Uredništvo in upravništvo:
Kolodvorako ulico atov. 15.
Z urednikom 80 »noro govoriti veak dan od 11. do 12. uro.
Rokopiui so no vračajo.
Inserati:
Šostatopna potit-▼ruta 4 kr., pri vočkratnoin pojavljanji dajo so popuot.
ljubljanski List
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak dan vazen nedelj in praznikov ob r». uri zvečer.
Velja
za Ljubljano
v upravništvu:
za celo letoO gld., za pol lota 3 gld., ■/.a, čotrt lota 1 gld 60 kr., na mesec 50 kr., pošiljatov na dom volja mo-sočno 9 kr. več.
Fo poiti velja
za celo loto 10gl., za pol leta 6 gld., za čotrtlotaltgld. 50 kr. in za jedon mosec 86 kr.
Stev. 177.
V Ljubljani v torek, 30. septembra 1884.
Tečaj I.
Vabilo na naročbo.
S 1. oktobrom prične se nova naročba na naš list. Prosimo torej naše čast. naročnike, naj naročbo ob pravem času ponove, da se pošiljanje lista ne pretrga. Aajbolje se to it čini po poštni nakaznici, na čcgar od-stri&ek treba prilepiti le naslov, ki je na Pasku vsacega lista.
Naročnina je, kakor doslej, namreč:
Za Ljubljano:
na mesec ...................glcl. —'BO
d« konca decembra................„	1'50
za donašanje v liiflo vsak mesec 9 kr.
Po pošti:
na mesec . • ■ do konca decembra
. . . gld.—-85 „	2-50
Dolenjska železnica in hranilnica kranjska.
Deželni zbor, kateri sedaj zboruje v ljubljanski redutni dvorani, prejel je pač malo tako važnih predlogov, nego je nasvčt dežel-nega odbora, voliti za prvo pripravo k gradenju dolenjske železnice donesek 5000 goldinarjev. Sigurno ne zaradi visokosti svote, katera se zahteva od visoke zbornice : v vsaki seji skoro se dovoljujejo veliko večji doneski deželnemu gospodarstvu, pač pa zaradi tega, ker se bode s tem storil prvi praktični korak, da se spolni srčna želja Dolenjcem, da se jim zgradi toliko potrebna železnica. Od leta 1S64, koliko motiviranih prošenj, koliko deputacij, sklepov in resolucij, — a vse ni nič koristilo! Na svojo žalost uverili smo se, da država ne namerava nadaljevati arlberške železnice skozi Ljubljano in Dolenjsko doli k ogersko-hrvat-skim progam in dalje do obal Egejskega morja,
Listek.
Trije bratje.
Spisal M. Tonejec-Samostal.
(Dalje.)
Še jo preteklo nekoliko dni, sneg je obelil celo, toda dolgo ni trajalo, zadela je grozna nesreča uboge otroke. Bili s0 brez starišev, 1‘odklančnika so poGopali na sv. Andreja dan.
Kje so dobri ljudje, kedo bode ubogim sirotam pomagal? Matija je bil uže pri tujih ljudeh, učil se je črevljarskega, toda Tomaž in najinlajši sin nista bila oskrbljena.
Oče Govedar bil je dober gospodar in izvrsten sosed.
»Zdaj je treba pomagati", pravi svoji ženi, „za zapuščene otroke se mora kaj storiti. Midva imava sama družino, vender toliko časa, da se kaj dobi, morava vzeti pod streho tudi zapuščene sirote."
„Kakor bova lastnim jesti dala, kakor bova svoje opravila, tako bova tudi sosedove sirote, /a starejega se bode morebiti dobilo
do pristanišča Solunskega, katero bode — trdno smo prepričani — gledč trgovinskega pomena še enkrat v nedalnji bodočnosti nad-krililo starodavni Carigrad. Izginilo nam je upanje, da se bode zgolj na državni trošek zidala dolenjska železnica, kot posamezen del velike svetovne proge — tem hlastneje smo se poprijeli nade, da bode vender le mogoče, s tvorno podporo vseh merodajnih faktorjev, z izdatno državno subvencijo ter z doneski dežele, ljubljanskega mesta itd. napraviti lokalno železnico z normalnim tirom, katera sicer ne bi bila tolikega pomena nego svetovna železnica, a vender bi zadostovala vsem potrebam dolenjske produkcije.
Pri tej svoji kombinaciji računali smo, — in z uami vred gotovo vsak rodoljub, kateri se je količkaj bavil s to imenitno zadevo — v prvi vrsti na podporo prvega kreditnega zavoda v deželi kranjski, na kranjsko hrani 1-nico. Kakor vsi drugi, znali smo i mi, da ima to društvo na razpolaganje rezervni zaklad, broječ z vaemi svojimi apertinencijami okolo 2 milijonov. Po svojih pravilih je društvu dolžnost, voliti večji del svojih čistih dohodkov „dobrodelnim, občekoristnim krajnim in deželnim namenom." Navadno hranilnica tudi nikakor ni umazana v takih slučajih. Ko je na pr. šlo za to, da se ljubljanski srednji šoli, veliki realki, zida primerno šolsko poslopje, posegla je globoko v svoj žep ter potrosila pol milijona v to monumentalno zgradbo. Tem bolj smo se nadejali, da bode imovito društvo svojo radodarnost, svojo unetost za domovinske koristi obelodanilo s tem, da se izdatno udeleži naporov, kojim je namen, po železnični črti zvezati belo Ljubljano z obrežji Krke in Kolpe. Saj bi naposled kranjska hranilnica sama imela evidenten dobiček od novega občila ! V tem hipu, kakor se po zelenih dolenjskih dolinah razlega žvižganje prve želez-nične lokomotive, poskoči tudi zemljišna renta, in hranilnični kapital, naložen na Dolenjskem, zadobil bi hipoma veliko večjo varnost, nego jo ima sedaj v znanem Žalostnem položaji dolenj-
kmalu kako delo; z onim bode pa uže kako. Zdaj je zima, zdaj je težko, na spomlad pa znd bolje biti."
Res ostala sta oba zapuščenca pri Govedarji.
