SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplaian 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 1 (Id., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld„ za Četrt leta 3 fld., za jeden meaec 1 (Id. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravniStvo in ekspedlclja v „Katol. Tiskarni", Vodnikove uiise fit. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne sprejemajo. Vredništvo je v SemenlSklh ulicah it. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izrzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri papoldne. Štev. 2. V Ljubljani, v četrtek 3. januvarija 1895. Letnik XXIII. Poglavitna stvar. KrSčanskemu socijologu, ki proučava zakone človeških družb, njihove hibe in prednosti, ki išče leka njihovim ranam, se pri vsaki najmanjši točki ožarja osrednja resnica vse socijologije, da je namreč vera prva, poglavitna in javna stvar tudi v socijologiji. Že P r o u d h o n se je kregal: „Au fond des toutes les choses nous tron-vons la thčologie" („Na dnu vseh stvarij naletimo na bogoslovje") in s tem stavkom ni druzega izrekel, nego da je vera res povsod nujno glavna, temeljna stvar. Organizacija posamnih stanov, tem manj pa organizacija družbe je brez vere nemožna. Pogoj za zdravo življenje družabnih teles je — j e-dinost v veri. Razdvojevavci verskega življenja so tudi hkrati razdvojevavci miru in sreče državnega. narodnega in družinskega življenja. Te resnice tako lepo poudarjajo sv. oče v svojem apostolskem pismu (z dne 20. junija 1894), vabeč vse človeštvo v Kristusov hlev: „Ako premišljujemo, kaj premore cerkev, mati in posredovalka mej narodi in knezi, da s svojo ve ljavnostjo in s svojim svetom oboje podpira, tedaj nam bo jasno, kako je važno za občni blagor, da se vsi narodi nagibljejo kjedinosti v krščanski veri in v krščanskem življenju. — To premišljujoč in z vso dušo hrepeneč po tem gledamo v daljavi prihodnji red stvarij in ne poznamo nič bolj ljubeznjivega, kakor pogled na blagostanje, ki se iz tega razvija. Ne moremo skoraj misliti, kako bi naenkrat začeli narodi tekmovati v vseh odličnih delih, v sreči in napredku, ako bi se dosegel mir in pokoj, ako bi se povspeševalo vednostno napredovanje, ako bi se poleg tega po krščanski šegi in poNaših predpisih ustanavljale zadruge kmetovavcev, rokodelcev in raznih obrtnij; s tem bi se zatrlo požrešno oderuštvo, s tem bi se pa tudi razširilo polje za koristna dela." Tako govore sv. Oče, ki tudi sicer skoraj v vseh okrožnicah naglašajo, da je 16. stoletje rodivši verski razkol, rodilo tudi nebrojuo umstvenih in nravnih zmot. V imenovanem apostolskem pismu pravijo naravnost, da je ta razpor .razdvojil krščanstvo in vzel Evropi moči." Ravno to trdijo v okrožnici proti socijalistom (i dne 28. decembra 1878), da je namreč boj proti razodetju pričel se ravno po verskem razkolu ; učč, da je novo pravo polno, poganskega duha, posledica verskih zmot 16. stoletja (Immortale dei z dne 1. novembra 1885), da je upor proti vsakeršni oblasti tudi takrat se pričel (Diuturnum illud z dne 29. junija 1881), da je svobodo človeške volje jel tajiti čas nspojen z novimi verskimi zmotami (Libertas z dne 20. junija 1888), da je krščansko modroslovje pokvaril