Primorski Plemenite vrednote so tudi za vnuke Danjel Radetič Zakaj se vnuki in vnukinje nekaterih partizanov, aktivistov in deportirancev v nemška koncentracijska taborišča skoraj ne udeležujejo spominskih svečanosti? Vprašanje si postavljam ob številnih priložnostih in tudi proslava v spomin na bazoviške junake je ena izmed teh. Nekateri se k spomenikom ne odpravijo niti, če so oddaljeni le nekaj korakov od njihovih domov, drugi pa prevozijo tudi po več deset, če že ne sto kilometrov, da se poklonijo spominu padlim. Vzrokov za tako različne odzive na polpreteklo zgodovino je nedvomno več, dejstvo pa je, da se pred spominskimi obeležji zbirajo pogosto eni in isti ljudje. Tako večinoma že vnaprej veš, koga boš srečal pred spomenikom, koga pa ne bo na spregled, kar po mojem mnenju ni odvisno ne od prirediteljev in niti od programov raznih proslav. Nekateri ne bodo prišli niti na najzanimivejši dogodek, zato pa je treba premisliti, kako naj do njih sežejo plemenite vrednote osvobodilnega boja. Odgovor se mi zdi navsezadnje dokaj enostaven; udeleženci proslav in nosilci odgovornosti v javnem življenju morajo biti v zgled vsem ostalim, zato pa je nujno, da v vsakdanjem življenju tudi dejansko uresničujejo načela, za katera so prvi padli bazoviški junaki. Med nami je še vedno preveč poitalijančenih priimkov, premalo se poslužujemo manjšinskih pravic, preveč se bojimo, da bi bili zaradi svoje slovenske narodne pripadnosti diskriminirani. Čas je, da se opogumimo in se po tolikih letih otresemo apatije in strahu, ki ga je fašizem s svojo strahovlado vcepil v podzavest naše narodne skupnosti. Zgledujmo se po bazoviških junakih. dnevnik NEDELJA, 12. SEPTEMBRA 2010 št. 216(19.923) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € bazovica 1930-2010 - Na današnji slovesnosti Borut Pahor, Miroslav Košuta in Raul Pupo Spomin naj bo porok za prihodnost v sožitju nabrežina - Proslava ob 110-letnici pevskega prapora Stoj trdno, zastava! Bogat kulturni spored ob nagovoru Bojana Brezigarja in obisku ministra Boštjana Žekša NABREŽINA - Praznično vzdušje je sinoči velo v Nabrežini. V Kulturnem domu so namreč na pobudo domačega društva SKD Igo Gruden slovesno počastili 110-le-tnico svilenega prapora nekdanjega Pevskega društva Nabrežina. Številno občinstvo je sinoči nagovoril Bojan Brezigar, za kulturno kuliso pa so poskrbeli vsi trije društveni pevski sestavi - Kraški slavček, otroška pevska skupina ter mešani zbor Igo Gruden, medtem ko so člani gledališke skupine podali nekaj recitacij. Slavnostni gost je bil sinoči minister RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš (na sliki, foto Kroma). BAZOVICA - Po sinočnjem tradicionalnem tabornem ognju v organizaciji tabornikov Rodu modrega vala bo na bazovski gmajni danes zaživela osrednja spominska proslava. Dopoldne bosta štartala dva pohoda, tisti v priredbi ŠZ Sloga (ob 10. uri pri Kalu) in orientacijski pohod tabornikov RMV (od 7.45 do 8.15 v športnem centru Zarja). Popoldne pa bo dogajanje na gmajni zaživelo ob 15. uri. Prisotne bodo nagovorili predsednik slovenske vlade Borut Pahor, pesnik Miroslav Košuta in zgodovinar Raul Pupo. Na 3. strani V Kopru o modelih izobraževanja Na 2. strani V Barkovljah počastili žrtve napadov v ZDA Na 3. strani k I «V*. I •• V I* Na nižji srednji soli v Doberdobu več otrok Na 9. strani Goriski bar kar dvakrat okraden Na 11. strani O delovanju Fundacije Luchetta Na 23. strani Benetke: zlati lev Sofii Coppola Na 26. strani so 1A. p!tCj&v€ HA Mjr^Ü d* 20. £ 20W Preveri zapadlost tehničnega pregleda tvojega vozila! TELEFON 040 412399 Cwr> cenTRO REVisioni Rpiano TEHNIČNI PREGLEDI ZA osebna vozila, tovorna vozila do 3,5t, motoma kolesa, kolesa z motorjem, trikolesnike in štirikolesnike. ¿z/ / aY ^ i Nou urniki ponedeljek, torek, sreda, petek 9.00 - 15.30 čelrtek 9.00 - 17.00 sobota zaprto Botjusizc - fut Trjfr Iti. 040 ¿2(5092 Danes bomo na Tržaškem Primorskemu dnevniku priložili ZIMSKI VOZNI RED AVTOBUSOV podjetja Trieste Trasporti 2 Nedelja, 