Nekega dnč pride tuja ženska iz sosedine župnije, kjer je imel premožen gospod posestvo na Grobičih. Jela je kmetico nagovarjati, naj grč k gospodu in naj mu povč, kaka nesreča je zadela uboge otroke, morebiti bodov vzeli katerega, ker nimajo nobenega svojih. Čeravno mati ni imela posebnega zaupanja na bogatega gospoda, ker je večkrat slišala, da je trd in da je posebno na denar hud volk, je vender zvečer povedala možu, kar ji je svetovala tuja ženska, ki je kupovala suhe orehe po kmetih.
»Ne verujem, da bi bilo kaj", pravi mož, „ vender povpraša in poprosi se lahko, ker potreba je, da pridejo otroci v dobre roke, da bode kaj poštenega iz njih. če poprosimo, saj to ni nespodobno, saj storimo to za druge, za take, ki si sami pomagati ne morejo. Napravi se torej v nedeljo in pojdi doli pa povej vse natanko, kaj in kako. Boš uže videla, ali imajo ljudje kaj srca ali nič. Če hočejo po-
skega posestnika. Ni ga vitalnejšega vprašanja za deželo kranjsko — in trdno smo se zanašali,da bode kranjska hranilnica bolj nego kateri drugi faktor podpiral to uprav domovinsko podjetje.
Jako neprijetno nas je tedaj dirnila nepričakovana vest, da je kranjska hranilnica pozvala svojega predsednika nazaj iz enkete, ki se ima baviti z vprašanjem dolenjske železnice. Po mestu se je razširila govorica, in odmev je našla v uredniških sobanah dunajskih liberalnih listov, od katerih je znano, da so v ozki dotiki z generalnim štabom nemžke opozicije v Ljubljani, — da je to odgovor na Svetčev predlog v kranjskem deželnem zboru. Če je temu tako, — in nikakeršnega povoda nimamo, da bi dvojili nad istinitostjo te interpretacije, — potem se pač ne moremo prečuditi bolestni občutljivosti hranilničnega vodstva. Kajti, kaj se je sklenilo v kranjski deželni zbornici? Stvarnega razgovora o predlogu dolenjskega poslanca do sedaj niti bilo ni. Da-si vsi poslanci narodne večine spoštujejo rodoljubne nagibe predlagatelja, vender še nikomur ni znano, če bode nasvet njegov tudi obveljal v zbornici. Toda odbiti predlog njegov takoj a limine, prestopiti preko njega na dnevni red, ne da bi se nasvet kakemu odseku izročil v pretresovanje, bila bi skrajna nevljudnost nasproti velecenjenemu tovarišu, bila bi ob jednem neprizanesljiva ne-brižnost deželnemu interesu nasproti. Ali ima kranjska hranilnica, to staro in v marsikaterem oziru velezaslužno društvo, v istini tako slabo vest, da deželnemu zboru niti ne dopušča pečati se z njenimi pravili? In deželni zastop, poklicani varuh domovinskih koristij, zares ne bi smel drugače baviti se z zadevami kranjske hranilnice, nego da ji ponižno izreka svojo najudanejšo zahvalo? Tudi parlamentno življenje ima svoje utemeljene običaje, in oziraje se na oblike njegove morali so tudi oni poslanci, koji se ne ujemajo v vsakem oziru s Svetčevim predlogom o deželnem nadzorstvu, brez pomisleka glasovati za to, da se
magati, tu imajo priložnost. Vender, kolikor sem slišal o njih, ne vem —"
„Ne grem rada, tako težko prosim, še nikoli nisem; ko bi kedo drugi šel. Nikar naj ne hodim jaz. Kaj ko bi ti sam stopil doli. Zdi se mi, da še govoriti ne bom mogla, kakor bi se spodobilo, in bojim se, da bi ne storila kaj napačnega. Pojdi rajši ti.“
„Nočem te siliti, ali tudi meni je grenka ta hoja, povem ti, da težko prosim."
„Ali pomisli, da ne prosiš zd-se, saj prosiš za druge, in to je ložje kot za-se." „Ravno tako bi jaz tebi lahko rekel."
„Kakor misliš, pa naredi, jaz naj nikalne hodim."
„Zdaj se lahko več doseže, kakor pozneje, ako se bode s prošnjo kedaj kaj doseglo, je zdaj več upanja, kot čez kaj časa."
„Res je to, zdaj imajo ljudje še bolj v spominu ubogo družino, vsak dobro vč, da so otroci po polnem zapuščeni, torej se mora precej storiti, kolikor se more. Kako bi bilo lepo, ako bi saj jeden bil preskrbljen, če dru-zega pri nas obdržimo toliko časa, da si bode mogel sam pomagati, ga bova uže izredila.* „Torej misliš, da bi jaz šel?"
z nasvetom njegovim ravna po opravilnem redu.
Stvar še ni godna, da bi izražali svojo konečno razsodbo. Jedno pak smemo izjaviti uže danes: odkrito obžalovanje nad neosnovanim korakom hranilničnega vodstva. Dolenjski železnici pač ne bode mnogo škodoval! Zgradba te proge, brez katere je Dolenjska neizogibno prepuščena gospodarskemu polomu in obupnemu siromaštvu, mora se uresničiti tudi v tem neverjetnem slučaji, ako hranilnica, zanemarjaje one dolžnosti, katere izvirajo iz njene častne povestnice ter iz jasnih določeb hranilničnega regulativa in hranil-ničnih pravil, po otročje kljubuje izvršitvi pomenljivega projekta. Škodoval bode tedaj prenagljeni korak le hrauilničnim interesom. Kajti če hranilnično vodstvo vztraje na omejenem stališči neplodne negacije, potem je ad oculos dokazalo tudi prijateljem tega zavoda, da je v istini dokaj gnjilega v njegovem okrožji. Nobenega dvoma potem, da je deželna korist nehala biti merodajna za kranjsko hranilnico ter da na njo vplivajo le strankarski oziri. In kedo bode v tem — naravnost rečemo, za nas po vsem neverjetnem — slučaji mogel zameriti vnetim rodoljubom, ako na ves glas zahtevajo preustroj društva, katero si je samo omajalo solidno podlago svojega obstanka?