gnjili protestautski duh (Aeterni Patris). Vzrok boleznim je torej znan; lahko je tedaj najti zdravila. Zalibog, da se še vse premalo zavedamo, da je to zdravilo pred vsem — jedinost v veri. Socijalno vprašanje je v svojem bistvu nravstveno, etično vprašanje in nravnost je sama po sebi odvisna od vere. Našemu sv. Očetu pridevljejo ime „socijalnega in delavskega papeža vzlasti z ozi-rom na njegovo okrožnico ,Rerum novarum' o delavskem vprašanju". Res je ta okrožnica veličastna listina za socijologijo, toda ne bojimo se trditi, da je še imenitnejše v tem oziru apostolsko pismo o jedinosti vere in posvetovanja, kako bi grška cerkev se privedla zopet k sv. Petra stolici. Zveza grške cerkve z Rimom in vzlasti združenje ruskega carstva s papeštvom je neizmernega pomena v verskem in zato tudi v političnem in so-cijalnem življenju. 0. Fran ko, duhovnik grškega obreda, je pri kat. shodu 1. 1891 v Mehlinu dejal, da je jeduo prvih vprašanj našega časa zjedinjenje grške eerkve z Rimom. Ravno tam je o. Ton d in i opomnil, da je že leta 1867 rekel škof Desehamps, da sta dve vprašanji najvažnejši: Socijalno vprašanje in pa povrat Rusije h katoliški jedinosti. Mi trdimo še več, da je namreč jedinost vere in za Evropo posebej zjedinjenje ruske države z Rimom prva točka socijalnega vprašanja. Organizacija držav preje ne bo vspela. Lahko bi to dokazovali tudi s suhoparnimi številkami, kako se množš na Ruskem železnice, kako se izboljšuje poliedelstvo, kako napreduje obrtnost in sploh vse gospodarsko življenje, in kako bo kmalu od Rusije Evropa sama po sebi odvisna v vseh stvareh, kakor je že sedaj v mnogih ravno v gospodarskem oziru. — — — Toda o tem ne govorimo! Le to hočemo poudarjati, da pomen vere za javno življenje, ideja narodnosti, ideja ljubezni do domovine in vse druge, katere gibljejo uprav sedaj človeštvo, dobivajo čvrsto življenje in veličasten sijaj v — socijologiji. Praktično pa veljaj zaključek : Da vzmoremo organizovati svoje ljudstvo in je rešiti, vzbujajmo mu pred vsem katoliško zavest in skrbimo pred vsem za jedino pravo in stalno slogo in jedinost, namreč za jedinost v veri! Naš narod je, hvala Bogu, v veri jedin. Ohranimo mu to in okrepimo ga v ti jedinosti, potem bo tudi sposoben za vsa v svojo rešitev potrebna socijalna dejanja. Politični preg-led. V Ljubljani, 3. januvarja. Zjedinjenje poljskih strank. Več poljskih deželnih poslancev skuša napraviti nekako zjedinjenje vseh poljskih strank, da bi pri prihodnjih deželnozborskih volitvah ne bilo boja mej raznimi poljskimi frakcijami. Sicer je pa jako dvomljivo, da bi se to posrečilo. Radikalnejši življi ne marajo slišati o nobenem kompromisu. Ce bi se tudi deželni poslanci sporazumeli, pa bi s tem ne bili drugi zadovoljni in nikdo bi ne mogel preprečiti drugih kandidatov. Podržavljenje notarjata. Notarjem nič kaj ne ugaja predlog koroškega posbL,ca Peitlerja o podržavljenju notarjata. Da je ta predlog jako umesten, o tem ni dvomiti. Dolenjeavstrijski notarski kolegij je že sklenil letos sklicati shod odposlancev LISTEK Moje ječe. (Po pisateljevi smrti izdana poglavja.) I. Prva noč po mojej povrnitvi v svojo obitelj ni bila druzega, nego vrsta mrzličnih ur, polnih nasprotujočih si