MaribonM Cena 1 Din Leto VI (XIII.), štev. 2 Maribor, pondelek 4, januarja 1932 izhaia raztin nedeije m praznikov vaak dan ob 16. ur Račun pn poitnam tek lav. v Ljubljani M. 11.409 Velja meaečno preieman v uoravi ali pa poiti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn. 2440 Uprava 2455 »JUTRA« Uredništvo in uprava; Maribor, Aleksandrova cesta št 13 Oglati pa Urifu Oglata tprejema tudi oglasni oddelek Jutra v Ljubljeni, Prešernova ulica št. 4 Italija in srednja Evropa Težki notranji položaj Italije onemogoča fašistični vladi razvoj one diplomatske aktivnosti, katere cilj je bila zdru žitev vseh nezadovoljnežev v srednji Evropi. Razvoj dogodkov zadnjega časa jo je popolnoma potisnil v stran in ji izvil iz rok iniciativo, zato je docela razum ljivo, da so izjave odgovornih državnikov o možnosti gospodarskega bloka med Češkoslovaško, Madžarsko an Avstrijo, kakor tudi pričevalne besede pariškega »Ternpsa«, hudo vznemirile ves fašistični tisk. Ker bi pa vsak preoster nastop pomenii ipso facto preočito priznanje lastnega neuspeha, ne ugovarja izjavam dr. Beneša in grofa Bethlena, ampak se omejuje le na obtožbo Franci ie, kateri očita, da hoče pod firmo gospodarskega bloka uresničiti samo svoje politični načrte. Fašistična Italija očita torej Franciji, da hoče izvesti tisto, kar se njej sami ni Posrečilo. V vsem tem je jasno izražena obupna resignacija fašistične diplomacije, ki nam postane še vse bolj jasna, če Prečitamo članek nekega vladi blizu stoječega lista, ki je hočeš nočeš priznal, da so izjave dr. Beneša in grofa Bethlena o češkoslovaško - madžarsko - avstrijskem sodelovanju važne in da bo po vsem tem grof Bethlen kmalu zopet prevze. vodstvo madžarske politike m vlade. Nadalje pa pripominja, da bi bilo naivno misliti, da se je ideja tega sodelovanja porodila v glavah državnikov zainteresiranih držav, ko je znano, da ga že davno zagovarja Francija. Člankar pravi dobesedno: »Ta projekt predstavlja v resnici bazo francoske politike v srednji Evropi. Sporazumu med Češkoslovaško, Madžarsko in Avstrijo naj bi omogočil Franciji odcepitev Avstrije od Nemčije in za vselej preprečil Anschluss, ublažil revizionistične težnje Madžarske in zagotovil zvesti zaveznici Češkoslovaški predornina nt&n položaj v podonavskem bloku. Razvoj gospodarske krize v Nemčiji in Po ostalem svetu, je olajšal izvedbo tega načrta. Položaj Avstrije je danes izredno težek. Obnemogla Madžarska je prisiljena zaprositi Francijo za pomoč, a Češkoslovaška je v svojem političnem manevriranju izkoristila okolnost, da je v vrsti onih držav, katerim je sedanja kriza v marsičem prizanesla. Gospodai-ska unija omčmjenih treh držav bi stvar-no izboljšala sedanje slavje, ker se nji-tovi interesi izpopolnjujejo. Medsebojna izmenjava poljedelskih in industrij-sklh proizvodov bi ustvarila zdravo gospodarsko edinico. Nihče tedaj ne bi mogel nasprotovati načrtu, če bi se ta gospodarska konfederacija osnovala spontano in Izključno na gospodarski podlagi; vznemirja pa nas Politična spekulacija, ki se skriva za tem Projektom Ta spekulacija bi mogla katero od prizadetih držav spraviti v podmeno stanje, in ves ta ekonomski blok Velika akciia za razdoižitev kmetov PROJEKTI IN PREDLOGI POSLANCEV. — RAZDOLŽITEV KMETOV. REVIZIJA DAVČNE ZAKONODAJE. BEOGRAD, 4. jan. V poslanskih krogih zatrjujejo, da je trenutno najvažnejši problem naše notranje politike akcija za razdoižitev kmečkih posesti. Že dve leti trajajoča agrarna kriza, ki je Jugoslavijo zelo težko prizadela, se je zaradi splošne svetovne krize le še poostrila in pospešila obu-božanje naše vasi. Kakor je razvoj pokazal, so se posledice te krize pojavile tudi v onih banovinah, v katerih poljedelstvo ni edini vir dohodkov. Tako je n. pr. Slovenijo težko prizadel zastoj v lesni trgovini in tamkajšnji posestniki gozdov so tako obubožali, da niti obresti od dolgov, katere so najeli ob nastopu krize, da bi jo lažje prestali, ne morejo več plačevati. Prisilne dražbe nepremičnin se vedno bolj množe. Kriza pa. kakor vse kaže, še vedno ni dosegla vrhunca. Poslanci snujejo zaradi tega akcijo, ki so ji za- stopniki najtežje prizadete Donavske banovine dali tudi že konkretno obliko. Gre za konvertiranje kmečkih dolgov. V ta namen se bo Priviligirana agrarna banka pooblastila, da sme izdati zlate bone po 25, 250 in 500 Din, in sicer do maksimalne višine treh milijard dinarjev. Za kritje teh bonov, ki bodo ohranili nespremenljivo kurzno vrednost in ki bodo v mejah države pravnoveljavno plačilno sredstvo, se bo vporabila naša celokupna zemljiška posest. Agrarna banka bo poravnala vse prijavljene kmečke dolgove, dočim se bo dolgoročno odplačevanje s strani kmetov pričelo šele tedaj, ko bo kriza prenehala. V zvezi s tem bo pa treba revidirati tudi celokupno davč no zakonodajo, ki naj tudi odpomore do omiljenja sedanje agrarne krize. Vse to pa so zaenkrat še načrti, o katerih se bo šele