12. septembra 2010 ALPE-JADRAN / Včeraj so pod drobnogled postavili modele manjšinskega šolstva v Italiji, Avstriji in na Madžarskem zdravko primožič/fpa koper - Drugi dan mednarodnega znanstvenega sestanka Slovenski jezik v stiku Pod drobnogled postavili različne izobraževalne modele Govor je bil o slovenskem oz. dvojezičnem šolstvu oz. o poučevanju slovenščine v obmejnih prostorih KOPER - Z drugim dnem okroglih miz se je včeraj v prostorih Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem v Kopru zaključil mednarodni znanstveni sestanek z naslovom Slovenski jezik v stiku - sodobne usmeritve večjezičnega in manjšinskega izobraževanja. Organizator (Fakulteta za humanistične študije) je včerajšnji dan posvetil trem okroglim mizam, ki so bile posvečene izobraževalnim modelom v obmejnih oz. večkulturnih prostorih ter v izseljenstvu. Bolj pobliže nas je zanimala okrogla miza o izobraževalnih modelih v obmejnih prostorih, ki je potekala v dopoldanskih urah in kjer je bil govor o modelih manjšinskega šolstva na območjih, kjer živijo Slovenci v Italiji, Avstriji in na Madžarskem, o čemer so govorile Ursula Doleschal z Univerze v Celovcu, višja svetovalka za pouk slovenščine v Porabju Valerija Perger, ravnateljica dvojezične večstopenjske šole v Špetru Živa Gruden in samostojna raziskovalka Slovenskega raziskovalnega inštituta Suzana Pertot. »Avstrijski model« šolstva za koroške Slovence je predstavila Doleschalova: Slovenci na Koroškem imajo dvojezične osnovne šole, Zvezno gimnazijo za Slovence ter dvojezično trgovsko akademijo in dvojezično višjo šolo za gospodarske poklice. K dvojezičnemu pouku se je treba prijaviti in čeprav zakon določa, da morata biti jezika pri pouku enakovredna, se to dejansko ne dogaja in prevladuje nemščina, velika večina otrok pa tudi nima predznanja slovenščine. Vendar sta tukaj tudi izjemi, ki ju predstavljata Mohorjeva osnovna šola v Celovcu in Javna šola 24. V Mohorjevi šoli, v kateri je en dan pouk v slovenščini, drug dan pa v nemščini, učitelji govorijo dosledno slovensko, zaradi česar otroci doživljajo slovensko govoreče oz. dvojezično okolje kot normalno. Zato dosledna raba lahko spodbudi jezik v okolju, čeprav niti najboljša šola ne more nadomestiti rabe jezika doma ali v okolju. Čeprav prva uredba o manjšinskem šolstvu na Madžarskem sega v leto 1923, so ugodni pogoji nastali z demokratizacijo, je opozorila Valerija Perger. Danes je slovenščina prisotna od vrtca do srednje šole v zelo različnih oblikah, z njo se ukvarja okrog 260 učencev in dijakov, osnovni šoli v Gornjem Seniku in Števanovcih sta dvojezični, v Monoštru pa je slovenščina prisotna kot predmet, h kateremu se je treba prijaviti, na gimnaziji v Monoštru je 26 dijakov izbralo slovenščino kot predmet, ki je prisoten tudi na maturi. Slovenščina je tudi močno prisotna v zunajšolskih dejavnosti, tesne stike pa imajo s Slovenijo. Velik problem je, da je vedno manj učencev, ki pa se učijo slovenščine, za katero narašča zanimanje tudi pri madžarskih starših, ki v učenju tega jezika vidijo perspektivo za svoje otroke. V to smer gre tudi promocijska strategija. Živa Gruden je orisala nastanek in razvoj dvojezične šole v Špetru, ki je danes največja šola v krajevnem okolju. Deluje po Golobič dobil nov mandat za vodenje stranke Zares MARIBOR - Na konvenciji Zares v Mariboru so razglasili rezultate volitev za predsednika in dva podpredsednika druge največje vladne stranke v Sloveniji. Gregor Golobič bo stranko, za katero je šele triletna zgodovina, vodil tudi naslednja tri leta, na mesto podpredsednikov pa sta bila s strani članov stranke, ki so glasovali po pošti, izbrana Franco Juri in Darja Radič. Golobič je bil sicer edini kandidat za funkcijo predsednika stranke, ki pa ni dobil povsem soglasne podpore v stranki, saj je od 785 veljavnih glasov prejel vsega 574 glasov, proti njegovi kandidaturi pa je glasovalo 211 članov stranke. Dva mrtva v nesreči majhnega letala v Dolomitih PORDENON - Dva mrtva, 50-letni Claudio Rosset in njegova 42-letna