrofc za korak Italije, tor rda so roški tfašiati v wem z italijansko vind} zopet taprizorili pod krinko položaja prebival-ptvn> now »državni udar, ki naj Reko za j,vechjY> Kjpoči Italiji. ji * Madžarski* posojilo. Ov fiiMdžarskeiri tpoaojita pdše praški »Verriffiv«: Dosedaj ^fadžarrfka ni podala niti najmanjše garancijo za/ Srtojo lojalnost, ki bi lahko .aado^oEtlaltfalo antanto. Doklor se to ne jravrši, We moro bit* govora o kaki pod-Ipori Madžarske. V. Ženevi bo najprej |9ta«4jiE»o ^prašanjB, kakšno stališče 7,n>-Mala antanta. Njeno Sta-/p»lxkpred VBeni odviSnO od stališča (Madžarske Samo. Mala antanta, osobito (p® čeSkn^lcjvaška jo že ponovno pokazala JPMtflO pripravi j oaosfc za pogajanja zMad-•žaifcko. Od Madžarsko vlade jo sedaj od-jfln^iio, da Bi pridobi zaupamje svojih f?o-iHettev in da £0 mupanje še poglobi. . J® n«|bol|ia zobna kre- §?■*■ -*■ m«. Dobi se povsod. —— ■■■ ,, *Zatiranci“. J »Koroški Slovartec« pripoveduje v »adnji Številki iz Gradca: Pred kratkim Se je viršil ta sestanek nemških zborov »SaUgerbund®«. Pri eporediu smo opazili tudi jugoslovanske iiemčurje z gorečimi '.ibakSiami, rajbovskima znaki in žalnimi ■pajčolani preko ramen. — Pri čitanju takih poročil primerja človek nehote pravice naših Nemcev iri one avtohtonih jSaših bratov na Koroškem. Zaradi čosa te demonstrirajo Nemci v tujih državah a žahrjimi trakovi? Radi nemške krone ali market Kje ao prikrajšani pri n asi IKdo jirit krati pravice? Njihovi poslanci iso izjavili 13. septembra v Beograda: »Da se napram nemškim manjšinam korektno po&topa ia da §0 dobili »zadnjem c asu zopet razne nacijorialrie koffceš‘.je.« V Ljubljani so na pr. dobili nemške paralelke, v Mariboru imajo realko, deško In dekliško meščansko šolo, dasiravno Slednji že davno primanjkuje zadostno število nemške dece, imajo ljudske šole, da, celo šentiljski Švabi se uče v materinem jeziku. Po uradih se jim odgovarja v nemščini, v gostilnah, na železnicah, po trgovinah, z eno besedo povsod se jim pusto pravice. Njih dijaki, okrašeni z raznimi nemškimi znaki hodijo nemoteni po naših cestah in še na misel ne pride .nikomur, da bi jih izzival radi nemškega jezika. Povest o narodnem zatiranju jo torej zlobna laž in nesramno obrekovanje naših oblasti v tujini. Če res kdo izziva, so to vedno Nemci. Marenberški trgovci n', pr. še do danes nočejo vedeti, da so v Jugoslaviji; isto se reče tudi o Muti in o več krajih na Pohorju. Nek dobrozna-ni Marenberžan’ je o priliki gasilske veselice oelo zahteval od gostilničarja, da da odstraniti državno zastavo.. Za Schau-erja so agitirali pod pretvezo plebiscita im priklopljenja k Nemški Avstriji. Zaradi Nemcev je ukinjeno najbolj nacijo-nalno društvo »Orjuna«. O članih naših najvišjih’ oblasti pa je zn'ano> da privatno obveščajo Nemlcc in kaj rnde anulirajo ukrepe okrajnih glavarstev. Še celo zdaj, ko reducirajo uradništvo, še čestokrat dogaja (Belje), da je odžagan dober narodjak, najboljši patrijot dn človek z neoporečeno preteklostjo, pri tem ko proti protinarodni, a skrbno potuhnjeni Nemci in nemčurji še zanapraj ostanejo na svojih mestih. Tako »zatirano« živijo naši Nemci in nosijo pogrebne baklje v sprevodih po tujih mestih. In niti ena oblast se ne zanima, kdo so ti ljudje, ki nas sramotijo v inozemstvu. V tem' oziru so že nemški uradniki vse drugi gospodje. Ti vsaj vedo, kaj hočejo. Koroška in1 Italija sta v1 preganjanju Slovencev sestri. Nas zanima' tu le Koroška. Nemci imajo ta svojo posebno justioo. Slovenec je pretepen’ do smrti, pobijalca sicer obsodijo, zaprejo pa ne, to se pravi zaprli bi ga, če bi še enkrat koga pretepel, torej nič. Inteligenco so pregnali, Slovenci nimajo ne enega u-rjadnika, niti eno šole. Pred plebiscitom So v deželnem1 zboru slovesno obljubili Slovencem, da jim ne bo treba nikdar oddajati premoženja, danes jih eksckvi-rajo na tistoče. Slovence uničujejo sistematično 9 tenr, da jim, no dajo obrti, in jiml nalagajo ogromno davke. En vzgled: kmetu Kobenterju v Šent Jakobu «0 nakazali 15 milijonov'samo dohodninskega davka; jia upravičeno pritožbo m1« cinično priznajo Svojo pomoto M zvišajo davek na 16 milijonov. Tako je življenje-.naših bratov tam’ med Nenici, toda) oni ne smejo tarnati, kaj šele hoditi z žalnimi trakovi po sprevodih. Kdaj bo prišel čas, da Se izzivačemi vrne milo za drago? .. \ . ’.i ; ^ ^. ;n, fr Dnevna kronika. — HimeH. V Zidanem mostu se je pomočil železniški uradnik g. Breg-ant z gdč. Pucelj. Obilo sreče! — Smrt rta kosa. Bivši ofdiVSnik graj-ščiiie V Slivnici g. Aleksander Kanz je umrl v KloiiimiiincJhertU pri Linču kot osikrbnik tamošnje grajščine dne 13. tm'. nai poisledicah težke operacije. Zapustil je vdovo z dveirta otrokoma. — Izgubljena hčerka iz Račja, o kateri Smo nedavno poročali, da je na potu v, Šolo v M a/rib or izginila, se je zopet vrnila. Odšla ja brez