13 DIGNITAS n Korona kriza ter pravno varstvo v EU, posebej glede temeljnih pravic Povzetek korona kriza v letu 2020 je povzročila veliko problemov na številnih področjih, posebej v zdravstvu, pa tudi na pravnem po- dročju. to je povzročilo številne pravne postopke na vseh ravneh. Pravno varstvo je tudi v tej krizi eden ključnih elementov delova- nja pravne države. Pogosto so bila izpostavljena vprašanja glede temeljnih oziorma človekovih pravic, glede temeljnih (ekonom- skih) svoboščin ter glede gospodarstva in konkurence, pa tudi glede drugih pravnih področij, tako na nacionalni kot na ravni eU. v članku bodo zato prikazani pomen učinkovitega pravnega varstva ter posebej pravne možnosti glede sodnega varstva, pose- bej na ravni eU, torej pred Sodiščem eU. v pravnih postopkih bo pogosto sklicevanje tako na človekove pravice na ravni držav kot tudi na temeljne pravice v eU. zato bo prikazana tudi ureditev ter možnosti omejevanja temeljnih pravic, ki jih dopušča pravo eU, posebej eU Listina o temeljnih pravicah. Ključne besede: korona kriza, temeljne pravice, človekove pra- vice, pravno varstvo, omejitve korona kriza ter pravno varstvo v eU, posebej glede temeljnih pravic Verica Trstenjak* * Bivša generalna pravobranilka na Sodišču eU, profesorica za evropsko pravo, Univerza v Ljubljani (Fakulteta za upravo) in Sigmund Freud univerza Dunaj. 14 DIGNITAS n Človekove pravice in epidemija The Corona Crisis and Legal Protection in the EU, especially with regard to Fundamental Rights ABStrA ct In 2020, the corona crisis has caused many problems in differ- rent areas, especially in healthcare, but also in the legal field. this has led to a number of legal proceedings at all levels. Legal pro- tection is one of the key elements of the rule of law in this crisis. Issues on fundamental or human rights, fundamental (economic) freedoms and the economy and competition, as well as other are- as of law, both at national and eU level, have often been raised. the article will therefore show the importance of effective legal protection and especially the legal possibilities regarding judicial protection, especially at the eU level, i.e. before the court of Justi- ce of the eU. there will often be references in legal proceedings to both human rights at national level and fundamental rights in the eU. therefore, the regulation and possibilities of restricting the fundamental rights permitted by eU law, especially the eU charter of Fundamental rights, will also be shown. Keywords: corona crisis, fundamental rights, human rights, le- gal protection, restrictions 1. Uvod korona kriza v letu 2020 je povzročila veliko problemov na številnih področjih, posebej v zdravstvu, pa tudi na pravnem po- dročju. to je povzročilo številne pravne postopke na vseh ravneh. Pravno varstvo je tudi v tej krizi eden ključnih elementov delova- nja pravne države. Pogosto so bila izpostavljena vprašanja glede temeljnih oziorma človekovih pravic, glede temeljnih (ekonom- skih) svoboščin ter glede gospodarstva in konkurence, pa tudi glede drugih pravnih področij, tako na nacionalni kot na ravni eU. v članku bodo zato prikazani pomen učinkovitega pravnega varstva ter posebej pravne možnosti glede sodnega varstva, po- sebej na ravni eU, torej pred Sodiščem eU. v pravnih postopkih bo pogosto sklicevanje tako na človekove pravice na ravni držav 15 DIGNITAS n Korona kriza ter pravno varstvo v EU, posebej glede temeljnih pravic kot tudi na temeljne pravice v eU. zato bo prikazana tudi ureditev ter možnosti omejevanja temeljnih pravic, ki jih dopušča pravo eU, posebej eU Listina o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: eU Listina). 1 2. Pravno varstvo v času korona krize 2.1. Države članice Pravno varsto glede problemov, povezanih s korona krizo, se začne v državi članici pred nacionalnimi sodišči. Pristojna so lah- ko različna sodišča, v večih državah so o teh vprašanjih že odloča- la celo ustavna sodišča. Možnosti glede uvedbe pravnih postopkov v državah člani- cah je več. ti bodo lahko civilnopravni, npr. odškodninski, upravni, v nekaterih primerih pa celo kazenski 2 . kot primer naj navedem problem v kraju Ischgl na tirolskem v Avstriji, kjer bi se naj na smučanju s korona virusom okužilo več tisoč ljudi, ki so se kasneje razpršili po eU. Možnih je (in tudi že potekajo) več postopkov. Avstrijski pravnik dr. kolba, ki vodi društvo za varstvo potrošnikov (Verbraucherschutzverein VSV, Consumer Protection Association), je zbiral oškodovance za skupinsko od- škodninsko tožbo zoper deželo tirolsko in odgovorne osebe. 3 Že do konca aprila se ji je pridružilo več kot pet tisoč ljudi. 4 o zadevi so obsežno pisali številni evropski in svetovni mediji. 5 v medijih so bili omenjeni tudi možni kazenski postoki zoper odgovorne, tako vodje turistično/gostinskih obratov, zoper od- govorne v kraju Ischgl kot tudi v deželi tirolska. 6 Prav tako pa ne gre spregledati dejstva, da je možna tudi politična odgo- vornost. tako je v kraju Ischgl zaradi prepoznega ukrepanja že bilo vloženo tudi vprašanje zaupnice deželnemu politiku. 7 1 Listina evropske unije o temeljnih pravicah, UL eU c 83, 30.03.2010. 2 t ako npr. Linth24, v Švici potekajo kazenski postopki zoper odgovorne v domu za starejse zaradi očitkov o povzročitvi smrti iz malomarnosti ter kršitev zakona o epidemiji, e-vir. 3 Glej npr. Schmidt, N. Austrian officials face lawsuit from 2,500 tourists over ski resort outbreak, e-vir. 4 Naj omenim, da se je tožbi pridružilo največ oseb iz Nemčije, po podatkih cca. 70 %. Iz Avstrije jih je bilo manj, dva pa tudi iz Slovenije in npr. dva iz zDA. Gl. o tem k olba, P. Sammelaktion corona- -v irus-t irol, e-vir. 5 Gl. v Nemčiji: Watson, »corona-Schleuder« Ischgl: Österreich droht teure Sammelklage, e-vir; Schmidt, N. Austrian officials face lawsuit from 2,500 tourists over ski resort outbreak, e-vir; Scally, D. class-ac- tion lawsuit launched over covid-19 ski resort, e-vir. 6 Gl. npr. Schmidt, N. Austrian officials face lawsuit from 2,500 tourists over ski resort outbreak, e-vir. 7 Gl. Die Presse, causa Ischgl: opposition stellt Misstrauensantrag gegen Landesrat t ilg, e-vir. 16 DIGNITAS n Človekove pravice in epidemija v Avstriji je že julija 2020 odločalo ustavno sodišče (Verfassungs­ gerichtshof) 8 glede t.i. covID-19 zakona (COVID­19­Gesetz) 9 . Glede obravnavnavega zakona je bilo odločeno, da je v skladu z ustavo, več podzakonskih aktov (zvezne (državne) uredbe (Ve­ rordnungen 10 ) pa je bilo delno razveljavljenih. to velja za nekate- re omejitve gibanja, za zaprtje le določenih trgovin (večjih kot 400 m2, nadalje gradbenih trgovin, ipd.) 11 , kjer sodišče med drugim navaja kršitev načela enakosti. 12 Postopki potekajo tudi v drugih državah. Glede pravne odgo - vornosti v okviru korona krize je bilo glede tožb več informacij tudi iz Italije 13 in Nemčije. Nemško ustavno sodišče (Bundesverfas­ sunggericht) je obravnavalo veliko predlogov, npr. zaprtja cerkva in svobodo veroizpovedi, zaprtje fitnes dvoran, zaprtje sodišč ozi- roma neizvedbo obravnav, prepovedi združevanja, ipd. 14 Nemško ustavno sodišče je že odločalo tudi o tem, ali je možno omejiti pra- vice mladih zaradi varovanja zdravja starejših in to omejitev potrdi- lo kot dovoljeno. 