družica Michela Marconi, je tragični obračun včerašnjega strmoglavljenja majhne cessne v južnotirolskih gorah. Razbitine letala, ki je vzletelo s športnega letališča v Pordenonu, so našli na območju Sesta na tri tisoč metrih nadmorske višine. Kot so povedali odgovorni za letališče v Pordenonu, je bil pilot član tamkajšnjega aerokluba La Comina in je bil namenjen v Dob-biaco (Toblach), nesreča pa se je zgodila med vračanjem v Pordenon. načelu enakovrednosti jezikov, ki sta oba nosilca novega znanja (podajanje vsebin se tako ne ponavlja), dalje po načelu ena ose-ba-en jezik, pomembna je tudi povezanost z okoljem. Rezultati so (skoraj) urejen status, ureditev v okolju, podaljšanje časa šolanja, možnost nadaljevanja šolanja na slovenskih višjih šolah in aktivnost bivših učencev, medtem ko pričakujejo višanje ravni jezikovnega znanja, utrditev ozaveščenega jedra skupnosti, premostitev predsodkov in nasprotij ter prenos modela na sosednja območja. Na Tržaškem in Goriškem šole s slovenskim učnim jezikom obstajajo že od časa Avstro-Ogrske, je opozorila Suzana Pertot, ki je poudarila predvsem velike spremembe v etnični in jezikovni sestavi šolske populacije, do katerih je prišlo v zadnjih letih. Večina otrok prihaja iz mešanih zakonov oz. iz neslovenskih družin, zato se otroci zelo razlikujejo po jezikovnih kom-petencah, medtem ko osebje ni usposobljeno za pouk slovenščine kot drugega jezika. Vendar, je opozorila Pertotova, se stopnja znanja jezika v obdobju, ko je prišlo do sprememb v sestavi populacije, ni spremenila, absolventi slovenskih šol v Italiji uspešno študirajo tako na italijanskih kot slovenskih univerzah, poleg tega obstajajo številni primeri dobre učne prakse, ki pa so javnosti nepoznani. Kot prispevka k razpravi velja omeniti predvsem dva posega: Marija Jurič Pahor je opozorila na t.i. Kugyjeve večjezične razrede v Celovcu, v katerih je slovenščina povezovalni element, medtem ko je predsednica društva Člen 7 Susanne Weit-laner govorila o naraščajočem zanimanju za slovenščino na avstrijskem Štajerskem, žal pa pouk poteka še vedno na prostovoljni podlagi in še ni neprekinjenega pouka slovenščine od vrtca do univerze. Ivan Žerjal celovec - Jutri začetek pouka tudi na Koroškem V novem šolskem letu rekordne prijave k dvojezičnemu pouku CELOVEC - Jutri se bo tudi na Koroškem začelo novo šolsko leto. Za šolsko klop bo sedlo le še 65.000 šolo-obveznik šolarjev in dijakov ali približno 1.000 otrok manj kot še v preteklem šolskem letu. Prijave k dvojezičnem pouku, torej k slovenščini, pa bodo - po prvih projekcijah - tudi v novem šolskem letu rekordne. Lani je 41,3 odstotka otrok na ljudskih šolah na južnem Koroškem obiskalo dvojezični pouk, letos jih bo še več! Pravo senzacijo pa so sporočili iz ravnateljstva ljudske šole v Štefanu na Zi-lji: tam bo po 50 letih (!) spet uveden pouk slovenščine, saj je več staršev prijavilo svojih otrok k dvojezičnem pouku! Kot je nadzornica za manjšinsko šolstvo pri deželnem šolskem svetu za Koroške Sabine Sandrieser povedala, je namreč zanimanje pri starših in otrocih za dvojezični pouk spet veliko, slovenščino pa bodo v šolskem letu 2010/2011 poučevali na 73 ljudskih (osnovnih) šolah na južnem Koroškem, vključno s Celovcem in Beljakom. Skupno bo v dvo- Poslopje ljudske šole v Slovenjem Plajberku jezičnih razredih poučevalo 250 dvojezičnih učiteljev, kar pa je ševedno za deset premalo, da bi lahko pokrili vse ure, ki bi morale biti po zakonu dvojezične. Zagotovljeno pa je, da bo imel vsak dvojezičen razred tudi svojega dvojezičnega učitelja. Zaradi upada števila dijakov po ce- li Koroški je šolska uprava posledično ukinila kar enajst ravnateljstev. Tri male šole pa so celo zaprli, vsega skupaj pa bo «zmanjkalo» 97 razredov in 120 učiteljev. Med šolami, ki bodo od jeseni naprej le še podružnice, sta tudi dvojezični ljudski šoli v Mohličah in v Libučah. Ivan Lukan tmedia razpis za promotorje Posel, kot je naš in podjetje, kot je naše, je vedno na preži za novimi, svežimi, naprednimi