razpravljalo. Slavnostna sela obeh državnih zbornic VERIFIKACIJA SENATORSKIH MANDATOV. PRESTOLNI GOVOR. BEOGRAD, 4. januarja. Glavni volilni odbor za voritve senatorjev bo prevzel danes zapisnike o včerajšnjih senatorskih volitvah in jih nato proučil. Novi senat se bo sestal koncem tega ali pa začet- kom prihodnjega tedna, da verificira man date. Po dovršitvi verifikacije bo sklicana slavnostna skupna seja obeh zbornic, senata in narodne skupščine, na kateri bo prečitan prestolni govor. Poostritev položaja v Indiji GANDHI IN PATEL ARETIRANA. PATELOVA NAROD. POSLANICA NA INDIJSKI BOMBAY, 4. januarja. Indijski podkralj je v izvrševanju sklepov glede pobijanja indijske nepokorščine, izdal včeraj povelje o aretaciji Gandhija. Veliki voditelj Indov je bil danes zjutraj po angleških detektivih aretiran ter skupno s predsednikom vseindijskega narodnega kongresa Patelom odveden v zapore. Pred odhodom v zapore je Patel izdal po^amico na indijski narod, v kateri pra- vi, da se zdaj pričenja težka vojna, ki jo bo treba izbojevati do konca. Upa, da bo indijski narod doprinesel vse žrtve za osvobojenje od nasilja. Misija dr. Gratza v Beogradu BIVŠI MADŽARSKI ZUNANJI MINISTER PRIPRAVLJA SPORAZUM Z NAŠO DRŽAVO. Tik pred Novim letom se je mudil v Beogradu bivši madžarski zunanji mi nlster dr. Gustav Gratz, ki je poleg bivšega madžarskega drž. tajnika Hantosa glavni' pobornik ideje za osnovanje podonavskega gospodarskega bloka. Konferiral je z zastopnikom zunanjega ministra dr. Kumanu-dijem in s# pomočnikom Fotičem o možnostih * madžarsko-jugoslovenske-ga zbližan ja. O svojih beograjskih razgovorih je podal dr. Gratz uredniku budimpeštan skega dnevnika »Magyarorszag« obširno izjavo, v kateri je naglasil, da se podonavska gospodarska unija ne more osnovati brez sodelovanja Jugoslavije in Romunije. V Beogradu je spoznal, da bi se sporazum mogel doseči, o načinu bo pa seveda potrebna še podrobna debata. Madžarska je pri šla do prepričanja, da je rešitev seda- nje težke gospodarske krize v Podonavju mogoča samo z iskrenim sodelovanjem vseh nasledstvenih držav. Naslonitev na Nemčijo in Italijo Madžarski ne more koristiti, ker ji ti dve državi ne moreta odkupiti presežka agrarnih produktov. V budimpeštanskih političnih krogih pa zatrjujejo, da so dr. Gratzu v Beogradu povedali, da se more doseči spo razum samo tedaj, če bo Mandžarska preprečila nadaljno delovanje raznih elementov, ki na njenem ozemlju rovarijo proti naši državi, snujejo atentate itd. NAŠE VLADNE ODREDBE IN TUJA PODJETJA. Naše finančno ministrstvo je nedavno izdalo odredbo, po kateri je prepovedano sestavljanje Faktur v tujih valutah. Odredba bi seveda morala veljati za vse, a kakor doznavamo, jo nekatera podjetja, ki so last tujega kapitala in le nekakšne podružnice’ tujine, docela briskirajo. Sklenila so namreč, da bodo odslej izstavljale fak ture njihove centrale v inozemstvu, za katere nova odredba našega financ nega ministra ne velja. Obenem pa so ta podjetja odpustila tudi uradništvo, ki je doslej sestavljalo fakture. Bilo bi nujno potrebne, da bi se proti taki predrznosti tujih podjetij, ki bogate na račun naših žuljev, postopalo brezobzirno. Način bodo oblasti gotovo našle. bi postal političen instrument za učvr-ščenje izvestnih hegemonističnih teženj. Nevarnost bi pa postala še večja, če bi se tem trem državam pridružila pozneje še katera druga podonavska sila. Pri snovanju vseh teh načrtov služi francoski diplomaciji, ki je v zadnjem času še bolj aktivna, kakor je bila kdaj prej, tudi izredno ve'iko bogatstvo, katero je Fran cija nakopičila v svojih blagajnah. Francoska zlato je tako privlačno, da je celo sovjetska Rusija, ki je izgubila nemške kredite, danes pripravljena skleniti s Francijo nenavaden in nenaraven sporazum in sporazumeti se ura njeno željo na enaki podlagi tudi z njenima zaveznicama Poljsko in Romunijo.« Te besede poluradnega fašističnega lista so pač dovolj jasne in ne potrebujejo nikakršne razlage. Italija izgublja svojo igro v srednji Evropi in se tega svojega neuspeha tudi resignirano zaveda! KRVAVI NEMIRI V ŠPANIJI. MADRID, 4. jan. Nemiri, ki so ob koncu lanskega leta nastali v raznih španskih pokrajinah in ustvarili zelo nevarno stanje, so v kraju Saloman-ca della Serena pri Badajozu povzročili nove žrtve. Spopadli so se radikalni socialisti in pristaši kmečke stranke. Kmetje, ki so bili močnejši, so enega socialista ubili, drugega pa težko ranili. Civilna garda, ki je hotela sprto množico razgnati in pomiriti, je bila sama napadena in se je morala braniti z orožjem. Oddala je na demonstrante salvo, ki je enega ubila in več drugih ranila. Ti spopadi in nemiri 31. decembra v Castelblancu, pri katerih so bili ubiti štirje orožniki, so napotili civilno gardo, da je pri ravnatelju, generalu Sangiuriu v Madridu energično zahtevala zaščito. General je zaradi tega zaprosil vlado, da radikalno zatre vsak nov poizkus