vednosti starišev nekam! na Koroško a svojimi prijateljicami. O drugi izgiUoli deklici iz Hajdina pri Ptuju pa še vedno ni nobenega sledu. ■—1 Zveza nameščencev avtonomnih mest Slovenije. K naši notici o ustanovitvi te Zveze in! o točasnorn odboru u-gotavljamo naknadno, da med odborniki ni g. Berlič temveč g. Fcrleš, mestni u-pravitolj v Ptuju. — Sveta stolica zopet preti Slovencem. »Slovenec« od 11. t. m. piše dobesedno: »Ljudsko gibanje V Mežiški dolini«. »Kakor znano, sveta stolica še vedno odlaša župnije Mežiške doline, ki spadajo v krško (celovško) škofijo, vkljub ponovnemu posredovanju jugoslovanskih škofov, priključiti mariborski škofiji, ozi-!fnla.JctzrGrsko in Št. Andrej ljubljanski sJioiiji Večjo pripravljenost je pokazala Sveta stolica, ko je šlo za'odcepitev Kanalske doline od krške škofije ter njeno priključite^ k sedaj .italijanski goriški nadškofiji. Mi težko čakamo odločile svete stolice«. — Radi verjamemo, da je slovenstvo, jugoslovanstvo »sveti stolici« lo trn v peti in bi nas rajši danes nogo jutri »polizala« s površja zemlje, ako bi so dalo. Ker pa to ne gre, nas ščipa in nam škoduje, kjer zna in more. Naša du-duvščina pa sebe in1 svoje spremstvo valja v prahu pred »Rimom« in' mu v poklone za prejete zaušnice prevrača »vdanostno kozolce« ob prireditvah v Zagrebu in Ljubljani. Dobro, bodi papež Kristusov vrhovni namestnik, a naj ne bo naš tlačitelj, preganjalec (glej Karlin) in narodno-državni škodljivec! Papež pomaga skoro »neslišno in neopazno« Ita-Ijanom ovijati vrv okoli vratu S lov 2 Tičev, Jugoslovanov in' ga od priliko do prilike sozadrgujc. — Novinarji iri tiskovni zakon. Dopisniku zagrebških »Novosti« jo izjavil minister Trifkovid o novem1 tiskovnem zakonu, da ga jo izdelala posebna komisija. Pričakuje pa, da bo tudi novinarsko udruženje predložilo svoj načrt, ki ga že izdelnje. Bilo bi Skrajno po trčimo, da bi novinarji temu vprašanju posvetili vso pozornost. Novinarski stan se pri nas ne more povoljno razvijati in izpopolnjevati, ker jo razmerje novinarjev z lastniki listov skrajno nepovoljno in njihove pravice brez vsake zaščite. Zagotavljal je, da bo tudi vlada upoštevala v novem/zakonu materijalni in moralni položaj novinarjev ter potom1 zakona Skušala urediti razmerje med1 lastniki ih novinarji ter sotrndniki liStoV. — Novi škof na Krku. Za škofa na Krku je imenovan vseuč. profesor dr. J. Srebrnič, rojak iz Solkana p_ ^ bo postal tako. naj dragocenejši k»D3 svetu. — Čuden japonski običaj. Nek coski list prinaša zanimivo vest, da Japonci, katerim so francoski zastoP^ _ izrazili sožalje o priliki znano ^ fe, v kateri so izgubili vse svoje P{® ženje in sorodnike, smejali. Evrope#1, so temu nenavadnemu običaju dili, ker se pač vsak Evropejec ob priliki raje razjoka kakor pa nasU1^ Neki učenjak razlaga sedaj ta običaj ter pTavi, da je to znak japo®9 sa heroizma, Japonec namreč nikdar^ če kazati javno, kar čuti v svojem Zato Bo ob največji žalosti prisrčno 'ji, kakor da ga je doletelo kaj izre razveseljivega^ . — »Revolucijonarno krotfc«. HohenTohe-Schi 11ing je imel pod jo na Češkoslovaškem ogromna Pf>sc9^^&, 'ki pa &ot po preobratu! in nastank0 . škoslovaške repirbliko zapadle reformi. Vlada je izjavila, da odškodnino mirodobne cene v ^ vaških kronah. Dočim so vsi drtrJO ^ zadeti Habsburžani to ponudbo ^ je knez Hohenlohe češkoslovaške ^ ^ zaničljivo odklonil, češ, da So t® J ^ luoijotnarrie krone ter zahteval k' .#rj, HkOdnino 10 milijonov nemških1 & Med1 tem)‘ pa jo nemška marka, * spII( znano, strahovito padla. Te dni ^ razlaščenim! posesrtnikomi izplačal® kupnine. Češkoslovaška vlada J°. ^ tako kulantna, da jo ošabnemu ^ vnovuč ponudila izplačilo -v; če§koS ^ kih kronah’. Naduti knez pa j® zopet odklonil iii zahteval plačil« Skih’ miarkah. Seveda mu tega ni^° in taki> bo ogromna posestva, ki ^ ved tisoč hektarjev, prešla V slovaške republike za —1 par češko . kih vinarjev. jAS — Cel ofok Izginil. Pred' par_ divjala na zapadni obali Danske ,.^5 ( vita burja, ki jo uničila cel otok vsemi naselbinami. Razburkano1 ud je podrlo zaščitne nasipe ter požrlo otok z vsem1, kar se je na njtem1. Doslej še ni dognano, . ^ človeških žrtev je zahtevala ta ,Ml fa, ’ - ker je bilo v času nesrečo razen Stalnih1 naseljencev tudi vCOgjitri‘ vilo delavcev, ki so gradili n°v 7 $ de* nasip. Morje je najprej podrlo c . nasipa. Med tem", ko sO prebija šali rešiti svoje ogroženo imet.le'^ jo razdejalo vse nasipe ter °^° vilo in' v par urah1 popolnoma P* . jg —1 Postili polž v Franciji* ^ d P Franici ja ena najmodernejših in°" našnje Evrope, vendar tudi tam ® pol-1 gli popolnoma premagati po® . ' -e d^* ža, Ivi' francoski poštni 1®^- posebne časti. Dne 4. avgust® Tta, k1 jo poslal nek posestnik iz so jo zdravil v nekem fraricos . jo 3 liščv, svoji žen t' pisitfo, v k* ^ prosil, naj pošlje nekemu