Ql^om /A&HD s-yuA&ce.* NO. 79 V'J,* *OoL m ■. ■ I - M m /«■ iWERI V Zadnjih letih podporo Se-*Oemu Vietnamu. Sv^ sv°jem poročilu o stanju run 3 Prodsednik Nixon v feb-HoirjU Ietos dejal, da dobiva Ha-Cd svojih zaveznikov okok je^n bilijon dolarjev pomoči ne ‘ajnikM A- f dn,iič ?bra“bni ietsk V1' haird pokazal na Sov-boy.,,0 zvezo kot glavnega oskr-,°v.^ Hanoia z orožjem, je rojjj. sh° pomoč ocenil na 600 ju "-v dolarjev letno v orož-bahS re^Vu lo drugih potrebšči- ietsp arnerl®kih podatkih je Sov-V;etna zveza dala Severnemu laške311111 ^e^a skupne vo- ?05 ‘n. §ospodarske pomoči za Za 4J51 ij°nov holarev, leta 1970 tolik bilijonov in lani prav za Novi grobovi Frank M. Eckbauer ’ V torek zvečer je umrl v Lake County Memorial West ' hospi-i tal 81 let stari Frank M. Eck-J bauer, 5230 Robinhood Drive, Willoughby, rojen v Lorainu, zaposlen do upokojitve 1. 1956 kot strojnik in nočni preddelavec pri National Acme Company 23 let. Pokojnik je bil član Kolumbovih vitezov. Žena Mabel mu je umrla 1. 1938, zapustil je sina Francis in sestro Mrs. Martha Gascoine (Lorain). Pogreb bo iz Zelotovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v so-ooto ob 9., v cerkev Brezmadežnega Spočetja v Willoughby ob ;9., nato na Kalvarijo. Truplo jokojnika bo položeno na mrtvaški oder nocoj ob 7. ------o------ Doba ženskih uniform na Kitajskem je minila HONG KONG. - Ko je bil predsednik Nixon na Kitajskem, so bile na slikah ženske oblečene v skoraj enake uniforme kot moški. Sedaj je prišlo do spremembe. Kitajsko vodstvo je darn ženskam proste roke, da se oblačijo po svoje in opuste u-niforme. List “Rdeča zastava”, ki zastopa uradno partijsko stališče, je objavil, da boj proti “meščan-jkim idejam” ne zahteva od 'lensk, da nosijo uniforme in brezbarvne obleke. Japonski pisatelj, Nobelov nagrajenec napravil samomor TOKIO, Jap. — Yasunari Ka-vvabata, edini japonski Nobelov nagrajenec za literaturo, je v jtarosti 72 let, ko je že dolgo tožil nad slabim zdravjem, napravil nepričakovano samomor. Njegov varovanec, pisatelj Yukio Mishima, star 45 let, je napravil harakiri, ko mu novembra 1970 ni uspelo začeti desničarskega gibanja za obnovo nek-ianje japonske bojevitosti. a sil mimranje prisilila h'ajfoiigl Obrambni tajnik M. Laird je dejal pfed Senatnim odborom, da tudi blokada in miniranje pristanišča Haj-feng nista izključena, če bedo rdeči nadaljevati s sedanjim napadom na Južni Vietnam. WASHINGTON, D.C. - O. brambni tajnik M. Laird je pred senatnim zunanjepolitičnim odborom dejal, da tudi “blokada in miniranje” Hajfonga ni izključeno, če bo Severni Vietnam nadaljeval s svojim napadom na Južni Vietnam. Izključena je le raba atomskega orožja in ameriške pehote v Južnem Vietnamu. ZDA so v času viška vojskovanja v letih 1935-1968 ponovno tehtale možnost blokade Hajfonga, pa se niso odločile za njo, ker bi to utegnilo privesti do napetega merjenja sil s Sovjet-skoz vezo in s Kitajsko. Zdi se torej, da je omemba blokade in miniranja Hajfonga v prvi vrsti svarilo in da nihče ne misli resno na njo. Severni Vietnam je med tem poslal proti jugu svojo zadnjo redno divizijo, ki utegne biti v par dneh že v boju južno od Demilitarizirane cone, kjer so juž-nevietnamske vladne sile rdeči napad ustavile. V Severnem Vietnamu so ostale za obrambo dejansko le pomožne sile z dvema rezervnima divizijama. Zdi se, da je bil Hanoi odločen staviti vse na eno kocko, da doseže vojaško zmago, vprašanje je, ali bo svojo namero pred nevar- limsimm isSatiove moraj"© sprejeti revne WASHINGTON, D.C. — liot L. Richardson, tajnik za zdravstvo, vzgojo in socialno skrbstvo ZDA, je cdredil v torek 6,303 zdravstvenim ustanovam v ZDA. vključno bolnišnicam, ki sprejemajo .zvezno denarno podporo, da morajo nuditi revnim prebivalcem dežele nujno brezplačno zdravniško 0-skrbo. Če bi se katera od imenovanih ustanov odredb ne držala brez zadostnih vzrokov, do kaznovana in lahko izgubi tudi dovoljenje. Odredba se naslanja na Hill-Burtonov zakon, v okviru katerega je bilo v zadnjih 23 letih razdeljenih javnim zdravstvenim ustanovam v ZDA 3.7 bilijonov dolarjev. Vsaka zdravstvena ustanova naj bi nudila brezplačno pomoč tistim, ki jo ne morejo plačati, v obsegu ne manj kot 5', njenih obratnih stroškov in ne manj kot 25', n j enega čistega lebička. Bolnišnice so se pred nekaj meseci izrazile proti sedanji odločitvi tajnika za zdravstvo, ker da do neke mere že tako nudijo brezplačno pomoč tistim, ki j c nujno potrebujejo. Tajništvo, ki je izvedlo pregled brezplačne pomoči po zdravstvenih ustanovah ZDA, je dognalo, da je ta kaj skromna. Res doseže ponekod do 8 /y , toda drugod niti ne stotinke odstotka. _______________ Včeraj so prvič v vietnamski vojni severnovietnamska vojna letala napadla ameriške vojne ladje v Tonkinškem zalivu. Ena ladja je bila zadeta, eno MIG-21 letalo pa sestreljeno. Potopljena sta bila tudi dva rdeča brza bojna čolna. Povečan rdeči pritisk na An Loc. SAIGON, J. Viet. — Vojsko- vojne ladje oborožene s protile-vanje v Vietnamu se razširja, ko; falskimi raketami, so severnovietnamska bojna le-1 tala napadla ameriško vojno' Golda Meir pr\’de skoro na obisk v Romunijo JERUZALEM, Izr. — Predsednica vlade Golda Meir je sprejela vabilo predsednika N. brodovje in so se znova pojavili na morju rdeči brzi čolni. Eno c d napadajočih MIG-21 letal je zadelo ameriški rušilec Highbee. pri čemer so bili 4 mornarji ranjeni. Zadeta je bila tudi križarka Oklahoma. Eno letalo je bilo sestreljeno. Letalski napad je bil izveden včeraj okoli 5. popoldne. V ponedeljek je ameriški ruši-'ec, kot je bilo objavljeno danes, streljal na dva rdeča brza bojna čolna, ki sta se pojavila v njegovi bližini, ko je obstreljeval vojaške cilje na obali. Enega c d njih je potopil. Včeraj so se rdeči bojni čolni znova pojavili v bližini ameriškega brodovja in sta bila dva od njih potopljena. Letalski in pomorski spopad se je vršil včeraj popoldne okoli petih 20 do 30 milj severno od Demilitarizirane cone. Pri letalskem napadu na ameriške ladje so sodelovala vsaj tri MIG-21 letala. Poročilo ne pove, kako je bilo eno od njih sestreljeno, toda zngno je, da so ameriške kjer je imel daljše razgovore s predsednikom Sadatom. Golda Meir pojde v Bukarešto, da se osebno pogovori Letalski napadi na Sever omejeni V letalski vojni proti Severnemu Vietnamu je še vedno odmor. Po izredno obsežnih napadih v nedeljo, kp sta bila napadena tudi Hanoi in Hajfong, so letalski napadi na Severni Vietnam omej ni pretežno na južni del, pa še ti niso posebno obsežni. Močnejše posega ameriško letalstvo v boje v Južnem Vietnama, kjer so rdeči zopet začeli pritiskati na področju Quang Tri pokrajine, zlasti pa pri An Loc. Danes so to mesto znova napadli s pehoto in tanki, pa so bili zopet zadržani. (Jstri boji so vzdolž ceste št. 13, kjer se vladnim silam še vedno ni posrečilo prebiti po cesti od odrezanega pokrajinskega glavnega mesta An Loc. itdeči so presekali tudi cesto št. 1, ki veže Saigon s Pnom Pen-hom. Pričakujejo, da bodo rdeči tudi od te strani skušali prodirati proti Saigonu. Iz Clevelanda in okolice K molitvi— Članstvo Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ je vabljeno v petek cb 2. uri pop. v Grdinov pogrebni zavod na Lake Shore Blvd. k molitvi za pok. Ano Whimple, roj. Jerman. Ping-pong tekme— Slovenski športni klub priredi v petek zvečer cb 6.30 ping-pong tekme v farni dvorani pri Sv. Vidu. Vstop prost! Samo pijan— Policija je ugotovila včeraj, da 68 let stari Percy Jackson ni morilec, ki ga iščejo od leta 1939. Prstni odtisi, ki naj bi dokazali njegovo povezavo z umorom, so bili napačni. Štrajk