nemirov,, ker bo sicer primoran to storiti na lastno pest. VSTAJA V ARGENTINIJI. LONDON, 4. januarja. V Argentinlji je izbruhnila vstaja. VstaŠi so zavzeli že več mest in prekinili železniške zveze. KATASTROFA MOTORNE LADJE V DALMACIJI. SPLIT, 4. jan. V malem pristanišču Krilo je v soboto odplavil vihar od bre ga malo motorno ladjo bratov Raku-ličev. Nikola Rakulič, ki je hotel vozilo rešiti, bi bil kmalu sam ponesrečil in se je mogel rešiti le s tujo pomočjo. Vihar je zanesel ladjo k otoku Šolti, kjer se je ob pečinah popolnoma razbila. Škoda znaša 200.000 Din. Ladia ni bila zavarovana. Socialno skrbstvo mestne občine REDNA IN IZREDNA SOCIALNA BREMENA. DELO IN USPEHI POMOŽNE AKCIJE. Socialno skrbstvo, ki zahteva moderno pojmovanje dolžnosti človeške družbe od vsake državne in samoupravne oblasti, nalaga tudi naši mariborski mestni občini težka bremena. Ta bremena pa so letos povečale še izredne potrebe, povzročene po stalno naraščajoči brezposeinosti delavcev in nameščencev. Stalna obremenitev proračuna za socialno skrbstvo, ki znaša za letošnje poslovno leto 2,400.000 Din, so za produktivno delo popolnoma nesposobne osebe: obubožani in onemogli starčki in starke ter osiroteli otroci, pristojni v Maribor. Takih oseb je 564. V mestni oskrbnišnici ter v hiralnici v Ptuju. Muretincih in Vojniku jih jn 175, ostalih 389 pa jih prejema stalno prehrano in podporo. Mimo tega skrbi mestna občina tudi še za brezplačno zdravljenje in zdravila siromašnih meščanov, ubožno in slabotno deco pa pošilja o počitnicah na morje in na Pohorje. Med redne obremenitve proračuna za socialno skrbstvo spada nadalje izplačevanje izrednih podpor brezposelnim občanom, onim, ki so brez stanovanja in deložirancem. Brezposelni prejemajo podporo v denarju, v nujnih primerih pa nudi mestna občina enake izredne podpOre tudi takim ose bam, ki niso pristojne v mesto, za katere pa mora po zadevnem zakonu kljub temu skrbeti. Te izdatke ji morajo kriti domovinske občine podpirancev, kar pa povzroča skoraj vedno velike težkoče. Izredna obremenitev je skrb za brezposelne v letošnji zimi. Sedanji težki gospodarski položaj je povzročil veliko bedo, ki zahteva nujne pomoči. Vseh sredstev, ki so tu potrebna, mestna občina sama nikakor ne bi zrno gla, zato je dala po zgledu drugih mest pobudo za osnovanje in izvedbo Po možne akcije za siromašne sloje. Ta akcija je doslej zbrala že približno četrt milijona dinarjev. Poleg tega so darovali meščani tudi precejšnjo množino manufakturnega in specerijsk ga blaga ter kuriva. Pri zbiranju pomaga 80 oseb, ki so razdeljene po oko liših. Socialni urad ima doslej priglašenih okrog 1000 oseb, ki so brez posla in zaslužka ter so nujno potrebni po moči in podpore. Najpotrebnejši preje majo iz fonda Pomožne akcije in iz proračuna oddelka za socialno skrbstvo v Ljudski in v Javni kuhinji brez plačno hrano, v Razlagovi ulici pa se je otvorila ogrevalnica, ki deli tudi zajtrk in večerje. Mimo tega daje potrebnim obleko, obutev in kurivo. V zadnjih dneh so pričeli prihajati siromaki in brezposelni v mesto tudi z dežele. Tudi ti prosijo za hrano in podporo, katere jim pa spričo domače mi zerije ni mogoče dati. Zanje se bodo morale pobrigati pristojne občine. Upo števalc se bodo le prošnje in prijave beguncev, ki so zaradi političnega pritiska morali zapustiti svojo grudo in pribežati k nam. Da se bo vse to ogromno socialno delo moglo do konca izvršiti, so po trebne še velike vsote denarja in količine blaga. Pomožna akcija pričakuje zato, da se bodo posebno premožnej ši sloji vnaprej še bolj kakor dosle odzvali njenemu klicu ter ii priskočil na pomoč po geslu: Dvakrat da, kdor hitro da! C „meir.*. ~ pri okrožnem sodiš Predsednik kazenskega oddelka tukajšnjega okrožnega sodišča sodni svetnik dr. Alojz Lešnik je dodeljen civilnemu oddelku. Višji sodni svetnik dr. Josip Tom bak pa je premeščen od civilnega oddelka h kazenskemu. Uradni dan zbornice TOI bo radi praznika Sv. treh kraljev jutri, v torek dopoldne od 9.—12. ure pri trgovskem gremiju. Za brezposelne. Pri borzi dela dobijo takoj zaposlitev 3 hlapci, 1 majer, 3 viničarji, 2 čevljarja, 1 krojač,-1 kovinotiskar, 2 mizarja, nadalje 5 kmečkih dekel, 1 kmečka gospodinja, 2 pletilji, 1 plačilna natakarica, 5 kuharic, 10 služkinj, 2 postrežnici in 2 sobarici. Borza dela sprejme tudi več vajencev in vajenk za razne obrti. Nov grob. V Splošni bolnišnici je preminula v starosti 48 let žena železničarja, gospa Elizabeta Kranjc. Pogreb bo v torek ob 16. uri ma pobrežkem pokopališču. Predavanje o davku na poslovni promet, katero bi moralo biti 27, decembra, je preloženo na petek, 8. januarja 1932 ob 20. uri. Predavanje bo v zakurjeni dvorani restavracije pri »Gambrinu«, Gre' gorčičeva ulica št. 29. Obrtno društvo o-pozarja svoje članstvo na važnost tega predavanja in vabi na polnoštevilno udeležbo. Občni zbor Mariborske podružnice SPD bo z običajnim