2 1993 G TS s I Glasilo Zveze geodetov Slovenije Journal of Association of Surveyors, Slovenia UDK528=863 ISSN 0351- 0271 Letnik 37, št. 2, str. 83-164, IJub]jana, julij 1993 Glavna, odgovorna in tehnična urednica: mag. Božena Lipq Programski svet: predsedniki območnih geodetskih društev in predsednik Zveze geodetov Slovenije UDK. klasifikacija: mag. Boris Bregant Prevod v angleščino: Lidija Vodopivec Lektorica: Joža Lakovič Izhaja: 4 številke lemo Naročnina: za organizacije in podjetja je 1 O 000 SIT, za člane geodetskih društev je 600 SIT. Številka žiro računa Zveze geodetov Slovenije: 50100-678-45062. Tisk: Povše, Ljubljana Naklada: 1100 izvodov Izdajo Geodetskega vesmika sofinancira Ministrstvo za znanost in tehnologijo Po mnenju Ministrstva za kulturo št. 415-211 /92 mb z dne 2.3.1992 šteje Geod,etski vestaik med proizvode, za katere se plačuje 5% davka od prometa proizvodov. Letnik37 2 1993 TS s Glasilo Zveze geodetov Slovenije J ournal of Association of Surveyors, Slovenia UDC 528=863 ISSN 0351 - 0271 Vol. 37, No. 2, pp. 83-164, 1Jubljana, July 1993 Editor-in-Chief, Editor-in-Charge, and Technical Editor: Božena Lipej, M.Se. Programme Board: Chairmen of Territorial Surveying Societies and the President of the Association of Surveyors of Slovenia UDC Classification: Boris Bregant, M.Se. Translation into English: Lidija Vodopivec Lectar: Joža Lakovič I Subscriptions and Editorial Address: Geodetski vestnik - Editorial Staff; Kristanova ul. 1, SLO-61000 Ljubljana, Tel.: +38 61 31 2315, Fax: +38 6112 20 21. Published Quarterly. Annual Subscription 1993: SIT 1 O 000. Personal Subscription (Surveying Society Membership) 1993: SIT 600. Drawing Account of the Association of Surveyors of Slovenia: 50100-678-45062. Printed by Povše, Ljubljana, 1100 copies Geodetski vestnik is in part financed by the Ministry for Science and Technology. According to the Ministry of Culture letter No. 415-211/92mb datedMarch 2nd, 1992 the Geodetski vestnik is one of the products for which a 5% products sales tax is paid. Vol. 37 2 1993 VSEBINA CONTENTS UVODNIK EDITORIAL IZ ZNANOSTI IN STROKE FROM SCIENCE AND PROFESSION Miroslav Peterca: DRŽAVNI SISTEM RAVNINSKIH PRAVOKOTNIH KOORDINAT 89 Miroslav Peterca: STATE SYSTEM OF PLAIN RECTANGULAR COORDINATES 95 Zvonimir Gorjup: DEFINIRANJE PROSTORA IN PRETOK INFORMACIJ SPACE DEFINITION AND INFORMATION FLOW 101 Maruška Šubic UPORABNOST PODATKOV O LOKACIJSKIH NAMERAH INVESTITORJEV . Kovač: V PRETEKLEM OBDOBJU INVESTORS' LOCATION INTENTIONS DATAAPPLICABILJTY IN THE PREVIOUS PERIOD 108 Tomaž Ambrožič, UPORABA METODE „SKYLINE" V IZRAVNAVI GEODETSKIH MREŽ Goran Turk: USE OF „ SKYLINE" METHOD IN ADJUSTMENT OF SURVEYING NETS 115 Radoš Šumrada: GIS/LIS PODATKOVNI MODELI IN SISTEMSKA ARHITEKTURA GIS/LIS DATA MODELS AND SYSTEM ARCHITECTURE 120 AKTUALNOSTI CURRENT AFFAIRS Božena Lipej: Gojmir Mlakar: Gregor Filipič: Gojmir Mlakar: Božo Demšar: Lojze Čampa: Peter Šivic: NOVICE NEWS SLOVENIJA SPREJETA V CERCO IN MED USTANOVITELJICAMI MEGRIN-A SLOVENIAACCEPTED INTO CERCO AND ONE OF THE MEGRIN FOUNDERS KOCBEKOV DOM NA KOROŠICI NIMA PAR CELE THE KOCBEK MOUNTAIN HUT ON KOROŠICA WITH NO PARCEL PRIHAJA ČAS GEODETOV - II. DEL SURVEYORS' ERAAPPROACHING-PART II GEODETI V SPOMINIH ZNANIH PLANINCEV IN PLANINSKIH PISATELJEV SURVEYORS IN MEMOIRS OF DISTINGUISHED MOUNTAINEERS ANDAUTHORS ON MOUNTAINEERING PREOBRAZIMO GEODEZIJO LET'S TRANSFORM SURVEYING KNJIŽEVNOST- NOVE KNJIGE LITERATURE -NEW BOOKS V RAZMISLEK GEODETOM SOME ISSUES FOR SURVEYORS TO BE THOUGHT OVER Jože Cvenkelj: OBVESTILO NOTICE 126 128 132 136 140 141 143 150 Božena Lipej: PRVI OBISK TUJE DELEGACIJE V SAMOSTOJNI SLOVENIJI THE FIRST VISIT OF A FOREIGN DELEGATION IN INDEPENDENT SLOVENJA 151 Jaka Bitenc et al.: POROČILO Z MEDNARODNEGA SREČANJA ŠTUDENTOV GEODEZIJE, IGSM - PRAGA '93 STUDENTS OF SURVEYING INTERNATIONAL MEETING REPO RT, IGSM -PRAGUE '93 153 Božena Lipej: IZBOR POSVETOV ANJ IN SIMPOZIJEV V SLOVENIJI DO KONCA LETA1993 SELECTION OF CONFERENCES AND SYMPOSJA IN SLOVENJA TILL DECEMBER 1993 154 Božena Lipej: POMEMBNEJŠI TUJI SIMPOZIJI IN KONFERENCE V LETU 1993 FOREIGN SYMPOSJAAND CONFERENCES OF IMPORTANCE IN 1993 154 Matjaž Ivačič: PRODAJALEC GISOV IN ZLI DUH A GIS SALESMAN AND THE DEVIL 155 Božena Lipej: KORZIKA '93- 7. GEODETSKI PLANINSKI POHOD CORSICA '93 - 7TH SURVEYING MOUNTAINEERING MARCH 156 Ko takole ponovno na prelomu noči in dneva zaključuješ še eno številko glasila, si zaradi pozne ure in trdega minulega dela bolj obseden z besom kot pa oborožen s primernimi mislimi, ki bi jih bilo vredno zapisati redkim geodetom, ki se po izidu revije lotijo branja na samem začetku. Ob pripravi gradiv za objavo se utrne marsikatera slaba slutnja, ki sčasoma k sreči utone v pozabo, tako da zaplavaš v nove prispevke ponovno pripravljen na številna popravljanja in konzultacije. Ob vedno večjem usihanju ponudbe domačih strokovnih in drugih prispevkov (izjema bo verjetno Geodetski dan s temo o kartografiji, kjer je prijavljenih 20 referatov oz. prispevkov) postajamo upravičeno zaskrbljeni. Vzroka sta lahko predvsem dva: nepripravljenost in nezainteresiranost piscev za sodelovanje v reviji ali neatraktivna zasnova revije in slabo urednikovanje. · Z nekoliko grenkim priokusom pošiljamo revijo na pridobljene nove naslove v tujini s pobudo za medsebojno izmenjavo. V obdobju med izidom prejšnje številke in številke v pripravi smo z odzivom glede izmenjave lahko kar zadovoljni - zaradi teh„ bralcev" smo dodatno prevedli še nekaj teksta v angleščino. Po objavi kratke informacije o našem glasilu v reviji GIS Europe smo pred kratkim prejeli v objavo prispevek angleških avtorjev. Na to smo lahko ponosni, zato pa nas še bolj skrbi stanje voljnosti do pisanja v domačih strokovnih sredinah. Upamo, da nismo prezahtevni, če si želimo izvirnih prispevkov, pravočasno pripravljenih in oddanih skladno s predpisanimi navodili. Kljub vsemu premalo stimulacije, popularnosti in prestižnosti? Morda, a kako zaobiti te ovire? Odgovore pripravljamo verjetno vsak po svoje, z njemu pomembnimi argumenti. Gonja za dobrinami nas neopazno preoblikuje in strokovni neodziv v tej reviji zagotovo ni najhujša tragedija. Lahko pa je zaskrbljujoči pokazatelj razmer, ki dodatno opozarjajo na krizo, ki je stroka ne more ali pa v nekem delu tudi noče preseči. mag. f3ožena Lipej IZ ZNANOSTI IN STROKE v UDK 528.236 .. 001. (497.12) DRZ I SIS M VNINS H PRAVOKOTNIH KOORDINAT (Predlog zasnove za R Slovenijo) Dr. Miroslav Peterca Ljubljana Prispelo za objavo: 24.5.1993 Izvleček Za državni sistem ravninskih pravokotnih koordinat je predlagan sistem Gauss-Kruegerjevih koordinat, ki se geometrično naslanja na GKP razširjenemeridianske cone. Zaradi boljše izkoriščenosti koordinatnih zapisov je treba . spremeniti koordinatno izhodišče. Za povezavo z Evropo naj bi bil UTM (Universal 1ransverse Mercator). Ključne besede: Gauss-Kruegerjeva projekcija, sistem ravninskih pravokotnih koordinat, Slovenija, UTM, zasnova UVOD Termin „sistem ravninskih pravokotnih koordinat" vsebuje geodetsko-kartografsko projekcijo in sistem ravninskih pravokotnih koordinat, ki sloni na projekciji kot geometrični podlagi. Prispevek obravnava: • matično projekcijo in sistem ravninskih pravokotnih koordinat za območje R Slovenije in • sistem za povezavo matičnega sistema z Evropo. Geografski položaj R Slovenije v . Ce se za mejne meridiane in paralele vzamejo zunanji okvirji listov n<. 25, zavzema Slovenija naslednji geografski prostor: AW = 13°22'30" <{JN = 46°52'30" AE = 16°37'30" 0°. Pravokotne koordinate izhodišča so: Yo = 0,0 m, pogojno 500 000 m Xo = O,Om. V nasprotju z geografskimi koordinatami

45°, se izhodišče sistema za izpisovanje RPK-ja iz točke-10, 0°. The rectangular coordinates of the origin are: Yo = 0,0 m, conditionally 500 000 m Xo = O,Om. As opposed to geographical coordinates

45° the origin of the system for RPK listings is moved from the pointAo, -1► .SPOROČJP.VAJ.R~ iNFORMAOJSKT f;f)(}točilo VIR ODDAJNJK Shema a TCANAT, VIR ŠUMA Shema b Slika 2 ::,prejeti r.ignal ~ml!ilo Slf'RF.JRMNH{ 1------'!Pl CTIJ S poročevalec izbira v okolju -viru - sporočila, ki so nujna osnova informacij o prostoru. Sporočila nato prevede v podatke, te pa ponudi uporabniku v taki obliki (tekst, grafični simboli, slike ... ), ki je v dani situaciji za tega najbolj primerna. Uporabnik mora biti seznanjen z načini rabe tako ponujenih podatkov, predvsem pa s kompletom znakov, s katerimi je sporočilo prikazano v uporabljenem mediju. Torej mu znanje „govorice" medija omogoča, da pride do vseh informacij o prostoru, ki mu jih je pripravil oziroma ponudil sporočevalec. Seveda pride lahko pri tem tudi do nesporazumov (motnje, šumi). Vzrokov za to je lahko veliko in so zelo različni. Tu jih ne bomo podrobneje obravnavali. Lahko rečemo samo to, da je npr. pri uporabi kart velikokrat vzrok nezadostna izurjenost oziroma pomanjkljiva kartografska izobrazba uporabnika, kar zmanjšuje optimalni izkoristek tovrstne dokumentacije o prostorskih informacijah. Pretok informacij o prostoru od sporočevalca do sprejemalca kot uporabnika je komunikacijski proces, ker je to zaporedje vedenjskih dejanj, ki temeljijo na usmeritvah dveh ali več posameznikov do raznih atributov predmetov (objektov) oziroma procesov v prostoru. Dejavniki teh dejanj so: vir, sporočevalec, sporočilo, medij, sprejemalec in informacija. Sam proces pa bo uspešen le tedaj, če bo izvršena natančna analiza vseh dejavnikov in njihove medsebojne povezanosti, odvisnosti. ter kompleksnosti odnosov. Pri tem moramo analizo usmeriti predvsem na naslednja razmerja med dejavniki, in sicer: s poročevalec s poročevalec s poročevalec sprejemalec sprejemalec sporočilo Geodetski vestnik 37 (1993) 2 sprejemalec medij sporočilo medij sporočilo medij azmerje sporočevalec : sprejemalec ni naključno na prvem mestu. Oba dejavnika sta namreč med seboj interesno močno povezana (usmeritev na atribute istega objekta). Človek je kot psihološki oziroma informacijsko odločevalni sistem sposoben v okolju izbrati tiste fizične podatke, ki so po svoje pomembni za določeno aglomeracijo. Posamezni uporabnik nato tako zbrane in ponujene „surove podatke" lahko prevede v informacijo, vendar samo tisto, kar je on kot psihološki sistem v tistem trenutku sposoben dojeti. S tem, ko je vložek surovih podatkov sporočevalec ponudil sprejemalcu in je slednji del teh spremenil v njemu potrebno informacijo, je nastal komunikacijski proces. Pri tem na splošno ne nastane nikakršna izmenjava informacij kot se to dogaja pri komuniciranju v tradicionalnem pomenu besede. Izjema je samo takrat, kadar sprejemalec obvešča sporočevalca o spremembah, ki so nastale v okolju. ed temeljnima dejavnikoma tega procesa (sporočevalec - sprejemalec) so sicer dejavniki, ki jih mo.ra sporočevalec vsekakor upoštevati. Toko ima medij, ki je pravzaprav posrednik med obema, pri tem pomembno vlogo. Vendar bo optimalni uspeh komuniciranja dosežen predvsem in samo tedaj, če je na prvem mestu opravljena temeljita analiza sprejemalca. Sporočevalec mora namreč strogo upoštevati po eni strani tehnične lastnosti izbranega medija, po drugi strani pa sposobnost sprejemalca, da bo iz oblikovanega sporočila uspel prebrati vse potrebne informacije. Zato mora upoštevati posebnosti sprejemalca. Tu so lahko pozitivne, še bolj pa so pomembne tiste, ki imajo negativni vpliv. Nekaj teh smo že omenili. V analizi sporočevaka pa upoštevamo in jo tako tudi usmerjamo, da v tem procesu nastopa kot osebnost z vsemi pozitivnimi in negativnimi lastnostmi. Naključno, neurejeno vsebino geografskega prostora mora obravnavati selektivno. K temu ga primorajo tako sprejemalec (kot uporabnik) s svojo usmeritvijo za določenimi informacijami kot tudi uporabljeni medij in lastnosti izbranih podatkov, ki jih mora posredovati. Pristop k temu in uspešnost reševanja te problematike sta odvisna od osebnostne strukture sporočevalca, od njegove strokovne razvitosti in usposobljenosti za takšna opravila, od izkušenj ter nenazadnje od njegove inteligence in stališč, ki so vsakokrat obremenjeni z njegovo trenutno psihično situacijo. Na njegove odločitve pri selekciji podatkov vplivajo še splošni akti in navodila za tovrstna opravila. Uspešnost pretoka informacij o prostoru kot komunikacijskega procesa je torej v veliki meri odvisna prav od sporočevalca in njegovega pristopa k rešitvi vsakokratne naloge. Jasno je, da vsak sporočevalec ni usposobljen za podajanje informacij v vsaki vrsti medija. Vsak medij namreč zahteva določeno strokovno usposobljenost in nekatera posebna znanja. To velja še zlasti za izdelavo topografskih in drugih vrst kart. V Sloveniji smo poleg večjega števila dobrih in obširnih vsebinskih opisov posameznih delov našega prostora v zadnjem času dobro založeni z raznimi kartami. Tu so zelo kvalitetne. Vendar se ta dragocenost ne zna v popolni meri izkoriščati. Uporaba karte je namreč pri nas velikokrat zelo površna in ni veliko uporabnikov, ki znajo iz karte prebrati vse informacije. Običajno se uporaba karte konča samo z dešifriranjem posameznih kartografskih znakov. Črpajo se torej samo direktno povedani podatki, ne pa tudi širše informacije o prostoru. Tukšen pristop uporabi karte je nepopoln in rezultat tega je siromaštvo informacij. Tu ugotovitev se Geodetski vestnik 37 (1993) 2 predvsem nanaša na spoznavanje reliefa. Pravilni uporabi kart bi morali dati večji poudarek že v šolah in tudi v organizacijah, ki se v svojih dejavnostih ukvarjajo z uporabo prostorskih informacij. Pri tem tudi strokovnjaki, ki soustvarjajo karte, ne bi smeli stati ob strani. Le tako bo dosežena takšna raven uporabe karte, ki je normalna v vsem razvitem svetu. Viri: Albertz, J., 1979, Landinformationssysteme aus photogrammetrischer Sich~ 37. Photogrammetrische Woche, Stuttgart. Bollmann, J., 1977, Probleme der kartographischen Kommunikation, Kirschbaum Verlag, Bonn-Bad Godesberg. Gorjup, Z., 1986, Kartografija - družboslovna veda? Peto jugoslovansko posvetovanje o kartografiji, Novi Sad. Lovric, P., 1988, Opca kartografija, Liber, Zagreb. Vreg, F., 1973, Družbeno komuniciranje, Obzorja, Maribor. Recenzija: Marjan Podobnikar mag. Roman Rener Geodetski vestnik 37 (1993) 2 UP RABNOSTP OLO CIJS INVESTITO EV DAT NAME UDK(UDC) 711(497.12)(094.5): 681.3.01 333.66.004.14(497.12) Ljubljana„ 1986/1990" v V PRETE EM OBDOBJU mag. Maruška Šubic Kovač FAGG-Institut za komunalno