CTS preprečen— Vse je kazalo, da bo unija objavila za jutri 24-urni štrajk CTS, pa so razgovori s predsednikom unije in z načelnikom CIS včeraj nevarnost štrajka odstranili. Unija je protestirala proti odpustu 40 voznikov ob ohranitvi vsega osobja v vodstvu CTS. nostio uničujočih letalskih na- Ceausescuja in ibo v bližnji bo- predsednikom Ceausescujem o padov na lastno ozemlje opustil ali ne. Sodi previden in pazljiv, pa »e boš izzognil marsikateri ne- »reči! dočnosti šla na obisk v .Romu-j tem, kar mu je povedal egiptski nijo, ki se je ponudila, da posre.l predsednik Sadat. Romunija je duje med Egiptom in Izraelom, j edina od komunističnih držav c- Predsednik Romunije se je za to odločil tekom svojega obiska v Egiptu v začetku tega meseca, hranila redne diplomatske stike z Izraelom po znani junijski vojni leta 1967. Danes pristaneta Young in Duke v Orionu na Luni ^a3vi5/ll0’ deževno, hladnejše. Ja ternperatura do 55. Vesoljska ladja Apollo 16 je včeraj popoldne ob 3.23 pognala svoj motor in zakrožila okoli Lune v razdalji 67 do 195 milj. Minuto nato je treščila na Luno tretja stopnja rakete Saturn. Ob 7.30 zvečer je vesoljska ladja znova pognala glavni motor, da je spremenila svojo krožno pot okoli Lune tako, da se ji je približala na 9 milj, kar je potrebno za pristanek Junske ladjice Orion z astronavtoma Youngom in Dukom na Luni. Pristanek je določen na 3.43 popoldne. Astronavta pojdeta v lunsko ladjico ob 1.08 popoldne in se z njo ločita od matične ladje “Casper”, v kateri bo krožil okoli Lune a-stronavt Mattingly sam, dokler se Young in Duke ne vrneta z Lune. Po pristanku na Luni bosta astronavta pregledala najprej lunsko ladjico “Orion”, da vidita, če dfeluje vse v redu. V kolikor ne bo kakih presenečenj, bo ob 7.19 stopil Young na Lunino površino. Sledil mu bo Duke. Ob 7.47 bosta a-stronavta izložila lunski avto ' in ga preskusila. Ob 8.30 bosta naložila vso znanstveno opremo na svoje vozilo in jo odpeljala na določena mesta. Ob 11.21 bosta odpeljala na prvo raziskovalno pot po Luni. S te poti se bosta predvidoma vrnila ob 1.38 v petek zjutraj. Ko bosta zložila vso opremo, se bosta vrnila ob APOLLO 16 BO PRISTAL NA PLANOTI DESCARTES — Slika kaže kraje pristankov dosedanjih in nove odprave na Luno. Planota Descartes, kjer ho pristal Apollo 16, je pokrita z vulkani, med katerimi sodijo, da bi bilo mogoče najti prvotne dele Lunine skorje. 2.19 zjutraj v lunsko ladjico na počitek. Na drugo raziskovalno pot so bosta podala šele v petek popoldne ob 5.59. Ne zadnjo pot se bosta odpeljala v soboto zjutraj ob 5.34, v nedeljo ob 4.39 popoldne pa se bosta dvignila z lunske površine, potem ko bosta tam sku- paj preživela 73 ur. če pojde vse v redu, se bosta ob 6.34 povezala z matično ladjo, prešla vanjo in lunsko ladjico pognala nazaj proti Luni. Matična ladja bo krožila o. koli Lune še ves ponedeljek in večji del torka, ko bo ob 2.56 popoldne pognala malega trabanta na kroženje okoli Lune, ki bo ugotavljal radiacijo in magnetične sile. Vesoljska1 ladja bo krenila nazaj proti Zemlji v torek ob 7.15 zvečer in pristala na njej v petek, 28. aprila, ob 3.30 popoldne severno od Božičnega otoka na Pacifiku. ' Rdeči povečali pritisk Severnovietnamske sile so zasedle glavno okrožno mesto Hoai An na osrednjem delu obale in presekale glavno cesto med mesti Qui Nhon in Da Nang. Padel je tudi glavni stan nekega vladnega bataljona bližini, pri čemer so imele vladne sile večje izgube. Na Osrednjem višavju je se~ vernovietnarnski polk presekal važno cesto št. 19 pri An Khe prelazu. Cesta vodi od Qui rihon mesta v Pleiku in dalje v » ' notranjost. Ameriški vojaški svetovalci mislijo, da pomeni to začetek rdečega napada tudi na Osrednjem višavju, kjer so ga ze dolgo pričakovali. Na splošno se rdečim v zadnjih dneh ni nikjer posrečilo doseči kak večji uspeh, njihova ofenziva, ki je bila v prvih dneh tako uspešna, je v glavnem vsaj za enkrat zadržana na vseh j področjih. Izgube velike Danes je bilo objavljeno, da so imele ameriške oborožene sile pretekli teden v bojih 12 mrtvih, 63 ranjenih in 10 pogrešanih. Južni Vietnamci so imeli pre-j ko tisoč mrtvih, okoli 2,600 ranjenih in 400 pogrešanih. Rdeče izgube cenijo na preko 7,100 mrtvih. Večji del so jih pokončali obsežni letalski napadi na zbirališča rdečih sil. Vietnamska ofenziva kitajska spletka? WASHINGTON, D.C. — Sovjetski diplomati pripovedujejo svojim ameriškim prijateljem, da nima Sovjetska zveza nobenega posla z zadnjim severno-vietnamskim napadom na Južni Vietnam. Trdijo, da je ta napad Moskvi zelo neprijeten prav v času, ko pptekajo zadnje priprave za Nixonovo pot v Sovjetsko zvezo. V “zaupnih razgovorih” razla-1 gaj o rdeči diplomati, da je se. vernovietnamski vpad v Južni Vietnam spletka LR Kitajske, ki bi rada mešala ameriško-sovjet-ske odnose, ko jih je sama z ZDA že uredila. Zadnj e vesti WASHINGTON, D.C. — Narodno gospodarstvo je v prvih treh mesecih leta porastlo v skupnem narodnem dohodku za 30.3 bilijone, toda nad polovico tega gre na račun inflacije. Trgovinski tajnik Peter G. Peterson je priznal včeraj, da je inflacija še vedno “važno vprašanje”, pa izrazil upanje, da bo v naslednjih mesecih popustila. MOSKVA, ZSSR. — Skupina ameriških zastopnikov, ki je prišla danes sem, da pripravi podrobnosti za Nixonov obisk prihodnji mesec, je bila prijazno in toplo sprejeta. Ni bilo nobene sledi sovražnosti zaradi letalskih napadov na Severni Vietnam. Tudi časopi- , sje, ki je bilo zadnje dni precej ostro proti ZDA zaradi letalskega napada na Hanoi in Hajfong, je danes uniirje-nejše. WASHINGTON, D.C. — G. Meany, predsednik AFL-CIO, je v poročilu za Kongres dejal, da sedanji nadzor nad cenami in plačami ni uspešen in je zato priporočil, da naj njegovo izvajanje prevzame Kongres sam preko posebne agencije. WASHINGTON, D.C. — Razprava o vietnamski vojni v Kongresu se te včeraj nadaljevala tako v Senatu kot v Domu. Demokrati so napadali Nixonov vietnamsko politiko in zahtevali konec letalskih napadov na Severni Vietnam, republiianci pa so Nixonovo politiko branili in očitali demokratom, da hočejo Indokino prepustiti rdečim. PARIZ, Fr. — Zastopniki rdeče strani pri razgovorih, ki so od 23. marca prekinjeni, so danes znova zahtevali, da se vrši prihodnji sestanek 27. aprila Zanj niso stavili nobenih pogojev. LEPO PROSIMO: Poravnajte zapadlo naročnini Prihranite nam delo in nepotrebne stroške. Omogočile našemu listu dober nadaljni razvoj. Hvala! tetjurnnm ssssKxid »iiri^3tK3;oa»jai .^V?4£SU Clair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio . 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week ol July Umirjena razprava o narodnih političnih vprašanjih je potrebna in koristna. Koristna je tudi razprava o pogledih na sedanji položaj med pripadniki različnih jugoslovanskih narodov, v kolikor je ta res mirna, stvarna in strpna, v kolikor je na primerni in dostojni ravni. .1 Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO 83 No. 79 Thursday, April 20, 1972 Srbski glas k članku “Sedanji Titov nastop sličen Aleksandrovemu januarja 1929’ Pod naslovom “Sedanji Titov nastop sličen Aleksan-diovemu januarja 1929” je bil 20. januarja 1972'objavljen v tem listu uvodnik L. P. K temu članku se je oglasil s svojimi pripombami Desimir Tosič iz Velike Britanije. Njegovo pismo objavljamo v celoti v slovenskem prevodu. Glasi se; Spoštovani gospod urednik! V Vašem cenjenem listu “Ameriška Domovina” se je pojavil 20. januarja članek “Sedanji Titov nastop sličen Alesandrovemu januarja 1929”. Presenečen sem bil' že ob samem naslovu, ki nikakor ne odgovarja analogiji med januarjem 1929 in januarjem 1972. Kadar tako analogijo u-porabljajo hrvatski nacionalisti in separatisti, jih jaz razumem, toda zdi se mi, da to ni primerno za resno in stvarno “Ameriško Domovino”. Popolnoma se namreč strinjam s piscem članka g. L. P., da je “šestojanuarski režim bil velika nesreča za Jugoslavijo in njene narode”. Dodal bi kot Srb — najbolj za Srbe, ki se niso nikdar politično opomogli po državnem u-daru 6. januarja. Medtem dejstva, ki jih navaja Vaš pisec članka, niso dejstva: pred 6. januarjem 1929 niso obstojale nobene posebne “slovenske... narodne zahteve”; vodja večinske slovenske stranke Anton Korošec ni bil le predsednik vlade, ampak tudi notranji minister (od 23. februarja 1928 do 6. januarja 1929 notranji minister, predsednik vlade od 27. julija 1928 do 6. januarja 1929). In ne samo to: ampak je Anton Korošec bil edini načelnik kake jugoslovanske politične stranke, ki je stopil v vlado državnega u-dara Petra Živkoviča in ostal v njej od januarja 1629 do septembra 1930. Zato je nesmiselno reči “srbski politični voditelji so ga (Korošca) v odločilnem trenutku pustili na cedilu”; moglo bi se reči obratno: da je Korošec pustil na cedilu politične srbske vodnike, Pribičeviča v Zagrebu, Davidoviča, Stanojeviča in Jovanoviča v Beogradu. V Titovem sistemu se 1971-1972 ni formalno nič spremenilo, niti parlament ni bil razpuščen. V nasprotju s trditvami Vašega pisca članka, da Slovenci vodijo “ostro borbo proti centralizmu” — je dejstvo, da so vodilni in vladajoči Slovenci storili 1971-1972 prav isto, kot je storil Anton Korošec leta 1029: pridružili so se “centralističnemu Beogradu”. Vsak Hrvat to danes vidi — da so Kardelji, Dolanci, Ribičiči, pa tudi Kavčiči “prešli k Beogradu” — tu ne velja nobena hinavščina. Nasprotno, treba je povedati celotno resnico vsem čitateljem, Slovencem kot .Hrvatom, Hrvatom kot Srbom, Srbom kot Makedoncem in bosansko-her-cegovskim muslimanom. Če mi je dovoljeno, da to rečem, čeprav nisem Slovenec, tedaj bi rekel: Slovenci potiskajo in podpirajo hrvatske zahteve za decentralizacijo vse do one meje, ko zapazijo, da ta pokret za decentralizacijo prehaja meje decentralizacije in zahaja v akcijo za separacijo. V tem trenutku se je vsak pameten Slovenec, katoliško, liberalno ali komunistično usmerjen, prisiljen pridružiiti o-nim silam, ki so za ohranitev jugoslovanske skupnosti. Analogija med Aleksandrovo in Titovo Jugoslavijo je naravno nesmiselna tudi z gledišča politično-socialne strukture. Kralj Aleksander ni ime! nobene Partije, kot tudi Tito ne proglašuje nikakega jugoslovanstva. Na drugi strani so se v prvi vladi osebnega režima znašli ne le Korošec, ampak na žalost mnogo ljudi, ki so bili smatrani za branilce demokratičnega reda (iz Hrvatske seljačke stranke Stanko Švrljuga, Stanko Šibenik, Mirko Neudorfer, Niko'a Preka, Ivan Švigl; iz Slovenske ljudske stranke Dušan Sernec; iz Samostojne demokratske stranke Juraj Demetrovič, Albert Kramer; iz Demokratske stranke Ko-sta Kumanudi, Ivan Palaček, Kosta Timojevič itd.). Tito sploh ni spremenil centralne vlade, v hrvaškem komunističnem vodstvu pa so sami ljudje iz Centralnega komiteta Zveze komunistov Hrvatske, dva sta ostala še dalje voditelja SKH (Bakarič in Blaževič). V upanju, da boste gornje vrstice objavili v “Ameriški Domovini”, se v naprej zahvaljuje Desimir Tosic BESEDA IZ NARODA j Prvi skupi izlet Belokranjcev iz ZDA v Slovenijo Al ?l' v- Cl " ; Jlt J Kansaške drobtinice Semiška ohcet — Belo- CLEVELAND, O kranjci iz Clevelanda, Ohio, vabimo rojake in rojakinje širom Amerike, do se pridružijo našemu tritedenskemu izletu v vinsko deželico Belo Krajino. Leteli bomo direktno iz Clevelanda na ljubljansko letališče Brnik in sicer bo odhod iz Clevelanda 4. avgusta, povratek pa 25. avgusta. Takorekoč bomo stopili na slovenska tla že ob pr:' odu v letalo Inex Adrie, slovenske letalske linije, s slovensko posadko in slovensko domačnostjo in gostoljubnostjo. Letalo samo bo novo, moderni 180-sedežni CD-8 jet. Potovanje bo pa najnižji ceni, otroci do 12 let starosti imajo popust. Za veselo vzdušje na letalu bo skrbel ansambel Vandrovci, ki bo potoval z nami. Skupaj z Vandrovci se lahko ob prihodu v Slovenijo udeležite tudi prijetnega šestdnevnega izleta po Sloveniji in sosednji Avstriji z obiskom Po- Matt Hutar 21020 Westport Avenue Euclid, Ohio 44123 tel. 481-3308 ali John Evatz 24801 Lake Shore Blvd. Euclid, Ohio 44123 tel. 731-0980 Miveije, ki ga m moreš pozabiti! CLEVELAND, O. — Šolska dvorana pri Sv. Vidu se je minulo nedeljo napolnila z občinstvom, ki je željno poslušati slovensko pesem in glasbo. Tih mir je zavladal med ljudmi, ko se je dvignil zastor, ki je zakrival do tedaj naše mlade “glasbene mojstre”. Kakšna prelepa podoba! Pred okusno okrašeno steno odra so se pokazali v narodnih nošah mladi glasbeniki. Kako neizmerno lepo nam je bilo pri stojne, Nove Gorice, Bovca, i srcu že v tem trenutku! Pod iz-Spittala, Villacha, Klagenfurta. | redno veščo roko dirigenta g. Bleda, Bohinja, Ptuja, Maribora itd. Umirjena razprava koristna Pismo g. Desimirja Tošiča objavljamo na tem mestu ne le iz časnikarske vljudnosti, ampak tudi v prepričanju, da je prav. da Slovenci zvemo, kako gledajo na našo preteklo sn sedanjo politiko drugi in kako jo presojajo. Ob tuji sodbi o nas jn o našem preteklem političnem delovanju bomo lažje prišli sami do res stvarne presoje te preteklosti in tudi do mirnejšega in treznejšega gledanja na bodočnost. Belokranjci imamo v načrtu 3-dnevni sprehod po naši vinski deželici Beli Krajini. Obiskali bomovnajbolj zanimive kraje v Beli Krajini kot so Črnomelj, Vinica, Gradec, Metlika itd. O-bisk smo predvideli za 10., 11. in 12. avgusta, ko ga bomo zaključili z ogledom tovarne Iskra v Semiču in seveda z zabavo. Skupščine občin Bele Krajine nam bodo 13. avgusta priredile slavnostni izseljenski piknik, ki bo na vrtu pred novim hotelom Smuk v Semiču, v primeru slabega vremena pa v hotelu samem. Hotel bo poskrbel za dobro postrežbo in hrano; poleg na ražnju pečenih koštrunov in prašičkov bo hotel serviral tudi lastne specialitete. Hotel ima na razpolago dovolj sob, tako da namestitev ne bo problem za tistega, ki bi hotel ostati čez noč. Čez Gorjance, Metliko, Gradac, Črnomelj in Vinico in seveda skozi Novo mesto vodi v Semič asfaltirana enopasovna cesta, tako da je pot v Semič z avtomobilom zelo prijetna. Potujete lahko tudi z vlakom. Odhodi vlakov iz Semiča so petkrat dnevno. In sedaj še par besed o hašem pikniku. Prirejen bo v domačem stilu, poleg domačih godb bodo igrali Vandrovci iz Clevelanda. Semiška folklorna skupina pa nam bo vprizorila staro semiško “kmečko ohcet”. Tudi Adlešiča-ni bodo prišli zaigrat na tamburice in zaplesat svoje “kolo”. Seveda bomo spet srečali stare belokranjske narodne noše. Belokranjci iz celega sveta bodo prišli na ta piknik, zato vabimo tudi vas, ki živite v Ameriki, da ne zamudite našega izleta. Za organizacijo Rudija Kneza je zazvenela z o-dra pesem “Med brajdami”. Kakšno presečenje za ljudi, ki so v daljni tujini prvič prisostvovali takemu koncertu, in kakšen prijeten doživljaj je bil to za vse navzoče! Vsak glas, ki je prišel iz grl mladih pevcev, ter vsaka melodija, ki jo je izvabila iz harmonik, kitar, klavirja, piščalk, trobent in bobnov nastopajoča mladina, vse to nas je ganilo do solz. Vsem nastopajočim in tistim, ki so vložili veliko truda, da je izpadlo vse res odlično, izrekam naj večje priznanje. Posebna pohvala pripada dirigentu in res sposobnemu glasbenemu učitelju g. Rudiju Knezu, za katerega vem, da mu bo zadovoljstvo občinstva največje