dnevnim redom 19. jan. 1932 ob 19.30 uri v Lovski sobi hotela »Orel« v Mariboru. Pozivamo članstvo na polnoštevilno udeležbo. Odbor. Dr. Alfred Adler v Mariboru. Na povabilo »Radne zajednice za indi-vidualniu psihologiju v Zagrebu« in »Pedagoške centrale v Mariboru« poseti sre di januarja t. 1. Jugoslavijo dr. A. Adler, znameniti ustanovitelj individualne psihologije. V Mariboru bo predaval v soboto 16. t. m. in v nedeljo 17. t. m. Prvo predavanje je namenjeno širši javnosti, zato opozarjamo že danes, naj nihče ne zamudi redke prilike, da se-seznani s to panogo dušeslovja, katera je za' vzgojo fn tudi vobče za življenje gotovo velike oraktične vrednosti. Mariborčani radi hodijo v gledališče. V pretekli gledališki sezoni je bilo v Narodnem gledališču 88 dramskih predstav, katere so imele 24.106 gledalcev in 89 operetnih predstav z 29.115 obiskovalci. Razven tega je bilo še 11 predstav, ki jih je obiskalo 3239 ljudi. Skupno je obiskovalo v lanski sezoni gledališče 561458 oseb, ali povprečno 300 vsako predstavo. Tujski promet v decembru. V mesecu decembru je bilo v Maribo ru prijavljenih 1537 tujcev, od teh 350 tujih državljanov, večinoma Avstrijcev. Nevaren svedrovec v rokah pravice. Danes je policija izročila sodišču zelo nevarnega vlomilca Armanda Hansa, kateremu je dokazala, da je bilo vseh zadnjih pet vlomov v blagajne, o katerih smo poročali, njegovo delo. Hans je po poklicu pekovski pomočnik rodom iz Dunaja star 36 let. Pred leti je bil uslužben pri peku Robausu, kjer je vlomil v blagajno in bil potem obstojen na štiri leta ječe. V oktobru lanskega leta je presedel kazen in se zopet pojavil v Mariboru, kjer se je lotil svojega svedrovskega posla. Po njegovi aretaciji ni bil zabeležen v kriminalni kroniki noben vlom več in dokazuje že to dejstvo, da je Hans »ta pravi«, čeprav dosledno zanika vsako krivdo. Izdal ga je pa en prstni odtisek. Po petna]stih letih. Pred petnajstimi leti je bil ujet na ruskem bojišču posestnikov sin Ivan Repič iz Gorenjskega vrha. Ves čas ni bilo o njem nobenega glasu in so ga njegovi domači proglasili za mrtvega. Kako iz-nenadenje in veselje pa je bilo pri Repi-čevih, ko so pred kratkim sprejeli od sina Ivana pismo, v katerem sporoča, da je zdrav in da se mu dobro godi in daje nekje ob poljski meji uslužben kot pismonoša. Po petnajstih letih je zahrepenel po domači hiši in sporoča, da se v kratkem povrne. Obsojen mesar. Pred malim senatom se je zagovarjal danes mesar Štefan Pavešič iz Kamnice zaradi surovega obnašanja napram tržnemu nadzorniku nadsvetmku g. H|fer-lechnerju ob priliki kontrole njegove mesarske stojnice. Obsojen je bil na en mesec in sedem dni zapora, pogojno za dobo enega leta in 300 Din denarne kazni. lzvoyt@v sanatorjev Včeraj so bile v vseh banovinskih središčih volitve prvih senatorjev kraljevine Jugoslavije. Udeležba je bila povsod zelo velika. Ponekod so ostali doma samo oni volilna upravičenci, ki so bolni. V Dravski banovini jih je od 1113 volile Miroslav Ploj. bivši veliki župan v Ma-Vladimir Ravnihar, odvetnik v Ljubljani, dr. Fran Novak, odvetnik v Ljubljani, dr. Janko Rajar, upokojeni veterinarski delegat Jugoslavije na Dunaju, in dr. Miroslav Ploj, bivši veliki jupan v Mariboru; za njihove namestnike pa: dr. Alojzij Goričan, odvetnik in župan v Celju, Ciril Pirc, posestnik in župan v Kranju, Ivan Sancin, bivši kmetijski načelnik v Ljubljani in Jakob Zadravec, industrialec v Središču ob Dravi. XII. akademski ples jutri, v torek, v dvorani Union bo največja elitna prireditev te sezone v Mariboru. Sviral bo Jonny-jazz akademikov iz Ljubljane. Od sveta poslovili so se v Mariboru pretekli teden: Ivana Groglova, vdova po zdravniku, stara 81 [pL Elizabeta PleterŠkova, hči železničarja, stara 5 let; Jera Podlogarjeva, zasebnica, stara 87 let; Adolf Sadek, sin čevljarja, star 7 let; Primož Pucelj, kaz--nilniški paznik v p., star 67 let; Peter Savger, progovni mojster, star 88 let; Marija Zorkova, služkinja, stara 67 let; Perpetua Ivana Kalinškova, šolska sestra, stara 62 let; Hilda Mačkova, hči železničarja, stara 19 let; Terezija Trstenjakova, hči delavca, stara 3 mesece; Jakob Žnidarič, posestnik, star 73 let; Marija Hrobatova, žena železničarja, sta ra 36 let; Martin Kores, posestnik, star 54 let in Otilija Leskoškova, vdova, stara 83 let. Bodi jam lahka vaša gruda. Dvodnevni kletarski tečaj p- >n 26. januarja (pondeljek in to-rekj t. ], na banovinski trsnici in dreves-n'c* v, Pekrah. Pouk je teoretičen in praktičen in traja dnevno od 8. do 12. in od 14. do 18. ure. Zanimanci, ki se žele tečaja udeležiti, naj javijo to z dopisnico do 24. januarja upravi trsnice v Pekrah pošta Limbuš pri Mariboru. Tečaj za kmečke in viničarske mladeniče Devetmesečni tečaj za kmečke in viničarske mladeniče na banovinski trsnici in drevesnici v Pekrah bo od 1. marca do 30. novembra t. 1. Sprejme se 12 mladeničev v starosti najmanj 16 let, dovolj