občutkov, zmešanih, katere je pro-vzročevala sedaj bolest, sedaj pa zaclovoljnost. Do jutra mi ni bilo mogoče le očesa zatisniti. Pomiriti sem hotel svoje misli, povzdigujoč jih k Bogu z besedami hvaležnosti in ljubezni, a vsak trenotek sem zopet zašel v mislili na leta svoje ječe, na čase pred njo, na prijatelje, katere sem pustil v verigah, na one, kojih sem obžaloval ali odsotnost ali pa smrt, na prazne domišljije, na vsa premišljevanja, katera mi je bila navdihnila nesreča, na vero, katero sem dobil po milosti božji, na srečo, da sem prišel iz ječe, da zopet vidim domovino, stariše, brata. Vse te misli razburjevale so me pre-živo in da bi si pridobil vsaj nekoliko mirnosti začel sem misliti zopet na Boga, klical sem na pomoč vse svetnike, posebno pa Devico Marijo, katere materno pomoč, zdelo se mi je, občutil sem bolj, ko kedaj prej, v težavah zadnjega svojega potovanja. A množica onih mislij ni me nehala nadlegovati in obračati moje domišljije bolj pogosto na bolesti, kot pa na tolažbe. K tej tesnosti radi neizogibnega razburjevanja mojega mišljenja pridruževala se je še silna bolest v glavi in taka zasopelost, da mi je zapirala sapo. Po vsem naravno se mi je zdelo, da moje tako oslabljeno telo ne more več dolgo prenašati tega in da je ta noč moja zadnja. Zahvalil sem Boga, da me je pripeljal živega v hišo mojega očeta in mi dovolil umreti v njej, ako je njegova volja, da umrjem. Vender me jo misel na smrt razburila in prijela me je želja, še dalje živeti in veseliti se neizrekljive sladkosti obiteljske in postati trajna in trdna podpora starosti svojih slarišev. Ko se je danilo, sopel sem ložje in mogel sem malo zadremati: spanec bil je kratek, a me je vender zelo okrepčal. Ko sem se zbudil, ni me več bolela glava, skočil sem iz postelje navzlic Bvojej trudnosti in občutil sem neizmerno veselje, ko sem se prepričal, da to niso sanje, da sem bil res doma. Komaj sem utegnil napraviti se, šel sem v sosednjo sobo, kjer sem pokleknil ter molil v solzah. Zdelo se mi je, da ne morem nikdar biti dovolj hvaležen Gospodu, kojega dobrotljivost mi je bila razvezala verige in hotela, da še vidim daniti dneve take sreče. Goreča ona molitev in solze veselja so me zopet oživile. Vstal sem zaslišavši stopinje svoje matere, ki je prišla z ljubeznjivo skrbjo pogledat, sem li vzbujen in prepričat se, da nisem bolan. Letel sem jej naproti s srcem bijočim ljubezni in vrgel sem se jej v naročje. Nemirnim njenim vprašanjem sem odgovarjal, a zamolčal sem jej, da nisem spal in nemir, v kojem sein bil celo noč; delal sem se, kakor bi bil mnogo bolj trden, kakor sem bil res in govoril jej o velikem usmiljenju Gospodovem proti meni. »Ljubi ga torej«, vskliknila je, »ljubi ga vedno radi milosti, katero je skazal tebi in radi onih, s katerimi je obsipa ubogo tvojo mater!