r f ' W > • List 4. ♦ I Tečaj LVIII \ I f •I k' i A - i/ 81 I : k • • P 1 f. fr i f. k -X ■j'' ■ 1 I. I / • I ■ ■ • . ■ f • V K' - .« t h - • - • - 'T M I I o Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za I celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone in za četrt leta 1 krono 50 vin., po pošti prejemane pa za celo leto 7 kron, za pol teta 3 krone 60 vin., za četrt leta 1 krona 80 vin. r . Za prinašanje na dom v Ljab se plača na leto 80 vin. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni plača za vsako vrsto za enkrat 16 vin., za dvakrat 24 vin., za trikrat 30 vin. Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo Dopisi naj se pošiljajo uredništvu , Novic Ljubljani 26. januvarja 1900. upanja, ker sedi v njem nekaj pristašev desnice in nekaj ministrov, ki so opetovano zlorabili 14. Gospod v Prvi oblaki. Körber niti teden dni ne vodi državnega Postopanje nemških nacionalcev je zategadelj važno, ker je prav ta stranka pri vseh korakih nemške levice imela odločilno besedo. , Pa tudi od strani Čehov se pojavlja odločen odpor. krmila in že so se nad njim začeli zbirati temni oblaki vseh straneh na težave in težko je.verjeti Pred vsem se Čehi krepko upirajo zahtevi vlade in Naletel na Nemcev, da se spravna pogajanja ne smejo nanašati na da bi se mu posrečila njih odstranitev. 4 Pred vsem mu delajo skrbi Schönererjanci Šlezij Ta dežela spada Hotel jih je povabiti na spravne konference, dobro vedoč, da lišče Čehov povsem korektno, pritrdili, saj se jim ne gre za to češki kroni in je torej sta-Nemci mu seveda ne bodo da bi se narodnostni 80 oni danes pravi voditelji narodno zavednega nemštva boj končal, nego da oni zadobe novih pravic tam. koder v državi in da ne ne- bi sprava, katere oni ne podpišej bila vredna piškavega oreha. Toda Schöaererjanci's čeio odzvati Körberjevemu povabilu, ker nočejo dati iz rok nejizbornejšega agitacijskega sredstva. Schönererjanci nt'čejo narodnega miru, oni hočejo imeti boj in če se ne udeleže spravnih konferenc, bodo imeli izvrstno za agitacijo proti drugim nemškim strankam. so v manjšini, ter ohranijo svoje predpravice tam so Slovani brez moči. J koder .1 Čehi tudi odločnoln^sprotujejo želji vlade in Nemcev da naj se vodijo spravna pogajanja posebej za Češkb m posebej za Moravsko Pri tem se spekiilira na to J da bi sredstvo se najprej Moravane. Pa tudi druge težave so nastale Stari nemški beralci niso zadovolj da sta v ministerstvu dva kleri htevajo, želi skupno. doseglo porazumljenje glede Češke in izoliralo Čehi v to seveda ne bodo privolili nego zada morajo biti spravne konference za obe ti de- kalca Dipaulijev netjak baron Call in Dipaulijev varo Naposled vanec Giovanelli, češ, da je prav za prav baron D.pauli trgovinski in poljedelski minister. Povrh pa jim na da ne potu tudi češki minister Rezek vesno obljubil bursch". poslanci. dasi jim je Körber slo bo druzega kakor nekak „lauf nič, prav vlada. kar bi pa merilo so na za Čehi odločeni, da ne privolijo v razdelitev češkega kraljestva. A , kakor tudi ta^o spravo se poganjajo tako Nemci ) obče stališče Nemcev to 1 da se mora ki bo posredoval mei vlado in mej češkimi sprava grama skleniti na l podlagi nemškega binkoštnega pro-Tega Čehi nikdar ne store in če bi se desetkrat Velik križ ima viada tudi z nemškimi nacionalci razglasilo izjemno stanje ali pa tudi nagla sodba Ti so zahtevali, da se mora poprej sklicati državni zbor 1 Sicer pa stoje v ozadju češki radikale! Češki narod predno se začno spravna pogajanja Ta sklep pride sicer je že danes skrajno nezadovoljen z mladočeško stranko radikalni in v klubu še enkrat na razpravo ali v klubu so elementi tako dobro zastopani, da bode vladnim pristašem stališče m težko, jih ukrotiti. Pa to ni jedina sitnost. t ta stranka hotela v toliki meri zatajiti narodovo kakor zahteva vlada in kakor zahtevajo nemške stranke potem v polni meri zaslužila, da se njo ki jo delajo vladi nemški pomede tako nacionalci Ta stranka je izigrala poseben trumi, izrehši Staročehi. In da ne more imeti do Körberjevega ministra nikacega kakor svoj čas kakor je bilo po punktacijah pomedeno s Mladočehi so to še v večji meri zaslužili Staročehi, ker so se izneverili svojemu •, / f-J» Stran programu in svojim načelom in s tem zaigrali tudi spo- številk štovanje širokih slojev kažejo naše posojilniško gospodarstvo Naše umenje je, da so ti črni oblaki govoru „števila govore po pr slabo nad glavo dr. Körberja Upamo in želimo, da je tako vanja ponesrečijo in da bo • y bankerotno. 1 ki se zbirajo znamenje za prihodnjost besedne kega, 1 pouka pojasnuje v obče v lepi luči, tudi veliko m sicer v IX. Letopisu celjskem ta številke, v obeh pa navodila 1 da se Körberjeva prizade- posolilnice snujejo, kako naj poslujejo itd tudi to ministerstvo kmalu topisu » Gospodarske zveze u To moramo želeti toliko bolj ker sedaj po spadajcčih zakonov. Mi za je svo znamo Körberjeve namene glede nas Slovencev in Hrva ročil razveselili } kako Le. bilo v to stroko osebe smo se obeh po tudi tov če smo prav podučeni e ministerski predsednik zadružništ Körber se napram dr. Ferjančiču iziavil, da sedaj še mi- Po^edati, da smo od Letopis ker boste obe lepo polje slovenskega pospeševali, vendar moramo odkritosrčno m J da se rešilo tudi za Slovence ,, ----^ ^^ I^v/VAUJ Uli- - ' .