razvitih in zdravih. Pouk je v prvi vrsti praktičen, pa tudi teoretičen v vinogradništvu, sadjarstvu in kletarstvu. Gojenci dobe brezplačno stanovanje s popolno o skrbo s 5—20 Din, krstni list, zdravni ško spričevalo, odpustnico ljudske šole, nravstveno spričevalo in izjavo staršev, da puste prosilca ves čas v tečaju, je o-sebno oddati do 15. februarja upravniku trsnice v Pekrah, pošta Limbuš pri Mariboru. Živinski sejmi v I. 1931, Že od nekdaj so živinski sejmi v Mariboru imenitni. Prav živahna in dobra je bila kupčija posebno prejšnja leta. Kriza se je v lanskem letu seveda poznala tudi tukaj. Skupno je bilo prignanih na sejme 14.451 glav. Od teh je bilo prodanih za izvoz v Avstrijo 412, v Italijo pa 697. Na svinjske sejme so pripeljali skupno 12.735 svinj, od katerih je bilo prodanih 5.984 rilcev. Na živinske sejme so prignali tudi 406 konj, od katerih je bilo prodanih samo 17. Pondeljek — torek _ Gastonova govoreča roka in veliki pustni spored v Veliki kavarni. Sreda Sreda ob S. url popoldae Otroška varlefna predstava VELIKA KAVARNA Gospod poslovodja N. v Mariboru ima silen glas. Kadar govori, kar odmeva po vsej hiši. Nekega dne pa je bilo posebno hudo; trobental je, da se je slišalo celo v sobo gospoda direktorja. — Kakšen kraval pa je to? nejevoljno vpraša direktor tipkarico. — Gospod poslovodja govori z Ljub-jano, pove tipkarica. — Za vraga, zakaj pa se ne posluži te-efona?! zagodrnja gospod direktor. mariborsko gledališče REPERTOAR. Ponedeljek, 4. januarja: Zaprto. Torek, 5. januarja. Zaprto. Sreda 6. januarja ob 15. uri: »Slaba vest«. Znižane cene. - Ob 20. uri: „ »Ptičar«. Znižane cene. Četrtek, 7. januarja ob 20. uri: »Viktorija m njen huzar«. C. Na praznik Svetih treh kraljev bosta v mariborskem gledališču dve predstavi, t opoldne ob 15. uri se ponovi Anzen-gruberjeva, v prleško okolje prestavljena kmečka komedija »Slaba vest«, ki je ob začetku letošnje sezone dosegla odličen uspeh. — Zvečer ob 20. urrSe ponovi meloduozna in zabavna Zellefjeva opereta »Ptičar«. Obe predstavi bosta nri pri znižanih, cenah. P Ena najbolj privlačnih operet lanske sezone »Lutka«, se ponovi tudi letos ter bo pel tenorsko partijo priljubljeni tenor g. Sancin. Ostala zasedba lanska. Prva predstava bo v najkrajšem času. — Kot naslednja dramska premijera se pri-pralja »Škorpijon«, groteska Josipa Ku-Iundžiča, najmočnejšega predstavnika povojne hrvatske dramatike. Režira H. Tomašič. »Zemlja smehljaja« na ptujskem odru. Prihodnje gostovanje mariborskega gledališča v Ptuju bo v pondeljek, 11. t. m. Uprizori se Leharjeva znamenita o-pereta »Zemlja smehljaja«, delo prekrasne melodike ter zanimivega in zabavnega dejanja (dve dejanji se godita na Kitajskem). Ta opereta je v Mariboru dosegla uspeh, kot le malokatera pred njo, ter so jo dali že dvanajstkrat pred nabito polno kišo. Ker bo zanimanje ptujskega ob 'stva gotovo veliko, priporočamo iiab: -’ ) vstopnic v predprodaji. Koledarček »Jadranske straže«. »Jadranska straža« priporoča svojim čianom koledarčke za leto 1932. Dobe se po Din 10.— v društveni pisarni in trgovini g. H. Sax, Grajski trg. Dobrodelno javno tombolo priredi krajevni odbor Podmladka društva Rdečega križa v Mariboru v nedeljo 3. aprila t. 1. Za primer neugodnega vremena pa 10. aprila, v prid ferijalnim kolonijam na morju, kar naj blagovoli io vzeti na znanje društva s prošnjo, aa omenjenega dne ne prirejajo sličnih prireditev. — Odbor. Podvelka (Žel. postaja Brezno - Ribnica.) Božičnica. V nedeljo je priredilo tukajšnje pevsko društvo »Velka« s sodelovanjem šol Brezno in Podvelka božič-mco. Učenci obeh šol so nastopili na gledališkem odru društva z malo, prisrčno božično igrico, pevski zbor društva (mešan in moški) pa je zapel nekaj pesmi. Vmes so se vrstile deklamacije u-čencev. Ob tej priliki je bilo obdarovanih nad 80 učencev in učenk obeh šol z obleko, vsi šolarji pa z malimi božičnimi darovi. Obdaritev so omogočile darežljive roke domačinov. Prireditev je privabila mnogo občinstva, polnoštevilno pa so se udeležili starši otrok. Zaključek prireditve je tvoril družabni večer društva, ki nam je še zapelo — žal le premalo — lepih pesmi. Zimski šport. Te dni je pasiralo našo Podvelko izredno veliko smučarjev. Je namreč tu izhodišče za zimske postojanke v Ribnici na Pohorju, prj Pisniku in pri Ribniški koči. Mučen utis p? so napravile pritožbe smučarjev radi slabih prometnih zvez z Ribnico. Culi so se gla sovi: »Enkrat smo priSIj in nikdar več« in to posebno iz vrst bratskih smučarjev iz Zagreba. Ker take neprilike ne morejo biti v korist tujskemu prometu, bi prosili, da merodajni krogi posvetijo avtomobilski zvezi s postaje Brezno več pozornosti. GRAJSKI KINO »Gore v Plamenih.