Oziraje se na to, smo sedaj trdnega prepričanja, da je izstop hranilničnega predsednika iz železnične enkete le gola demonstracija brez praktičnih posledic. Kadar se bode vprašanje, ki je usodno za velik del naše domovine, imelo dejanjsko reševati, tedaj bode — vsaj nadejamo se — tudi društvo kranjske hranilnice se spominalo tega, kar mu veleva statutarična dolžnost njegova in vzvišena ideja, katera je vodila njegove ustanovnike!
Politični pregled.
Avstrijsko-oger8ka država.
Češkemu deželnemu zboru predložil je včeraj deželni odbor načrt novega volilnega zakona. Deželni red ostane nespremenjen. Vsaka kurija obdrži dosedanje število poslancev. Veliko posestvo deli se na pet volilnih okrajev. Volitev vršila se bode v Pragi. V mestne volilne okraje je 82 mest na novo sprejetih. V kmetskih volilnih občinah se je mnogo spremenilo v zmislu ravnopravnosti obeh narodnostij. Vender je — kakor pravi izvestje — nemška narodnost na boljem, ker v čeških pokrajinah spada na 18334 prebivalcev z 87 242 gld. davka jeden poslanec, a v nemških pokrajinah uže na 17 139 prebivalcev z 86 438 gld. davka jeden poslanec. Volili bodo v prihodnje tudi petakarji.
»Pojdi, prosim te, pojdi, dobro delo storiš, če greš.“
»V nedeljo me spomni, ker iti moram uže dopoludne, če grem. Pri gospodi je uže taka navada, da se dopoludne pride. To bi mi pa ne bilo ljubo, ko bi me mož zavoljo tega imel kaj zavrniti, da nisem prišel ob pravem času. GospSda ima pač svoje muhe."
„Ne bom pozabila, pa saj se boš sam spomnil, bomo le videli, kaj bode, kaj poreko."
V nedeljo po prvi maši, po kosilu se napravi Govedar prav praznično na pot. Že v saboto večer se je obril, kar je sicer storil v nedeljo jutro, tudi lase mu je hlapec nekoliko postrigel. Oblekel je jerhaste hlače in pokril »kastor" s precej velikimi kraji, nove telečje škornje so mu ravno prav prišle, ki mu jih je v tednu črevljar naredil, tako se je napravil, da se je ženi prav brhek zdel. »Ali sem dober?" je dejal, predno je šel. »Dober, prav dober," je rekla žena.
»Šmentraj, kako je še očiten!" pravi Go-vedarica, ko je pogledala za njim, ki je šel doli čez vrt na cesto. »Se zdaj je gorši, kot marsikateri fant, če se hoče postaviti."
Nikomur ni povedal mož, kam gre in tudi
V gorenje-avstrijskem deželnem zboru začela se je danes verifikacijska debata, ki utegne biti zelo zanimiva. Konservativci nameravali so s prva anulirati volitev dveh liberalnih poslancev, no vsled priporoke deželnega glavarja opustili so to nakano. Liberalna stranka uložila je protest proti nekaterim vo-itvam konservativnih poslancev. Ker deželni odbor sestoji do sedaj še iz pristašev liberalne stranke, priporočal bode se vč da, naj se do-tične volitve ovržejo. Volitev novega deželnega odbora vršila se bode precej po verifi-cacijski debati.
Iz Zagreba prihaja karakteristična v6st, da se je proti Starčevičijancu župniku Schir-merju začela zaradi njegovega volilnega govora preiskava zaradi veleizdaje. Zaslišano je uže čez 80 prič. Tudi proti Starčevičijan-skemu poslancu Radoševiču, ki je ob jednem častnik v rezervi, začela je vojna sodnija preiskavo zaradi veleizdaje.
Tuje dežele.
Afera o tujih poštah v Turčiji je torej definitivno rešena: Turčija ustavila je zopet svojo poštno zvezo med Carigradom in Varno.
Druga zbornica nizozemska vzprejelaje dne 26. t. m. z 68 proti 14 glasovi revizijo članka 198 državne ustave po vladnem predlogu. Minister Ileemskerk je izjavil v teku debate, da je vsakako potrebno, da se prepoved premene v nasledstvu za časa vladanja tudi v prihodnje ohrani, kar bi bilo posebno koristno v slučaji presije od strani kake tuje vlasti. Član 198 nizozemske ustave glasil se je tako-le: „Za časa vladanja ne more se pre-meniti niti ustava, niti nasledstvo."
Nekateri francoski listi so trdili, da bode liusija diplomatično intervencijo v francosko-kitajskem razporu, kedar se ponudi prilika, premenila v vojno. »Journal de St. Pčters-bourg" izjavlja sedaj, da se v ruskih vladnih krogih na vojno intervencijo tem manje pomišlja, ker do sedaj Rusija niti diplomatično ni intervenirala. Isto tako opovrgava se včst o francosko-ruskej nameri glede delitve kitajskega cesarstva med Rusijo in Francosko.
V	Macedoniji postaja nasprotje med Bolgari in Grki vedno ostreje. Grški kajmakami izsesavajo na vsak mogoči način lamošnje bolgarsko prebivalstvo! Ker sporazumljenje med bolgarskim in grškim življem v Macedoniji uže od nekedaj ni bilo posebno dobro, protolmačiti si je lahko, da postopanje grških kajmakamov vedno bolj neti plamen narodnega sovraštva.
žena ni smela praviti, kam je šel. Ni dolgo trpelo popoludan, da je bil zopet doma. Precej dobre volje je bil, ko je prišel, iz česar je žena sklepala, da je dobro opravil na Grobičih.
»Kaj ne, da ni bila pot zastonj?" je dejala, ko ga je spremila v sobo. „Ce smem po obrazu soditi, te niso ravno slabo sprejeli. Gospod ima vender dobro srce, in pomaga, ako je revščina velika in je podpore potreba,. Je pač tudi človek, in ker ima vsega dosti, kaj bi ne pomagal. Povej, kako je bilo, govori."
„ Misliš, ker nisem ravno slabe volje, da so bili dobri z mano, kaj ne?“
„Se ve da!"