15 Naj omenim še primer, kjer se je na pravico do življenja, ter pravico, ki določa človekovo dostojanstvo, na podlagi nemške ustave sklicevala starejša oseba od 65 let zaradi tega, ker so bile v Nemčiji odpravljene nekatere omejitve gibanja. 16 8 Gl. zadeve vfGH v 363/2020, G 202/2020 in v 411/2020, 14. 7. 2020. 9 Bundesgesetz betreffend vorläufige Maßnahmen zur verhinderung der verbreitung von covID-19, BGBl.I Nr.12/2020, idF BGBl.I Nr.16/2020. 10 Npr. verordnung des Bundesministers für Soziales, Gesundheit, Pflege und konsumenten- schutz betreffend vorläufige Maßnahmen zur ver-hinderung der verbreitung von covID-19, BGBl. IINr.96/2020, idF BGBl.IINr.151/2020. 11 „Die Wortfolge«, wenn der kundenbereich im Inneren maximal 400m2beträgt« sowie der vierte Satz –«veränderungen der Größe des kundenbe-reichs, die nach dem 7.April 2020 vorgenommen wurden, haben bei der ermittlung der Größe des k undenbereichs außer Betracht zu bleiben.« –in §2 Abs.4 der verordnung des Bundesministers für Soziales, Gesundheit, Pflege und konsumenten- schutz betreffend vorläufige Maßnahmen zur ver-hinderung der verbreitung von covID-19, BGBl. IINr.96/2020,idF BGBl.IINr.151/2020 waren gesetzwidrig.“ Gl. odločbo vfGH v 411/2020, 14. 7. 2020. 12 Avstrijsko ustavno sodišče v tč 14. odločbe v 411/2020-17 navaja: „Umgekehrt bestehe auch kein sachlicherGrund, weshalb etwa Baumärkte, welche regelmäßig hohe (also weit über 400 m2) ver- kaufsflächen aufwiesen und –wie auch medial wahrzunehmen gewesen sei –eine hohe Anziehungs- kraft auf potentielle kunden ausübten, von dem behördlichen verbot ausgenommen seien. Dass es sich bei der 400m2-Grenze um keine aus Gründen des Gesund-heitsschutzes erforderliche Maßnah- me handle, sei bereits daran zu erkennen, dass dieseFlächenbeschränkung weder für Supermärk- te noch für Baumärkte gelte, obwohl diese Handelsbetriebe oftmals weit mehr kunden anziehen wür-den. Als zwischenergebnis sei festzuhalten, dass die Differenzierung anhand des Maßes der verkaufsfläche gemäß §2 Abs.4covID-19-Maßnahmen-verordnung-96 eine unverhältnismäßige und unsachliche Ungleichbehandlung darstelle.“ 13 Gl. npr. Giuffrida, A. Italians call for justice for relatives killed by coronavirus, e-vir. 14 Gl. na https://www.bundesverfassungsgericht.de/SiteGlobals/Forms/Suche/Servicesuche_Formu- lar.html;jsessionid=2e46564510710D24AcF79Dc5c0D728e8.2_cid361?nn=5399998&resourceId=540 2340&input_=5399998&pageLocale=de&templateQueryString=corona&sortorder=score+desc&lan guage_=de&submit.x=0&submit.y=0 (15.10.2020). 15 Glej odločitvi BverfG z dne 12.05.2020 in 13.05.2020, Az. 1 Bvr 1027/20 in 1 Bvr 1021/20. 16 Ibid., pri čemer gre v enem primeru za pravice mladih. 17 DIGNITAS n Korona kriza ter pravno varstvo v EU, posebej glede temeljnih pravic omeniti velja, da je tudi Ustavno sodišče RS prejelo več za- dev v obravnavo. Posebej odmevna je bila že odločena zadeva glede prepovedi prehajanja med občinami. Ustavno sodišče je v pobudi za oceno ustavnosti v zadevi U-I-83/20-36 presojalo več odlokov. 17 Pobudnik je izpodbijal odlok o začasni splošni prepovedi giba- nja in zbiranja ljudi na javnih mestih in površinah v republiki Slo- veniji ter prepovedi gibanja izven občin 18 ter odlok o začasni splo- šni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih krajih, površinah in mestih v republiki Sloveniji ter prepovedi gibanja izven občin. 19 Pobudnik je med drugim navajal, da je mogoče omejiti človekove pravice za omejitev širjenja virusa SArS-cov-2, vendar ob spošto- vanju temeljev demokratične ureditve in načela pravne države. Na- vaja, da izpodbijane določbe odlokov niso jasne in dovolj določne in so zato v neskladju z načelom pravne države iz 2. člena Ustave. kot je bilo v javnosti obsežno obravnavano, je Ustavno sodišče pre- sodilo, da odloka nista v nasprotju z ustavo oziroma da prepoved gibanja izven občine prebivališča ni nesorazmerno posegla v svo- bodo gibanja iz prvega odstavka 32. člena Ustave. Ustavno sodišče je odločilo na podlagi testa legitimnosti ter testa sorazmernosti, ki obsega presojo primernosti, nujnosti in ožje sorazmernosti posega (v tem delu se test prekriva s testom, ki ga opravi Sodišče eU) 20 . v odločbi Ustavnega sodišč Listina ni citirana. 2.2. eU 2.2.1. Splošno o Sodišču eU tudi v okviru eU so možni pravni postopki v zvezi s korona krizo. Glede na vrste postopkov je za pričakovati veliko postop- kov za izdajo predhodne odločbe na podlagi 267. člena PDEU (govorimo tudi vprašanjih za predhodno odločanje) v naslednjih letih, prav tako pa so že vložene nekatere tožbe, ne- katere očitane kršitve pa so še v fazi pred tožbo in bodo omenje- ne v nadaljevanju. 17 USrS U-I-83/20 z dne 27. 8. 2020. 18 odlok o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih in površinah v r epub- liki Sloveniji ter prepovedi gibanja izven občin, Ur. l. rS, št. 38/20 in 51/20. 19 odlok o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih krajih, površinah in mestih v r epubliki Sloveniji ter prepovedi gibanja izven občin, Ur. l. rS, št. 52/20 in 58/20. 20 Gl. SeU Komisija proti Avstriji, c-28/09, sklepni predlogi generalne pravobralnike v erice t rstenjak, 16. 12. 2010, tč. 93 ter 118-132. 18 DIGNITAS n Človekove pravice in epidemija Sodišče eU odloča v različnih postopkih, najpomembnejši pa je postopek za izdajo predhodne odločbe na podlagi 267. čle- na (PDeU). v tem postopku, ki je na Sodišču eU najpogostejši, 21 Sodišče eU razlaga primarno ali sekundarno pravo eU. Prav tako pa lahko Sodišče eU v okviru tega postopka odloča o veljavnosti sekundarnega prava eU. v tem postopku so nacionalna sodišča držav članic tista, ki postavijo vprašanje glede razlage ali veljav- nosti prava eU, na katerega Sodišče eU odgovori. v okviru teh postopkov Sodišče eU posebej pogosto navaja tudi Listino. Pomembni postopki na Sodišču eU so tudi tožbe zaradi ne- izpolnitve obveznosti držav članic, v okviru katerih lahko evropska komisija vloži tožbe zoper države članice po 258. ozi- roma po 260. členu PDeU. te tožbe niso pogosto povezane s te- meljnimi pravicami, ampak pogosteje s temeljnimi (ekonomski- mi) svoboščinami v eU. teh postopkov bo glede korona krize v naslednjih letih kar nekaj, saj je evropska komisija že v začetku korona krize države članice opozarjala na spoštovanje prava eU (npr. glede pravic potrošnikov, omejevanja konkurence, ne- dovoljene poslovne prakse podjetij, ipd.). Pomembne so tudi ničnostne tožbe po 263. členu PDeU, kjer Sodišče eU ali Splošno sodišče eU odloča o morebitni ničnosti aktov eU. te tožbe lahko vložijo tudi države članice, pod posebni- mi pogoji določenimi v 4. odstavku 263. člena PDeU pa tudi prav- ne in fizične osebe. rok za vložitev te tožbe je časovno omejen na dva meseca (npr. od objave direktive ali uredbe). ti postopki niso pogosto povezani s temeljnimi pravicami. 22 Pomembno pa je, da so ničnoste tožbe glede korone krize že bile vložene v prvi polovici leta 2020. Nanašajo se na podeljene državne pomoči, ti postopki bodo omenjeni v nadaljevanju. 2.2.2. Postopki pred Sodiščem eU v zvezi s korona krizo 2.2.2.1. vprašanja za predhodno odločanje po 267. členu PDeU Le nekaj mesecev po začetku korona krize je na Sodišče eU v Luksemburgu prispelo prvo predhodno vprašanje. vprašanje je 21 Glej Letno poročilo Sodišča eU 2015, str. 72. 