&9 P- - /j °°kK*°y ^ne • A' )■ NO. 7 . ,, '^eaiCAfi in mm ‘227m HM iANOUA«« mm National and International Circulation CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING. JANUARY 12, 1970 &CW6NIAN ŠTEV. LXVIII — VOL. LXVIII Giap; Daleč od image Novi grobovi —--- Anna Ažman Obrambni minister Severne- Po bolezni je umrla ga Vietnama in glavni rde- s'110^ v st- Vincent Charity bol-či Strateg gen. Giap ie v 04 let .stara Anna Ažman, vrsti člankov v hanojskem vdova po 1 1954 umrlem možu listu razložil, da SO rdeči V Franku, mati Mrs. Ann Petkov-.lužnem Vietnamu Še daleč sek> Mrs- Frances Orgel, Louisa, od zmage. SAIGON, J. Viet. — Gen. Vo Nguyen Giap, glavni vojaški stiokovnjak Severnega Vietnama, ki velja za zmagovalca v dolgoletnem boju s Francozi za neodvisnost Indokine, je v sedmih razpravah, objavljenih v hanojskem listu, razložil sedanji položaj v Južnem Vietnamu, kot ga on gleda. Svoje rojake je opo-2°ril, da so v Južnem Vietnamu se daleč od zmage. Napovedal je nove žrtve in nove preskušnje. Gen. Giap je v svojih člankih ^akazal, da se je vojaški pologi in tudi vojaška tehnika od b 1954, ko je zmagal nad Fran-c°zi pri Dienbienphou in jih pripravil do umika iz Indokine, spremenila. Spremeniti je zato treba tudi način boja v Južnem ietnamu. Giap priznava veliko razliko v številu moči prebival-fya m premoč nasprotnika v ^hnični opremi in sredstvih. ato morajo rdeči svoje sile čim “ fh^ejše uporabljati ter skuša-v1. s.e'm manjšim številom dose-večjd uspeh. Bojevanje in ^ tiko je treba prilagoditi no-n razmeram, ne se slepo in trdo držati starih skušenj Williama, Edwarda in Franka, sestra Mrs. Frances Stupica in Mrs. Johanne Brice!, 10-krat stara mati in 4-krat pramati. Pokojna je prišla v ZDA 1. 1905 z Iga pod Ljubljano v Sloveniji in se poročila s Frankom Ažmanom, ki je prišel istega leta v ZDA iz Kranja. Najprej sta živela v Lorainu, pa se 1. 1917 preselila v Cleveland in ustanovila Ažman and Sons’ Meat Market na 6501 St. Clair Avenue, ki ga vodijo sedaj sinovi pokojnih. Pokojna je bila članica SNPJ št. 137, ADZ št. 2 in Progresivnih Slovenk Kr. 2. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na St. Clair Avenue v sredo ob 8., v cerkev sv. Vida ob devetih, nato na Kalvarijo. Na mrtvaškem odru bo nocoj od 7. do 9. in jutri od 2. pop do 9. zvečer. Faith Andrea Bradač Včeraj je umrla v Euclid General bolnišnici 15 let stara Faith Andrea Bradač z 20664 Miller Avenue, hčerka Franka in Lois Bradač, sestra Franka Jr. in Freda, vnukinja Mrs. Ann Cleary. Pogreb bo v sredo ob desetih dopoldne iz Zakrajško-vega pogrebnega zavoda na g , y—--- ‘■'“““'-“J' vega pugieuucgd i.«vuaa na doslee™1 ^ietnam i6 izgubil Kalvarijo. Na mrtvaškem odru J v vojni v Južnem Viet- l^-j0 nocoj ob sedmih. Anton Lucich Sinoči je umrl 77 let stari Anton Lucich z 19019 Kildeer Avenue. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v sredo. Podrobnosti jutri. Cyril Pengov V četrtek, 8. jan., je umrl 55 let stari Cyril Pengov s 6720 Bayliss Ave., sin pok. Johna in pok. Anne, roj. Ažman, brat Johna in Anne Urbas. Pogreb je bil v soboto iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda na Highland park pokopališče. Marie Schentur V četrtek je umrla 73 let. stara Marie Schentur, roj. Primosch v Jugoslaviji, živeča na 6920 He-moga St., Independence, Ohio, mati Raymonda, stara mati Lise, Kimberely Tracy, Rayja in Roba. Pogreb je danes ob 9.30 iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Frančiška na Superior Avenue ob 10., nato na Kalvarijo. (Dalje na 3. strani) T-U ukoli pol milijona ljudi, in °reZ dvorna veliko število huda izguba. Zato morajo logovi vodniki začeti varčevati udi z ljudskimi silami, če hoče- 1° vojno “nadaljevati do zmage.” Pisanje gen. Giapa kaže, da so zaceli v Hanoiu bolj trezno presojati položaj. Doslej so stalno trdih, da so zmago že dosegli in da jo treba le malo poiakau, pa bodo to ZDA tU(li pri2nalo' ^ so umaknile ^ Južnega Vietm_ , ' aJ rmmara spoznavajo, a so se izgledi na rdečo zmago Južnem Vietnamu poslabšali, , sPloh hišo splahneli. V koli- 1 --V KU11- i r 0 v^etnamizacija uspevala se bo postopno vladi v Juž-em Vietnamu posrečilo oslabi-h ce že ne uničiti rdečo teren-\° rnre^°’ !e možno računati z ° ranitvijo neodvisnosti Južnega Vietnama za dogledno bodoč-h°st. Ameriške oborožene sile u-eguejo ostati v Južnem Vietna-mu še leta in leta, kot so v Juž-hi Koreji že skoro 20 let. Luna je mrtva rta!,IOUSTON’ Tex. — Biološki ddelek NASA je po dolgi vrsti Poskusov dognal, da na Luni ni ne more biti nobenega življe-Ja v našem smislu. Življenje na Luni tudi ni bilo preteklosti, kar dokazuje odsotnost vsakih okamenin. ' Na delu varnejši Povprečni uslužbenec v petro-^ jski industriji je na delu tri- krat varnejši kot v svojem last- hem domu. Vremenski §Q2 pravu Naletavanje snega. Najvišja mPeratura okoli 25. Libija bo le dobila iz Franclje 50 jet letal Z odobritvijo vlade jia letalska tovarna Dassault sklenila z Libijo pogodbo o dobavi 50 Mirage lovskih letal. PARIZ, Fr. — Vladni viri sedaj priznavajo, da je bil sklenjen s pooblastilom vlade v Parizu dogovor o dobavi 50 Mirage jet lovskih letal Libiji. Pogodbo je podpisala letalska tovarna Dassault, ki ta letala gradi. Posebej so poudarili, da Libija ne bo dobila letal, ki so bila naročena in zgrajena za Izrael, pa ne izročena, čeprav jih je Izrael že plačal. Ta letala so še vedno na letališču tovarne. Libija bo dobila prvih 15 letal ligenj pokončal 21 oseb v domu ostarelih v Ohiu MARIETA, O. — V petek zvečer cb 9.55 je nastal v domu ostarelih Harmer House na 117 Barlett Avenue, sredi rezidenč-nega predela mesta, požar, ki je naglo zajel vso hišo. Sosedom se je posrečilo nekaj starčkov in stark rešiti iz goreče hiše, 21 pa jih je našlo v njej smrt, četudi so bili gasilci naglo na mestu. ODPOR ¥ Gašenje je oviral hud mraz. . Gasilci so prihiteli na pomoč den so začele zvezne^vojaške si- iz 12 krajev Ohia in W. Virginie. S skupnimi napori so spravili iz gorečega doma 24 ljudi ter jih odpeljali v Marietta Memorial Hospital. Pet od teh je bilo zelo hudo opečenih, njihovo stanje je kritično. Eden je v soboto umrl. Poslopje je bilo dolgo 75 čevljev, 80 pa široko ter je bilo o- Poročila iz Lagosa, glavnega mesta Nigerije, trdijo, da je