/ Največji »loTOuki dnevnik ▼ Združenih državah Velja za m leto ... $6.00 Za pol leta ..... $3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 i i □ 8 GLAS NARODA list slovenskih ^delavcev v Ameriki. p i The largest Slovenian Daily in tLe United States. limed every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TEUtFON: CO&TLAKDT 3870. NO. 230. -- STEV. 230. Entered as Second Glass September 21, 1908, at the Port Office at New York, N. Y. Under the Act of Congress <* March 3, 1879. TELEFON: OORTLAKDT 2876 NEW YORK, MONDAY, OCTOBER 2, 1922. — PONDELJEK, 2. OKTOBRA, 1922. VOLUME LETNIK LONDON N A PREDVEČER GROZNE VOJNE V Londonu so splošno nabiranja, da mora izbruhniti vojna, če bodo %ku*ali nasprotniki poni žati angleški imperij. — Delavstvo ne odobrava rešitve perečega vprašanja. — Lloyd George bo moral najti kak izhod. — Ali bodo Angleži obdržali Čanak? London, Anglija, 30. s.»pt. — Po celi ploh i jmnw'-il dam-> zjutraj. da je vojna neizogibna, ki pa ni napravila nobenega večjega utiša na razpoloženje naroda. s»* j«- situacija vsaj za trenutek izjasnila, ko se je izvedelo, da se hore Kemal jsestati z generalom Harrin»rtonom in da je narodna >kupš- ina v Angori sklenila si we je t i zavezniške poboje ter dati Kemal pais i dovoljenje, da se prične pogajati plode miru. — <;lavno pozorišče se nahaja sedaj v Carigradu in tukajšnji od govorni kroj»i ko prepričani, da j«* vprašanje vojne ali miru odvisno od konference med K^nia-1 *• in in «ren«*ralom Harrmgtonom. ki je dobil povelje, naj spravi Turke iz nevtralnega ozemlja potom mirovnih pogajanj ali pa z oboroženo -.i!n. če bi bila slednja potrebna. Delavstvo v družbi družili mogočnih elementov ne odobrava rri.itve vprašanja kot jo j** sklenil kahinet, ne da hi vprašal parlament za njepovo mnenj«'. T: upi i vi pripovedujejo Llovd Geer-ge-u, naj s«> na vsak iia<"*in izogne vojni ter izprazni f'annk. Isti tiplivi trdijo tudi. da hi Tut ki izpraznili nevtralno ozemlje v >Iu-eaju. da hi pa zapitslili Anjrleži. Vsi soglašajo tepa, da j morajo ostati ožine odprte, a velika razlika je jrleil«1 vprašanja, če naj obdrže Anpleži ( ar.ak. Odgovorni anjrleski krogi izjavljajo, da si nikdo ne želi vojne. da pa ho prišlo do vojne, če lw> treba rešiti vprašanji* vojn*" ali pa |H>nižaiija angleškega imperija. Iz poročil zunanjrpa an-phški-pa urada je razvidno, da si stoje angb-ške in turške čete tako tesno nasproti, da, lahko «--> | vore med seboj. Posedaj ni pri-j šlo ne do nobenega spopad?! a i Splošno se priznava, da ,;e napeto«* velika in da lah itn j>ride vsaki trenutek do bojev. ERIE USLUŽBENCI SO SPREJELI ODLOČITEV DELAVSKEGA SVETA. Frank Reyman, tajnik unije uslužbencev v delavnicah Erie železnice, je objavil pogoje, na temelju katerih je bila končana stavka. Uradniki Erie železnice so izjavili, da bodo objavili pogoje šele tedaj, ko bodo dospeli uradniki na svoja odnosna mesta. Dosegli smo uravnavo, ki je zadovoljila unijske delegate — je rekel Mr. Reyman — ter upamo, da bodo zadovoljni tudi možje. Ljudje, zaiposfljeni pri Erie Železnici, se hodo vrnili na delo pod pogoji in za plaoo kot jo je uveljavil železniški delavski svet dne 30. junija. Delavci bodo sprejeti nazaj pod starimi pogoji, vendar pa ni mogoče dati dela vsem. Zaenkrat še ne moremo razpravljati o dogovoru. ki se tiče senijornosti, vendar pa lahko zagotovimo, da smo izdelali primeren sporazum tudi zlede te točke. DR. ADOLF LORENZO RAZMERAH V AVSTRIJI Slavni zdravnik se je v spremstvu dveh sinov vrnil v Ameriko z novo operativno metodo. — Profesijonalci stradajo. NOGAVIČARJEM BO SLABA PREDLA. KRALJ ALEKSANDER UMOR JEN? Paris, Francija, .TO. septembra. Neko nepotrjeno poročilo madžarske novinarske agent ure v Parizu trdi, da je izbruhnila v RelgTadu revolucija in da je bil Atlantic City, X. J., 29. sept. Nova ženska moda, ki določa. doVe kiklje in visoke pete. povzroča velikanske skrbi izdelovalcem nogavie. ki so se zhrali tukaj na letno konvencijo. Glede težkoč razpečavanja blaga, ki je uživalo kratko priljubljenost pri občinstvu, je rekel tajnik zveze: Kratka krila in čevlji z nizkimi petami, ki vo prišli v modo pred enim letom, bili naravnost zlata jama za izdelovalce nogavic. Sedaj, ko pa so v modi dolga krila in čevlji z visokimi petami, se ho skrčilo povpraševanje po tem blagu. Gorje izdelovalcu, ki ima veliko zalogo teh stvari. kralj Aleksander umojen. Agen-tura objavlja to novico "z vso rezervo Belgrad, Jugoslavija. 30. sept. Srbski Presbi.ro je izdal ugotovilo. v katerem se zanikuje vznemirljive vesti, krožeče v inozemstvu gelde revolucije v BHgradu, naperjene proti kroni. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, AVSTRIJI ITALUI IN ZASEDENEM OZEMLJU ae potom naše banke izvršujejo zanesljivo, hitro in po cenah. VfaraJ se bile aste ceoe sledete: Jugoslavija: RazpoAlljs na m daje pofite tn ixplmfuje "Kr. postni tekovnl urad In "Jadransk* banks" r Ljubljani, Zagrebu. Ben«radu, Kranju, Celju. Mariboru, Dubrovniku, Splitu, Sarajevu ali drugod, kjer je pač u hitro UpUtito na j ugodneje, 300 kron ---- S 1.30 1,000 kron . 400 kron ---- $ 1.70 6,000 kron . 600 kron----$ 210 10,000 kron . Italija in zasedeno ozemlje: Razpošilja na aadaje pošte in Izplačaj« "Jadranska banka" ▼ Trstu. Opatiji in Zadrti. ' $ 3.90 $19.09 $37.00 60 lir .. 100 lir . 300 Ur . Zs MftUJatv«. ki $ 2 70 $ 4 00 $13.96 600 lir . 1000 lir . $23-25 $46.00 *ra>rUM km ali pa ftvaiM Ur Vredna«* kraua. dinarjem in liram aedaj nI stalna, menja ae večkrat ta nnvMkoriao; ta tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej. Računamo po ceni own doe. ko nam dmpe poalz.nl denar t roke. gleKe Denar aam Ja poslati najbolje pa Domestic Money Order aU pa New York Bank Draft. Vow York, W. T. *> New York, 30. septembra. — Dr. Adolf Ix>.renz, slavni avstrijski kirurjr, sc je vrnil včeraj z Dunaja s parnLkoro "Rylance" Ameriške vrte ter je izjrledal veliko l>olj zdrav in čil kot ob času. ko se je napotil domov. Spremljal pa jc njegov sin. dr. Albert Lorcnz. ki bo pom a »al očetu pri kirnrgičnih operacijah ter na-daljni sin Conrad, Htar devet-njast let. ki bo vstopil to jesen na Columbia vseučilišče, da študira medicino in kirurgijo. Dr. Lorenz je rekel. <1a je ostala njegova žena na Ihinaju, ker ji vožnja po morju re prija. Ostal bo tukaj do prh >dnje spomladi Dr. Lorcnz j«' iz ju vil. da so življenski poboji v Avstriji slabši kot so "bili tnkrat. ko je bil prvič tukaj. Takrat j*« ga grškega par-nika, katerega je stavil na razpolago padlemu monarhu revolucionarni komitej. Odpotova-flje se je završilo brez vsakih cc rimonij. Soglasno z organom Venizeli-stov je sklenil prejšnji kralj Konštantin nastaniti se v Italiji potem ko so mu kategorično izjavili, da bi ne bilo zaždjivo nje-irovo bivanje na angleških 41eh. Nekateri so predlapali, naj pre na Dansko, odkoder izvira grška kraljevska družina. Omenjali s tudi Švico, a listi izjavljajo, da ga Švica ne želi več, čeprav nuje nudila preje aziL Sklep revohicijonarnega korr teja, da naprosi princa Pavla, naj ostane v Atenah obenem z novim kraljem, je vzbudil precej presenečenja v glavnem mestu, a poročevalec lista Typos je bil informiran, da je prišel revoluci-jonarni komitej do tega sklepa po upoštevanju možnosti, da ne bo imela nova kraljica zaroda in da je vsled te^ra primerno ohraniti na licu mesta možnega prestolonaslednika. Princ Andrej, brat prejšnjega kralja Konstantina, ki je živel doseraj v Janini, je dospel na Krf, odkoder se bo podal v London, da se sestane s svojo ženo, princesinjo Alice. ja. Francija živi v upanju, da bo Nemčija plačala, a Nemčija ne more nikdar plačati tega, kar zahteva francoski šovinizem. Parnik "Reliance' je preteklo nedeljo skozi viha. ki je pihal z naglico £et in sedemdesetih milj na uro iz severo-zapada. Kapitan Ivernon je moral za dalj časa zmanjšati naglico na dvanajst vodjev. Carigrad, Turčija, 30. sept. — ' Izmena poslanic med Muštafo I Kemal pašo ter brigadnim gene-1 ralom Ilarringtonom je pustila položaj pri Čanaku natančno takim kot je bil preje. Oe hočejo s tem Angleži pridobiti časa, da i spravijo na lice mesta ojačenja, i imajo dosti vzroka, da so zado-: voljni s temi diplomatičnimi po-! govordi. Na drugi strani pa si lahko tudi Turki čestitajo, da se jim je na pravi orijentalski na-i rin posrečilo spraviti nekako 30 J tisoč mož v prepovedano ozemlje. ne da bi pri tem naleteli na oborožen odpor. Na pustih, rmenkastih dunah pri Čanaku stoji 16,000 angleških vojakov za trojno črto zale opo v in ovir iz bodeče žice. Ti vojaki stoje na zgodovinskih, herojskih tleh. Par milj proti za-padu stoje razvaline Trope in dva velika umetna griča, katera ' označuje tradicija kot grobova Ilektorja in Ahila, zreta na sa-firno morje. Ali bodo igrala ta slavna polja, nekoč pozor išče i vojne med Grki in Trojanci, ulo-go pričeitnega bojnega polja na-daljne velike vojne! Vsaki.dan izza časa, ko so se izkrcali tam Angleži, so prihajali drzni jezdeci Kemal paše v nevtralno zemlje, — izprva po petdeset, nato po sto mož in ko-neeno po tisoč naenkrat, z belimi zastavami in obrnjenimi puškami v znamenje miroljubnih namenov in s sladkimi izgovori, čeprav z očividnim m neomajanim sklepom, da ostanejo tamkaj. Sem-patam, potem ko stf pregledali angleške pozicije, so se ti jezdeci umaknili, a se pozneje zopet pojavili v isti okolici v ; večjem številu. Nikdar ni bilo Še nobene armade na svetu, koje j samo-obvladanje bi bilo izpostavljeno težjim preizkušnjam "kot jih doživljajo angleški častniki in možje tekom svojih napornih nočnih straž. Carigrad, Turčija. 