gospodarstvo, Ljubljana Prispelo za objavo: 23.6.1993 Izvleček Podatki iz lokacijskih dovoljenj se danes ne zbirajo sistematično. V članku so prikazane nekatere možnosti za uporabo teh podatkov, in sicer nam lahko ti podatki služijo: kot podlaga za oceno obsega potrebnih površin za gradnjo objektov dejavnosti, ki so v javnem interesu, v prihodnosti in kot podlaga za oceno vpliva veljavne zakonodaje in prostorskih planov na lokacijske namere investitorjev. Ključne besede: analiza, Ljubljana, lokacijsko dovoljenje, podatkovna baza, Slovenija, uporabnost, 1986(7)-1990 Abstract Nowadays datafrom buildingpermits are not collected systematically. The paper presents some new possibilities far the use of these data. Namely, they may serve asa basis faran estimation of the necessary surfaces needed far future construction of objects far pub lic interest activities, and as a basis to estimate the eff ect of the valid regulative and spatial plans to investors' location intentions. Keywords: analysis, applicability, building permit, database, Ljubljana, Slovenia, 1986(7)-1990 1.0 UVOD agotovitev potrebnega obsega in kvalitete stavbnih zemljišč, pravočasno in po razumni ceni, je bila v preteklem obdobju pri nas poglavitno vodilo pri pridobivanju zemljišč v družbeno lastnino. Pod razumno ceno je bila v pogojih superiornosti družbene lastnine nad zasebno mišljena administrativno določena cena za pridobljeno zemljišče. V takih razmerah občine, ki je pridobivala zemljišče v družbeno lastnino ali z odkupom ali na podlagi instrumentov družbene prisile, ni zanimalo, če ima dovolj sredstev za pridobitev teh načrtovanih zemljišč v družbeno lastnino. V pogojih enakopravnosti družbene (v prihodnosti javne) in zasebne lastnine ter z uvajanjem trga in tržnih zakonitosti tudi na področje zemljiške politike, bo občina pridobivala zemljišča predvsem za gradnjo objektov za opravljanje tistih dejavnosti, ki so resnično v splošnem družbenem (javnem) interesu. Pridobivala jih bo z odkupom na prostem trgu, na podlagi zakonsko opredeljene prednostne pravice pri eodetski vestnik 37 (1993) 2 nakupu določenih zemljišč in z razlastitvijo. Tudi v primeru razlastitve bo predstavljala tržna vrednost zemljišča podlago za odškodnino za razlaščena zemljišča. Zato bo v prihodnosti postalo aktualno vprašanje, koliko zemljišč, po kolikšni ceni in kje bodo občina in druge lokalne skupnosti pridobivale zemljišča za potrebe gradnje teh objektov. Kolikšne so potrebe po zemljiščih za gradnjo objektov, ki so v družbenem (javnem) interesu, pa bodo občine in druge lokalne skupnosti morale poznati že pri lastninski razmejitvi stavbnih zemljišč, ki so zaenkrat še v družbeni lastnini. v C prav se potrebe po zemljiščih za opravljanje dejavnosti, ki so v javnem interesu, času tudi v istem prostoru spreminjajo, moramo že za prvo oceno potrebnih površin za te dejavnosti v prihodnosti poznati podatek o obsegu površin, ki so jih te dejavnosti uporabljale v preteklosti. amen raziskovalne naloge (Rakar et al. 1993), iz katere povzemamo nekatere rezultate, ni bil v ugotavljanju uporabnosti podatkov o lokacijskih namerah investitorjev v preteklem obdobju, kar je razvidno že iz njenega naslova. Vendar pa smo prav za potrebe te naloge zbrali iz posameznih lokacijskih dovoljenj in lokacijske dokumentacije tudi določene podatke, na podlagi katerih smo lahko analizirali obseg površin, ki so jih za svoje delovanje potrebovale v preteklem obdobju dejavnosti, ki so v javnem interesu. Analizo smo izvedli na primeru občin Ljubljana Vič-Rudnik in Ljubljana Bežigrad, in sicer v obdobju 1986(7)-1990. a prostorski razvoj v obravnavanem obdobju je značilno popolnoma neodvisno delovanje dveh, sicer komplementarnih regulacijskih mehanizmov: plana in trga. Hipotezo, da so take razmere predvsem odraz togosti in statičnosti planov, ki imajo predvsem determinističen in tehnicističen značaj ter restriktivno vlogo (Rakar 1989), smo hoteli potrditi ali ovreči na podlagi lokacijskih namer investitorjev v obravnavanem obdobju. Zanimalo nas je, v kolikšni meri smo s planom usmerjali prostorski razvoj na območju mest in naselij mestnega značaja ter koliko je bilo prepuščeno nekontroliranemu „trgu" zemljišč predvsem na preostalih območjih, še predvsem pa, kakšen je bil vpliv veljavne zakonodaje in prostorskih planov na lokacijske namere investitorjev. Rezultate si poglejmo v nadaljevanju. 2.0 REZULTATI ANALIZE LOKACIJSKIH NAMER INVESTITORJEV V OBČINAH LJUBLJANA BEŽIGRAD IN LJUBLJANA VIČ-RUDNIK V OBDOBJU 1986(7)-1990 2.1 Število izdanih lokacijskih dovoljenj in pripadajočih površin glede na vrsto gradnje Podatke o lokacijskih dovoljenjih in pripadajočih površinah smo zbrali ločeno glede na: vrsto gradnje (stanovanjski objekti, poslovno-proizvodni objekti in skladišča, objekti za javne službe in zayode, komunalni objekti, naprave in ureditve) in investitorja (pravna in fizična oseba). V razdelitvi smo upoštevali ločeno tiste vrste gradenj, za katere naj bi občina v prihodnosti pridobivala zemljišča (Predlog 1991). Nekatere rezultate prikazujemo v naslednji tabeli. Geodetski vestnik 37 (1993) 2 .... Število ... Povprecno Povprečnci .·. Pripadajoča površina letno letnapripa- ·. Investitor/vrsta gradnje \ lokacijskih • zemljišč (m2) .... ••• števild> .. ·< dajoča.··.• dovoijenj (delež v%) ·.· (delež v%) • lokacijskih površina ·.··. > ·. ·····.· .· .. ·· · .. ·.·< dovoljenj ·•·. (m2) LJUBLJANA BEŽIGRAD (1986-1990) l. fizična oseba/skuvaj 111 (44) 65673 (16,5) 22 13135 2. pravna oseba/ skupaj 144 (56) 134045 (83,5) 29 26809 od tega: a) javni zavodi* 69 (27) 228381 (57) 14 45676 b) javni zavodi in 118 (47) 276469 (69) 24 55294 stanovanjska f{radnja ** SKUPAJ (1 + 2) 255 (100) 397921 (100) 51 79584 LJUBLJANA VIČ-RUDNIK (1987-1990) l. fizična oseba/skupaj 500 (92) 355232 (81) 125 88808 2. vravna oseba/ skupaj 43 (8) 84659 (19) 11 21165 od tega: a) javni zavodi* 24 (4) 24741 (6) 6 6185 b) javni zavodi in 36 (7) 46282 (11) 9 11570 stanovanjska f{radnia ** SKUPAJ (1 + 2) 543 (100) 439891 (100) 136 109973 * ** objekti za javne službe, javne zavode, komunalni objekti, naprave, ureditve (varianta I) objekti za javne službe, javne zavode, komunalni objekti, naprave in ureditve in stanovanjski objekti v okviru t.i. nacionalnega programa (varianta II) ( Predlog 1991) Pri tem moramo poudariti, da kar v 43 primerih v lokacijskih dovoljenjih, izdanih za pravne osebe v občini Ljubljana Bežigrad, .ni bilo vpisane pripadajoče površine, kar je vsekakor odraz preteklih razmer, dejstva, da se zemljišča ni upoštevalo kot pomembnega produkcijskega faktorja i.n temu ustrezno tudi vrednotilo. v Ce bi občina v tem obdobju morala zagotavljati zemljišča za: varianta I: javne zavode, javna podjetja, državno in občinsko upravo ali varianta II: javne zavode, javna podjetja, državno in občinsko upravo ter stanovanjsko gradnjo v okviru t.i. nacionalnega programa (rezultati v oklepaju), potem bi morala: • v občini Ljubljana Bežigrad zagotoviti 228381 m2 oziroma 276469 m2 površin zemljišč, kar z.naša 69% (83%) površin zemljišč za objekte, kjer je investitor pravna oseba, oziroma 57% (69%) vseh površin zemljišč, za katera so bila izdana lokacijska dovoljenja, • v občini Ljubljana Vič-Rudnik zagotoviti 24741 m2 oziroma 46282 m2 površin zemljišč, kar predstavlja 29% (55%) površin zemljišč za objekte, kjer je investitor pravna oseba, oziroma 6% (11 % ) vseh površin zemljišč, za katera so bila izdana lokacijska dovoljenja. a obravnavano obdobje lahko predpostavljamo, da je bilo že veliko teh zemljišč v družbeni lastnini, in zemljišče ni predstavljalo posebnega stroška. Vprašanje pa Geodetski vestnik 37 (1993) 2 je, če bi npr. občina Ljubljana Bežigrad v petletnem obdobju zmogla 276469 m2 zemljišč pridobiti po tržni ceni, jih pripraviti in opremiti. Poglejmo si ta primer podrobneje: Če predpostavimo, da je bila najvišja povprečna ponudbena cena nezazidanega stavbnefa zemljišča v občini Ljubljana Bežigrad v letu 1990, in sicer 43 DEM/m2, ureditev m stavbnega zemljišča na območ!u ljubljanskih občin pa je v obdobju 1986-1990 znašala povprečno 67,65 DEM/m (Rakar et al. 1993), potem bi morala občina Ljubljana Bežigrad: o v primeru, da so vsa ta zemljišča še v zasebni lasti, za pridobitev teh zemljišč zagotoviti 43 DEM/m2 x 276469 m2= 11888167 DEM, oziroma letno 2377633,4, to je okoli 2,38 milijonov DEM, • v primeru, če so vsa ta zemljišča še neopremljena, pa še za ureditev teh zemljišč 67,65 DEM/m2 x 276469 m2= 18703127 DEM, oziroma letno 3740625,4 DEM, to je okoli 3,74 miljonov DEM, o v primeru, če bi bila vsa zemljišča že urejena in pri vrednotenju stavbnih zemljišč upoštevamo stroškovni pristop, potem bi občina morala zagotoviti 30591294 DEM, oziroma letno 6118258,8 DEM, to je okoli 6,12 miljonov DEM. V izračunih smo upoštevali celotno površino, ki so jo občine v preteklosti potrebovale za dejavnosti v javnem interesu, in povprečno ponudbeno ceno nezazidanih stavbnih zemljišč. Če bi upoštevali še lokacijo posameznih zemljišč za te dejavnosti, ki potekajo praviloma v centru naselij, in dejansko ceno teh zemljišč, potem bi vsekakor ob nespremenjeni površini dobili še višji znesek. Rezultat predstavlja za občine pomembno izhodišče pri lastninskem razdeljevanju sedaj družbenih zemljišč na zasebna in javna, saj bodo morale občine pri tem upoštevati tudi bodoče potrebe po zemljiščih za dejavnosti, ki so v javnem interesu. V nasprotnem primeru se lahko zgodi, da bodo občine v bližnji prihodnosti kupovale ali razlaščale zemljišča za gradnjo objektov, ki so v javnem interesu, in so bila nekoč družbena lastnina in pridobljena v zasebno lastnino po nizki ceni, po tržni ceni. V razmerah tržnega gospodarstva naj bi se tudi občina in druge lokalne skupnosti obnašale kot dober gospodar. Zato jim nudijo podatki iz lokacijskih dovoljenj in lokacijske dokumentacije pomembno podlago tudi za ugotavljanje teh potrebnih površin v prihodnosti. Za Ljubljano kot državno središče še posebej velja omenjeno, saj bo mesto moralo zagotavljati zemljišča za upravo in javni sektor na treh ravneh: državni, mestni in lokalni. 2.2 ŠtevHo in struktura lokacijskih dovoljenj glede na lastništvo in :režim urejanja V prejšnem poglavju srno prikazali, da je obseg potrebnih površin za gradnjo objektov dejavnosti, ki so v javnem interesu, med občinama Ljubljana Bežigrad in Ljubljana Vič-Rudnik različen, kar lahko vsaj deloma pojasnimo z nekaterimi značilnostmi, ki jih prikazujemo v nadaljevanju. Pri analizi vpliva prostorskih planov in zakonodaje na lokacijske namere investitorjev smo analizirali število in strukturo lokacijskih dovoljenj glede na lastništvo in režim urejanja posameznih območij urejanja v obravnavanem obdobju, in dobili naslednje rezultate: 2.2.l Ugotavljamo, da se glede vrste gradnje tako po št_evilu izdanih lokacijskih dovoljenj kot tudi po površinah, zajetih v lokacijskih dovoljenjih, občini med Geodetski vestnik 37 (1993) 2 seboj bistveno razlikujeta. Temu ustrezno je tudi lastništvo zemljišč, za katera so bila izdana lokacijska dovoljenja. Medtem ko so bila v občip_i Ljubljana Bežigrad v 60% to zemljišča v družbeni lastnini, pa so v občini Ljubljana Vič-Rudnik v 93% to zemljišča v zasebni lastnini. Tolikšne razlike med obema občinama lahko pojasnimo tudi z različnimi deleži površin zemljišč, ki so znotraj urbanistične zasnove. Medtem ko spada celotna površina občine Ljubljana Bežigrad v območje urbanistične zasnove ( 4637 ha), pa v občini Ljubljana Vič-Rudnik spada v območje urbanistične zasnove le 17% celotne površine občine (54360 ha). 2.2.2 Toko v občini Ljubljana Bežigrad kot tudi v občini Ljubljana Vič-Rudnik je bila večina lokacijskih dovoljenj izdana za gradnjo na območjih, ki se urejajo s prostorskimi ureditvenimi pogoji. V občini Ljubljana Bežigrad je bilo takih 52% vseh lokacijskih dovoljenj, v občini Ljubljana Vič-Rudnik pa 69% vseh lokacijskih dovoljenj. Podrobnejši rezultati so naslednji: · · · · · · · ·. Delez.v lokti.c1.iiski.'h ·· Število lokacijskih ·. · ' dovoljenj dovoljenj· (%) • zazidalni načrt 83 45 ureditveni načrt 5 3 rostorski ureditveni o o·i 94 52 sku a 182 100 LJUBLJANA VIČ -RUDNIK 1987-1990 zazidalni načrt 143 26 ureditveni načrt 16 3 o o·i 375 69 9 2 543 100 Predstavljeni rezultati so zanimivi tudi s stališča usmerjanja poselitve, še posebej ob dejstvu, da so se prostorski ureditveni pogoji izdelovali zelo počasi in so bili strokovno nedodelani, kar je vsekakor lahko vplivalo na neenotnost meril in pogojev za gradnjo na teh območjih. er so na območjih, ki se urejajo s prostorskhni ureditvenimi pogoji, po Zakonu o rejanju naselij in drugih posegov v prostor (Zakon 1984), dopustne Je komunalne ureditve in adaptacije, dozidave in nadzidave ter dopolnilna gradnja objektov oziroma naprav, ki so nujno potrebne za vzdrževanje obstoječe gradbene strukture ali za bivanje in delo prebivalcev na tem območju, lahko govorimo v teh primerih, da gre na območju celotne občine za razpršeno gradnjo v sicer že strnjenih zazidanih območjih naselij. Podatek je zanimiv tudi z vidika sorazmernega deleža investitorjev k stroškom urejanja stavbnih zemljišč. Medtem ko se po Zakonu. o stavbnih zemljiščih (Zakon 1984) za investitorja, ki namerava graditi na območju. urejanja, to je na območju, za katerega je predviden prostorski izvedbeni načrt in je investicijski program urejanja sprejet, določi sorazmerni del stroškov urejanja eodetski vestnik 37 (1993) 2 stavbnih zemljišč glede na višino vseh stroškov priprave in opremljanja stavbnega zemljišča na tem območju, pa se za investitorja, ki namerava graditi zunaj tega območja, to pomeni na območju, za katerega se predvideva izdelava prostorskih ureditvenih pogojev, določi sorazmerni delež stroškov za opremljanje stavbnih zemljišč kot povprečje stroškov opremljanja za kvadratni meter stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami sekundarnega omrežja na vseh območjih urejanja v občini oziroma družbenopolitični skupnosti v preteklem letu. V tem primeru gre dejansko za povprečnino, ki je lahko tudi precej nižja od sorazmernega deleža k stroškom urejanja stavbnih zemljišč na območjih urejanja, za katera se predvideva izdelava prostorskih izvedbenih načrtov. Prav gotovo se tudi zaradi tega na območjih, ki se urejajo s prostorskimi ureditvenimi pogoji, pojavlja tako visok delež investitorjev. 