idejami. Razvijamo nove oblike promocije, za izvedbo potrebujemo vas. Simpatične, komunikativne, prilagodljive, iznajdljive, vesele...Prepričani smo, da vas je tam zunaj veliko. Kaj boste počeli za nas: - se sprehajali po mestu, - se pogovarjali v slovenskem in italijanskem jeziku, - nosili obleke, ki bodo komunicirale promocijska sporočila, - delili promocijski material, - nosili predmete, ki predstavljajo kreativni del zasnove promocijske akcije, - kaj zaigrali, če bo potrebno. Če mislite, da ste eden od njih, nam pošljite e-pismo s svojim življenjepisom in priloženo fotografijo na naslov: job@tmedia.it svet slovenskih organizacij - Seja izvršnega odbora O Reziji, šolstvu in dokumentu o organiziranosti Slovencev v Italiji ČEDAD - Izvršni odbor Sveta slovenskih organizacij (SSO) se je, po krajšem poletnem premoru, spet sestal na svoji redni seji, ki je bila 8. septembra v Čedadu. Kot sporočajo v tiskovnem sporočilu, je predsednik SSO Drago Štoka uvodoma predstavil dogajanje v Reziji, kjer so razmere napete. O razvoju dogodkov in trenutnem stanju pa je podrobneje spregovoril Sandro Quaglia. Izpostavil je neprijetno vzdušje in ustrahovanja ob izdaji dvojezične osebne izkaznice, ki so ga ustvarilii nestrpneži, ki želijo po vsej sili dokazati neslovenski izvor rezijanskega narečja. Anketa in sprejem spornega sklepa občinskega odbora, s katerim se zahteva izključitev Rezije iz območja izvajanja zaščitnega zakona št. 38/01, sta še dodatno zaostrila odnose v rezijan-ski skupnosti, poudarja Svet slovenskih organizacij v sporočilu za tisk. Izvršni odbor je izrazil vso so- lidarnost predstavniku in vsem domačinom iz Rezije in naglasil potrebo po spoštovanju že priznanih pravic manjšine s strani predstavnikov javnega reda in oblasti. Ob odprtju šolskega leta so člani izvršnega odbora SSO namenili posebno pozornost šolski problematiki, še posebej otvoritveni slovesnosti seminarja za slovenske šolnike, kjer sta se predsednika krovnih organizacij Drago Štoka in Rudi Pavšič srečala z načelnikom za slovenske šole v deželi Furlaniji Julijski krajini. Tomaž Simčič je izpostavil problem krčenja osebja na slovenskih šolah. Predsednika krovnih organizacij pa sta se obvezala, da bosta zagovarjala specifiko slovenske šole, ki med drugim temelji tudi na mednarodnih sporazumih, pred pristojnimi organi, še piše v tiskovnem sporočilu SSO. V predsednikovem poročilu so izstopali vprašanje nadaljnjega obstoja gorske skupnosti v Terski in Nediški dolini, začasna prostorska ureditev špeterske šole in 45. izvedba študijskih dnevov Draga 2010, ki se je zapisala kot ena najbolj uspešnih tako po številu udeležencev kot po kakovosti uglednih predavateljev. Člani izvršnega odbora so nato temeljito razpravljali o dokumentu, ki želi urediti delovanje in posodobiti organiziranost naše narodne skupnosti. Dokument je pripravila posebna komisija, ki je že pred meseci imenoval izvršni odbor SSO. Gre za razvojne smernice ustanov in organizacij slovenske narodne skupnosti v Italiji. Dokument je v zaključni fazi analize in dopolnil in bo v začetku prihodnjega tedna predstavljen slovenskemu tisku in občilom, ter celotni slovenski in italijanski javnosti, še piše v tiskovnem sporočilu izvršnega odbora Sveta slovenskih organizacij. 3 Nedelja, 12. septembra 2010 TRST / Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu bazovica 1930-2010 - Danes ob 15. uri osrednja svečanost | Spomin na junake v boju proti fašizmu Ob 8.30 bo štartal bazoviški orientacijski pohod, ob 10. uri pa planinski pohod Po sinočnjem tradicionalnem tabornem ognju, ki ga vsako leto na predvečer slovesnosti v spomin na ustreli-tev Ferda Bidovca, Franja Marušiča, Zvonimirja Miloša in Alojza Valenčiča prirejajo taborniki Rodu modrega vala, bo danes na sporedu še osrednji spominski dogodek. Kot je že tradicija, bo ob 10. uri od bazovskega Kala krenil planinski pohod v priredbi ŠZ Sloga. Pohodnikom se bodo na vrhu Kokoši pridružili še udeleženci Bazoviškega orientacijskega pohoda (BOP), ki so si ga