»Res je, da nisem zastonj hodil, in prav po naključji se je tako naredilo. Toda, ko bi bil pred vedel, kako bode, ne bil bi šel na Grobiče, in ko bi me še taka sila gnala, ne vem, ali bi šel še kedaj doli, kake reči prosit ali ne. Saj veš, kako nerad sem šel, že kar zdelo se mi je, da bode kaj tacega. Bil sem torej pripravljen na vse, tudi na neprijetno."
„Ali si dobil gospoda samega?"
„Dobil, pa le potrpi, vse ti povem, kako jo bilo.
(Dalje prihodnjič.)
Dopisi.
Iz Krškega, 28. septembra. (Izv. dop.) Kmetijska razstava.] Ravno sedaj se je ovesno otvorila druga dolenjska pokrajinska cmetijska razstava. Strokovnjaki so se po-lvalno izrazili o prvi v Rudolfovem, kar iz-nenadjeni so pa nad napredkom, katerega caže danes otvorjena razstava V šolskem poslopji se je v kratkem času razstavilo obilo dolenjskih produktov. Zastopana je skoro vsa Dolenjska: Radeče, Mokronog, Novo Mesto, Metlika, Črnomelj, Kostanjenica, Krško itd.
Ob 9. uri bila je pred otvorenjem slovesna maša. Potem se je v lepem paviljonu s primernimi nagovori razjasnjevala obilo zbranemu ljudstvu namera razstave. Najprvo je govoril predsednik naše kmetijske poddružnice, častni korar in dekan gosp. Poljak, razlagajoč pomen razstave in priporočujoč celo pod-vzetje zbranemu občinstvu. Naposled je zaklical slava presvitlemu cesarju, kojega očetovski skrbnosti se imamo v prvi vrsti zahvaliti, da se je naše kmetijstvo tako zadovo-Ijilno povzdignilo, kakor nam kažejo v raz-stavinih sobanah nakupičeni produkti.
V	imeni mesta je izrazil svoje zadovoljstvo župan in poslanec gospod Pfeifer, v imeni dežele je pozdravil zbrano množico deželni odbornik gosp. dr. Vošn j ak, in od strani kmetijske družbe se je oglasil s krepko besedo tajnik gosp. Pirc. Potem je šla go-spOda in kmetsko ljudstvo gledat razstavo v šolskem poslopji.
Živega zanimanja za izredno marljivo urejeno in bogato razstavo nahajamo po vsem mestu v prav obili meri. Vse mesto je praznično opravljeno, zastave plapolajo raz hiš, in uniformovana meščanska straža se je korporativno udeležila otvorenja, isto tako ognjegasci. Tujci prihajajo od vseh stranij in prostori, ki so ostali med težko in bogato obloženimi mizami razstave, preozki so za vzprejem premnogih obiskovalcev. Na šolskem dvoru razstavljeni kmetijski stroji, šolski vrt, zbirke učil meščanske šole imajo tudi polno obiskovalcev.
Uže sedaj opomnimo, da je med izložniki primerno zastopan kmetski stan in omenjen bodi preblagi čin gospoda graščaka Lenka z Rake, kateri je iz lastnega nagiba odločil 3 premije po 10 gld. za kmetske razstavljavce.
Vreme je zelo ugodno, in tombola, za katero se v trenotku še vršč zadnje priprave, utegne prav zadovoljilna biti.
Vse nas miče ven na lepi, z velikim paviljonom okrašeni prostor pred šolo, kjer se prične skoro igra, tako da moramo obširno poročilo odložiti na jutri.
Iz Postojine, 22. septembra. (Izv. dop.) Kakor smo po časnikih zvedeli, imenoval jo deželni šolski svet gosp. Dimnika stalnim učiteljem za Postojino. S tem imenovanjem ustregla je dotična oblastnija skoro vsem prebivalcem v Postojini in v okraju, razen peščici fakcijoznih oponentev, katere pa lehko sešte-ješ na prstih jedue roke.
Navzlic temu, da je teh ljudij jako malo, imajo pa vender večino v občinskem zastopu in v krajnem šolskem svetu. Ni se torej čuditi, da so ti možje, ko so čuli o omenjenem imenovanji, jeli z vso silo proti vladi zabavljati, posebno ker gosp. D. ne trobi v njih rog in se ne d& za strankarske namene zlorabiti. Da bi svoji jezi duška dali, skovali so nek protest, in njihovi »agentje" nabirajo podpise zanj po hišah; pri tem poslu pa ne gledajo, je li tisti, kdor podpiše, oče, kateri daje otroke v šolo, ali ne — marsikateremu tudi brati ne dajo — tako da ne ume, zakaj podpiše.
Pri obstoječih razmerah pač omenjena gospoda le onemu imponuje, kateri tukajšnjih razmer ne pozna in ne vč, da v eni in isti korporaciji sedč možiceljni one in iste baže, namreč — fakcijozni oponentje.
Na uho moramo pa vender našemu županstvu svetovati, da ne bi ljudskega mnenja po nepotrebnem razdražilo. Pomisli naj, daje
to županstvo iz med blizu 700 volilcev le okolo 30 volilo in da je prišlo ob zaupanje s tem, daje z junaškim činom prodajalo Jamo, s čemer bi marsikatera rodbina bila brez kruha postala.
Tako postopanje naših nasprotnikov nas uči, da vsako malenkostno stvar v politiko umešavajo, da s tem le sčujejo, ob enem pa, da hočejo še v zadnjih urah svojega vladanja pokazati, da se gibljejo. Toda volitve v občinski zastop so pred durmi in pokazalo se bode, da ljudstvo hoče mir in da se kaj zanj stori, ne pa da se občinski interesi teptajo samo, da se dela fakcijozno opozicijo.
Iz Trsta, 28. septembra. (Izv. dop.) Znano je, kako je odgovoril naš župan na Naber-gojevo interpelacijo. To županovo ravnanje pa odločno obsojajo zmerni laški in nemški' listi, kajti tu ni bilo govora o narodnostnem vprašanji, marveč Nabergojeva interpelacija bila je po polnem praktična in obče koristna nie namera.