priznanje. Enako g. Tonetu Nemcu, ki je tako lepo pripravil kitariste. KANSAS CITY, Kans. - Sv. oče Pavel VI- je'določil nedeljo, 23. aprila, kot dan molitve za poklice. Po vsem svetu se čuti pomanjkanje duhovnikov. “Žetev je velika, delavcev malo,” je dejal Kristus. Ves svet, vsi narodi bi morali prositi “Očeta žetve”, da pošlje delavcev na svojo njivo. Če bomo na “svetovni dan molitve za poklice” vsi združeni, se bo Bog moral o-zreti na naše prošnje. Njegova želja je, da prosimo in je torej dolžan nas uslišati. Ali ni rekel sam, “prosite in boste prejeli”? Sv. oče je dejal, da je poslanstvo sedanje mladine v tem, da pokaže ljudem našega časa Kristusov obraz. “Današnja mladina je nemima, polna življenja, upa in stremi za še neuresničenimi ideali. Cerkev naj uporabi to mladinsko živahnost in stremljenje in jo pridobi za Kristusove interese.” In zopet pravi Pavel VI. Zeli mo, da bi mogli obiskati vse domove krščanskih družin,, da bi jih mogli vprašati: Ali imate kaj poklicev za duhovnike in redovnice med vašimi otroki? Želimo, da bi mogli priti v stik z vsakim duhovnikom, dušnim pastirjem, duhovnim voditeljem in ga vprašati: Ali ste čuječi in skrbite, da bi odkrili znake božjega klica med osebami, ki so vam izročene? Želimo, da poveste mladim srcem: “Kristus te potrebuje!” Jezus ne zahteva — samo vabi. Da potrebno milost, a ne sili nobenega fanta, nobenega dekleta, da bi vstopil v njegovo posebno službo. Na nas pa je, da izprosimo to milost tistim, ki jih Bog pokliče, da bi ne zamašili ušes, ko jih Jezus snubi. Ste či-tali v časopisih, da je zapustila svet 23-letna dekle, ki je bila izbrana za “Miss Avstralia”? šest let jo je Bog snubil. Zmagal je. Postala je trapistinja, enega naj strožjih ženskih redov. Molila pa je ves čas, da bi spoznala, če jo res Bog kliče. Prosimo, spomnite se, dragi Slovenci, na ta dan tudi nas šolskih sester, da bi nam Bog poslal dovolj dobrih, gorečih deklet, da bi nam pomagale pri vzgoji mladine in pri negovanju in postrežbi ostarelih. Naše življenje niso samo rožice. Kdor bi iskal lahkega, udobnega žjivlje-nja, bi se varal. Kot vsak drugi poklic, ima tudi redovni svoje težave, a tudi svoje radosti. Nobena naših sester, ki so odšle v večnost pred nami, se še ni kesala, da je sledila božjemu klicu. Vsaka je lahko umirala v zavesti; da je ostala zvesta Njemu, ki jo je poklical. Ta “svetovna nedelja molitve za poklice” je tudi nedelja za misijonske poklice. Upamo, da se bo kje med Slovenci našel mladenič, ki bi rad pomagal misijonarjem na terenu. Vsi naši slovenski misijonarji rabijo pomočnikov. Starosta slovenskih Zadružni dom ¥ Orahovem pri Oerknaci ob 2i-letnici Stari Prosvetni dom — sedaj stanovanjska stavba. EUCLID, O. — Po končanii L j u bi j ane. drugi svetovni vojni v Evropi so domačini iz Grahovega pri Cerknici začeli graditi svoj Zadružni dom, v katerem so uredili trgovske prostore, pošto in poprav-Ijalnico čevljev. Ko so v Ameriki slišali o tej gradnji, so domačini iz Cerkniške in Loške doline pričeli z nabiranjem denarja v pomoč gradnje. Dne 20. aprila 1947 so priredili v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju plesno zabavo. Navzočih je bilo mnogo ljudi, doma iz okoliških vasi, kateri so prispevali, da so ameriški Slovenci kupili žametno blago za odrski zastor. Prišli so iz Barbertona in Lo-raina v Ohiu, pa tudi iz John-stowna v Pennsylvaniji. Dom, ki so ga zgradili s pomočjo pridnih žensk iz okoliških vasi, je bil zelo potreben okoliški naselbini, v njem so prirejali razne domače veselice, igre, koncerte, kino predstave, včasih pa je nastopil tudi kak ansambel iz Najpomembnejša prireditev je Silvestrov večer, ko ljudje iz vse soseščine dvorano napolnijo. Grahovo se je zadnja leta zelo spremenilo. Tam, kjer je včasih bil prostor za sejmišče, na gričku, je sedaj precej novih hiš; gostilni sta dve, Modičeva in O-grinčeva. V Zadružnem domu je trgovina z mešanim blagom, železnino, predvsem kmečkim o-rodjem, na vrhu so pa stanovanjski prostori in pošta. Zavese so še sedaj na odru uporabne, vendar je čas napravil že precej svojega. Kakor pri Narodnih domovih tu, tako tudi v domovini. Ni pravih ljudi, ki bi organizirali kulturno življenje. Pred časom se je zanimalo u-čiteljstvo*, sedaj mladina nima tega čuta. Nekdaj so imeli v Grahovem tudi svoj Prosvetni dom, kateri pa žal ne služi več prvotnemu namenu. Bil je prčurejen v stanovanjski blok in sedaj živijo v njem učitelji grahovske šole. Jacob Strekal Prehitro je prišel konec spo-; V, Indl.ji’ P' Poder- u: v. , v se ze 42 let muči po bengal. SCI j Ve- ne „0 ,o. i —— . ., . ^ j Bcij je pravi cudez, da more tako malega Dominika m vsesploš-! dol vlefi N ’ ICLl dVOrani dobra, s trpljenjem ilagodar Zadružni dom, kjer je tudi gledališki oder, ki ga še vedno krase zavese, dar ameriških Slovencev. je zastor zakril prostor, na katerem je, slovenska mladina pokazala, kaj zmore. Da, veliko je napora, a vendar, ko dosežeš u-speh, so trudi pozabljeni. Kako daleč segaš, prelepa slovenska beseda. V govoru in pesmi te jena duša in mu izprosi pomočnika. Žrtve, trpljenje, združeno z molitvijo, ima čudovito moč nad božjim Srcem. To je odkupnina za duše, ki je Bog ne more odkloniti. Tudi naših slovenskih misijo- Kollandrova potniška pisarna. Za vse nadaljnje informacije moj.” se obrnite na: I izražajo ljudje v tujini, | nark ne smemo prezreti. Po prenašaš se iz roda v rod. Mno-1 vseh kontinentih so raztresene, gi še niso videli tvojih lepot, do.! Fr. Wolbang nam pripoveduje mo vina Slovenija, pa vendar go-1 o njih v Ameriški Domovini, vorijo tvoj jezik, saj so ga pode-! Veliko je takih, ki bi po vsej dovali po svojcih. j človeški pravici morale v pokoj. Današnji nastop mladine je Pa še garajo. Tudi te rabijo na_ pokazal, da je slovenska govo-!še molitve, da bi jim Bog dal rica njihovih staršev tudi zanje! moči za del°- ki jih duši. Moli-večno živa in 'da je resnica, za-j mo, da bi jim sledilo jeta v pesmi, ki jo je zapela na naših deklet, prireditvi Mary Ann Gorše: j Morda še ne veste, da imamo izleta skrbi | “Tam sem jaz doma, kjer je son.! tudi šolske sestre misijonarke, ce; kjer lepo pojo, tam dom jelki delujejo med Čulupi Indijanci v južnoameriškem pragozdu Anica Weindorfer Černe je spisala za male Čulupi divjaške abecednik v njih jeziku. Imele so zelo težko od začetka. Drug za drugim so ti otroci divjine zapuščali misijon in bežali v zlato prostost — domov. Spreobračajo se Čulupi počasi. A božji blagoslov na obeh misijonskih postojankah St. Leonardo in St. Jose je že viden. Otroci, vzgojeni v misijonu, postanejo katoličani in poročijo potem druga ali družico iste vere. Tako nastajajo počasi katoliške družine. Nekaj sester, ki so tam delovale od začetka, je že odšlo k božjemu Misijonarju po plačilo. V šolskih zemljepisnih a-meriških knjigah imenujejo ta del pragozda Chaco ali “Zeleni pekel”. Nič kaj vabljivo ime. A v tem “zelenem peklu” žive div- PRIDIGARJU Nad mladim svetom spet rohniš in s svetim ognjem jih svariš: “iirotite grešno poželjenje, krepost naj diči vam življenje! Za zgled vam bodi Salomon, modrosti slavljeni patron, ki v rekih nam veli slovesno: ‘Živite bogoljubno, resno!’ Poglejte kralja Davida, kako on ljubil je Boga: pobožne psalme je prepeval, za božjo čast se le ogreval... Res modro od obeh, lepo,... a razodeni nam še to, da predno sta krepost objela, sta v mladih dneh se izživela! IVAN ZORMAN, Lirični spevi, 1925- Nova moška moda Pavje pisane barve izginjaj0' jaki, za katere je Kristus umrl čiste klasične linije se vračaj0, lavno tako kot za nas in so mu; Industrija moških oblek se ie njih duše ravno tako dragocene naveličala skrajnosti v oblili’ barvah itd. Jeseni boste že lak' dovolj že od leta 1942. Sestra Serafina kot naše. Vsi na kolena v nedeljo, 23. a-prila! Darujmo sv. obhajilo ta dan, da bi Bog poklical veliko naše mladine k Sebi, v svojo službo. Tudi sv. mašo darujmo v ta namen in še kako drugo molitev ji dodajmo. Sestra M. Lavoslava Razmerje velikosti Kalifornija, po velikosti tretja ko videli moške obleke prepi-0' stih oblik in mirnih barv, zadržanih oblog, manj gub, Pa' sov, odprtin in proč visečih delov. Kroj bo še naglašal vitek vot, široke oslece (“lapels”) 111 zmerno plapolajoče hlače. Sta' romodne bele srajce bodo prdde spet v rabo in izpodrinile diV!6 vzorce s pisanimi barvami ^ največja država v Uniji, je 127- črtami. Ovratniki bodo ostal1 krat večja od države Rhode Is- dolgi in kravate široke 4 do 4!2 land, najmanjše v Uniji, [ palcev. n P- S. FINŽGAR: PREROKOVANA SLIKE IZ SVETOVNE VOJNE REV. LEON KRISTANC: Po 40 letih spominčice na grob škofu Gregoriju France je šel za sestro; Franc-^ je bila v hiši, čez in čez pod-P uta z živo rdečico. No, sedaj si pa lepo v roke Sezita,” je začela Loj za. Meni je prav, Francka, če °stanes naša in če ti nisem prevar in pregrd.” ki če te ni sram jemati ta- e> ’ je rekla Francka in povesila oči. Tiho o tem,” je rekel France. ^ i mu je zaplala po žilah, iz-gnil je krepke roke po njej in 1 Pritisnil na prsi. j. dosti,” je branila Lojza, Se je bala greha, in je bila Sa srečna. “Tako, France, sedaj a bobi može in pojdi h Golobu ^it, še ta teden.” *se Postavil brat. ^ obenega no£em. Samo zato, a jim pokažem, ko so vedno ravili, da se ne znam oženiti.” n France je šel na izbo, se ° p k0! in izginil v noč.-ko ri ^Mobovih so odvečerjali, , lo potrkalo na vrata. Golo-OOVkn d se ]e prestrašila, ko je pedala Matica. Ali je zbolela?” je hitela v iglici. r ^atic se je pa smejal in ma-j 2 roko ter vprašal, ali je oče ^ Itla> nekaj da bi rad govoril aj?arnem z njim. 11:111 le posvetila v hišo in ro odvedla vso družino ven V kuhinjo. “O v šel ”Ce snubit sem pri- kov ^ Za^e-*- France brez ovin- Golob se je zavzel. <(^a koga?” Zase.” po lob se je še bolj čudil. Fra ^ ^ daste Francko ali ne? he ^2aFrav le Pa vseeno: Ce je aste, jo bom sam vzel,” je ^il France. , Ti se norčuješ! Takele ti ne t>i'l'|errLak ko jih dobiš na vsak P deset.” ho ^ls^°- Jaz že vem, kakš-h6V»ern^ern' Ali jo daste ali tok0 haoiii France Golobu Fočakaj no, grem po mater.” ° 0k je zaklical skoz duri, “tf Frišla žena v hišo. Fra °g^eb Matic snubi našo ahcko ” “Fa Žgjj , 1Tlu j° dajmo,” je menila lip • a Previdno in skrila vese-^čudenje. koče^eda mu j° damo, če jo le “j kel>’> ^ak udarimo, saj sem reče?’ 'J6 Matic spet molil roko z hiizo. hiu S^a S1 v r°ke in Golob ^kal^u ^ sN'skal in stiskal in °hiai esedo, dokler se ni grča khii 9 *n Se trikrat po vrsti use-’ Preden je izrekel: dva Matic. tisoč hhše “Ali ^ar p j6111 kaj vprašal, Golob? Pa če resnično storiš to, atu ' Več, kot bi jih bil dal lxa P.. Z-ato, ker boš rešil čast mse. Velja?” ;l sem ji pP* ^vaste, vse pride prav. Če hioggip1^ 116 ^aste> sem tudi tak dpa^ ’ ^a ne bom umanjkal, in V HjJ.. a tudi brez dote ne bo dala ”Jl ^^ai nikoli kruha stra- • ^Olob i lh p0js, “e sPet segel čez mizo “Lva ^ Francetovo roko: har.» tisoč več in precej debato ^aj “I |.a^e °brnil do žene: ^j.v®ani se no in prinesi! sediš?» , FranCe , vračai a zavriskal, ko se je viho ^ . 0rnov, zakaj izvrstno ^gel P"161 ^°Mb. In doma ni 0kho pru^ade> da je potrkal na “Si grailcki in ji razodel: Vi’ §remom^f! Jutri se PriPra- Ih šjj belat pisma!” V torSu in svet je strmel. Mku, ie šel Matic k žup-^rikr fF°atavi oklice, enkrat 2aVzep ^a j Tudi župnik se je a pohvalil je Matica, da je prav storil. Sestavil je takoj zapisnik, toda naenkrat se je domislil in odložil pero: “Poglej, kako sem pozabil! Saj je ne moreš vzeti! Zakonski zadržek je, ker si njenega otroka boter.” Matic toliko da ni s stola zdrsnil. Župnik pa se mu je nasmehnil, ko ga je videl vsega osuplega: “Nič se ne boj. Zadržek že premagamo.” “Prosim, no, saj ne gre za denar! Naj stane, kar hoče.” Župnik je vstal in ga potrepal po rami: “France, Bog vaju blagoslovi. Torej poroka v ponedeljek. Francka naj pa gre domov. Tako je prav: Prej je prišla kot dekla k vam, sedaj pa pride kot nevesta.” V ponedeljek so svatovali. Tudi Jančarica je bila med svati. Oči so ji gorele od resnične radosti in ko je naletela ženina mimogrede na samem, mu je stisnila roko in pošepetala: “France, ta je zate. Ne veš, kako sem vesela. Bog daj srečo!” Matic je pa kazal bele, močne zobe in se vsakemu smejal od radosti, ko ni imel besedi za vse to. Na večer — še to je vredno, da se omeni — se je pojavil na svatbi nepovabljen gost, oče padlega Matija. Ženin in nevesta, vsi svatje so ga radostno sprejeli in mu ponudili odličen sedež. Toda preden je mož sedel, je izpregovoril: “Nimam svatovske obleke in sem vendar prišel. Po dolžnosti. Včeraj sem prejel iz bolnišnice, kjer je umrl za ranami moj sin, njegov notes, v njem pismo in molek. To pismo pa je sinov testament, kjer pravi: ‘Če bo Golobova imela otroka, mu izplačajte mojo dediščino.’ In to sem prinesel.” Mož je odprl listnico in naštel pred ženina štiri tisočake. Potem je segel v žep in položil povrhu sinov molek. Vsa družba je umolknila. Ženin je vzel denar, ga nesel v voziček Matičku in spustil poleg bankovcev na posteljico še molek. Nevesta je šla za njim v kamrico, priprla vrata, sedla k sinčku, poiskala Matijev molek, ga poljubila in se bridko razjokala. V hiši so svatje trkali in hrumeli in kaplje grenkosti bi ne bilo v vinu, ko bi ne pogrešali mnogih, ki so to noč žalostno svatovali na daljnih frontah. XVII Na binkoštno nedeljo se je nabralo pri Razdevšku tolikanj pivcev, kakor jih ni bilo toliko na tak praznik v mirnih časih. Večina so bili možje krog petdesetih. Tudi Matic je sedel med njimi in čudno sramežljivo neprestano vrtel kozarec med prsti. “Na dobro zdravje,” ga je sunil Marinček s komolcem in trčil zaeno ob njegov kozarec. “To je pa vendar nekaj, da je celo tebe izbezal Lah iz brloga. Odkar imaš tako mlado ženo, te še ni bilo na izpregled.” “Preneto te je otvezla,” mu je pomagal Luka. “Saj te še v opal-to ni več.” “Saj nimam hoditi po kaj,” se je nerodno branil Matic. “I, no,” je zamahnil z roko Marinček. “Saj vemo, kako je: prileten mož in mlada žena! Še vsaka si ga je dela pod peto. Tebe tudi.” France se je pripravil na odgovor s tem, da je izpil. Ali v istem hipu je vstopil občinski sluga Petrin. “No, Petrin! Kaj si nabijal?” Petrin je obstal sredi sobe in pretehtaval omizja, preden je prisedel. (Dalje prihodnjič) (Nadaljevanje) Vojak na straži mi ni rekel besede, sočutno milo me je pogledal, saj sem se kljub trdni volji ohraniti mirno kri, tresel od strahu v kosteh in v srcu hvalil Boga, da nisem bil deležen usode ubogega revčka ka-nalčka. Ko se je hlapec vrnil z voli, mu povem pri čem sem ter ga prosim, naj popoldne kljub temu, da je sobota, vzame vse 4 vole in naj gredo s pastirjem in z deklo orat in vlačit na njivo pod hribom. Ko bo zvonilo delopust, naj se pastir in dekla vrneta z vozom, še prosta vola pa naj on odžene naprej skozi gozd v Leskove, zadnjo vas v novi Ljubljanski pokrajini. Tam sem vola kupil in ju do nadaljnega vračam. Bil je Janez razumen in korajžen, do večerje se je vrnil, vola sta bila na varnem. Naslednja nedelja je bila prva majniška. Glavni oltar s sliko Marije Kraljice miru je bil ves v rožah, šmarnice so prevladovale in njih ostri vonj je prevladoval božji hram. Dogodki minulih dni so mi živce zrahljali in v pridigi sem bil prav kratek. Sem pa popoldansko majniško pobožnost z obi- prišel v domačo vas, pa mi povedo, da sta dva avtomobila z oficirji bila na hribu dolgo v popoldne, potem so se pa odpeljali. Kar moč mirno sem se poslovil in v težki slutnji stopal SLOVENSKE EAUIJWE ODDAJE WXEN 106.5 FM Tony Petkovšek Ponedeljek 1-2 pop. torek 1-2.30 pop. sreda 1-2 pop. četrtek 1-2.30 pop. petek 1-2 pop. sobota 12-1.30 pop. 7-8 zvečer Bob Lube četrtek 3. pop. Martin Antončič nedelja 10-10.30 dop. Milan in Barbara Pavlovčič od ponedeljka do sobote 6-7 zvečer nedelja 7.