zamislili taborniki RMV in se ga lahko udeleži vsakdo. Vpisovanje je predvideno od 7.45 do 8.15 pri športnem centru Zarja v Bazovici, zbor tekmovalcev pa ob 8.30 ravno tam. Ob 15. uri, ko bodo na gmajno prikorakali pohodniki, se bo pri spomeniku štirih junakov začela osrednja svečanost. Letos poteka natanko osemdeset let, odkar je posebno fašistično sodišče na gmajni pri Bazovici dalo ustreliti četverico mladih mož - od ti- stega 6. septembra 1930 ob 5.43 predstavlja Bazovica jasen klic k odporu in novemu slovenskemu narodnemu značaju, ki mu vsako leto prisluhne Odbor za proslavo bazoviških junakov, ki želi primerno ovrednotiti njihovo žrtev v boju proti fašizmu. Prisotne bodo nagovorili predsednik slovenske vlade Borut Pahor, pesnik Miroslav Košuta in zgodovinar Raul Pupo, svoj pozdrav bo prinesla tudi slovenska ministrica za kulturo Majda Širca. Novost letošnje svečanosti, ki jo re-žira Marjan Bevk, bo bogat kulturni spored. Ob združenih pevskih zborih in godbi na pihala Viktor Parma iz Trebč (pod taktirko kapelnika Luke Carlija) bodo namreč posebno točko izoblikovali mladi. Po zamisli Aleksandre Pertot bodo združeni mladinski pevski zbori s Tržaškega, plesna skupina MOSP in mladi recitatorji ponudili kolaž poezij, skladb in giba. Za častno stražo pa bodo poskrbeli taborniki RMV in skavti Slovenske zamejske skavtske organizacije. £Primorski ~ dnevnik Za taborni ogenj poskrbijo vsako leto taborniki Rodu modrega vala kroma \ Ž* www.primorski.eu Se boš udeležil nedeljske proslave ob 80-letnici ustrelitve Bazoviških junakov? Da Me ne zanima Ne 16 - 13% barkovlje - Na Trgu 11. septembra 2001 ob udeležbi gasilcev Občinska, pokrajinska in deželna uprava so se včeraj spomnile žrtev napadov na ZDA S krajšo komemoracijo so včeraj popoldne v Barkovljah počastili spomin vseh umrlih v terorističnih napadih na ZDA, ki so 11. septembra 2001 zahtevali na tisoče mrtvih. Svečanosti so se udeležili predstavniki javnih institucij, vojaških oblasti in sil javnega reda ter pokrajinskega poveljstva gasilcev. Med njimi so bili tudi tržaški župan Roberto Dipiazza, pokrajinska predsednica Maria Teresa Bassa Poropat in deželna odbornica Federica Seganti. Komemoracija je bila točno ob 14.46 (ob 8.46 po ne-wyorškem času), ko je pred devetimi leti prvo letalo treščilo v stolpnico WTC. Po končani slovesnosti so gasilci sprožili sireno v čast ameriškim kolegom, ki so v umrli v atentatu. Žrtev atentata se je v tiskovni noti spomnil tudi neodvisni sindikat policistov Co.I.S.P. Spomnimo naj, da sta se 11. septembra leta 2001 dve ugrabljeni letali v nekajminutnem razmiku zaleteli v stolpnici WTC v New Yorku, tretje je kasneje treščilo v stavbo Pentagona, četrto pa je strmoglavilo v Pensilvaniji. Žrtev je bilo skoraj tri tisoč. Od teh je 265 umrlo na letalih, 2.595 v WTC (vključno s 343 gasilci in 60 policisti) in 125 vojakov in civilistov v Pentagonu. Komemoracija v Barkovljah na Trgu 11. septembra 2001 kroma lucchini »Upoštevamo vse varnostne predpise« Omizje o delu, ki je ga odprla deželna vlada v zvezi s problematiko škedenjske železarne skupaj z drugimi omizji, mora vzeti v pretres tudi problematiko varnosti. To je v imenu družbe Lucchini poudaril Francesco Semino na nedavnem srečanju z nedavno imenovano novo pristojno deželno odbor-nico Angelo Brandi. Na ta način, je povedal, bo lahko podjetje na pravem mestu odgovarjalo na kritike, ki jih bo morebiti deležno. Vodstvo železarne je vselej upoštevalo vse predpise, je dodal Semino in v zvezi z nesrečami pri delu dejal, da je njihovo število v primerjavi z letom 2009 upadlo. Od januarja do julija letos je bilo v železarni skupno 17 primerov, 35 odstotkov nesreč pa ni povzročilo nobene ali skoraj nobene posledice. fernetiči - V zgodnjih jutranjih urah ga je ustavila mejna policija Aretirali Romuna, ki je skušal peljati čez mejo ukraden kopač Mejna policija je na mejnem prehodu pri Fernetičih aretirala 25-let-nega romunskega državljana T. I., ki je skušal peljati čez mejo ukraden bager. Tega so izmaknili noč