30. sept. — Kemalisti so izpraznili Eren Keui in Angleži kontrolirajo sedaj celo obal ožin od Čanaka do Kara Burnov. Slednja točka predstavlja izvrsten ključ, kajti bojne la-lje se lahko zasidrajo tam v globoki vodi, Eren Keui lezi osem milj južno od Čanaka ter le približno deset milj severno od Kara Burnov, ki predstavlja rt v Egejsko morje na južni skrajni točki na azijski obali Dardane4. Na ta način kontrolirajo Angleži celo azijsko obal Dardaiiel ter Heles-pona, kajti črta od Canalca ter severnega roba Marmarskega morja je bila že prete v njih posesti. Obrežna črta med obema točkama znaša približno devetdeset milj. Carigrad, Turčija, 30. sept, — Misija Franklin Bouillona v Smirni, kamor je (bjl odšel da se posvetuje s Kemal pašo, je bila uspešna, soglasno s poročili tukajšnjih francoskih zastopnikov. Jutri bo prišel v Carigrad s križarko "Metz" ter se najbrž posvetoval z generalom Harringto nom, poveljnikom angleških sil. V odgovor na zadnjo poslanico turškega nacionalističnega voditelja ga je naprosil general llarington, naj uka^p turškemu poveljniku v nevtralnem ozemlju, naj se sestane z angleškim poveljnikom v namenu, da določita /novo črto med angleškimi in turškimi silami in sicer na tak način, da ne bo prizadeto pri tem nevtralno ozemlje. General Ilarringston je predlagal, naj se ustanovi provizorično črto, ki bi zagotovila prepreče-nje konfliktov tekom konference med turškimi in zavezniškimi generali ter je dostavil v svoji poslanici na Kemal pašo; — Zahvaljujem se vam za vaše zagotovilo, da se hočete izogniti vsakemu napadu in iz tega izvirajočim zapletljajem. Hamid bej, tukajšnji zastopnik angorske vlade, je objavil danes zvečer, da se bo Kemal paša posvetoval z zavezniškimi generali v Mudaniji, takoj v pri-četku naslednjega tedna. Izjavil je pa, da bodo ostali nacijonalisti v nevtralnem ozemlju tekom konference v Mudaniji. POLOŽAJ NA IRSKEM SE NEKAJ BOUŠA Armada proste irske države je dobila obširne in drastične pol-nomoci v svojem postopanju z ustaši. EKSPLOZIJA RAKETNE BOMBE. Dublin, Irska, 30. septembra. Irski je preostala le ena alternativa. namreč zagotoviti si mir potom intenzivne vojne. Predlogi za'premirje rilso našli nobenega odziva v taboru ustaških republikancev, vojaških in političnih, in sicer v glavntrm raditega, ker je razmerje med obema strankama skrajna napeto. Zajeta korespondenca kaže. da je vojaški del ustadev praktično zavrnil vodstvo de Valere in sled nji sam je objavil, da se je popolnoma umaknil s pozorišča. Cela odgovornost za delovanje nasprotnikov pogodbe z Anglijo, je padla vsled tega na rame usta-ških čet. De Valera in njegovi politični pristaši «so se odpovedali vodstvu, a v splošnem obljubili, da bodo podpirali stvar mili-taristov še nadalje. 1 pa^je na ustavno opozicijo so popolnoma opustili. Oborožene ustaške čete nočejo podpisati edino možnih pogojev, ki obsegajo izročitev vsega orožja ter priznanje vlade, ki je bila ustvarjena potom dogovora z Anglijo ter nato sledečega ljudskega glasovanja. Vspričo teh okoliščin je sk!e "nila vlada poslužiti se drastični! odredb, da zdrobi ustaše ter stvari redne in stalne razmere v deželi. Narodna armada je dobila ta teden polnomoČi, ki obsegajo vojaška sodišča ter izrekanje smrtnih obsodb proti ustašem, ki se bore proti vladi z orožjem v roki. Ujete ustaše nameravajo deportirati na neki mali otok. Vrjetno je, da ne bodo vojaška sodišča izvedla nikakah smrtnih obsodb, pač pa določila v nadomestilo prognanstvo na neki otok" v bližini dublinske obali. NOV MEHIŠKI GENERALNI KONZUL. Tekom netke laške slavnosti v Brooklynu so spuščali kot pona vadi rakete. Ena teh raket, vsebujoča močno bombo, je bila izstreljena, a se ni dosti dvignila v zrak ter padla nazaj med gručo ljudi. Bomba se je razletela ter ranila precej ljudi. Brez dvoma je hladnokrvnost in brezživčnost angleških vojakov glavni vzrok, da ni še prišlo do oboroženega spopada. Obenem pa lahko znači to, da se hočejo Angleži na vsak način izogniti vojni, tudi če bi izgubili svoj dosedanji ugled na Bližnjem iztoku. Ne manjka pa elementov, ki upravičujejo povsem drugačno naziranje. Stara Anglija se bo lahko ob danem trenutku posluži-la povsem drugačnega tona napram Kemalu, razven če bo slednji omejil svoje ambicije. Ojačenja, obstoječa iz mož, topov, zrakoplovov in ladij prihajajo na lice mesta vsaki dan. Vsled ga p0 obrazu in životu. lja svoje delo. Toda tudi mi ne z rešilnim vozom v bolnico in je držimo rok križem, njegovo stanje zelo nevarno. Težka nesreča. Mi namreč delamo cene . . . Ivan Simčič, delavec v k*m*ni J>veletua Savica. hčerka g. Gu-j * * * tovarni v Ljubljani, je šel poiuxil -tina adjunkta na okrajnel gla-< Ponavadi se sklepajo zakoni I brez luči iz sobe. V tenn se je spod- varstvu v Ljubljani. se je igrala spomladi taknil in padel po »topa** še*t,z (h.Mj?imi (.troci ptwl ?arni2ijsko Spomladi sledi lepo poletje in, Samomor mestnega ubožca V svojem stanovanju na dvori- Peter Zgaga th« C« ucr«tlon and Ad »* Manhattan. of A bova OfNcara: Now York City, N. V. • LAS NAROD/ _ (Volco of th* Peoplo) Kvory Day Except Sundays an« HeiMaya. Za c«i« » In Canada Za pol lota .. Za totrt loto ..... • fcl ni '-V Za New York sa colo lota .. ,. M .eo aa pol lata .. . »3.00 za Inoaamatvo aa colo lata . t1.50 za pol lota .. Subacrlptlon Yearly AdvertIaomonta on AeracmanL "•■I Naroda" lakaja vaakl dan Ixvzcmil nadaij in praaalkov* a oaobnoatl aa na priob«uJ*J© Denar naj aa btaCoroU po- po Moo«; Order I'rl »ir-m-niM kraja, naročnikov proolmo. do ao WW tadl prajtnjo bleaUMa nasnant. da hltrejo najdemo aaakmdka. LAI NARODA •orouQh of Manhattan, Now York, TalooMonoi Cortlandt W« N. Y. ^TRADES O ČEM NEČE VEDETI VLADA? lluguslmianaka Ustanovljena L 1898 ftatnl. Krimnta Inkorporirana 1. 1901 GLAVNI URAD v ELY. MINN. Javnost Ivi ni. misli, da je stavka premolar je v metrov globoko, končana, v resnici l0|,razu in si oko. IVbil se je po bolnico in skakala tudi po cesti, i hlltn jonski viharji, zlomil levo roko. Mimo je pridirjal neznan voznik. | * * V Kave t te 'Deklica se v zmedi ni mogla več. Mariborski ponečnjaški dnvek ;uinaklliti. Vos. jo je podrl na tla J TI m WVnt moreland okraju Penil sv I rani je šfrajka še tednu i^tino^ rndesrt trs,..". majnarjev. kajti premogai*ki baroni jc sl)ravi! ;e vrsto gostilni-jm kolo je detetu p.Jtsnelo skoro •#jo p-d nobenim fvogojem dovoliti, da bi smeli "njihovi" de-|red sodišče. Te dni sta se zago Ti pi-imnrgarji nature.* niso bili dowedaj linijski delavci ter so varjala dva zagrizena nemškutar-bili v \s.'h or.irih slepo orožje bamnskih izkoriščevalec v. ja. Roman -Matz, lastnik poprej T«-kom štrajka j<> pa posrečilo premogarje v Fayette County narodne Kapočeae gostilne na organizirati. Tržaški cesti, in Alojzij Račič, na- T vn »pravih svoje tovariše po sosednjih krajih tudi v unijo, jeranik Gambrinovc gostilne. Prvi in tako se j«- v tem delu 1 Vnnsvlvanije vršil izvanredno vroč. boj. i.ie bil zaradi razžalitve kontrolne-Horho s<» slednjič izvojevali Vnited Mine Workers of America. organa kaznovan na .^X) Din. Zmaga sicer ni bila posel.no velika. i>oraz pa tudi ni bil. kajti <:r"g« Pa na ir>0 Din glc^. ]»i*emogarski baroni so morali najmanj toliko popustiti Kot premo-garji. Hrabri majnarji Fayettf County pn niso bili deležni (sadov te- Narodni poslanec dr. Kirkovcc premirja, ker se tamošnje premogaif>- ^ Je odločno in z uspehom zavzel gojn«'m no.Vjo s|k»razumet i /njimi. \ ^le Dr. JOS. VT GRAHEK, 84S E Ohio Street. N. S., Plttiburgh. P». Nadzorni odbor: ANTON ZBAŠNIK, Room 206 Bakewell Bldg.. cor. ftamond and Grant Streets. PittsburBh. I'a. MOHOR MIjADII", 1334 W. 1« Street, Chicago. 111. FRANK SKRABKC, 4S22 WaBhington Street, benver. Colo. Porotni odbor. LEONARD SLABODN1K. Box 4S0. Ely. Minn. GREGOR J. ror.ENTA, Black Diamond. Wash. FRANK ZORICH. 6217 St. Clair Ave., Cleveland. O. Združevalni odbor. ^ VALENTIN PIRC, "SO London Ud., N. E., Cleveland. O. PAULINE ERMEXC. 539 — 3rd Street. I.a Salle. 111. JOS1F STERLE, 404 E. Mesa Avenue, Pueblo, Colo. ANTON CELARC, 706 Market Street. Wuukefjan. III. __Jednotlno uradno glasilo: "Glas Naroda'«. - Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne pogiljntv« naj se po&iljujo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj *e j«>Silja na pred-sedhika porotnega oilbora. Prošnje Ta sprejem novih članov in bolnifika ■pičevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Kdor Tli postati član te organizacije, naj so zglasl tajniku bližnjega društva J. S. K. J. Za ustanovitev novih druStev no pa. obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko V8tanti -o dale premogovni kmnpaniji na rar.-l»ola^ro pomenih šerifov, ki so dobro oboroženi ter imajo eek> i namreč vlada sedaj dovolila prekmurskim delaveem prost uvoz pri- «ra otroka so prepeljali sicer takoj t rijalizmom. Slo je ra to, kdo bo) v splošno bolnico, vendar pa je le) vladal Evropi: Nemčija all An- inalo upanja, da bi okreval. jglfja? | Lej jra zlodja. jaz sem pa ved- j Posledica nepazljivosti. « no mis,il da ie bi,a ta V0Jna v°j"; Ivan Knaflie. blapee v Ivanj ! "a demokracijo, ševcih. je vsled lastne nepazljivo- * * * sti, ko se je vračal z drvami naj Ko so zavezniki stvarjali Ligo I|astalo občutno pomanjkanje krn-rann, padel tako nerodno, da si narodov, so natančno določili. ha si lu.ko VT^to lll(.. je zlomil levo roko. j 1'do sme notri in kdo ne. ke sploh ne morejo nabaviti ter In res je izostalo več držav. L^ejo vsled tega le .sla-bši ki-uli. Nezgoda na paši. _ Avstrija se je silila vanjo, Ma- pa tudi ta se liitro razproda 1'iv-Past i rji* Alojziju Puiflju i/. Ča- džarska. Nemčija, Irska itd. eejsen del prebivalstva, ki kupuje teža je na paši ena krava zdivjala j Toda vstop je bil prepovedan. | kruli pri pekih, je radi tega zašel in se zakadila v njega. Podrla ga .je na tla t.