o^° rg, jatelju dve kokoši. Čakal dva -dni, tri dni, en teden, otf ni bilo od nikoder, četudi 3e ^ je t'v\’ ^ daljen samo 70 km. Končno dočakal odgovor na svojo ? jj, gflf0' sprejel po enajstih letih <^TlC „^1 PtSlT1. ’ 1923. Poštni polž, ki js PT^ ieto. je ra.bil za vsakih 6 kini ce>° frnn gotovo dokaz o neredu, ki v :]foit'lir ^ coski posti, vendar pa tam’ ■ ^ kTi' . pade v glavo, da bi radi tega • na državo, kakor to prakticiraj ,jnezu • —adov razni separatisti iri drugi rieza _ — Vpepelltev mrličev v <° jopiču hovit potres na Japoiiskcm' JC ^ jjh v glavnem mestu toliko mr 1 ^oV£U.nost, ne morejo pokopati. Ker 3? r. V, da se pojavi kuga, jih vP£P . '. z oi* krematoriju. Vsak dan pokopU^ „ . njeni 40.000 mrličev. ^Maribor, 19. septembra 1923^ »TAB 0 K«. Stran '«U Mariborske vesti. Maribor, t8. septembra 1923. Vzorna uprava. Prejeli smo: Te ,jf bila objavljeno, dal s® vrši v pri-bVi ^ javtta dražba vojaškega ^jadišča (bivši »LagerhaniSer«) v Melju, nteresenti eo se obrnili na poveljnika CS8 skladišča po potrebne informacije, °da ta o prodaji tega skladišča sploh ni teesar vedel im od pristojne oblasti °h ni dobil potrebnih navodil. Višje p lasti razpisujejo licitacijo, podrejeni ®a,ni pa o tem1 niso niti obveščeni. Da ® 0 postopanje ne dviga ugleda vojne rave, pač ni treba povdarjati. ® Nabiralni dani »Ljudske knjižnice« ^ dne 22. in 23. septembra, to je v » to popoldne in v nedeljo celi dan’. — l-^^evalcUke) so vabljeni, da pri na-.ranju (sodelujejo, Oni(e) ki dobivajo zastonj ali po znižani izposojnini, hosr i so^e^ova^> sicer izgube te ugod-’• Znaki se bodo dobivali v soboto 12 Uro naprej in v nedeljo od 8. do • jj ' Ur? v knjižnici. (V slučaju dežja pa Vr& nabiranje 29. in 30. sept.) tor11 ^n^erstorv fond za dom ubogih. Ka-Znatto, je načelstvo Kreditne in stavkov Za^rUffe »Mojmir« o priliki nepriča-3a A^0 'Smrt* člana nadzorstva g. majorja Allkersta v spomin blagopokojnika fonrf66^0 VOnca 86 odločilo na zbirko za S&m .sDomi n130«!]!«, tj- dom, katerega sta ' laVa zadruga zgraditi za največje ; ^ ?0Vanjske reveže. Že v kratkem času izrod y to «vrho nabralo 547 D. O priliki : j,a nesra občnega zbora zadruge pa se je f0 j'člana načelstva dr. Tomšiča w .?Wm še za 100 D in sicer So da-»8. C'r' Tomšič *• Miloradovič 20, I»j' 0rvat, Kranjc, Kenda, Jagodič in fetov f° ^ D,. Potemtakem znaša Anker-5re ,0rW že aedaij 647 D. Zbirka za ta • Ijaj 0 te^'ni člavekoljubni fond se natda--^nilt* ^‘^elji 5n znanci blagopo- '25,^^ littdovik Novak, Razlagova ul. ijj 0r(Hnira Ponede]^®0 kopališče je izven sedelje 'H kopejj i Vše dni v tednn odprto. Parna ostale j , kredah iri petkih za dame, Karjn j Za gospode. Občinstvo se opo - r1,111 v prvih kopelniH dneh n: prto ^ .5^ na kopelj. Kopališče je od- Jo je odprla Is našla mesto ErftoSovega napovedanega stekla 1— cigaretne papirčke V skupni teži 104 kg. G. Erbosi trdi, da Sli vedel za vtsebino zabojev, a na smiolo ga je izdala »Straža«, na kateri je bilo ime stražiriega naročnika S-Erbosai m Niti pred sodnijo nimajo tatovi rešpekta. Mariborski tatovi so postali skrajno predrzni. Niti cerkev, niti sodnija jim' nista sveta. Nedavno so okradli sodnega svetnika Foria, sedaj pa so začeli poslovati kar na sodišču. Med včerajšnjo porotno razpravo so ukradli nekemu Reberniku iz Znkovc njegovo kolo, vredno 7000 K. Sploh pa so v zadnjih dneh tatvine na dnevnem1 redu in1 izgle-da, da se je priselil V Maribor zopet kak »speci j ali st« za kolesa, mi Priporočljiv vaaenec. Pri trgovcu Weigertu na Aleksandrovi cesti se je učil nek Kari F. Fant je očividrio roj eri trgovec, kajti komaj je stopil V ulk, že je začel ria lastno pest trgovati. Šel je k različnim mariborskimi trgovcerri ter nakupil na račun svojega gospodarja blago, ki ga je potem1 na lastno pest razpečaval Tako je med druigim »kupil« pri trgovcu Guselu 1 zaboj vžigalic in 1 zaboj sladkorja, v skupni vrednosti 1934 D, in pri trgovcu Kavčiču 1 zaboj sladkorja za 1760 D. Predno so iriii prišli na sled, je pobegnil. Kam je razpečal blago, še rii dognano. m Ukradeno kolo. Včeraj popoldne je bilo trgovskemu potniku Janku Ulerju v Pobrežju, Nasipna cesta 42, ukradeno novo kolo znamke »Puch« št. 13.711. Tat vitfe je osumljen rieik hlapec, ki se je baje odpeljal proti Avstriji. Lastnik kolesa da orierrtn, ki bi zasledil, kje se kolo nahaja, 1000 Din. nagrade. m Knjige, leposlovne in znanstvene, literarne vrednosti, V vseh jezi kih, kupuje po na j višjih ceHah vednlo »Ljudska knjižnica« v, Mariboru, Narodni dom I. fcer d<* W. ure do 19. popoldse, blagajna ^ kavarna mestni -part Drievno zVe-.®*i' vsakem! vremenu s vi ra na glaso 311 Znani češki pianist Franjo Cha- Nesreča pri Treli ribnikih. Včeraj krog 18. ure se je pripetila pri sena na cesti olb Treh ribni r^ij.