« Govorila je te besedo ihte in smeje se ob enem. Dejal bi bil, da jo je Se tri spomin prestanih skrbij ravno v onem trenotku, v kojem se je veselila, da je zopet dobila sinu. (Dalje slčdi.) notarskih zbornic, da skleuejo ogovarjati Peitler-jevernu predlogu. Takemu protestu se pa seveda ne more pripisovati nobena važnost, kajti gospodje bodo branili le svoje koristi, ki niso identične s koristmi druzega prebivalstva. Seveda upati ni, da bi sedanji državni zbor zares vsprejel Peitlerjev predlog, kajti nemški liberalci in nacijonalci so najgorečnejši zagovorniki notarskih in odvetniških koristij. Sedanji parlament sploh ne izraža pravega mnenja prebivalstva. Konservativci in krščanski socijalisti bodo pa pač podpirali Peitlerjev predlog. Narodna mlačuost šleškili Poljakov. »Gazeta Narodowa" toži, da so pri šleških političnih uradih in sodiščih poljske vloge jako redke, če tudi je v Sleziji mnogo poljskih odvetnikov in beležnikov. Ravno tako bi se morali pri sodiščih pisati zapisniki v poljščini, ako kedo zahteva, a ne zahteva nikdo. Nemški formularji se brez ugovora vsprejemajo in podpisujejo. Nikdo poljskih formularov ne zahteva. Poljski notarji nemški uredujejo za poljske stranke. Sleški Poljaki se ne potegujejo za osnovo poljskih šol, dasi so ob občine zavezane preskrbeti poljske ljudske šole, kjer je 40 otrok poljske narodnosti. Poljaki celo trpe, da se njih otroci v šolah verouuuka uče v nemščini. V Tešenu je 7000 Poljakov, pa nobene poljske ljudske šole. Pri občinskih volitvah v Tešenu se ne gane noben poljski patrijot; ravno tako je tudi v drugih občinah, koder imajo Poljaki večino. Husini in Poljaki. Celo ruski listi sedaj izjavljajo, da se bode začelo skupno kulturno delovanje Poljakov in Rusov na Poljskem. Nedavuo še Rusi niso marali o kakem takem skupnem delovanju ničesa slišati, temveč so hoteli vse Poljake porušiti. Časopis »Ruski Kurjer, ki se je upal potegovati za Poljake, so bili pod Aleksandrom III. zatrli. Narodno gospodarstvo v Franciji. Redko katera država je na svetu, kjer bi se tako neredno gospodarilo z denarjem kot se pod francosko republiko. Od 1872 do 1891. leta se v 8293 slučajih denar ni v ta namen porabil, kot je bil namenjen. Poleg tega je pa še na stotine drugih nerednostij. Državna dela se samovoljno odddajajo brez razpisa, samovoljno se preminjajo pogoji že v sklenjenih pogodbah, pomnožujejo se samovoljno uradniki in po-vekšujejo njih plače in nad vsem tem se nikdo ne izpodtika. Vse te nerednosti jako otežujejo najvišjemu račuuišču pregledovanje računov in se stvar zavlačuje. Najbolj označilno za francoske razmere je pač to, da že celih sedemnajst let ni parlament odobril nobenega računskega zaključka. O odgovornosti ministrov se po tem takem v Franciji govoriti ne more. Gospodari se z denarjem samovoljneše nego v Rusiji ali Turčiji. Ko bi se kedaj jelo preiskavati, prišlo bi marsikaj ne baš lepega na dan. Proslavljanje kneza Bismarcka. Šta-jarski Nemci se pripravljajo, da prirede ob osemdesetletnici bivšega nemškega kancelarja veliko slavnost in tako pokažejo svoje pristno nemško mišljenje. Neki vladni list je opozoril, da se z avstrijskim patriotizmom to prav ne vjema, toda za to se štajarski nemški nacijonalci pač ne brigajo. Slavnosti pa ne bodo le v Gradcu, temveč tudi po druzih štajarskih mestih. Seveda visokošolska nemška mladež tudi ne sme zaostati, kadar gre za proslavljenje starega sovražnika Avstrije. Mej drugim se je tudi že na rudarski akademiji v Ljubnu osnoval poseben odbor, ki ima skrbeti za prireditev primerne slavnosti, katere se vde-leži vse nemško dijaštvo na tej visoki šoli. Ta