organiziran vojaški odpor v Biafri zlomljen, da gre sedaj le še za čiščenje nezasedenega dela Vzhodne pokrajine. Vodnik Biafre gen. Ojukwu in vlada sta se u-maknila iz Biafre z namenom, da nadaljujeta odpor. London, ki je podpiral ves čas zvezno vlado, izjavlja, da ni nevarnosti za pomor Ibov. Papež je izrazil v tem pogledu včeraj zaskrbljenost. Velika Britanija in ZDA pripravljajo obsežno pomoč Ibom. LAGOS, Nig. — Pretekli te leta 1971, ostanek pa postopno premljeno z vsemi napravami za v nekaj naslednjih letih. Libija bi rada poleg 50 Mirage letal tudi 200 težkih tankov, radar in drugo vojaško opremo v skupni vrednosti do 400 milijonov dolarjev. Ker ima sama komaj 7,000 vojakov, je očitno, da te o-preme ne more rabiti. Izraelci trdijo, da bo Libija vse v Franciji kupljeno orožje prepustila Egiptu. Menda naj bi bili v libijskem zastopstvu, ki je sklepalo dogovor s Francozi, trije e-giptski strokovnjaki. V Franciji izjavljajo, da so v pogodbo vključili določilo, da Libija ne sme kupljenega orožja nikomur izročiti ali dalje prodati, pa priznavajo, da tega ne bodo mogli preprečiti. Vlada ZDA je v skrbeh zaradi francoske prodaje orožja Libiji stopila v stik z vlado Francije in dobila od nje razna zagotovila, da koristi ZDA Libiji s tem ne bodo o-škodovane. V Washingtonu razvoj stalno skrbno zasledujejo. Verjetno bodo hoteli o tem govoriti s G. Pompidoujem, ko pride drugi mesec na uradni o-bisk v ZDA. omejevanje požara. Te so pred pisali po požaru v domu ostarelih v Fitchvillu, Ohio, teta 1963, ko je našlo pri nesreči smrt 63 starčkov in stark. Nov razpored za Apollo polete WASHINGTON, D.C. — NASA je na novo razporedila Apollo polete takole: Apollo 13 bo Sovjetija obnovila propagandno vojno z rdečo Kitajsko MOSKVA, ZSSR. — Pretekli teden je Sovjetska zveza začela odgovarjati na kitajske očitke in napade. V petek je agencija TASS v doslej najbolj ostrem članku opozorila na “vojaško psihozo” in na “protisovjetsko o-obrekovanje” rdečje Kitajske. Vse to kaže, da razgovori v Pei-pingu med SovjetJco zvezo in Kitajsko niso uspeli in vzbuja celo dvom, če se bodo sploh nadaljevali, četudi je sovjetski zastopnik V. Kuznecov že od 2. januarja spet v Peipingu. TASS v dolgem članku “Vojaška psihoza na Kitajskem” o-čita kitajskim vojaškim vodnikom, da silijo prebivalstvo h kopanju zaklonišč in jarkov. Ljudem dopovedujejo, da je Kitajska obkoljena in jo zato hočejo spremeniti v oblegano trdnjavo. Oblega jo seveda Sovjetska zveza v sodelovanju z “ameriškim imperializmom in mednarodno reakcijo”. Članek vse te trditve odločno 11. aprila, Apollo 14 v oktobru, zavrača in trdi da Kitajska šču-Prvotno je bil določen za 11. ju- va k vojnim pripravam, da bi na nija. Apollo 15 in 16 prideta na vrsto 1. 1971; poleta 17 in 18 — 1. 1973; Apollo 18 v 1. 1974, do-čim je polet 20 sploh črtan iz seznama. Leto 1972 je rezervirano za ta način odvrnila pozornost nezadovoljnega ljudstva od domačih težav. na Luno. V laboratoriju bodo delale tri posadke; prva bo o- organizacijo laboratorija v veso-[stala v njem 28 dni, drugi dve lju, zato tisto leto ne bo poletov pa po 56 dni. le osredotočen napad na preostalo ozemlje Biafre, domovine Ibov, ki se je 30. maja 1967 proglasila za neodvisno državo. Od okoli 30,000 kv. milj, ki jih je Biafra obsegala ob svoji proglasitvi za neodvisno državo, je o-stalo nezasedenih le še kakih 3,000. Zvezne čete so presekale preostalo ozemlje v dva dela in koncem tedna zavzele zadnje večje mesto Owerri in nato še Orlu. Včeraj so se približale letališču Uli, od koder je bila edina zvezo s svetom in kamor so mednarodne karitativne organizacije prinašale z letali stradajočim Ibom, zlasti otrokom, hrano in zdravila. Biafranske vojaške sile so se vztrajno upirale, toda so podlegle premoči zveznih čet, ki so napredovale z oklepnimi vozili, podprte s topništvom in letalstvom. Ko je bilo očitno, da je rednega odpora konec, se je predsednik Biafre gen. Ojukwu z vso vlado in z načelnikom svojega glavenga stana umaknil v tujino. Kje je prav za prav O-jukwu, ni trenutho jasno. Vlada je v Librevillu, glavnem mestu Gabona, ene od štirih afriških držav, ki so uradno priznale Bi-afro za neodvisno državo. Vsi poskusi končati vojno med Biafro in Nigerijo so ostali brez uspeha. Nigerija je uživala v svojem naporu pokoriti Biafro vso podporo Velike Britanije in delno Sovjetske zveze. Obe sta pošiljali Nigeriji orožje. Večina afriških držav je prav tako stala na strani zvezne vlade v Lagosu. Vodniki afriških držav so se bali, da bodo tudi plemena v njihovih državah zahtevala za sebe popolno neodvisnost, če u-por v Biafri uspe. Zato je Zveza afriške edinosti, ki je ponovno razpravljala o vojni v Nigeriji, pozvala Biafro, naj prizna oblast zvezne vlade v Lagosu, tej pa je nujno svetovala, naj nudi Biafri čim večjo samoupravo. Nobena stran ni hotela popustiti in končno je odločilo orožje. Cleveland se je prefekti feden junaško boril z mrazom CLEVELAND, O. — Vremenski proroki so mraz napovedali, toda ne s preveliko samozavestjo. Kdo pa si večkrat opeče prste kot vremenarji? Pa je pritisnil bolj, kot smo mislili. Mestni prebivalci so se kar dobro znašli. N a j 1 až j e delo so seveda imeli pešci. So gledali, da se pokažejo na prostem le toliko, kolikor je bilo res treba. Izjemo so delali ljubitelji zimskega športa vseh rodov. Da tveganje ni bilo preveliko, se vidi po tem, da mestne bolnice niso bile preobremenjene z navalom sezonskih bolnikov. Naval je res bil, toda ne večji kot druga leta v tem času. Mraz se ni dal ugnati, silil je tudi v stanovanjske prostore in tam pripravil par razočaranj. Tam, kjer so navajeni prepuščati termostatu regulacijo kurjave, so velikokrat morali ugotoviti, da termostat v mrazu odpove. To pa ne drži. Termostat je že dober, le čudežev ne more delati: ne more regulirati več toplote, kot jo daje kotel v centralni kurjavi, pa naj ga še tako potiskamo navzgor. Da so bile zlasti plinske kurjave o-bremenjene do meje zmogljivosti, priča poraba plina: East Ohio Gas Co. je sredi tedna v enem dnevu oddala 2.5 bilijona kubičnih čevljev plina, misli pa, da rekord še ni bil dosežen pretekli teden. CEI je 500 potrošnikom pare sredi mesta dajala ravno takrat milijon funtov pare na uro, kar je pomenilo nov rekord. Mestu