22 Glej npr. tožbo v zadevi SeU Janukovič proti Svetu, t -346/14, 19. 7. 2017, kjer se tožnik med drugim sklicuje na kršitve člena 17 (pravica do lastnine) in člena 47 (pravica do učinkovitega pravnega sred- stva in nepristranskega sodišča). zadeva je povezana s sankcijami, ki jih je eU sprejela na podlagi člena 215 PDeU (omejevalni ukrepi). 19 DIGNITAS n Korona kriza ter pravno varstvo v EU, posebej glede temeljnih pravic v zadevi c-220/20 XX/00 predložilo italijansko sodišče Ufficio del Guidice di Pace že 28. maja 2020. Nanaša se na sodne postopke in sodne obravnave v času korona krize z vidika več temeljnih pravic iz eU Listine. Italijansko sodišče sprašuje ali več določb Pogodbe o eU (v nadaljevanju: PeU) in PDeU ter Listine 23 nasprotuje nekaterim italijanskim pravnim aktom, sprejetimi v času korona krize. kot možne kršene določbe Listine so navedeni členi 1 (človekovo dostojanstvo), 6 (pravica do svobode in varnosti), 20 (enakost pred zakonom), 21 (prepoved diskriminacije), 31 (delovni po- goji), 34 (socialna varnost), 45 (svoboda gibanja in prebivanja v eU) in 47 (sodno varstvo). konkretno se vprašanje nanaša na nekatere člene v času korone v Italiji sprejetih zakonov oziroma drugih aktov, s katerimi so bile razglašene izredne zdravstvene razmere na nacionalni ravni za šest mesecev, do 31. julija 2020, ter naknadno še o podaljšanju izrednih razmer na nacionalni ravni zaradi bolezni covid-19. Glavna vsebina vprašanja je ve- zana na ustavitev civilnega in kazenskega pravosodja ter dejav- nosti upravnih postopkov pred italijanskimi sodišči do 31. janu- arja 2021. Predložitveno sodišče sprašuje, ali navedene sprejete določbe posegajo v neodvisnost predložitvenega sodišča in kr- šijo načelo poštenega sojenja ter s tem povezane pravice oseb do dostojanstva, svobode in varnosti, enakosti pred zakonom, prepovedi diskriminacije, poštenih in pravičnih delovnih po- gojev, dostopa do dajatev socialne varnosti, svobode gibanja in prebivanja. zanimivo je, da predložitveno sodišče navaja več členov Listine, ne pa tudi člena 35 Listine (varovanje zdravja) ter člena 2 (pravica do življenja), ki ga je praviloma v času korone krize treba upoštevati ob presojanju utemeljevanja omejitev te- meljnih pravic ter ugotavljanja pravičnega ravnovesja, ko gre za trk več temeljnih pravic. Postopek še poteka, odločitev bo verjetno sprejeta leta 2021. Prav tako iz predložitvenega vprašanja, objavljenega v Uradnem listu eU, ni možno sklepati, ali so izpolnjeni poslovniški in drugi pogoji Sodišča eU. 24 23 Predložitveno sodišče navaja člene 2, 4(3), 6(1) in 9 PeU ter člene 67(1) in (4), 81 in 82 PDeU v povezavi s členi 1, 6, 20, 21, 31, 34, 45 in 47 Listine. 24 Gl. Poslovnik Sodišča eU. 20 DIGNITAS n Človekove pravice in epidemija 2.2.2.2. Ničnostne tožbe kot že omenjeno so bile že v času korona krize spomladi 2020 vložene prve ničnostne tožbe. Ničnostne tožbe so vložene zoper eU akte. vložene tožbe v času korona krize poleti leta 2020 se na- našajo na podeljene državne pomoči letalskim (javnim) družbam. Področje državnih pomoči je v eU urejeno v 107. členu PDeU ter drugih določbah primarnega in sekundarnega prava eU. evropska komisija je dovolila državne pomoči večim letalskim družbam v različnih državah članicah. zoper te pravne akte o po- delitvi državnih pomoči so bile vložene ničnostne tožbe. v teh tožbah je očitana kršitev tako določb glede državnih pomoči kot kršitev temeljnih (ekonomskih) svoboščin, 25 posebej prosti pre- tok storitev in svoboda ustanavljanja. tako je družba ryanair vložila več tožb zoper sklepe evropske komisije glede dovoljenih državnih pomoči. tožbe so bile vlože- ne glede Finnair, glede Scandinavian Airlines, pa tudi glede držav- nih pomoči v Franciji. tožbeni razlogi niso povsem enaki, saj gre za različne sklepe komisije v zvezi z državnimi pomočmi. Glede družbe Finnair 26 tožeča stranka navaja podeljene državne garancije za posojilo družbi Finnair ter navaja več tožbenih razlogov. evropska komisija naj bi napačno uporabila točko (b) tretjega odstavska 107. člena PDeU, ker je štela, da je pomoč potrebna za odpravljanje resne motnje v gospodarstvu Finske, in ker je kršila svojo obveznost, da koristi pomoči uravnoteži z negativnimi učin- ki na pogoje poslovanja in ohranjanje neizkrivljene konkurence. Nadalje bi naj evropska komisija kršila nekatere določbe PDeU in splošna načela evropskega prava v zvezi s prepovedjo diskriminacije, svobodo opravljanja storitev in svobodo ustana- vljanja, na katerih temelji liberalizacija zračnega prometa v eU od konca osemdesetih let. Liberalizacija trga letalskih prevozov v eU je omogočila rast resnično vseevropskih nizkocenovnih letalskih družb. Pri tem, ko je Finski dovolila, da pomoč dodeli le druž- bi Finnair, evropska komisija ni upoštevala škode, ki jo je kriza covID-19 povzročila takim vseevropskim letalskim družbam in njihove vloge pri letalski povezanosti Finske. točka (b) tretjega 25 Poudariti velja, da je treba temeljne pravice razlikovati od temeljnih (ekonomskih) svoboščin v EU, kamor spadajo prosti pretok oseb, blaga, storitev in kapitala, ki so del primarnega prava urejene s PDeU. 26 SeU Ryanair/Komisija, t -388/20, tekoča zadeva. 21 DIGNITAS n Korona kriza ter pravno varstvo v EU, posebej glede temeljnih pravic odstavska 107. člena PDeU določa izjemo od prepovedi državne pomoči, vsebovane v prvem odstavku 107. člena PDeU, vendar ne določa izjeme od ostalih pravil in načel PDeU. Prav tako bi naj komisija kršila nekatere procesne pravice tožeče stranke. 27 Glede tožbe, ki se nanaža na državno pomoč Švedske, 28 ter po- dobno tožbo glede državnih pomoči Francije, 29 tožeča stranka iz- podbija sklep evropske komisije glede kreditne jamstvene sheme letalskim družbam znotraj začasnega okvira za ukrepe državne po- moči v podporo gospodarstvu ob izbruhu covID-19. tožbenimi razlogi so podobni kot v zgoraj obravnavani finski zadevi. Glede družbe Scandinavian Airlines sta relevantni dve tožbi, ki se nanašata na državne pomoči Švedske 30 in Danske 31 , in sicer glede dveh sklepov komisije glede nadomestila za škodo, ki je zaradi izbruha covID-19 nastala družbi Scandinavian Airlines. tožeča stranka navaja med tožbenimi razloge, da bi naj evropska komisija kršila pravno zahtevo, da mora pomoč, ki se odobri na podlagi tč. b 2. odstavka 107. člena PDeU, nadomestiti škodo, ki so jo povzročili izjemni dogodki, in ne zgolj škode, ki jo je utrpela ena od žrtev takega dogodka. Prav tako bi naj evropska komisija storila očitno napako pri preizkusu sorazmernosti pomoči glede na škodo, ki jo je povzročila kriza covID-19. Nadaje se tožbeni razlogi ponavljajo kot pri ostalih navedenih tožbah glede dovolje- nih državnih pomoči. 2.2.2.3. t ožbe zaradi neizpolnitve obveznosti Postopek zaradi neizpolnitve obveznosti začne evropska ko- misija proti državam članicam. Prvo tožbo lahko komisija vloži po 258. členu PDeU, ki je le ugotovitvena, le ugotovitvena pa je tudi sodba, torej brez finančnih snkcij. vendar lahko v primeru neupoštevanja te prve sodbe s strani države članice sledi tožba evropke komisije po drugem odstavku 260. člena, v okviru katere je državi članici možno izreči visoke finančne sankcije. evropska komisija je tako že poleti 2020 države članice opozo- rila na spoštovanje prava eU. Poudariti je treba, da obvezni pred- postopek pri evropski komisiji traja precej časa. zajema dve fazi, 27 Ibid. 28 SeU Ryanair/Komisija, t -238/20, tekoča zadeva. 