prikazen je pa jako označilna in vlada naj pomisli, kaj bode, če bode vladal tak duh mej nemškim dijaštvom. To utegne imeti še kaj slabe posledice. Slovstvo. Družba sv. Mohorja v ljubljanski škofiji. (Konec.) Nadnormalno število, št. Dekanija leta 1894 1893 O' •/ /o /o 1. Radoljica ........7-46 6.40 2. Idrija..........7-13 5 66 3. Loka..........6 72 6 54 4. Ljubljana ................6 30 5 59 5. Vipava.........5.91 4 76 6. Kranj..........5-81 5 09 7. Šmarije..................5-45 4-54 8. Kamnik......... 5 42 4-69 9. Vrhnika.........5 28 4-47 10. Moravče..................5-20 4*76 Podnormslno Število. Št. Dekanija leta 1894 1893 11. Postojna ........4 56 4 05 12. Litija..........4 42 3 99 13. Cirknica ...............4 09 4 00 14. Trebnje.........3 98 345 15. Ribnica..................3-84 3-52 16. Žužemberk................3 96 3-48 17. Novo mesto................3-57 3 11 18. Leskovec.........3-51 2 64 19. Semič..........2 83 2 29 20. Trnovo.........2 36 1.87 Letos jo napredovalo 229 fara, nazadovalo samo 44 in 17 fara je ostalo pri istem številu kakor leta 1893. Prvo mesto ima zopet duhovnija Bevke z 20"7°/o, za njo Tunjice s 14 8%. Mej dekanijami je letos prva Radovljica s 7-46°/0, druga Idrija s 713°/0» '"tja Loka s 6-72°/0- Napredovale so vsa dekanije, najbolj Idrija za l'47°/0. Po statistiki zadnjega ljudskega popisa imajo slovenske škofije Mo-horjanov : Leta 2894 1893 °/o °/o 1. ljubljanska ........ 5*76 4*98 2. lavantinska........5'45 455 3. goriška ......... 5 02 4 63 4. krška..........5-01 4 68 5. tržaška,« koperska, poreška . . . 4~47 4*14 Po številu vseh Slovencev na podlagi ljudskega popisa 1,176.535, katero je."seveda premajhno, je povprečno število 5 60 odst. Letos je dosegla Mohorska družba, naša duhovna matica krono v številu udov in skoraj bi dejal, tudi v izbornih knjigah. V prvi vrsti imenujem prekrasno delo »Zgodbe s v. P i s m a", katero, kadar bo dovršeno, bode krona vseh knjig, kar jih je družba izdala. Lepe so podobe, a še boljša je temeljita vsebina. Res je pisatelj zelo kritičen, za priprosto ljudstvo skoraj preveč; toda težavno je v tem pravo zadeti, ker bode vendar marsikateri izobraženec knjigo čital in našel mnoge dvome in ugovore pojasnene in prav je, da se pisatelj tudi na te ozira, saj jih je veliko število vpisanih mej udi. — Druga izborna knjiga .Krščansko d ev i št v o" je pa biser vseh Slomše-kovih del po prisrčni, res očetovski pisavi in zanimivi, raznovrstni vsebini. Ta knjiga je bila že do sedaj zelo razširjena po Štajarskem, manj pa po drugih slovenskih deželah, zato je družba dobro zadela, da jo je podala vsem slovenskim dekletom v porabo. Upamo, da bode družba hitro razprodala vse ostale iztise, kar jih ima v zalogi, ker gotovo jo bodo dušni pastirji naročevali za žensko mladino. Zato bi bilo želeti, da odbor ceno knjigi še nekoliko poniža, zlasti zaradi tega, ker so sploh slovenski molitveniki zelo po ceni. Tako velja u. pr. »Rafael" v založbi Katoliške bukvarne", ki ima blizu ravno toliko vsebine kot »Krščansko devištvo", na lepem papirju, v usnji vezan z zlato obrezo 1 gld., »Krščansko de-vištvo" pa za ude 1 gld. 5 kr., za druge celo 1 gld. 20 kr. Pri tej priliki omenjam, da je Preširen zložil znano puščico na Slomšeka, ko je »Krščansko de vištvo" prvikrat izdal. Naj tu priobčim zanimivo anekdoto iz životopisa Slomšekovega (spisal Košar), kakor piše Slomšek sam, takrat spiritual v Celovcu, v svojem potopisu 1. 