torej na splošno ni bilo treba zmrzovati. Naučilo se je, kako je treba pravilno ugotavljati mraz. Razlika je namreč ogromna med mrazom pri mirnem vremenu in pri vetrnem. Kadar je na pri- mer minus 6 stopinj mraza, pa vleče veter s bistrostjo 32 milj na uro, nas zebe, kot če bi bilo minus 69 stopinj. Kdor se torej v mrazu nahaja na prostem, naj beži pred vetrom in ne pred mrazom. Pešci vedo to iz skušnje brez vsakega študija številk in stopinj. Na naš Avto-klub so pa AAA klijentje navalili v takem številu in prosili za pomoč, da je klubova tehnična služba omagala. Klijentje so morali čakati tudi 5 do 6 ur, da so prišli na vrsto. Od januarja 1963 ni bilo na tehnične delavnice Avtokluba tako velikega navala. East Ohio Gas Co. ima o-gromne zaloge plina nakopičene pod zemljo v posebnih tankih. Vse zaloge v našem mestu znašajo 130 bilijonov kubičnih čevljev. Zato se u-prava ne boji, da bi mogli no- vi rekordi v plinski potrošnji spraviti obratovanje v zadrego. Kurilne naprave dobro funkcionirajo, tudi voda je v redu, le na par krajih je mraz poškodoval vodovodne cevi, toda nastala motnja je bila hitro popravljena. Še nekaj je redkokdo opazil: zmanjkalo je kamijonov s soljo. Raba soli zaleže namreč le do trenutka, ko temperatura ne pade pod 12 stopinj, Ako pade pod to mejo, se sol ne topi. Kdor je bil na prostem, se je skušal zavarovati s primerno obleko. Zato niso bile bolnice preveč zaposlene s slučaji ozeblin. Mraz ni spravil tudi šolskega pouka v anarhijo. Šolski avtobusi so kar dobro in redno vozili, vendar so nekatere šole v predmestjih delno ali čisto zaprli. Včeraj je papež Pavel VI. tekom svojega govora vernikom, zbranim na trgu sv. Petra v Rimu, izrazil bojazen, da utegnejo zmagovite nigerijske zvezne čete množično pokončevati premagane Ibe. Znano je namreč, da sestavljajo večino zveznih čet pripadniki islamskega plemena Hausa s severa Nigerije, ki strašno sovraži krščanske Ibe. V Londonu izjavljajo, da ni nobene take nevarnosti, ker da so z zveznimi četami mednarodni o-pazovalci. Priprave za pomoč vojnim beguncem LONDON, Vel. Brit. — Velika Britanija je pripravila vse potrebno za naglo pomoč beguncem v Biafri. Ko so namreč zvezne vojaške sile pritisnile proti mestu Owerri in drugim predelom nezasedene Biafre, sc deset tisoči prebivalcev v strahu za življenje bežali v upanju, ds se nekako rešijo. Prebivalstvo in preostalo vojaštvo se je večinoma umaknilo v gozdove. Zvezna vlada poziva prebivalstvo še ne-j zasedenih delov Biafre, naj ostane na svojih do.novih in se ne boji zveznih čet, ker te bode skrbele za njihovo varnost in jim pomagale z živili in zdravili Britanska vlada je izjavila, da ima pripravljena letala, da bodo naglo ponesla tako hrano kot zdravila in zdravstveno osobje v Biafro, da pomaga potrebnim Predsednik Wilson se je koncem tedna razgovarjal s predsednikom ZDA Nixonom preko telefona o Biafri in o pomoči, k: je potrebna vojnim beguncem v Biafri. Sodijo, da je okoli 3 do 4 milijone Biafranov brez doma in vseh sredstev za življenje. Vsi ti potrebujejo naglo pomoč, če naj se prepreči množično umiranje od lakote in bolezni. Pomoč iz ZDA WASHINGTON, D.C. — Bela hiša je objavila, da je predsednik Nixon po telefoničnem razgovoru s predsednikom britanske vlade H. Wilsonom odredil posebno pomoč vojnim beguncem v Nigeriji, pa predložil tudi okrepitev skupin mednarodnih opazovalcev, ki naj bi preprečile nasilja in množične pomore v Biafri. Predsednik Nixon je odredil 8 letal C-130 in 4 helikopterje, ki čakajo pripravljeni, da takoj, ko bodo razmere dopuščale, polete v Nigerijo pomagat razvažati hrano in zdravila. Poročila iz Londona Beli hiši govore o sko-rajšnjem koncu vsakega odpora v Biafri. Iz Clevelanda in okolice ZA DOSTAVO ČASOPISOV— Uprava Ameriške Domovine išče koga z avtomobilom, ki bi bil pripravljen proti primerni nagradi peljati vsak dan zjutraj zavoje časopisa raznašalcem v Ccllinvvoodu in Euclidu. Za pojasnila kličite 431-0628 ali se oglasite v uradu lista. Seja— Društvo Danica št. 11 ADZ ima jutri, v torek, ob 1.30 popoldne sejo v SND na St. Clair Avenue. Seja je važna, ker bodo prebrani na njej računi. Gerity se jezi— Policijski načelnik Patrick L. Gerity je v soboto na posebni tiskovni konferenci dejal, da “je čas za odkrit govor”. “Administracija tega mesta je dolžna skupnosti in (policijskemu) oddelku povedati, ali so te govorice resnične ali ne,” je ugotovil Gerity. Pri tem je mislil na govorice zadnjih dni, da misli župan C. Stokes imenovati za direktorja mestne varnosti gen. Davisa, ki bo s koncem tega meseca stopil v pokoj, pa zamenjati tudi policijskega načelnika. Gen. Davis je kot znano sin prvega črnskega generala v oboroženih silah ZDA. Gerity je trdil, da je porast zločinov v Clevelandu manjši kot v Balti-morju, Washingtonu, D.C,, in v St. Louisu Nov odbor— Podr. št. 25 SŽZ ima za I.<1970 sledeči odbor: duhovni vodja Rev. Rudolph A. Praznik, predsednica Mary Kolegar, podpredsednica Silva Mihevc, tajnica in blagajničarka Mary Otoničar, 1110 E. 66 St„ HE 1-6933; zapisnikarica Sylvia Mihevc; redi-teljica Molly Deželan. Nadzorni odbor: Jennie Femec in Antonia Mihevc. Mladinska aktivnost: Vicki Faletič. — Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu v šoli sv. Vida ob 1:30 uri pop. Članice sprejemamo v mladinski oddelek takoj od rojstva, v odrasli oddelek pa od 14. do 55. leta starosti. Asesment se pobira na vsaki seji in 25. v mesecu. Pozimi dodajo barvo Pozimi, ko krave jedo v glavnem suho krmo, je surovo maslo skoraj čisto belo, zato mu da-ejo rumeno barvilo. Zadnje vesti AMAN, Jord. — Palestinske gverilske organizacije so včeraj skupno zagrozile Libanonu, da bodo znova nastopile s silo, če libanonska vlada ne bo ukinila svojih omejitev za nastope gverilcev iz Libanona proti Izraelu. Te ukrepe je izdala vlada Libanona pretekli teden, ko je zamenjal vrhovnega vojaškega povaljnika gen. E. Bustanija gen. J. Nu-jaim. PARIZ, Fr. — Sen. E. McCarthy se je po razgovoru s pred- sednikom sovjetske vlade A. Kosyginom na poti iz Moskve domov ustavil tu, da se sreča še z zastopniki Severnega Vietnama, s katerimi hoče govoriti o možnosti končanja vojne in o ameriških vojnih ujetnikih v Severnem Vietnamu. AUSTIN, Tex. — Mr. in Mrs. Patrick Nugent se je rodila hčerka, njun drug otrok. Mrs. P. Nugent je mlajša hčerka bivšega predsednika ZDA L B. Johnsona, ki je s tem postal tretjič stari oče. CLARKSVILLE, Pa— Rudarji, ki so prejšnji teden štrajkali v zvezi z umorom J. Yablon-skega, njegove žene in hčerke, so se danes vrnili na delo. Oblastem se še ni posrečilo najti nobenih novih sledi za morilci. Unija premogarjev je razpisala $50,000 nagrade tistemu, ki bi pomagal izslediti morilce in jih privesti do kazni. Poljska narodna zveza, katere član je bil umorjeni, je razpisala $10,000 nagrade tistemu, ki izsledi morilce Ya-blonskih. AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 12, 1970 gtM Ameriška Domovina in japonska, sklenili celo vrsto novih pogodb na načelu po-I polne ravnopravnosti ne samo v dobrotah in koristih, ampak tudi v tveganju, bremenih in žrtvah. 