29 SeU Ryanir/Komisija, t -259/20, tekoča zadeva. 30 SeU Ryanair/Komisija (Švedska), t -379/20, tekoča zadeva. 31 SeU Ryanair/Komisija (Danska), t -278/20, tekoča zadeva. 22 DIGNITAS n Človekove pravice in epidemija postopek s pisnim opominom, ki mu lahko sledi obrazloženo mnjenje. Šele po tem izvedenem predhodnem postopku, je mo- žno vložiti tožbo po 258. členu PDeU pred Sodiščem eU. evropska komisija je v začetku julija 2020 začela postopke zo- per 10 držav članic glede morebitne kršitev prava eU glede pra- vic potrošnikov (»voucher gate«). Postopki se nanašajo na pravi- la, ki so jih sprejele države članice glede odpovedanih potovanj zaradi razmer povezanih s korona krizo ter morebitnih nadome- stil s kuponi (vaucherji). Glede na Direktivo 2015/2302 o pake- tnem potovanju 32 imajo potrošniki v skladu s četrtim odstavkom 12. člena pravico zahtevati povračilo za odpovedana potovanja (v denarju). 33 omenjene države so Hrvaška, Češka, ciper, Grčija, Francija, Italija, Litva, Poljska, Portugalska in Slovaška. te države so družbam dovolile izdajo kuponov, tako da potrošnik nima izbi- re bodisi zahtevati vrnitev denarja bodisi sprejeti kupon. 34 3. Temeljne pravice v času korona krize in pravo EU 3.1. Pravna ureditev temeljnih pravic v eU: Listina eU o temeljnih pravicah35 temeljne pravice (na nacionalni ravni ter v Svetu evrope govo- rimo o človekovih pravicah) 36 so bile posebej pogosto predmet obravnav v času korona krize. v tem delu bomo obravnali le nji- hovo pravno ureditev na ravni eU. Na ravni eU so temeljne pravice urejene z že omenjeno Listi- no. Listina, ki je bila sicer sprejeta že leta 2000, je pravno zavezu- joča od leta 2009 in je na podlagi prvega odstavka 6. člena PeU 32 Direktiva (eU) 2015/2302 evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o paketnih potovanjih in povezanih potovalnih aranžmajih, spremembi Uredbe (eS) št. 2006/2004 in Direktive 2011/83/eU evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Sveta 90/314/eGS. UL L 326, 11.12.2015, str. 1–33. 33 t a določba se glasi: “organizator zagotovi vsa povračila, zahtevana v skladu z odstavkoma 2 in 3, ali v zvezi z odstavkom 1 vrne vsa plačila, opravljena s strani ali v imenu potnika za turistični paket, razen ustrezne odstopnine. t akšna povračila ali povrnitve se potniku plačajo brez nepotrebnega odlašanja, najpozneje pa v 14 dneh po odstopu od pogodbe o paketnem potovanju.“ 34 o tem gl. Morgan, S. eU hits 10 countries with ‘voucher-gate’ legal action, e-vir. 35 t a del članka o temeljnih pravicah bo v podobni vsebini objavljen tudi v knjigi o lorona krizi (liber amicorum corona) v mednarodni izdaji v okviru bivše skupine Study Gruop on european civil code pri založbi Intersentia ter v slovenski različici v Pravni praksi 2020. 36 Bistveno za razumevanje je, da se v eU, ki trenutno zajema 27 držav članic, uporablja opredelitev temeljne pravice, v Svetu evrope, ki zajema 47 držav, pa človekove pravice, kar ureja evropska kon- vencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Prim. Palombella, 2007, str. 396–426. 23 DIGNITAS n Korona kriza ter pravno varstvo v EU, posebej glede temeljnih pravic del primarnega prava eU. kot najvišji pravni akt v eU na podro- čju temeljnih pravic se sicer ne imenuje ustava, a njeno vsebino in veljavo ter pravno moč lahko primerjamo z ustavo. evropski ustavni pomen ji je priznalo tudi Sodišče eU v Luksemburgu. 37 Listina vsebuje pravice, svoboščine in načela, a ponavadi upora- bljamo kar skupen izraz temeljne pravice, razen ko obravnavamo posamezne člene iz Listine. 3.2. omejitve temeljnih pravic 3.2.1. Pogoji, pod katerimi je možno omejiti pravice zapisane pravice v Listini (podobno velja sicer tudi za ustave držav članic) pa praviloma niso absolutne. Možne omejitve so za- pisane že v Listini, prav tako pa so možne omejitve pogosto pred- met razlage v sodni praksi Sodišča eU. tako npr. glede pravice do varstva osebnih podatkov Sodišče eU pojasni, da ta pravica ni absolutna pravica, temveč jo je treba v skladu z načelom so- razmernosti obravnavati glede na vlogo, ki jo ima v družbi, in jo uravnotežiti z drugimi temeljnimi pravicami. 38 Določbe Listine glede možnosti omejevanja pravic so zajete v prvem odstavku 52. členu Listine. omejevanje je dopustno le ob točno določenih pogojih. omejevanje mora biti predpisano z zakonom in spoštovati bistveno vsebino teh pravic in svobo- ščin. ob upoštevanju načela sorazmernosti so omejitve dovo- ljene samo, če so potrebne in če dejansko ustrezajo ciljem splo- šnega interesa, ki jih priznava Unija, ali če so potrebne zaradi zaščite pravic in svoboščin drugih. Določena možnost, da so omejitve “predpisane z zakonom” se nanaša tako na pravne akte eU kot pravne akte držav članic. ker Listina vsebuje besedo “zakon”, moramo obseg te določbe razlagati glede na pomen v posameznih državah oziroma v pravu eU. Upoštevati je treba, da eU že zakona kot pravnega akta ne pozna, pa tudi vse države članice ne izhajajo iz zakona kot edi- nega najvišjega pravnega akta za ustavo. Sodišče eU pojasni, da zahteva, da mora biti kakršna koli omejitev uresničevanja temelj- nih pravic predpisana z zakonom, pomeni, da mora pravna pod- laga, ki omogoča poseganje v te pravice, sama opredeljevati ob- 37 Gl. SeU Mnenje 1/17, Sporazum cet A eU-k anada, 30. 4. 2019, tč. 110. 38 Gl. v tem smislu sodbo SeU Volker und Markus Schecke in Eifert, c-92/09 in c 93/09, 9. 11. 2010, tč. 48. 24 DIGNITAS n Človekove pravice in epidemija seg omejitve uresničevanja zadevne pravice ter mora omogočati določeno zaščito zoper morebitne samovoljne posege. 39 v zvezi s korona krizo je treba opozoriti, da so v državah praviloma poseb- ni pravni akti glede postopkov in ravnanja v času širjenja nalezlji- vih (tudi drugih, ne le covid-19) bolezni, ki že vsebujejo določene omejitve. 40 ravno v času korona krize so bili skoraj v vseh državah sprejeti še posebnimi zakoni 41 in drugi pravni akti, ki niso imeli naziva zakon. vlade držav so praviloma želele potrditev ukrepov (torej posebnih zakonov) dobiti v parlamentu, 42 ali pa so sprejele posebne akte z zakonsko močjo, ki jih je dovoljeno sprejemati v posebnih (npr. izrednih) razmerah, ker je bilo zaradi pandemije razglašeno “posebno” stanje zaradi nalezljivih bolezni, na podla- gi zakonov pa so bili sprejti drugi ukrepi. 43 v večini držav je bilo na podlagi odločitev o pandemiji možno sprejemati tudi posebne ukrepe. Po kakšnem postopku so bili pravni akti sprejeti, je bilo odvisno od posameznih držav. kljub temu pa je tudi v takih situ- acijah treba upoštevati, da morajo biti omejitve pravic določene z zakonom. Pogoj iz prvega odstavka 52. člena Listine, da je treba spoštovati “bistveno vsebino pravic”, je treba razlagati od primera do pri- mera, torej kaj je bistvena vsebina pravic v povezavi s konkretnim dejanskim stanjem. tako npr. Sodišče eU v mnenju 1/15 glede predloga sporazuma med kanado in evropsko unijo o prenosu in obdelavi podatkov iz evidence podatkov o potnikih posebej po- jasni bistveno vsebino pravic 7 in 8. člena Listine. 