1834 iz Ljubljane: »Zvečer sem šel v gledališče, dasiravno je v Ljubljani ne-slišano duhovnika videti v gledališču. Najbolj čudno, kar sem zapazil v celem gledališču, je to, da sta bila samo dva duhovnika notri, in še ta dva sta bila Lavantinca. Tudi mene so kmalo opazili. Znani kranjski pesnik, dr. Preširen pride k meni, me prav prisrčno pozdravi ter pristavi, »da bode o prvi priliki povedal stolnemu kanoniku P.....ku, da je videl v,' gledališču celovškega spirituala. Victoria!" Spremil me je potem v novo gostilno k večerji in za slovo me je počastil z zbodljivo satiro, kot pisatelja »Devištva", katero kakor se zdi, mu ni všeč, s sledečimi vrsticami: Ker stara para zlomek Devištva preveč vzel, Je njega mlajši Zloinšek Prodajat ga začel. Koledar, letos v večji, prav gosposki obliki, prinaša prav zanimive in podučljive povesti: »Pravda" in „Za čast!". Zalibog je med našim narodom zlasti na Kranjskem pravdarska strast tako zelo razširjena, da je živa potreba mu slikati žalostne nasledke prav-danja. Zatrjevali so mi mnogi pravdniki, ki so službovali tudi izvan naše dežele, da nikjer ni toliko pravd, ki se napno zaradi malenkosti in naraščajo na ogromne stroške, kakor na Kranjskem. Tako n. p. sta se blizu mene pred kratkim časom pravdala dva kmeta za kos pota, ki ni vreden 10 gld. in za-pravdala več kot 500 gld. iz same trme. —- Povest »Oče in sin" je tako pretresljiva, da bi bila skoraj neverjetna, ko bi pisatelj, rajni Freuensfeld-R&dinski sam ne zatrdil, da je do pičice resnično, toraj |ima tem večjo veljavo. Naj bi tudi v prihodnje pisatelji s takimi povestmi podučevali in blažili uaše ljudstvo. V knjigi »Naše škodljive rastline" je po mojem mnenju pisatelj predaleč zašel, ker popisuje ves plevel, ki raste po njivah in vrtih, in uvrščuje mej škodljive rastline, celo dobri motavil-ček in okusno krešo. Namesto celega snopiča bi lahko zapisal samo nauk: Zatirajte plevel, kakor do sedaj! Menim, da bode te knjige največ neprere-zane obležale po kmetiških hišah. Tem bolje pa zopet ugaja „U m n a živinoreja", ki je kaj porabljivo in pregledno pisana. Dal Bog, da bi se naši kmetje, včasih le preveč starokopitui, po njih ravnali, da bi zboljšana živinoreja kaj odpomogla vedno rastočemu propadu kmetijstva. Tako zdaj končujem svoje letno poročilo z vročo željo, da bi naša slavna družba, če ne še napredovala, vsaj ne padala na številu udov, da bi mi bilo mogoče še večkrat sestavljati tako za nas častno štatistiko. Puščavnik pod B. Dnevne novice. v Ljubljani, 3. januvarja. (Osebna vest.) Deželni predsednik baron H e i n se je danes z brzovlakom odpeljal na Dunaj. (Lokalna železnica Ljubljana-Kainnik) je na podlagi zakona z dne 12. aprila 1893 vsled pogodbe z dne 13. decembra 1894 prešla v državno last in upravo. (Živinska sol.) Zadnja št. državnega zakonika objavlja naredbo finančnega ministra, ki v mnogem olajšuje dobavo živinske soli. Tako ne bode treba občinam naznanjati določenega časa za naročila, naročalo se bode lahko skozi vse leto. Sicer pa bodo avtonomna ali gospodarska društva smela napraviti skladišča za sol, kjer bodo živinorejci po potrebi kupovali. (Misijon v Komnu.) Od č. g. Lukežiča, dekana v Komnu dobili smo glede misijona v Komnu brzojavno pojasnilo, da ni resnica, da ga c. kr. namestnik sprejeti ni hotel. Dekan ga zato ni prosil, ker ni imel upanja, da se prošnja za misijon ugodno reši. (Mestna hranilnica ljubljanska.) Meseca decembra 1894. 