-8. zjutraj 11.30 - 12.30 pop. Kenny Bass nedelja 8.30 dop. WZAK 93.1 FM Cecilia Valenčič četrtek 10-11 zvečer petek 5-5.30 zvečer 12-1 zjutraj Jane Debevec nedelja 11.30-12.30 zvečer WBKC 1590 AM, Chardon, O. Kenny Bass 12-1 pop. WAQI 1600 AM Bob Bilicic Petek 1-1.15 pop. nedelja 12-1 pop. čajnim branjem in s petimi litanijami potegnil in za sklep so občutno lepo zapeli “Marija proti farovžu- S stražo sem se skoz življenje voditi srečno Pozdravil; bil je prijazen in znaš. ..” Nekaj vojakov je bilo isem se kar oddahnil. Stopil navzočih; kako so prisluhnili jsem v kuhinjo,^ gospodinja je lepi pesmi, saj je imeti poprije-JPriPravljala večerjo, ostali so la vsa cerkev. Po pobožnosti so kili v hlevu. se ljudje nenavadno hitro raz- Dobra gospodinja Tona, kot šli; z vojaki niso želeli imeti po- svetopisemska “Marta” sestra menkov; čeprav s jih ogovar-;Lazarjeva, je bila zaskrbljena, jali, so prav na kratko odgo-^ Sama je bila doma in se ukvar-varjali. Po kratkem pogovoru Ijala s cerkvenim perilom, ko se sem se tudi jaz umaknil v so-!je v dveh avtih pripeljalo pet bo. Vzel sem v roke Sv. Pismo' Geštapovcev in so spraševali in listal. Pri Mateju Evang. so'po meni. “Povedala sem jim— mi padle v oči besede, katere!zdi se mi, da so me razumeli— je Gospod govoril učencem:!da ste šli okrog bolnikov, več Kadar pa vas bodo preganjali'pa še sama nisem vedela. Že-v enem mestu, bežite v drugo. {leli so dobro malico in sem jim Kajti resnično povem vam ne postregla z narezkom in kru- boste obhodili Izraelovih mest, preden pride Sin človekov” (Mt. 10,23). V spominu pa mi je bila še vedno evangelska prilika na prejšnjo drugo po-velikonočno nedeljo: “Jaz sem dobri pastir in poznam svoje in moje poznajo mene. Najemnik pa zbeži, ko vidi volka priti in ga za ovce ni skrb” (Jan. 10,11). In mi je prišel v misli sv. Pavel apostol narodov, kako so ga nasprotniki in preganjalci iskali, pa so ga njegovi v košari spustili preko obzidja, da se je rešil in šel oznanjevat vero drugam. ■ Ena misel se je podila za drugo. Po večerji smoz družino zmolili skupno večerno molitev in želel sem si počitka. Pa spanca nisem mogel privabiti. Naslonil sem se na okno in gledal v zvezdnato noč; pri naslednjem oknu je pa v sosedni sobi slonel komandir in kadil cigareto. V bližnjem grmovju je že utihnil slavček, kakor da je od-ipel v slovo, ko sem še v postelji snoval načrte za prihodnji dan. Odločil sem se, da po jutranjih šmarnicah stopim okrog bolnikov in še dalje na obisk k župniku v Javor pod Ljubljano, dobro uro hoje. čudil sem se, !da tam ni bilo vojaštva; kraj ! precej nižji, pač ni bila strateška točka. Župnišče tudi bolj majhno. In so se nemške patrulje le od čaša do časa pojavile in zopet odšle. Bilo je bližje Ljubljani in bližje centra za novice, katerih sem si želel. Sosed je vedel več kot jaz; vendar pa tako strogega obiska še ni imel. že popoldne sem ;qo gozdovih v družbi zanesljivega moža hitel proti Leskovcu radoveden, kako je z voli. Bil sem brez kdkega posebnega denarja in živali sta bili še na dolgu. Kmet, trden gospodar, je bil uvideven; priznal je, da sta se lepo poredila, primerna že za mesarja in da so cene vse druge, kot ob času najine kupčije. Vola je obdržal in razliko pošteno plačal, oba sva bila zadovoljna. Pod noč sem srečno PRED IZBIRO — Joseph Waumbauch je avtor “Mladih centurionov”, ki jih sedaj snemajo za fihn. Glavno vlogo ima George C. Scott. Pisatelj je po poklicu policaj in mu je služba kar všeč, pa se vendar utegne odločiti za izključno pisateljevanje, ki naj bi mu obetalo več ‘slave in blaga’. hom. Po vino je šel pa kar sam, saj je že vedel, kaj imate v kleti in je mašnega prinesel. Bili so kar prijazni in tudi že v rožcah. Ko Vas niso mogli pričakati na občini.” Zasmilila se mi je, ko je trepetala v njihovi navzočnosti, saj razumela jih ni. Prosil sem jo, naj mi napravi čaj. Med tem sem šel v sobo, poiskal knjigo neopravljenih maš in brevir, pogledal za nahrbtnikom in brivsko pripravo. Stopil sem še v cerkev, organist je zvonil Avemarijo. Pred sv. Jožefa sliko sem prižgal lučko, prilil olja v večni luči in jo uravnal, da je lepo gorela. Po vsem končanem sva zaklenila cerkev, spregovorila par besedi s stražo in se razšla. Pred pokopališkim križem sem še malo postal, v daljavi so v mesečini odsevale Gorenjske planine, Ljubljana je žarela v lučkah, kot pokopališče na večer Vernih duš. “Amor” je prijazno zacvilil in privabil “Tačkota”, da me je spremil v kuhinjo. Družina je zeFTSila' zbrana za večerjo. Posle sem kar moč redno plačeval v začetku meseca za nazaj. Za vola izplačan denar mi je prišel v pomoč, da sem po večerji vse štiri popolnoma izplačal; Janezu sem | še nekaj navrgel, ker brez njega bi ne izpeljal drzne kupčije. Zmolili smo še večerno molitev. Pastir je psu nesel običajno večerjo, “Tačko” mu je seveda sledil, da bi še tam kaj dobil; hlapec je pričakoval navodil za prihodnji dan. Bili smo v kuhinji, vojaki so se zabavali v Domu pri kartah in šahu, saj so bili brez skrbi pred kako inšpekcijo, Ge-štapovci so odšli. Ker je bila dekla, dobra in preudarna Micka, tudi zanesljiva, sem vsem trem zaupal načrt, da prihodnje jutro ne bom šel na občino, ker po vsem, kar sem zvedel čez dan, bi tisto bilo le past, v katero se pa le z njihovo pomočjo ne bom ujel. Da imam načrt, da se še pravočasno u-maknem in zaupam, da,kadar je sila najvišja, je božja pomoč najbližja. Dekleti sta se spustili v jok, hlapec je prebledel. “Nič cmerjenja — sem jih prosil — pamet naj govori in u-bogajte in bo tudi za vas dobro, čas, sekunde bežijo”. Janeza sem prosil za pomoč le, da me spremi do prve zanesljive hiše pod gozdom in se takoj vrne. Tona, naj kot o-bičajno nese komandirju mleko v sobo in naj se zanima za album na mizi in ko se bo gotovo spustil v pogovor, naj skuša zavleči; Micka pa naj med tem stopi v mojo sobo poleg in naj posnema mojo hojo, naj odpira predale in omaro in vliva vodo. Zjutraj naj storijo vse kot navadno; ko pride organist, naj bodo vrčki z vinom in vodo ter žerjavica za po-mašni blagoslov vse pripravljeno. Naj gredo kot navadno vsi v cerkev in naj dekleti pomagata pri ljudskem petju pred šmarnicami — ostalo naj pa prepuste božji Previdnosti, Mariji in sv. Jožefu. “Kaj bo pa z nami”? “Nič se ne bojte, saj vas potrebujejo pri živini in v kuhinji in z delom se ne preženite in tudi lačni ne bodite. Jaz sem vam hvaležen za vse vaše delo in za vašo pomoč, plačani ste in molite za me, kot bom jaz za ras”. (Dalje prihodnjič) -------o------- Turška vlada odstopila ANKARA, Tur. — Predsednik vlade Nihat Erim je odstopil in predsednik republike je imenoval za začasnega vršilca poslov predsednika vlade dosedanjega Obrambnega ministra Ferita Helena. Odstop so pričakovali že dolgo časa, ker predsednik vlade ni dobil v parlamentu podpore za svoj program, ki ga je moral prirediti po zahtevah vojaških vodnikov. Glavna težava je bila v zahtevi po odločnem nastopu proti levičarskim teroristom. Vojaški vodniki so prav tako odločno zahtevali izvedbo nujnih reform, ki naj bi zagotovile Turčiji miren razvoj. Erim je prevzel oblast 26. marca 1971, ko so vojaški vodniki odstavili vlado Suleymana Demirela, vodnika stranke pravice, ki ima večino v parlamentu. Erim je užival podporo vodnika vlade republikanske stranke Inonuja, pa imel pri tem vedno težave z večino v parlamentu. Predsednik republike gen. Su-nay išče novega predsednika vlade. Sodijo, da bo to zopet civilist, ki pa bo odvisen popolnoma od vojakov. [ Korejci, en Japonec in 10 nepal-: skih domačinov Šerpa vodnikov in nosačev. Solženicina še vedno napadajo MOSKVA, ZSSR. — Sovjetska vlada je odklonila vizo zastopniku Švedske akademije, ki je hotel priti v Moskvo, da izroči pisatelju A. Solženicinu u-radni dokument o Nobelovi nagradi za literaturo, ki jo je prejel 1. 