C. kr. namestništvo razpisalo je dopolnilne volitve za mestni zbor na 11. in 12. oktobra, in sicer za drugi mestni razred jednega poslanca, za prvi in peti okraj v okolici pa za dva poslanca. Pričakovali smo uže te volitve, idi vender so slehernega iznenadile, ker so ravno ob času, ko imajo okoličani trgatev in največ dela. Od italijanske stranke še do danes ni protikandidatov, morda jih za ta mali čas tudi ne bodo postavili v okolici, kar tudi politično društvo še ni vkrenilo, vender pa se želja političnega društva razširjava po okolici ■n priporoča spoštovane može za poslance. V Skednji, kjer je umrl pred meseci prejšnji svetovalec Pagan, nadomestil naj bi ga gosp. Abram, deželne vlade svetovalec, mož, kateri 'iživa spoštovanje in je Slovenec. V petem okraji za Opčino, Trebče in Bazovico pa se misli kandidirati gosp. inženerja Živica, kateri je tudi splošno poznan, da je Slovenec in ima v Trstu tudi svojo mehanično delavnico in ima važno stališče. V mestnem drugem razredu se pa skoro ni nadejati druzega izida, ko da prodere »Progressova" stranka in bode izvoljen gotovo kak žid, ali pa pristaš italijanske stranke. Po okolici še ni nobena agitacija do danes vpeljana, le v Skednji delalo se je uže precej po smrti Pagana za necega finančnega uradnika Petra Peršiča, rodom Hrvata, in jako priljubljenega narodnjaka. „Pro-gressovci" tam vselej postavijo svojega kandidata, za katerega potrošijo vselej tudi tisočake in je Zadnjic vender moral podleči Pa-Ranu, akoravno se ni štedilo.
Razne vesti.
—	(Odkritosrčnost v družbi.) Nemšk pisatelj pišo v svoji najnovejši knjigi: »V moji zbirki družbinskih posebnostij hranim tudi lepo število odkritosrčnih izjav, katero sem nabral po salonih." Lepa taka zbirka. Tu dve poskušnji. Najproj poročilo ločeno ženo o nosrečnom zakonu. »Vidito, — končajo se izpovod žene — isti dan, ko som opazila, da mo jo mož vzel v zakon samo zaradi denarja, ne pa zaradi meno samo, je bil moj načrt gotov." — Namreč?" — »Prisilila som ga vsaj, da se jo zaradi meno same moral pustiti ločiti.« - Drug vzgled iz istoga
,	IzPovod	ta	je	mlade	dame,	katera	jo	po
slednji panžki finančni katastrofi tožila svoji prijateljici. Vzola jo v zakon pustega, a noizmorno bogatoga moža; mož pa jo izgubil pri oni katastrofi vos denar in zdaj mora »veneti" na njegovi strani. »Gledi, — dejala jo pripovedovalka -iz toga se lehko učimo, da so ne smo mož zaradi denarja vzeti v zakon." In melanholično jo dodala šo: „Da! Nič no moro biti hujšega, nego jo denarni zakon, če naposled ostane samo zakon."
•— (Cvetice ie starih kraljevskih £r°bov.) Znani raziskovalec in potovaloc po Afriki dr. Schwoinfurth zbira zdaj in povija v voiico cvetico iz ogiptovskih kraljovskih grobov, da jih izroči raznim muzejem. Na čudovit način so mu jo posročilo na videz po polnem posufiono, izza tri tisoč let brez pravega življenja hirajočo
cvetice v gorki vodi k življenju obuditi in jim obliko in barvo za znanstvo ohraniti. V herbarij vloženo so take videti, kakor bi jih bil kdo prav čvrsto cvetoče utrgal pred letom dnij.
— (Tat	v krsti.)	Iz	mosta	Mehike se poroča: Ob tem	vročem času	ni nič	posebnega, če
se mrliči lcoj v rano jutro pokapljajo;, zaradi toga se duhovniku	v cerkvi	sv.	Križa	tudi ni zdelo
čudno, da se	je pogreb	na	4. uro	zjutraj določil
ter da so ga prosili, naj dovoli, da smejo večer prod pokopom mrliča prinesti v cerkev. Dovolilo se je. Težka krsta postavila so je pred veliki oltar in cerkev so zaprli. Po noči pa so nenadno začeli hudo lajati duhovnikovi psi; duhovnik hitel je povsodi pogledat in tudi v corkev — in glej! tu je videl, da je nokdo skočil z velikega oltarja. Nikjer niso mogli najti sledu, da bi bil kdo ulo-mil, naposled pa so pogledali tudi v krsto in tam našli so mestu mrliča živega tatu, kateri je imel poleg sebe vso cerkvene dragotine.
— (Zagoneten napis.) Skrivnosten napis na krstnem kamnu v Wilni, Derbyshire, dolal je pred kratkim bistroumnosti veščih starinoslov-cev mnogo preglavice. Priznana učena glava je bila „po polnem uverjena", da so to „runi ali slična znamenja". Drugi, ne menj slaven učenjak je menil, da jo ta napis »vzhodnega izvora" ter je trdil, da so črko „zel6 jednako“ palmyrskim. Vsi poskusi, razrešiti napis, bili so zaman, dokler ni prišel učenjak iz Cambridge ter pojasnil na prav navaden način skrivnosten napis. On je dokazal, da jo krstni kamen del stebra, na katerem so bile vrezane podobo; steber ta pa se je razpočil in isto tako podobo mod koleni in členki. Spodnji del stebra se je potom izdolbel tor uporabil za krstni kamen. „ Hunska" ali »palmyrska“ znamonja tega »napisa" pa so noge in člonki apostelnov, katerih podobe je nosil oni steber.
— (Statistika blaznih.) Po poročilu zdravstvenega oddelka v ministerstvu za notranje zadevo obstoji zdaj v vsi Cislitvaniji 21 javnih in 5 privatnih blaznic, v katerih je vkupno 8870 blaznih; troški znašajo 1610000 gld. Največja javna blaznica je v Pragi, v kateri je na leto povprečno 1850 blaznih, v tem ko je v dunajski blaznici na leto povprečno samo 1200 blaznih. Vkupno število blaznih znaša v okroglem številu 25 038, in sicer 13689 moških in 11369 ženskih. Po starosti jo največ blaznih med 25 in 40 letom, namreč 11008. V starosti 10 let jih jo 650, v starosti od 10 do 15 let čoz 1100 oseb.