-- narodnostno ali jezikovno vprašanje izključno ali vsaj v prvi vrsti Gospodarske zveze tt skr Hrvate, češ, da ostane to .einem katerih r späteren Zeitpunkt vorbehalten avilni razvoj na prvem mestu bode za kmetijske zadruge cem koristil topisu \ zato smo pričakovali Sloven da bode v njenem t • Dva letopisa slovenskih posojilnic Ako z višjega stališča opazujemo. o posojilnicah eliko govoru o teh nedenarnih zadrugah za katere že skrbi toliko let z velikim vspehom n Zveza tt Ker kako venskem narodno gospodarstvo na slo teri spada „Gospodarska brž, stranka ne pa v Celji že hka- vija, kako Slovenci na tijfikih zadrug, zato tem polju že samostojno, zavedlo in energično nastopamo in pismom strokovno in stvar zvera", prijateljica vseh kme- z besedo morali organi te stranke mora to veseliti človeka Toliko se je na polju , narodnega je nepristranski domoljub, samostalno gospodarstva veliko storiti za to vrsto Mi namreč odobrujemo da se valo > da narodnega se je gospodarstva napredo ustanovilo v namen boljših gospodarskih razredov poleg starejših stanovnih zavodov (hranilnic) poleg starih kmetijskih družeb m kacih 300 gospodarskih zadrug 100 pa kmetijskih, več kakor Da pa vse te zadruge v novejšem času se skoro , namreč do 200 posojilnic obrtnih in sličnih zadrug, same tudi dobro gospodarile družbah in podružnicah, po kmetijskih in sličnih po Slovenskem razvija denarno gospodarstvo , kmetijstvo po kmetijskih po posojilnicah in hranilnicah a zadružniško gospodarstvo pa adrugah Da je ni ne da storila » na slednjem bode polji, Gospodarska zveza" veliko zadruženja o tem smo prepričani na polji gospodarskega treba je bilo v ta namen ustanoviti še društva za pouk in nadzorstvo njim samim. Prvo društvo te vrste je bilo Ali svariti moramo to društvo ti Zveza slovenskih letopis f da z ozirom na zadostovalo posojilnic « v Celji pri tem nien > samo, drugo društvo bilo posojilnic" v Ljubljani čnih motivov, kakor J ki je dolgo časa hvalevredno poslopje. Zveza kranjskih skega narodnega gospodarstva ko ono zida samo na sebi nekako ko hoče pospeševati stroko sloven- IZ djanske je bilo nastalo bolj iz politi- volj dela, ako ga razume pri katerem ima itak do » Gospodarska potrebe zveza" v Ljubljani za nadzorstvo kmetijskih zadrug 1 tretje društvo že obstoječih poslopij bilo potrebno slovenskih posojilnic'^ ) 1 venskem snovati ki so se začele po Slo- n Gospodarska ) tako zveza tf da pri tem ne podira drugih Ali ni mar to podiranje „Zveze čislanega društva, ako vabi sebi posojilnice Za zvezi? Ali ne dela baš njen Letopis so že pri tej prospeh teh društev neposredni in za razvoj zadrug Dosredno je treba zopet, da se je narodno-gospo- celjskemu „Letopisu" ? Ali ni bila mar nekako konkurenco darska literatura oživela. In tudi ta ni več majhna Naj posojilnic", katero ste pokopali vender Zvjßza kranjskih zvezo srečno z boljšo „Gospodarsko novejši dokaz nam je to, da smo za božično darilo do bili kar dva letopisa slovenskih posojilnic. „Gospodarska zveza- v Ljubljani je izdala svoj prvi „Letopis zal. 1898 slovenske Zveze? konkurenčna še omenil, da hoče to Ako bi bil letopis » kop celjske n Gospodarske zveze u (sestavil Fr Sajövic) in Zveza slovenskih v Celji drugo zoper kranjsko kmetijsko še bolj potrdil našo trditev, da hoče društvo osnovati še osrednjo družbo » potem zabil svoj „IX Letopis slovenskih posojilnic" (sestavil Fr. Jošt) s tem zidati lastno Gopodarska zveza u Ko smo najprvo po vrh (natančno in strokovno prinese „Slovenska zadruga Krškem. s ceno D Zvezi tt ) kranjski kmetijski poslopje, da jemlje sosedom (celjski tt v nice slovenske" je napredek teh drug kar razveselil z velikim trudom nabranega , glasilo , ogledovali Centralne posojil lepi deli društev in slovenskih gospodarskih nas iz njihovih že dozidanih poslopij Zidati z lastnimi močmi. družbi) kamen za kamnom In to ni domoljubno za rijalom blagih hvalevredno sosedov zidati z mate kajti obe izvestji prinašati vse polno statističnega materijala o delati konkurenco brez potrebe ni pošteno, in dobrim sosedom » ni moralno slovenskih posojilnicah in o slovenskih gospodarskih, ka tere ste omejeni društvi vzeli v svojo varstvo je n Zvezi slovenskih sicer se jilnic, , gospodarskih zadrug posojilnic tt Gospodarski zvezi pa 80 posojilnic pridružilo že 91 poso Politični pregled in 45 drugih Nova vlada obeh letopisih je poleg nebroja ministerstev kar smo jih kdaj trajajožem vladanju odstopilo Wittekovo imeli najprovizoraejše vseh po dobre tri tedne Novo ministrstvo je sestavil že / I ^ I n r I » ' II. IS: ■t • ' I r; • ir . I IT' t m m I 11 I J I ' « I - • I \i 4 4 \ i 1 - I •v E ^ I Daprej določeni dr Ernest pl. Körber. Njegovo ministerstvo je je bolgarski isnez pred kratkim se izjavil, da se üa srbski sestavljeno tako-le: Körber predsedstvo in notranja \V eis e rs h e i m b domobranstvo, Witte k železnice, dela, Cajll strani zbirajo crni oblaki. Mogoße je, da se bo Milan pre- drznil storiti« proti Bolgarski kake korake, toda gotovo to ni. trgovino, S p ens-ß 00 d en justico, Böhm-ßawerk finance, ker bi ga to utegnilo spraviti zajedno iz Srbije.. In ž njim bi Härtel nauk in bogočastje, G i ova ne Iii poljedelstvo, Re- moral iti tudi njegov sinko./. • zek-češki minister, Pietak poljski minister. Vsi resorti so torej v nemških rokah. Call in Griovanelli sta klerikalca Nemčija. Konflikt, je bil nastal mej m ) vsi drugi resortni ministri so nemški liberalci. V obče se trdi, « da sta Körber in Härtel kakor tudi Rezek izvrstni uradniki. Drugi ministri so ničle, kakor je pri nas že navada Manka zato pa luii država žalostno propada. Angleško radi tega, ker je Angleška sekvestirala več nemških Njih ladij, je poravnan. Nemci so zadovoljni, Angleži pa ne namen pri sekvestiranju "je bil, da dokažejo, da so tuje nam talentiranih mož dovažale Bur.om v Delagoa-pristan orožja tem bi ladje dobili Vladni program povod, da bi Delagoa pristan zasedli. Vsled tega tudi nada- Povsod na svetu je navada, da ljujejo s svojim početjem in če-bi razmere postale zanje v se nova vlada čim prej predstavi parlamentu in da tam, pred južni Afriki posebno neprijazne, bi tudi zaprli nevtralni De-narodüimi zastopniki razvije svoj program. Pri nas je drugače, lagoa-pristan ter tako pretrgali zadnjo zvezo, mej Transvaalom Körberje^o ministerstvo ni sklicalo državnega zbora, nego je in drugim svetom. svoj program objavilo v „Wiener Abendpost". To pot še v uredniškem delu. Če obvelja ta praksa, pridemo s časoma do tega, da "bodo vlade svoje programe obljavliale med inserati, tam, koder se priporočajo zdravila za kurja oČes^ in iščejo iz gubljpoi kanarčki. Program obeta. Vojna v južni Afriki. napeto pozornostjo čaka • « da bo vlada skušala ves svet na poročila iz južne Afrike, Tam se je namreč začela velevažoa bitka, stano. spravnim potom omogočiti funkcioniranja parlamentov in da bo zbirala vse sile v korist dižave. To je vsega dolzega traja že ves teden,. seveda ne nepre-Angleška armada pod vodstvom generalov