2.2.3 V občini Ljubljana Bežigrad je bilo v obravnavanem obdobju največ lokacijskih dovoljenj izdanih na območju planske celote B 6 Črnuče-Nadgorica (102). Največ, to je 26 (10,20% ), lokacijskih dovoljenj je bilo izdanih na območju urejanja . BS 6/4 Gmajna in BS 6/5 Podboršt. Glede površin zemljišč, zajetih v izdanih lokacijskih dovoljenjih, pa je na prvem mestu planska celota B 2 Bežigrad-Vzhod (116990 m2).,znotraj te planske celote pa območje urejanja BS 2/1 Zupančičeva jama s 103747 m2 površin zemljišč. 2.2.4 V občini Ljubljana Vič-Rudnik je bilo v obravnavanem obdobju največ lokacijskih dovoljenj izdanih na območju planske celote V 12 Pijava gorica (77). Največ lokacijskih dovoljenj je bilo izdanih na območju urejanja VS 12/5 Pijava gorica ( 45 ali 8,29% ), kjer je največji tudi obseg površin zemljišč, in sicer 52243 m2 oziroma 16,6% vseh površin zemljišč, zajetih v lokacijskih dovoljenjih. V občini Ljubljana Vič-Rudnik je še posebej opazna razpršenost gradnje po vseh planskih celotah in območjih urejanja v občini. Če se bo z rastjo in razvojem teh naselij pojavila tudi potreba po višjem komunalnem standardu, lahko predvidevamo, da bodo za dosego višjega komunalnega standarda v tej občini potrebna večja sredstva. 2.2.5 Stanovanjska gradnja se je sicer odvijala tudi na območjih, ki so bila za to določena v srednjeročnem in dolgoročnem planu, vendar je bil velik del lokacijskih dovoljenj izdanih tudi na preostalih območjih. Tudi če predpostavimo, da bi s planom usmerjali poselitev na makroravni tako, da bi lahko izkoristili ekonomske in druge potenciale določene lokacije, le-teh ne bi mogli izkoristiti na preostalih območjih. Zato bo moral ob ustrezni novi zakonodaji s področja urejanja prostora plan pri usmerjanju poselitve v prihodnosti upoštevati tudi ekonomske in druge potenciale posameznih lokacij. V občini Ljubljana Bežigrad je bilo 57% vseh lokacijskih dovoljenj z območij, namenjenih za stanovanjsko gradnjo, izdanih na območjih, kjer se je po dolgoročnem in srednjeročnem planu planirala stanovanjska gradnja. To predstavlja 75% vseh površin zajetih v lokacijskih dovoljenjih na območjih, namenjenih za stanovanjsko gradnjo. V občini Ljubljana Vič-Rudnik je bilo samo 20% vseh lokacijskih dovoljenj oziroma 28,5% površin zajetih v lokacijskih dovoljenjih na območjih, namenjenih za stanovanjsko gradnjo, z območij planirane stanovanjske gradnje. Ob zgornjih podatkih se moramo zavedati, da obstaja določen časovni zamik (na relaciji planirana gradnja - lokacijsko dovoljenje), da so podatki o površinah, Geodetski vestnik 37 (1993) 2 zajetih v lokacijskih dovoljenjih, v občini Ljubljana Bežigrad nepopolni in da obstajajo razlike med občinama. 2.2.6 Pri planiranju stanovanjske in druge gradnje so bili do sedaj pomembni predvsem podatki o številu stanovanj in številu objektov, v prihodnosti pa bodo poleg teh pomembni predvsem še podatki o potrebnih površinah za stanovanjsko in drugo gradnjo, upoštevajoč pri tem tudi racionalno izrabo prostora. a podlagi vsega ugotovljenega v tem poglavju lahko potrdimo tudi hipotezo o togosti in statičnosti planov na območju obravnavanih ljubljanskih občin v preteklem obdobju 1986(7)-1990 in o njihovem determinističnem in tehnicističnem značaju ter restriktivni vlogi. 3.0 ZAKLJUČEK Podatki o lokacijskih dovoljenjih se danes zbirajo po določilih Zakona o upravnem postopku, kar pa ni dovolj za področje prostorskega planiranja. Podatke, ki smo jih uporabili v raziskavi, smo morali posebej izpisati iz posameznih lokacijskih dovoljenj in lokacijske dokumentacije. Kot smo prikazali, so tako zbrani podatki dobra podatkovna baza za analizo lokacijskih namer investitorjev v preteklosti. Zato menimo, da bi morali ustrezno zbrani in obdelani podatki iz lokacijskega rtovoljenja in lokacijske dokumentacije (ali iz dovoljenja za poseg v prostor, ki ga bo opredeljevala nova zakonodaja) predstavljati eno od baz podatkov za analizo uresničevanja planirane in ostale gradnje ter podlago za oceno potrebnih površin za gradnjo v prihodnosti. Viri: Rakar, A. et al., 1993, Oblikovanje celovitega modela in opredelitev instrumentov zemljiške politike s posebnim oziram na zajemanje mestne rente v Ljubljani, Institut za komunalno gospodarstvo pri FAGG, Ljubljana. Rakar, A., 1989, Trg stavbnih zemljišč kot regulativen mehanizem pri urejanju prostora, strokovni posvet 22. Geodetski dan, Geodezija in urejanje prostora, Čatež ob Savi. Predlog za izdajo Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini s tezami, Poročevalec, št. 2/1991. Zakon o urejanju naselij in drugi_h posegov v prostor, Ur.l. SRS št.18/1984. Zakon o stavbnih zemljiščih, Ur.l. SRS št. 18/1984. Recenzija: prof dr. Marija Bogataj prof dr. Tone Klemenčič eodetski vestnik 37 (1993) 2 UP VIZ M v z AMET E„S VN GEODETS TomažAmbrožič, mag. Goran Turk FNT-Oddelek za montanistiko, FAGG-(Jddelek za gradbeništvo, Ljubljana Prispelo za objavo: 29.6.1993 Izvleček V članku je prikazana metoda„skyline", kije ena izmed metod za učinkovito shranjevanje matrik sistemov linearnih enačb, ki med drugim omogoča reševanje velikih sistemov linearnih enačb. Pregledno je opisan način shranjevanja elementov matrike normalnih enačb, kar je bistvo te metode. Podan je način izračuna vektorja neznank Primerjave med „klasičnimi" metodami in metodo „skyline" kažejo na njene prednosti in večjo učinkovitost. Ključne besede: geodetske mreže, izravnanje, metoda „skyline", primer, sistem linearnih enačb Abstract The use of„skyline" method in surveying is presented in the paper. Large systems of linear equations can be solved by „skyline" method which uses an effective type of storage of matrices. The essential idea of the method is described in detail. The modifted Cholesky method is used to salve the system of line ar equations. The comparison among the „classic" methods and „skyline" type methods shows advantages and greater efficiency of the latter. Keywords: adjustment, example, ,,skyline" method, surveying networks, system of line ar equations UVOD UDK (UDC) 528.1 INE" H Pomembna faza dela na mnogih inženirskih področjih je reševanje sistemov linearnih enačb. To velja tudi v geodeziji. Toko imenovane normalne enačbe sestavimo iz enačb popravkov opazovanj po metodi najmanjših kvadratov. Rešitev teh enačb pa nam predstavlja izravnane neznanke. Metode za reševanje sistemov linearnih enačb Ax = b delimo v dve skupini (Bohte 1985): direktne in iterativne. Pri direktnih metodah izračunamo rešitev, če obstaja, s končnim številom aritmetičnih operacij. Med te prištevamo Kramerjevo pravilo, Gaussovo eliminacijo, trikotno razstavitev, metodo Choleskega in druge. Pri iterativnih metodah pa tvorimo zaporedje približkov, ki konvergira k rešitvi, če ta obstaja. lteriramo, dokler natančnost ne ustreza zahtevani oziroma željeni. Mednje prištevamo Jacobijevo iteracijo, Seidlovo iteracijo in druge. Geodetski vestnik 37 (1993) 2 a voljo imamo kar nekaj metod za reševanje sistemov linearnih enačb. Vendar so pri reševanju velikih sistemov linearnih enačb težave, saj nam zmanjka računalniškega pomnilnika pri shranjevanju koeficientov leve strani enačb, elementov matrike A. Pomagamo si na različne načine. Najbolj enostavno je upoštevanje simetričnosti matrike A. Preprosta metoda je tista, ki upošteva pasovnost matrike A. Pomanjkljivost te metode pa je, da je širina pasu določena s številom elementov od diagonale pa do najbolj oddaljenega od nič različnega člena. To pomeni, da element, ki je daleč od diagonale in različen od nič, zelo razširi pas matrike in s tem zmanjša učinkovitost metode. Za izredno velike sisteme linearnih enačb z relativno ozkim pasom je najuspešnejša tako imenovana frontalna metoda (Irons 1970). Njeno bistvo je v tem, da rešuje sistem v fronti. Hkrati je v računalniškem pomnilniku le majhen del celotne matrike, ostanek matrike pa je shranjen na disku. To je sicer vzrok za relativno neučinkovitost te metode, saj je branje z diska in zapisovanje na disk bistveno počasnejše kot operacije v hitrem pomnilniku. Ugotovili smo, da je za shranjevanje elementov matrike normalnih enačb pri izravnavi geodetskih mrež najbolj učinkovita metoda „skylilie". Ker večine elementov, ki so enaki nič, ne shranimo, zmanjšamo zasedenost pomnilnika. Zato lahko v razpoložljiv pomnilnik shranimo velik sistem linearnih enačb. Naslednja velika prednost tako shranjenih elementov je, da izvajamo računske operacije z mnogo manj elementi, zato je metoda učinkovitejša. REŠITEV SISTEMA LINEARNIH ENAČB d sredine petdesetih let tega stoletja prevladujejo tehnike direktne eliminacije za izračun rešitev sistema linearnih enačb Ax = b. (1) V enačbi (1) je: A - simetrična regularna matrika ( det A :;t: O) leve strani enačb ( dimenzije n x n ), x - vektor neznank (dimenzije n), b - vektor desne strani enačb (dimenzije n) in n - število linearnih enačb = število neznank. ešitev sistema linearnih enačb (1) lahko izračunamo po modificirani metodi Choleskega (Felippa 1975, Wilson et al. 1974). Matriko A najprej razcepimo: A = LDLT (2) in nato izračunamo vektor neznank v naslednji korakih: Lz = b, Dy=zin LTx = y. V enačbah (2), (3), (4) in (5) pomeni: L - spodnja trikotna matrika (dimenzije n x n), D - diagonalna matrika (dimenzije n x n) in z, y - pomožna vektorja (dimenzije n). (3) (4) (5) Geodetski vestnik 37 (1993) 2 NAČIN SHRANJEVANJA ELEMENTOV MATRIKE V METODI „SKYLINE" ačin shranjevanja elementov matrike A najlažje pokažemo s primerom (Felippa 1975). Simetrično matriko a11 a13 a16 a22 o a24 o A= a33 a34 ·O a44 a46 (6) ass as6 sim. a66 shranimo kot vektor a z elementi: a = [ an a22 a13 O a33 a24 a34 a44 ass a16 O O a46 as6 a66 J . (7) Pike predstavljajo vrednosti nič, ki ne zasedajo pomnilnika, če za shranjevanje matrike A uporabimo metodo „skyline". Poleg vrednosti elementov moramo shraniti še njihovo lego (položaj posameznega elementa v sistemu). Najenostavnejši in najboljši način določitve lege je uvedba kazalca diagonalnih členov. Oglejmo si ta kazalec na našem primeru. Zaporedje elementov matrike A je naslednje: 1 · 3 · 10 2 4 6 · 11 5 7 · 12 8 · 13 9 14 15 Toko ima vektor, ki vsebuje kazalce na diagonalne člene, naslednje elemente: kazalec = [ 1 2 5 8 9 15 ] . (8) (9) Vektor s kazalci ima toliko elementov, kolikor imamo linearnih enačb oziroma neznank. Število elementov vektorja a je odvisno od razporeda (lege) neznank. Pri tej metodi shranimo v posameznem stolpcu matrike Avse elemente od prvega, ki je različen od nič, pa vse do diagonalnega. S prerazporejanjem enačb (neznank) pridemo do minimalnega števila elementov vektorja a. To pa pomeni, da lahko pri isti velikosti pomnilnika izračunamo večji sistem linearnih enačb. Na primer, pri izravnavi nivelmanskih mrež zmanjšamo število elementov vektorja a, če podamo približne višine reperjev (s tem določimo lego neznank) tako, kot smo jih označili, torej zaporedno po zankah. PRIMER UPORABE METODE „SKYLINE" etodo „skyline" smo uporabili pri izdelavi programa za izravnavo geodetskih mrež v ravnini in programa za izravnavo nivelmanskih mrež. Za prikaz uspešnosti obravnavane metode smo izbrali program za izravnavo nivelmanskih mrež, imenovan ViM. Zaradi primerljivosti so torej vsi navedeni rezultati primeri nivelmanske mreže in vsi so izračunani na istem računalniku. Uporabili smo PC 80386, 20 MHz, z vgrajenim matematičnim koprocesorjem. Geodetski vestnik 37 (1993) 2 Preglednica 1: Primerjava zasedenosti pomnilnika z elementi normalnih enačb in potrebnega časa za izravnavo nivelmanske mreže. Število enačb n 100 197 300 399 496 Zasedenost pomnilnika (v kByte): Polna matrika A 80,0 310,5 720,0 1273,6 1968,1 Simetrična matrika A 40,4 156,0 361,2 638,4 986,0 MatrikaA 6,9 64,4 122,9 139,7 157,7 Metoda skyline Vektor Kazalec 0,2 0,4 0,6 0,8 1,0 Skupaj 7,1 64,8 123,5 140,5 158,7 Čas izravnave (v minutah in sekundah) Polna matrikaA 006 035 159 436 845 MatrikaA- ,,skyline" 003 035 135 222 318 Pri oceni zasedenosti pomnilnika smo upoštevali, da en element matrike oziroma vektorja zasede 8 bytov računalniškega pomnilnika ( dvojna natančnost) in en element vektorja kazalcev na diagonalne člene 2 byta. Iz preglednice lepo vidimo, kako hitro narašča prednost uporabe metode „skyline" z naraščanjem števila enačb. Pri tem pa se moramo zavedati, da velikih sistemov linearnih enačb (več kot 600) sploh ni možno rešiti na današnjih osebnih računalnikih brez uporabe metod, ki varčujejo z računalniškim pomnilnikom. Povedati moramo, da je uporaba metode „skyline" izrazito primerna za izravnavo nivelmanov, saj je oblika matrike sistema normalnih enačb takšna, da z metodo „skyline" bistveno izboljšamo učinkovitost računanja. Pri izravnavi ravninskih mrež pa ne moremo pričakovati tolikšne prednosti. ZAKLJUČEK ljub hitremu razvoju računalniške tehnologije je velikost računalniškega pomnilnika še vedno omejitev pri reševanju sistemov linearnih enačb. Zato celotne matrike ne moremo shraniti v računalniškem pomnilniku, kar pomeni, da sistema linearnih enačb ne moremo izračunati. V geodeziji imamo simetrični sistem normalnih enačb, v katerem so elementi matrike A, ki so različni od nič, največkrat blizu diagonale. Metoda „skyline" upošteva obe lastnosti. Zato se je izkazala kot primerna za shranjevanje normalnih enačb. Z uporabo metode „skyline" pa skrajšamo čas, ki je potreben za izračun rešitev sistema linearnih enačb, saj je shranjenih veliko manj elementov matrike, zaradi česar je potrebnih manj operacij za izračun rešitev. Vi.ri: Bohte, Z., 1985, Numerične metode, Društvo matematikov, fizikov in astronomov SRS, Zveza za tehnično kulturo Slovenije, Ljubljana. Felippa, C. A., 1975, Solution of Linear Equations With „Skyline"-Stored Symmetric Matri:x, Computers & Structures, 5, 13-29. Geodetski vestnik 37 (1993) 2 Irons, B.M, 1970, Afronta! solution program for finiteelement analysis, International Journal for Numerical Methods in Engineering, 2, 5-32. Wilson, E. L., Bathe, K. J., Doherty, W. P., 1974, Direct Solution of Large System of Linear Equations, Computers & Structures, 4, 363-372. Recenzija: Marjan Jenko profdr. Ranko Todorovic Geodetski vestnik 37 (1993) UDK (UDC) 91(15):007:681.3.016 GIS/LIS P DAT I ODELI IN SISTEMSKA ARHITEKTURA mag. Radoš Šumrada FAGG-Oddelek za geodezijo, Ljubljana Prispelo za objavo: 12.5.1993 Izvleček V članku sta prikazana pregled značilnosti in primerjava uporabnosti med tradicionalnim kartografskim ter modernim objektno-orientiranim podatkovnim modelom v GIS/LIS-sistemih. Podane