« Luls Tre n k er. bol za Col d’ Lana. UNION KINO Od danes dalje največje mojstersko filmsko delo vseh časov, monumentalni film »Ben-hur« kot zvočni film. Roman nemškega častnika (Dogodek iz svetovne vojne.) Nemške državne oblasti imajo opravka z romantično zadevo, katere junak ie bivši poročnik pruskega drugega ulan-skega polka Erich von Satzen. Potniki, ki so minulega leta obiskali beduinska plemena Severne Afrike, so prinesii vest, da poglavar enega še divjih in precej neodvisnih plemen te pokrajine trdi, da je identičen s pogrešanim častnikom Satzenom. Ko so ti potniki obiskali v pokrajini »modrega sultana« El Hiba neki arabski rod, je vzbudil njihovo pozornost neki šejh s svojimi evropskimi manirami, da-si sicer tega moža nič ni razlikovalo od njegove okolice. Kakor vsi drugi je sedei s podkrižanimi nogami na preprogi nizkega šotora, brada in lasje so bili podivjani, nosil je burnus in turban. Samo njegova izgovorjava je izdajala tujcu. Šele na ponovna vprašanja so zvedeli, da je ta šejh El. Hadi Aleman v resnici Nemec, ki živi že skoro petnajst let tu na robu puščave. Med svetovno vojno je vodstvo nemške in turške armade večkrat poizkušalo pridobiti maroške rodove za napad na francoske kolonije. S tem naj bi bili Francozi prisiljeni odtegniti večje oddelke čet z evropske fronte. »Modri sultan«, ki je imel to ime, ker ;e edini v svoji deželi nosil moder burnus, je trdil, da razpolaga z 12.000 bojevniki in je bil videti pripravljen s to svojo vojsko nastopiti v prilog centralnim silam. Preden pa so centralne sile sprejele to ponudbo, so se hotele prepričati o bojevni vrednosti Beduinov in se sploh pobliže informirati o razmerah tam doli. V ta namen je bil odposlan v Maroko nemški častnik Satzen, ki sta ga spremljala nemški konzul v španskem Fezu Probster in turški stotnik Halil-bej. Satzen in Halil sta imela prinesti »modremu sultanu« lastnoročno pismo nemškega cesarja in turškega sultana. Dne 15. oktobra 1916. je s tem odposlanstvom odrinila podmornica U 20 s Helgolanda. Za sestanek z vodjo domačinov je bila dogovorjena neka točka na ustju reke Nuw. Vse je >i<( vzdihne urednik z bežnim pogedom po lističih. »Pa kaj vse to pomaga,, »Gospod urednik!« se razvname mladenič. »AH Vas nič ne boli, če hodite mimo niarrborskih lokalov in vidite razne napise, reklame jtcj. s tako spakecira. no s ovenserao? Sramota je za naš slovenski Maribor.. »Prijateij mladi, sev^a me tQ bo]L Včasih bi se čk>vek najrajši rozjoka' ali M\ pau,nahr,Ul ; *kor J'e Pri volji. Neki ljubljanski književnik na pr. je zadnjic v Mariboru spričo napisa ,yino mrl nC,,'„d0biI praVCat ePileptičen na-Paci; DaJ pva ™a raoz sicer tako zdrave in Krepke živce. Kakor som.« »Ampak dovolite, gospod urednik do mojem mnenju bo treba tu vsekakor ne- kaj ukreniti. Tako pačenje našega jezi ka, ki je državni jezik, vendar ne more in ne sme biti dovoljeno! Tu bi se vendar morala zgeniti kaka oblast ali pa vsaj naši narodni faktorji. Mislim, da bi morala tukaj napraviti red naša »Narodna obramba.« - »Narodna obramba? Simpatična organizacija to ...« mrmra urednik. »Ali sploh še obstoja? Nič ni kaj slišati o njej.« »In kaj pravite k temu, gospod urednik, da se v našem Mariboru toliko nen-škutari? Po ulicah in sploh povsod slišite več nemščine kot slovenščine!« »Tako, tako, to je nemščina?« mrmra urednik. »Oprostite, mladi prijatelj, jaz si domišljam, da razumem nemško, a naj me vrag vzame, če razumem to-le maii-borščino...« »Tudi na Čehe je napravilo zadnjič to zelo neugoden vtis. In sploh na vsakega našega človeka in prijatelja, ki pride v Maribor...« »Da, tudi tisti ljubljanski književnik se je nad tem zgražal. Vseeno je napisal navdušen članek o Goetheju.« »Vidite, gospod urednik, to je tisto pri nas S'ovencih. Mi smo vse preveč dobrodušni, preveč tolerantni in obzirni.« »Kulturen narod, kaj hočete, mladi prijatelj? Eine noble Nation, je zapisal o nas Hermann Wendel. Sicer pa uči sve- to pismo: Bodite krotki kakor golobčki ...« »In modri kakor kače!« dopolni mladenič, s trpkim usmevom. »Ampak tisto 0 kačah velja menda samo za druge! Takrat po prevratu so v Mariboru tisti takozvani Nemci naenkrat vsi dobro znali slovensko. Danes pa — »Stop, mladi prijatelj. Saj znajo tudi še danes. Stopim ondan v trgovino. Izza vseh pultov: »Guten Abend. Kompliment. Was wunschen der Herr?« Jaz sem seveda govoril slovensko. In šef osebno mi je postregel. In je znal dobro slovensko kakor jaz. In še prav naš domači humor je imel. Račun pa mi je mož ie napisal po nemško.« »Morda se je ženiral, ker najbrže ne zna pravilno slovensko pisati.« »Nemško pa tudi ne. Zapisal je na pr.: 1 Manickurscherre. Vrag se spoznaj v Mariborčanih, pačijo slovenščino in pačijo nemščino.« »Ampak, kaj pravite k temu, gospod urednik. Po zadnjem ljudskem štetju ima Maribor okoli 35.000 prebivalcev, med temi je samo 10 do 12% Nemcev. Slišite pa v Mariboru več nemšite govorice kot pa slovenske. Kako si to 'razlagate'5« »Hm, tega si pač ne morem razlagati drugače, kakor da onih 5000 Nemcev govori slivensko, teh 3J.000 Slovencev pa nemška!