-r pobodla pa vratu ,ima y Lijro „arodov vsakdo pri in roki. Moral je v bolnico. ,top celo AlbjmcL Oni. ki hodo zadnji pristopili, Goljufiva dvojica. Tudi rekord. . l.odo imeli lepo priliko, da se bo- Jurij skomerlj je v družbi :>-■'Prehrani pasivnih krajev v Jugo- V Sarajevu primanjkuje kruha. b>>lez:ii, ki j<» .it* on izdal in demon V Sarajevu je v poslednjih dneh striral v Zagrebu, na Dunaju in v Uraden ter v bolnicah drugih incut k.jtr je ta metoda sprejeta zaradi njenih eksaktnih rezultatov. Državna bolnica v Kraljeviči. Zdravstveni odsek v Zagrebu je i zahteval o |Lol\0 111 lljcno lepo r>k'»lieO. ho go- ISoboti je bila obveščena o tem. |lovo za(limal ta_ie dogodek: Pro- Dol^ja Lendava, ostane jugoslovanska fesor na ljubljanski trgovski šoli Egidij Ceh. ki .se je nahajal s svojo rodbino v škofji Loki na jela v Ligo. \ se /a varstvo in zaščito kompanij! hiini|vinij" na ta na<"in lahko nekaj časa v/.irže, čeravno bi jim ' bilo Ijnitše, k«» bi njihove inajne obratovale. Svojim včerajšnjim sfižnjtm pa nočejo pri?maii pravie organiziranega d«iavea. Od do eeiitov jim nočejo povišati pri toni. V zadnjih tr«ii mesecih je bilo umorjenih i>et preinogarjev, to-da na sodišče ni bil pokliean niti en pomožni šerif. j prf>f ^ ^^ k- ?e -e mil iz[gitnK.all< jo Iiapravii s svojmii pri-j lahko eitate, kako se najbolj Tk> .. Kompanija je zae.la metati št raj xa rje iz koui]»anijskili his. Re- Londfina kj>r jo kot irredcnee! jatelji stavo, da se pri pije s svn-1 ceni kupi to ali ono .stvar. vt/.i na eesti. bre/ krnlia in zaslužka. /a prt.kmurjP> je izjavil, da Jn®o-ijim motornim kolesom na vrb Nobena knjiga pa ne pove, kje Od kapitalistov ni bilo ničesar drugega pričakovati. slavija nikakor ne izgubi Dolnjoi^Kranjeeljna", ki se strmo dviga se najcenejše kupi. j V vsaki kuharski knjigi, v vsakem "Umnem gospodinjstvu" slivi ji. velike goljufije v Zagrebu.! Minister z:i *oeija!iso p*»litiko je (Splitu in na Dunaju. Oškodovrl je j ukrenil vse potreb;ior da s«- prsiv-: več oseb, ktdikor je doslej znano. j kr;, ji Z:1 j(-sen preskrbe /.a 'za več kot 100.000 K. (ioljnfiva idostnimi količinami živil. dvojica je pobegnila v |>tvo. Splitsko okro/.no so* "fza njima izdalo tiralico. možem-liš«'-e je •e slal^e je pa. ker se pretnogarska organizacija ne zmeni za- j r^ndave z 20 okr>l-i!iimi vasmi. nad mestom. Pot .ie silno strma. Prodajalec srebrnih cfoldinarjev Krošnjar Anton Pušič iz RW-ii'e Dobava reparacijskih lokomotiv. Po uradnih statistikah je prejela Jugoslavija doslej yl Nemčije na račun v**jue odškodnine 101 lokomotivo za normalno progo. Ker dobaviti 4licija mu je prišla na -b-i ter! ^ . garske okraje dobili za unijo. od Madžarov. D. Lendava ostane; fesor na svojem kolesu z lahkoto j ' so ponavadV veliko bolj- ■ vtaknila v zapor. Li/eTdlil. "n"'^^ voi^^d- i rem a ga 1 m v par minutah zma-i. . 1 J 'J< ^ "obilo na ra< un \ojn« on ;oslavno* počival s svojim motor- ^ „ o tržišča s česx,liami -kodnine iz Nemčije 20 saniLtnih izročiti do konca leta 1023. Vlada pa mirno gleda, ljudi. Dn*edaj ni brla družbam v Favett« in Westmoreland okraju. In menda tudi nikdar ne bo. kako v Pennsylvaniji more in mučijo izdana nobena injunkeija proti premogovnim Boljševiki v srednji Aziji. Vlomi in tatvine. 1 V Dobrovcu s<» dfxlej neznani tatovi vlomili v kašičo ^evar. Ukradenih je v Rus.ji -etek nep »sr«*dnje sve-jševiške čete s" drže le še v mestih'j^j^ ^(ji * Zaročil se je lovne rev.,h„-ij.. ... je nphovaj Taškentn. Samarkandu, Kokandu Xa .Jesenicah jc bila hotelirju. Kast isl a v Slokar iz Ljubljane propaganda -bra -ala n.^-bno v .n Marg -lann ter obvladajo želez Parn ukradena zlata ž.-pna ura s JoMndo Piovanni iz Milana. A/i.,.. Tu m nam -ra«. .-I i %/b,,d it i nieo lz Krasnovodska v Ta&ent. tcžfco verii!eo, vredna 60,OOOEL - azijske narode v npor z»«i»»,r cv ' I p'tru Sartov so s" pridružili rop.ko nadvlado D.-jan^ki je bila tudi pristaši odsiavljenega enura Vese]a iz Borovnice, tn propaganda oap<»rjr-na najbolj v Kuhari. ki st, začeli z uporno zoper Anglijo, ki je veljala Mo ak«ij>> v v/.hodui liubari. Z emir-^i:vi kot st«bpr Vsaka ženska pravi, da bo v ...... I4S0 pričela živahna trgovina s ee>anke cena. ^^^ p<> gQQ__i)0(j dinarjev za 100 v Celju so našli 15 cm granato, Xo,M na Pa lle Pove- v kateri j Za ,ullj5e blaRO p!.,-a tudi težko 4r> kg. zabito v zaboj. Skri-, »»nuti. j Več V Podrinju so rodile letos1 Prometno ministrstvo je dovol,- ta je bila med drvmi Kdo je pri- * * * ;eš,>lje izredno dobr». Vsled hr0,!it 2 n,,!jona VM> Unm' ,h" Železničarske šole v Jugoslaviji. nesel granato tja, s še. ni moglo ugotoviti, flranata je bila izročena vojaftki oblasti. Nekaj izvrstnega bi bilo za kapitaliste, če bo kdo iznašel nadomestilo za premog, ki bi bilo dva krat dražje kot je premog. * * * Včeraj sta našla Bronxn človeško češplje izredno dobr >. bre cene so zaceli č»»šj>! j. suši* i Miarjey tudi v krajih, kjer jih doslej ni-o. 1 za zgradb « žeb-zničarskih <• bodo zidale v Beogradu, Zagrebu, Su bo tiči in Sarajevu. Pobožna Johanca je vsa zasopla Dopis. . ,. . • * i--•»•, , pridrvela iz cerkve m strastno kapitalist i«ne j»*m v Hiv. morajo boljševiki skle-. ....... ...... , , • r, - ^ pred učitelja, ki je naraščaj uci! i(eraske. . patt kompromis. /.n vsemi tenu . .. . . .. .. telovadbe. Ant'knst, ki motts \' ta namen so vzdrževali Rusi protiboljševl^kinii akeijami stoji velike hi>l_|ševiške rer»»lueijonarne baje znameniti Briver paša, bivši odilni mož liberalne pomlajene »odrezano pri vratu ter skrbno za I vito v papir. Zadeva je t povzročila v»*liko j senzacijo. Vsa policija je na nogah. F'boga policija, težko tlelo bo Velik požar |je popolnoma vj»epelil zag«' našič-Fke lesne it-dustrrje pri Cabuni. ki a.a fanta v , |,if0 poprej Ui t Milana Prpiča. lavo, skrbno /rr0r€.]0 je "7*» vagonov oglja in o- službo božjo, satanov sin!*' Drhtela je trepetanja in svete, pri ve- lavniški maši od Loga navdahnje-;'Marš demov. otroci!" Kenosha, Wis. Žalostno v -st moram poročati iz naše naselbine, namreč, da jc imela, če bo hotela izslediti, ka-umr" i' oI>čcspcStovani rojak Ferdi- tereniu človeka je giava jiripa-nand Kozin. Rojen je bil 3 882. le- dala. ia v vasi Staje, fara Ig pri Ljub- Po New Yorku jih namreč koli 100 vagonov lesa. Skmla zn.i-ša več niiljonov, a je krita z za varovalirno. Ploha pogasila velike gozdne požare v Macedoniji. Ilogato dežev je j<- zadušib vs>' strahovite gozi.lii" p>žare, ki so razsajali več dni po raznih krajih ho- šob- r.a oiij»«ntske narode, prire jali v.-like kongrese, kakor je bil Turčije, potem boljSeviški zaup- ii. pr. pani Samski k<»njn-»*i v !la- K»k in agitator, sedaj pa najhujši' [V ,7*1' . . . „ — - ------—j-.------ - r, ±— ---— - - — - -------— (.. . . . . . ku. in skb-oali ugo,!„e pogodbe z ruski nasprotnik v Turkestanu. V\ f telovadno palico in Jjani Imel je tur ali bulo na vratu di na tisoče in tisoče brez glave !sku'1 naporom prebivalstva, oroz- iskimi državami. Ta mož katerega življenje bo mo- ,,esV° ,nalala 31 ?kokon^° m s tem se mu je kri zastrupila., naokoli. nistva in voj^tva ni bdo mc^-c — —------------J------1J---__________» pogasiti. Skoda ie tako ogromna., nic ne-; ^ " ' , • - . . ; da je sploh ni mogoče precenita. To je nadvse značilno; Po preiskavi so zanetili ogenj ve- — Ce si tri ali «tiri ure v new- ^.illon,a pastirji iz nepazljivosti, in če stopiš po- Nove telefonske zveze. je samo 121etni sin Jožef. Ta mu"""'."" "" "" * ^ "" | Iz Beograda poročajo: V pošt- Snnzaeijoiialna aretacija. * * P.e«»gradski dnevnik"1 poroča iz Sojfibora. da je bil tamkaj aretiran pfnižirpaii Moča Stojkov zaradi nerednih manipulacij z državno imevino. Atentat na brzovlak Bccgrad-Zagreb. lz P.eograda por'n'ajo, r>ai:iii Kužnim atentat na brzo- p.-ebno panislamsko gibanje so glo nuditi hvakv.no -iov za naj- je zma'-?r«losr10 dvignila v zrak. Ker pa je m:t4il> <{a to ni ni bntHi v m«rskv, izrabiti do naj- fanlantičnejši .»rijentski roman. , la "a kcIt"Ila zlomila. fi varno> je deiii\, dokler je n Maeedomje in jih kljub nadčlove- postaji Kužmin atentat na vlak. v katerem se je vozil minister vnanjib zadev dr. M Nineič. Aretovanei baje komunisti. naj- ia,ninstienejsi ornentski roman. . — ------ ... ~ — . vam«, je aeiai, u«is:«r je mogel. i • i i i , . brezverec, ti zapehivec. ti tat brrz- u;i Jtii-; .in" i'™«! i« ^l- v;l stari um L mri je \ _ . „ SI Ir. ,.; . whrtvL sioer jp stojen ka:ial iz Turkestana, Hive JPf -^^i "^itve m Catharine Hospitalu l^uisko ^ poboznosti! Učitelj pa se je le lcto je žena nmrla j mu jf!