Bullerja in Warrensa je namreč prekoračila reko Tugela in se lotila Burov, da osvobdi oblegani Ladygmitb. Angleži pravijo, da napredu- prec^j sentimentalnega besedičenja kratka vsebina. t Spravna pogajanja Körberjevemu ministerstvu se ]e]o višav korak za korakom in da so že zavzeli 1 priznavajo pa sami, da Ladismitba več ne važnejših bo tako mudi, da napravi mir mej Čehi in Nemci. Ne morda radi ljubega miru samega, ampak ker bi rada dosegla, da par- hitro osvoboditi, kakor se je mislilo. Bojišče leži tik Ladys-mitha, a Buri se drže dobro. Naravno je, da se pripisuje tem lament odobri ničvredno nagodbo z Ogrsko. kar se pa ne bojem največji pomen. če se posreči Burom poraziti Bullerja more zgoditi, dokler ne neha obetriikcija. Körber je že stopil v dogovor menda že Čehi in z Nemci. Spravna pogajanja se začno februvarja. Nanašala se bodo samo na Češko m na Moravsko. Mladočehi so se izrekli za ta pogajanja. Takisto tudi nemški liberalci. Nemški nacijonalci so zahtevali, da se mora poprej sklicati državni .zbor, a bodo najbrž svoj sklep kalkulirajo povsem pravilno, ko se boje da in Warrensa, se'mora Ladysmith udati in Angleška bi bila v, največji stiski in bi morala za dolgo časa opustiti vsak boj. Nasprotno pa bi bilo osvobojenje Ladysmitha za Bure bud udarec usodepolnega pomena. Od tod 'Silno zanimanje za izid bojev krog La'iysmitba, dasi premenili, bo Körber, če se. sprava ne doseže, zakona kratkomalo oktroiral in potem s \ svoj načrt jezikovnega QAO. 14 vladal. Žahte- .0 a .0 o. Obrtnija valo se je tudi, da naj se na spravne konference povabijo tako češki radikalci kakor Schöpererjanci. Vlada je stem pač . ^ , , zadovoljna, toda povabi,end nečejo o tem ničesar vedeti. Schö- TPgOVSka in ObrtniSka zbomiCa Za KPanjskO. nerer, Wolf in Iro so namreč «izjavili, da se spravnih kon- ferenc na noben način ne udeleže. tem že je v naprej po- . r vedano, kakšna bo usoda J teh A onferenc: ostale bodo brez (Dalje.) XXI. Zbornični svetnik Josip Lenarčič stavlja uspeha in Körber pride v položaj, da se posluži tistih sredstev, nujne predloge glede nedostatkov trgovine z lesom v katera si je v naprej izgovoril za ta Delegaciji se nideta letos lučaj, še enkrat Trstu, Ko se nujnost sprejme, utemeljuje svoje pred- t m to meseca maja. Čaka jih jako vesela naloga, da bodo namreč morale privoliti v povišanje prezenčnega stanja naše armade. loge. Dežela kranjska ima le jako malo tacih pred- Štrajk premogarjev Požrešnost kacih deset vele- metov, katere more izvažati in med temi najvažnejši je les kapitalistov je provzrocila na» češkem, na Moravskem m v Naloga vsakterega, komur je na srcu blaginja s • Šleziji kolosalen štrajk premogarjev. Vsled štrajka je nastala domače dežele, je, da skrbi, da se odstranijo vse one leznice so že ustavile delo. isto tako. razne tovarne, vsled česar je na tisoče ljudi prišlo ob zaslužek. Vlada je začela intervenirati, a če ne nastopi z vso odločnostjo proti lakomnim gospodarska kriza. Povsod primankaje premoga. Nekatere že- ovire, katere utegnejo neugodne vplivati na razpe- čavanje domačih pridelkov in tukaj Specijelno na les v raznih oblikah. Zato je pa tudi naša zbornica v prvi vrsti poklicana, zastopati ta interes in povzdigniti svoj glas v odpravo nedostatkov, katari se pojavljajo v edinem pristanišču, kamor teži naš najiz-datnejši izvoz, in to je Trst. milijonarjem, ne bo dosti oprav ko bi se rudniki podržavili. Sploh pa bi bilo najbolje, Rusija. stališče, so začeli V tem, ko ima Angleška v južni Afriki trdo Rusi zbirati na jako sumljiv način večjo vojsko ob afganski meji. Pred kratkim so zopet poslali okoli 30.000 mož tja- Angleže to seveda jako vznemirja, saj kaže jasno, kaj namerava Rusija. Ti nedostatki so pa različni in so nastali de Bolgarija. Razni listi poročajo prav zanimive vesti o Bolgarski. Javlja se namreč, da se hoče Bolgarska v kratkem proglasiti za neodvisno. Od strani Turčije pač ne bo dosti loma vsled nezdravih trgovskih odnošajev, deloma vsled napačne železniške politike in pristaniščih razmer, deloma pa tudi vsled zastarelega birokratizma, ravna tako, kakor bi bila trgovina oziroma promet ugovorov. Morda pa od druge strani. Že se namreč javlja, da in uradniški aparat, ne pa narobe. stran 26 Letnik LVIII podrobnosti spuščajočem mi je še omeniti polovice prepreöiti da X I se v prvi vrsti sedanji pojavlja v Trstu. običaj lesne trgovine, kakor se Reki marveč naj bi se vršil čez Trst promet ne zateka proti druge železniške Vse trasiranje proge proti Trstu vrši se pod tem Poleg obstoječih lesnih trgovin, ktere imajo svoje strahom, kteri nadkriljuje druge važnejše odnošaje in • • «««««y»^ Iv^M^Xm^ ^Jl^lt^______i-* ^ 1 ^ • M • * m^ magacine in skladišča, katere so protokolirane m bode konečno odločeval proti določitvi proge plačujejo davek, peča se s trgovino z lesom tudi še P^' J® očividno prikrajšan proti R^ki Tukaj nebroj mešetarjev. Ti mešetarji prežijo na razne ino stopa se ravno v nasprotnem smislu po- kar se po- zemske prekupce, dohajajoče v Trst, ter skušajo blago tudi pri naslednji točki, na ktero pridem direktno od železniške postaje prodati. Zadovoljujejo se z malim dobičkom 2o/o za svoje delo, vsaj pa tudi ničesar ne riskirajo. Blaga jim ni treba kupiti, ker leznici in naj vredi pri državni železnici vse potrebno do C. Moj predlog se glasi torej: Zbornica se naj obrne vlade s prošnjo, naj ona vpliva pri južni že ga od producenta direktno oddajo tujezemskemu Na kupcu in plačajo, ko so za blago prejeli denar, ravno je, da so cene potem jako nizke. Res je sicer, da množine tako prodanega lesa niso v primeri z onimi, ktere se prodajo po rednih trgovinah ali na cene pa vplivajo tako, da večjim tvrdkam iste popolnoma pokvarijo, kajti kupci se sklicujejo vedno na da sme oni les, kteri je namenjenjizvozu, zlasti trami, ležati brez pristobine 21 dni na razložišču. 