— (Iz provincijo.) »Človek nima vos dan miru; zdaj pride ta, zdaj oni!" tožil je prod kratkim gledališk ravnatelj svojemu drugu. »A če jaz hočom imeti mir," moni drug, »tedaj se vse-dem k blagajnici, in vos čas me nikdo ne moti!“
Domače stvari.
— (Vojaštvo.) Danes dopoludne ob 10. uri zapustil je četrti batalijon domačoga pešpolka baron Kuhn št. 17 Ljubljano ter odšel v Trebinje v Ercegovim. Poveljnik batalijonu je obristlajtenant gospod Hoch. Na kolodvoru južne železnice zbrali so se skoro vsi gg. častniki tukajšnje vojaške posadko, na čelu jim Nj. ekscelenca baron Rein-lilndor, dalje general Grollor pl. Mildensee, mnogobrojno odlično občinstvo, g. deželni glavar grof Thurn-Valsassina in dokaj ljudstva iz dežele. Mod sviranjem koračnice Mein Oesterreich odpeljal se je vlak ob živio-klicih vojakov in občinstva proti Trstu. Na srečno svidanje! — Z istim vlakom odpeljal se je jeden batalijon polka št. 72 fml. Dormus, katori je prišel iz Požuna in odide v Bosno.
— (Občni zbor »Društva za napravo zvonov za novo cerkev Jezusovega Srca") so jo vršil 28. t. m. v navzočnosti 26 udov. Sklenilo se je napraviti štiri zvonove, katero bode vlil g. Samassa. Zvonovi bodo meseca novembra t. 1. gotovi. — Vršila so jo tudi volitov odbora, in sicer so bili voljoni gg.:	korar Andrej Za-mojic, predsodnik; posostnik Jožof Ilegali, namestnik; mizar Janoz Dogan, blagajnik; Avgust Erzin, tajnik; v odbor pa gg. posostniki Pran Bahovec, Gašper Jomoc, Lorene Kopač in Valontin Plehan.
— (Duhovensko spromembe v ljubljanski škofiji) Gosp. Jauoz Plovanoč je bil 3. t. m. vmeščen na faro v Soteski, Janoz Belec
pa 9. t. m. nk faro v Beli Peči. Gosp Josip Po-kljukar gre za beneficijata na Vače, g. Valentin Aljančič ostane v Šmartnem pri Kranji, g. Josip Pekovec gre za okspozita na Goro pri Soderžici, g. Mavrič se poda začasno v pokoj, novomašnik g. Ivan Strnad gre za kaplana v Knežak. — Razpisan je 26. t. m. Wolwitz-Flachenfeldov kano-nikat, ki ga oddaja deželni zbor kranjski. — Gosp. Anton Prokelj, prej fajmošter v Št. Lovrencu ob Temenici, umrl je 20. avgusta v Novem Mestu, kjer je v pokoji živol.
— (Tatvina.) Tukajšnjemu knjigovezu gosp. V. G. ukral je njegov učenec Janez D. petdesetak. Policija ga je prijela, a povedati ni hotel, kam jo dal novce. Izročili so ga deželni sodniji.
— (Z Bleda) se nam piše: Ministerijalni tajnik g. dr. Friderik Wildgans bival je te dni v službenih opravilih v naših krajih. Naloga mu je namreč, da se uradno informira o ribištvu. Pregledal je pri nas naprave za vzgojo rib in ribištvo g. Ivana Mali no rja in se jako povoljno izrazil o vsem; dejal je, da tolikega bogastva rib še nikjer ni našel, kakor pri nas v vodah, ki ima najete omenjoni gospod.
— (Pri tericah.) Dn6 24. t. m. trle so dekleta lan pri posestniku Martinu Z. v Slavini. Po dokončanem delu šle ste dve delavki spat nad pod omenjenega posestnika. Proti 1. uri prinese noč dva fanta v obližje poda; jeden izmed njih bi bil rad malo notri stopil k obema krasoticama — a prodonj je izvršil svoj namen, skoči nekdo z poda, se zažene vanj ter ga vdari dvakrat s polenom po glavi. Nekov Alojzij A. bil jo namreč pri dekletih in je uže užival prijetnosti poda, po katerih je hrepenel napadeni. Ker sta ga prišleca tako neljubo motila, podrl je prvega tekmeca na tla. Udarjeni fant se je takoj zgrudil nezavosten in kmalu druzega dnč umrl vsled dobljenih ran.
— (Nesreča.) Iz Gorice se poroča: Dnč 24. t, m. je nek zidar Petrovič od daleč gledal, kako so so na dvorišči vojašnice vadili vojaki, kako treba lestvice, ki so pri požaru gasilcem potrebno, postavljati in nanje plezati. Omenjeni zidar, ki je ob jednem gasilec, je menil, da vojaki ne znajo tega prav delati ter jih je hotel poučiti. Spleza po lestvici do vrha tor kažo svojo sprotnost in izvožbanost. Dva vojaka sta hotela po lestvici za njim, a pri tej priči se ulomi slaba lestvica in plezači padejo na tla. Petrovič si je pri tej nesreči zlomil obe roki, jedon vojak pa se je hudo poškodoval na glavi, da bode težko ozdravel.
— (Požarna kronika.) Dne 24. t. m. ob 9. uri zvečer jela je goreti graščina „Galhof“, kateri je lastnica baronica Borsch. Pogorelo je z opeko krito poslopje po polnem, sami zidovi še štrle po konci. Škoda znaša 6000 do 7000 gld. Lastnica ni bila zavarovana. Gozdnemu čuvarju, kateri je stanoval v tom poslopji, pogorelo jo 75 mornikov žita, 50 centov sena, 21/, centa preje, 10 mernikov krompirja ter obleka v vrednosti 40 gld.
— (Tatvina.) V noči od 17. na 18. dan t. m. je posestniku Jarneju Rebolju iz Podpeči ukral Pran Lipovec 4 sežnje lesa za kurjavo v vrednosti 25 gld. 60 kr. Peljal je brzo še po noči les v Ljubljano ter ga tu koj v jutro prodal za 21 gld. 95 kr. Bal pa se je, da bi ga ne zasačil lastnik, imel ni niti časa počakati, da se les premeri, marveč vzel je 17 gld. 25 kr. tor dejal, da po drugo 4 gld. 70 kr. pride 20. t. m. Ni ga bilo več nazaj; zginil je. Potegnil jo je baje v Bosno, kamor so uže dolgo časa odpravlja.