^^eča, ko je žrtev je postala 23-letna a Klemenčič iz Rošpoha. Vsied de-f^niV8, j® cesta PrI zadnjem ffrc 111 al° navzdol, precej izbije ' ^,a^o »o na tem' mesltn držali voz Pomagala pa jim) je tudi eVa. Nenadoma pa 'se je težko j^zihai^02 v®led vdrtirie tako tmočno je a 8a niso mogli več obdržati in ■ ni*n6p: *** njo in j° P»d sabo poko je Kvt a obut' .n ^Mčara! je bila včeraj SL s tT? svo^il1 znancih na Koroški \ t/ v* ®iia je že šeslt mesecev iiose kr( V, na ^Pnjicah' ter padla. Po ^6ni -j3™ na ni bil bogve kako ne i °*vaTi' aP?d 3° porodite bolečine, Njai Ji ^ °ddele(k jo je takoj pre- «ete> Imco, kjer^je porodila mrtvo M W !je Izdala. Sirioei okrog UwJ)?Pelj'al na tukajšnji kolo-e®uški nslužbone«? Franc Erbos -- ^P^nega blaga za g. Frana 10 Sfei.^Gariaa - ie. 3D S. Okrožni Sestanek JDS ria Bledu se je vršil v nedeljo 16. tm. Zasto-panih je bilo 17 strankinih organizacij iz okrajev Kranj in Radovljica. Kot gost je bil delegat organizacije v Oplotnici v konjiškem okraju g. Petelinšek. Govorili eo dr. Žerjav, dr. Puc in Reisner ter zastop-riiiki organizacij. Zborovanje je trajalo tri ure. ■ ■. «'■ Sokolstvo. o Zlat sokolski znak se jo našel. Dobi 'se pri g. Jan, urarju, Grajiski trg 4. o Telovadba naraščaja Sokolskega društva v Mariboru se vrši po 'naslednjem redu: moška deca 12—14 letna vsak torek in petek od 5.—6.30 ure; žeriskl naraščaj I. oddelek 14.—16. letno vsako Sredo in soboto od 5.—6.30; ženski naraščaj II. oddelek 16—18 letne vsak pondelj vk in četrtek od 5.-6., ženski naraščaj 111. oddelek 16—18 letne vsako sredo in Soboto od 6.3—8.; meški naraščaj I. oddelek 14— 16 leteri vsak torek iri četrtek od 6.30—8., moški naraščaj II. oddelek vsnk ponde-ljek in petek od 6.30—8. Vsi ti oddelki telovadijo v telovadnici meščanske šole, Krekova ulica. Telovadba moške dece pod 12. leti in ženske dece se bo določila in razglasila kakor hitro dobimo telovadnice na razpolago! Stariši! Pošiljajte Vaše hčere iri sinove v sokolske telovadnice, da si tam krepijo telo in duh’, da še 'tam navzamejo zdravih Slovanskih' idej Sokolstva iri da postanejo pravi Slovani in Sokoli, ki bodo opora in ponos naše lepe slovanske domovine. — Naraščajev odsek Sokolskega društva v Mariboru. Narodno gledališke. Narodno gledališče. Ker prihajajo vedno številnejše prijave na gled. abonma v sezoni 1923-24, se je gled. uprava odločila otvoiriti še četrti abonement (D) V interesu vsakega posameznika je, da se čimpreje abonira. Opozarjamo; da se gg. abonentom med sezono cene irie bodo povišale, d očim bo morala uiprava, v slučaju naraščajoče draginje, izvenabonerit-skiiri posetnikom1, ceno zvišati. Abonc mlent obsega 15 dramskih im 15 glasbe nih predstav. Državni u&lužboHci, pozor! Državni uslužbenci, ki nameravajo abonirati sedeže v Narodnem gledališču v Mariboru za sezono 1923-24, s© vabijo, da abonirajo neposredno pri dnevni blagajni v Slovenski ulici 27 ter se tamkaj izkažejo z društveno legitimacijo. Abonirani sedeži naj se pa v evidenčne svrhe sigurno do 22. septembra javijo društvu državnih uslužb. iri upokojencev v Mariboru, v uradnem poslopju, Ciril-Metodova ulica, II. nadstropje, soba 9, med 12. iri 14. uro. Ker je večina sedežev že v abonement oddanih, poživljamo državne uslužbence iri upokojenlce, da se z aboniranjem po-žuirijo. ;i i.i; .{v- j,>-: Gospodarstvo. 1 g Produktne borze 17. sept. Novi Sad; bšenica baška 340—345, šrbijanska 335, 'ječmen baški 260, oves baški 250, koruza baška 265—270, moka baška »0« 557.5-562.5, '»2« 450, »6« 390. Zagrebi oves bosanski 535, koruza baška 272.5, sremska 280, moka baška »0« 555. 1 Hmelj. XII. brzojavno tržrfo poročilo Niimberg 7. sept. 1923. 1800 milj. — 2 mi-1 jardi M za 50 kg. 1 kg = 880 jK. ' g Sejmsko poročilo. Na svinjaki "sejem1 dno 14. sept. 1923. so je pripeljalo 281 svinj in 2 kozi. Ceno so bile Sledeče: 'mladi prašiči 5—6 tednov stari komad D 170—250, 7—9 tednov stari 350—450 D, 3—4 'mesece 625—750 D; 5—7 mesecev stari 950 '—1150 D; 8—10 mesecev stari J400—1500 D, 1 leto stari 2000—2375 D; 1 kg žive teže 20—22.50; 1 kg mrtve teže 27.50—30 D; koza komad 250 D. 1 g Sadna razstava: v Novem Mestu se 'vrši od 29. sept. do 1. okt. 1 g Dobava pisarniškega materiala. k-Pri upravi državnih monopolov v Bco-gradu se bo vršila dne 29, septembra’ tl. ofertalna licitacija glede dobave raznega pisarniškega materiala. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornico v Ljubljani interesentom na vpogled. .................................