>OI>k-m >>Alom\ smehljal. Ko pa je venomer silila umrloJ Mdem otrok. Qstal mu ^ v, " k i prepri" |!vanj, ji je pokazal pot. "Čakaj, je samo 121(4ni snn Jožef. Ta mu can' da te 7,6 b° n°ben l<>pOV j smrkavec, še v peklu se bos evrl 1" je Y Vt.seije tolažbo. Ka»kor ropa ncm ministrstvu se izdelujejo zad Tako nekako se je dogodila ta mu nj bij3 ni}iaT je vendar! * # * jnje ease načrti za nove telefonske eel o fe.lerat.ivne unslbe pc znani nii Aziii je gospodarski in na«jo-,fgodka glavnik... Sedaj pa prihranil nekaj denarja in po«ta-i Vsaka nesreča ima svojo sre-'zveze, ki bodo spajale nekatere] svoji metodi P-evladovalo je na- nalili. < V se komunistične metode s\eta ^^ prednica vH lepo Ril je izučenjčo. Ce ne boš imel premoga to.'-entrale v Jugoslaviji med sel^j^ hiranje, da se jim bo po tej TK>ti niso obnesle v evropski Rusiji, ko-1 Mar,J,ne drU'?~ t*"»jar in tudi tuka-> Je de,a? vl?imo' se to,aži z <^tvom, da tn-|'» z inozemstvom. Za enkrat se 1 »osrečilo lioblti odločilen vpliv liko manj bile praktično izved-|na lcZ1*"U J" l^emftslJaIa 0 strojarski tovarni 15 let. Oženil di moskitov ne boš imel . . . j?™di zveza Beograd-Sarajevo. na- id- pirat / ->'s<*ni: sreti avtonomne, oziroma Odpor proti boljSevikom v sred- V Dravi najdena utopljenka Drava je prinesla do va?i Drav-ee j>ri Ptuju približno loletno, krepko razvito deklico oblečeno v modro kopalno obleko. Truplo je ležalo kakih deset dni v vod'. ^ Neznano dcklreo so pokopali pri Vidu pVi Ptuju. tudi na ostale, Se svobodne ali 1 pod kapitalističnimi evropskimi .\ziji, 10 si ni lezno preasrarvijaii 1 * "-''i" ^ ^p1««"- Agitacija za pivo in lahko vi-, vladami se nahajajoče mmiimanc. Xa drugi strani je nacijanabii od- kopan je bil po katoliškem obredu' moifcm ^mneniu velik Vesti, ki prihajajo zadnje por zoper Ruse pri tamkajšnjih Tatovina deln. na §t Oeorge Cemetery. j ezmisel |Ncva metoda za razlikovanje no- i/ Azije, kažejo, da so moskovski mongolskih narodih še vedlio svež Po.^estniku Alojziju Drami ju vj Med Kenosho in Racine ob Mi-1 * ^ . « . t .j tranjih bolezni, komisarji tudi tu doživeli ne- iz dobe. ko so se Rusi polastili de- Pustem Javorju je bio ukradeno ehiganskem jezom počiva že ve- Zganja, piva er ^ a ega m rojak dr. Anton Orgnrina, uspeh.. V srednji Aziji se vrstijo žele. I mnogo obleke in vlatnine ter hra-iliko Slovencev in Slovenk in tam *™ega Vin» ima dežela, hvala- zdravnik v Opatiji, je imenovan npori zoper boljseviško vlado Po- Toda, če bodo uporniki končno nilna knjižica vse skupaj v \-red-jpri njih je tudi* pokojni Ferdi-'bogu, še več kot preveč. 7a docenta na medicinski fakulte- rtx'a se v zailnji dobi, da so se u- uspel t. .ie vendarle vprašanje, nosti 250,000 kron. narid. prll v F«argani domačini, to «m Kajti tu ie na ruski strani kultura Francu Tlakarju na Selu je bilo Tam je javni skupni vrt, Sarti. pod vodstvom «vnjih dn- in organizacija, in to sta sili, kh-j likradettO perila in denarja v vred-bovniknv. Njih voditelj šejk Mo-jterim sc azijski narodi doftedaj iejnosti 6000 K, trgovcu Avguštinu turned ie edruaii pod »rojim 90- niso mogli s pridom ustavljata. Škofa pa kolo, vredno fOOO K, ki noč in dan stoji odprt, vrtnar mu je pa bela smrt! Naročnik. Zakaj ne začno agitirati, da;vi zagrebške univerze na novoure-bi bila ta roba eenejSa? Taka jeni katedri fizikaVne diagnostike, agitacija bi bila velikega po--Svoje imenovanje inia dr. G-rgnri-mena. j na zahvalit: novi metodi kreisko- ^^SSSHjUiilM^HSSMi vanja ia razlikovanja notranjih Brezplačno. Kdor narodi kako knjig«, pri »ožimo na knjiiic« "NOVA POSTAVA" ni pooeBreftne delavce SjrlvaoUI v Peon- brezplačno, dokler nam SLOVEMC PUBLISHING CO. New York, N. X. t GLAS NARODA, 2. OKT. 1922 Vladimir Levstik: VIŠNJEVA REPATICA. (Nadaljevanje.) "Tako. Zmrzlikar," je dejal z j -— oprezno pridušenim plasom. za- Ena zmed obeh pomav na kio- '"pljajc karto v ovoj. "Odpra-p j* prhnjla kviiku m priskočila. *iff* ono })a-atel° čimprej, nato 'I \ rui!.» itixl'-ntu i*-i-otm*;t l"1 da pride to»e še pred dulta. dnevom grofu v roke... In — je- ' Nisem pijan/' se je ffiraoil, z]K za robr"i-" • prav gotovo da ne* In rudi gle- je >toPa* Rovan z agen- dat vm nirm prišel, in kar se ti«V mojega talarja, bi va» vljcfcb no opozoril, da je salonska Stik-nja Prišel aem naznanit zelo važno reč...** 44Na dan i njo!" je rekel okorni varih piostave ter »i nateknil t:eer nagrada plemenitih dejanj. Poetova gospodinja. katero sta našla zaklenjeno r kuhinji in tnleeo od strah*, mu je povedala, da so je Vida žbu-*Ja. *4Sicer pa bi bili lehko po- | iZ dozdevna smrti in kaj da ■ ikati jutra, mislim kajt" j*' pripravilo v obup. sin njene '* M rdi ^e. da ne pobeene... On prijateljire "od zgoraj" se je bil amreč ni grof, ampak nevaren IfK'tUW,' ' 44 Kdo, kaj T'* Redar je namriil brvi. "O knrm govorite?" *'U grofu, saj sem povedal." 44 O kakem grofu f Grofov je o*ti." je vpil zasliševale? čeda-ie bolj vrnem i r jeno. 44 Kako se šef Kdaj je rojen? Kje je dota ? Persrfnialiji*, prijateljev v »a- XXVI. — O, če se spominjam poietnir juter na veliki cesti sredi rožnatih travnikov pod gostoljubnimi drevesi!.. Ti nisi nikdar imela ena kili bukofekih vtrsov, moja draga Claire, ti si Parižanlca in si imela vedno mehko ležišče za svoje jubezni.... .Jaz pa sem divjak.... Če bi te bil sfpoznal z dvajsetimi leti in ne s petdesetimi, bil bi te Nekdanja cesarjeva ljubica sedaj v krušni vrsti. Vsakdo je že čul o Katarini! Cesar se je smejal, ko sem ga Schratt, morganatični ženi Pran- inazvala z ekseelenco. a jas nisem ca Jožefa, predzadnjega avstrij-; zapazila svoje napake ter ga še skega cesarja. nadalje nagovarjala na tak način. Od trenutka naprej, ko je ee- i Poslušal me je zelo milostno ter sar /podlegel čafru njenih lepih mi obljubil, da bo vse urejeno in oči, niso bili njeni odnošaji s ce- da ne bom imel . . - _ — —-------a nikakih sitno- r, j . , j vedel seboj daleč po^ cestah, in se- sarskimi krogi nobena skrivnost sti s svojimi upniki. Ko sem ga Grof je čutil, da mu prinese | daj bi *e lahko naslajala pri na-j več. zapustila, mi je cesar dovolil po- sih večerih z otožnimi spomini Za njo je zgradil majhno vilo ljubiti njegovo roko ter mi rekel. da sem nudila 44 njegovi eks- vrnil z novico o Egonovem deja nju. mati pa jo je bila prinesla še j -vežo k nji. Ali niti ta tolažilna vest jia ni prav razveselila; ko-' maj jo je premislil, je že zardel i n pobe*! 1 oč i. 4,l„e zakaj sem sra šel ovadit?" je nabijal po čelu. ko je bilo -e opravljano in je sedel sam seboj m^d siromašnimi stenami bližnji dan odločitev. Po njegovem nocojšnjem ravnanju z Nino je bil Smučiklas primoran izpre-videti. da so bile vse nade v povišanje rn grofov-sko sorodtščino Je kratek, goljufen sen. Ob tej uri je gotovo že besnel po svojem stanovanju ter postavljal dejstvo k dejstvu, grozeč se pred neodvračljivo Resničnostjo, ki je režala vanj. polna zasmeha in poraza. Da. zaman je bil navezal na grofa svoj ugled ter položil k njegovim nogam vesoljni narod. ki je drl za vodnikom po komandi njegovega časopisja, v na-•robT-niku in na verigi njegovih na najino mladost... prav pr; vratih cesarske palače Tako sem torej hodil vsak ve-' in prebivalstvo Dunaja se je navadilo zaznamovati obiske cesar- cer v cirkus in občudoval oboževano jahalko, ki je postajala vsak dan lepša — (poljubi na-pracvijo žensko Se lepšo. Olaire) — Medtem, ko je njen sotrudnik na trapecu postajal vidno bolj suh. Neko jutro sem vprašal svojo lju bieo. kaj se je pripetilo temu revčku. Blanea je začela plakati. — "Vraga'* sem si mislil. "nekaj tiči za tern!" In res. akrobat je blazno ljubil Blanco, prosil jo je že bil za roko in poznal je najine skrivnostne odnosa je. ''Pri priganja/ev! jZaman je "mvesti- bradi Karla Velikega", je pono-ral" v letih in letih nadrte gro- j dvignila glas v meni moja še svojih klijentov. finančnih in ljubezen in moje samoljubje, — rolitičnih operacij težko prišle- "pri bradi velikega kralja in mo-parjeni sad! To spoznanje se ni dalo preboleti, ne glede na za-ključke o tujčevem *grofovstvu\ 1 m - i >uknji!" >tjo. policija \-se to je lehkoda res "Kaj-kaj I" zarjul razgra-. n Pr«v! — k »j briga-mene T , a ju planil tik predenj ; malo ' vra- naj me vzame, če nisem rav- jc m rn ikalo. da ga ni podrl s '1?l1 kakor najzadnja svinja---- tn^>ubom. 44Ali se vam meša?" ' mfV hodi!'' ki so prihajali sami od sebe ter pomenili brez nadaljnih komentarjev cel kriminalni obtožni spis.... "Smučiklas ne bi bil Smuči-klas." je sodil pustolovec. "ako ne pridirja ob osmih zjutraj nad- Študent se je nehote ndmeknil. Preden pa je utegnil povzeti, je pristopil možic v civilni obleki, z obritim licem iu volovskimi očmi. nelepa. tolsta prikazen, ki jo je bilo vpitje že nekaj hipov poprej zvabilo na prag sosednje sobe. 4 4 Stojte, Rogina," je segel onemu v besedo, 44pustite ga meni... fc*t<7pite tu noter, gospod." Nepreoblečen in neumit je hi-tcl na prvi jutranji rlak ter se odpeljal domov. Enrique Gomez Carflto (Guatemala:} jega očeta, moram se maščevati, na vsak način..." Zakaj?... Nad čem?... Ne vem; toda čutil sem potrebo, maščevati se nad to opico, ki si je upala gojiti občutke enake mojim. Ker ga nisem mogel pozvati na dvoboj, sem se odločil ga ubiti kot psa. Moje maščevanje je bilo strašno. Ne smejaj se... Boš videla.. Cel (Dalje prihodnjič). B 1 a n c a. (laire de Lune se je pogovar- ala s polkovnikom de la M onto. V n»lednjejn trenutku je stal |[ripav gla<= starega častnika, ki Rov an pred ({kfktTorjera Stkoby- 3om. Komisar in Zmrzlikaj* sta imela ravno tistikrat važen |*»svet o grofu, in Skobyl je bil ves ve-*<1 nakljiscja, ki mu je obetalo noa-ili vesti. "Sedite, nič se ne bojte," jr deja! študeartu prijazno, dasi je vrtal vanj z Očmi. kakor bi g.