6117 St. Clair Avtnue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July | Managing Editor: Mary Debevec M ilwauski zapiski je bilo potrebno. Ko se jim je pojasnilo, da je to pri nas običajno, so neverno zmajevali z glavami, kako je kaj takega sploh mogoče. (Dalje prihodnjič) NAROČNINA: t* Združene države: ’ (16.00 na leto; (8.00 xa pol leta; (5.00 za I mesece Ra Kanado in dežele izven Združenih držav: l (18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION BATEST United States: (16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Csmada and Foreign Countries: (18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO 33 No. 7 Monday, Jan. 12 1970 Japonska in njena politika Milwaukee, Wis. — NEKAJ [MISLI ZA ZAČETEK. — Tako me prazniki še nikoli niso prehiteli kakor tokrat. Trdno sem bil (prepričan, da bom vsaj nekaj vrstic napisal za Božič, pa se mi Ije popolnoma podrlo. Naj mi torej bravci ne zamerijo, če so iskali poročil od poročevalca. Naj vedo, da jim vedno želim vse dobro, ne samo za praznike. To je že en izgovor, ki ga lahko porabim. Poleg tega se pa tudi leta nabirajo kot jagode na ro-ženvencu in ni več tiste prožnosti, kakor jo ima človek, ko je mlad. — Božič sem prav dobro praznoval. Udeležil sem se službe božje pri Sv. Janezu in se pri čakali novo leto. Kar je ornem be vredno, je pesem, slovenska pesem. Toliko so peli, da so se skoraj izpeli. To poživlja in daje nove moči. BOŽIČNA VOŠČILA. — Letos sem prejel veliko voščil. Ne morem se vsem primerno zahvaliti. Naj veljajo te vrstice vsem, ki jim dolgujem zahvalo za prelep spomin za božične praznike. Med voščili je bilo tudi drobno pisemce, ki sem ga skoraj prezrl. Prišlo je od mariborskega škofa dr. Maksimilijana Držečnika. Vošči vsem Slovencem Mihvaukeeju in okolici vse najboljše za Božič in novo leto. Kako to dobro de, ko prejmeš pismo od takega moža. Občutek imaš, da nisi pozabljen in da je tem razgledal po okolici in po-Japonska je začela ustvarjati svojo politiko šele po dru- iskal med množico svoje stare gi svetovni vojni, torej pred dobrimi 20-25 leti. V tem krat- prijatelje in znance. Pri Sv. Ja-'še nekdo, ko misli nate, četudi kem času je prešla skozi dobe, ki SO v drugih državah tra- nezu so letos prvikrat imeli tudi si daleč stran. Ker voščilo velja jale cele rodove, in se dokopala do moderne svobodne de- večerno sv. mašo kot pred zapo-mokracije, ki se je med volivci neverjetno dobro zasidrala, vedanimi prazniki. Bilo je za po-Saj je pri zadnjih volitvah glasovalo komaj 5% volivcev za skušnjo. Vam povem, take gneče stranke, ki so načeloma proti politični svobodi (komunisti), še nisem videl. Soliden značaj japonske demokracije se vidi tudi v tem, Sv. maša je bila zvečer ob pol da se volivci niso razbili na male struje. Glavna stranka (li- sedmih. Udeležilo se jo je 650 beralno-demokratska partija) ima za seboj polovico voliv- ljudi, a cerkev ima le 470 sede-cev, ako k njej pribijemo tudi tiste neodvisne volivce, ki žev. Nihče pa ni godrnjal. Cer-glasujejo za neodvisne kandidate, ki se štejejo za pristaše kev je bila zares lepo okrašena, liberalno-demokratske stranke. Tako ima vodilna stranka Spominjala me je na stare, do-300 poslancev od 488. Pri zadnjih volitvah je povečala šte- bre čase. Prvo, kar sem iskal, je vilo poslancev za skoraj iO(/(. Seveda to ni samo njena za- bil kotiček, kjer so navadno sta-sluga. Veliko je k temu pripomogla tudi opozicija sama. le jaslice. Na veliko moje vese-Opozicija je razbita na štiri stranke. Pomembna med 1Je 30 bile tam- Hvala Bogu! Ni-njimi bi bila socialistična, toda se je s svojo nerodno poli- 30 jih vrgli ven kakor toliko tiko sama pokopala, zgubila je tretjino mandatov. Borila se drugih stvari z vsemi spremem-je na primer za vrnitev otoka Okinawa, ker je bilo tudi na bami, ki zadnje čase nastajajo, programu vladne stranke. Borila se je proti povezanosti z Drug°.'kar sem čakal, je bilo bo-Ameriko, za kar se praktični Japonci niso mogli vnemati, žično Petie in nisem bil razoča-in se gnala za “neoboroženo nevtralnost1’. Koliko taka nev- ran-tralnost pomeni v praksi, je Japonska lahko videla na vzgle- °b pol dvanajstih je začel peti dih v vzhodni Aziji. Socialisti niso torej zaenkrat nevarni pevski zbor prelepe božične peza vladno stranko. Nevarna lahko postane stranka Kome- smi- Pel je božične pesmi tudi ito, ki zbira v svojih vrstah vse revne sloje, ki hočejo iti v med sv. mašo. Sv. maša je bila socializem. Komunisti niso nevarni, ker japonska javnost somaševana, kar je nekaj nove-ve, da niso samostojna stranka in da se ravnajo bodisi po ga, a ni prav nič motilo prelepe-navodilih iz Peipinga bodisi iz Moskve. Japonska javnost ga razpoloženja, župnik, ki je ne mara ne Peipinga ne Moskve. bil glavni somaševalec, je voščil K volivnemu uspehu liberalno-demokratske stranke je vsem božične praznike tako v mnogo pripomog'a ameriška politika. Sprejela je japonski slovenščini kakor v angleščini, predlog, da naj oride otok Okinava 1. 