3.) Carinski urad tržaški ne umeva svoje naloge kolikor se tiče pospeševanja izvoza oziroma odstranitve nepotrebnih sekatur. prav nič. Ta urad postopa ves svet imel samo TV^ do 8 delavnih s. take direktne kupčije in tarej o ter znižujejo cene I Redni lesni trgovci nimajo torej sami vsled nezdrave konkurence skoro nič dobička, zato pa tudi ne morejo producentom zvišati cen. To velja zlasti za kupčijo s trami. Trst in Reka sta edini pristanišči, kateri prideta v poštev za trgovino s trami v Italijo in Le tako. kakor ......................., ur, ves drugi čas pa naj bi spal in premišljeval svojo kteri se imajo vkrcarati v svobodnem imajo skozi velika prista bedo. Predmeti pristanišču, prevažati niščna vrata. se Človek z normalnim bila ta vrata razumom bi mislil, naj bi za predmete, kteri niso podvrženi ca vanto. Cene temu lesu bi se takoj neprimerno zvišale odprta ves dan od ranega jutra do poznega ve J V ako bi se trgovina vršila le po pravilnih potih proto-koliranih tvrdk. « Druge dežele ne spravljajo v sredozemsko morje skoro nič stavbenega lesa in lahko bi bilo toraj ceno imeli trgovci kakor producenti čera vsaj mora biti predmetom, kteri ne prenašajo mnogo stroškov, prilika dana, da se po ceni preva žajo ali slavni tržaški carinski urad sodi drugače J prj njem se prične delavni dan še da tako vzdigniti, in posestniki dobiček. Ako toraj vže vlada noče postopati proti takemu uničujočemu delovanju mešetarjev, naj pa'vsaj to stori, da izposluje pri južni železnici, ktera pride do 12. ure in od popoldne pa od ure po vanje na parnike leti vrši ves zvečer Predmeti kteri ob 8. uri traja do 53/2 ure po zimi, vzlic temu, da se vkrca- dan od J. zjutraj do. 7 bi bili lahko že pred za- prtimi vrati, da se slavnemu carinskemu uradu zljubi kot dovozna proga do sedaj še edina v poštev, znižanje voznin v obliki refakcij ali ekspertnih premij za protokolinane lesne trgovine, katerih bi se mešetarji ne mogli posluževati. 2 ) Uprava reškega pristaniška je uvidela, da je treba takim predmetom, kteri s primerno maj no ceno združujejo veliko težo, dovoliti večjo založno prostost na kolodvoru reškem. Ako je namreč mogoče take težke predmete iz je odpreti. Naravno torej da se pred temi vrati nakopiči velika množica voznikov raznih tvrdk, ktera vsa čaka zaželjenega trenutka otvorjerja, Ta gnječa se podaljša do žal preozkih obalnih prostorov, kjer kolodvora prevažati direktno na je vsled pomanjkanja magacinskih prostorov nakopičeno vse polno tacega blaga, kteremu moča ne škoduje. Vsled kratke dovozninske dobe je treba najeti več voznikov. S tem pa ^so združeni večji stroški, kteri bi prav lahko odpadli, ako bi carinski urad na' ladije, ni treba blaga prevažati iz kolodvora je s tem prihranjenega prav mnogo dela, ker stavil slugo, kteri bi stal pri vratih v svrho, da kon statuje da od tam zopet do obali magacin in vozeh je res les naložen in ne kaj druzega na Redkokrat Pridruži se pripeti da se dobi založne prostosti vkrcavati direktno iz kolodvora se pa k večjim stroškom še druga more pri kratki okolnost. Pazniki ostajajo v pristanišču le tako kratek ne da bi treba ležišča. bilo plačevati visocih pristojbin od tvrdka do šeste čas, kar ga je neobhodno potreba. Ako eksportujoča Reki vrejeno je to tako, da blago, ktero je do parnika, mora ostanek ure ni mogla vso partijo pripeljati namenjeno na izvoz m dni nikake pristojbine od lečišča to je ves les, ne plača 21 da parnik še do pustiti doma vzlic temu, ure naklada oziroma še-le kasneje ta prosta doba dni Trstu pa traja odplove. Ako tvrdka noče pustiti enega dela naroč Naravno je toraj, da so nine doma,-mora reški trgovci v tem oziru mnogo na boljem. Vedno se tudi se sliši ena in ista pesem, da je naloga naše državne sem ter plačati čakalnino parniku. Pripeti tje da carinski urad proti visoki pristojbini spusti še kak voz po zapretju, ali to le na Letnik LVIII. posebno prijaznost. Razvideti je iz tega, da so ti zastareli odnošaji potrebni prav hitre odprave, ako je vladi kaj ležeče na eksportu naših pridelkov krogih se še: danes tako misli, toda to meenje je do cela napačno sosebno Jglede nas Slovencev Profesor Brentano, gotovo vtoriteta, kateri tudi gospodje kmetski Predlagam torej: Zbornica se naj obrne do tr- poslanci ne bodo odrekali kompetentnosti, je že pred govinskego ministerstva, da ono pri finančnem mmi-strstvu deluje na hitro odpravo- omejenega časa za , da je rskem. Koroškem in Primorskem vvoz in izvoz iz proste luke tržaške, vsaj za take nekaj leti na sbodu 8©€ijol(^ov v Lipskii pojasnil na Kranjskeo^. na od nekdaj navadno predmet, kteri niso carini podvrženi (Konec prihodnjič.) Našemu ljudstvu je razdel>frvati zemljišča med dediče. miseL da sme zemljišča svobodno in trgati, prešl& v k^i in v meso tako, da bi uprl njegov pravm čut ako bi se potom zakona ij vila polna ravnop^avnost dedičev Sicer pa odpra-imajo že po sedaj veljavnem pravu stairiši pravico, da zapuste svoje nepremičnine, če hočejo samo otroku končno pa ce se tudi določi, da pri(ie posestvo samo ( redu Uprimo se razkosavanju zemljišč, prevdarek slovenskim poslancem.) t Razkosavanje zemljišč je v naših krajih na dnevnem tega zamore nastati najhujša gospodarska kala- V celcti v n&s na dediča, to vender nič ne pomagalo, ker je še jako malo večjih posestev in ker tudi naj- da bi se zem- konservativnejši politiki ne mislijo na to IjiŠča a vedno vezala in vstvarili tako nekaki kmetski miteta,. zakaj razkosavanje zemljič je najzanesljivejša pot po kateri pride kmetski stan v proletarijat tem to se toliko piše in govori o velikanskih prihrankih ki jih fidejkomisi Dokler pa bo smel kmet prodajati, zemljišča» jih bo tudi razkosaval. dobiil drugo sredstvo» da se po Treba je torej napravi knoet, če kupuje v konsumnih društvih židovsko šundblago se živ krst ne zmeni za grozno nevarnost, ki možnosti omeji. razkosavanje zemljišž. bi bila določitev parcelnega minimuma Tako», sredsvo nam preti od razkosavanja brigajo slovenski poslanci. Kakor sploh za vse zemljišč, najmanj pa se zato Ne bomo trdili 1 da je ta misel zrasla na našem zelniku. Zanimajoč se za agrarne razmere v drugih de rocese v gospodarskem živ želah smo zasledili, da je to že dlje časa v nekaterih nemških državicah uvedeno in da se tamkaj ta uredba Ijenju tako nam tudi za razkosavanje zemljišč primanj- najbolje obnesla. Take zakone imajo na Badenskem » kuje statističnih podatkov Toda kdor pride v dotiko z v Sachsen-Weinar-Eisenachu v Hesenu m v Hohen notarji in z uradniki zemljišče knjige 1 tisti lahko izve i zollerm Sigmaringenu vseh teh državicah poznajo štiri da spada naša dežela mej one, v kateri se zemljišča naj- ^^^^^ parcelnega minimuma bolj razkosavajo mmimum njive, minimum že ne več na majhne parcele, ampak ^^ travnike, minimum za gozde in minimum vrte Se UUIJ la^ÄVoaiTttjv, "V. ----,---- JT- » tiaviiin.