so tudi osnovne značilnosti sistemske arhitekture obeh metodoloških pristopov in ocena verjetnih trendov bodočega razvoja v primerjavi s splošnim razvojem programskih orodij. Ključne be5ede: GIS, kartografski podatkovni mode( LIS, objektno orientirani podatkovni model Abstract The article gives an outline of characteristics and an application comparison among traditional cartographic and modem pbject-or:iented data models in GIS/LIS systems. Some basic characteristics of the system architecture of both methodological approaches and a possible future development trend estimate, correlated to general software development, are presented. Keywords: cartographic data model, GJS, LIS, object- oriented data model l. UVOD Geografski informacijski sistem mora biti sposoben podajati informacije o lokaciji, geometriji, tipologiji, opisnih lastnostih in časovni obstojnosti geografskih pojavov v modelu prostora. Ce je osnovni cilj izgradnja takšnega prostorskega informacijskega sistema, ki bo obstojen, razvojno sposoben in analitično učinkovit, je predvsem pomembno, da je načrtovani GIS/LIS dobro ter celovito dokumentiran. Potrebno je izbrati ustrezno razvojno metodologijo za sistemsko analizo, načrtovanje in izvedbo, da se ustrezno pojasni podatkovni model ter predvidena arhitektura sistema. Podatkovni ali logični model predstavlja potrebno raven podatkovne abstrakcije realnega sveta za določeno uporabo. Načrtovanje logičnega in fizičnega podatkovnega modela vsakega geografskega informacijskega sistema je zelo kompleksno opravilo. Formulacija podatkovnega modela zahteva kot prvi korak identifikacijo vseh potrebnih geografskih pojavov, njihovih lastnosti in obnašanja. Podatkovni model v G IS/LIS-sistemih je torej dinamičen, kompleksen, hierarhičen in ima zelo pogosto slabo definirano prostorsko strukturo (Livingstone et al. 1993). aslednja pomembna stopnja je oblikovanje ustrezne vsebinske ter fizične strukture GIS-ove podatkovne baze, ki mora vsebovati opisne ali tematske in Geodetski vestnik 37 (1993) 2 kartografske podatke. Kartografski podatki definirajo lokacijske lastnosti, prostorske značilnosti in geometrijo geografskih objektov. Lokacijski podatki so geokode objektov, ki so večinoma podane s koordinatami. Prostorske značilnosti objektov, ki ponazarjajo relativne odnose med geografskimi objekti v prostoru, podaja topologija. Geometrične značilnosti geografskih objektov so na primer oblika, velikost, dolžina in površina. GIS/LIS tehnologija za predstavitev prostorskih podatkov tradicionalno temelji na dveh organizacijskih in prezentacijskih principih. Lokacijski in geometrični podatki o geografskih objektih so lahko v vektorski ali pa rastrski obliki. V rastrskem podatkovnem :modelu je topologija inherentno vgrajena v organizacijo podatkovnega :modela. Vektorski podatkovni model nima vgrajene topologije, zato potrebuje poseben, procesno zahteven, postopek za njeno izgradnjo ter vzdrževanje. 2. KARTOGRAFSKI PODATKOVNI MODEL V GIS/LIS sistemih je danes še zmeraj prevladujoči tako imenovani kartografski podatkovni :model (Bonfatti et al. 1993). To je tradicionalni GIS/LIS podatkovni model, ki izhaja iz kartografskega koncepta izdelave topografskih kart velikih in srednjih meril. Koncept modela je bil izveden in razvit vzporedno s procesom digitalizacije velikih količin tradicionalnih kartografskih materialov. Zato se je tudi uveljavilo prvotno pojmovanje GIS/LIS sistemov kot sinonim za digitalno skladišče obstoječih kartografskih materialov (Bonfatti 1993). Večinoma je vsa obstoječa tehnologija zajemanja prostorskih podatkov, kot so na primer vektorska digitalizacija, rastrsko skaniranje in podatki, dobljeni s pomočjo daljinskega zaznavanja, v celoti prirejena vsebini kartografskega podatkovnega modela. Struktura digitaliziranih podatkov je prirejena večravenski podatkovni organizaciji. Tuko zajeti prostorski podatki morajo biti predhodno editirani, analizirani in interpretirani, da so primerni tudi za uporabo v drugačnem podatkovnem modelu. Današnji uporabniško najbolj popularni GIS/LIS pristop temelji na tradicionalnem kartografskem podatkovnem modelu. Kompleksnost realnega sveta se vertikalno razstavi, oziroma bolje rečeno, razsloji na kartografske ali tematske plasti. V sklopu takšnih tematskih oleat se lahko, glede na vsebovane grafične gradnike, tematske plasti še naprej horizontalno razdelijo na točkovne, linijske in arealne geometrične sloje. Kakršnakoli celovitost in klasifikacijske lastnosti izvornih geografskih objektov se na žalost sploh ne upoštevajo. To je tehnološki pristop in vsebinski podatkovni model, ki ga je že pred skoraj petnajstimi leti uspešno uvedla družba ESRI, in je med drugimi realiziran tudi v GIS/LIS paketu ARC/INFO. artografski podatkovni model se pogosto navaja tudi kot izvedbena osnova za ojno ali hibridno arhitekturo GIS-ovih podatkovnih baz (Boursier et al. 1993). GIS/LIS sistemi, ki temeljijo .na takšnem podatkovnem modelu, so praviloma tehnološko sestavljeni iz dveh fizično ločenih, sicer pa povezanih ali korporiranih podatkovnih baz. Za opisne podatke se običajno uporabljajo tradicionalni relacijski DBMS-ji, ki so prvenstveno namenjeni za splošno poslovno uporabo. Posebna, običajno vektorsko organizirana, grafična podatkovna baza skrbi za zajemanje ter vzdrževanje kartografskih podatkov. GIS/LIS-sistemi, ki temeljijo na tradicionalnem kartografskem podatkovnem modelu, so lahko posebej ali izrecno načrtovani za podporo GIS/1.,IS-aplikacijam. Najpopularnejši in najuspešnejši primer takšne dvojne arhitekture je nedvomno že omenjeni ARC/INFO (ESRI 1993). Obstajajo pa tudi Geodetski vestnik 37 (1993) 2 GIS/LIS-proizvodi, ki predstavljajo sintezo popularnih tržnih CAD in DBMS programskih paketov. Najbolj popularen primer je GEO/SQL, ki je sinteza Orada RDBMS in Autocada. Prednosti takšne dvojne programske arhitekture so nedvomno v veliki uporabniški razširjenosti osnovnih in standardnih softverskih proizvodov, ki jih sestavljajo. To omogoča sorazmerno hiter razvoj takšnih GIS/LIS sistemov. Druga prednost je v enostavnem tehnološkem konceptu in razširjenosti tradicionalnega kartografskega podatkovnega modela. Podatkovno modeliranje je izrazito dekompozicijsko od zgoraj navzdol, sorazmerno lahko razumljivo in predstavljivo. Tužave lahko nastopijo zlasti v vektorskem geometričnem modelu. Povzročajo jih zahtevne podatkovne analize, kjer je treba spet spojiti ali prekrivati številne, sicer heterogene tematske plasti. ot osnovna slabost tega pristopa se lahko predvsem pojmuje omenjena tehnološka dvojnost ali razdeljenost opisnih in kartografskih podatkov o geografskih pojavih. Tu dvojnost lahko povzroči nepovezanost in nekonsistentnost opisnih ter kartografskih podatkov. Omembe vredna slabost izhaja tudi iz osnovne softverske dvojnosti. Uporabnik se mora naučiti dveh ločenih in nepovezanih tehnoloških pristopov. Če sta obe ločeni podatkovni bazi nadgrajeni s skupnim vmesnikom, potem je tak pristop lahko za končnega uporabnika samo še bolj kompleksen. Glavna slabost takšnega tradicionalnega kartografskega podatkovnega modela pa je nedvomno prevelika vertikalna in horizontalna razslojenost kartografskih podatkov. Ti so lahko razslojeni tematsko in nadalje še glede na geometrijske lastnosti osnovnih grafičnih elementov. Celovitost geografskih objektov v tem tradicionalnem kartografskem podatkovnem modelu ni upoštevana, oziroma so podatki o takšni celovitosti z razstavitvijo modela realnosti celo neizogibno izgubljeni. Agregacija izvorne celovitosti upodobljenih geografskih objektov direktno ali procesno skoraj ni več možna. Doseže se lahko samo posredno z uporabniško percepcijo in interpretacijo vizualnih ter kartografskih prikazov, ki so običajno rezultat različnih in zahtevnih podatkovnih analiz. Glede na sodobne prevladujoče trende in današnjo stopnjo razvoja softverskega inženirstva je prihodnost takšnega tehnološkega pristopa ter tradicionalnega kartografskega podatkovnega modela v GIS/LIS sistemih nedvomno nezanesljiva. Najverjetneje se bo, z znatnimi vsebinskimi in velikimi tehnološkimi težavami, v bližnji prihodnosti postopoma preoblikoval v neko obliko razširjene relacijske arhitekture (Belussi et al. 1993). 3. OBJEKTNO ORIENTIRANI PODATKOVNI MODEL a drugi strani se je postopoma in vzporedno razvil alternativni ter sodobnejši GIS/LIS podatkovni model, ki izhaja iz okolja tradicionalnih in razširjenih relacijskih podatkovnih baz ter objektno orientiranih programskih jezikov. Osnova je bil razširjeni entitetno relacijski pristop, ki je najprej vključeval koncept geografskih pojavov in topoloških relacij. Iz okolja objektno orientiranih podatkovnih baz je bil privzet osnovni koncept obstojnih objektov. Odločitev o vrsti trajnih geografskih objektov in obliki njihove persistence je odvisna samo od zahtev podatkovnega modela. Thkšen objektno orientirani podatkovni model predstavlja realne geografske pojave kot modelne geografske objekte. Osnovne lastnosti takšnih objektov so podobne značilnostim objektov iz objektno orientiranih programskih jezikov. eodetski vestnik 37 (1993) 2 Geografske objekte karakterizirajo njihove lastnosti ali atributi in njihovo obnašanje. Obnašanje objektov ponazarjata dinamika spreminjanja in relacije med geografskimi objekti. Objekti, ki imajo enake lastnosti ter obnašanje, se ustrezno klasificirajo. Thkšni enaki geografski objekti pripadajo istemu tipološkemu razredu. Realno okolje okoli nas je zvezni in ne razslojeni prostor. Objekti okoli nas enostavno obstajajo (Eckel 1993). Ljudje dojemajo okolje okoli sebe kot kontinuiran tridimenzionalni prostor, ki ga napolnjujejo različno locirani fizični objekti. Modelna geometrična predstavitev geografskih objektov je generalizirana abstrakcija oblik realnih geografskih pojavov. Omogoča nam izvedbo kvalitativnih in kvantitativnih prostorskih analiz na modelu. geografskih objektov (Livingstone et al. 1993). Objektno orientirani podatkovni model je v GIS/LIS sistemih uvedel drugačno prezentacijo prostorskih podatkov. Stopnja in oblika abstrakcije realnih objektov predstavlja merilo njihove upodobitve v objektno orientiranem podatkovnem modelu, ki je odvisna predvsem od namembnosti modela. Objekti so v objektno orientiranem podatkovnem modelu obstojni in imajo lastno identiteto, ne glede na registrirane lastnosti objektov, ki so lahko časovno spremenljive. Geometrija je samo poseben atribut geografskega objekta, podobno kakor je njegovo ime samo njegov opisni atribut. Obravnavana je na enakovreden način. Namesto, da temelji na grafičnih gradnikih za ponazoritev njihovih geometričnih lastnosti, temelji objektno orientirani pristop samo na skupnih ali tipoloških lastnostih modeliranih geografskih objektov, ki združujejo njihove tematske, geometrične in procesne lastnosti v smiselno celoto. se kartografske in geometrične lastnosti objektov se pojmujejo samo kot njihovi posebni kompleksni atributi. Geografski objekti v objektno orientiranem podatkovnem modelu nimajo le prostorskih in opisnih atributov, temveč imajo lahko tudi lastne funkcionalne sposobnosti. Modelni objekti so sposobni združevati vse svoje lastnosti in obnašanje v enotno podatkovno strukturo. Pri modeliranju realnih pojavov so procesne sposobnosti modelnih objektov enako pomembne kot njihove opisne in kartografske značilnosti. Thkšen pristop je omogočil, da se je lahko bistveno zmanjšal vpliv kartografskih analitičnih omejitev pri modeliranju GIS/LIS podatkovnega modela. Pri korak v tej razvojni smeri je predstavljal GIS/LIS paket System 9. Podatkovni model je sicer še zmeraj temeljil na večplastni razslojitvi realnosti, vendar so te plasti vgrajene kot grafični podaljšek ali nadgradnja v skupni in integrirani relacijski podatkovni bazi, kjer so shranjeni tudi vsi opisni podatki. System 9 podpira koncept treh osnovnih grafičnih gradnikov, ki so točka, linija in areal. Enostavni geografski objekti so uporabniško sestavljeni iz teh elementarnih geometričnih elementov. Thkšen vsebinski pristop k podatkovnem modeliranju je bil kasneje generaliziran in razširjen v razširjenih relacijskih ter objektno orientiranih GIS/LIS arhitekturah. Drugi sposobnejši in naprednejši tehnološki pristop je uporaba tehnologije razširjenih relacijskih podatkovnih baz, ki že podpira uporabo abstraktnega ali uporabniškega podatkovnega tipa. Dovoljuje razširitev tradicionalnih relacijskih tabel z uporabniškimi podatkovnimi atributi in omogoča direktno vgraditev funkcionalnosti geografskih objektov v same tabele. Ne obstajajo sicer še tržni GIS/LIS proizvodi z omenjenimi sposobnostmi, vendar je v literaturi veliko raziskovalnih poizkusov v tej smeri (Boursier et al. 1993). Najuspešnejši med njimi je Starburst, ki temelji na razširjeni relacijski podatkovni bazi Postgres. Geodetski vestnik 37 (1993) 2 ejanski objektno orientirani podatkovni pristop je najnovejši tehnološki dosežek, ki je že deležen velike pozornosti tudi na področju tehnologije geografskih informacijskih sistemov, tako s strani raziskovalnih, tehnoloških ter komercialnih aspektov. Objektno orientirani podatkovni model temelji na potencialno daleč najmočnejšem in najbolj naprednem metodološkem konceptu, ki pa za sedaj še ni niti stabiliziran niti standardiziran. Objektno orientirani pristop omogoča sestavo lažje razumljivega in vsebinsko mnogo močnejšega podatkovnega modela. Možno je izražati posebne relacije med objekti, kot so generalizacija, agregacija in asociacija razredov (Wessels 1993). Generalizacija omogoča posploševanje ali tipizacijo podobnih objektov. Agregacija omogoča združevanje različnih objektov v sestavljene objekte višjega pomenskega razreda. Asociacija dovoljuje povezovanje nizov enakih objektov v višje pomenske razrede. hnološko najnaprednejša objektno orientirana GIS/LIS paketa sta Tigris firme Intergraph (Tigris 1993) in tržno zelo uspešen GIS paket Smallword, firme z enakim imenom (Smallword 1992), ki je tudi G IS/LIS paket za okolje delovnih postaj z daleč največjim naraščanjem vsakoletne prodaje na svetu (nad 70 % ). Objektno orientirani podatkovni koncept, ki je vgrajen v SmaHword G IS, ne pozna večravenske organizacije kartografskih podatkov. Celoten podatkovni model sestavlja en sam model prostora z uporabniško definiranimi geografskimi objekti, ki predstavljajo abstrakcijo realnih geografskih objektov v razmerju ena proti ena. Relacije mnogo proti mnogo med objekti se lahko direktno vgrajujejo v definicijo razredov. Smallword GIS paket ima tudi poseben vmesnik za dostop do podatkov iz objektno orientiranega programskega jezika. Tukšen vmesnik omogoča, da uporabniki sestavljajo aplikacije direktno v objektno orientiranem programskem jeziku, kar lahko izjemno poveča kvaliteto in procesno moč programov ter bistveno zmanjša potreben čas za sestavo uporabniških aplikacij. 