• PROBLEMSKA KONFERENCA OBČINSKE SZDL
Kje smo v kmetijstvu?
Dne 23. aprila so delegati sekcije za kmetijstvo, gozdarstvo in agro-živilstvo občinske konference S/.DI ocenjevali dosežke v kmetijstvu in opredeljevali naloge za prihodnje obdobje. Kljub ugotovitvi, da se ra-zmere in družbenoekonomski odnosi v kmetijstvu spreminjajo poča-sneje, kot si želimo, je bilo znova potrjcno prepričanje, da je pot, ki smo jo ubrali, prava. Cilji prizadevanj v kmetijstvu na območju občine bodo v pnhodnjc isti: združevanje kmetov v okviru kmetijske zadruee, stroj-nib in proizvodnih skupnosti, večanje produktivnosti dela in dohodka, krepitev samoupravljanja v njihovih organizacijah, kmetom zagotoviti večjo socialno varnost, izenačiti lunetov družbeni in ekonomski položaj s položajem delavca v združenem delu.
V zadnjih letih je prišlo do pozitivnih sprememb v organiziranosti kmetov. Na območju občine smo dobili novo temeljno zadružno orga-nizacijo, ustanovljenih je 16 strojnih skupnosti, gozdarstvo se je reor-ganiziralo iz dosedanjih štirih v eno ekonomsko enoto.
Iz poročila temeljne zadružne organizacije smo slišali, da se je pove-ča! odkup kmetijskih pridelkov za dvakrat, kar kaže na povečano tržno proizvodnjo v občini. Preusmerjeno je bilo 130 kmetij s 1400 novimi stojišči za živino, zgradili so 64 silosov in nabavili 396 traktorjev s prik-Ijučki. To so seveda spodbudni podatki, ki nam preženejo bojazen pred pomanjkanjem hrane. Povečanje tržnih viškov gre na račun preusmer-jenih kmetij. Toda teh 130 preusmerjenih kmetij nam še ne daje ra-zloga za samozadovoljstvo.
Zavedati semoramo, da je na območju občine 820 kmetij. Vsako-letne statične ocene pridelkov in popisi živine nam kažejo, da kmetijska proizvodnja v poprečju raste le za 4,5 do 5 % letno.
Zadružna organizacija bo lahko zadovoljna, ko bodo v organizirano tržno proizvodnjo vključili vse kmete na območju občine, na vseh kme-tijah dvignili produktivnost dela, ko bo vsa zemlja na območju občine intenzivno obdelana. Pri teh prizadevanjih morajo temeljni zadružni organizaciji pomagati vsi družbeni dejavniki v občini, posebno so za to odgovorni: kmetijska zemljiška skupnost, skupnost za pospeševanje kmetijstva in krajevne skupnosti.
Temeljne organizacije združenega dela agroživilstva in blagovnega prometa pri prizadevanjih za preobrazbo kmelijstva v občini ne bodo mogle stati ob strani. Žel bo lahko tisti, ki bo sejal. Časi, ko je lahko vsakdo odkupoval pri kmetih, so minili. Zadružno delo se mora preko zadružne organizacije z dohodkovnimi odnosi in združevanjem sred-stev vključiti v kmetijski proizvodni proces.
Velik problem, ki ga imamo v našem kmetijstvu, je kmetijska meha-nizacija. Vsekakor je stroj olajšal težko kmečko delo in nadomestil izpad ročne delovne sile na kmetijah. Od ročnega dela pred 10— 15 leti so kmetje sedaj šli v drugo skrajnost. Nekatera kmečka dvorišča se do-besedno dušijo z razstavljeno mehanizacijo, katere vrednost presega pri posameznikih tudi 100 starih mili jonov. Z vso ostrino se bo pri takih kmetijah pojavil problem ekonomičnosti.
Še naprej bo družba dajala vso podporo kmetom v hribovitem ob-močju občine. Davčne olajšave, regresiranje pospeševanja kmetijstva, kreditiranje bo potekalo pod ugodnimi pogoji. Kmetijska zemljiška skupnost bo še naprej nudila pomoč pri gradnji delovnih poti, saj brez teh ni mogoča uporaba mehanizacije.
Na območju Ljubljane je sedaj v teku novelacija generalnega urbanističnega plana. Konferenca je zavzela stališča, naj se pri tem v celoti upošteva prostorski načrt za potrebe kmetijstva v občini Ljubljana Moste-Polje. To je za družbeno in zasebno kmetijstvo osnova za nadaljnjo usmeritev. Na koncu je problemska kon-ferenca ocenila, da je akcija za pomoč prizadetim po toči, ki je prizadela v leiu 1978 145 kmetij na območju občine, uspešnopotekala. Reprodukcijski material je bil premišljeno nabavljen in razdeljen z željo, da bi ga prizadeti čim bolj smo-trno uporabili.                                                                 FRANC SKERL