1. vložilo je v mestno hranilnico ljubljansko 493 strank gld. 161,767.22, 392 strank pa vzdignilo gld. 149,861.41. V četrtem četrtletju 1894. dovolilo se je 183 prosilcem posojila na zemljišča gld. 155,373.31. (Dar) Preč. knezoškof lavantinski so za kapelo vojaške šole v Mariboru kot božični dar podarili jako lep oltar.' (Osebna vest.) V ponedeljek se je preselil se-kundarij tukajšnje bolnice dr. Anton M i h a 1 i č na svojo novo službo v Ljutomer. V nedeljo zvečer priredili so mu njegovi prijatelji in častilci v rokodelskem domu prijetno odhodnico, ki je pokazala, kako se je priljubil v kratkem času v Ljubljani s svojo plemenito značajnostjo. (»Glasnik") je v svoji četrti številki prinesel vrlo zanimivo vsebino. Iz vseh sestavkov njegovih odseva skrb za ubogi delavski stan. Vzlasti prvi članek, ki pojasnjuje »konfekcije" in popisuje škodo, ki se gode vsled njih obrtnikom in delavcem, je vreden, da posebej nanj opozarjamo svoje bralce. Prepričani smo, da bo »Glasnik" mnogo pripomogel, da se vresuiči poziv, ki si ga je zapisal na čelo: »Krščanski delavci, združite se!" Želimo mu le obilo naročnikov in zato ga zopet najiskre-nejše priporočamo. (Za male obrtnike.) Ministerstvo za deželno brambo namerava si preskrbeti več oblačilnih in opravnih predmetov potom malega obrta. Dobav-ljenje obseza črevlje, razna jermena, torbe, tornistre, plašče itd. Ponudbe je vložiti do 29. januvarija t. I. 12. ure dopoludne pri c. kr. domobranskem mini-ster8tvu. Več se poizve iz razglasa, ki je tudi v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani vsakemu na ogled. (Iz Orteneka) 29. decembra. Včeraj se je zgodila na kolodvoru Ortenek neka nesreča. Pri tovornem ▼laka je vrglo d?a v 1 Leča, hktl. . . 11 _ Piščanec .... — 45 Grah, „ . . . 10 — Golob..... — 16 | Fižol...... 10 — Seno, 100 kgr. . . 1 87 1 Maslo, kgr. . . — 96 Slama, 100 „. . 1 70 Mast, „ . . _ 66 Drva trda, 4 kub. m. 7 20 ! Špeh svež, „ . . — 56 „ mehka, 4 „ „ 5 20 Vremeiiako »porodilo. a M O Cas Stanje Veter Vreme | Mokrine na 24 ur v mm opazovanja nikomer* t mm toplomer* po Celziju 7. u. zjut 727-0 -11 0 si. sever oblačno 2 i. □ OOD. 729 0 -9-2 si. zapad n 000 9. a. zveč. 7257 -10-1 M n Srednja temperatura —101 , za 7#2° pod normalom VABILO na osnovalni shod „katoliško-slovenskega izobraževalnega društva" v Cerknici ki se bode vršil na dan sv. Treh Kraljev, 6. Januvarja 1895 ob 4. uri popol. v dvorani župana g. Žitnika z nastopnim vsporedom: 1. Nagovor predsednika osnovalnega odbora. 2. Volitev načelstva. Potem se prične 1. občni zbor, pri katerem bodo razni govorniki razpravljali pomen in namen novega društva. K obilni udeležbi uljudno vabi osnovalni odbor. ............ms,............ SOK IVt STBTv Vsebina 1. zvezka 1895: 1. Simon Gregorčič ob svoji petdesetletnici. Spisal Peter Bohinjec. 