4. ZAKLJUČEK Današnji objektno orientirani geografski informacijski sistemi žal še ne podpirajo vseh opisanih lastnosti objektno orientirane metodologije. Zato se je bolje · vprašati, na kakšen način oziroma v kolikšni meri je določen GIS/1,IS objektno orientiran, namesto da se sprašujemo, ali je objektno orientiran ali pa sploh ni (Wessels 1993). Naslednji seznam lastnosti objektno orientiranega pristopa lahko služi kot osnovni kriterij za določanje načina, na kateri določeni GIS/LIS-sistem podpira objektno orientirani pristop : • ali dovoljuje definicijo objektov in tipoloških razredov • ali podpira delno ali celovito enkapsulacijo atributov in metod • ali podpira polimorfizem in večličnost operatorjev ter funkcij • kakšno vrsto delovanja omogoča in podpira • kakšna vrsta DBMS-ja je uporabljena za shranjevanje atributnih in funkcijskih elementov razreda (razširjena relacijska ali objektno orientirana podatkovna baza) • kakšne vrste relacij se lahko definirajo med objekti podatkovnega modela in kakšne v podatkovni bazi (mnogo proti mnogo) • kakšne so lastnosti poizvedovalnega, manipulacijskega, definicijskega in kontrolnega jezika v podatkovni bazi (standardizacija) Geodetski vestnik 37 (1993) 2 • kakšen je uporabniški programski vmesnik (dostop iz objektno orientiranega programskega jezika) • ali je možno spreminjati vsebino obstoječih razredov (atribute in metode) • ali je možno spreminjati obstoječo hierarhijo razredov o ali je možno spreminjati obstoječi objektni podatkovni model (dodajanje, preimenovanje in brisanje razredov). uporabniškega zornega kota so verjetno najbolj pomembne določene izkušnje in praktična primerjava primernosti tradicionalnega kartografskega ter modernega objektno orientiranega podatkovnega modela v GIS/LIS sistemih. Velja načelo, ki temelji na praktičnih izkušnjah, da je za določeno vrsto uporabnikov primernejši tradicionalni kartografski podatkovni model (Goodchild et al. 1990). To so predvsem področja uporabe GIS-tehnologije, ki se ukvarjajo z obdelavo naravnih virov in okolja, kjer pogosto nastopajo slabo definirani, neizraziti, slabo razmejeni in hitro spremenljivi prostorski objekti. To so na primer aplikativna področja meteorologije, pedologije, geologije, gozdarstva in varstva okolja. a določeno vrsto uporabnikov pa je uporaba modernega objektno orientiranega podatkovnega modela in GIS-tehnologije praktično mnogo primernejša. To so zlasti uporabniška področja, ki obravnavajo realno okolje kot prazen prostor, v katerem so locirani oziroma je le-ta napolnjen z različnimi prostorskimi objekti. Tipični primer so različne evidence in kataster komunalnih naprav ter vodov. Na tem področju se je uporaba objektno orientiranih GIS/LIS sistemov že izredno uspešno uveljavila (Smallword 1992). Naslednji možni primeri uspešne uporabe objektno orientiranega GIS/LIS pristopa sta lahko tudi kataster zgradb in zemljiški kataster. Viri: ESRI, 1993, Arc/Info, Uderstanding GIS: The ARC(INFO Method, Arc/Info uvodni učbenik o GIS tehnologiji, Longman Geoinformation. Belussi, A., Negri, M., Pelagatti, G., 1993, A Conceptual Framework far Understanding the ARC/INFO Data Model and Operations, EGIS'93 Conference Proceedings. Bernhardsen, T, 1992, Geographic Information Systems, Norwegian Mapping Authority. Bonfatti, E, 1993, Intensional Design of Geographical Information Systems, EGIS'93 Conference Proceedings. Bonfatti, E, Cantaroni R., Gentili, L., Murari, C., 1993, Object Oriented Support to the Design of Geographical Information Systems, EGIS'93 Conference Proceedings. Boursier, P., Faiz, S., 1993, A Comparative Study of Relational,, Extensible and Object Oriented Approaches far Modelling and Querying Geographic Databases, EGIS'93 Conference Proceedings. Eckel, B., 1993, C++ Inside & Out, Osborne McGraw- Hill. Goodchild, M.E, Kemp KK, 1990, Technical Issues in GJS, NCGIA, University of California, Santa Barbara, CA, USA. Livingstone, D., Raper, J., 1993, Object Oriented Data Modelling in a GIS Application far Coastal Geomorphology, EGIS'93 Conference Proceedings. Rhind, D., Raper, J., Mounsley, H, 1993, Understanding GIS, Taylor & Francis Ltd. Smallword, 1992, A Corporate Statement, Prospekti za objektno orientirani GIS paket firme Smallword Tigris, 1993, Prospekti za objektno orientirani GIS paket firme Intergraph. UGIS, 1992, UnderstandingGIS, Version 1.2, Inc. Wessels, C., 1993, Object Orientation and GIS, EGIS'93 Conference Proceedings. Recenzija: mag. Dalibor Radovan mag. Aleš Šuntar Geodetski vestnik 37 (1993) 2 AKTUALNOSTI Slovenija sprejeta v CERCO in med ustanoviteljicami MEGRIN-a ZGODOVINSKA MEJNIKA ODPIRANJA SLOVENSKE URADNE GEODEZIJE V EVROPSKI PROSTOR: Helsinki, torek, 15.6.1993 ob 9.15 uri po lokalnem času: Slovenija (Republiška geodetska uprava) soglasno sprejeta med enakopravne članice CERCA (Comite Europeen des Responsables de la Cartographie Officielle) Helsinki, torek, 15.6.1993 ob 16.15 uri po lokalnem času: Slovenija (Republiška geodetska uprava) je med prvimi sedemnajstimi ustanovitvenimi podpisnicami MEGRIN-a (Multi-purpose European Ground-Related Information Network) Geodetski vestnik 37 (1993) 2 Helsinki, 15 June 1993 1.For the 2.For the Institut /Ur Angewandte Bundesamt far Eich und Geodii.sie Verniess1mgswesen 5.For the Centro Nacional de G grdfico 9.For the F/Jdmilveli!sugyi Miniszti!rium 13.For the Dipl-Ing Friedrich Hrbek· 6.For the 10.For the Ordnance Survey of Ireland Mr Muris Walsh 14.For the Statens Kartverk lnstituto Geografico e Cadastral f~ Mr Santos Cardoso 17.For the Lantmii.teriet ~9r Mr Sture Nor g Prispelo za objavo: 22.6.1993 Geodetski vestnik 37 (1993) 7.Forthe· Institut Gi!ographique '~ Mr Jean-Franfois Carrez 11.For the Ordnance Survey o/ Northern Ireland ~. Mr Michael Brand 15.For the Slovak Authority of Geodesy, Cartography and Cadaster Mr lmrich Hornafzsky' 18.For the Office Fi!di!ral de Topographie /.&A-~ Ing-.Dipl Francis Jeanrichard 4.For the Kort-og Matrikelstyrelsen Mr John Leonard 12.For the Lantm.elingar islands ½gllst Gudmundsson 16.For the Republdka Geodetska Uprava Slovenije ~~ Mr Aleš Seliškar mag. Božena Lipej ocbekov dom na Korošici nima parcele Planinsko društvo Celje se loteva večje adaptacije planinskega doma na Korošici. Za pridobitev potrebnega dovoljenja mora pristojnemu upravnemu organu občine Mozirje predložiti zahtevano dokumentacijo, med drugim tudi kopijo katastrskega načrta, iz katerega je razvidno, v kateri katastrski občini in na kateri parceli je postavljen planinski dom. Na Geodetski upravi v Mozirju smo ugotovili, da planinski dom v katastrskem načrtu katastrske občine Podveža ni vrisan, da pa je evidentiran v evidenci hišnih številk (EHIŠ), kjer je označen kot stavba z naslovom Podveža št. 47. Dom je vrisan na temeljnem topografskem načrtu merila 1:10 000 in njegovi povečavi v merilu 1: 5 000, prav tako v pregledni karti občine Mozirje 1:50 000. Iz omenjenih grafičnih prikazov je razvidno, da planinski dom leži ob meji katastrskih občin Podveža in Županje njive, ki je hkrati tudi meja občin Mozirje in Kamnik. Na temeljnem topografskem načrtu je dom vrisan ob meji na kamniški strani, na karti občine pa na mozirski. Opisana meja je bila določena z avstrijsko katastrsko izmero v prvi polovici 19. stoletja, ki je za to območje v veljavi tudi danes. Tokrat določena meja je bila tudi meja med tedanjima avstrijskima deželama Kranjsko in Štajersko. Poznavalci zemljiškokatastrskih meritev vedo, da so katastrsko izmero za avstrijski del monarhije vodili iz centrale na Dunaju, da pa je bila operativna enota za izvedbo posamezna dežela ali dve sosednji deželi. Tudi matematična osnova za izmero je bila taki delitvi podrejena, kar velja tudi za izhodišče koordinatnega sistema. Za Kranjsko in Koroško je bil uporabljen koordinatni sistem z izhodiščem na Krimu, za Štajersko pa je bilo izhodišče koordinatnega sistema na hribu Schoeckl, severno od Gradca. Meja, ki nas zanima, je bila tako določena v okviru dveh deželnih izmer, triangulacijska mreža, na katero je meritev vezana, pa prav tako izračunana v dveh koordinatnih sistemih. Zaradi matematično premalo natančne opredelitve koordinatnih sistemov je pričakovati na robovih yečje deformacije, ki bi se lahko odražale tudi :na obravnavani meji. Potrebna bi bila uskladitev različnega poteka v naravi sicer iste meje, ki je posledica dvakratne, med seboj :neodvisne izmere. Uskladitev ni bila opravljena, zato imamo na katastrskih načrtih dva različna zarisa iste meje, ki se na območju Korošice močno razlikujeta. Od vrha Ojstrice na severu pa skoraj do Presedlaja :na jugu (na dolžini 2,5 km) je čez 50 ha površine zemljišča, ki po zarisu obeh mej ni nikjer zajeto. Širina „špranje" pri domu na Korošici znaša čez 300 m, :na najširšem delu pa približno 350 m. Iz priložene skice je razvidno, da je meja, ki je vrisana na TIN 5 kompromis med obema zarisoma, saj poteka približno po sredini „praznega" prostora. Geodetski strokovnjaki, ki so meje katastrskih občin vrisovali na TIN 5 ali TIN 10 so pogosto naleteli na podobne probleme, reševali pa so jih po lastnem preudarku. Za pretehtane in strokovne rešitve največkrat :ni bilo potrebnega časa in ne strokovnih osnov. Ker v času izdelave TIN-ja v večini primerov še :niso bili izdelani pregledni katastrski načrti merila 1:5 000, so si pri „prenašanju" mej iz evidenčnih zemljiškokatastrskih načrtov na TIN 5 ali TIN 10 največkrat pomagali s proporcijskimi šestili. čeprav gre pri TIN 5 Geodetski vestnik 37 (1993) 2 ali TIN 10 za največje merilo, v katerem so meje katastrskih občin kontinuirano (ne otočno) izrisane in merilo samo tudi zagotavlja veliko stopnjo metričnosti, moramo zaradi navedenega zaris mej katastrskih občin na teh načrtih upoštevati kot orientacijskega. Isto velja tudi za izrise mej katastrskih občin na TK 25 in TK 50 ter na ostalih kartah, ne glede na to, da zaradi manjših meril odstopanja niso toliko opazna. Slika 1: Razhajanje meje, prikazano na topog-rafski karti 1:25 000 Podrobnejša analiza poteka meje, ki je bila opravljena s pomanjšavo iz merila 1:2 880 za vsako katastrsko občino posebej in vklopitvijo obeh variant v temeljni topografski načrt merila 1:5 000, kaže veliko večjo verjetnost pravilnega poteka tiste meje, ki je bila dobljena z izmero katastrske občine Zupanje njive v okviru izmere dežele Kranjske, kot ga kaže potek meje, dobljene z izmero katastrske občine Podveža, ki je bila izvršena v okviru Schoecklovega koordinatnega sistema. Po prvi varianti poteka meja z vrha Ojstrice skoraj v ravni črti proti jugu na vrh Lučkega Dedca in dalje proti jugu z manjšimi lomi na Lučko Kopo in Konja. Druga varianta meje ima nelogične lome, poteka vzhodneje in deli ravnico pred domom na Korošici na dve polovici. Severno od Presedlaja se meji stakneta, nato pa ponovno ločita, vendar odstopanje ni več tolikšno kot na Korošici. Vzrokov za opisano nenatančnost poteka meje, ki se kaže v tolikšnem neskladju, je več. Poleg opisanih teoretičnih možnosti zaradi stika dveh koordinatnih sistemov lahko predpostavimo tudi subjektivne razloge, ki se kažejo v večji ali manjši splošni pedantnosti izvajalcev meritev, v odnosu izvajalcev do vrednosti zemljišča (ta ni terjala Geodetski vestnik 37 (1993) 2 posebej natančne izmere), upoštevati pa moramo tudi težavnost dela v planinskih in mersko opremo, ki je bila takrat v uporabi. Zaradi povedanega je jasno, da je podobnih primerov v zemljiškem katastru še veliko, tudi pri praktičnem delu mnogokrat naletimo nanje. Potrebna bi bila celovita rešitev opisanih problemov, vendar jih rešujemo sproti in delno, takrat ko se pojavi konkretna težava, kot je npr. v našem Naj bo najprej predlagana rešitev konkretnega problema, kako torej do parcele za Kocbekov dom na Korošici, v nadaljevanju pa moje gledanje na kompleksnejšo rešitev, ki problemov ne bi odpravila, olajšala pa bi njihovo reševanje. Ob ugotovitvi, da je na obravnavanem območju meja katastrske občine Županje njive v svojem poteku logična in kot kaže tudi dovolj natančno izmerjena, jo je treba prevzeti tudi v katastrski občini Podveža. Stara meja v tej katastrski občini naj se uniči in s tem na načrtu spremeni oblika in velikost parcele, ki leži ob meji katastrske občine. Gre za parcelo 418/1 katastrska občina Podveža, ki bi na ta način povečala svojo površino za približno 54 kar je na v1dez veliko, vendar pa je to le 4,3% površine omenjene parcele, saj je njena, v katastru evidentirana površina 1 265 hektarov. Foto: G. Mlakar Slika 2: Kocbekov dom na Korošici in Ojstrica v ozadju Približno lego doma na parceli 418/1 v katastrski občini Podveža bi lahko dobili s prevzemom iz temeljnega topografskega načrta 1:5 000, kar pa bi bilo premalo natančno. Dom bo treba zato na novo izmeriti z natančnostjo, ki jo terja merilo katastrskega načrta. Ob tej priložnosti bi bilo smotrno določiti in izmeriti tudi Geodetski vestnik 37 (1993) 2 zemljišče, ki funkcionalno spada k domu, predvsem za kasnejšo pridobitev lastninske ali kakšne druge stvarne pravice na njem. Da bi si olajšali delo pri vrisovanju mej katastrskih občin v načrte in karte različnih meril, bi potrebovali G.K. koordinate točk na lomih njihovih mej. Ker gre pri tem za veliko število točk, bi določitev njihove lege s koordinatami zahtevala veliko sredstev, ki bi jih verjetno ne mogli zagotoviti. Količino takih točk bi zato morali zmanjšati na sprejemljivo število. Izbrali bi take, ki bi nam olajšale vklop meje v kar največji meri, to pa so točke na tromejah katastrskih občin in druge točke, ki jih lahko nedvoumno identificiramo na terenu: karakteristični vrhovi, izlivi vodotokov, trajni objekti ipd. Za identifikacijo izbranih točk bi uporabili zapisnike zamejničenja mej katastrskih občin, ki jih skupaj z ostalim operatom prvotne zemljiškokatastrske izmere hrani Arhiv Slovenije. Na ta način izbrane točke bi bile enakomerno razporejene po celotnem območju grafične izmere. Ker bi jih bilo kljub opisani selekciji veliko, bi