— (Tatvina.) Dne 22. t. m. ukral jo neznan tat Martinu Roku na Gorjuši obleko v vrod-nosti 8 gld. 28 kr. Tat je ulomil zaprta vrata v hišo.
— (Utonil) jo šestletni sinček Antona Trdine v Gorenjih Domžalah. Dečok se je igral ob potoku Mišci, a zgubil jo ravnotežje, pal v vodo in utonil.
— (Zadušil) se je 581etni oženjeni kaj žar Martin Novak iz Male Ligojne pri Vrhniki. Dne 27. t. m. zvečer podal se je iz opekarne na pot proti domu; šel je mimo Galoškega grabna, izgubil je ravnotežje ter pal v graben, v katerom je bilo 12 palcev visoko blata. Rovež se ni mogel več izkopati iz obiloga blata, moral je broz pomoči zadušiti so. Drugi dan našli so ga i obrazom v blatu ložecega pastirji.
ki zadržujejo ladije v Železnih Vratih. Najbolj pa bode treba skrbeti, da dosedanji vspehi za uravnavo, ravnotežja v državnem gospodarstvu ne bodo škodovani, temveč, da se bode redno napredovalo, dokler se doseže po polno ravnotežje. Za ta važni smoter se bode vlada krepko potezala. Prestolni govor poudarja, da bi bilo umestno, podaljšati dobo državnega zbora in pričakuje, da bode za obnovitev carinske zveze med Avstrijo in Ogersko na obeh straneh primerna pripravljenost. Prestolni govor pozivlje zbor, da se obstoječi prijateljski odnošaji z vsemi državami uporabijo v to, da se odstranijo notranji nedostatki in da se odpravijo ščuvanja in razpori med narodnostmi, veroizpovedanji, da bodo vsi zjedinjeni delovali v prospeli blagostanja in v slavo domovine.
Nap olj, 29. septembra. Po uradnem poročilu je do včeraj o polunoči 180 oseb obolelo in 53 umrlo za kolero.
Ki e v, 29. septembra. Predavanja na vseučilišči se na naredbo kuratorja učnega okraja še delj časa ne pričn6.
Telegrafično borzno poročilo
z dne 30. septembra.
giu.
Jednotni drž. dolg	v	bankovcih.......................80-75
*	»	»	»	srebru..........................81-70
Zlata renta..............................................103-16
5°/0 avstr, renta.........................................95-85
Delnice nirodne banke................................ 855- —
Kreditne delnice.........................................291-10
London 10 lir sterling...................................121-55
20 frankovec............................................. 9-66s
Cekini c. kr............................................. 5-77
100 drž. mark.............................................59-65
Tujci.
Dne 28. septembra.
Pri Maliči: Feigerle, kavarnar, s sinom iz Milana. — Polzer, trgovec, z Dunaja. — Pl. Rupprecht, graščak, s soprogo iz Šopronja. — Karol, hiš. posestnica, iz Zagreba. — Windiscli, c. kr. stotnik, in Rosada, trgovec, s soprogo iz Trsta. — Recher iz Ljubljane.
Pri Slonu: Spasojevič, trgovec, s sinom iz Šabaca.— Jovanovič, zasebnik, iz Mitroviče. — Boros, ingenieur, iz Varadina. — Krummer, juvelir, z Dunaja. — Wil-helm, potovalec, iz Gradca. — Kaufmann, trgovec, iz Maribora. — Bernardini z rodbino iz Trsta. — Knolgen, c. kr. podčastnik, iz Gorice.
Prii .Tnažnem kolodvoru: Kaemper, trgovec, iz Saar-gemiinda.— Schiller, trgovec, iz Ziegenhalsa. — Levi, trgovec, iz Trsta. — Petrič, poštni sluga, iz Pulja.
Pri Avstr, carji: Herrmann, zasebnik, iz Gradca. — Funtek, učitelj, iz Št. Vida pri Zatičini.
Umrli so:
Dn6 28. septembra. Petronella Foerster, hči stolne cerkve orgljar. vodje, 2 dni, Seminiške ulice št. 4, živenjska slabost.
V civilni b61nici:
Dne 27. septembra. Neža Marenko, delavčeva soproga, 56 1., Hemiplegija.
Dnž 28. septembra. Anton Rovšek, gostač, 66 L, naduha.
Meteorologicno poročilo.
| ^an ;j	Čas opazovanja	Stan jo barometra v rum	Tempe- ratura	Votrovi	Nebo	Mo-krina v mm
29. sept.	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	743-26 742*02 742-90	+ 7-2 +18-2 +10-2	bzv. vzh. sl. »	megla js- »	o-oo
— (Občinske volitve.) Pri volitvi novega občinskega zastopa za občino • L i p 1 j e bil je županom izvoljen Pran Pečnik, občinskimi svetovalci pa Ivan Ponikvar, Aleksander Žmuc in Josip Star<3. — V občini Št. Jurij pa je bil županom izvoljen Josip Mehle, občinskimi svetovalci pa Ivan Šipelj, Ivan Primec in Josip Hribar.
— (Pretep.) Dne 21. t. m. popivalo je pri Juriji Tojkarji na Ornem Vrhu več fantov. Žganje pa jih je kmalu unelo in protepavati so se jeli po vseli pravilih kmetskih pretepov. J. M. in B. potolkla sta Pr. T. ter mu prizadela 20 hudih ran.
— (Žensko truplo) našel jo duč 23. t. m. ribič Skvovec iz Štajerske v Savi blizu vasi Zasavje. Nesrečnica jo bila 55 do 60 let stara, velike postave. Po obleki sodeč bila je kmetica. Na truplu ni znati poškodob.
— (Krajevna razstava v Celji) priredi so v 4. in 5. dan oktobra. Za premije se je razen državne podpore nabralo 1000 gld. Do zdaj se je oglasilo uže mnogo razstavljavcev.