^, -— o---- že kar na cunje. In mi hočemo imeti, da naj na teh ^^^^ ^^ mmimum v vsaki imenovanih držav drugačen cuejab živi trden kmetski stan in tudi mora biti drugačen, ker se je pri določitvi mi Že več kakor pol stoletja je preteklo, kar so av- nimuma skrbno ozirati na zemljiške razmere 1 na tehniko vladni krogi spoznali, da mora kmetski stan pro- obdelovanja 1 ki v deželi navadna, in na gostost pre pasti Ce se ne ustavi razkosavanje zemljišč. Tedaj so bivalstva mislili, da se pride tej nesreči v okom, ako se izvede komasacija, to se pravi, ako se omogoči zakonskim po- mum Za vrtne parcele se toda to v Bidenu lahko določi mini zakon prepustil previdnosti dotičnih tom zlaganje zemljišč. Na Kranjskem nam je šele sedanji o^ginskih zastopov, vedoč, da^so glede vrednosti vrtov deželni zbor dal zakon o zlaganju zemljišč in vsakdo in glede vrtne kulture razmere v vsaki občini drugače mora pri poznati ) da nimajo pri tem zakonu poslanci ka- geveda ne velja ta zakon za slučaj eksekutivne prodaje toliško-narodne stranke prav nikacih zaslug in razlastitve v javne namene Kakor rečeno so se Zlaganje zemljišč se v raznih naprednih deželah zakoni v imenovanih elf jako dobro obneslo povzdignilo je kmetijstvo m omogo zakon je veljaven tudi za pruski okraj Wiesbaden Podoben toda čilo da so se vstvarile prav trdne kmetije, toda razko- njegove določbe nam niso znane. savanja zemljič ni omejilo. Razkosavanje je slej kakor Taka uredba bi bila tudi pri nas jako umestna m prej v navadi in mi imamo v naših deželah že tako majhne gotovo zelo ugodno uplivala na kmetijske razmere, a parcele, da že nimajo nikake prave vrednosti več tudi izvesti bi se dala, ker spada ta stvar s kompetenco Naravno je toraj, da posrečujejo rodoljubi temu deželnega zbora obžalovanja vrednemu pojavu vso pozornost in čas bi že bil, da takisto store tudi kmetski poslanci razmišljati o vprašanju: kosavanje. da začno Časih » a se mislilo Ne dvomimo, da bi jej tudi vlada pritrdila, ker bi bila tudi v upravnotehničnem oziru prav dobra in ko- Kako bi se dalo ustaviti to raz- ^stna. Za vodstvo zemljiških knjig pomeni parcelni minimum olajšanje vseh opravil in se ž njim tudi olajša se dalo z reformo de- vodstvo katastra. Tudi kmetski ideal, da se sme zemlji- 9 da dinskega prava kaj doseči in zlasti v konservativnih Ijišče svobodno razkosavati } bi taki uredbi ne delal te žav 9 ker taka omejitev ne bi nasprotovala pravnemu ves kraj kakor izmrl. Vetra ni, a tu v gostem gozdu se čustvu našega naroda. Tudi kmet bi uvidel, da se mu s začenjajo povežene vejice gibati. Šipki sneg se siplje sedaj ntefniti njegova prav"ca, razpolagati s svetom v belkastem rekel bi močnatem oblaku z njih, a u tega oblaka moli sedaj črna konjska glava; že je konj trkaje tem hoče egova lafet, samo v toliko, v kolikor treba, da ki je n se razkosavanje omeji. . Socialni reformaterji škega delavca in kateri menijo prispel z jezdeeem iz goščave na proste j še mesto, za vidijo povsod samo fabri- njim drugi 9 tretji 1 a dalje že drug ^a dragim. Kletva se da samo ljubljanskim razlega po. mrtvi' tihoti pustega lesa; jezdeci stresajo sneg cigararicam pcmagEti, če tudi vse drugo zlodej vzame, raz ramena, z obličja bodo se\eda rekli. plaščih so v krznih šle mi \ / da ncuma se z določitvijo parcelnega mini- dobro oboroženi. Večina jih ima pike, ki so lahno nag me delavcem, delavkam in dninarjem prilika, njene od stremena nazaj. Kopičijo se okoli jezdeca ki si pridobiti kcšček sveta No J mi menimo da pri seda- pripogiba kosmati ovratnik svojega jezdeškega kožuha njem razkosavanju se veliko več kmetov požene mej dni- nazaj in najbolj kolne. Ko stresa sneg, se plašč odpre narje, kakor pa je dninarjev ki o pj i nekaj sveta pridobe, in izpod njega se zablišči žičasta srajca in ročaj sablje pri tem pa je uvaževati še to, da na parceli fekrči Ta jezdec z belkastimi brkami stari Eliaš Trnka ped piinDcrni ainimum, je nemogoče uspešno obdelovanje nekdanji rotmojster črne vojske, poslednjič v službah No-in se obdelovanje gploh ne izplača. Pri nas je silno mnogo rimberških, sedaj na potu domov, ves jezen ih razgnevan. tacih parcel in to je jeden poglavitnih vzrokov kmetske bede. Mezda je bila poštena, a vse vzetke, ki jih je pridobil šem Priporočamo slovenskim poslancem, naj o tem na- po poti, je moral pustiti nekaj zaradi vzburkanih kmet dcbrohotnom nasvetu premišljajo dokler ]e skih trum, nekaj zaradi slabih cest v tem slabem zimskem še čas vremenu. Hotel je lep bebci s kosami ga silijo na Bavarskem prezimiti ) a ti ) ka se brž pobral proti če škim mejam. Nikjer varno, povsod ne na nogah, povsod! gonijo in zaledujejo človeka kakor zajca. In sina tudi ni srečal. Vražji deček vedno ga je zadrževal, ka se tujih službah Kos češke anabase. J v (Češki spisal Al. Jirasek. Poslovenil Dragotin Ft) tako daleč ne spuščal, da ga vjamejo Šel je še ni vrnil. Naj sedaj gleda domov! In ko bi stari doslej se še kako del. kje moči? prispel iz pasti in Kako mu po- f (Konec.) p « » Sedaj se malo oddihujejo in tresejo sneg raz sebe „Bog te pozdravi Boršicki vojački roko. in brez premislekov podal potem pa zopet dalje. Bilo jih je nemara trideset Več \ Rano pak so zapregli dva mršava konja v voz 1 so ga vzeli na bojišču pri Sclönberku. Alena je položila slamo in rjuhe in na tako pripravljeno postelj so jih ni ostalo iz velike tolpe Trnkove. Takisto Zavornika nekdanjega nevernega sluga gospodiča z Uherska, ni bilo med njimi. Na poti proti domovju je poginil. Kmetje so nanj položili Mikulaša. Potem pa so spustili ponjavo, tako da ni mogel padati sneg na Mikulaša. »Bolie mu bode tam, nego tu v izbi. V snegu se voz vsaj tresel ne bode", je pravila Alena, ko so odhajali. ga v praski ubili. Bajtarji so jezdili sedaj po redkejšem