za določitev njihove lege morali izbrati. racionalno metodo, katere natančnost naj bo prilagojena realnim potrebam. Kot najbolj racionalna se ponuja fotogrametrična metoda, pri kateri bi lahko uporabili ciklično snemanje ob predhodni stabilizaciji in signalizaciji izbranih točk. Na območjih, kjer vzpostavljamo navezovalno mrežo, bi kazalo vanjo vključiti tudi obravnavane točke. Pretehtati je treba tudi možnost uporabe GPS metode. Slika 3: Na pregledni karti katastrskih občin so s krogci označene točke, ki naj bi jim določili G.K koordinate Geodetski vestnik 37 (1993) 2 Toko izbrane in z G.K. koordinatami določene točke bi nam služile tudi za digitalne transformacije, ki postajajo z vzpostavitvijo digitalne baze zemljiškega katastra vedno bolj aktualne. Predvsem pa bi na ta način lahko prišli do dokaj pravilnega poteka mej na TIN 5; 10 in TK 25, ki bi mu s tem dali tudi uradni značaj. Čeprav ni neposredno povezana z obravnavanim problemom, pa je vendar treba opozoriti še na eno nujno akcijo, ki bi jo morala geodetska služba brez odlašanja izvršiti. Še posebej zato, ker izvedba ne terja velikih sredstev, koristi pa bi bile velike. Izvesti je treba identifikacijo tistih točk, ki so bile triangulacijske v starih sistemih grafične izmere in so bile kasneje privzete kot triangulacijske točke G.K. sistema. V seznamu takih točk, ki naj se uradno objavi, naj bodo navedene njihove koordinate v obeh sistemih. Mnoge od teh točk so na mejah katastrskih občin in se bodo uporabljale v te namene. Gojmir Mlakar Prispelo za objavo: 8.6.1993 · Prihaja čas geodetov - II. del V celoti bomo naš nevzdržen položaj še najbolje razumeli, če bomo na stanje, ki trenutno vlada v geodeziji, gledali skozi lupo majhnega podjetja oziroma organizacije, ki je zašla v krizo, vendar pa jo je moč z ustreznimi prijemi nadvse uspešno (rešiti) potegniti iz težav. Le-ta mora najprej pomesti pred svojim pragom ter hkrati poiskati in utrditi položaj oziroma prostor pod soncem. S tem bomo geodeti sami sebi dokazali (da je vse, kar nudi oziroma kar bo v prihodnosti nudila naša stroka, da zadosti takšnim ali drugačnim potrebam ter uspešno rešuje raznovrstne probleme), da znamo preživeti s svojim znanjem in delom in ne samo, da zadovoljimo zakonom, ki so pač v pravni državi vsekakor nujno potrebni. To pa je tudi nekako osrednja tema današnjega prispevka. Že zadnjič (glej Geodetski vestnik štev. 1, 1993, str. 55-57) smo prišli do spoznanja, da naša stroka najprej nujno potrebuje čim boljši strateški program. Nadvse zanimivo primerjavo, kaj naj bi to bilo, sem našel v intervjuju z g. Z. Fazarincem (Sobotna priloga Dela, 8.5.1993, str. 23). G. Fazarinc, ki že nekaj desetletij živi in dela v ZDA, nas primerja z Singapurjem. Dodaja, da ima Slovenija v primerjavi z „azijskim tigrom" veliko bolj talentiran in napreden narod, ki pa potrebuje načrt s cilji, za katerega vsi vedo in na podlagi katerega bodo ljudje vedeli, da se jim splača truditi, ker bodo imeli od tega koristi tudi sami. Ob tem še navaja dva zelo zanimiva primera, in sicer, prvi je španski, ki je na nižji ravni. Španija je bila revna država. Odločili so se, da bodo zaradi primerne klime spomladi prvi prišli na trg z najbolj kvalitetno zelenjavo. Kraji, kjer so začeli pridelovati sezonsko zelenjavo, so bili nekdaj nerazviti in siromašni poljedelski predeli. Danes pa so tam ljudje zelo premožni. Drugič, sklenili so, da bodo hotelske storitve spravili na vrhunsko raven. Zdaj hodi v španske hotele najbolj razvajena smetana, potomci Habsburžanov in podobni, katerim strežejo tako, kot so jim včasih pod Avstro-Ogrsko. To je bil nacionalni program, ki sta ga Špancem predstavila kralj in kraljica. Vsi so vedeli zanj in vsi so se zanj trudili. Drugi tak primer na višji ravni pa je bil Kennedyjev načrt vstopa človeka na Luno. Z njim se je, čeprav pri njem niso Geodetski vestnik 37 (1993) 2 mogli neposredno sodelovati, identificiralo mnogo Američanov, ki. so z davki za njegovo izvedbo tudi veliko prispevali. Torej, če bi imeli cilje, ki bi jih vsakdo razumel, bi se tudi v naši geodetski stroki lahko mobilizirali za skupno delovanje. Torej, kje začeti? Prvi korak v tem procesu je temeljita revizija strukture geodetske organizacije, procesov, sistemov in celotne organizacijske vitalnosti ter delovanja. Po taki reviziji je treba izdelati celovit program, t.j. postaviti cilje in izhodišča za spremembo in razvoj geodetske organizacije. To pomeni, da se moramo vprašati, kaj smo, kaj hočemo, zakaj smo koristni, kaj bomo delali, koliko, na kakšen način in za koga. Nadalje se iz tega kar sama od sebe ponujajo naslednja vprašanja: kakšne ljudi i.n koliko bomo za to potrebovali, kakšne tehnologije in drugo opremo bomo za to uporabili ter seveda potrebna finančna sredstva. Prav tako je treba ukreni.ti vse za uvedbo ustreznega vodenja (izmenjava izkušenj, izobraževanje), kako se bo upravljalo, kdo bo upravljal, kdo bo odgovoren za izvajanje, kako se bo izvajalo itd. Bistvo takšnega programa je v jasni opredelitvi razlik med sedanjim slabim in željenim izboljšanim prihodnjim položajem, tako da so jasno vidna področja sprememb, opredeljeni novi cilji ter ustrezne strategije in akcije za doseganje le-teh. Uspešnost naše stroke je eden temeljev, ne samo za uspešnost našega gospodarstva, marveč tudi celotnega razvoja družbe. Danes postaja upešnost katerekoli stroke vse bolj odvisna od pravilnega odločanja. Med odločitvami so vse bolj pomembne dolgoročnejše, ključne ali strateške, ki utirajo pot v prihodnost; taktične in druge kratkoročne odločitve pa poskušajo povečati učinkovitost na izbrani poti. Navadno vsi, ki se znajdejo v težavah, iščejo izhode iz krize predvsem v kratkoročnejših ukrepih, ki pa kljub temu, da so pogosto nujni, razmeroma malo prispevajo k izboljšanju stanja. Kratkoročni ukrepi bodo uspešnejši, če bomo imeli pred seboj strateški program oziroma usmeritve. Kako naj to razumemo? Začnimo z domnevo, da strategija dejansko zajema vse dejavnosti v geodetski stroki. Nadalje tudi, da ustvarja strategija občutek enotnosti, usmeritve in namembnosti ter da hkrati omogoča potrebne spremembe, ki jih zahteva okolica. Torej lahko rečemo, da je strategija pomemben dejavnik, ki geodetski organizaciji kot celoti zagotavlja zaokrožen in usklajen načrt, t.j. zagotavlja doseganje poglavitnih ciljev. Analiza preteklega delovanja ponavadi pripelje do bolj ali manj zaokroženega strateškega vzorca, iz katerega izvirajo strategije. Strateške vzorce lahko spoznamo, če preučimo glavne spremembe ali nedoslednosti, nastale pri usmerjanju geodetske organizacije. Kaj hočem povedati? Najprej moramo definirati oziroma jasno oblikovati dolgoročne cilje, ki pa se ne smejo nenehno spreminjati. Na tem področju ne bi smelo prihajati do bistvenih sprememb, razen če zunanje razmere (okolica) ali notranji vplivi ne zahtevajo ponovne preučitve dolgoročno zastavljenih ciljev. Vendar zaželjena in potrebna stabilnost dolgoročnih ciljev ne izključuje morebitnega izpopolnjevanja našega programa. To je mogoče doseči s stalnim preverjanjem kratkoročnih strateških programov, ki se ujemajo z dolgoročnimi cilji. Torej vloga strategije ni mišljena samo kot odziv na priložnosti in nevarnosti v zunanjem okolju, ampak kot proces nenehnega in aktivnega prilagajanja geodetske organizacije, da bi bila kos zahtevam spreminjajočega se okolja. Geodetski vestnik 37 (1993) 2 Navedena dejstva bomo najlažje razumeli na konkretnem primeru, in sicer sem si za to priložnost dovolil uporabiti predlagano možno konkretno rešitev organizacije geodetske službe (g. S. Majcen ... ): • Republiška geodetska uprava • okrajne geodetske uprave (mestne geodetske uprave) • izpostave (poslovalnice?). Vse tri hierarhične ravni v organizaciji morajo zajemati povsem različne managerske odgovornosti glede na njihov prispevek pri definiranju strategije geodetske organizacije. Državna raven (Republiška geodetska uprava) je nujno odgovorna za naloge, ki morajo biti določene v vsem obsegu, če se jih hočemo na nižjih ravneh primerno lotevati. To predvsem pomeni, da je treba definirati splošno poslanstvo geodetske organizacije, ocenjevati predloge in ideje, ki prihajajo iz nižjih ravni ter ugotoviti in izkoriščati povezave med različnimi povezanimi upravnimi ravnmi. Ključna naloga na okrajni ravni je razvijanje potrebnih sposobnosti v finančnih, administrativnih in človeških virih, v tehnologiji, izdelavi, trženju, prodaji in kvalitetnih storitvah. Ugotavljanje razlik med temi managerskimi vlogami skupaj z njihovim skladnim združevanjem je naslednja ključna strateška razsežnost. Ne glede na strukturo, za katero se bomo odločili, preostajajo najmanj trije strogo ločeni strateški vidiki, in sicer za vsako upravno raven posebej. Ob tem se moramo nenehno zavedati, da sta strateški koncept in proces oblikovanja (ustvarjanja) strategije neločljivo povezana v vsakem organizacijskem okviru. Strategijo lahko opišemo kot rezultat treh procesov, ki prispevajo k njenemu oblikovanju: • spoznavnega procesa posameznikov, ki razumejo zunanje okolje in notranje sposobnosti organizacije • družbenih in organizacijskih procesov, ki prispevajo k notranjim komunikacijam in doseganju soglasja • političnih procesov, ki zadevajo ustvarjanje, ohranjanje in prenos oblasti v geodetski organizaciji. Glede ustvarjanja strategije se porajajo naslednja zanimiva vprašanja: • kako jasno oziroma dorečeno je treba posredovati strategijo drugim znotraj geodetske organizacije in vsem pomembnim zunanjim udeležencem, ki so posredno vezani na geodetsko organizacijo; • v kolikšni meri naj sodelujejo pri tem vse tri upravne ravni; • ali je med njimi doseženo soglasje glede nameravanih ukrepov. Za naslednji koncept uspešnosti geodetske organizacije lahko štejemo izvedbo in operativni poslovni sistem. Razvit dober strateški koncept je največkrat relativno preprost, vendar pa se uspeh n~ke organizacije kaže predvsem v njegovi dosledni izpeljavi, t.j. na operativnem področju (razvoj, storitve, trženje). Kot prva naloga je optimiranje, t.j. doseganje vrhunskih učinkov v posameznih funkcijah (npr. v doseganju čim boljše kvalitete storitev). Druga naloga zadeva urejanje problemov (oziroma usklajevanje), ki so na mejah posameznih upravnih enot (npr. poslovalnice) znotraj upravne ravni. TI-etja naloga ... Sposobnost vodenja (management) in organizacijski okvir (koncept) je tretji pomemben element, ki nedvomno vpliva na uspešnost geodetske organizacije. Management na vseh treh upravnih ravneh mora Geodetski vestnik 37 (1993) 2 danes zagotoviti maksimum podjetništva, fleksibilnosti in motivacije v organizaciji. Managerji na posameznih upravnih ravneh so za to, da vodijo geodetsko organizacijo, torej tudi proces sprememb, zato bi morali delovati aktivno ter ustvarjati ugodno ozračje za spremembe. Pri nas pa na žalost še vedno prevladuje pasivni odnos do sprememb, navadno čakamo, da spremembe pridejo do nas in šele potem reagiramo, namesto da bi šli spremembam naproti ali jih celo sooblikovali. če bo management obvladoval težko umetnost, kako pritegniti vse, ki so neposredno ali posredno vključeni v geodetsko organizacijo, bo geodetska stroka nedvomno doživela razcvet. Za boljše razumevanje navajam primer, za katerega menim, da učinkovito predstavlja trenutno stanje. Doslej smo imeli geodeti vselej natančno določene delovne naloge, ki smo jih izvajali bolj ali manj uspešno. Prav vsi smo se morali naučiti, kako točno določene naloge bolje opraviti, seveda v skladu z zakonom. To je podobno korakanju v vrsti. Čeprav v vrsti ni lahko korakati, se da to z vztrajno vajo naučiti. Za uspešno opravljeno delo je po_vsem zadostovalo, da smo se čimbolje naučili opravljati določene naloge. To pomeni, če je vsak opravil svoje delo, je bila geodetska organizacije uspešna. Ponekod celo niso hoteli, da bi zaposleni opravljali še kakšno drugo delo, poleg tega, ki jim je bilo naloženo. Zelo neprijetno je bilo, če je kdo nehal korakati v ritmu, s tem je zmotil druge. Če takšno organizacijo postavimo v današnji čas ali še bolje v prihodnost, kaj lahko pričakujemo? Svet se spreminja iz dneva v dan in če vsak opravlja le točno določeno delo oziroma nalogo in se to spremeni (vpliv okolice), kratko malo nihče ne ve več, kaj naj stori - in management prav tako ne! To lahko pojasnimo z naslednjim primerom. Ljudem, ki so skladno veslali, nenadoma naročite, naj pustijo veslanje in naj gredo :igrat npr. nogomet. Čeprav vsak posameznik morda zna igrati nogomet, skupaj zagotovo ne znajo igrati. Pravila so se spremenila. V nekaterih primerih pa je sprememba lahko še večja. Zamislite si, da jim ne naročite samo, naj pustijo veslanje, ampak jih pošljite igrat novo igro, kjer je pravila treba šele določiti. Niti ne vedo, kaj je igrišče, niti kje je. Pravila niso določena, ne vedo za igrišče in morda niti ne vedo proti komu igrajo. Prav poučen primer in nadvse uporaben za nadaljnje razmišljanje, ali ne? Torej, kaj lahko iz vsega tega zaključimo? Menim, da se bomo morali geodeti najprej še veliko naučiti. Kot prvo vsekakor na drugačen način razmišljati o današnjih problemih, saj se danes še vedno marsikje oklepamo vzorcev, ki pa na žalost ne vodijo nikamor. To pomeni, da je največji problem v nas samih. Dokler ne bomo mislili kolikor toliko enotno in delovali usklajeno, ne moremo pričakovati kakršnihkoli rezultatov. Torej moramo biti pripravljeni na sodelovanje in medsebojno razumevanje, saj bo le takšen način obrodil sadove. Dokažimo, da prihaja naš čas! Gregor Filipič Prispelo za objavo: 2.6.1993 Geodetski vestnik 37 (1993) 2 Geodeti v spominih znanih planincev in planinskih pisateljev V svojih spisih omenjajo geodete mnogi planinski pisatelji, ki so največkrat tudi sami znani planinci. Omejil se bom predvsem na Frana Kocbeka in njegovo literarno delo Savinjske Alpe, ki je izšlo leta 1926 v Celju. V njem znani planinec obuja spomine na mnoge prijatelje in znance, med katerimi posebej izstopa dr. Johannes Frischauf. Fran Kocbek je bil ustanovitelj Savinjske podružnice, leta 1893 ustanovljenega Slovenskega planinskega društva, ter velik borec za slovenstvo Savinjskih Alp, kar ga postavlja ob bok Jakobu Aljažu. Johannes Frischauf je bil velik ljubitelj slovenskih gora, čeprav je bil po rodu Nemec, kot univerzitetni profesor pa je deloval na Univerzi v Gradcu. Podpiral je delovanje Slovenskega planinskega društva in še posebej Savinjske podružnice, zaradi česar si je nakopal mnogo nasprotnikov iz vrst nemško-avstrijske planinske zveze (D.u.O.A.