44 Glede bistvene vsebine 7. člena Listine (pravica do zasebnosti) pojasni, da tudi če lahko podatki iz PNr (evidence imen letalskih potnikov) v neka- terih primerih razkrijejo zelo natančne informacije o zasebnem 39 Gl. v tem smislu sodbo SeU WebMindLicenses, c-419/14, 17. 12. 2015, tč. 81. 40 Npr. v Avstriji epidemiegesetz, BGBl. Nr. 186/1950 ter dopolnitve. 41 Npr. v Avstriji za področje šolstva: Bundesgesetz über hochschulrechtliche und studienförderungs- rechtliche Sondervorschriften an Universitäten, Pädagogischen Hochschulen, einrichtungen zur Durchführung von Fachhochschul-Studiengängen und Fachhochschulen aufgrund von covID-19 (covID-19-Hochschulgesetz – c-HG), BGBl. Nr. 23/2020. 42S amo primeroma naj navedem v Sloveniji zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije co- vID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (zIUzeoP), Ur. l. rS, št. 49/2020, 10.4.2020, v Avstriji: Bundesgesetz betreffend vorläufige Maßnahmen zur v erhinderung der verbrei- tung von covID-19 (covID-19-Maßnahmengesetz), BGBl. Nr. 12/2020. 43 Npr. v Sloveniji na podlagi 7. člena zakona o nalezljivih boleznih (zNB), Ur. l. rS, 65/95 ter spre- membe. konkretno gl. odredbo ministra za zdravje o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni SArS- -cov -2 (covID-19) na območju r epublike Slovenije, Ur.l. rS, št. 19/20, z dnem veljavnosti 12.3.2020. Gl. tudi odlok o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih in površinah v r epubliki Sloveniji ter prepovedi gibanja izven občin (Uradni list rS, št. 38/20 in 51/20). 44 SeU Mnenje 1/15 glede predloga sporazuma med k anado in evropsko unijo o prenosu in obdelavi podatkov iz evidence podatkov o potnikih, 26. 7. 2018. 25 DIGNITAS n Korona kriza ter pravno varstvo v EU, posebej glede temeljnih pravic življenju osebe, je narava teh informacij omejena na nekatere vidike tega zasebnega življenja, ki so povezani zlasti z letalskimi potovanji med kanado in Unijo. Glede bistvene vsebine pravice iz 8. člena Listine (varstvo osebnih podatkov) pa predvideni spo- razum v 3. členu omejuje namene, za katere se podatki iz PNr lahko obdelujejo, v 9. členu pa določa pravila za zagotavljanje, med drugim, varnosti, zaupnosti in celovitosti teh podatkov ter za njihovo varstvo pred nezakonitima dostopom in obdelavo. 45 zato Sodišče eU poudari, da je v teh okoliščinah »poseganja, ki jih vsebuje predvideni sporazum, mogoče upravičiti s ciljem Unije v splošnem interesu in niso takšna, da bi posegala v bistveno vsebino temeljnih pravic, določenih v členih 7 in 8 Listine.« 46 Sodišče eU ob analizi prvega odstavka 52. člena prav tako pre- soja “cilje splošnega interesa”. kot primer je bila že zgoraj na- vedena presoja Sodišča eU v mnenju 1/15 glede sporazuma s ka- nado v zvezi s členi 7 in 8 Listine. 47 Sorazmernost kot pogoj po prvem odstavku 52. člena Listine je za omejevanje temeljnih pravic izredno pomemben kriterij pre- soje. konkretno glede temeljnih pravic in prvega odstavka 52. čle- na Sodišče eU pojasni, da načelo sorazmernosti v skladu z ustalje- no prakso Sodišča eU zahteva, da ravnanje institucij Unije in tudi držav članic »ne prestopi meje tega, kar je primerno in potrebno za uresničitev legitimnih ciljev, ki jim sledi zadevna ureditev, pri tem pa je treba takrat, ko je mogoče izbrati med več primernimi ukrepi, uporabiti najmanj omejujočega, povzročene neprijetnosti pa ne smejo biti čezmerne glede na zastavljene cilje.» 48 Sodna pra- ksa Sodišča eU 49 ter teorija 50 glede sorazmernosti je zelo obsežna. Sodišče eU torej praviloma presoja dva elementa v zvezi s so- razmernostjo: primernost (appropriateness, Geeignetheit) in 45 Ibid, tč. 150. 46 Ibid, tč. 151. 47 SeU Mnenje 1/15 glede predloga sporazuma med k anado in evropsko unijo o prenosu in obdelavi podatkov iz evidence podatkov o potnikih, 26. 7. 2018. 48 Gl. SeU Sky Österreich, c-283/11, 22. 1. 2013, tč. 50. Glej tudi sodbi SeU Afton Chemical, c 343/09, 8. 7. 2010, tč. 45, in SeU Nelson in drugi, c-581/10 in c-629/10, 23. 10. 2012, tč. 71. Glede držav gl.: sodba SeU Azienda Agro Zootecnica Franchini in Eolica di Altamura, c-2/10, 21. 7. 2011, tč. 73; SeU Dokter in drugi, c-28/05, 7. 6. 2007, tč. 72; SeU Arnold André, c-434/02, 14. 12. 2004, tč. 45. 49 Glej sodbe v zadevah SeU Digital Rights Ireland in drugi, c-293/12 in c-594/12, 8. 4. 2014; SeU WebMindLicenses, c-419/14, 17. 12. 2015; SeU Delvigne, c-650/13, 6. 10. 2015; SeU Volker und Mar­ kus Schecke in Eifert, c-92/09 in c 93/09, 9. 11. 2010; SeU Lanigan, c 237/15 PPU, 16. 7. 2015; SeU Achbita, c-157/15, 14. 3. 2017. Prav tako številni sklepni predlogi generalnih pravobranilcev. Glej npr. SeU Stadtsparkasse Magdeburg, c-580/13, sklepni predlogi generalnega pravobralnica cruz v illalon, 16. 4. 2015 ter SeU Komisija proti Avstriji, c-28/09, sklepni predlogi generalne pravobralnike v erice t rstenjak, 16. 12. 2010. 50 Gl. npr. Lenaerts, 2019, str. 779–793; t rstenjak, Beysen, 2012, str. 282–283; Sauter, 2013, str. 1–31. 26 DIGNITAS n Človekove pravice in epidemija nujnost (necessity, Erforderlichkeit, tudi nujno potrebno) ukre- pov. Presoje generalnih pravobranilcev so včasih še »obsežnejše«, saj govorijo o treh »stopnjah« presoje. 51 tako »sorazmernost v širsem smislu« zajema: primernost, nujnost in sorazmer- nost v ožjem smislu 52 oziroma prekomernost posega, kar bi lahko prevedli tudi kot ali so ukrepi ustrezni (reasonableness, Angemessenheit). 53 Upoštevati je treba tudi, da lahko izjemna omejitev temeljnih oziroma človekovih pravic, sprejeta v korona dobi, velja le časov- no omejeno obdobje in je treba omejitve odpraviti takoj, ko pra- vice v zvezi z zdravjem niso več ogrožene. 3.2.2. t rk več temeljnih pravic Bistveno vprašanje v času korona krize je bilo povezano tudi z vprašanjem, kdaj in pod katerimi pogoji je možno pravice omeji- te in kakšno je pravično ravnotežje (ravnovesje, fair balance) v primeru trka več pravic. 54 v praksi se je v času korona krize skoraj vedno nasproti temelj- nim pravicam, ki se jih je vsaj delno omejevalo, kot vrednota, ki jo je treba zaščititi, pojavilo zdravje v povezavi s pravico do življenja ter osebnim dostojanstvom. Nasproti tem pravicam se je opozar- jalo na posege glede omejitve gibanja, posege v zasebnost ali var- stvo osebnih podatkov, omejitev svobode gospodarske pobude (npr. zaprtje trgovin), enakost pred zakonom ipd. tudi v zvezi s »trkom« več temeljnih pravic je bistveno omeniti pogoje iz prvega odstavka 52. člena Listine, posebej v povezavi s sorazmernostjo. Pristojni organi in na koncu sodišča so tisti, ki morajo odločiti o pravičnem ravnotežju, kot na to pogosto opo- zori Sodišče eU v sodni praksi. kot primer zadeve, v kateri je Sodišče eU že pred korona krizo v zvezi s trkom več pravic razlagalo določbo o varovanju zdravja (35. člen Listine) naj omenim zadevo C-547/14 Philip Morris. 55 51 Podrobneje gl. t rstenjak, Beysen, 2013, str. 314; t rstenjak, Beysen, 2012, str. 282–283. 52 Naj omenim, da slovenski jezik uporablja opredelitev “sorazmernost v ožjem pomenu«, angleški “reasonableness”, nemški “Angemessenheit”, v francoskem “le caractère mesuré”. Glej SeU Komisija proti Avstriji, c-28/09, sklepni predlogi generalne pravobralnike v erice t rstenjak, 16. 12. 