2. Ob robu leta. Zložil Anton Medved. 8. .Dom iu S a 0 Q >> H O •O ■3 t, H C« d h ct M o a Sirup i* planinskih zelišč tudi irsii, [Ml in Mjev sok imenovan, prirejen iz planinskih zelišč in lahko razstop-ljivega vapnenega železa. Steklenica z navodilom o porabi 56 kr., 12 steklenic 5 gld. Dobiva se pri 565 10 Ubalrin pl. Trnkticzy-ju, lekarnarju v Ljubljani. Pošilja se z obratno pošto. t* 0 p 3 p H 1 o- ra v! H »B £.1 51 K Lekarna Trnk6czy v Gradcu. m mmmmmmmmmmsmmBammm mm I Najvišje pismeno priznanje Nj. c. in kr. Visokosti prejasne ^ gospe prestolonaslednice - vdove uadvojvodinje Štefanije. | Kapljice za zobe I odlikovane j lekarne Piccoli ,pri angelju' \ v Ljubljani, Dunajska cesta. Pavola napojena z nekaj kapljicami dene se v votel zob in L" ______j r«« in._M 'M Odvetnik dr. Fr. Rosina otvori z dnem l.januarija 1895 9 lili odvetniško v Ljutomeru. i> it li a j s k a 1> o r z a. Dne 3. januvarija Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru..... Avstrijska zlata renta 4%...... Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron Ogerska zlata renta 4%....... Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld...... London vista........... Nemški drž. bankovci za 100 m.nem. drž. velj. 20 mark............ 20 frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci........ C. kr. cekini ........... 100 gld. 100 , 124 „ 100 „ 123 „ 98 „ 10 „ 4 „ 124 „ 60 „ 12 „ 9 „ 46 „ 5 , 55 kr. 60 „ 25 „ 20 „ 80 . 45 „ 40 „ 02 „ 25 . 95 „ 17 n 87'/j, 20 „ 83 „ Dne 2. januvarija. 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860. 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke ... . Dunavsko vranavno posojilo I. 1878 . . Posojilo goriškega inesta....... 4 % kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4 % Prijoritetne obveznice državne železnice . . „ „ južne železnice 3% . „ „ južne železnice 6% . „ „ dolenjskih železnic 4% 150 gld. 50 kr. 162 „ 25 „ 197 98 143 131 107 111 67 98 223 165 130 98 25 25 70 90 50 50 Kreditne srečk«, 100 gld. . Rudolfove srečke, 10 gld..... Salmove srečke, 40 gld...... St. Genčis srečke, 40 gld..... Waldsteinove srečke, 20 gld. . . . Ljubljanske srečke....... Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . Dunajskih lokal, železnic delniška družba Montanska družba avstr. plan. . . . Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100....... . 202 gld. - kr. 1. 147 — 1. 18 20 . 23 50 . 70 70 50 . 52 — . 26 _ 50 . 177 50 „ \ 3470 — n . 517 — n . 105 r> 'Jb „ . 89 — . 102 r» 70 . 170 » — . 132 n 75 n HflHHHHMi Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, «rečk, denarjev itd. : Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri iižrebanja najmanjšega dobitku K h la n t n a izvršitev narodil na borzi. Menjarnična delniška družba „1»« K: R C U K" \Mollzeile it. 10 DnnaJ, Uariahilferstrasie 74 B. Pojasnila v vseh gospodarskih in dnančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulaoijskih vrednostnih papirjev in vestni sveti za dosego kolikor je mogoče visocega •jbrestovanja pri popolni varnosti |T naloženih (jlavnlo, H Iidajateli . O*. Ivan Janeiit Odgovorni "rudnik: Andrej Kalan. Ti«k . KVolisko Tiskarno" v Ljubljani.