-V). Sistematično je proučeval predvsem Savinjske Alpe, kamor je prvič prišel leta 1868, in kamor se je vedno znova vračal vse do leta 1910. Za geodete je posebej zanimivo Frischaufovo teoretično in praktično delo na področju zemljemerstva. Na Dunajskem vseučilišču je sicer končal študij matematike, fizike in astronomije in doktoriral iz filozofije, vendar pa je napisal tudi nekaj pomembnih del s področja zemljemerstva. V pismu Kocbeku leta 1908 omenja ,,obsežnejše delo, ki je zlasti namenjeno za bodoče račune deželnega merjenja po c.kr. vojaško-geografskem institutu". Dne 10. oktobra 1912 mu piše: ,,Ker v zadnjih letih nisem več planinsko deloval, sem dovršil svoje staro gradivo o pokrajinski meritvi". V pismu 26. septembra 1919 pravi: ,,Razen mnogih manjših spisov sem v zadnjih šestih letih dokončal II. zvezek moje l. 1913 izšle knjige Die math. Grundlagen der Landesaufnahme und Kartographie des Erdspharoids", kar dopolnjuje tudi v pismu 26. septembra istega leta, ko pravi: ,,V vojnem času sem marljivo znanstveno deloval. Moje glavno delo - II zvezek od prejšnega dela - je jeseni izdala „Preussische Landesaufnahme", za katero sem neprenehoma delal." Med deli, povezanimi z geodetsko stroko, ki jih je opravljal Frischauf, je tudi načrtovanje in trasiranje cest. Razvoj Zgornje Savinjske doline je bil po njegovem mnenju odvisen od primerne cestne povezave posameznih krajev, zato se je potegoval za izgradnjo ceste iz Ljubnega v Logarsko dolino, iz Luč skozi Podvolovljek in čez Raka v bivšo Kranjsko, zanimala ga je cesta iz Solčave v Logarsko dolino in v Železno Kaplo čez- Pavličev vrh. Pri trasiranju slednje je sodeloval Piskernik iz Logarske doline, ki ga je tudi sicer pogosto spremljal ter sodeloval pri izgradnji mnogih planinskih poti, naj omenim samo najbolj poznani: iz Okrešlja na Kamniško sedlo in pot skozi Turski žleb. Ko Kocbek v navedeni knjigi opisuje posamezne vrhove v Savinjskih Alpah in ob tem omenja tudi prve obiskovalce, navaja poleg prirodoslovcev, med katerimi so najbolj poznani Scopoli, Wulfen in Hacquet, tudi zemljemerce. Pri opisu Grintavca med drugim pravi: ,,Prvo piramido za trikotišče (danes bi rekli za triangulacijo - G.M.) je l. 1823 postavil stotnik Bosio, drugo stotnik R. Merkl l. 1861, tretjo Geodetski vestnik 37 (1993) 2 nadporočnik Kutschera l. 1877. Vsakokrat so tudi izmerili višino vrha. Barometrično so merili geolog M.V. Lipold l. 1856 in Frischauf 20. septembra 1874." Na Dolgi hrbet je šel Frischauf 12. avgusta 1875 z Jezernikom in na njegovem vrhu našel drog. Za Skuto piše Kocbek: ,,Domačini, med njimi Primož Suhadolnik, so plezali na Skuto pred l. 1875 in našli trhle ostanke droga, ki je bil postavljen po vojaški meritvi." Ob opisu Ojstrice beremo: ,,Leta 1823. je postavil nadporočnik Ernest pl. Joanelli na Ojstrici piramido in je zmeril višino (2347,4 m). Prišel je iz Luč čez Planinška. Pri reambulaciji l. 1869. so določili višino 2348,4 m ter zaokrožili na 2350; po zadnji meritvi pa znaša višina 2349 m." Foto: G. Mlakar Slika 1: Ojstrica z jugovzhoda Med prijatelji, ki jih v svoji knjigi Kocbek posebej omenja, je tudi Leopold Vltavsky. Dogodek, ki ga opisuje v spominih nanj, je povezan z Velikim vrhom. Iz opisa se vidi potek postavitve trigonometrične točke in njene signalizacije, predstavljamo pa si lahko tudi napore, ki so jih morali premagovati zemljemerci in še posebej njihovi pomočniki. Zaradi zanimivosti ga v celoti povzemam. Tukole pravi: ,,Leopold Vltavsky, rojen Čeh, je bil artilerijski stotnik in je vodil l. 1900. v imenu vojaškega zemljepisnega instituta na Dunaju prvo (detajlno, op. pisca) triangulacijo v vzhodnem delu Savinjskih Alp, to je polovico specijalke Kranj - Železna Kapla. Stanoval je deloma v Gornjem gradu, njegov tovariš in sodelavec pa na Jezerskem. Spremljal sem ga večkrat na Menino planino in enkrat v Kocbekovo kočo, kjer sem kot nevojak doživel posebno vojaško čast. Vltavsky je dobil zvečer v kočo Geodetski vestnik 37 (1993) 2 dostavljen brzojavni poziv, da mora takoj odpotovati na Jezersko radi neke meritve. Pred odhodom je sporočil vojakom, da sem drugi dan jaz njihov poveljnik in jih peljem na Veliki vrh, kjer imajo postaviti piramido. Delo me je zanimalo, ker ga še nisem nikdar videl. Drugi dan smo zapustili ob 6. uri kočo. Nad Pragom pod strmim Velikim vrhom so ležali trije dolgi mecesni, ki so jih prejšni dan posekali in tja prinesli. Vojaki so si slekli bluze, jih položili na rame, na iste pa mecesen. 'Trije od občine najeti delavci so naložili orodje, štiri belo barvane in devet črno barvanih deščic. Potem so se počasi pomikali po strmem pobočju za menoj, ki sem bil vodnik Na vrhu sem se čudil, kako naglo je bilo delo izvršeno. En vojak je izkopal jamo, drugi je obdelal kamen in izklesal vanj znamenje TM, tretji je obtesal konce drogov. Nato so napravili na tleh piramido, nabili deske ter postavili piramido, katere konce so v tleh dobro pritrdili. Po izmeritvi višine od vrha piramide do obdelanega kamna, kar se je vpisalo v posebno knjigo, so jamico napolnili in delo je bilo izvršeno. Vltavsky je izposloval pri imenovanem institutu na Dunaju, da je dobila „Savinjska podružnica" 30 specijalk zastonj." Foto: G. Mlakar Slika 2: Veliki vrh in Velika zelenica Razumljivo je, da je bilo zaradi težkih pogojev dela med geodeti in njihovimi pomočniki tudi precej žrtev. Na razstavi ob 150-letnici avstrijskega katastra, ki smo si jo leta 1967 ogledali v Celovcu, je bil dokumentiran dogodek, ko je v Bukovini medved raztrgal zemljemerca. Bližji nam je dogodek, ki ga opisuje dr. Julius Kugy v svoji knjigi Iz življenja gornika, ko se spominja svojih vzponov na Kaninskem pogorju. Naj povzamem. Geodetski vestnik 37 (1993) 2 „Bog te obvaruj nevihte na Kaninu! Od vseh gora Julijskih Alp je za blisk najnevarnejši. Brž sestopi, če se nebo temni! Na Kaninu ne obstane noben možic, strele takoj vsakega raztreščijo. Kot na 'Triglavu nosač avstrijskega zemljemerskega kapetana Bosia, tako je na Kaninu umrl, zadet od bliska, italijanski geometer oficir Domeniconi. V možica na Malem Kaninu so mu zgradili spominsko ploščo, a tudi tega je raztreščila strela. Črepinje plošče so ležale na vrhu kot nekoč truplo zemljemerca. Le v neko skalo vklesana letnica 1884 je ostala. Vsakič, kadar sem prišel tja, sem na vrhu našel nove reže in luknje, ki jih je v skalo vklesal blisk, in v njih so se prikazali rogljati amoniti in okamenele lupine morskih živali. Nevihta, ki sem jo doživel vrh kaninskega grebena, stisnjen v skalno razpoko, pa šteje med moja najstrašnejša doživetja." Namen sestavka je opozoriti na povezanost geodetske stroke s planinstvom, obuditi spomin na stanovske kolege, ki so se pri svojem delu srečevali z lepotami planin, bili velikokrat med tistimi, ki so iskali prehode in dostope do vrhov ter jih po tedaj nezavarovanih smereh tudi osvajali. Prispevek naj bi tudi oživel razmišljanja o geodetski planinski poti, katere cilj je bil obisk vseh vrhov, na katerih so triangulacijske točke 1. reda. O njej smo razmišljali leta 1988 (tudi Planinski vestnik je o tem pisal), aktivnosti za njeno vzpostavitev pa so zaradi pomanjkanja denarja in premajhne zagnanosti zamrle. Med tem časom so se razmere spremenile. Opisane trigonometrične točke l. reda niso več del jugoslovanske mreže l. reda, temveč je to mreža samostojne države Slovenije. Ni več točk na vrhovih, do katerih je prepovedan dostop. Vse to so razlogi, da geodeti idejo o planinski geodetski poti uresničimo. Posvetili bi jo kolegom, ki so pred mnogimi leti opravljali pionirska zemljemerska dela na slovenskem ozemlju. Še en namen ima prispevek; z njim sem skušal geodetom približati Frana Kocbeka in dr. Johannesa Frischaufa, velika ljubitelja planin in organizatorja planinstva v Savinjskih ali Kamniških Alpah. Slednjega lahko prištevamo, zaradi njegovih zaslug za razvoj zemljemerstva, med stanovske kolege. Fran Kocbek pa je tudi z velikimi simpatijami spremljal delo geodetov in imel med njimi iskrene prijatelje. To navsezadnje dokazuje njegovo dolgoletno druženje s Frischaufom in spremljanje vseh njegovih aktivnosti, ne samo v planinstvu. Planinsko društvo Celje namerava ob stoletnici ustanovitve Savinjske podružnice Slovenskega planinskega društva obema postavitispomenik. Stal naj bi v Logarski dolini, kraju, kamor sta se zaradi njegove lepote vedno znova vračala. Prav bi bilo, da se tudi geodeti pridružimo tistim, ki prispevajo sredstva za pokritje stroškov. Vira: Kocbek, F, 1926, Savinjske Alpe, Celje. Kugy, J, 1968, Iz življenja gornika, Maribor. Gojmir Mlakar Prispelo za objavo: 4.6.1993 Geodetski vestnik 37 (1993) 2 Preobrazimo geodezijo Z novo Ustavo so bili v Sloveniji postavljeni temelji za potrebno preobrazbo. Na ta kratki stavek pogosto naletimo v publicistiki in strokovnih člankih. Tudi geodezija ga ni mogla i:n ne sme spregledati ali zanikati njegov izziv. Geodezijo tu razumem kot dejavnost, usklajeno s potrebami in gospodarskim razvojem družbe ter znanjem in razvojem stroke. Potrebni so medsebojna povezava, razumevanje odnosov ter urejen način in čas odzivov, za kar je najtrdnejša osnova zakon. Geodetsko dejavnost v Sloveniji predstavlja pretežno geodetska upravna služba ter vzporedno Zveza geodetov Slovenije, ki naj bi združevala geodete na strokovnem področju. Geodetska dejavnost se je na podlagi Ustave iz leta 1974 in Zakona o geodetski službi iz leta 1976 razvila v občinski samoupravni aparat, ki je v senci ~olitične oblasti občin uv~ljavil v občinah geodezijo po razumevanju posameznikov. Ce je taka razvejanost pooblaščenim družbenim geodetskim organizacijam ustrezala, jim danes prav gotovo nič več. Številna zasebna podjetja, delujoča po milosti in na prijateljstvu, so v podrejenem položaju. Razmere v geodeziji so, po izjavi direktorja Republiške geodetske uprave, kaotične. Predpisi so bolj kot kdaj poanta moralne doraslosti odločujočih in če se je predsedstvo Zveze geodetov Slovenije odločilo delovati politično, pomeni, da so interesi oblasti nad stroko. Priprava zakonov, ki zadevajo bistvo geodetske službe brez sodelovanja geodetske stroke in službe, je le logična posledica. Po vsem tem je situacija že več kot dozorela za preobrazbo tudi v geodeziji. Predlog reorganizacije geodetske dejavnosti v Sloveniji v letu 1988, tedaj še v nasprotju z družbeno ureditvijo in predvsem miselnostjo v geodetski dejavnosti, je naletel tedaj na močan in splošen odpor z iniciativo v Zvezi geodetov Slovenije. Tudi po sprejetju Ustave leta 1991 je situacija ostala enaka. Tožko je razumeti in ni jasno, ali je to ponižna inertnost ali grozljiva praznina, ki se je že izživela v nasprotovanju. Dovolimo si predrznost in zar11isel enega od možnih scenarijev prihodnosti geodezije, ki so ta trenutek uresničljivi. Pričakovana in značilna je odločitev pri pripravi Zakona o zemljiški knjigi, da bo evidenca etažne lastnine vodena v zemljiški knjigi brez katastra zgradb. Tu je pri geodetih po dveh letih uspešnih raziskav komaj še na začetku. Povsem razumljive so take ali manj radikalne reakcije okolice, ki pa vodijo le v rešitve brez geodetske službe. In če nadaljujemo zamisel scenarija na tem področju. Zelo blizu smo, geodetom sicer absurdni, zamisli, da se zemljiški kataster priključi k zemljiški knjigi pri sodišču. Organizacijsko in tehnično povsem izvedljivo. To bi bila celo rešitev zemljiškega katastra pred, upajmo, da to ni res, geoinformacijsko kompjuterizacijo. Tohnični del ugotovitve, elaborat izmere izdela pooblaščeni zasebnik, sklep o spremembi v evidenci lastništva, katere tehnični del je zemljiškokatastrski načrt, izda sodišče. Toko kot pred letom 1976. Pa še dvojnosti evidenc ne bo. Verjamem, da tako razmišljanje ni. dobrodošlo, lahko je črnogledo, ni pa nemogoče; življenje teče naprej in nas ne čaka. Torej preobrazimo geodezijo na temeljih naše Ustave tako, da ji bomo pretehtano strokovno in razmeram ustrezno začrtali pravo pot. Božo Demšar Prispelo za objavo: 1.6.1993 Geodetski vestnik 37 (1993) 2 njiževnost - nove knjige Zakladnica znanja, tokrat s področja gozdarstva in geodezije, postaja bogatejša za novo knjigo - zgodovinsko monografijo Branka Korošca: GOZDOVI SLOVENIJE SKOZI ČAS, I. del - prostorske registrature in mapiranja gozdov do leta 1828. Izid knjige ne pomeni le nova znanja, ampak še nekaj več - vselej kot rojstvo nečesa novega, lepega, prazničnega, še zlasti, če izhaja v času izgrajevanja naše lastne nacionalne in kulturne samobitnosti, identificirane z nespornimi zgodovinskimi dejstvi enakopravnega vstopanja v družbo razvitih narodov. S takimi in podobnimi mislimi je bila omenjena knjiga slovesno promovirana na Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo, dne 14. maja 1993, ob prisotnosti gozdarjev, geodetov in drugih ljubiteljev takih dogodkov. Izid knjige s tako vsebino ne preseneča, saj se naša dežela, narava in prostor kažejo v pravladujoči gozdni krajini. Gozd in človek sta na tem ozemlju vseskozi neločljivo povezana, v medsebojni soodvisnosti in sožitju, kar se v veliki meri identificira z zgodovino slovenstva tako v gospodarskem, kulturnem in nacionalnem pomenu. Izhajajoč iz nacionalnega bogastva gozdov in njihovega zgodovinsko-razvojnega izročila je bila na Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo v Ljubljani pred leti zastavljena raziskovalna naloga o zgodovini gozdarskega zemljemerstva kot elementa splošne in tematske kartografije slovenskega ozemlja. Raziskava je bila zaupana Branku Korošcu, znanemu slovenskemu zgodovinarju - kartografu, ki jo je po večletnem sistematskem in poglobljenem delu pripeljal do izida. Za ta namen je bilo treba odkriti, obdelati in prirediti mnoga, javnosti doslej še neznana arhivska gradiva doma in v sosedstvu, ki se nanašajo na naš sedanji nacionalni in kulturni prostor. Pričujoče knjižno delo pomeni pomemben prispevek k zgodovini gozdarstva in geodezije na slovenskem narodnostnem ozemlju, ki poleg časovnega podajanja še posebej poudarja tehnično-kartografski vidik razvoja gozdnih kart, gozdnoposestniških map in načrtov, razvoja gozdnega katastra ter gozdno-gospodarskih načrtov. Namen tega dela je opozoriti na gozd v zgodovinsko-razvojnem dojemanju in izraznosti ihnografske, horografske in topografske kartografije, v zemljiškodavčnih operatih, katastrih ter sočasnih posamičnih predstavitvah