1972 pod japonsko Cerkev je bila nabito polna, le suvereniteto, ZDA pa naj še preje odpeljejo od tam nukle- otrok je manjkalo. Verjetno so arno orožje. Vse to je dvigalo japonski narodni ponos in že spali ali pa so se doma ve-od tega je imela politično korist sedanja japonska vladna selili prelepih božičnih darov. Stranka Božič je obiskalo službo bož- Tako popuščanje japonskim željam z naše strani ne bi j0 Pri Sv- Janezu 2,321 ljudi. To bilo mogoče, ako ne bi bil predsednik Nixon v svoji jz- ie dosedaj največji obisk cerkve, javi na otoku Guam napovedal novo smer v naših stikih s adkar obstoji fara sv. Janeza. To tujino. Njegova izjava noče več zavezniških pogodb stare | ie razumljivo, če pomislimo, da vrste, ki je bil vanje zaljubljen na primer pokojni Eisenho werjev'državni tajnik John 'F. Dulles, Amerika naj išče po svetu ne zaveznikov, ampak partnerje, ki bo skupaj z njimi določali politične cilje v določenih delih sveta. To stališče je kot voda na mlin japonske politike. Japonska se namreč zaveda, da je danes taka vodilna sila v vzhodni Azi-| 1116 ni strah za bodoč-zemlje. Japonska je dalje gospodarsko tako močna, da lah-'nost-ko brez tveganja ali škode precej več prispeva k lastni in s tem tudi k zavezniški narodni obrambi. To so precejšnja bremena, toda gospodarski napredek na Japonskem je tako hiter in velik, da dežela brez težave zmaguje taka bremena, ako hoče. Ce torej hoče Japonska igrati večjo vlogo v vzhodni , Aziji, se mora odločiti, da bo tam tudi več tvegala kot do se- r30 ?lh ne borno držah, še pri let-daj in da bo svoj domači trg odprla tudi vsem azijskim so-lmcl se bomo večkrat zmotili m sedom. Skušnja uči, da Japonski ne bo lahko, da se odloči za take žrtve. V dveh desetletjih se je kar navadila, da živi udobno pod ameriškim vojaškim, političnim in gospodarskim dežnikom, nri tem pa namiguje, da premalo pomeni v Washingtonu Ta doba je za Japonsko minula; morala ho pa tudi biti pozabljena, kakor hitro bosta obe deželi, naša cerkvena proslava prve obletnice formiranja naše fare, je bil^ v čudoviti baziliki somaševana slovenska maša, ki sta po soda-rovala msgr. Kunstelj in p. Fidelis s slovenskim ljudskim pet- ke, ki naj jim voščijo dobro sre-Ljem ob udeležbi ne samo naših čo, obilo zdravja in božjega žeg-na. Delati velike sklepe in načrte za novo leto nima pomena. zapisali staro namesto novo. Ljudje bi radi pozabili vsaj za nekaj časa na težave. Tudi člani društva Triglav so imeli tak namen. Veliko se jih je zbralo pri Johnu Rifelju in so tam do- rojakbv iz cele Švice, ampak tudi številnih Švicarjev. Po baziliki se je razlegala naša cerkvena pesem z mehkimi melodijami, česar še zdaleč ne dosežejo Švicarji, pač pod vplivom protestantizma, ki se temu navdušenemu in ubranemu petju niso mogli načuditi in so po maši spraševali naše ljudi, kdo vodi tako petje in koliko pevskih vaj mere, pol litra ali četrt, pri takih možeh sploh niso prišle v poštev, posebej pri Trojarjevem očetu. A so rekli, saj je sobota danes, in ker dela na polju tedaj še ni bilo, so ga živahno pili na moje zdravje. Tako so na potu do doma napravili več postaj. Doma so bili v skrbeh in stara mati so se jezili: Uh, ti botri, saj mi bodo še fanta zapravili. Proti večeru šele so prišli z menoj domov, Židane volje, se razume. Taka je bila ta moja pot takoj prvi dan, ko sem bil rojen ter prejel zakrament sv. krsta. Pa sem se v cerkvi sv. Jožefa v Nazaretu kakor mojih roditeljev tako tudi botrov spomnil in Bogu zahvalil zanje. Piti me ti moji botri sicer niso navadili, četudi so ga žehtali na moje zdravje, a navadili so me pa vandrati po svetu. Nobeden od naše in ne od materine hiše ni bil tako navdušen za potovanje kot jaz. Sestre v Ameriki in Kanadi so že nad 50 let na tej strani luže, pa še enkrat niso bile doma. Prav tako sestrična iz Podpeči. Nad 50 let je Ameriki, pa še ni šla dompv na obisk, dočim sem jaz vandral križem kražem po svetu. Kako Sem jo samovoljno ubral s pastirji potem, ko so me oblekli hlače, sem povedal že v uvodu. Ko sem dorastel v fanta, sem hotel pa kolo, da se bom vozil. Ja, so rekli oče: Noben na Pre-valju nima kolesa, ti ga boš pa imel! Kratkomalo so mi odbili misel na kolo. Pa nisem miroval. Sestra Ančka, ki je že nad 50 let v Kanadi, mi je dala denar. Tedaj pa jaz: Juhej! To sem vozaril. Ob nedeljah in praznikih, seveda, ker sicer ni bilo časa. Pa sem se peljal zdaj, na Dobrovo, pa v Dravlje, proti šmarni gori ib v druge kraje; celo na Brezje sem jo mahnil. Neko nedeljo popoldne po južini jo mahnem na Dobrovo. Čeprav sem se tam precej zamudil, sem bil kljub temu nekako ob 5. uri že doma. Kod si pa zdaj opletal? vprašajo oče. Na Dobrovi sem bil. In si že doma? Je pa tale tvoj bicikelj le hitro vozilo, pravijo oče. če se jaz navadim z bi-cikljem voziti, ti ga polovico plačam. Res sem jim ga dal, pa ni šlo. Tako sem prepotoval s kolesom lep del domovine. Pravo moje potovanje v daljavo se je pričelo 1. 1912, ko sem potoval v Ameriko. S parnikom Kaiser Franz Jožef I.” sem se odpeljal iz Trsta preko Patrasa na Grškem, — kjer je bil križan apostol sv. Andrej — nato mimo Alžirije v New York, od tam pa v Cleveland, kjer so bile že sestre in strici. Pri stricu Antonu sem več časa vozil s konji kočije. Ko sem se sprl z enim izmed hlapcev, sem službo odpovedal in šel v tovarno. Amerika je bila tedaj res zlata. V zlatu in srebru smo dobivali plačo, tu pa tam še kak nikel, centa pa nobenega. Danes pa ni ne zlata ne srebra, kvoder prej srebrn, je bakren in je le z belo kovino olepšan, zraven pa nered; na cesti nisi več varen, ni imetja ne življenja, česar tedaj v Ameriki nismo poznali. Proti pomladi 1. 1914 se odpravim, da grem domov. Pa nisem šel naravnost. Ovinek sem napravil. V Neaplju, pod vznožjem Vezuva, sem šel iz parnika, potem pa z brzovlakom mimo Monte Casino v Rim, kjer je tedaj vladal katoliško cerkev papež Pij X. Štiri dni sem bil v Rimu. Moj spremljevalec po Večnem mestu je bil dr. Gregor Žerjav z Jesenic na Gorenjskem, ki je v Ger-maniku nadaljeval s študijami in bil pozneje stolni kanonik v Ljubljani; on mi je na temelju znanja razkazal Rim in njegove znamenitosti. Po obisku Rima sem se odpeljal v Assisi, rojstni kraj sv. Frančiška Asiškega, od tam v Padovo k Sv. Antonu, nato mimo Benetk domov. Tu sem se pa urezal. Ker sem tedaj, namesto da bi šel na vojaški nabor, hodil po Clevelandu ter se za cesarski poziv nisem nič brigal, sem moral po prihodu domov na vojaški nabor, kjer sem bil potrjen. Potem pa hajdi k vojakom, kjer sem za svojo lahkomiselnost delal hudo pokoro. V vojašnici sv. Petra v Ljubljani je bilo konec mojega pohajkovanja; pričelo se je vojaško vežbanje. Nič prijetno ni bilo, ko je frajtar nad mano in