* hotel izpremeniti v rešeto. "Prišli ste zaradi grofa Ku*saigHbrii-cha.... Kaflcšno 60 vaše novice in na kaj se opirajo? At pušite?" Ponudil mu je cigareto irt se obrni! tako da je imel obraz v senci, Jtovan je oživel. M«*d burnimi puh i dima je ii-foruhal komisarju hvojo povest o t»-m, kaj se je zgodilo iu Grabunčevf verandi in a j« ie bil navajen dajati povelje, je nadvlada! ves smeh in vse šepetanje. — < Vravno se norčuješ iz me-;if>, jf. rekel, bom pisal svoje Sipo-ii-in»> in jim dal naslov Tisoč in na noč, tisoč noči ljubezni.... ena noč sovraštva. . . . Misliš, da je to malenkost ? Govoril bom o vseh princesah, ki so se mi trdale, in o tebi bom tudi govoril v naj-olj temni noči od vseh, v devetsto devetemdevetdeseti noči skon »vsi zgodovino sto afrikanskih kraljic in prelestne Blance.. . Se pominjaš tega dogodka? Clairi se je zdehalo. —Ti se ne svominjaš? — Ne! — Takrat, je nadaljeval polkovnik. sem bil samo porotnik, po- me. da me pokliče na Odgovor. :nisera na nobtkn sestanek , .j j v-.,, ki mi jih je Blanea določevala v In svoj odgovor dobi!" . „ , , . ,. , i pismu h, polmh solz in poljubov. Ko sem spoznal, da je njena brezupna ljubezen prikipela tako daleč. da je bdi moj načrt raščeva-nja mogoč, sem jo sam poiskal in ji povedal, kaj želim... Skoraj nič... malenkost... Naj napravi napačen gib na trapecu. tako da si njen sotrudnik razbije cepili jo.... "Če tega ne storiš." se/m ji rekel, 'me ne boš nikoli več videla." Claire se je približala polkovniku in nemirno poslušala konec povesti. — In nato? La Monte je znova nalil svoja (Prevel P. V. B.) kaj ga j«- bila stavila pred vilo. ročnik pri cuirassier jih, imel sera in he-ed. ki jih je slišal iž njenih f krasno pozlačeno čelado in dalj-t^t. Komisar vame. lanjem v fM-eh. Claire ni niti trenila z oemi. "Vaše poročilo je zelo drago- — Ker se je pa vojni minister e no." je i/pregovoril s preraiš- brezdvorano bal, da me vidi nje-ljenim ghrsom. '"Tjema se z dpej- gova žena, me je poslal v garni-stvi. ki.... z eno benedo, hvala ^ijo v obmejno mesto, kjer so se vam zanj! Policija je stvari sicer kabareti zapirali ob enajsti uri že na sledi, ali vendftr.... z eno zvečer in so nam puščali dvojno besedo, prav je. da ste prišli.... dolgočasno možnost; odločiti se Na nekaj pa vas opozarjani: da di za pusteljo ali za cirkus... Kaj-izvrši policija svojo nalogo, je i m priznati moram, da se je v nic-predvs. m p^)trebotrebo po tebi zaželel sem si jo z vsemi silami svojega mesa in svojih petindvajsetih let; hotel sem, da bi me v resnici ugriznila. In začel sem jo oblagati po ; vseh pravilih, ki odgovarjajo starim navadam, obdajal sem jo s cvetlicami, jo zasledoval s pogledi. bombardiral z madrigali. a-krostihi in soneti.... V mojem času smo mi vojaki nosili ie par Furnirano lasuljo a la Louis XV. pod svojimi čeladami in verjel smo s lavorike slave, v rože ljubezni in v smeMjaje, ki bo zahvala zanje. Danes temu ni več tako ; danes ni več vojakov, to so samo človeški stroji, zelo ponosni, zelo solidni, zelo učeni toda brc« bleska in brez bleska in brez življenja.. . Tako sem jo torej začel oblegati.. . Ali si tako prijazna in mi natočiš kozarec, draga Claire ? Claire. ki je poslušala povest svojega prijatelja z dobrohotnim in ironičnim zanimanjem, mu je nalila dva kozarca in rekla: — Eden za njo, drogi zame! Z galantnim nasmehom jih je stari vojak izpil v dušku m pristavil; — Obacfcva zate, ti prekrasnat Claire! — Par trenotkerv je vihal La Mote svoje lepe snežnobele brke, na-to pa je nadaljeval: — Bn mesec, cel mesec sew rabil do amage... Toda ženska je vredna enega meseca, ali se ti ne zdi?... dva kozarca in izpraznil in nadaljeval : — Nato?.... Poslušaj.... Blanea nost občinstva Orkester navad-zahevo samo s poljiEbom, blaznim in mrzlienim poljubom, enim ©- ja pri lepi ljubici s pomočjo luči, ki so gorele ali ugasnile v oknih te vile. Celih pet in drideset let. od cveta mladosti pa do časa.* ko je srednja starost sklonila njena ple ča, je vzdržala Katarina Schratt tradicije svoje vrste ter dejanski vladala Avstrijo s pomočjo svojega upliva na cesarja. Nikdar pa ni zavzela riObene-ga mesta na dvoru, ki ji je pripadalo na temelju vzgledov drugih kurti?ank. Ostala je prav do konca priprosta "hausfrau" ali hišna gospodinja in v tem je oči-vidno tudi tičala njena sila. Ko je leta 1916. Franc Jožef umrl, ni bil nikdo presenečen, ko je izvedel, da je zapustil cesar svoji ljubici svoto $250.000, da preživi brez skrbi svoja preostala leta življenja. Sedaj pa je vse to izginilo. Njen nakit in njene lepe obleke so prodane. Našla je svoje mesto v krušni vrsti. Njeni rojaki, Dunajčani. pa kažejo nanjo kot na strašen vzgled, kajti prokletstvo, ki je zasledovalo Ilubsburžane, je izvedlo nad njo svoj zadnji udarec. I>unaj nudi danes tako številne in presenetljive kontraste, da lahko vsakdo razume položaj Katarine Schratt. Plemstvo, vladni uradniki, profesijonalci in drugi preje dobrostoječi trpe sedaj več vsled lakote in pomanjkanja kot pa ljudje, ki znajo delati s svojimi rokami in ki so bili že od nekdaj vajeni težkoč in pičle hrane. Ker ima denar majhno vrednost, so postali ubogi in ubogi še ubožnejši in vsled tega se nlk-du, visoko ali nizko stoječ, ne sramuje peshižiti se odpomoči, katero nudi vlada s svojimi izkuhi. Napol razpadel Sal, ki je moral nih poljubov, ki zajedno ugriz- i biti ne^oč drag in obleka iz sati-cejo. ki se človeku zdijo, kakor | na> Precej starinskega kroja je bi ga vrgli v prepad, s poljubom | obrnila pozornost razdeljevalcev polnim blaznosti in obljub... ga v postelji. Tudi to ni spravilo komisarja iz ravnotežja; njegove misli so bile namerjene drugam. " Rogina !" je zaklical, "samomor... Napravite zapisnik in poš- ljite po — stojte, Zmrzlikar naj j u^n-iznila in naslednji dan, ko ptopi ž njim!" sem se zbudil, som bil zaljubljen lostprmi očmi, bledim obrazom, o-groumrmi ustmi, nervoznimi nogami, močnimi rokami in gibčnostjo kače. Neko noč sem sanjal, da me Je Toda te obljube so bile tako nejasoie, da sem spoznal, da se bom moral znova mnogokrat zaporedoma truditi, da (ji vsnjim sVojo voljo. Oni dan ji o zadevi nisem več govoril. Zvečer sem šel v cirkus kot vedno, vsedel sem se na svoje navadno mesto, in si prižgal kot vedno svojo cigaro, ne da bi pogledal na trapece in droge, ki so bili pritrjeni deset metrov visoko in vzbujali pozornost občinstva. Orkestar navadnih gosli in ponižnih trobent je že poskušal temne akorde najbolj senzaciooelnega dela predstave : "najeva letečega viteza". Nehote so se moje ustnice nasmejale pri spominu na mojo jutranjo Zahtevo. Orkester je nadaljeval M vlekel svoje lene, zaspane in zastrte note, ki so se glasile žalostno kot psalmi, kakor bi se hotele skriti, da ne motijo občinstva... Nenadoma je krik napolnit prostor: krrk, sestavljen iz tisoč krikov, krik groze, pomilbva- živil na neko staro žensko, ki je vzela molče vse, kar so ji nudili ter se molče tudi odstranila. Mirno je Čakala, da je prišla na vrsto in tako jasno je bilo, da želi ostati nespoznana, da je nekdo sklenil izvedeti njeno povest. Tedaj pa je prišla na dan presenetljiva resnica. Bila je Katarina Schratt, ljubica cesarja Franc Jožefa. V življenje cesarja je stopila Katarina Schratt nekaj časa pred smrtjo prestolonaslednika Rudolfa. Franc Jožef je trveljavil običaj, s pomočjo katerega je ostal v stiku s svojimi podložniki glede njih. osebnega blagostanja. — Vsaki teden enkrat je smel priti vsakdo, ki je želel ter -vložil tozadevno prošnjo, k njemu ter mu poto&iti svoje gorje. Katarina Schratt, v cvetju svoje mladosti, stara sest in dvajset let, plesalka in dovršena igralka, je prišla v denarne stiske, kajti ni mogla plačati računa šivilje, ki celenci" zelo prijetno pol ure. En teden pozneje je neki dvorni uradnik prevzel \>se denarne posle Katarine ter plačal vse njene dolgove. Kmalu nato je sklenila cesarica Elizabeta, ki je bila kaj rahlega zdravja, da bo potovanje okrepčalo njeno zdravje, a ni hotela pustiti cesarja samega v svoji odsotnosti. Vpostev je prišlo več žensk, katerim bi cesarica lahko zaupala, da bodo zabavale cesarja v njeni odsotnosti, ne da bi skušale uplivati nanj, a po daljšem razmiselku jc cesarica odklonila vse te ženske. Najboljša cigareta ne ter ostal- pri njej do polnoči, a le redkokedaj preko cele noči. Ce se je vršil kak dvorni ples ali kak sprejem na dvoru, katerega se je moral cesar vdeležiti. je prišel k Katarini na zajutrek. Navada cesarja je bila vstatf vsaki dan ob, petih zjutraj ter o-bi^kati nato Katarino za jutranjo kavo ter eventualen iapre-hod. Ko je bilo njegovo dnevno delo končano, se je zopet vrnil k Katarini, kjer je večerjal zelo priprosto ter pil pri tem plzensko Kmalu pa se je nudila povsem pivo. nepričakovana rešitev tega muč- Katarina Schratt ni zapustila nega problema. Cesar in cesari- odra prav do zadnjih let in sicer ca sta prišla slučajno v Hoffma- v glavnem raditega, ker je bil novo gledišče, kjer je nastopala ' cesar v onih dneh skrajno skop Katarina Schratt. Po končani in ker ni hotela ona sprejeti od predstavi je odšel cesar s česa- njega stalnega letnega dohodka, rico s sobo igralke. O njeni dobrosrčnosti krožijo Po tem sestanku se je KaTari- številne povesti. Na stotine po-na Schratt nastanila v bližini ce- trehnib ali pa pretkanih ljudi je sarja in prav do dneva njegove dobilo penzije z njenim posredo-smrti ni živela nikdar daleč od vanjem. Vsled tega ni težko ra-njega. zumeti. kako je Katarina Schratt Vedela je. kakšne dolžnosti i-1 Porabila katerega je do- ma v cesarjevem gospodinjstvu i blvala dokler je hl,a ■n v svojem, stanovanju na Eli- i 1-iub,ca in zakaJ ,u,a vedno v sabethstrasse. katero je dal cesar ! do]-ovlh- opremiti za njo. Igrati jc morala k«u*rp Je P™' dvojno ulogo razveseljevale in dati v zad7,jfh let!h' ^ prijateljice, zabavati ga ter od- kup!,a neka m1ada Spiska i-vračati kar največ mogoče nje-1 Jrral™ ln pIesalka' k! ^ trajno gove misli od tragične usode, ki P^bljena na Dunaju in v Nem je očividno zasledovala njegovo j1 družino. ' Usoda je hotela, da so prišli V onih prvotnih dneh ni nikdar želela postati inadama M on- ,. . , . , ^ . . , .. . , isto obrt kot jo e neko«- cesar- tespan ali madaina Pompadour. . .. * A . , , t. , . j . . , , . , jeva ljubica, Katarina Schratt, ki ki sta obvladovali slaboumne kra- • , . .