2010, tč. 118 v različnih jezikovnih verzijah. 53 Gl. SeU Stadtsparkasse Magdeburg, c-580/13, sklepni predlogi generalnega pravobralnica cruz villalon, 16. 4. 2015, tč. 43. Gl. tudi SeU Komisija proti Avstriji, c-28/09, sklepni predlogi generalne pravobralnike verice t rstenjak, 16. 12. 2010, tč. 93 ter 118-132. 54 Gl. npr. SeU CNIL, c-136/17, 24. 9. 2019, tč 76. 55 SeU Philip Morris, c-547/14, 4. 5. 2016. 27 DIGNITAS n Korona kriza ter pravno varstvo v EU, posebej glede temeljnih pravic Predložitveno sodišče iz združenega kraljestva j v postopku po 267. členu PDeU med drugim spraševalo, ali je treba prvi odsta- vek 13. člena Direktive 2014/40 v zvezi s tobačnimi izdelki 56 razla- gati tako, da na etiketi zavojčka, na zunanji embalaži ter na tobač- nih izdelkih prepoveduje navedbo določenih podatkov, čeprav so ti vsebinsko pravilni, in, če je odgovor pritrdilen, ali ta določba ni veljavna zaradi kršitve primarnega prava, vključno z 11. čle- nom Listine (svoboda izražanja in obveščanja) in načela soraz- mernosti. Sodišče eU v utemeljitvi omenja tudi 35. člen Listine, in sicer kar zadeva sorazmernost ugotovljenega poseganja. Pou- darja, da drugi stavek 35. člena Listine zahteva zagotavljanje vi- soke ravni varovanja zdravja ljudi pri opredeljevanju in izvajanju vseh politik in dejavnosti Unije. Sodišče eU poudari, da prepoved navajanja elementov in navedb iz prvega odstavka 13. člena te di- rektive na etiketah zavojčkov, na zunanji embalaži ter na tobačnih izdelkih gotovo pomeni poseganje v svobodo izražanja in obveščanja (11. člen Listine) podjetnika.vendar so omejitve pravic možne v skladu s prvim odstavkom 52. člena Listine, torej mora biti kakršno koli omejevanje uresničevanja pravic in svobo- ščin, ki jih priznava Listina, predpisano z zakonom in spoštovati bistveno vsebino teh pravic in svoboščin ter mora biti ob upo- števanju načela sorazmernosti potrebno in dejansko ustrezati ci- ljem splošnega interesa, ki jih priznava Unija, ali potrebno zaradi zaščite pravic in svoboščin drugih. 57 kot omenjeno, Sodišče eU navaja še 35. člen (zdravje) Listine ter poudarja pomen pravične- ga ravnotežja glede uveljavljanja pravic. v zvezi s tem poudarja, »da se diskrecijska pravica, ki jo ima zakonodajalec Unije v zvezi z vprašanjem določitve tega pravičnega ravnotežja, spreminja gle- de na posamezen cilj, ki upravičuje omejevanje te pravice, in je odvisna od značaja zadevnih dejavnosti. v obravnavnem primeru se tožeče stranke iz postopka v glavni stvari v bistvu sklicujejo, v skladu s 11. členom Listine, na svobodo širjenja informacij z na- menom doseganja njihovih poslovnih interesov.« Sodišče eU zato poudarja, da ima varovanje zdravja ljudi na področju, za katerega je značilna velika škodljivost zaradi uporabe tobačnih izdelkov in ki imajo učinke tudi na področju odvisnosti in pri nastanku 56 Direktiva 2014/40/eU e vropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic o proizvodnji, predstavitvi in prodaji tobačnih in povezanih izdelkov in razveljavitvi Direktive 2001/37/eS (UL L 127, str. 1). 57 Gl. SeU Philip Morris, c-547/14, 4. 5. 2016, tč. 148-150. 28 DIGNITAS n Človekove pravice in epidemija težkih bolezni, ki jih povzročijo farmakološko aktivne, toksične, mutagene in karcinogene sestavine teh proizvodov, večji pomen v primerjavi z interesi tožečih strank v postopku v glavni stvar. 58 Sodišče eU presodi, da so pogoji za omejevanje temeljnih pra- vic izpolnjeni in omenjene sporne določbe direktive ostanejo v veljavi, saj ne kršijo določb Listine oziroma so omejitve utemelje- ne in v skladu s prvim odstavkom 52. člena Listine in že navedenih drugih določb primarnega prava, saj gre za pravično ravnotežje med zahtevami, povezanimi z varovanjem svobode izražanja in obveščanja, ter zahtevami, ki so povezane z varovanjem zdravja ljudi. 4. Bistvene temeljne pravice iz Listine v času korona krize 59 v nadaljevanju bodo le omenjene tiste temeljne pravice iz Listi- ne, ki so se v času krona krize največkrat omenjale. Na eni strani se pojavljata pravica do življenja iz 2. člena, nadalje človekovo dostojanstvo iz 1. člena ter varovanje zdrav- ja iz 35. člena Listine. Na omenjene pravice so se posebej skli- cevali tisti, ki so zagovarjali strožje zdravstvene in tudi oblastne ukrepe glede omejevanja nekaterih drugih pravic. vse te pravice so bile omenjene v primerih (pogosto sicer na podlagi nacional- nih ustav), ko so bili uveljavljani ukrepi za preprečitev širjenja okužb s covID-19. Sodna praksa bo ob presojanju konkretnih primerov presojala načelo sorazmernosti ob upoštevanju pravič- nega ravnotežja med več pravicami. v praksi je bilo to povezano z nošenjem mask, določenimi omejitvami v javnosti (npr. razdalja med osebami, prepoved zbiranja), glede obveznega posredova- nja osebnih podatkov itd. v praksi so posamezniki navajali kršitve pravice združevanja, pravica do svobode, enakost pred zakonom ipd. zato so se v »drugi« skupini pravic (nasprotniki ukrepov) naj- pogosteje pojavljale druge pravice, npr. pravica do svobode in varnosti (6. člen), ki zajema pravice v zvezi s fizičnimi pravica- mi gibanja, prav tako pa pravica varuje pred nedovoljenimi po- segi ali omejitvami te svobode. Besedilo navaja dva elementa, in 58 t ako SeU Philip Morris, c-547/14, 4. 5. 2016, tč. 155 in 156. 59 Podrobneje o tem t rstenjak, 2020, str. II-vIII. Del teksta iz te točke se prekriva z omenjenim član- kom. 29 DIGNITAS n Korona kriza ter pravno varstvo v EU, posebej glede temeljnih pravic sicer svobodo in varnost. Na ta člen so se sklicevali tako tisti, ki so želeli več svobode oziroma gibanja (pravica do svobode) kot tudi tisti, ki so se sklicevali na zagotavljanje zdravja in v zvezi s tem na drugi del določbe tega člena (varnost). Morebitne kršitve te pravice so bile očitane posebej glede ka- rantene, v Sloveniji tudi glede prepovedi gibanja med občinami, v Avstriji konec letošnjega maja tudi v zvezi s številnimi okužba- mi v t.i. azilnih domovih in omejitvah sprejetih v zvezi s tem. So- razmernost vseh teh omejitev bodo presojala sodišča. Na kršitve te pravice, sicer na podlagi določb ustave države, so se sklicevali tudi mladi, saj so bile njihove pravice v zvezi z gibanjem omejene zaradi varovanja zdravja starejših, kar je nemško ustavno sodišče že presodilo kot dopusten in sorazmeren ukrep. 60 Glede omejitve gibanja med občinami je kot je bilo že omenjeno že odločalo tudi Ustavno sodišče rS in potrdilo ustavnost spomladi 2020 uvede- nih omejitev med občinami. 61 Pogosto se je omenjala tudi svoboda zbiranja in združe- vanja (12. člen), ki zajema pravico do mirnega zbiranja in zdru- ževanja na vseh ravneh. tudi pravica glede enakosti pred zako- nom (21. člen), ki določa, da so pred zakonom vsi enaki, je bila v času korona krize večkrat izpostavljena. ta določba ni vezana na državljastvo Unije, niti na spol ali drugo (osebno) okoliščino. Na- čelo enakosti pred zakonom pomeni tudi načelo enakega obrav- navanja in je povezano s prvim odstavkom 21. člena Listine, ki vsebuje splošno prepoved diskriminacije. Prepoved diskrimi- nacije, ki jo obsežno opredeljuje prvi odstavek 21. člena Listine, se je omenjala v različnih praksah: glede omejitve starejših oseb glede vstopa v trgovine, glede mladih v zvezi prepovedjo obiskov starih strašev, v zvezi s šolanjem otrok, ko vsi otroci niso obisko- vali šol, glede premoženja oziroma enakosti pred zakonom (ker nekateri otroci doma niso imeli računalnikov za online pouk) ipd. Pogosto se je omenjala tudi kršitev t.i. sodnega varstva, torej pravice zajete v 47. členu Listine (pravica do učinkovitega sodne- ga varstva in nepristranskega sodišča). ker so bila sodišča zaprta in niso bile razpisane obravnave, so se podaljšali postopki. Pro- blem teka rokov so nekatere države rešile s posebnimi zakoni. 