drugimi tovašiki vpil: Haptaht! preklet rekrut. Pa to še ni bilo nič napram temu, kar je prišlo. V tem poči novica: Vojska bo! To je pa lepa, sem dejal. Torej tako godljo sem si skuhal! Temu je sledila mobilizacija in nato napoved vojne Srbiji. Da bo ironija še večja, je Avstro-ogrska po zgledu Nemčije napovedala vojno še Rusiji. No, zdaj smo pa tam, kjer muh ni. (Dalje sledi) lici. Po vojski je prišel v Ljubljano, kjer se je posvetil študiju zgodovine, delal v mestnem arhivu, ter končno dosegel na ljubljanski univerzi diplomo iz zgodovine. L. 1952 je šel za kaplana v Dobrepolje, od tam v št. Vid nad Lj., nato upravljal župnijo Savo, zatem osem let župnijo Rudnik pri Ljubljani; l. 1967 je šel v pokoj in se naselil pri frančiškanih v Ljubljani. Smrt ga jo dohitela, ko se je pripravljal na sv. mašo. V soboto pred zadnjo adventno nedeljo so pokopali v Pod-brezjah na Gorenjskem župnika Kristijana Cudermana, ki se je rodil na sv. večer 1896 v Tržiču na Gor. Kaplanoval je v Toplicah na Dol. in v Trebnjem, bil župnik v Hotiču in v Ratečah, ekspozit v Izlakah in nazadnje župnik v Podbrezjah, kjer ga je pred 4 leti zadela kap. Umrl je v Domu za onemogle duhovnike v Kamniku 18. dec. V mladih letih je več let urejal pridigarski list “Praedicate”; napisal pod osevdonimom Aleš Napret veliko vrsto člankov v predvojskine letnike Bogoljuba in Glasnika presv. Srca Jezusovega; nekaj let je vodil tudi duhovniško a-postolsko unijo. — Njegov pogreb je bil nekaj posebnega: nobenih vencev, nobenih govorov; vse to je bil prepovedal v svoji duhovni oporoki, ki jo je bil na pogrebu v cerkvi prebral škof dr. Lenič. — Nekatere sončne pege naj bi imele do 50,000 milj premera. Kratko Sv. pismo s slikami v cirilici V založbi belgrajske partiar-hije je izšlo v cirilici Kratko Sveto pismo s slikami v podobni opremi in izdaji, kot je znana slovenska in hrvaška izdaja. (Slovenska je še vedno na razpolago v Slovenski pisarni na St. Clairju.) Prof. Kristina Mlakar, nova slovenska misijonarka Kakor beremo v 1. številki ljubljanske Družine, je 22. dec. 1.1. zvečer ljubljanski nadškof dr. Pogačnik v svoji stolnici blagoslovil in izročil misijonski križ prof. Kristini Mlakar, ki je 27. decembra 1969 že odpotovala v Lusako v Zambijo, kjer bo delovala v misijonu slovenskih jezuitov. Misijonarka se je rodila v 11-članski družini v Bohinjski Češnjici. Dva njena brata študirata bogoslovje. Za misijonski poklic jo je navdušil zgled misijonarke Zinke Hercog, ki že deluje v Zambiji in jo bralci AD poznajo iz njenih pisem. Za misijonsko delo v Zambiji se pripravlja tačas na Irskem tudi njen brat Janez, jezuitski bogoslovec. Nova naša laična misijonarka bo učila matematiko in fiziko, zraven pa pripravljala katehumene na krst. S tem delom bo začela še ta mesec. V domači župniji, Srednji vasi v Bohinju, so se od misijonarke poslovili pri večerni maši na Božič. Po pridigi So pristopili k oltarju zastopniki šolarjev, odnosno mladine, in izrazili veselje nad njeno odločitvijo. Izjavili so, da upajo, da se bo tudi v njihovih vrstah dobil še kak misijonar. Domači župnik je novi misijonarki izročil v prozorni škatljici poseben spominek z naslednjimi besedami: “Tri rože planike z naših gora naj pomenijo duhovno višino in idealizem. Zrasli ste iz bohinjske zemlje, zato tukaj s seboj vzemite drobec grude. Pogljete: prvi cvetovi teloha izpod snega pa naj predstavljajo prebujajoče se življenje v Cerkvi po koncilu. Po mojih mašniških rokah in na priprošnjo vseh svetnikov naj vas blagoslovi z vsem zemeljskim in nebeškim blagoslovom Bog Oče in Sin in Sveti Duh!” — Za vso župnijo je bil ta Božič velik in lep misijonski praznik. AMERIŠKA DOMOVINA, KRIŽ NA GORI ' LJUBEZENSKA ZGODBA Spisal: Ivan Cankar "A* • 0 fit.st&zei* e n 0^i.*j3.i)_.0 0jS0 p , Dospel la je v vas in ko je šla rnimo hiš, se ji je zdelo, da gledajo nanjo skozi okna in se smejejo natihoma. Slišala je celo polglasno hihitanje in pospešila Je korake, da bi ušla neprijaznim, zloželjnim pogledom. Odprla je duri na stežaj, oče Se ^ °hrenil in ko ji je pogledal v obraz, so se mu razširila lica, oci so se mu napol zatisnile in e o se je stresalo od tihega smeha. 6 Hanca je šla s sklonjeno glavo preko sobe in se je skrila v svojo izbo. Stisnila je glavo med dlani ln se naslonila na zglavje, solz pa ni bilo v oči... Narahlo je potrkalo na okno. ^Hanca! Kaj že spiš?” “Ali si ti, Mate!” “Saj te ne vidim, Hanca! Odmakni rože, ali pridi ven!” Upihnila je bila že svečo; s hlastnimi rokami je iskala v temi lopo in ruto. Ko je odprla uri in šla s tihimi koraki preko s°be, se je okrenila mati na po-s^ji> vzdignila je glavo. Kam, Hanca?” Hanca je stala na pragu in si ni upala odgovoriti. Mati je zav- 2 ihnila v poluspanju, in obr- niia glavo. V tistem hipu so pre- • etele njene sanje dolgo vrsto ^ in zdelo se ji je, da je potrkal na okence mladi cerkovnik ... Zza hiše, ob plotu, se je vzdig- 1 a senca. Hanca se je bližala l s plašnimi koraki; nič ni več veselja v nemirnem srcu. J I... ^am je svetleje, Hanca, sto-I Zdaj mi niSi P0^ledala I je roke ^6 Pred. n;io’ Položil Ji 1 “N'v. . 3 rame m se je sklonil. I si w,'Ci SG izPremenila; tako j^rnajh^ in drobna,„ Ism,,9^ je.tudi njemu tako pri nov • ^ mishla Hanca. “Da S kakor bi ga bilo strah!” HarvU a- ne naoreva govoriti, ram v f P0Zdra'’iti te nc modo?’ ka,k°r bi ‘e tad' Kreniva : nal, na tisto pot!” so S^a V §i°bel; temnejše ° bile sence in nebo se je dvi- I vxt0. V neskončnost. Stopala sta str^10 ^ Hanca set je ozrla po bolT1 nanp VeČH se d1 -i6 zdel dol t rnocan in moški; imel je sir k? Suknj° do kolen, na glavi tj ° hlobuk. Spomnila se je i anca, da sta že hodila nekoč Jav P° tej strmi stezi v globel al1 takrat in roko ^ bi ova i n i ri mvTwej n n6 nila sta hodila bolj počasi v roki. Zdaj se je bala, se ponevedoma ne dotek-d ti nieS°ve roke. Molčala sta ° er nista prišla na široko pot .j! Se 3e vila od hriba do hriba. am so jima prišli naproti lepi deš v globel, pa te ni bilo in jaz nisem bil hud!” “Saj ti nisem zamerila, Mate, in nič nisem bila huda ... samo da si prišel, pa je vse dobro!” “Zakaj nisi vesela? Prej so bile drugačne tvoje ustnice; nocoj se še nisi nasmehnila;” Bilo ji je, da bi zajhtela; skelelo jo je v očeh in ustnice so se ji tresle. “Izpremenil