„ ,. - , J , . . . _ »spoznava sedaj resničnost stare-Iie. Sele potem, ko si ie prido- , , . ., , , . , . , . reka. da ni ničesar stalnega bila nadvlado nad duha cesaria , . , ... pori božjim solncom in da ie vsa potom dolgoletnih stikov, so pri- ... . „ ' . , ,. , . , , i pn-zemetjska visrikost prazen in ceh evropski kancelarji pošilja-' .. , . . .. .. , . , . ' . . nieen srn. ki se razkoii v tne ter ti svoje poslanike k Katarini ! ...,". „ . _ , , , ; se mora umakniti okruti realno- Schratt. da zastavi ona svoj upliv ■ . ,. , - , . , sti življenja, pri cesarju ter izposluje to alt ono. darovi ^tare«ra. Franj<* Jožefa v roke mjade ženske, ki izvršuje Dnevno življenje obeh je bilo približno naslednje: — Cesar je ponavadi večerjal v hiši Katari- ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA" NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR DRŽAVAH In ta Blanea me je č«*bo zme- nja. strahu, bojazni in divjosti, # Je obleke za njene m dela s svojim bledim ponočnja-Skim obrazom in bolestjio nervo®-nostjo! Najbolj čudno v meni je bilo pa to, da seui jo, ko sem iloiliijHS zmagal, namesto da jo ljubim manj, ljubi* bolj ognjevito, bolj strastno, bolj blazno, kakor kdaj preje. Najmi poljubi so bil! kakor peklenski poljubi. Edina neprijetna stvar pri najini idili je bila ta, da je imela Blanea očeta, ki je tako ljubosumno čuval njeno rast kot kak španski ple-menitaSmenitai in da sva si morala ona in jac, če sva ae hotela videti, izmisliti tisoče pretkanih načrtov. Sicer je pa morda ravno to podpihovalo open} najine strasti in napravilo najino idilo bolj ogtijeifcd. najstrašnejši krik, ki so ga sploh stoPe na Burg-glediScu. kdaj slišala moja ušesa, bil je zajedno "ai!" in "o!", rjovenje, stok in škripanje z zobmi.... krik. pri katerem je postala kri led! Na tleh v sredi je ležal ulbogi Rlancm sot rudnik ves v krvi in brez zavesti, medtem ko se mi je ona iz višine na gngajočem se droeu aanehljala kakor sfinga..." Claire ši je obrisala s prti-čem. Nato se je obrnila proti Židu Levyju, ki je pokril mizo s ka-balističniam znamenji. Bila je dolžna skoro petdeset tisoč dolarjev. Da najde pot iz te zagate, je sklenila obrniti se na cesarja. O prvem sestanku s cesarjem je pripovedovala ona sama naslednje: — Ko sem stala konecno pred našim cesarjem, se me je lotil tak strah, dasem v trenutku pozabila lepi govor, katerega sem pripravila ter celo »tališče, katero je zavaeinftl človek, pred katerim sem stala. Cula sem cesarja Sveže grozdje. Imamo vedno na |*>ti več kar najboljšega C ALI FORNIJSK EGA SVEŽEGA GROZDJA vseh vrst. Najmanjše narr« ilt> j»- ena kara. Za pa ran tiranu vrsto, varno odpoSiljatev in prave cene se obrnite osebno ali brzojavno na: Pacific Grape Company, Pacific Grape Company 449 West Broadway New York City. New York in sosednje države« Flood Building SAN FRANCISCO. CALIF. katerimi je znal poroto naravnost prisiliti do prelivanja krvi, da je hkoro pozabil, da je njegovo lantno življenje na tehtnici. Porota se je kmetu vrnila v dvorano. Pravorek se je glasil, da so vsi trije jetniki krivi. Peter Blood se je ozrl naokrog po dvorani. Nekaj easa »»e mu je zdelo kot da so se zmedli beli obrazi krog njega. V trenutku pa se je zopet osvestil, kajti neki glas ga je vprašal, kaj želi navesti za s«"be in zakaj ne izrečejo nad njim smrtne ob-fcodbe, ko je bi! spoznan krivim veleizdaje. Zasmejal se je naglas in njegov smeh je gorostasno odmeval v smrtni tišini, ki je postala v sodnem dvoru. Vse to je bilo tako groteskno in tako norčevanje iz pravice, katero je delil oni zlokobni satan v omatu sodnika, — orožje otrveteželjnega in zlobnega kralja ! Njegov smeh je spravil iz dostojanstva celo predsedujočega sodnika. — Vi se smejete, gospod, z zanjko krog vratu ter na pragu večnosti. v katero boste stopili tako nenadno? Tedaj pa se je Blood cwestil. — Pri moji veri, večjo pravico imam do smeha kot pa vaae lordstvo. Hočem namreč reči naslednje, predno izrcjčete obsodbo. Vaš* lordstvo vidi mene, — nedolžnega človeka, kojega edini greh je, da >em izvrševal dobrodelnost, — z zanjko krog vratu. Vase lordstvo, kot rabelj, govori strokovno o tem, kar bo zadelo mene. Jaz, ki sem zdravnik, pa lahko govorim strokovno o tem, kar bo zedelo vaše lordstvo. Rečem pa vam, da bi ne zamenjal sedaj svojega prostora z vami, da bi ne zamenjal te zanjke, katero ste vrgli krog mojega vratu, s kamenom. katerega nosite v svojem telesu. Smrt, na katero me lahko obhodite, je prijetnost v primeri s smrtjo, na katero je vaše lordstvo obsodil oni Veliki Sodnik, kojega imena se vaše lordstvo tako prosto poslužuje. Lord najvišji sodnik je sedel pokonci, s posinelim obrazom ter Izbuljenimi očmi. Lahko bi našteli do deset, a še vedno bi ne culi niti najmanjšega »uma v tej paralizirani dvorani, ko je zaključil Pet er Illood svoj govor. Vsi oni, ki so poznali lorda*Jeffreysa, so fcmatrali to za mir. kot se pojavi pred viharjem ter se pripravili na eksplozipo. Ta eksplozija pa ni prišla. Škrlatna postava je izgubila svojo strogost ter se .-klonila naprej. Njegovo lordstvo je pričelo govoriti. Na kratk o. dosti krajše kot drugače ob takih prilikah in na popolnoma mehaničen način človeka, kojega misli so potnem drugod medtem ko govori. — je izrekel sodnik smrtno obsodbo na predpisan način ne na da bi le z besedico omenil to, kar je rekel Blood. Ko je izrekel smrtno obsodbo, je omahnil nazaj izmučen, 7 napol zaprtimi očmi in potne srage so mu stopile na čelo. Jetniki to odšli ven, drug za drugim. Mr. Pol]*>xfen, ki je bi! v svojem sreu "Whig, čeprav je zavxe-ma! me>ao generalnega pravdtiika. pa je zamrmral v uho svojega tovariša, javnega obtožitelja: - Pri moji veri. oni temnopolti lopov, je pošteno prestrašil njegov« lordstvo. Škoda je, da mora viseti. Človek, ki lahko preplaši Jeffreys*, bi moral priti še daleč. Četrto poglavje. ČLOVEŠKO BLAGO. Mr P'.lUxfen j* imel ob istem «"»<-11 prav in tudi ne prav, _ kajti kaj takega veliko bolj pogmcto pripeti kot pa se splošno domneva. I m«-! je prav. ko je rekel, da je človek, kojega besede in nastop *>o lahko pr«i laš Ie takega lorda terorja kot je bil Jeffreys, vsled mop«' n«Mi -voje narave usposobljen ustvariti samemu sebi odlično ummIo. Ni p* imel prav, ko je domneval, da mora Peter Blood viseti. Rekel s*m /e, da so vsebovale preizkušnje, ki bo prišle nad njega \*I»d samat rskega pohoda na Oglesthorpovo farmo, dva vira za hvaležnost, < rprav ju Peter Blood še ni poznal. Eden teh je bil .da so ga nplob tftavili pred sodišče, drugi pa. da se je vršila obravnava dne 19, tirptmbr«. Do osemnajstega septembra so vse obsodbe, izrečene od sodii* a lordov komisarjev izvedli dobesedno in hitro. Zjutraj, dne 19. septembra pa je dospel v Taut on neki kurir od lorda Sunderlanda. državnega tajnika, s pismom za lorda Jeffreys«. v katerem so ga informirali, da je njegovo veličanstvo milostno zaukazalo. naj pripravijo enajst sto Ufctašev za prevoz na nekatere južne plan tac i je njegovega veličanstva, na Jamalco, Barbados ali Leeward otoke. Ne smete pa domnevati, da je narekoval to povelje kak čut usmiljenja. Lord Ihurchill je imel več kot prav, ko je rekel, da je bilo sree kralja prav tako neobčutljivo kot mramor. Spoznali so le, da je v tem obešanju na debelo, ki se je vrnilo, le velikansko trošenje dragocenega materijala. Sužnje so nujno potrebovali na plantažah in zdrav. moč»n človek je bil vreden najmanj deset do petnajst funtov. Razventega P* bilo na dvoru tudi par gospodov, ki so imeli pravico do radodarnosti kralja. Tu se je nudila cenena rilika kako zadostiti tem obveznostim. Nekaj teh obsojenih upornikov bi lahko dali na stran ter jih izročili tem gospodom, ki naj bi se jih pozneje iznebili po *»voji lastni volji. Pismo lorda Sunderlanda je navajalo vse podrobnosti te kraljeve radodarnosti in velikodušnosti s človeškim mesom. Tisoč jetnikov naj bi razdelili med približno osem dvorjanov in v dostavkn k pismu se je glasilo, naj pripravijo nadaljnih sto jetnikov za kraljico. Te jetnike »o hoteli takoj prevesti na južne plantaže njegovega veličanstva, kjer naj bi ostali deset let. Po preteku tega časa naj bi jim bila vrnjena prostost. Stranke, katerim pa so bili izročeni ti jetniki, so morale paziti, da je bila transportacija takoj izvršena. Tajnik lorda Jeffreys nam sporoča, kako je lord vriiovni sodnik onega večera v svoji pijanosti proklinjal usmiljenost, katero je pokazal kralj. Mi vemo tudi, da je skušal pisano napotiti kralja, naj prekliče svojo odločitev, James pa je ustrajal pri odločitvi. To je bila tudi prav njega vredna usmiljenost, neglede na indi-rektni dobiček, katerega je imel. Vedel je, da pomenja rešenje življenj na ta način izročitev nesrečnežev v roke šivi smrti. Številni marajo podleči grozotam suženjstva na zapadno indijskih otokih ter postanejo s tem predmet zavidanja svojih preživelih tovarišev. STATEMENT OF THE OWNERSHIP, MANAGEMENT CIRCULATION. ETC. REQUIRED BY THE ACT OF CONGRESS OF AUGUST 24, 1»ia. of Glas Naroda, published daily except Sundays and Holidays at New Tork N. T. for October 1. 