62 60 v tem smislu tudi odločitvi nemškega ustavnega sodišča (BverfG) z dne 12.05.2020 in 13.05.2020, Az. 1 Bvr 1027/20 und 1 Bvr 1021/20. 61 USrS U-I-83/20, 27. 8. 2020. 62 v Sloveniji je bil to zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravni- mi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SArS-cov -2 (covID-19) (Ur. l. rS, št. 36/20) 30 DIGNITAS n Človekove pravice in epidemija osebe, ki so bile v postopkih, so se sklicevale na to pravico, tako v primeru, da so morale na sodišče (ker bi lahko to bila nevarnost za zdravje), 63 kot tudi, če obravnave niso bile razpisane. 64 Posebej gospodarstvo je opozarjalo tudi na nezaščito upnikov in drugih problemov, ker se postopki niso nadaljevali. 65 v praksi so se po- javljale tudi kritike online obravnav, ko sodnik ne more v celoti videti reakcij strank. omenjane so bile še nekatere druge pravice, določene v Listi- ni. tako je bila v času korona krize pogosto izpostavljena tudi do- ločba 38. člena Listine glede varstva potrošnikov, ki mora biti prav tako konkretizirana z akti eU in na ravni držav članic z zako- nodajnimi akti. zaradi krize so se pojavili številni problemi na tem področju, posebej glede omenjenega nevračanja denarja glede že plačanih potovanj in letov ter ponujanja voucherjev oziroma vrednotnic, kjer se pojavi problem, če gre podjetje zaradi gospo- darskih težav v stečaj in se potrošnikovi zahtevki iz voucherjev prenesejo v stečajno maso. zaslediti je bilo še sklicevanje na 16. člen Listine (svoboda podjetniške pobude) ter na 17. člen Listine (lastninska pravi- ca), glede katerih pa je Sodišče eU (tudi v povezavi z zdravjem) v zadevi C-544/10, Deutsches Weintor, že odločilo, da svoboda opravljanja gospodarske dejavnosti in lastninska pravica nista ab- solutni, temveč ju je treba upoštevati v razmerju do njune družbe- ne funkcije. 66 v času korona krize pa se je ob bok nasprotovanju nekate- rim ukrepov posebej pogosto navajala tudi pravico do varstva osebnih podatkov. zadeva je bila aktualna zaradi spremljanja podatkov o obolelih kot tudi zaradi predlaganja (ali/in) uvedbe možnih načinov spremljanja okuženih in tudi stikov z okuženimi. ta pravica, zajeta v 8. členu Listine, zajema pravico do varstva osebnih podatkov, ki se nanašajo na določeno osebo. tudi glede te pravice je treba ponovno opozoriti, da pravica do varstva oseb- nih podatkov ni absolutna pravica, temveč jo je treba v skladu z načelom sorazmernosti obravnavati glede na vlogo, ki jo ima v ter njegova novela (Ur. l. rS, št. 61/20). 63 Gl. v Nemčiji zadevo nemškega zveznega ustavnega sodišča (BverfG) 2 Bvr 483/20. 64 Gl. v Nemčiji zadevo nemškega zveznega ustavnega sodišča Bundesverfassungsgericht (BverfG) 2 Bvr 474/20. 65 Wolf theiss. Slovenian courts in the times of coronavirus: Have creditors been left with nothing?, e-vir. 66 SeU Deutsches Weintor, c-544/10, 6. 9. 2012, tč. 54. 31 DIGNITAS n Korona kriza ter pravno varstvo v EU, posebej glede temeljnih pravic družbi, in jo uravnotežiti z drugimi temeljnimi pravicami. 67 Pravica do varstva osebnih podatkov, posebej po sprejemu nove splošne uredbe 2016/676 o vartsvu osebnih podatkov (GDPR), 68 v družbi postaja vse pomembnejša. v času korona kri- ze so še številni sklicevali tudi na novo uredbo, čeprav ravno ta uredba določa možne omejitve glede osebnih podatkov v času epidemije. 69 tako že 46 uvodna izjava k uredbi 2016/676 do- loča, da bi se obdelava osebnih podatkov morala prav tako šteti za zakonito, kadar je potrebna za zaščito interesa, ki je bistven za življenje posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za življenje druge fizične osebe. ta alineja nadalje še določa: »Nekatere vrste obdelave lahko služijo tako pomembnim razlo- gom v javnem interesu kot življenjskim interesom posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, na primer kadar je ob- delava potrebna v humanitarne namene, tudi za spremlja- nje epidemij in njihovega širjenja ali v izrednih humanitarnih razmerah, zlasti pri naravnih nesrečah in nesrečah, ki jih povzroči človek.« tudi v 6. in 9. členu uredbe 2016/676 je kar nekaj izjem. Naj omenimo le določbo točke I iz 9. člena, ki pod določenimi pogoji omogoča obdelava osebnih podatkov iz razlogov javnega intere- sa na področju javnega zdravja. 5. Sklepno korona kriza je povzročila veliko problemov v družbi. Hkrati je okrepila zavedanje o pomenu temeljnih pravic v družbi. zaradi obstoja temeljnih pravic in pogostega trka več pravic so sodišča tista, ki presojajo, kaj pomeni pravično ravnotežje v konktrenem primeru. Pravno varstvo je zato izrednega pomena na ravni držav, a tudi na ravni eU. zato lahko poleg že omenjenih postopkov v naslednjih mesecih pričakujemo še več vprašanj za predhodno odločanje, a tudi več tožb, ne le glede državnih pomoči, ampak tudi glede drugih sprejetih ukrepov na ravni eU. Sklenem lahko 67 Gl. v tem smislu sodbo SeU Volker und Markus Schecke in Eifert, c-92/09 in c 93/09, 9. 11. 2010, točka 48. 68 Uredba (eU) 2016/679 evropskegega parlamenta in sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posamezni- kov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/eS (Splošna uredba o varstvu podatkov). UL L 119/1, 4.5.2016. 69 o tem Sorensen, e. Data Protection and the coronavirus: k ey measures your business should be taking, e-vir. 32 DIGNITAS n Človekove pravice in epidemija z mislijo, da je tudi ta kriza pokazala, da je učinkovito pravno var- stvo, posebej sodno varstvo, tisto, ki nam daje pravno varnost in zaupanje v pravno državo. Prav tako pa potrjuje, da nam temeljne pravice dejansko pripadajo tudi v praksi. Njihove omejitve so mo- žne pod točno in strogo določenimi pogoji, tudi če gre za epide- mijo oziroma izredne razmere. LITERATURA IN VIRI Avstrija, Ustavno sodišče (verfassungsgerichtshof - vfGH) v 363/2020, 14. 7. 2020, ecLI:A t :vFGH: 2020:v363.2020. Avstrija, Ustavno sodišče (verfassungsgerichtshof - vfGH) G 202/2020, 14. 7. 2020, ecLI:A t :vFGH: 2020:G202.2020. Avstrija, Ustavno sodišče (verfassungsgerichtshof - vfGH) v 411/2020, 14. 7. 2020, ecLI:A t :vFGH: 2020:v411.2020. Bundesgesetz betreffend vorläufige Maßnahmen zur verhinderung der verbreitung von covID-19, BGBl.I Nr.12/2020, idF BGBl.I Nr.16/2020. Bundesgesetz betreffend vorläufige Maßnahmen zur verhinderung der verbreitung von covID-19 (covID-19-Maßnahmengesetz), BGBl. Nr. 12/2020. Bundesgesetz über hochschulrechtliche und studienförderungsrechtliche Sondervorschriften an Universitäten, Pädagogischen Hochschulen, einrichtungen zur Durchführung von Fachhochsc- hul-Studiengängen und Fachhochschulen aufgrund von covID-19 (covID-19-Hochschulgesetz – c-HG), BGBl. Nr. 23/2020. Die Presse. causa Ischgl: opposition stellt Misstrauensantrag gegen Landesrat t ilg, 11. 5. 