—-------i drži. Ta vera je krščanska sekta »Adveff* tistov sedmega dne«. Po izvoru je iz Amerike, kjer je dokaj močna. Njen jui geslovanski oznanjevalec je Albin Moč* nik, ki je živel poprej v Trbovljah in jai že dolga leta vnet adventistovski misijo« nar. Kmalu po prevratu se je podal rt Beograd, da od tu razširja adventistionii nauk širom Jugoslavije. V Beogradu je bilo nekaj adventistov že izza mirnega! časa. Močnik jo kot dober govornik prii dobil nekoliko novih vernikov. .Vseh j«fi( v, Jugoslaviji samo okoli 600. Drie 21, aprila 1921 je ministrstvo ver prepove*, dalo adventistično veroizpoved, a 30. gep^ temlbra 1922 jo je dovolilo znova. j Te dni sc je vršila v Beogradu prv*tf adventistična poroka. Ženin' je bil Slove«; nec, nevesta Beograjčanka. Ob tej prilikif so se listi spomnili adventistične aekte itf prinesli o nji več zanimivih podatkov^ Glavno vlogo igrajo v adventistični cer« kvi v Beogradu Slovenci', predvmmi StanS rešina Močnik. * V izprijenem1 riravnem ozračjtf Beo^ grada je njih vzorno življenje riekakaf! posebnost, Tki ne učinkuje slabo. Adven«] tisti niso prijatelji tega sveta. Žive paT sv. pismu iri čakajo, da pride konec se* meljkega življenja. Sedanje peSreče, pokvarjenost, naraščanje bede iri raetjjl' drugi podobni pojavil jih’ utrjujejo v H ri, da je blizu koriec. Potres Ha Japori-f' iškem jim je bil noV doka^ da se §vetn»^ šL Pridigovali so ljudem) o strahotah1 pok^ trosa in pridobili zopet riekoliikio Venflhj kov. Po japonskem potoreisu je prištopilflij toliko novih geiktarjeV, da so morali pre**J mestiti isvojo molilnico v večje prostore., Svet se jiml 'smeje, ljudje se rioromjejio^ iz njih. Močnikove fantazije o fcontatt fronta so res smešne, a vera vi bodoči resnemu človeku ril smešna, četudi čmfiM tre veruje. Nič smešnega iri rifcumriegalSi; zasebno življenje* adventistov. Žiw polj božjih zapovedih, ne kolnejo, Se kadijo^; rie pijejo, rie jedo svinjskega meaaj JBfrij kateri so celo vegetarij aJHd. Ni^O nitfi, proti vojaški službi, kakor Hauiarerici. 0#ij prestoloriaslednikoveml rojstvu So iMeHii zahvalrio molitev1., — dokaz njih patrijo^ tizmia. Vsak pondeljak zvečer He aberoi: članice in1 šivajo za reveže, dasl 80 ge sam« zelo revne. Zbijajo defflar Tsapc^j poro dobrodelnih zavodov, izdajajo HiBMi sečnik za širjenje adventisfičnihi idei li^ podobno. 1 r ! V adveritizimi1 Je tedaj tuidi! brega. Ljudje, ki rie pijejo ilE Si živ« pofj zapovedih krščanske ljubezni, so Socj«bjo(j riedvomJrio več vredni ko požeru®, piJaHH j ci, ženskarji ifl! drug« Vrste izprij«0ci. koricu sveta pa razril 8ektar£: že takSj dolgo prepričujejo ljudi, da Se jiml reSejf) človek res samo smeje. Nekoč So taki inW sijonarji prišli tudi V ntoif nojStB:! Srajj iri preplašili ljudi. Nekateri reveži So jim] nasedli, po so iz previdnosti1 Snedli kar šo imeli pri hiši. Lahko si niaeB kako jiml je bilo, ko so ušodnegaj -dali skozi prste, da je solriee mlrrio v jalo in zahajalo in da so ptici brezsfcrl no letali po zraku. Bo najbrž treba še ©a«' kati pAr milijonovi let, . 'ij Kultura in umetnost x Umetniška razstava v Ormožu. V našo ormoško temo je prisijal zadnjo nedeljo žarek svetlobe. Pod okriljem Ju-goislovenslke Matico sta priredila g. Rihard Papst iri g. Mitja Serajnik kolek-tivtnlo razstavo svojih del v poslopju meščanske šole v Ormožu. Učitelj Papst riam je razata/vil črez 50 pokrajinskih slik. Je sicer to lepo število, toda nekatere manij posrečene slike mu precej kazijo celoten utis ter mtu nadevajo skoraj obrtniški značaj. Papsit je samouk, ki ga diči velika pridnost, kopira pa popolnoma naravo; vendar pa v nekaterih boljših slikah stopa iz šablone. Domačin st. areh. Serajnik nam’ podaja lepo število akvarelov ter pastelnih slik različnih motivov, nekaj grafiko in celo tri plajsti-'čne osnutke. Serajnik je mlad iri še v razvoju. Čeravno je velikopotezen ter hoče biti včaeih preveč moderein, se vendar poznajo v njegovih delih dobro preštudirane barve in sence. Nekaj svojih 'del bi bil lahko e mirno vestjo uvrstil v 'jesensko razstavo mlajših V Ljubljani. Le malo več strokovne izobrazbe iri do-iJffišesgttii Kadarjea jeido®<>lj, ,- ' ti Slovenci kot beograjski misijonarji. Beograd je mesto, ki raste takorekoč od meseca do meseca. Begati se, postaja velemesto, gnezdišče razkošja iri bede. Z bogastvom vred se množi ubojstvo; je si cer obilo kulture, a tudi obilo zločinstva in nravne izprijenosti. Hočeš ali nočeš; Beograd je danes središče države in to bo tudi ostal, ker neprestano dela — dobro ali islabo, to je stvar prepričanja, okusa in interesa. Aktivnost pa je vselej zmagovala nad pasivnostjo (Zagreb!). V Beo grad se steka prebivalstvo z vseh strarii države in celo tisote Slovencev je tu našlo kruh in streho. V Beogradu je slovenska gostilna, slovenski odvetnik itd. Naši klerikalci so na katoliškem shodu sklepali, da bodo zanesli v Beograd katoliška društva. Ž njimi bodo na videz širili pobožnost, na znotraj pa jih bodo izrabljali kot orodje cerkvene politike proti pravoslavnim kristjanom. Slovenci, ki smo riajreligijozriejše ljudstvo v Jugoslaviji, smo dali Beograjčanom takoj v začetku apostola vere, ki pri nas sicer ne vodi v nebesa, ki pa vseeno dela ljudi dobre in koristi njih dušam, kakor vsaka vera, ki izvira iz srca in, katere se človek tudi x življenju J Javne kulturne naprave v J Mariboru. } ŠTUDIJSKA KNJIŽNICAH SazHflE# poslopje (Slomškov trg), odprta vsak daa od 9. do 13. ure. "■■■■'* « MESTNI MUZEJ, Cankarjev* ulica, odprt vsako nedeljo od 10.