gozdu. egnili sneg je nehal padati. Jezdili so molče ter po-plašče čez obličje: bilo je kruto mrzlo. Hkratu so prijezdili zagrmel. na rob gozda > a stari Trnka zopet Sela na kraj voza, dalj ni hotela, gotovo za D Koliko smo se trudili v teh goščavah! In vendar radi ranjenca ne. Mezdniki so hodili okrog voza. Mladi Boršicki je jezdil na Mikulaševem konju naprej in često vozu nazaj, ka bi povprašal, kako je prijatelju. Ne jahal Sneg, ki je začel po noči padati, se je sedaj jezdimo vedno poleg ceste!" Vsi so se ozrli na desno, kamor je pokazal je držala, kakor gozda Tam bilo tudi v snegu videti, cesta iz sipal. brez skrbi je gledal mladi vlastelin pred sebe na lesnato krajino. Gore, mejne gore so se nad njo vzpenjale, kakor in vedla čez prosto paseko, sedaj vso zasneženo zopet v temni gozd 1 se pred njimi širil velikanske sence. Sedaj se jih je začel ravno tako bati, kakor preje hrepenel po njih. Mezdniki okoli voza so šteli » za koliko dni še imajo do Čeh v takšnem vremenu in koliko dni je še hrane zanje in za konje. Ta račun nekako ni dobro izhajal. Ostajala je samo nada na kakšno vas in na \retek. — „Tam se nekaj črni!" je vzkliknil hkratu eden iz-med rajtarjev ter pokazal pred sebe z roko. Da, črnilo se je tam. Na zasneženi paseki je stal pri cesti zapuščen krajni vož, čigar ponjava je bila zapuščena. Dva v jer- menje zamotana konja sta ležala mrtva pri ojesu v snegu kamor sta pala vsled utrujenja in gladu. Iz snega so * * * molele njih trde noge, nad kopiti okrvavljene od utrudljive hoje po ostrem, zmrzlem snegu. Na eni strani, na vel veter, bil je voz ves zasnežen. jugu ) od koder Gorske krajine na šumavskem brdu proti Bavarski Sneg se je nasul kakor nasip okoli voza čez kolesa. I na so zaspale v sneg; in še vedno več ga naletava Veje ponjavi je ostalo nekoliko plasti snega se dreves se pripogibajo pod njegovo težo. Ceste so zavele, kaj prašil ) ako od tam malo potegnil veter. Nekoliko stebel / slame je molelo iz voza in kos nekakšne rjuhe se pri Jezdeci so pristopili tja. Med debli, pod slikano t zadnjih kolesih tresel kakor samega mraza. Drugače se lahko strešico, ki bi naj bila zadržavala veter m sneg ni nič genilo, niti na vozu, niti okoli njega Gozd, ki se črnil tam v ozadju globoko šumel 1 a se nesli do semkaj, kakor temni žalostni vzdehi ■ bo našli tri skrčene, zmrzle mezdnike. Dva izmed njih glasi so so dobro spoznali, bila sta iz rote mladega Trnka. Tretji je bil gotovo nov njih tovariš. Rajtarji so to vse razu- Bila je to silno žalostna slika, zasneženi voz in pala konja pri njem ) blizu črneg gozda, za gozdom meli. hiteli sami Ti tukaj so šli z vozom, a ko sta konja pala 1 so naprej a utrujeni in brez moči so iskali tu temni obrisi šumavskih velikanov in nad vsem oblačno, pribežališče vred burjo in pred metežem, svinčeno nebo. a našli so tem Sedaj je to pusto mesto oživelo. Rajtarji so prije- zdili semkaj m takoj so začeli pregledavati voz. Eden se je ozvalo dalje v gozdu nekoliko Rajtarji so seli na konje, a ko so pojezdili ne-koliko korakov, zo zapazili nekoliko mož, najbrž so bili — grob glasov. izmed njih je odgrnil ponjavo in zakriknil, a stari Trnka kmeti, ki so korakali proti njim njim, ki je bil pogledal voz. Na njegovem koncu vsa skrčeni ležala nekakšna ženska ter se opi ala ob strani voza in trdih desek, zavita v rjuho tako, Bilo je po večernicah. L;udstvo j^. že davno zapustilo leseno cerkvico na Uherskem. Samo tam v vladiški klopi kličita dve pobožni gosoe, stara vladika iz trdnja-ni bilo videti lice. Dalje je ravnotako skrčen sedel ne- ^^ Uerksi Veruša. Črn kožuh ju ogrinja od kakšen mezdnik, zavit v plašč, poleg drugega moža,' - - da je ležal raztegnjen 1 tiho in ne da bi se genil. Snežni grla do čevljičkov. Samo bele roke, molitvi priprav prah se je belil v gubah obleke žene in moža. Brž, ko so ji potegnili rjuho z obraza, že je stari Ijene, videti. Veruškinega lica je izginila rdeča tu udomačila. Stara gospa se Trnka same groze temno zagrmel. „Zlata mrha vzkliknil ter rajtar poleg njega, obrnivši se k tovarišem ki so nestrpno čakali — barva, a senca žalosti je Zbglobljena v vročo molitev, ter sklanja s črnim paj-čolanom, ki pada op črne čepice zakrito glavo. Leto jo preteklo, a stara gospa je še bolj drobna, še bolj suha. n Dalje 1 dalje! tt je ukazal stari hejtman nestrpno. kakor je bila. Pobledelo lice ima več gub / 1 i a oči 1 sedaj n Kdo sta druga dva? sklopljene, so od čestega plakanja skaljene in so še glo Mlfidi rajtar bil prestrašenim: „Komafik!" Nagnil se dalje mrelo rjuho, kojo je imel drugi mož okoli glave. stopil na voz, je naznanil in odgrnjeval ležeči, ovito bokeje odšla padle Plakala je v samoti, v skrbeh, ko sta mož in sin na vojno. ko se je še vedno tešila z kako n t) Pri vseh Kdo je to?" ta je ranjen!" nado, da ju zopet vidi. Toda ko so se širile vesti, se godi slaba vsemu pojezdu, vsemu vojnemu pobram-stvu, v kašni morilni bitvi so bili uničeni, tedaj že stare gospe nikdo ni več mogel utešiti, četudi še ni bila po- If 9 „Ne vem, rajtar ni in tu poleg krasen oklep in polnoma vsa nada. pozni jeseni. ko le že bilo po graškem Hru meč v višnjevem toku. Nekakšni gospod in še mlad. u dimskem in drugod po Čehih in Moravi mnogo bedo Tačas se je že dvignil Trnka v stremenih in po- vanja in žalosti, ustavila sta se nekoč pozno popoldne gledal na voz. Zapazil bledo. osinelo obličje mladega Andel z Bonovca in gospod Matej Libak z Rado viteza bi spal. ki tu mirno ležal z obvezano glavo, kakor stari vesic na Uherskem a kar sta vedela, sta povedala ter Stari Trnka se je stresel. To ni njegov sin, kakor mislil. Spoznal ga je, mladega Jenika z Uherska. „Diha-li?" je kriknil. Rajtar se je iz nova sklonil k Mikulašu in potem - toda Komarik diha tešila staro gospo, kakor sta mogla. „In kje je moj sin?" je vzkliknila gotovi smrti svojega moža. 1 ko zvedela o Mikulašu nista vedela ničesar. Tu sta še mogla tešiti vsaj z žarkom nade » kakšno sta tudi nudila ne ostalim. „Ta vitez je mrtev a gospodična Alena mislim takisto hote Veruši, pripovedujoč u kako šicki še pred bitvo v Landshut. bil poslan mladi Bar Kmalu na to se je genil težki voz, škripaje in ro Jesen