prej iz prostorov nekega podjetja v severni Italiji, ki bi moralo kopač prodati. Poleg tega je možakar, ki je bager znamke Cams (model Libra 219-Rsv) peljal v kom-biju, vozil brez vozniškega dovoljenja in s ponarejenimi dokumenti. Mejni policisti so vozilo znamke Volkswagen, v katerem je bil novi bager, ustavili v zgodnjih jutranjih urah za navadno kontrolo. Policisti so zasumili, da nekaj ni v redu in so zato kopač pregledali. Poklicali so tudi sodno policijo, ki je prek proizvajalca ugotovila, kdo je lastnik bagerja. To je podjetje, ki preprodaja kopače, njen uslužbenec pa je policistu prek telefona potrdil, da so bager ukradli s parkirišča podjetja. Policisti so bager in kombi zasegli, romunskega državljana pa so, kot rečeno, aretira-Ukradeni bager so prevažali v kombiju 11 Pod obtožbo prekupčevanja. šolstvo - Jutri Začetek pouka ponekod ne bo ravno vesel Potem ko se je v petek že začel na Liceju Franceta Prešerna, se bo jutri pouk začel tudi v vseh ostalih slovenskih vrtcih in šolah na Tržaškem. Čeprav bi moral biti prvi dan pouka radosten, pa ponekod ne bo tako veselo. To velja npr. za vrtce in še zlasti za osnovne šole Didaktičnega ravnateljstva Dolina, ki so doslej vse delovale s celodnevnim oz. podaljšanim poukom, zaradi pomanjkanja šolskih sodelavcev pa bo vsaj v začetnih dneh pouk samo dopoldne: zaključil se bo namreč nepreklicno ob 13. uri, in to brez kosila. Kako bo v prihodnje, se še ne ve, čeprav delajo na tem, da bi dobili še nekaj sklopov ur za šolske sodelavce. Dolinsko ravnateljstvo je tako med tistimi, ki še posebno občutijo politiko krčenja osebja, ki jo izvaja ministrstvo za šolstvo. Čeprav se na slovenskih šolah število članov učnega osebja v primerjavi z lanskim šolskim letom ni znižalo, je glede neu-čnega osebja stvar drugačna: do krčenja osebja je namreč prišlo, to krčenje pa je ponekod precej boleče. V novem šolskem letu pa se bo začela izvajati tudi reforma višje srednje šole, tako da se bodo dijaki, ki bodo letos obiskovali prvi letnik, že šolali na prenovljenih učnih smereh. Poročali smo že o smereh na liceju Prešeren: omeniti je treba še Tehnični zavod Žige Zoisa, kjer bo dosedanja pravno gospodarsko podjetniška smer odslej smer za upravo, finance in marketing, smer za geometre pa smer za gradnje, okolje in teritorij. Nov status ima zavod Jožefa Stefana, ki je iz poklicnega postal višješolski izobraževalni zavod s smermi za elektroniko, mehaniko in meha-troniko ter okoljske biotehnologije. Li-cej Antona Martina Slomška pa se je iz pedagoškega in družboslovnega spremenil v humanističnega in družbenoekonomskega s humanistično in druž-beno-ekonomsko smerjo. Za omenjene tri šole se novo šolsko leto začenja tudi z drugo, manj veselo novostjo: dijaki prvega letnika bodo namreč obiskovali t.i. artikulirane oz. združene razrede: nekaterim osnovnim predmetom bodo namreč sledili skupaj, razdelili pa se bodo pri študiju predmetov, ki so specifični za posamezne smeri. 4 Nedelja, 12. septembra 2010 TRST / - r V ffr* Ja Mm\i J IH K3B9 1 ■ J ri , K v M > ; Gojenci Studia Art so letos nastopili na proslavi Dneva slovenske kulture v Tržiču arhiv pd »■511 j ^^m f» i i " r T ni v ^ HURb % v- mladi - Krožek za promocijo mladinske književnosti in ustvarjalnosti Galeb Osnovnošolci in mladostniki vabljeni v ustvarjalne delavnice »S pravljico na izlet« gledališka šola - V okviru Društva slovensko gledališče v Trstu Te mika gledališče? Pridi v šolo Studio Art! Šola stopa v svoje peto leto delovanja in se lahko pohvali z dobrimi uspehi Gledališka šola Studio Art, ki deluje v okviru Društva Slovensko gledališče, vstopa v prihajajoči sezoni v peto leto svojega delovanja in ponovno vabi vse mlade, da se ji pridružijo. S svojim delom je želela šola od samega začetka polagoma ustvarjati profesionalen gledališki kader, spodbujati ljubezen do gledališke umetnosti med mladimi, ponuditi mladim možnost kvalitetne izobrazbe na gledališkem področju, izboljšati raven splošne gledališke dejavnosti med mladimi in raven njihove