« se smeja urednik Silvestrov večer pri »Pohorskem domu** le obhajal »Mariborski smučarski klub« skupno z zadrugo magistratnih nameščencev v prav animiranem razpoloženju. Prisotni so bili vsi stari udeleženci I. smuškega tečaja ter novodošli za II. tečaj, ki so se zbrali iz Osijeka, Zagreba in vse Slovenije. Pozdravil jih je v imenu kluba predsednik gosp. Bruno Parma, ki je poudarjal velik pomen teh tečajev za razvoj smuškega športa in povzdigo tujskega prometa v naših krajih. Zahvalil se je zadrugi za naklonjenost in želel vsem srečno novo leto. Predsednik zadruge g. svetnik ing. Černe je poudarjal pomen čim tesnejših vezi in zagotavljal, da bo zadruga podpirala vsako akcijo za okrepitev prijateljskih odnošajev s sorodnimi društvi. Na novega leta dan pa je pohorski poet g. Zorzut v izbranih verzih pozdravil vsakega posameznika in vse skupaj, ki so si stekli zaslug za »Pohorski smuk!« Lep nagovor je imel tudi tečajniški učitelj g. Forstnerič. Novi tečajniki z velikim zanimanjem sledijo prvim vajam »Smuka« Mladenič strmi v urednika ves per-pleksem. Potem mu rdečica zalije obraz. »Oprostite, gospod urednik, jaz Vas ne razumem. Kaj ste hoteli s tem reči?« »Kaj sem hotel reči? No. to je bil samo slab dovtip. Ampak resno povedano: Kaj morejo mariborski Nemci za to, če mariborski Slovenci tako radi govorijo nemško? Prijatelj, saj vendar poznate naše ljudi: Marsikdo je drugače dober in morda celo zaveden Slovenec, slišiš ga pa nemško govoriti! In še nekaj Vam bom povedal, da se bova razumela. Jaz tudi precej opazujem mariborske Nemce. Pa moram reči, da sem našel med njimi že dokaj prav simpatičnih ijudi. Mislim namreč Nemce, ki so res Nemci po rodu, krvi in zavesti. Tem Nemcem vsa čast. Ti spoštujejo našo narodnost, ker spoštujejo svojo. In njim je Slovenec lahko prijatelj. O nemčurstvu pa rajši ne govoriva, saj ves svet ve, kako je v tem pogledu pri nas v Mariboru in še marsikje drugod.« Urednik in vrli slovenski mladenič si sežeta v roke. »Ampak tisto j>ačenje slovenščine boste ožigosali, gospod urednik?« »Seveda bom. Prav krepko bom ožigo-sanas malomarne Slovence!« &aru f« za Stran l Mariborski »V E C E R NI K« Jutr* V Mariboru, dne 4. I. 1932. mSm Currer Bell: obrazi', je bil njene ostre poteze, nje suho lice, nje vdrte skrivajo vse le prijateljstvo do tebe. In če boš še na- sive oči kot odsev angelske prikazni. In vendar je no- dalje marljiva in dobra, jim bodo ta čuvstva v kratkem sila Jelka Burns v tem hipu na svojem laktu »trak ne- času še močneje privrela na dan, ker so jih morale ne- rednosti«; še pred šibko uro sem slišala, kako jo je ob- kaj časa skrivati. Sicer pa, Jana ...« sodila Miss Scatcherd, da sme naslednjega dne použiti »Kaj, Jelka,« sem silila v njo in jo prijela za roko. le kruha m vode, ker ji je bilo kanilo črnilo na nalogo, Pobožala mi je prrste, da bi mi jih ogrela, in je nada- »Miss Temple! Miss Temple! — Kaaaj, kaj po- kj jo je bila na čisto prepisala. Tako nepopolna je naša ijevala: meni tisto dekle z nakodranimi lasmi? Rdeči lasje, go- narav! Takšni madeži kazijo tudi najjasnejšo zvezdo; »Ko bi te tudi ves svet črtel in bi mislil o tebi, da spodična, nakodrani — nakodrani vse vprek?!« In iz- in oči, na kakršne je gledala Miss Scatcherd, vidijo le si hudobna, bi le ne bila brez prijateljev, dokler bi te tegnil je svojo palico in jo uprl v. grozno stvar s tre- take majhne napake in so slepe za sijaj solnca. lastna vest hvalila in te reševala vsake krivde.« Lovvoodska sirota sočo se roko. »To je Julija Severa,« je dejala Miss Temple prav mimo. »Julija Severa, gospodična! In kako to, da si ta ali katerakoli gojenka kodra lase? Čemu se — vzlic vsem navodilom in načelom te hiše — tako prilagoju-jemo in prilikujemo svetu, tu v evangelskem dobro-tvornem zavodu, čemu dovoljujemo, da si gojenka zavija lase v tako kodrcijo?« VIII. POGLAVJE. »Ne; vem, da bi mislila dobro, o sebi, a to ne zadostuje. Ako bi drugi ne marali zhhje, bi rajši umrla, kot živela — ne morem prenašati sramote in sovra-Preden je pol ure minilo, je udarila ura šest. Šola gtva, Jelka. Lej! Da si priborim resničnVin bežen, tvoje končala in vse učenke so pohitele v refektorij na j0 ai, gospodične Temple ali druge duše, jo res uva-čaj. Zdaj sem se toliko ojunačila, da sem stopila s stola, žujem, bi si dala prav rada streti roko ali pa-Tu pustila, Bila je že trda tema. Skrila sem se v kot in sedla na <»»«*« _ 5C5 «4 okolji nje ne zamočvirila!« Po tem vzvišenem zaključku si je - ----- r * * —---a ^ r- “ - — : ~ ' — *— — -- po dolgem, mračnem prostoru. Prinašala mi je skodeli- čutila sem bol, ko je govorila, a nisem mogla reči, od- co kave in košček kruha. kod je prihajala. In ko je nehala govoriti in je hitreje Mr. BrocKienursi _ , »Daj, pij in založi,« mi je prigovarjala, toda oboje dihala in suho zakašljala, sem za hip pozabila lastne Jelkino ramo in jo objela --------’ ‘— «- _ - t-ronil in vplpit- ulc Jc lIluiriia urzKouc tovuuouu. /.uaj nisem uie&uiia uivi/ji i«uu. i n«,,« uit jv n. oebi in sedeli sva in molčali. dvorane. Moj sodnik se je pri vratin QK1.e“ _ .. u premagovati svojih čuvstev, dasi sem se zelo trudila; Nisva dolgo tako počivali, po stopi tretja oseba v dvo- »Naj stoji še pol ure na tistem stolu m naj anasnji an Kj.,sno sem j0^a]a_ Sedla je k meni na tla, mi objela ko- rano. — Temne oblake, ki so prej luno zakrivali, je ve- nihče ž njo ne izpregovori besede.