minila 1 sneg zapadel. Na trdnjavico se potaje v snegu. D^a rajtarska konja so zapregli k njemu na ukaz Trnka, a ta ga vlečeta h gozdu. Dva stara, iz kušena bradača sta klečala na vozu pri Aleni in mez nikdo, nikdo ni vrnil. Samo novice so prihajale, kako je na Bavarskem hudo, kako so se Nemci sedaj poravnali in kako besnijo nad Čehi, kako jih tairikaj zasledujejo in dniku. da nadaljevala svoje prizadevanje, ju spravili uničujejo mnogih življenju, Počasi in iz težka se je pomikal voz naprej Trnka je ostal pri njem. Nekoliko jezdecev pa je hitelo višjega kamornika » krajih starega so se sedaj spominjali naj gospoda s Pernštejua ki je v Visokem Mitu svaril gospode vladike pred pojezdom naprej, ka bi poiskali kakšno poslopje. Jedva so prijez dili v gozd, že so ustavili konje. Strani od ceste lelo med debli treh ogromnih bukev nekaj iz snega. Bila in odsvetoval 1 in ponavljali so njegove besede: „Nemci mo se tepejo, čehi posodite lase. tt Stara gospa na Uherskem je pokopala vso nado. sta to dva velika lesena ščita * drugemu, da sta tvorila strešico. tako noklonjena drug Samo v molitvi iskala nado. Molila za vladiko ) za sina in za Romenca in vse njih prijatelje. r« Stran 30 Letnik LVIII Toda često je kakor sedaj v cerkvi se zamislila proč, ka bi se rešila, ka bi Boršicki prosil zanj pri roa-in bkratu povesivši glavo na roke je pričela gorko pla- teri in sestri odpuščanja . . . kati. Stari župnik je že stal nekaj časa pri durih žagrada in molčeč gledal in čakal 1 da vstaneta, a sedaj je šel premo h klopi in pomagal gospodični Veruški, ki je mirila plakajočo mater, ter pazno in nežno ji pravil, ka Ta večer že gospodič ni več pripovedoval dalje. Šele drugega dne je dopovedal, kako je končno sam s* konju zapustil mrtvega pri- na svojem opotekajočem se bi šla, da sami že davno čakajo. Vedla sta jo iz cerkve in posadila v sani. Bile so to tiste na lepo izrezljanih stebercih, lepo barvane, čijih nos je kil gori okrašen s turško ko so končno našli cesto in so pali konji, ka bi ljudako stanovanje in pomoč kako je prišel glavo. pestrim vejočim perjem v turbanu. Ma- lemu Mikulašu so bile vedno tako ljube, a ko je zrasel v gospodiča, vozil je na njih mater in sestro za nedeljskega jutra v cerkev. Stari gospod je gledal za odhajajočim in sočutno jatelja, poiskal končno kako se je vrnil z nekolikimi kmeti k vozu in srečal na robu gozda nekoliko rajtarjev starega Trnka in njega do nekoliko koč, kjer je moral pustiti konja, a samega. njegovo pomočjo so prispeli k bližnji vasi t vzdehnil, in kakor že imel za vsak slučaj nekakšen pregovor, je zamomljal: „Mali otrcci stopajo materi po krilu, a veliki po srcu. Vrata v trdnjavico so se odprla, sani so bile v kjer so pokopali Mikulaša in šli dalje na češko. « „In tista deva?" je vprašala Veruša. „Obranili so jo pri življenju. Odšla je zopet z raj Čudil ta trda vojačka plakala za Mikulašem. Stari Trnka mi tarji. sem se, da se je tako žrtvovala in kako je dvorišču. Mati in hčerka sta molče izstopili, ter molče odhajali po izglojenih stcpnjicah mimo kamnate klopice v grad. Okoli tiho in žalostno. Oh, že ni več tukaj tako, kakor je bilo. Nekdaj je odpiral stari Romenec in veselo posodil konja za pot in ni obdržal niti meča niti oklepa, ki je bil ranjkemu tako mil. Vrnil mi je vse za gospo vladiko, rekel. ka imela spomin po sinu, kakor je pozdravljal, sedaj je tu, kakor pusto . . . Mati s hčerko sta hodili po ozkem, temnem hodniku; jhkratu je postal hodnik jasen. Duri na njegovem koncu so se odprle kakor same od sebe, svetloba iz izbe je posvetila sem. A Mladi Boršicki še ta dan odšel, toda potem je • večkrat prijezdil v trdnjavico, češče nego nekdaj, dokler ni po leti, ko je stari župnik njega in Veruško v cerkvi blagoslovil, se preselil za vedno na Uhersko. Postavni rod Jenikov z Mečkova je izmrl pri ne- « spodaj ni naznanila gosta! Toda že je VSruša, brž ko je srečnem pojezdu nä Bavarsko. Veruša, njegova poslednja v durih senca nekakšnega moža. Kdo je to, saj služinčad tujec izpregovoril, glasno kriknila, a že je počivala v na- vejica, se je tešila, toda stara gospa ni nehala po njem — — žalovati. ročju Boršickega, svojega ženina. — — Tih večer je oklonil nad zasneženo krajino. prijazni sobi v uherski trdnjavici je sedel mladi Boršicki z staro gospo in z Verušo. — Odgovarjal jima je na njuna vprašanja, pripovedoval o tem, kar sta slišali že sami deloma, kako je bil po letih, ko je zavedel Boršicki, ne več mlad 1 svojega sinka Mikulaša, glavno uteho stare vladike, v črni I meč okrogli stolp in ecu pokazal v gornji sobi rodbinski Jenikov in dragoceni oklep, kojega je rajni stric poslan v Ländshut, kaj ,se je tam godilo kako srečal po bitv' Mikulaša kaj je ta pripovedoval, kako mu je stregel bolnemu v gozdni koči, kako sta se podala na pot, a kako je bil Mikulaš, ki se je zanj žrtvoval v pusti prejel od krasne bavarske kneginje, a ko je na to sinček « doli pred babico poln navdušene radosti o tem pripovedoval. se je solzila stara, belolasa gospa * * * vasi, ranjen, a kako so ga nato vozili na vozi do čeških vedni nevarnosti, da jih napade kakšna nemška mej v In gospod Matej Libak, Perina, Jan z Boskovic in 4 na Svojanovi in vsi ostali iz med bojnega pobratimstva. truma. Pripovedoval o Aleni, kakor nežno, kako požrt vovalno je stregla • v Mikulaša ter pazila nanj, kakor na ki so se vendarle vrnili Kaj pa s temi? iz falške vojne in iz zajetja? lastnega brata. Četudi je sedaj mladi Boršicki silno oprezno Že niso več pripravljali nobenega velikega pojezia pripovedoval, čutili sta ženski srci vendarle grozo onih dni, ko so blodili vladika in njegovi tovariši po pustem, gozdnatem kraju, ne imajoč kaj jesti, v metežih in v preje je za meje. slednji. Oni nesrečni pojezd na Bavarsko je bil po Toda čitajte kroniko onih žalostnih, vzburkanih mrazu, ko so se jim zgrudili utrujeni konji že odšlo nekoliko mezdnikov od voza iskat pot in nekakšno ljudsko stanovanje. Toda nobeden se ni izmed njih vrnil. Na tej grozni poti je umrl Mikulaš. Poslednji dan svo- tako ganjenja — se je jega življenja je bil brez zavesti. Toda še preje časov za kraljevanja Vladislava, a čitali bodete njih imena in osodo v marsikateri verski burji, v marsikaterem domačem boju, v katerih se je prelivala, kakor v tujih službah, tedaj in pozneje, postavna, moška kri, v katerih so se ugonabljale in tratile najbolje naše moči v slabost in končno vničehje vse češke kronovine. pripovedoval Boršicki ter včasih samega umolknil. stara gospa in Veruška sta jokali Mikulaš zahvaljeval njemu in Aleni, je zopet pošiljal f lO O. OTO ofo Novice. .oAo. 