—32. ure. “Ij Vstopnina 1 dinar. - ■ - --- —^ • i j Porotno sodišče. Maribor, 18. Sept 1923. Pretep med Sosedi. , Majer Leopold Golob in pogestaILk Eer« J dinanid Ž vikar t pri Sv. Antoria Jla PoKnr*' ju nista živela v dobrem sosedstvu. Nista bila bogzria kaka sovražnika, vendar pa sta drug drugemu nagajala iri odjedala posle. Golob je tudi nekoč pri naprav«' Ijanju drv posekal Žvikairtu lleko brezo. Dne 9. januarja 1923 se je vračal žvikart z dvoma drugima voznikoma min**; Mravljakove majarije, kjer je bil Golob za majerja. Golob je stal ravno pred 6vo« jim: hlevom, ko so prišli ti trije mimoi, -Žvikart. ki era ie imel malo v glavi, je stopil k n Jetrni, clocim sta voznika pel jalft iuywej. Jiai se je pri hlevu zgodilo, Bi SteSat Jfljsao. če« nekaj Sasa je prihitela Golobova žena za omenjenima voznikoma ter jima očitala, češ, zakaj 'sta pustila Zvi-karta, da je šel li Golobu, ki ga je sedaj Mia klal«. Ko je prihitela Žvikartova žena h Golobovimi je ležal njen mož nezavesten pred hlevom, krvaveč na več mestih iz glave. Prenesli so ga na dom, kjer se je še le čez teden dni zavedel ter izpovedal, da ga je Golob udaril s telež-irikomJ po glavi, ker mu je očital, da mu odvaja posle in’ da mu je posekal brezo. Golob pa pravi, da ga je Žvikart napadel ter da ga je nato sunil od sebe, vsled Česar ji žvikart padel na kamenje in’ se pobil. Porotniki Bo zanikali stavljena vprašanja, vteled česar je bil Golob opredem. Fantovski pretep. Blagoslov preštevilnih vinotočev odseva tudi v poroti. Danes se je zagovarjal pred poroto želarski sin Jane« Si-, 'tmonič iz Brezovca, ki se je po obisku ve-: fSh vinotočev tako opil, da je v pretepu .zaklal svojega protlvnfka. -V vinotoču Hvane Ehrlichove v Preradu je bilo poleg obtoženca v. nedeljo dne 115. julija še več 'drugih fantov, med njimi tudi štirje bratje Horvati. Obtoženec se Je hitro po dvojem prihodu sporekel z gostilničarko, ki mil je prepovedala ljubezensko raz-! Snerje z njeno deklo. To je pijanega fanta tako razkačilo, da je začel groziti, da bo vse .poklal. Ko je postal nevaren, so Se bratje Horvati potegnili za gostilničarko in: ga mirili. Nekaj časa je bil res [mir, pozneje pa je začel Simonič ponovno razsajati. Potegnil je lovski nož in hotel ž njimi napasti gosti fničanko, iki pa mu je pila, ker so mu drugi fantje zastavili pot. Zato se je začel .prerekati s fanti. V tem je prišel tudi njegov brat in videč Ovoj ega brata v prepiru, je začel nepremišljeno in brez povoda udrihati po okoli stoječih. To je dalo tudi obtožencu korajžo, ki je začel slepo malhati okoli sebe b nožem. Pri- tem je zadel z nožem Ivana Horvata, katerega je zabodel naravnost tv sroe. tako da se je ta na mestu zgrudil mrtev na Ha. Zabodel je tudi še drugega brata Jožefa v spodnji laket. Obtoženec Se zagovarja s silobranom, češ, da je ibil napaden, kar pa oporekajo zaslišane [.priče. Porotniki So vprašanje na uboj | potrdili, vsled česar je bal Simonič obsojen1 na štiri mesece težke ječe. Turisfika in šport. :: OASPD. Soboto, 22. sept.: Nočna partija na Uršiko. Ob 19.58 do Guštanja in na vrh. Sestop po dogovoru. — Soboto, 29. sept.: Klopni vrh. Ob 19.58 do Fale in v kočo. V nedeljo ob 5. uri čez Pesek -Planinko - Ribniško jezero - Velika Kopa t Vuhred. — Pri obeh partijah svetilke, provijant. — Rotter. : Prvenstvena tekma v Celju. Pri nedeljski tekmi med Atletiki in SK Celje Bo zmagali Atletiki z 2 : 0. Objave. E .... Mihel Zevaoo: KRALJEV TEKMEC. % :’{Na3aK©va«fe in konec romana: Markiza Pompadour.) j[ Poslovenila: Rošaiidra. (Dalje). (55) ji ■ Grof je tedaj natančno razložil svojemu gospodarju vse podrobnosti, ki jismo jih že raztolmačili čitatelju na prejšnjih1 -straneh. — Gospod Jakob je pazljivo poslušal grofovo pripovedovanje, pa ko je bilo to končano, je pripomnile »Mladi vitez tedaj ne dela v ječi drugega kot je, pije ter karta B svojim straž- § Instrukeije za višjo in nižjo gimnazijo daje reven osmošolec. Naslov pove iz prijaznosti uprava »Tabora«. § Izlet Glasbene Matice v Št. IIJ. V nedeljo 23. trn. priredi Glasbena Matica mariborska izlet v Št. IIj in koncert, da obmejne Slovence razvedri in’ razveseli z lepo slovensko pesmijo. Prireditev bo pa prostoru pod gostilno Sfiligoj in bodo nastopili tudi govorniki z vzpodbudilni-mi govori. Ljudstvo se vabi, da pride v Obilnem1 številu. § Velika vinska trgatev, h!i jo priredi izobraževalno društvo privatnih nastav-_ Ijencev, se vrši dne 30. septembra tl. v Gbtzovi dvorani ter je čisti dobiček namenjen v svrho zgraditve lastnega doma. S vi rala bb priljubljena godba »Drava« pod osebnim vodstvom znanega lin1 priljubljenega kapelnika g. Skače ja. ^ Za razvedrilo je mnogobrojno preskrbljeno. Na p. t. trgovce izražamo tem potom željo, da prireditev, katere nameffl je iz-vanredno blag, posetijo v lnnogobrojnem 'številu ter s tem pripomorejo do činnl lepšega uspeha. § Izobraževalno društvo privatnili naslovljencev priredi kakor do sedaj tudi letos plesne tečaje za začetnike in že deloma izvežbane. Za prve se vrši tečaj ob torkih in petkih od 19. do 22. ure zvečer, drugi plešejo ob četrtkih in ob nedeljah ob istem času. Vpisovanje za tečaje je dneVnio v društvenem1 domu »Rosane« in sicer ob delavnikih od 39.