si se, Mate... nimaš me več rad ...” “Hanca, idiva dalje... tja, kjer sva sedela nekoč ... Žalostna si, Bog vedi zakaj in ne vem, kako bi te tolažil... Idi z mano, Hanca, ti mala, nespametna!” Šla je z njim, kakor jo je vodil za roko; njeni koraki so bili majhni in zaostajala je. Kdo moti ta večer? Nikogar ni drugače tukaj!” Prišla jima je naproti ženska motiko na rami, pogledala jima je natanko v obraz, postala je in je gledala za njima. Mate je izpustil njeno roko in je stopil hitreje. “Zakaj si izpustil mojo roko, Mate?” Zdrznil se je. “Bog vedi, kaj mi je prišlo zdaj na misel.. . Čemu je gledala tista ženska tako debelo; taj še ni videla človeka?” Hanca pa je začutila v srcu: “Glej, sram ga je!” Bolesten čut je bil, ni ga še čisto razumela, ali bilo ji je, !:) nato nastopile proti rdečim in jih s podporo letal in topništva začele potiskati v sredo navzdol. V četrtek je bil odpor hud in rdeče so morale ameriške vojaške enote potiskati iz zaklonišča do zaklonišča. V petek je odpor končno popustil in rdeči so se umaknili, ______________________ pod zaščito plina solzivca. Rdeči’ PrijdlQf’s PhBT5!?3C¥ so imeli v teh bojih 122 mrtvih, t ZDAJ AMD TUDI ZDRAVILA Zn večinoma pokončanih od topni- RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO štva in letal. ; ZA OSTARELE To ie bil, - !‘VID FOR AGED PRESCRIPTIONS Jt bila naj večja borba v s;. ^ At6. & b8th 8t.; ^ Ja4r, JAN PLESTENJAK: H E R O D E 2 “Da! Tisti študent se je muzal po veži in, ko sta z Nežo klepetala pred hišo, sem brez težave odnesel. Take sreče še nikoli nisem imel,” se je bahavo razkazoval Vodnikov hlapec. “Potem so vam pa dobro teknile, ha, ha!” se je zakrohotal in, da bi jih ne bilo predeč, bi se pognal v fante in jih zmetal v grapo. “Tisto pa!” so jo mu zasolili in mu voščili lahko noč in za- Peli: Ti boš pa doma ostala, ti boš pa doma ostala, ti boš pa doma ostala in klobas pogrešala. Konškar si je grizejl ustnice, pod nogami mu je pa kar gorelo. “Zdaj pa ta sramota?” je sikal v temo in zdaj pa zdaj je zapela ponev, ki se je zadela ob melino. Sam ni vedel, kdaj so mu jo stisnili v roko. “Prekleta baba!” je bruhalo iz njega, nenadoma je pa vse zastalo v njem. “Pik dama — križev kralj . .. nesreča za petami... to pove tudi srčni fant... Pred njim je stal tisti vražji prerokovač, buljil vanj s krvavimi očmi in ga spraševal: “No, ali ti nisem resnice povedal, pa si me z lažnikom nagnal!” “Lažeš!” je zarenčal glasno, zamahnil z roko, kot da hji hotel odbiti karto pikove dame in križevega kralja, pa se mu je zdelo, da sta se mu obe sliki spačili, češ le sprijazni se z nama in s— srčnim fantom. Sova je zaskovikala in se prepeljala mimo debel in vej prav mimo njega, vsaj tako se mu je zdelo. V grapi se je oglasila druga in kmalu je zaslišal tudi njeno plahutanje. “Študent Janez — srčni fant, srčni fant.. .” si je ponavljal in odletaval od meline do rneline, se zdaj pa zdaj spotaknil, zaklel in se spet pognal v temo. Mesečino so posrebali oblaki, ki so se bili od kdo ve kje pritihotapili. Se kratka pot po brega nizdol in bo doma. Da, tam ob robu, med hruškami presedovkami, krhljavkami, rumenkami, tam je njegov dom. Še po klobasah dišiš, po presnem mesu, da, to je njegov dom. Krčevito se ga je oklenila misel na dom, nenadoma ga je ogrela še ljubezen do Neže, ljubezen, ki je z ljubosumjem vsak dan bolj naraščala, ugašala in se vžigala, bila pohlevna in je pobesnela, bila odkritosrčna in je bila hinavska. Nič ni bilo ustaljenega v njej, ker se ni CHICAGO, ILL. FEMALE HELP HOUSEKEEPER Live in — Salary $70/wk. References required. Ph. 432-3835 (7) HOUSEHOLD HELP MOTHER’S Helper. Stay Exec. N. Shore home. Own room, bath, TV. $25. More if qualified. Ph. 236-2977 (7) BEAUTICIAN Experienced — Full or part time. Elmhurst 834-3638 rodila prirodno in ni rasla in se bližala soncu kot roža na vrtu. Izbruhnila je na dan, ko sam ni vedel kdaj, izbruhnila pa šele po poroki, ko je bila kupčija med njenim očetom in njegovo materjo že zdavnaj sklenjena. “Srčni fant... srčni fant... študent Janez, ki za jezičnega dohtarja študira ...” vse to mu je jelo šumeti v glavi, ko se je bližal domu, ki se mu je v tem nebeškem miru, v tej neoskrunjeni samoti zazdel kot mrtvašnica. “Zdaj pa ta sramota! Da bi že študenta ne bilo. S študentom jo bodo dražili in še meni ga bodo oponašali: to ti je ptič!” se je hudil in brskal po svojih spominih, če morda kdaj ni slišal, da sta se Janez, ki večkrat pride v hribe, in Neža morda rada imela! Pač, pred Zofkeževo stojnico na Marjetino nedeljo, ko je bilo pri Sv. Moharju žegnanje, ju je videl. Pa ne, če ji je srceta kupoval in pa v rdeče zavite bonbone s tistimi prelepimi pesmicami, ki so še njega omamljale. Morda? “Lep par bi pa bil!” mu je nekaj reklo. Janez je bil vendar vitek, gibčen in ves nasmejan, zgovoren da le kaj in ona — ona popolnoma mestenska, prav nič za hribe pripravna. Ta misel ga je razdivjala, da se je v vrata kar zaletel in da so pod njegovo težo zaječala Ponev je treščil proti ognjišču, zaletela se je v kopico burkel, greblje in loparja, da je zamolklo zapelo. “No, zdaj bodo pa s prstom kazali za teboj in za menoj. Zaradi tistega zelenca Janeza, ki po hribih samo za babami lazi, so ti klobase ukrati. Pri naši hiši se kaj takega še ni zgodilo. Nek!” je rjul že v veži, ko je Neža vsa preplašena priletela iz kamre. “Daj no vendar, da ti povem,” je jela kolcati, se tresti. Spoznala je, da ji ni mogoče tajiti, ker jo je izdala ponev. Djobna luč, ki jo je Neža držala v rokah, je le za spoznanje osvetlila očr-nelo posodo, toda Neža jo je spoznala že po repu, ki je bil zakrivljen in mu je leseni ročaj ze prve dni zgorel. “Nič mi ne boš povedala, vse Vem. Vodnikov hlapec mi je povedal, kako si se z onegavim študentom zaklepetala. Počep-ka!” Glas mu je bil razdivjan in spremljalo ga je 'škripanje z zobmi. “Na!” se je pognal proti njej, preden se je mogla zavedeti, kaj namerava z njo. Podrl jo je s pestjo po tleh, nato jo pa obdelava! z nogo. “Zverina! Lepo si začel! Sram te bodi!” se je razčopirila pred njim mati, ga pograbila za pleča in ga treščila v hišo. “Ali bi rad dva ubil na en mah!” je siknila in zaklenila hišo, Nežo pa z vso težavo zavlekla v kamro in jo položila v posteljo. Bila je nezavestna