jezikovne ter neverbalne komunikacije. Tako je v sodelovanju z vsemi kulturnimi krovnimi zvezami nastala šola, ki je mladim ponudila kakovostno in strokovno gledališko izobrazbo. Nekateri od teh mladih so si po končani tro-letni izkušnji že utrli pot na gledališke akademije (na ljubljanski AGRFT študira zdaj že četvero naših tečajnikov, ena tečajnica pa študira na Akademiji v Londonu), veliko jih je z izjemnim zanosom poglobilo svoje vedenje o dramski umetnosti in to svojo izkušnjo zdaj prenašajo v naša društva, kar je nedvomno zelo pozitivno, veliko mladih pa je tudi izboljšalo svoj govor, da lahko suvereno in bolj sproščeno nastopajo pred publiko. Podrobnejši program dela (dramska igra, govor, gib ter zgodovina gledališča in dramaturgi-ja) ostaja v glavnih smernicah isti kot v preteklosti, četudi vsako leto mentorji osnovnemu programu dodajajo še posebne vsebine. Poleg rednih srečanj si tečajniki vsako leto ogledajo nekaj predstav ter se udeležijo intenzivnih seminarjev, ki so med mladimi še posebno priljubljeni, ob koncu sezone pa pripravijo samostojno produkcijo. Novost letošnje sezone je tečaj za tehnike luči in zvoka, ki bo seveda povsem drugačen od ustaljene ponudbe in bo slonel predvsem na praktičnem delu. Diplomanti šole so v režiji Sergeja Verča v prejšnji sezoni pripravili predstavo Ostržek, podobno izkušnjo pa nameravamo ponoviti tudi letos. Glede na uspešnost STUDIO ARTa ostaja izbor profesionalnih mentorjev v glavnem nespremenjen. To so: za dramsko igro Sergej Verč, Boris Kobal in Jaša Jamnik, ki se jim bosta letos pridružila še režiserja Mateja Ko-ležnik in Jernej Kobal, za govor Tomaž Gubenšek, za gib Uršula Teržan ter še veliko drugih občasnih sodelavcev. Koordinacijo gledališke šole je tudi letos prevzela Maja La-pornik, ki pa ji bosta pri delu pomagala tudi bivša diplomanta šole. Mladim želimo v Studio Art posredovati ljubezen do gledališča in spoznanje, da do njega pelje samo dolga pot potrpežljivega in navdušenega učenja. Posredovati jim hočemo vedenje, da se lahko v gledališču polno realiziramo, ter zavest, da nam dobro gledališče lahko ponuja odgovore na vse številčnejše dileme časa, v katerem živimo. Skratka: z mladimi delimo prepričanje, da je gledališče enostavno nekaj čudovitega. Srečanja STUDIO ARTa potekajo v Trstu vsaj ponedeljek in sredo od 17.30 do 19.30. Za vse informacije smo mladim na razpolago na tel.št. 347-7615287 ali na elektronskem naslovu so-la@teaterssg.it. Prvo srečanje bo 29.septembra 2010 ob 17.00. nova sezona Glasbena matica obnavlja delovanje Šolsko leto se začenja tudi za učence Glasbene matice. Jutri, 13. septembra, bodo klavirji, violine, flavte, kitare, harmonike in vsa ostala glasbila bogate ponudbe slovenske glasbene šole po poletnem premoru ponovno zaigrali v bolj urejenem tempu lekcij, vaj in nastopov. Kdor nadaljuje že utečeno pot, verjetno ne potrebuje dodatnih spodbud za vpis, težja pa je naloga najmlajših oziroma njihovih staršev, ki še nimajo jasnih pojmov glede izbire glasbila. Zato bo šola do konca septembra ponujala vrsto brezplačnih lekcij za spoznavanje različnih glasbil, da bi soočanje z instrumentom in s profesorjem olajšalo odločitev. Tajništvo šole bo odprto za informacije in vpise vsak delavnik od 9. do 17.ure. Krožek za promocijo mladinske književnosti in ustvarjalnosti Galeb, ki se že nekaj let posveča dejavnostim za osnovnošolce in mladostnike iz Trsta, Gorice in Benečije, se letos predstavlja s projektom »S pravljico na izlet«. Pobuda predvideva izvedbo petih ustvarjalnih delavnic v obliki enodnevnega izleta v kraje, kjer so se rodile pravljice-zgodbe-legende iz slovenske, italijanske, furlanske ljudske zakladnice. Na vsakem srečanju bodo udeleženci spoznali lokalne pravljice in zgodbe, ki jih bodo nato pod vodstvom strokovnih mentorjev poskušali izraziti v različnih umetniških tehnikah ter zvrsteh, od likovne, fotografske in glasbene do lutkovne, plesno-gibalne in gledališke. Pobuda je namenjena otrokom osnovnih šol iz Tržaškega, Goriškega in