1922. Stat* oT Now Tork • County of New York. • Before me a Notary Tublic In and for the State and County aforesaid, personally appeared L.udwi? Renrdlk. who having been duly sworn according to law deposes and says that he Is the Business Manager of the Glas Naroda, and that the following Is.to (he best of his knowledge and belief, a true statement of the ownership, management (and If a dally paper, the circulation) etc. of the aforesaid publication for the data shown In the above caption, required b\ the Act of Aug-nst 24. 1912. embodied In section 44S. Postal Laws and RegulaUons. printed on the I reverse side of this form, to wit: 1- That the names and addresses of the pubUsher.edltor. managing editor, i and business managers at«: Publisher. Sloven! c Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New Tork, N T Editor. Janes TorCek. «2 Cortlandt Street, New Tork. N. T. Managing Editor. J^nes TerCek. «2 Cortlandt Street, New York. N. T Business Manager. J.udwig Benedlk, 82 Cortlandt Street. New York. N. T. t. That the owners are: (Give names and addresses of Individual owners, or. If corporation, give Its name and names and addresses of stockholder« owning or folding 1 per cent or more of the total smount of stock) Slovenic Publishing Company. 82 Cortlandt Street. New Tork, N. T. Stockholder: Prank Sakser, 82 Cortlandt Street, New York, N. T. 8. That the known bondholders, mortgagees, and other security holders owning or holding 1 per cent or mors of total amount of bonds, mortgages or other securities are: (If there are none, so state) MONK - . , * That ths two paragraphs pext above, giving th« names of the owners, *M£ holders, and other security holders. If aav contain not only the list of stockhdSfif and security holders as they appear upon ths books of the company, but alsoTto cases where the stockholder or security holder appears upon the books of the company as trustee or in any other fiduciary relation, the name o Z the person or corporation for whom such trustee is acting, la given; s las th»t the said two paragraphs contain statements embracing affiant's full knowledge and belief as to the circumstances and conditions under which the stockholders snu security holders who do not appear upon the bocks of the company as trustees, hold stock and securities in a capacity other than that of a bona fide owner; and this affiant IT** no rea3°n to believe tl.at any other person association, on corporation has any "interest direct or indirect in the said stock, bonds or other securities than as so stated Jjy him. .. Jh*average number of copies «f each Issue of this publication sold or -istrlbiited through the mails or otherwise, to paid subscribers during the slv months preceding the date shown above is ...................... . io 350 (This Information Is required from daily publications only.) Ludwfg Benedlk. Business Manssrer fR—n Swor" to and subscribed before me this 30th day of September 1922. Joseph Rems. Notary Public _____(My commission expires March 30. 1923.) HA M BURG Direktna vožnja z čudovitimi novum "O" parnikL Potovanje za we kraje Evrope. ORBITA ...... 14 okt.; 29 nov.; 10 Jan. OROUNA ......21 okt.: 20* dec.; 31 Jan. OROPESA ...... 4. nov. Naravnost v Cherbourg, Southhampton. Hamburg. Zaprtekabins. Nobenih posebnih pristojbin* ROYAL MAIL STEAM PACKET COMPANY SANDERSON ft SON INC. AGENTS — all katerikoli parobrodnl agent. — Dva pretendenta za ruski prestol. Poroča Sanford Griffith, i»lu ter vrnili veleposestva njih prejšnjim lastnikom. Ustavni monarhisti, ki so organizirani v unijo ruskih popularise v, obsegajo več različnih gibanj ter so bolj napredni. V njih vrstah stoje kadeti in celo zmerni intelektua.lei soeijalno-revolueijo-liarnih tt*ženj. Desno krilo predstavlja Jefimovsfeij, moskovski odvetnik. preje član stranke kadetov. Profesor Miljukov stoji na nasprotnem skrajnem krilu ter j« tehnično izven stranke. Ou_ skuša zgraditi most med kadeti ter zmernimi soeijalnimi revolucijooiarji, kot je Sa vinkov. To levo krilo konštitueijonalistov bi zopet uve ijavilo monarhijo, a v mejah več ali man j demokratične ustave. Ustanovili bi zopet Dumo ter napravili iz carja nekaj, kar bi bilo ulično sedanjemu angleškemu kralju. Oni ne propagirajo takozvane Velike Rusije. Priznali so že neodvisnost Poljske, Finske in baltiških provinc. Čeprav domnevajo, da bodo prišle preje ali pozneje Ruski monarhisti so prišli dosveeenižtvu svoje lastne zastopni- spoznanja, da tiči sila sovjetske r ke; kot se je zgodilo to v Franciji ,________x_________x______^ vlade v podrejeni ju osebnih sporov! pred revolucijo. Jasno je, da bi j baltiške province'zopet v'federa njenih članov* pod komunistično j imelo veleposestvo in plemstvo pri eijo z Rusijo, so pripravljeni pri-strankarsko disciplino. Monarhi- (končni odločitvi večje število gja- znati njih popolno prostost in av-*ti. ki so bili do tekočega leta raz- sov kot pa svečeništvo in kmetje, j tonomijo. KonštitudjonaliHti so deljeni v najmanj en ducat različ-j Vse to je razvidno iz Stevilnil tudi priznali neodvisno Poljsko, nih fakcij, so se sedaj dogovorih,'diferenc, ki ločujejo danes rusk"! Ti dve veliki fakeiji sta sedaj da bodo pokopali svoje diference, ni0iiarhiste. Cirila smatrajo na or 1st rn jeni skupaj pod skupnim mo-v kolikor je to potrebno, da se številni monarhisti nesposobnim,i narhističnim komitejem, Id ima nudi zunanjemu svetu enotno i da zasede prestol) kajti v nefcem|svoj glavni stan v Monakovem. tronto. Stvorili so centralis mo-jstarem rnMkeni zakoniku se glasi, !>>ihodnji kongres so bo vršil v narhisticni koimtej v Monakovem da mnraj0 biti carja xlaJti Ni<-i. nakar bodo preložili svoj po konferenci, ki se je vršila te-|ruske pravoslavne vere. Kot šte- glavni sta.n v Pariz. Ruski monar-! kom pretekle jeseni, ter se dogo- ! vorili, da bodo delali vzajemno vsaj toliko časa. dokler bodo ostale v Rusiji na krmilu p rot.umni a r-histiene stranke. • Oba pretendenta in kandidata za ruski prest<•! sta nekaka umorjenega earja. Prvi je Oiril Viadi-mirovič in dru«ri Dimitrij Pavlovi«-. Vsaki teh dveh ima približno enakovredne pravice do prestola. vilni Romanoviči, se je tudi Via- »isti so se čutili v monarhistični diinir, oče Cirila, peročil z neko, bavarski bolj doma kot kje dru-nemško princesinjo. Slednja pa ni' Odkar pa je sklenila nem«ka zapustila svoje imdestan^-ske1 vlada pogodbo v Kapallo, so prišli vere kot je storila zamrla carinja. v položaj, kajti s tem je Na ta način bi bil Ciril izločen v priznala sovjetsko vlado Tudi ne očeh starih pravovernih Rusov. ! more Nemčija nadalje posejati Princ Ciril, ki je najbrž pr^el denarja, •-'»»•spoznanj, da bi najbrž ne bilo Monarhisti so vsled tega skle-ugodno zanj glasovanje Sobora, je ni,i Premestiti svoj glavni star v izdal pred kratkim prokiamaoijo, L>ariz* kJ>r itnai° P^Poro v goto-Ciril je izdal pred kratkim pro-'v kateri je uveljavil svoje zahte- vi'1 roIiti^nih in bančnih krofih klamaeijo, v kateri je uveljavil've prestola. I General Wrr prestola. i Ciril ni priljubljen v starih mo- anjrel .«e je skrbno fizojrnil vsaki zvezi s to ali ono nv>- fakeijo. Preostanke armade smatrajo vsled ruske svoje praviee. a s pridržkom, da se ne bo potezal za pr^ol, tV slu- kVugi'h. p<>sebno na'ne eajno se z.vi prmc Mihael, carjev v dvornih rekord * kaže|njeg0Ve : "" --- tega vse te monarhlstiene namreč, da je v večji men opor-1 / . .... tuuist kot pa konservativec ali Li- franke f ™onariiwti€«o armado. beralec. V zadnji vojni je bil Ciril ki °° ncke,?a dlle Pod^irala ^ ' .... - - . — ^rentstvo ter nanovo ustanovila suverenost Ronianovičev. (To so seveda l«" orazne Hlod brat. Mogoče se ne l>o nikdar izvedelo, kaj se je zgodilo z Mihaelom. Boljševiki trdijo, da je bil uhit tekom re volne i je, vendar pa- ;1.