veleposestniških topografskih map. Za strokovno javnost je predvsem pomembna večplastnost kartografskega prikazovanja, prav tako pa tudi opisovanje zgodovinskih razmer, v katerih se je razvijala gozdarska, zemljemerska in kartografska dejavnost. Nedvomno je avtorju Branku Korošcu uspelo predstaviti dovolj bogato in zanimivo dokumentacijo, strokovno in znanstveno izraznost izročil, ob dovolj izvirnih kritičnih presojah naše preteklosti., objektivno postavljene v širša, tudi za današnji čas pomembna zgodovinska dogajanja. Če na kratko pogledamo vsebino knjige, je le-ta sestavljena iz opisnega in kartnega dela. Opisni del je iz šestih zgodovinsko razvojnih sukcesij: • gozd na horografskih zemljevidih in kartah slovenskega narodnostnega ozemlja v 16. in 17. stoletju Geodetski vestnik 37 (1993) 2 o gozd na zemljiških mapah fe'{dalnih gospoščin in deželnih posesti do reform v 18. stoletju o zasnove geodetske grafične interpretacije zemljiške posesti - nastajanje zemljiškega katastra o razmere na Slovenskem v prvih desetletjih 18. stoletja o terezijanski gozdni red in fiskalno evidentiranje gozdov o obdobje nastajanja jožefinskega katastra in geodetske izmere dežel. V kartnem delu, sestavljenem iz 36 barvnih in črno-belih kartnih prilog s komentarji, lahko nazorno, na konkretnih primerih, sledimo razvoju predkatastrskih zemljiških map in razpoznavnosti kartografske tehnike. Knjiga obsega 154 strani s prevodom povzetka v jezikih sosednjih držav (nemškega, italijanskega, hrvaškega in angleškega) ter pregledom vseh dostopnih virov in literature. Opisano knjižno delo je v danem obsegu in vsebini preseglo okvir dogovora o izhodiščni raziskavi. Vsebinsko pomeni novost in svojstven način analitične presoje mapiranja in kartiranja gozdov pred nastankom t.i. franciscejskega katastra na Slovenskem. V slovenskem zgodovinopisju doslej ne poznamo dela, ki bi gozd in gozdarstvo obravnavalo tudi s stališča interdisciplinarne vede - kartografije. Prav v tem je širši pomen tega knjižnega dela, z izidom katerega je nedvomno storjen nov korak k spoznavanju zgodovinskega in strokovnega segmenta gozdarstva in zemljemerstva pri nas. Obravnavana tematika pa je enako zanimiva in koristna tudi za sorodne proučevalce prostora (kmetijstvo, vodarstvo, urbanizem, urejanje prostora, naravna in kulturna dediščina, varstvo okolja), kot učno in raziskovalno gradivo pa lahko navedeno delo služi tudi drugim strokovnim področjem: zgodovini, arhivarstvu, geografiji, katastru, kulturi, šolstvu. Vrednost knjige pa je še toliko večja, ker je v študijski pripravi njen II. del, ki obravnava obdobje po nastanku zemljiško-davčnega katastra vse do tretje agrarne reforme po letu 1945, nakazan pa tudi že HI. del razvoja najnovejše gozdarske kartografije vse do danes, jutri. Naj na koncu omenimo, da je za knjigo veliko zanimanja ne samo pri nas, ampak tudi v zamejstvu (Gradcu, Dunaju, 1tstu, Istri, Zagrebu in še kje), saj kot prva na tak način obravnava del nekdanjega skupnega prostora. Knjigo je izdal ČZP Kmečki glas aprila 1993 v nakladi 1 000 izvodov in jo je možno še naročiti v Ljubljani, Celovška 47, tel.: (061) 113-272. dr. Lojze Čampa Prispelo za objavo: 27.6.1993 Geodetski vestnik 37 (1993) 2 V razmislek geodetom ,,Odpustitev po sklepu disciplinske komisije" (Mladina št. 17, dne 04.05.1993) KRONOLOGIJA DOGODKOV PRENEHANJA DELOVNEGA RAZMERJA MAG. MATJAŽA HRIBARJA Datum Pojasnilo 01.06.1992 Mag. Matjaž Hribar nastopi letni dopust. 24.06.1992 Mag. Matjaž Hribar po planu zaključi letni dopust. 24.06.1992 Predstojnik Oddelka za gradbeništvo in geodezijo FAGG dr. Florijan Vodopivec izda sklep o prenehanju delovnega razmerja za mag. Matjaža Hribarja. 30.06.1992 · Mag. Matjaž Hribar vloži ugovor na sklep o prenehanju dela na svet FAGG. 31.07.1992 Svet FAGG izda sklep, da se ugovor delavca mag. Matjaža Hribarja zavrne. 04.08.1992 Mag. Matjaž Hribar vloži zahtevo za sodno varstvo pravic na sodišče združenega dela v Ljubljani. 18.11.1992 Odločba sodišča združenega dela v Ljubljani: Razveljavi se sklep predstojnika Oddelka za gradbeništvo in geodezijo FAGG (PRILOGA 1). 22.12.1992 Pritožba FAGG na odločbo na sodišče združenega dela Republike Slovenije. 11.03.1993 Odločba sodišča združenega dela Republike Slovenije: Pritožba FAGG se zavrne kot neutemeljena (PRILOGA 2). PONOVNAJ!ZVOLITEVVNAZIVVIŠJI PREDAVATELJ ZA MAG. MATJAŽA HRIBARJA 10.07.1992 Predstojnik Oddelka za gradbeništvo in geodezijo prof. dr. Florijan Vodopivec izda sklep, ki ga je sprejel Znanstveno pedagoški svet FAGG, da se mag. Matjaža Hribarja ne izvoli v naziv višji predavatelj za področje zemljiškega katastra in geodetskih evidenc (seja je bila 23.06.1992). 17.07.1992 14.04.1993 Mag. Matjaž Hribar vloži zahtevo za varstvo pravic delavca proti sklepu Znanstveno pedagoškega sveta Oddelka za gradbeništvo in geodezijo FAGG št. 77/92 z dne 23.06.1992 na Znanstveno pedagoški svet Univerze. Znanstveno pedagoški svet Univerze sprejme sklep, da Znanstveno pedagoški svet Oddelka za gradbeništvo in geodezijo FAGG ponovno obravnava vlogo za izvolitev v naziv višjega predavatelja (PRILOGA 3). Sodišče sklepa na podlagi dejstev, na podlagi česa pa sklepamo mi vsi? dr. Peter Šivic Prispelo za objavo: 28.5.1993 Geodetski vestnik 37 (1993) 2 PRILOGA 1 Opr. št. S 2420/92 ODLOCBA Sodišče združenega dela v Ljubljani je v senatu pod predsedstyom sodnice Ruže Križnar Jager, ob sodelovanju sodnikov Marije Pust in Slavka Svare kot Članov senata ter zapisnikarice Jožice Kastelic, v sporni zadevi predlagatelja mag. Matjaža Hribarja, Marinkov trg 4, Ljubljana, ki ga zastopa Rok Koren, odvetnik iz Ljubljane in udeleženca UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO, GRADBENISTVO IN GEODEZIJO, Jamova 2, Ljubljana, ki ga zastopa Jože Ilc, odvetnik iz Ljubljane, zaradi prenehanja delovnega razmerja, po dne 18.11.1992 opravljeni javni ustni obravnavi, v navzočnosti udeležencev, odločilo Razveljavita se sklep predstojnika oddelka za gradbeni.štvo in geodezijo FAGG, št. 187 z dne 24.6.1992 in sveta udeleženca UNIVERZA V WUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO, GRADBENISTVO IN GIDDEZIJO, .)'amova 2, Ljubljana FAGG št. 206 z dne 20.7.1992 o prenehanju delovnega razmerja predlagatelju mag. Matjažu Hribarju, Marinkov trg 4, Ljubljana. Udeleženec je dolžan predlagatelja pozvati na delo in mu priznati vse pravice, ki mu gredo iz delovnega razmerja, od prenehanja delovnega razmerja do nastopa dela, vse v roku, 15 dni pod izvršbo. Udeleženec je dolžan predlagatelju povrni ti s·troške postopka v višini ll. 200, 00 SIT, v 15 dneh pod izvršbo. Geodetski vestnik 37 (1993) 2 SOOlšCE ZDRl,12ENEGA DELA REPUBLIKE SLOVENIJE 61001 WUBWANA, RESWEVA 14 POSTNI PREDAL 526 f 'U Sp 83/93-3 r < \L. .r r .. · _ , ... '· c!_c ·',,:J ............. . ODLOČBA PRILOGA 2 Ljubljana, dne . " \ '! l'i., Sodišče združenega dela Republike v senatu pod predsedstvom sodnika mag. Alekseja·cvetka, ob si)delovanju sodnikov Ljiljane Friedl, Sava Šifrerja, Alberta Misleja in .Jane Uran kot članov senata ter sodne pripravnice Anke Kenda kot zapisnikarice, v _sporni zadevi, v kateri sta udeležena mag. Matjaž Hribar, Marinkov trg 4, Ljubljana kot predlagatelj, ki ga zastopa Rok Koren, odvetnik iz Ljubljane in Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Ljubljana, Jamova 2, ki jo zastopa Jože Ilc, odvetnik iz Ljubljane, zaradi prenehanja delovne- ga razmerja, v zvezi s pritožbo druge udeleženke zoper 9dločbo Sodišča združenega dela v Ljubljani z dne 18.11.1992, opr. št. S 2420/92, na seji dne 11.3.1993 o d 1 o č i 1 o Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi odločba sodišča prve stopnje. Predlagatelj nosi sam svoje stroške odgovora na pritožbo. O b r a z l o ž i t e v Sodišče prve stopnje je ugodilo zahtevku predlagatelja mag. Matjaža Hri- Geodetski vestnik 37 (1993) 2 - 2 - barja in odločilo, da mu pri Univerzi. v Ljubljani, Fakulteti za arhitek- turo, gradbeništvo in geodezijo, ni zakonito prenehalo delovno razmerje. Ugotovilo je namreč, da razlog za prenehanje, na katerega s_e je ude 1.e- žena Fakulteta sklicevala (3. točka 75. člena zakona o temeljnih pravi- cah iz delovnega razmerja), ni podan. Udeležena Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo je v pr\- tožbi grajala postopek pred sodiščem prve stopnje, opozarjala na okol- nost, da bistveni elementi. sploh niso bili ugotovljeni ter se zavzemala za razveljavitev odločbe S 2420/92. Pritožba ni utemeljena. Sodišče druge stopnje je potrdilo izpodbijano odločbo iz naslednjih raz- logov: Po določbi 3. točke 75. člena zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (Ur. list SFRJ št. 60/89 in 42/90, ki se glede na določilo·!\. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostoj- nosti in neodvisnosti Republike Sl,ovenije uporablja kot republiški pred- pis) delavcu preneha delovno razmerje, če je bil neopravičeno odsoten z dela zaporedoma 5 delovnih dni. S to določbo je opredeljen inštitut tako imenovanega samovoljnega prene~anja delovneia razmerja, torej prekinitve delovnega razmerja po volji delavca. Namesto, da bi delavec s pisno iz- javo izrazil svojo željo po odpovedi delovnega razmerja, svojo odločitev manifestira z drugačnim ravnanjem - z odsotnostjo z dela. Če pa v rav- nanju delavca ni zasledi ti tega namena, ampak delavec izostane iz , ,, . .,gih Geodetski vestnik 37 (1993) 2 - 3 - - opravičenih ali neopravičenih razlogov,- pa ima takšno ravnanje zna- ke hujše kršitve delovne obveznosti, ki ga je potrebno sankcionirati. z uvedbo in izvedbo disciplinskega postopka. Že iz teh, formalnih razlo- gov, je odločitev predstojnika oddelka za gradbeništvo in geodezijo FAGG z dne 24.6.1992, in sveta'udeleženca nezakonita. Sodišče prve stopnje pa je tudi iz materialno-pravnih razlogov pravil- no odločilo, ko je ugodilo zahtevku predlagatelja. Ob pritožbenih izv~- janjih je potrebno ponovno poudariti, da je bilo predlagatelju odobn,.,o koriščenje rednega letnega dopusta od 5.6.1992 dalje, s strani predstoj- nika katedre za fotogrametrijo· in kartografijo, ki je v času odsotnus 1:i predlagatelja, p1°evzel vse nje;:;ove delovne obveznosti. To dejstvo .i" !,i- lo potrjeno z izpovedbo predstojnika profQ dr. Petra Šivica i:1 posi··~~1,1~ s pričevanjem Marije Zemljič, vodje kadrovske službe pri FAGG. Slednjn je tudi potrdila, da se določilo 37 .. člena pravilnika o delovnih razmer- jih, po katerem delavci lahko izrabijo letni dopust izven časa zimskih in letnih poči tn le - v soglasju z vodjo PRE oz. tajnika, če s ten, ,_,,, glaša organ, oz. predstojnik OE in ·to dopušča narava dela, - pri u Author: Bruce Baikie Prispelo za objavo: 6.5.1993 orzika '93 - 7. Geodets · planinski pohod Matjaž Ivačič Geodetski vestnik 37 (1993) 2 Smelo na pot Geodetski vestnik 37 (1993) Do vrha je daleč, pa še vročina se obeta Kasnejša naj-pohodnica Nežka tik pod vrhom Z geodeti posejan Mante Cinto, 2706 m Geodetski vestnik 37 (1993) 2 Prerivanju na vrhu ni videti konca Previden spust po zmagoslavju Geodetski vestnik 37 (1993) Napori so za nami vsi smo junaki - korenjaki Trebljenje lubja plutovca z izvijači v dolini za priložnostne suvenirje Prispelo za objavo: 2.7.1993 Foto: B. Lipej mag. Božena Lipej Geodetski vestnik 37 (1993) 2 Nikon z najnovejšo serijo DTM-700 ponuja popolno geodetsko rešitev integracijo terenskega dela in obdelave ZASTOPA merski trakovi stativi libele iskalci cevi trasirke prizme tarče 1 Ves pribor je uporaben v kombinaciji z instrumenti Leica/Wild in Zeiss. Konkurenčne cene! s Za dodatne informacije in predračun pokličite po telefonu: (061) 127 121 int 246 ali telefaxu: (061) 310 434. Geodetski vestnik 37 (1993) 2 Navodilo za pripravo prispevkov 1. V reviji Geodetski vestnik se objavljajo prispevki znanstvenega, strokovnega in poljudnega značaja. Vsebinsko se povezujejo z geodetsko stroko in sorodnimi vedami. Uredništvo jih po lastni presoji razporeja v posamezne tematske vsebinske sklope oziroma rubrike. 2. Prispevki morajo imeti kratek naslov. Napisani morajo biti jasno, kratko in razumljivo ter oddani glavni in odgovorni urednici v petih izvodih, tipkani enostransko z dvojnim presledkom. Obseg znanstvenih in strokovnih prispevkov s prilogami je največ 5 strani, vseh drugih pa 2 oziroma izjemoma več strani (za 1 stran se šteje 30 vrstic s 60 znaki). Obvezen je zapis prispevka na računalniški disketi s potrebnimi oznakami in izpisom na papirju (IBM PC oz. kompatibilni: neoblikovano v formatih ASCII, Wordstar, MS-Word, Wordperfect, Word for Windows). 3. Ime in priimek pisca se pri znanstvenih in strokovnih člankih navedeta na začetku z · opisom akademske oz. znanstvene strokovne stopnje in delovnim sedežem. Pri ostalih prispevkih se navedeta le ime in priimek na koncu članka. 4. Znanstveni in strokovni prispevki morajo obsegati izvleček v obsegu do 50 besed in ključne besede v obsegu do 8 besed. Obvezen je prevod izvlečka in ključnih besed v angleščino, nemščino, francoščino ali italijanščino. Na koncu prispevka je obvezen seznam uporabljene literature. Le-to se navaja na naslednji način: o v tekstu se navedeta avtor in letnica objave, kot npr.: (Kovač 1991), (Novak et al. 1976) n v virih se navede literatura po zaporednem abecednem vrstnem redu avtorjev, kot npr.: a) za članke: Kovač, F., 1991, Kataster, Geodetski vestnik (35), Ljubljana, štev. 2, 13-16. b) za knjige: Novak, J. et al., 1991, Izbor lokacije, Inštitut Geodetskega zavoda Slovenije, Ljubljana, 2-6. 5. Znanstveni in strokovni prispevki bodo recenzirani. Recenzirani prispevek se avtorju po potrebi vrne, da ga dopolni. Dopolnjen prispevek je pogoj za objavo. Avtor dobi v korekturo poskusni odtis prispevka, ki je lektoriran, v katerem sme popraviti le tiskovne in eventuelne smiselne napake. Če korekture ne vrne v predvidenem roku oziroma največ v petih dneh, se razume, kot da popravkov ni in gre prispevek v takšni obliki v končni tisk. 6. Ilustrativne priloge k prispevkom je treba oddati v enem izvodu v originalu za tisk (prozoren material, zrcalen odtis). Slabe reprodukcije ne bodo objavljene. 7. Za vsebino prispevkov odgovarjajo avtorji. 8. Uredništvo bo vračalo v dopolnitev prispevke, ki ne bodo pripravljeni skladno s temi navodili. 9. Prispevke pošiljajte na naslov glavne, odgovorne in tehnične urednice mag. Božene Lipej, MOP-Republiška geodetska uprava, Kristanova ul. 1, 61000 Ljubljana. 10. Rok oddaje prispevkov za naslednjo številko: 20.8.1993.