1970. Režim napada Solženicina, ki se ne strinja z njim, in ga v javni kampanji dolži protisovjetskega delovanja doma in v zamejstvu. Dolže ga zvez s protikomunističnimi emigranti in napadanja boljševiške revolucije, ki pomeni začetek komunističnega režima v ZSSR. Nenapadalna pogodba z ZSSR v Bonnu preko nove zapreke BONN, Z. Nem. — Pravni odbor parlamenta je odobril nenapadalno pogodbo z ZSSR z enim glasom večine (12:13) in jo poslal v razpravo in glasovanje zunanje političnemu odboru. Glasovanje o pogodbi v zbornici je predvideno za prihodnji mesec. Ker podpira odobritev pogodbe le vladna kolicija, ki ima v parlamentu samo 4 glasove veči-ue, ni nihče prav gotov, kakšna usoda pogodbo pri glasovanju v zbornici lahko zadene. V Himalaji je plaz pokončal 15 gornikov KATMANDU, Nepal. — Plaz je končal življenje 15 gornikom j užnokorejske gorske odprave, ki se je vzpenjala na Mt. Manas-lu, 26,572 čevljev visok vrh, o-smi naj višji na svetu. Med mrtvimi so štirje Južni Meški dobijo delo Strojniki Iščemo izkušene strojnike. Nadurno delo.; koristi. Kličite JOE LUSTRICK 531-6262 (80) Male Help Wanted POT WASHER For exclusive private club in Eastern suburb. Salary plus room and board. Must live in. Call Manager — 423-4414 (80) ZA DOBRO VOLJO Učenčeva modrost Učitelj: “Katere ptice imajo krila, pa vendar ne znajo letati?” Učenec: “Mrtve, gospod uči- telj.” * Bober odgovor “Kaj bi delal, če bi podedoval pol milijona?” “Dve leti nič.” MALI OGLASi Družabnico išče Starejša Slovenka išče družabnico in pomočnico. Nudi lastno sobo, hrano in nekaj plače. Kličite 641-5985. (80) V najem Štirisobno stanovanje, zgoraj, se odda samo odraslim na 61 cesti. Za pojasnila kličite: 881-9947 (80) Lastnik prodaja dobro 2-družinsko hišo na 1263 E. 67 St., vsa podkletena, 2 plinska furneza, 4 garaže, velik vrt. Ugodna cena. Kličite do 8. ure zvečer 881-2195 in vprašajte za Tonija. (81) CONTINENTAL MARK III Dark blue, excellent condition, all extras positrac drive — computer braking, sterio, remote door locks, etc. free from dents; luxury ride is yours. The price is reasonable. Call 751-9100 10 a.m. to 8:30 p.m. -(79) Hiše naprodaj Za dve družini, 5-5, garaža, jako čisto zunaj in znotraj. Se lahko takoj vselite. Bungalow Pet sob spodaj, zgotovljeno zgoraj, garaža, v lepem stanju in blizu vsega. Lastnik sprejme pametno ponudbo. Ce imate stanovanje za oddati, kličite nas. Imamo zanesljive družine, ki iščejo stanovanje. Potrebujemo hiše za prodajo. Imamo kupce z gotovino. JOHN KNIFIC REALTY 820 E. 185 St. 481-9980 (79) Lastnik prodaja Halle Drive — enodružinska hiša, 3 spalnice, 1% nadstropja, preproge, družinska soba, priključena garaža, v srednjih 30h. 731-3288 (80) House for sale Halle Drive — by owner, 3 bedrooms, IVž story, fully carpeted, family room, attached garage; mid 30’s. 731-3288 (80) Lastnik prodaja v Euclid Zidana hiša, 2 spalnici spodaj, 1 zgoraj in sobica, cedar shramba, velike družinska soba, vgrajena formica kuhinja, preproge, zavese, del kleti zgotovljeno, 2 kopalnici, 2y2 garaža. Lep lot in patio. Boljši kot nov. Lastnik gre ven iz mesta. Vse udobnosti. 838 E. 237 St. pri Babbit Rd. 731-7339 -(80) V najem Oddamo 5 sob v najem, spodaj, na 993 E. 77 St. Kličite 431-3273 po 12. uri. -(81) Barvam sobe papiram in odstranjujem papir. Kličite 481-7863 (20,21) Hiša naprodaj Eastlake — ranch, 3 spalnice, ognjišče, krasna kuhinja, 1% kopalnica, klet, rekreacijska soba in delavnica. IVz garaža, izpod 30h. Kličite 942-1228. -(83) Carst Memorials Kraška kamnoseška obrt EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV 15425 Waterloo Rd, 481-2231 MATIJA MALEŠIČ: K M12 H POVEST SLOVENSKE KRAJINE V Ritoperju se pa kuha jeza ' bližine, ostro in ko živa žerja- in ne posluša Časarja. “Mene korite za vsako besedico! Kar, je rekel sedaj 'Horvat Verenu, to ste preslišali.” “Ritoper, Vaših obreganj in opazk sem sit!” “Jaz pa zasliševanja, ki ne vodi nikamor . ..” Sodnik udari s pestjo po mizi, da odskoči črnilnik in spis. Ritoper se strežne, Časar ga sune s komolcem. Sodnik korači po sobi, ko da se hoče pomiriti. Tišina je v sobi ko pred izrekom ostre, nepričakovane sodbe. Nihče si ne upa gledati sodniku v obraz. Sodnik sede za mizo, pobrska po spisu in reče hladno, mirno in strogo uradno: “Izjava Sot- vica žgoče silijo sodnikovi pogledi v Ritoperja. Ritoper j a zazebe po hrbtu pod temi žgočimi pogledi. Ne vzdrži jih, odprta usta ne izgovora nobene besede. In Ritoper povesi pogled. * :I: * Vsa bela, vsa deviška je Slovenska Krajina v sneženi obleki. Nasipalo je nebo toliko beline po Ravenskem in Dolinj-skem in Goričkem, da ne razločiš mej med graščinsko zemljo, plodno, bogato, in kočarsko zemljico, peščeno, ilovnato. Milostno je nebo, ne pozna mej! Kako si lepa, Krajina Slovenska, ko si tako bela in ni mej in ni razločka med plodnimi polji in peščenimi in ilovnatimi ličkina se glasi, da je zažgala; njivicami. priznala je sicer javno in pred mnogimi pričami; ali žena je nora in je v norišnici. Vseh petero osumljencev krivdo odločno zanika; Veren in Sukič sta dokazala svoj alibi; tudi zoper ostale tri ni neposrednih dokazov; nevarnosti, da bi se med seboj pogovorili, kako bi se zagovarjali, ni...” “Tako! Moje pogorišče bo ne-maščevano!” “Ritoper, priča ste! Poklical sem Vas, da poveste, da dokažete .. “Kaj mi pomore pričevanje! Hišo mi postavite tako, kakor je bila...” “Do besede moram pomagati pravici! Pravica tem osumljencem— pravica Vam in Vašemu imetju! Ako nimate dokazov.” “Kaj ni pogarišče dovoljni dokaz? Kaj hočete še več od mene?” “Dokaze za krivdo obeh Horvatov in Andraža, če mislite, da so krivi ...” “Pa mi postavijo Geza in Mik-loš in Andiraž mojo hišo, kakršna je bila? .. . Kaj mi Vaši dokazi! Moja nova hiša, moja lepa nova hiša! Štirideset let vročih želj, petintrideset let truda, čkrbi, potov, noči brez spanja...” Vstaja, sodnik. Pogled poleti od Andraža, preko Verena in Geze inj Horvata do Ivana in Ilonke. V Andraževih očeh obup in bolest. V Verenovih očeh skrb in žalost. V Gezovih očeh brezup. V Horvatovih očeh tema in mrak. V Ivanovih očeh ljubezen, pojoča, vihrajoča ljubezen. V Ilonkinih očeh plahost. Časar se skriva za Ritoper- jem. V Ritoperjevih očeh gori srd do sodnika in do vseh navzoč-nih in do vsega sveta. Sodnik stopi tesno k Ritoperju, pogleda mu globoko v oči in reče mirno: “Povejte mi, Ritoper, ali ne mislite, da bi še danes stala Vaša nova hiša v vsem svojem sijaju; da bi ne bila pogorišče; da bi se je nihče ne doteknil, da ste imeli kaj srca, vsaj malo srca za svoje poljske delavce?” Divje vzkipi v Ritoperju, odpira usta, da izbruhne svoj srd iz sebe. Predirno in nepremično in čisto iz bližine se zajedajo ostri sodnikovi pogledi v Ritoper j eve oči. Suh in silovito miren, ko ogenj žgoč sodnikov glas pada na Ritoperja. “Ali bi bilo sploh treba te preiskave, da ste imeli za svoje delavce trohico