____, . .i j . . ... . , tT|po%eljnik gardnih mornarjev. Ko ms«) nikdar objavili podrobnosti, - - , , . - . . . . , i . ... J^ izbruhnila revoluciia ter je bila kje m na kak naein je bil ubit. provizori,,na v!ada llstano^jpil3>j . Njegova mati. stara Marija FV se je .kušal Ciril preko noči Pri>je rUsk,h ki SO IZ dorovna iz Danske, domneva, da je še vedno živ ter smatra lo-jrieniui naslednikom na prestolu kljub dejstvu, da se je oženil hčerko ne!:e*;a moskovskega od-' vetnika. S»!?ili svoje jasli. Ruski narod ne bo menda tako neumen, da bi zo- lagoditi novemu redu stvari. Od-' korakal je s svojimi mornariškimi1 A . . ... i, vojaki pred Zimsko palačo v Pe-|p"' v zv^st v7'l^val f ^W™ »U • dobil Ciril je bre/ dvoma iz obzim«^ *-ti do nje tmienil njegovo ime v svoji proklamaeiji, kajti on sam je prepričan, da je Mihael res mrtef\'. Povsem napačno je domnevanje, da «kušajo ruski monarhisti postaviti na prestol generala Nikolaja Nikola je vi ča. strica zadnjega earja. On je še vedno zelo popularen ter visoko cenjen v ruskih Iinonarhističnih krrgih. Star pa je sedaj že nad šestdeset let ter izmučen On .sam si ne želi te »dužbe. C goto vil je pozitivno, da ne bo !sprejel nobenega imenovanja od ruskih beguncev izven Rusije, l-'dinole volja rtiskega naroda bi ga mogla pripraviti, da bi sprejel to mesto. Monarhisti trdijo, da je že zmagal pri ljudskem gl asova-jnju pri beloruski vladi v Vladivo-»stoku. Nikolaj pa noče vprizoriti [nobenega javnega koraka, dokler ne bo pozitivno vedel, v katero | smer se obračajo stvaa-L ; Monarhisliene stranke pa so se dogovorile, da je on edini mož, da | prevzame regcrrtstvo, dokler ne bo j končno odločeno, kdo naj postane vladar Oba pretendenta, Dimitrij :n Oiril, sta pristala v isti princip, «la bosta namreč gpre-jela krono le za slučaj, da jima jo ponudi ruski narod Volje natoda pa nočejo vsi irije spoznati in dognati potom Dume ali narodne skupščine v xa-padnem smislu splošne volilne pravice. *Jvesti hočejo nanovo stari Sobor. ki se je zadnjikrat sestal leta 1613. m ki je takrat iz^ volil Romanoviče kot vladajočo hišo vseh pravovernih Rusov. Tak Sobor bi dajal različnim veflepose-stvon^ plemenitaiem, kmete m in v /ameno le nagajko ter deporta Seveda, najbolj Smrtna kosa. Družini Rozbaud v Sv A'idu pri Ptuju je umrl sin-edinec Boris. novi vladi. To dejanje amatrajof .. ...... številni dobri ru«ki monarhisti za j' "° ^ . . . neodpustljivo izdajstvo Romano- P^netljive stvar, se gode sedaj viefiv. Mimogrede rečeno ie bil onj"a .RVet \ a ^vratfk tudi eden maloštevilnih Ru^ov re- *a*»krat ^'norna izklju- šenih z neke ruske križarke, kate j ro so potopili Japonci kmalu pc izbruhu rusko-japonske vojne Dimitrij pa odgovarja s svoje strani večini zahtev ruskih monaT-h isto v. Več let pred vojno, ko še ni bilo gotovo, če bo carevič sploh kdaj vladal, so smatrali Dimitrija možnim naslednikom Mihaela. Dimitrij je priljubljen kot eden izmed sozarotnikov princa Jusupo* va, ki so se udeležili fantastične kamarilje, katero je uveljavil sleparski- menih Razputin in ki so ga tudi umorili. Nikdar se ni dostr. mešal vjiolitiko. vendar pa je znano, da se zavzema za we principe božanskih pravic, katere je hiša Romauovičev vedno predstavljala O nobenem teh pretendentov za ruski prestol ni mosjoce reči, da predstavlja kak definitiven politični program, kaierega bi lahko označili konservativnim ali pa liberalnim, V ruskem monarhističnem gibanju je opaziti dve povsem razločni tendenci, kateri lahko označimo kot absolutne monarhiste in ustavne monurhiste. V krogih absolutistov najdemo ostanke dvora, stare veleposestnike, ki so izgubili vso svojo lastnino, ter večino častnikov stare carske armade. Njih rdeal označimo lahko kot po v ra tok starega reda stvari v Rusiji. To so takozvani veliki Rusi. Ti bi ne hoteli priznati prostosti baltiških p an vine ter le v omejeni meri prostost Poljske. "T^veJjavili bi zopet pravoslavno cerkev v starem am- Glede izplačil t ameriških dolarjih! P* nevt odredbi finantmga minis.« .iv« v Jugoslaviji jo bankam tam »oda • povedano izplačovenjo Čokov aH drtr jih nakazil v tujih valutah. Ako tort ^o*IJoto «l«n*r v amtrikaniki voljovi, Dt oiai potom čoka ali nakazila. «a banu v Jusootovijl m omo Upladot* v dolarjih. tomvaA do tfnovnom tečaju v doma« valuti, to Jo v kronah osi roma dinarjih H troCl a« jo p« pri aoatavl omo- "Jano adrtabt voo* tavala cwrsba u ■« I Jone« v v tolike, da zamortmo za st'ai ko. ki teaojo potovati v AmtrKu. «vr. liti i« vodno izplačila v ameriških do- i ar Jih, nndar pa Mkmzllo no omo pro. lopati znoakp (250.— za vaakapa pooa-moznopa potnika. Do to ovoto pa lahke izplačamo poljubno znaaka. Amorilki do-nar oo laplača «o proti prodtotitvl potno -pa Mota v L/adu Jodranoko bon ko « Ljubljani an Zap robu V AVSTRIJI. ITALIJI In SASEOC-NEM OZC*£JU pa «o vodno lahko brat No nakaznici oil mmOimi bo vidno omačano. da aa Ima izplačilo v amorUklh dolar||h. ^olop znaaka. ki na I a« Izplača v ama r likom donor Ju. oo nam mora poolatl tudi za poKnlno In drupo otročka kakor Isvrilti Za Izplačilo do | ca Izplačila od • 10*— t 1-—. za Izplačila, ki prooaoajo »ml • 50.— pp 2 centa od'vaakapa dolarja alf po P t- od oto. Denar nam Ja poolatl nafbplj« pp Do do $ BOL— Sank Draft. Frank Sakser State Bank L Now York. N. V. 2. oktobra: Sierra Nevada, Bremen. oktobra: AquiLanla, Cherbourg; Reliance, Cherbourg ia Hamburg. oktobra: J'ree. Van Buren, Cherbourg; Paria, Havre. S. oktobra: Caronia, Cherbourg In Hamburg: Mongolia, Cherbourg In Hamburg; Bayern. Hamburg; Giulio Cesare. Genova. 7. oktobra: America, Cherbourg In Hamburg; Majestic, Cherbourg; Ryndam. Boulogne. 19. oktobra: Berengarla, Cherbourg. 1. cktobra: Pres. Polk, Cherbourg: France, Havre, ■Jannover, Bremen. 12. oktobra: Pres. Arthur, Bremen; Mount Caxoll. Hamburg; Taonnlna. Genova. 14. oktobra: La Lorraine. Havre: Olympic. Cherbourg; Pres. Roosevelt, Cherbourg In i*-emen: Orbita. Cherbourg in Hamburg; Fa xonia.Cherbourg In Hamburg; Fin- land, Cherbourg; Arabic. Genova; Belvedere. Trst. . , 17. oktobra: Resolute. Cherbourg In Hamburg. 18. oktobra: £ l*res. Garfield, Cherbourg. 19. oktobra: P-ocliauibeau. Havre. 21. oktobra: Homeric. Cherbourg; La Savoie. Havre; Zee land, Cherbourg; Pres. Hsu-ding, Chor-jbourg in Bremen; New Amstedam, Boulogne; Orduna, Cherbourg in Hamburg; ITea. Wilson. Trst. 2*. oktobra: Aquitanla. Cherbourg. 25. oktobra: Pres. Monroe. Chorbourg; Torek, Bremen. e. oktobra: Tuscania. Genova: America. Genova. 28. oktobra: Lafayette. Havre; Majestic. Cherbourg: Kroonalnd. Cherbourg; Noordanm. Boulogne; Conte Rosso. Genova. I. novembra: Paris, Havre. II. novembra: Argentina. Trs+. Najhitrejši moderni parniki na •vetu. Edina proga naravnost v Dubrovnik. Velik izlet naravnost v Dubrovnik. (z oljem gnanimi paj-obrodi.) SCYTHIA — 25. nov. TUSCANIA — 6. dec. Največji moderni parniki. ki plujejo naravnost v Jugoslavijo. _ Razkošuost. udobnost, hrana in jjostrežha nenadkirljive. Vino brezplačno. Privatne kabine. Redka prilika, da obiščite svojo domovino na teh plavajočih palačah, toda jm> zmerni ceni. Izkoristite jo. Takoj si priskrbite mesto. Vizuma ni treba. Istotako preko Cherbourfca vsak torek BERENGARIA, AQUITANIA, MAUKETANIA Zamorete biti v 9. dneh v Jugoslaviji. Za karte in drugo vprašajte pri vašem bližnjem agentu. 9r*eneh,Jlae Hitra služba v Jugoslavijo. PARIS ....................... 4. okt. CHICAGO .................... 5. okt. t-A TO UR Al NE............11. ollt FRANCE..................11. 0kt. Izborne udobnosti — kabine za dve. ■tiri In sect oseb. umivalnica In tekoča voda v vsakem prostoru — jedilnica, kadilnica, bara. brivnlca. od-prt, pokrit krov. slavna francoska kuhinja, vino |n pivo brezpla£ro, godba, ples. Postreinikl govore slovensko in orbsko. Najstarejša kompanija. ki prevala Jugoslovanske Potnike. Posebni parniikt vlak vzame potnike in prtljago do določenega kraja. preko Trsta ali Bazela. kakor hočejo. Ne vlaKu Iz Havre v Jugoslavijo Je kompanijakl tolmač, ki govori vai Jezik. Potnikom pomaga pri prtljagi In v drugih stvareh. . Za navooila e« oglasile Dri lokalnem French Line agentu ali v KO V PAN t J SKI PISARNI 19 State Street New York City TESNA ZVE. ZA Z JUGOSLAVIJO V1 Red Star Line New York do Cherbourg in Aulwen>en Gothland 13. razr»-«i) 7. Okt. (Samo v Antverp.) Finland — 14 okt.: 2 dec.; 6 jan. Zeeland — in okt.; 25 nov.; 30 dee. V Hamburg in iidan.sk. Kronland — ig. r»kt.; 23 dec.; 27. Jan. Lapland — I. nov.; 9. dec. Samland — >U. razr«-«l) "4 oktobra. ^ American Line Is New Yorka do riymoutha, Cherbourga In Hamburga. • Mongolia — 5. okt.; 9. nov.; 11. dec Mmnekahda (3. razredi 12 okt.; 1»! n«>v, * Mane h uri a — 2*> "kt.; 3'« nov.; I ja.n. •Nove preuredt-e 3. razreda z vsem modernimi udobnostmi T* white Star N**w York do Cherbourg. Southampton Majestic — 7 okt.; 28 okt.; 25 nov. i Največji parnik sveta.) Olympic — 14. okt.: 4. nov ; ^ dec. Homeric — 21. okt.; 11. nov.; 9. dec Prlvedite Jih Iz Evrope na nažih udobnih MrnEkIh. Iv>bra brana. Zap,-ti prostori, fdob-na »lanotanja. 1'ljmlni služabniki. Udobne vnaprej plafane vožnje. Vpr&ftajte pri: PASSENGER DEPARTMENT No: 1 Broadway. New York •11 pri lokalnih agentih. NAZNANILO IN PRIPOROČILO Cen j. naročnikom Glasa Naroda v Pennsvlvaniji poročamo tem potom, da jih bo obiskal na« potovalni zastopnik Mr. JOSEPH ČERNE, kateri je pooblaščen nabirati na J ročnino za na« list; zatorej pro-> simo rojake, da ma bodo kolikor •nogoče naklonjeni. Slovenic Publishing Co. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA" NAJ. VEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. ^ Vaši sorodniki, prijatelji in „ znanci v starem kraju kupijo vožnji listek za pot v Amerike najugodneje z ameriškimi dolarji. Proti predložitvi potrjenega potnega lista za v Ameriko mi lahko izplavamo ameriški denar v uradu Jadranske banke v Ljubljani in v Zagrebu, toda znesek za posameznega odraslega potnika ne sme presegati $240. V Italiji in zasedenem ozemlju pa lahko izplačamo brez izjeme vsakemu poljubne zneske v ameriških dolarjih. Ako kaj ne razumete, pišite nam. da Vam pojasnimo. Frank Sakser Stat Bank, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Praktični Priročna žepna, knjižica, ki ima vse kar je v kupčiji potrebno, ie natančno izračunjeno, kakor tudi aa izračun j en je obresti. Knjižica je trejo vezana, stane SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 Cortlandt Street : New York -v... ~ ^fc...:______, _____.__:_i_:__ -Siv