—20. ure, ob nedeljah od 10.—12. ure predpoldne, kjer se dobe tudi vsa druga pojasnila. Odbor. § Mestni kino. »Cocl proti šefu«, »Nezvesti Faity« in »Fatt,y kot junak«, 3 veseloigre po 2 čina se predvajajo v torek, sredo in četrtek. Hala oznanila. Sprejme se takoj knjigovodjo ali knjigovodklnjo. J. Po- šinger, LajterSperk štev. G3. 2003 3—II Manufakturist ^ večletno prakso, nalboljše refereao«, vešč slovenskega, nemškega in italijanskega. jedka, išče namestitve kot prva moč, eventu elno kot potnik v kakem podjetju, najraje v Mariboru. Ponudbe pod ,Sposoben“ na upravo „Taborau. 2037 2 Dijak II. letnika drž. moš. uii-teljišča vzame v poučevanje v kateremkoli predmetu pridnega in marljivega fanta. Naslov v upravi. 8036 Išče se boljša kuharica za oficirsko menRŽo intinjerske podoficirske šole s 1. oktobrom. Zglasiti se je v kasarni Kralja Petra. 8026 3-1 Išče se za boljšo restavracijo starejšo sobarico ki zna tudi šivati, plačilno in pod-natakarlco ter prvovrstno kuharico. Nastop takoi. Naslov pova unrava ,Tabora“. 20*2 Angleški pouk In konverzacijo daje rejen londosčan. Korespondence in prestave točno. Parmenter, Kamniška cesta 5/1. 2023 2-2 Izvrsten glasovir na prodaj. Cena 17.500 Din. Pobrežje, Costa na Brezje 3. 2088 Sodi iz hrastovega lesa od 150 do 1000 litrov na prodaj pri Franeu Sorec, Breg pri Ptuju. 203* 2 -1 Enonadstropna hiša z dvema lokaloma in velikim vrtom, blizu glavnega kolodvora, je radi selitve takoj na prodaj. Pojasnila daje: Rublje, Aleksandrova c. 23-1. 2035 * G Ig (dvokoles), popolnoma nov, najfineje izdelan, na prodaj. Vprašati: Mlinska ulica 36. 3035 3-1 Nova modema obleka, srednje velikosti na prodaj za Din. 800,— Na ogled pri krojaču Rajko Zoter, Dravska ul. 10 2040 Naznanjam, da sem odkupil ves divji kostanj od Olepševalnega društva. Neopravičeni nabiralci se bodo sodnijske zasledovali. Kdor mi javi kako neopravičeno zbrano zalogo, dobi isto nabiralnino. kot da jih je sam nabral. Legitimacije za nabiranje se oddajajo dnevno od 9.—12. in od 14—17. ure v vrtnariji Olepševalnega društva, Koroščeva cesta. Kupujem vsako množino divjega kostanja ed dobaviteljev izven Maribora. L. Kranjc, Vetrinjska ulica St. 17. 2041 3-1 2}©©3©iaGi2}©)©]®)S3 Dl|ak se sprejme na stanovanje. Električna luč. Naslov se izvo v upravi. 2025 8—2 Tražimo več Ju livadu (tvornik) za jesen>ku pašu u okolici Maribora u najam. Ponude na Božtdara Jovanoviča, Maribor, Aleksandrova o. 35. 2018 3-8 Rjava večja psica je predvčeraj zbežala. Sliši na ime »Flota*. Proti nagradi oddati pri F. Horvat, Slovenska ul. št. 10. 20*3 Maribor, 13. septottipra 1923.^ Soba s hrano z« dijaka iz premožnejše r* ne sc odda. Vprašati v S ul. 1, I. nadstr. desno dler). - ° Galanterija drobnina, trikot*^ Samo na debelo! Gaspari & FaninS®* Maribor t0fl Aleksandrova cesta Pristopajte k Jugoslovensfc* Matici. 1000 D nagrade dob?, kdor izsledi kolo, ki ]e bilo ukradeno da« 17. septembra v Pobrežju, Nasipna ulica. Koloj* znamke ,Pncb* in ima zadaj nosilec za prtjj®*; Prijave na policijski komisariiat ali na-tvrdko R. Maribor, Koroška ceata 10. 201 Vse vrste perila za gospoda* dame« kskor ==**** P«rt*Ov bi nacije H* Izdelaj« p« ** srajce, Mata pjrlame opreme za ne« veste, otroiko idmiSa ISackner MARIBOR. Koroška cesto št. *** nlSJIh nimi vrati du Barryja, kateri ga je takoj I pri vrata za seboj, — spustil zastore čez povedel do zunanjih vrat stražnega in zaporskega krila gradu, pa ga tam pustil kajti njegova naloga je bila, da je povedel svojega gospodarja kamor je ta hotel, pa da so se mu v njegovi družbi odpirala vsa za druge zaklenjena vrata. — Gospod Jakob je potrkal na vrata, pa ko je stražnik pogledal skozi malo okence, je prijazno vprašal po gospodu baronu di Mareay. — Stražnik je premeril priprostega meščana, katerega se m!u ni skoraj zdelo vredno upoštevati in kateremu ni niti odgovoril, od nog do glave, se obrnil ter vrata in ne da bi izpregovoril le besedo, je povedel neznanega obiskovalca v spalnico, kjer se mu jo pač zdelo najbolj varno. — Vsedel se je slednjič malomarno v edini naslonjač, in ne da bi ponudil stol prišlecu, je pričel: »Ali mi prinašate kaka navodila" — Govorite!