2020. https:// www.diepresse.com/5812108/causa-ischgl-opposition-stellt-misstrauensantrag-gegen-landesrat- -tilg, 15.10.2020. Direktiva (eU) 2015/2302 evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o paketnih po- tovanjih in povezanih potovalnih aranžmajih, spremembi Uredbe (eS) št. 2006/2004 in Direktive 2011/83/eU evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Sveta 90/314/eGS, UL L 326, 11.12.2015, str. 1–33. Direktiva 2014/40/eU evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic o proizvodnji, predstavitvi in prodaji tobačnih in povezanih izdelkov in razveljavitvi Direktive 2001/37/eS. UL L 127, 29. 4. 2014, str. 1–38. epidemiegesetz, BGBl. Nr. 186/1950 ter dopolnitve. Giuffrida, A. Italians call for justice for relatives killed by coronavirus, 23. 4. 2020. https://www. theguardian.com/world/2020/apr/23/italians-call-for-justice-for-relatives-killed-by-coronavirus, 15.10.2020. kolba, P. Sammelaktion corona-virus-t irol. https://www.verbraucherschutzverein.at/corona-virus- -t irol/, 15.10.2020. Lenaerts, k. (2019). Limits on Limitations: the essence of Fundamental rights in the eU. German Law Journal, let. 20, št. 6, str. 779–793. Letno poročilo Sodišča eU 2015. http://curia.europa.eu/jcms/upload/docs/application/pdf/2016-04/ rapport_annuel_2015_activite_judiciaire_sl.pdf, 15.10.2020. Linth24, Strafverfahren nach corona-todesfällen, 13. 10. 2020. https://linth24.ch/articles/30618- -strafverfahren-nach-corona-todesfaellen, 17.10.2020. Morgan, S. eU hits 10 countries with ‘voucher-gate’ legal action. eUrA ctIv , 3. 7. 2020. https://www.eu- ractiv.com/section/transport/news/eu-hits-10-countries-with-voucher-gate-legal-action/, 15.10.2020. Nemčija, zvezno ustavno sodišče (Bundesverfassungsgericht - BverfG) 1 Bvr 1027/20, rn. 1-11, 12. 5. 2020, ecLI:De:B verfG:2020:rk20200512.1bvr102720. Nemčija, zvezno ustavno sodišče (Bundesverfassungsgericht - BverfG) 1 Bvr 1021/20, rn. 1-13, 13. 5. 2020, ecLI:De:B verfG:2020:rk20200513.1bvr102120. Nemčija, zvezno ustavno sodišče (Bundesverfassungsgericht - BverfG) 2 Bvr 483/20, 19. 5. 2020, ec LI:De:BverfG:2020:rk20200519.2bvr048320. 33 DIGNITAS n Korona kriza ter pravno varstvo v EU, posebej glede temeljnih pravic Nemčija, zvezno ustavno sodišče (Bundesverfassungsgericht - BverfG) 2 Bvr 474/20, 19. 3. 2020, ec LI:De:BverfG:2020:rk20200319.2bvr047420. odlok o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih in površinah v r epubliki Sloveniji ter prepovedi gibanja izven občin. Ur. l. rS, št. 38/20 in 51/20. odlok o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih krajih, površinah in mestih v r epubliki Sloveniji ter prepovedi gibanja izven občin. Ur. l. rS, št. 52/20 in 58/20. odredba ministra za zdravje o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni SArS-cov -2 (covID-19) na območju r epublike Slovenije. Ur. l. rS, št. 19/20. Palombella, G. (2007). From Human rights to Fundamental rights: consequences of a conceptual distinction. Archiv für r echts- und Sozialphilosophie/Archives for Philosophy of Law and Social Philosophy, let. 93, št. 3, str. 396-426. Poslovnik Sodišča eU. https://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=o J:L:2012:265:0001:0 042:SL:PDF, 17. 10. 2020. Sauter, W. (2013). Proportionality in eU Law: A Balancing Act? tILec Discussion Paper No. 2013-003, t ilburg Law and economics center (tILec), str. 1–31. Scally, D. class-action lawsuit launched over covid-19 ski resort, 22. 4. 2020. https://www.irishti- mes.com/news/world/europe/class-action-lawsuit-launched-over-covid-19-ski-resort-1.4235393, 15.10.2020. Schmidt, N. Austrian officials face lawsuit from 2,500 tourists over ski resort outbreak, 1. 4. 2020. https://edition.cnn.com/travel/article/austria-ski-resort-ischgl-coronavirus-intl/index.html, 15.10.2020. SeU Achbita, c-157/15, 14. 3. 2017, ecLI:eU:c :2017:203. SeU Afton Chemical, c 343/09, 8. 7. 2010, ecLI:eU:c :2010:419. SeU Arnold André, c-434/02, 14. 12. 2004, ecLI:eU:c :2004:800. SeU Azienda Agro Zootecnica Franchini in Eolica di Altamura, c-2/10, 21. 7. 2011, ecLI:eU:c :2011:502. SeU CNIL, c-136/17, 24. 9. 2019, ecLI:eU:c :2019:773. SeU Delvigne, c-650/13, 6. 10. 2015, ecLI:eU:c :2015:648. SeU Deutsches Weintor, c-544/10, 6. 9. 2012, ecLI:eU:c :2012:526 SeU Digital Rights Ireland in drugi, c-293/12 in c-594/12, 8. 4. 2014, ecLI:eU:c :2014:238. SeU Dokter in drugi, c-28/05, 7. 6. 2007, ecLI:eU:c :2006:408. SeU Janukovič proti Svetu, t -346/14, 19. 7. 2017, ecLI:eU:t :2016:497. SeU Komisija proti Avstriji, c-28/09, sklepni predlogi generalne pravobralnike v erice t rstenjak, 16. 12. 2010, ecLI:eU:c :2010:770. SeU Lanigan, c 237/15 PPU, 16. 7. 2015, ecLI:eU:c :2015:474. SeU Mnenje 1/15 glede predloga sporazuma med k anado in evropsko unijo o prenosu in obdelavi podatkov iz evidence podatkov o potnikih, 26. 7. 2018, ecLI:eU:c :2017:592. SeU Mnenje 1/17, Sporazum cet A eU-k anada, 30. 4. 2019, ecLI:eU:c :2019:341. SeU Nelson in drugi, c-581/10 in c-629/10, 23. 10. 2012, ecLI:eU:c :2012:657. SeU Philip Morris, c-547/14, 4. 5. 2016, ecLI:eU:c :2016:325. SeU Ryanair/Komisija (Danska), t -278/20, tekoča zadeva. SeU Ryanair/Komisija (Švedska), t -379/20, tekoča zadeva. SeU Ryanair/Komisija, t -238/20, tekoča zadeva. SeU Ryanair/Komisija, t -388/20, tekoča zadeva. SeU Ryanir/Komisija, t -259/20, tekoča zadeva. SeU Sky Österreich, c-283/11, 22. 1. 2013, ecLI:eU:c :2013:28. SeU Stadtsparkasse Magdeburg, c-580/13, sklepni predlogi generalnega pravobralnica cruz v illalon, 16. 4. 2015, ecLI:eU:c :2015:243. SeU Volker und Markus Schecke in Eifert, c-92/09 in c 93/09, 9. 11. 2010, ecLI:eU:c :2010:662. SeU WebMindLicenses, c-419/14, 17. 12. 2015, ecLI:eU:c :2015:832. Sorensen, e. Data Protection and the coronavirus: key measures your business should be taking, 11.5.2020. https://www.activemind.legal/guides/data-protection-corona/, 17.10.2020. t rstenjak, v. (2020). t emeljne pravice v času koronakrize z vidika prava eU. Pravna praksa, let. 39, št. 22, str. II–vIII. t rstenjak, v., Beysen, e. (2012). Das Prinzip der v erhältnismäßigkeit in der Unionsrechtsordnung. eur europarecht, let. 47, št. 3, str. 265–284. t rstenjak, v., Beysen, e. (2013). the Growing overlap of Fundamental Freedoms and Fundamental rights in the case Law of the c JeU. european Law r eview, let. 38, št. 3, 293–315. USrS U-I-83/20, odločba, 27. 8. 2020, ecLI:SI:USrS:2020:U.I.83.20. verordnung des Bundesministers für Soziales, Gesundheit, Pflege und konsumentenschutz betref- fend vorläufige Maßnahmen zur ver-hinderung der verbreitung von covID-19, BGBl.IINr.96/2020, idF BGBl.IINr.151/2020. 34 DIGNITAS n Človekove pravice in epidemija Watson. »corona-Schleuder« Ischgl: Österreich droht teure Sammelklage, 13. 4. 2020. https://www. watson.de/international/coronavirus/575437490-corona-schleuder-ischgl-oesterreich-droht-teure- -sammelklage, 15.10.2020. Wolf theiss. Slovenian courts in the times of coronavirus: Have creditors been left with nothing? https://www.wolftheiss.com/knowledge/client-alerts/detail/slovenian-courts-in-the-times-of-coro- navirus-have-creditors-been-left-with-nothing/, 15.10.2020. zzUSUDJz , Ur. l. rS, št. 36/20 in 61/20. zIUzeoP, Ur. l. rS, št. 49/2020, 10.4.2020. zNB, Ur. l. rS, št. 65/95 ter spremembe.