« jCRa jn p0]0ži]a na,nje svojo glavo. Tako je ždela in ter razgnal. Mesečina je lila v širokih pramenih v Tako sem torej stala visoko nad vsemi. Jaz, r,c’črla kot kak Indijanec. Jaz sem prva izpregovorite: sobo ter obsevala naju in bližajočo se postavo, ki sva ki sem bila rekla, da bi ne mogla prenesti takšne »Jelka, kako moreš strpeti pri deklici, ki jo ima v njej takoj spoznala gospodično Temple. sramote, ko bi me postavili na lastnih mojih no- vsakdo za lažnivko?« »Prišla sem po Vas, Jana Eyre!« je rekla, »pridite gah v sredino sobe, sem bila zdaj izpostavljena vsem »Vsakdo, Jana? Kako to? Saj je le kakih osemde- k meni v sobo; in keT je Jelka Burns pri Vas, naj se očem na sramotnem odru. Kaj sem tedaj čutila, tega bi set deklic slišalo, da so te bili tako nazvali, svet pa Vam^pridruži!« noben jezik ne mogel popisati; a baš tedaj, ko so vsa šteje na stotine milijonov ljudi.« Šli smo; sledili sva prednici, ki naju je vodila po čuvstva v meni prekipevala, me dušila in mi jemala »Kaj me brigajo tisti milijoni? Osemdeset deklic, zapletenih hodnikih: končno smo šle po stopnicah na- zavest, je zastopicalo po sobi dekle; in ko je šlo mimo ki jih poznam, me zaničuje!« vzgor in prišle v njeno sobo. Ker je bilo dobro zamene, me je pogledalo. Kako čudna luč je svetila v teh -TnM" —>;i! n-*™« ».lana, motiš se. Bržkone te niti ena gojenka v vsej kurjeno, je bilo tu zelo ugodno in udobno. Miss Temple očeh! Kako me je spreletelo ob tem žarku! Kakšno novo čuvstvo me je prešinilo in navdehnilo! Bilo je, kakor bi bil kak mučenik, kak junak šel mirno sužnja ali žrtve m mu vlil mimogrede novo moč. Obvladala sem vzbujajočo se histerijo, vzklonila glavo in stala šoli ne zaničuje ali mrzi. Vem, da se marsikateri smiliš.« »Kako se jim morem še smiliti, ko vedo, kaj je Mr. Brocklehurst rekel?« »Mr. Brocklehurst ni Bog, niti velik in občudovan odslej trdno na stolu. Jelka Burns je šla h gospodični mož ni. Malo ga tukaj cenimo. Nikoli ni ničesar storil, Smith, jo nekaj malega vprašala o svojem delu, bila da bi ga imele .rade. Da te je kakorkoli odlikoval kot okregana radi neznatnega vprašanja, se vrnila na svoje svojo ljubimko, bi bile vse učenke odkrito ali prikrito mesto in se mi nasmehnila, ko je šla mimo mene. Kak- tvoje sovražnice; tako pa bi ti vse rade pokazale, ka- šer. nasmešek! še zdaj se ga spominjam in vem, da je ko te porajtajo, ko bi se le upale. Kaka učiteljica ali go- zali, moje dete. Le še dale bodite dobra deklica in bil to izliv tankega razuma, pravega junaštva. Pre- jenka te bo morda dan ali dva hladno gledate, a v srcih zadovoljna bom z Vami.« ___________________ je velela Jelki, naj sede na nizek nas’onjač pri kaminu sama je sedla na drugega in me je pozvala k sebi. »Ali Vam e že odleglo?« me je vprašala in se nagnila k meni. »Ali ste pregnali žalost z jokom?« »Bojim se, da tega nikoli ne zmorem.« »Zakaj ne?« »Ker so me bili op krivem obdolžili; in Vi, Miss, in vsakdo me bo imel za hudobno.« »Imeli Vas bomo za tako, kakršno se boste poka- Brandy In vse vrste likerja itd. Pristna slivovka en detaill SStl Najfinejši rum en gros! JAKOB PERHAVEC, MARIBOR, GOSPOSKA ULICA 9 Telefon 25-80. Tovarna likerjev, desertnih vin, in slrupoy. Oflleite sl voliko zalogo modnih listov francoskih nnmiklh za zimo v knjigarni dn TISKOVNE ZADRUGE Maribor, Aleksandrova 13 O (T. SOKLIČ] (otopnOd m (prejmete Oddam dvosobno stanovanje s 1. februarjem. Naslov v upravi lista. 20 Oddam lepo 2sobno stanovanje s 15. januarjem. Studenci, Slomškova ul. 9. 24 Inseriraite v ..Veterniku ti Mlada svetla volčja psica z imenom »Asta« ter jermenom na vratu je odšla. Kdor ve za njo, naj jo pripelje proti nagradi v Koroščevo ul. 54. 25 Naiceneiši sneini čavlii I «n .— 8«mo pri' — .—- los. Moravec, Maribor Cankarjeva ull«« **ev. 1 mm Zamenjam takoj 2sobno suho pritlično stanovanje v Magdalenskem predmestju za manjši trgovski lokal v Aleksandrovi ali Koroški cesti, Gosposki ali Slovenski ul. ali na Glavnem trgu. Vprašati v upravi lista. 23 L< al imam takoj za oddati. Lupša, Slovenska 36. 29 Mariboru. JOSIP FR. KNAFL1C KonzoccU »Jtttja« »m Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: STANKO DETELA Maribora. Kupim enodružinsko hišo z vrtom in drugimi pritiklinami* Prosim za obširne ponudbe in navedbo cene. Naslov v upravi »Večernika«. Dvosobno stanovanje s pritiklinami oddam ceneno. Omejna cesta 14, zraven igrališča Rapid. 21 tiskarna d. d- predstavnik ^.issBSSssasfS**® Tiska Mariborska