« — A predmo je odgovoril gospod Jakob', je začrtal po zraku posebno znamenje, ki je vidno začudilo poveljnika straže. — In kot da se je prestrašil, ga jo mahoma popustila ošabnost in prezirljivost. — Z globokim spoštovanjem- se je vzdignil iz pikom, — To je dobro! — In upanja, da. njjt) ki je nastopil službo isto jutro, pari- trikrat potrkal na notranja bednikova naslonjača ter jako prijazno rekel: vrata z ročem' svoje sablje in glasno za-( »Predstojnik! — Oprostite, gospod, ali klical: vaša priprosta, revna zunanjost, — pa še »Poveljnik — obisk!« — ona znamenja, ki ste jih delali o priho- Na ,ta klic je novi stražniški povelj-, du, — so kazala na podložnega. In radi i>i pobegnil, tega pač ni, — kaj!« »Oh«, — se je du Barry hudobno po-fiinehnil, »glede tega pa res ni treba nobenega strahu. »Dobire je, •*— zaupam Vam! Kedaj bo-I&o straže obnovljene!« — »Pojutrajšnjem!« — »Dobro, — im tedaj dragi grof, pos-lu-: 'šajte me. — Treba je, da ne povelj niš tvo Straže «a vsak način podeli baronu de Marcay. Pojdite sedaj!« —■ »Montsignor...« »i*>jdi)te, aem rakeT, — 'ni časa, do bi so izgubilo le trenutek. — Sicer pa se lahko šel iz svojega stanovanja, se pustil spoznati od svojega podložnega, premeril s trudnim1, zaspanim korakom stražniško sobo in a pritajenimi pogledom opazoval stražnike. — Ko je prišel do vrat ter opazil pri prosto osebo prišleca, se je ošabno obregnil: »Poklicali ste ime, — kaj hočete od mene1!« — Tih, x>o ni žen, priliznjen glas je odgovoril onstran1 linice: »Gospod poveljnik, prt sil bi vas l>o-nižno za zaseben pogovor.« tega « »Oproščeno vam’ je prijatelj,« — je odvrnil gospod Jakob ter se udobno zleknil v naslonjač, iz katerega se je bil vzdignil baron, ki je stoje pričakoval povelja in ukaze nenavadnega prišleca. — »Poslušajte me,« — je začel gospod Jakob po kratkem izmisleku, — »nižji red, katerega opravljam v lajični hierarhiji našo družbe, mi ne dovoli, da spoznam vse nagibe in' vzroke, ki vodijo na- ronta no izgine. — Del moje TOi&lJ'Ln 4 stoja v tem, da se prepričam, ak<> ^ tem1 oziru lahko popolnoma mirni, roma ako se imamo bati kake h® ®ti.« — Častnik je pomirljivo odgovoril* i4 »Lahko o temi prepričate svoi® ^ ^ stojnike, — dokler sem jaz tu, i®*' bo ubežal.« — ., ^ »Ali treba je tudi predvidevanji In v slučaju poskusa bega je f° strogi ukaz, ubiti jetnika brez #s nja.« — Baron je hladno odgovoril: ^et »Ako bo potrebno, se bo P°VC |fl5fi * drugega izvršilo, tembolj ker s°^0firfl-vojaškimi predpisi, katerim1 se P° Če je "to povod vašega obiska, s*-® brez skrbi.« — ... g'reH »Razumite me dobro! — VrhoV^^lJ ne 'zahteva d’ Assasove .smrti, #Iofti je, da izgine za vedno, — Njcg°' ,fl poni smeti igkati, le če bi se pok^ treba, je treba biti pripravljen »Razumem, — pazil, nadziral vfl|i »Dobro, — vrhovni svet jisfj® ^ zvesti službi. — Sedaj pa Pre U**®1*1 gemu delu inštrukcij, ki vata l dati.« — »Poslušam vas!« —- .. . p°f.u Častnik je za hip ošinil obiskovalca! redovnemu preds.tojništvu, ki je glava ipouM-rite,ue gre za to, d« se osvobodil 7j nezanpaiim- p o gl e doni, v tem x>a opazil, j tega ogromnega kolosa, kateremu smo ' «ln w*nsialnn rini a vite«* —* ! da mu prišlec dela nekaka znamenja s j mi ubogljive in ponižno delavne roke, — Po tem zagotovilu se 'jei du Barry ta-' x>r»tL — Začel ga je natančneje oi»azova-koj podal na delo, da izvrši dobljeno po- ti ter ukazal stražarju-vratarju, da od-Metie. — • | pre zapahe in ključavnice, kajti opazo- GoBpoul Jakob pa jo šel v znano hiši-j vanje je pokazalo, da je obiskovalec vre-0O za dreves«, komor jo dospel ravno: deff PolsebneKa upoštevanja. — medtem, ko jo .TuMjeta i-isala iz spomina Častnik je lakonično povabi d’ Assasovo sliko in1 kjer smo ga zaslc-ALH na tfvojem! delu. — !' Ko Je gospod Jakob1 zapustil grofico 'du Barry, je hitel proti gradu. je laKonieno povabil prišleca »Sledite mi, gosi>od!« — Le-ta je vstopil pa se klanjal globoko m vse nagi do m vzrose, ki vonijio na- »Vrhovni svet ima utemcJ ^o^Lto velečastite gospodo očete predstojni-j domnevati, da se bo V kratketa^. j,obožno pre- Ifa desno iu levo, pozdravljal vojake, ki križal po zgledu gospoda Jakoba, Bo Bo mu posmehovali. -Ko ista fetopila čez prag v poveljniiko- »Naš red, — dragi prijatelj — ima naj večjo potrebo in željo, da jetnik, ki jo V Srečal je, kot I>o naključju, pred glav- vp stanovanje, je ta hitro previdno za- zaupan vašemu Struženju, 'ne ubeži .ozi-:' ' j*j iadaaatetfc EctfzoroU »Tabor«. -• Odgn^ojaj, prednik.: Badoll flajLjn, ™ Ti^n »Ali, — je prekinil stno3 p cej nevoljen radi priliznjen®^ po?05^ jatelj«, ki ga je neznanec njojn ma pritaknil v pogovor, * govorno st vendar * »Ej — prijatelj moj to, da se — saj ne gre zal le pod« poskusi tudi posrečijo- ^ p0tenf pirati jih je treba, — ^ako P°P° lahka v danem taf^ntu ta ma izjalovijo ta uničijo. Do^^ £aSU.« sp vani bo zo spoje il o P _ Mariborska tiskarn* A A