'O Ö .0 Oi x> o, — Premogarji v Zagorju in v Trbovljah so nameravali štrajkati, toda trbovljska premogarska družba je to preprečila s tem, da je deloma ugodila željam premogarjev. Zaloga soli se 1. marca ustanovi v Ljubljani in Osebne vesti. Naucno ministerstvo je zopet v za Celju. Prodajali bodo v teh zalogah belo istrsko sol po pet let potrdilo g. Antona Koblarja v Ljubljani kot kon-servatorja centralne komisije. Pri finančnem ravnateljstvu v per 100 klg. Ob enem bodo v zalogi soji v Trstu zai- 30 v. na 18 K. 80 v. Ta morska Ljubljani sta imenovana finačvi tajnik g. H. Nieke.rl Eagenfeld finančnim svetnikom, višji davčni nadzornik g Eonschegg pa finančnim tajnikom. Častno vanje so prejeli Kranju v Zagorju ob Savi svetinjo za štiridesetletno . grajščinski upravitelj zvesto službo 10 žali ceao soli od 19 sol se bode prodajala le po Istri, v Trstu, na Goriškem, na Kranjskem in na Sp. Štajerskem. Občinske volitve v Tržiču so se vršile včeraj. To pot so tudi Slovenci postavili svoje kandidate. Zmagali so Matiji in premogarja g Ivan Flisek in Matija K a v s v š i č a r v III. razredu Slovenci, v I. in II. pa Nemci. Zgorela je v Studenicah hčerka gostilničarja Karla Zavodnika. pri Mariboru šestletna Nesreča na mariborskem kolodvoru Minoli V premogokopu v Lešah pri Prevaljah na Ko petek sta se na mariborskem kolodvoru pomikala dva roškem so premogarji dne 17. januvarija ustavili delo Društvo poštarjev za Kranjsko, Primorje Dal • • inacijo ima 29. Shod t. m v Trstu svoj izredni občni zbor vlaka. Stroja vlakov sta trčila s toliko silo skupaj, da je bil jeden voz popolnoma zdrobljen in jednemu uslužbencu gana Čeljust. odtr- živmorejcev novomeškega sodnega okraja bo dne 5. februvarja v Novem mestu. Posvetovali se bodo o premembi pravil za ustanovitev zavarovalnice za govejo Živino. Sodnikom v Ptuju imenovani pristav dr. Glas Smrt na cesti. Slaparjev hlapec iz Lukovice oni teden na cesti z voza padel in na mestu mrtev obtežal. Samomor. V Vipolžah v Goriških Brdih je skočil 37 letni čevljar Št. Jakončič v 20 m. globok vodnjak. ne zna slovenski in je tudi slab uradnik. Če je vzlic temu bil povišan ter je preskočil mnogo izvrstnih starejših uradnikov Umetni med Poraba medu postaj po svetu se je to najbrž zgodilo radi tega ker je v Celju slovenske kmete naganjal z „Windischer Hund" Gostinčarjevi porotniki vedno čele večj več ne zadostuje oni med Posebno v Nemčij se vže dolgo vporablj ga nanosijo bu a umetni med Celjski uradni iist obstoj takozvanega invertsincem se s pomoč) solne Deutsche wacht" je priobčil te dni sezeamek porotnikov. Kisline pridobiva iz grozdnega sladkorja Ta umetni med pride ^Jlovek 200/ kar strmi, ko vidi, da je mej temi porotniki komaj v trgo čist, ali pa pomešan s pravim naravnim medom o Slovencev, pač pa vse polno celjskih neoiškutarjev, vsikdar pa pod imenom pravega medu. tako da kupec nikdar leto čez 70,000.000 domačih ondi pa delajo iz njih mesne 12 kron rž 14 kron 40 vin, ajda 18 kron vin. 20 kron konzerve itd V Parizu se poje vsako leto čez 100,000.000 vin turš^ica 12 kron domačih zajcev. Zakaj se zanemar) pri nas ta izborna gospo darska toČka 20 kron 100 kilogramov. vin., fižol vin 20 kron 9 ča vin. proso kron Vse cene velj grah za Zlati brod Koliko zlata so imeli stari Indij m kako umetno so ga iz same zlate žice znali i katerega so porabljali, nam piiča brod spleten našli Španjoli leta 1856 v jezeru Grutavita. Ta brod biji so njihovi potomci zvirajoč od rodu Čibov v Kolum najbrže vrgli v vodo iz strahu jim ga ugrabij Evropejci, ali pa so ga darovali kake nesreče bogu za odvrnitev klopi z raznimi podobami. Tudi vesla Brod ima cenijo mililo pezet v katerih oblasti (Denar vreden okoli kakemu spletene zlata. Njega vrednost nahaja, na veliko naših štotink. I Doktor Trnkoczy redilna hranilna tnpa devi varstvu otrok trpinčenja otrok ?kim starišem odmevaj Dunajski kruti dogodki nastopanj oblasti za- takim Najboljše redilno sredstvo za prašiče dijetetično notranjo > # rabo, služi v tvorbo mesa in tolšče tudi še slabej cala koba, izpričali ttrega tem pogledu nego Trstu Dunaju razmerno zamotek zamotkov samo znamka stariše Antona Lizo Doktor Trnkoozy-a redilna štnpa miljeno pretepala 61etnega otroka Lizo rada palico čemer njen druge ženske tudi mož Liza mogoče prinesel zakon zagov res, kriv ?) fantička, strani neke fant hudoben, mož rf ^ ^ ^ ^^ > i >; - i kravah Rabi se skoraj najboljšim uspehom, notranjo rabo konjih. veleval. njegova pretežka ■i. enim udarcem lahko mrtil sme usmrtiti „polagom ona Kedarstvo govarjanjem bilo zadovoljno, ampak dalo otroka postajo preiskati pokazalo manjšimi takim zazdi av-dečko živina neče žreti zboljša mleko. zamotek Varstvena znamka Doktor Trnkoczy-a redilna navodom o uporabi zamotkov samo hranilna štnpa krajih telesa močno poškodovan očeta, drugače znale preišče tistih nesrečnih izjavil, fant zloben Poklicali so toraj tudi | J^\J[P6tnillO krotiti nego s palico posebnih mogoče Najboljše zavarovano, redilno M ^ redarstvo vso zadevo I dalo izreče resnica katerih sodniji fantič tebe dijetetično sredstvo no- w t* eden treba ^ ^ % tako očetu kakor mačehi zgubil često pozornost odvečnega postal seveda nista prav silno ;gajala hudoben mršav takih otrok slučajih Oblasti bi zares prav storile socijalnega vprašanja obrnile vso Radi nesreč železnici Vsled nesreč na avstrijskih železnicah vloženih ponavljajočih ministerstvu tranjo rabo, pospešuje tvorbo jajc. Za kure, purane, gosi """" zamotek zamotkov samo Dobiva se ¥ lelami TrnMczy v Ljubljani Kranjsko. Pismena »U pa . » pöÄ V t'j; "SnSji", ÄÄVnÄC" Ät.« U U Wina lte.üMa> zadnja poŠta in dr*-^-^ Varetveoa znamka Odgovorni urednik: Avgust Pucihar. založba: Blasuikovi nasledniki