sočutja, vsaj malo usmiljenega srca? Srca, srca!” “Kako ...? To govorite Vi.?” se trga Ritoperju iz grla. Drugega ne more izreči. Dobrota božja, zakurjena peč! Glej, Goričanec, izza ledenih rož na oknih in sanjaj: Koliko je božje zemlje, oj, koliko božje zemlje, ki rodi kruh. Oj, če bi trosil znoj po svoji zemljici! In bi jedel kruh iz domačega zrnja! Kako bi bil sladak kruh iz doma pridelane pšenice! Kaj pšenice! Iz koruze, prosa, ječmena, sirka! In bi ne odpirala žena s takim strahom skrinje! In bi ji ne bilo žal vsakega zrnca, po katerem s kokodajska-njem planejo kokoši! In bi ne izpraševali otroci, čemu ob gorki peči gubančiš čelo in ti je skrb v očeh. Krakajo črni vrani po zasneženi planjavi. V jatah lete z Goričkega in se zgrinjajo na grajska dvorišča po Ravenskem in Dolinjskem. Vedo črni vrani, kam so šla bogastva plodnih polj. Čivkajo vrabci okoli hiš pali-rjev. V podstrešja silijo premetenci in v kašče. Vedo nikdar siti požeruhi, kje so skrite jedi za bogato gostijo. Ne upa se za vrani plaha ta-beži pred samogoltnimi vrabci. Drobna, vsa plaha, vsa tresoča se v mrazu, vsa onemogla od gladu, se zaleti na Vere-novo okno. “Zebe jo, ubožico!” meni Ludvik in ji hoče odpreti okno. Pa se boji ljudi, plaha revica, in odleti z okna v sneg in mraz. “Lačna je, lačna! Zato je priletela na okno! Mraz bi prestala, gladu ne more!” modruje Matjažek. / “Lačna ...” se budi sočutje v mladih srcih., ki vedo, kaj je glad. In Jožek odlomi droben košček kruha, ga zdrobi med prst- ki in ponudi drobtinice Ludviku. “Daj, ubožici!” Sam noče z gorke peči. “Misliš, da bo sita,( če poje te drobtinice?” “Če bi ji mamica vrgli pest zrnja pod okno . ..” misli glasno Mariška. “Pest zrnja — to je košček kruha!” pove karajoče Matjažek. “Jutri ne bom prosila kruha! Pest zrnja naj ji vržejo! Na moj račun!” “Jutri, praviš? Zakaj ne danes?” “Danes, danes, danes ...” jeclja Mariškavin ne najde pravega odgovora. “Rad bi videl, kako bi gledala jutri, ko bi mi jedli kruh, ti pa cedila solze!” Taščica, vsa drobna, vsa plaha, zopet prileti na okno in milo začivka. “Saj pogine...” V Mariškinih očeh se nabirajo solze. “Ne, ne, ne sme...” vzdrhti Jožek, naglo potegne od ust ves košček kruha, ga zmelje z ročicami in ponudi drobtinice Ludviku. “Daj ji, da ne pogine gladu!” “Kaj ni rekel Ludvik, da je to ne nasiti?” Margitka gleda proseče mater. “Gladu je vendar ne pustimo umreti!” poudari še Štefanček, ki misli, da je že velik. In njegove oči prosijo mater. “Saj morajo tudi drobne ptičke živeti! Zato jih je Bog ustvaril!” misli Ludvik. In misli in govori glasno. In prosi s pogledom mater, da bi odprla skrinjo in vzela iz nje pest zrnja. “Kaj ne, atek, da morajo tudi drobne ptičke živeti?!” Mariška gleda mater, ko da ne govori ateku. “Morajo! Kajpak, da mora-] jo!” pove atek. In udari s kladi- j vom po vozičku, ki ga zbija Aleksandru. Pogleda ne dvigne. Verenka dviga pokrov skrinje in poseže globoko, globoko po zrnju. Gleda, gleda moža, ko da se ga boji.. . Ali ko da ga hoče opomniti, kako malo zrnja je še v skrinji, pomlad in prihodnja jesen pa še daleč, daleč... KONEC Navodila za čiščenje perila Azija prihaja Nixonova pot v Peking je odprla pot kitajskemu slogu v svet. Ustvarjalcem ženske mode so sledili izdelovalci pohištva. Na trg so dali novo zbirko pod imenom “Cathay”. Vsebuje komodo (predalnik), mizo, ogledalo, voziček za čaj, in mizo za svetilko, vse narejeno iz trdega lesa z bambusovimi okraski v orientalskih imitacijah in odtenkih v zlati ali želvini barvi, sončno rumeni ali bleščeče beli. Srajca vskoči (se skrči), če jo perete, namesto da bi jo čistili na suho. Sintetične tkanine “u-mrjejo” (izgube svoj sijaj), če jih likate z vročim likalnikom, j Taka škoda nastane navadno, če nimate pri rokah navodila, kako se tisto blago čisti, kadar ga po-i trebujete. ! V nekaj mesecih taki izgovori j ne bodo več veljali. Nova pravila Federal Trade Commission j zahtevajo, da morajo od 3. juli-I ja dalje vsa oblačila, ko zapuščajo tovarno, imeti trajno pri. 1 trjeno navodilo glede čiščenja, j Tisti, ki kupujejo blago, da si sami šivajo obleke, bodo hkrati z blagom dobili tudi listke (“labels”) z navodili, da jih bodo lahko pritrdili na izdelana oblačila. Od teh predpisov so izvzeti: rokavice, čevlji in pokrivala, predmeti, ki se smejo prati in se prodajajo izpod $3 kos, in izdelki, katerih uporaba ali izgled bi znatno trpela, če bi imeli pritrjene etikete. Na etiketah bodo vsa potrebna navodila glede pranja, sušenja, likanja, beljenja, čiščenja na suho. Na primer: Peri v stroju v milnati vodi ob srednji temperaturi; splakni dobro, v stroju popolnoma osuši in takoj obesi. Oblačilo se sme posušiti toliko. da ne kaplja od njega in likati s parno stiskalnico. Ali: Čisti samo na suho. Ne J uporabljaj raztopine petroleja ali avtomatičnih strojev za suho čiščenje. Ali: Operi na roko v mrzli vodi. Ne ovijaj ali ožemaj. Poravnaj in položi, da se posuši. Ne čisti na suho. Trajno pritrjene etikete z navodili bodo morale ostati čitljive, dokler bo oblačilo uporabno. Izdelovalci že godrnjajo, da bodo etikete podražile ceneno blago za do 8r/c- — Bangladesh ali Bengalska država ima 54,500 kvadratnih milj površine. KEM1Y MEDVED Henry je dokazal, da bo rabil to potezo, ko se bo boril za ljudstvo. Medved je po rodu Slovenec in dolgoletni stanovalec 13. distrikta. Po poklicu je odvetnik. Je Vaš prijatelj, ki Vas prosi za podporo. Pomagajte izvoliti demokrata Henry J. Medveda za Vašega državnega zastopnika v 18-distriktu — Euclid, Richmond Heights, varda 32 in varda 26. Joseph Gornick 21550 Nicholas Ave. Euclid, Ohio MORDA LE ŠE KANDIDAT? — Ko se demokratski predsedniški kandidatke potegujejo za podporo med volivci in strankinimi vodniki, ne da bi iz vse skupine kdo posebno izstopal, javnost še vedno ugiblje, če morda le ne bo demokratski predsedniški kandidat sen. E. Kennedy. Sam odločno izjavlja, da ni in ne bo kandidat, toda vsi vemo, da se v politiki poje veliko zarečenega kruha. EUCLID POULTRY V zalogi imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, popolnoma sveža jajca ter vseh vrst perutnino. Pridite in si izberite! HOWARD BAKER 549 East 185 Street, Euclid 531-8187 scica, NAROČITE Si ŽENINI IN NEVESTE! DNEVNIK AMERIŠKO DOMOVINO NAJVEČJI NAŠA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK Ameriška Domovina 6117 St. Clair Avenue 431-0628 Smallest Disease-Particle Yef - SL O V E N SK TIHI POSREDOVALEC? -Kongresni odbor bi rad vedel, kaj in koliko je imel opraviti predsednikov svetovalec za narodne gospodarske zadeve Peter Flanagan z umaknitvijo tožb proti ITT. Ta je pričanje pred odborom odklonil kot odgovoren samo predsedniku ZDA in ne Prodirno, nepremično, čisto iz tudi Kongresu. SNE V NIK NAROČAJTE TISKOVINE PRI UiMUSKI DOMOVINI Dr. Theodor O. Diener, a pathologist with the Agricultural Research Service of the U.S. Department of Agriculture/ shown working in his Beltsville, Md., laboratory, has discovered a new class of tiny, disease-producing particles-— viroids—which has opened new paths of research into the unknown causes of many diseases including those of man. The finding can be compared in importance with the discovery or bacteria in the 1800's and viruses early this century. D*V Diener found the viroid to be the cause of potato spindle tuber, disease, a serious threat to that crop. Viroids could be the . i. » I I* ^ 1^1 V ViidCGwWS v* wwl 1U W%4 illl WV4I 4W II I "** # _ • -m j cause of other diseases, including some cancers, previously l thought to be caused by viruses. The smallest known virus Is 8» (times larger than the viroid. USDA