— (Na mariborskem gimnaziji) oglasilo se jo začetkom tega šolskega leta 309 učencev in 1 privatist, in	sicer za I.	razred	82, za
II. razred	58, za III.	razred	36,	za IV. razred
40, za V.	razred 40,	za VI.	razred 23,	za VII.
razred 10	in za VIII.	razred	20.	Letos	oglasilo
se jo 20 učencev menj kot vlani; za prvi razred vender 7 več.
— (Umrl) je dne 25. t. m. v Gorici gosp. Izidor Pagliaruzzi v 65. letu svoje dobe. Pokojnik jo bil več let deželni poslanec gori.ški, boril se je vedno za narod slovenski.
— (Tramway na par.) Vodja tržaškega tramway-društva Schmidt vložil jo prošnjo za podelitev stalne koncesije za zgradnjo črte tram-waya na par od Sežane do Vipavo.
— (Deželna kmetij s k a ra z sta va v Goric i,) katera se je dne 25. t. m. ob jednem z razstavo učnih pripomočkov otvorila tor se dne 28. t. m. zopet zatvorila, izpala je na vse strani prav dobro. Razstavljavcev bilo jo toliko, da so so povsodi čulo pritožbo o primanjkovanji prostora. Pri delitvi promij dalo so je 9 medalij in častno priznanjo za bola in 6 medalij in častno priznanje za rudeča namizna vina,- 2 častna diploma, deset medalij in 3 častna priznanja za fina vina in likerje; 26 medalij, 5 častnih priznanj in 2 častni premiji za sadjo, grozdje in vrtne zeli.
— (Dopolnilne volitvo v tržaški mestni zastop, oziroma deželni zbor,) razpisalo jo deželno namestništvo. Volili bodo vo-lilci drugo mestne volilne skupine v soboto lloga oktobra t. 1. od 9. ure zjutraj do 1. ure dopolu-dne jednega poslanca, volilci 1. in 5. volilnega okraja v okolici pa v nedeljo 12. oktobra t. 1. od 9. ure zjutraj do 2. ure popoludne, vsak okraj jednega poslanca. Volitev 2. mestne volilne skupino bo v mestni hiši v drugem nadstropji, ona 1. okoličanskega okraja v ljudski šoli pri sv. Jakobu, in 5. okraja v šolskem poslopji na Opčinah.
— (V Trstu) umrle so od 8. avgusta t. 1. 103 osebe za kozami.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu “
Krško, 30. septembra. Za dostojen vzpre-jem in gostoljubno prenočišče vseh deželnih poslancev je bilo skrbljeno. Za razstavni odbor: Knaus, Lapajne.
Budimpešta, 29. septembra. Državni zbor se je slovesno otvoril. Najvišji prestolni govor naglaša, da so razmere z Nemčijo, kolikor možno, najprijaznejše in da smo tudi z drugimi državami v najboljših prijateljskih od-nošajih. Sme se torej z gotovostjo pričakovati, da državnega zbora ne bodo motila vnanja zavozlanja ter da bode posvetil vso svojo delavnost blagru Ogerske. Prestolni govor omenja, da se reorganizacija magnatske zbornice sedaj več odlašati ne more, ker je rešitev tega vprašanja za delj časa velike važnosti. Navaja potem celo vrsto vprašanj, ki čakajo rešitve, kakor: zakon o umirovljenji državnih uradnikov, dopolnitev kazenskega zakona s tem, da se uredi kazensko-sodno postopanje, uravnava Dunava in odstranjenje vseh ovir,
Uradni glasnik
z dne 30. septembra.
Razpisane službe: Na jednorazrednici v Olševku učiteljska služba; 400 gld. in stanovanje. Prošnje do 10. oktobra c. kr. okr. šol. svetu v Kranji.
Razpisane ustanove: Pri mestnem magistratu naslednje ustanove: Jan. Bernardinijeva 80 gld. 35 kr.; Jurij Thalmeinerjeva 86 gld. 26 kr.; Jan. Jak. Schillin-gova 73 gld. 50 kr.; Jan. Jobst Weberjeva 82 gld. 52 kr.; Jan. Mik. Kražkovičeva 75 gld. 60 kr.; Jak. Ant. Fancoijeva 71 gld. 40 kr.; Jos. Fel. Sinova 48 gld. 30 kr.; Jan. Bapt. Kovačeva 151 gld. 20 kr.; Hel. Va-lentinijeva 84 gld.; od neznanega dobrotnika za uboge, za delo nezmožne posle 50 gld. 40 kr. Prošnje do konci oktobra ljubi, magistratu.
Naprava novih zemljiških knjig: V Radovljici pri c. kr. okr. sodniji za katastralno občino R i b n o. Poizvedbe do dnč 8. oktobra t. 1.
Eks. javne dražbe: V Novem Mestu posestvo Fr. Drenika iz Vel. Cikave (2226 gld.) dnž 28. okt., 20. nov. in 23. dec. — V Postojini posestvo Tom. Kaluže iz Narina (1745 gld.) dnč 21. okt., 21. nov. in 23. dec.; zemljišče Jan. Podboja iz Gorenj (295 gld) dnž 7. nov. — V Metliki zemljišče Jan. Kočevarja iz Križne Vasi (250 gld.) dnž 18. okt., 19. nov. in 19. dec.
Zaloga zemljevidov
c. kr. generalnega štaba.
Mera 1:75000.
Listi so po 50 kr., zloženi za žep, prilepljeni na platno po 80 lir.
IpIleiraajrMeOarterpva
knjigarna v Ljubljani.
^ .
1
a
Knjigotržnica
Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bambergova
Ljub^ana
Kongresni trg štev. 2
priporoča svojo
popolno zalogo
■vseli na tukajšnjih in vunanjih učilnicah, posebno na c. kr. vigji gimnaziji, c. kr. višji realki in tukajšnji c. kr. možki in ženski učiteljski vadnici, zasebnih, ljudskih in meščanskih Šolah upeljanih
šolslsili knjig
v najnovejših izdajah, na pol ali trdo vezanih, po zelo nizlclli cen.ali.
Zapisniki uvedenih učnih knjig oddajejo se brezplačno.
Odgovorni urednik prof. Fr. Šukljo
Tiskata in zalagata Ig. v. Kloinmayr & Fod. Uamborg v Ljubljani.