in dihala je sunkoma. Konškarica jo je močila z vodo, z žganjem, tudi usta ji je omočila z njim, dokler Neža ni odprla oči in šepnila. “Nikar več, boli!” “Saj te ne bo. Jaz bom pri tebi,” jo je tolažila starka. “Kje te boli?” Neža je s težavo premaknila roko, jo položila na svojo glavo in potem na poprsje. “O Bog pomagaj, pa menda vendar ni umoril zaroda?” je zajokala Konškarica in vso noč ostala pri Neži. Drugo jutro mlada ni mogla vstati. Tone se je pa kar nekam izmazal. Morda ga je bilo sram, morda se je celo kesal, šele ha noč se je vrnil. Stregla ji je stara celih štirinajst dni, preden si je toliko opomogla, da je vsaj hoditi mogla. Tone se je je izogibal, prepovedal pa, da bi kaj čveknili Adamovcu o sporu. Tako je on imenoval dogodek. Le Vodnikovega hlapca je pekla vest, natihem jo je pobrisal iz gozda h Konškarju. “Neža, ne zameri mi, če bi vedel, ne bi ...” je izjecljal, Neža ga je pa hvaležno pogledala. “Nič nisem huda!” je rekla in hlapec je bil potolažen. IV. “Pikova dama — križev kralj ... — nesreča za petami...” Vražarjevo gobezdanje se je. razgalilo v resnico. In to resnico je Neža okušala in si jo razlagala po svoje, Tone po svoje. Njemu je bilo izhodišče: to pove tudi srčni fant. Vsak dan bolj ga je grizla ljubosumnost, ki se je zdaj pa zdaj sprevrgla vbes-no sovraštvo, ki bi zmoglo vsak zločin. Kdaj pa kdaj je občutil do Neže tako mehko in nenarejeno ljubezen, da bi jo prosil odpuščanja in jo nosil na rokah, zlasti kadar je pomislil, da Neža nosi v sebi Konškarjev zarod. (Dalje prihodnjič) JAN l&pBpp aSiE n 1211.3 a 13010 2 mm* UAR k TFlfrfŠ* jTprr? p žTS © 4|15 16 Č7 122 33124 m tim KOLEDAR društvenih prireditev JANUAR 17. — Slovenska pristava priredi “pristavsko noč” v SND na St. Clair Avenue. Igrali bodo “Veseli Slovenci”. 24. — Slov. športni klub priredi v Slov. domu na Holmes Ave. svoj vsako letni zimski ples. Igrajo “Veseli vandrovci”. 31. — Katoliški vojni veterani fare sv. Vida priredijo svoj 20.1etni ples v avditorju. 31. — SKD Triglav v Milwan- keeju priredi svojo tradicionalno pustno zabavo, združeno z večerjo, plesom in maskami, v dvorani cerkve sv. Janeza na Cold Spring in S4 St. Začetek ob šestih. FEBRUAR 1. — June Price in Dolores Mihelich, pevki Glasbene Matice, priredita samostojni koncert ob pogrnjenih mizah v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju. Začetek ob 4. pop. 7. —Dramatsko društvo LILIJA priredi Maškaradni ples” v Slov. domu na Holmes Ave. Igralo “Veseli Slovenci.” 8. — Klub slov. upokojencev v Euclidu priredi Večerjo s plesom v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Začetek ob štirih. Za- ples ogra Grabnarjev orkester. 8. — Fara Marije Vnebovzete priredi predpostni bazar v šol- ski dvorani. Od 3. pop. cio .9. zvečer. 15. —Klub slovenskih upokojencev na Holmes Ave. priredi večerjo in ples v Slovenskem domu. Začetek ob 5. pop. 15. — Kosilo v korist Slovenske šole pri Sv. Vidu v farni vdo-rani pri Sv. Vidu. MAREC 8.— Dramatsko društvo LILIJA poda F. S. Finžgarjevo drago “Veriga” v Slovenskem domu na Holmes Avenue. 14. — Klub slov. upokojencev za Waterloo Rd. okrožje priredi večerjo v SDD na Waterloo Rd. Začetek ob petih. 15. — Društvi Najsv. Ivena fare sv. Vida priredi letni zajtrk s inletani in klobasami (Pancakes and Sausages) 15. — Federacija slov- narodnih domov počasti “Slovenskega moža leta” v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju. Začetek ob 4. popoldne. 22. — Dramatsko društvo Naša zvezda priredi večerjo in domačo zabavo v SDD na Recher Avenue. APRIL 4. — DSPB Tabor v Clevelandu priredi svoj pomladanski družabni večer v Slov. domu na Holmes Avenue. , 18. — Slovenski športni klub priredi svoj kegljaški banket v Baragovem domu. 25. — Folklorna skupina KRES SPOMENIK ALI KAJ? — Nekaj velikemu križu podobne~ ga stoji nekje v Zahodni Nemčiji. S slike človek ne bi mogel presoditi, kaj je nenavadna zgradba, katere velikost je mogoče oceniti v odnosu z avtomobilom v ospredju. To ni nikak spomenik, je visok stolp z vsemi modernimi napravami ob vhodu v velik premogovnik. V tem rudniku so bili nedavno zajeti štirje rudarji, ko jim je vdor kamenja s stropa zaprl izhod. priredi večer narodnih in umetnih plesov v SND na St. Clair Avenue. Za ples igrajo Veseli Slovenci. MAJ 3. — Pevski zbor Triglav poda svoj 23. letni koncert v SND na St. Clair Ave. Začetek ob 4. popoldne. 10. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi materinsko proslavo v farni dvorani pri Sv. Vidu. 16. — Koncert pevskega zbora Korotan v Slov. narodnem domu na St. Clair Ave. Začetek ob pol osmih zvečer. Za ples igrajo Veseli Slovenci. 30. — SKD Triglav v Milwau-keeju obhaja spominski dan z mašo pri kapelici v Triglavskem parku ob 11. dopoldne. JUNIJ 7. — Slovenski Spominski dan in 25-letnica vetrinjske tragedije. Spominska maša pri Lurški Materi božji na Providence Heights na Chardon Rd. 13.-14. — Slovesna proslava 25- letnice vetrinjske tragedije na Slovenski pristavi. Priredi ZDSPB TABOR. 21. — SKD Triglav v Mihvau- keeju priredi v svojem parku piknik. 28. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi. .MJL1.I 4. — SKD Triglav v Milvvau- keeju praznuje žegnanje sv. Cirila in Metoda, katerima je posvečena kapelica v Triglavskem parku. Ob 11- dopoldne sv. maša pri kapelici. AVGUST 16. — Fara Marije Vnebovzete priredi svoj žegnanski festival od 3. pop. do 9. zvečer v šolski dvorani. 23. — Društvo Najsv- Imena pri Sv. Vidu priredi družinski piknik na Saxon Acres na White Road. 23. — SKD Triglav priredi piknik s športnim dnem v svojem parku. OKTOBER 3. — DSPB Tabor priredi svoj jesenski družabni večer v Slov. domu na Holmes Avenue. Za ples in zabavo bodo igrali “Veseli Slovenci”. 11. — Dramatsko društvo Naša zvezda vprizori igro v SDD na Recher Ave. v Euclidu. NOVEMBER 7. — Klub slov. upokojencev v Newburghu priredi banket V SND na E. 80 St. Začetek ob 5. pop. NAROČITE SI 'Ml DNEVNIK AMERIŠKO DOMOVINO NAJ VEČJI SLOVENSKI NAROČAJTE TISKOVINE PRI AMERIŠKI DOMOVINI mass ATOMSKA ELEKTRARNA — Slika kaže model nove atomske elektrarne ob reki Kolumbiji pri Portlandu, Ore. Elektrarna bo dajala 1.1 milijonov kilovatov električne energije. Hladilni stolp na levi bo visok 450 čevljev, reaktor pa bo spravljen v kupolasti zgradbi na desni.