Benečije. Projekt želi spodbuditi spoznavanje različnih kultur, ki so prisotne na območju FJK in v Sloveniji preko pisnega in ustnega izročila in okrepiti sožitje in stik z drugimi narodnimi skupnostmi, Posnetek s piranskih solin društvi in ustanovami na teritoriju. Obenem pobuda cilja na spodbujanje razvoja ustvarjalnosti in spoznavanja umetniških panog pri otrocih in mladih in na spoznavanje teritorija in ljudske dimenzije, tradicije in književnosti. Prvi pravljični izlet bo v soboto 2. oktobra 2010, ko se bodo otroci podali »S pravljico na izlet »... po istrsko magično sol« v Slovensko Istro. »...na obisk k zverinicam iz Rezije« pa je naslov drugega izleta, ki bo 30. oktobra. V soboto, 27. novembra, bo- do šli iskat zaklad v Sauris v Karnijo. Dne 18. decembra pa bo pravljični izlet z naslovom »Na krilih ljubljanskega zmaja« odpotoval v slovensko prestolnico. Projekt se bo zaključil 15. januarja 2011 v Trstu, ko se bodo mladi izletniki odkrivali skrite poti gospe Burje. Udeleženci se bodo morali na vsako delavnico predhodno prijaviti, in sicer Tržačani na sedežu SKGZ v ulici San Francesco, 20/III v Trstu , Goričani v Slovenskem dijaškem domu Simon Gregorčič v ul. Montesanto 84 in Benečani na Inštitutu za slovensko kulturo v Špetru. Projekt bo potekal v organizaciji Krožka za promocijo mladinske književnosti in ustvarjalnosti Galeb in v sodelovanju z Revijo Galeb, Zvezo slovenskih kulturnih društev, Slovenskim dijaškim domom Simon Gregorčič iz Gorice, Slovenskim dijaškim domom Srečko Kosovel iz Trsta in Inštitutom za slovensko kulturo iz Špetra v Benečiji. Pokrovitelj pobude, ki je financirana s prispevkom Dežele FJK, je Slovenska kulturno-gospodarska zveza. gabrovec - V petek so se srečali v Društveni gostilni Izletniki Primorskega dnevnika v Maroku in Islandiji med lepimi spomini in novimi načrti Za prijetno vzdušje, ki je v petek zvečer vladalo v dvorani Društvene gostilne v Gabrovcu, so poskrbeli dobro razpoloženi izletniki Primorskega dnevnika, ki so se v organizaciji slovenske potovalne agencije iz Trsta First & Last Minute Adria-tica.net letos »potepali« po Maroku in Islandiji (foto Kroma). Družabno snidenje je vključevalo, ob dobri domači kapljici in slastni večerji (o kateri so pričali številni izpraznjeni krožniki), tudi živahno obujanje potovalnih anekdot in predvajanje fotografskih posnetkov s projektorjem. Družina Legiša, upravitelj Društvene gostilne v Gabrovcu, je mizo obogatila z domačimi dobrotami: od špinače in krompirja do ocvrtega piščanca in mesnih meda-ljonov z jurčki. Med navzočimi je bil tudi priljubljeni vodič Gorazd, ki je spremljal izletnike na Islandijo. Sladkanje z različnimi sladicami in okusnimi njoki s slivami je še dodatno popestrila izvedba ankete »Kam naslednjič?«. Dovoljeno nam je le izdati podatek, da se od treh večinsko izbranih destina-cij dve nahajata v Evropi in ena v Afriki. Za natančnejše informacije pa bo treba počakati, žal, vse do (običajno januarske) predstavitve programov izletov Primorskega dnevnika za leto 2011. (js) / TRST Nedelja, 12. septembra 2010 5 gledališče verdi - Nova simfonična sezona Za začetek rahločutni Schubert in vihravi Schumann Z veščo taktirko je dirigiral nizozemski mojster Hubert Soudant Po poletnem premoru je operno gledališče Verdi odprlo svoja vrata s simfoničnim koncertom, ki je ponudil cel sveženj romantične glasbe: najprej nežno, rahločutno romantično drhtenje Franza Schu-berta, nato bolj nabreklo in vihravo simfonijo Roberta Schumanna. Dirigiral je nizozemski mojster Hubert Soudant, ime, ki se je v Trstu prvič pojavilo pred dobrimi tridesetimi leti. Odtlej je dirigent obogatil svoj curriculum z najprestiž-nejšimi svetovnimi orkestri in solisti, čeprav se ni povzpel v ožji krog zvezdnikov, ki uživajo širšo popularnost. Vrline nizozemskega mojstra so predvsem zelo pozorno oblikovanje orkestrskega zvoka, kretnje, ki povezujejo ansambel v enovito muziciranje, zraven pa tudi muzikalno in tekoče fraziranje. V skladbi, ki je odprla jesensko simfonično sezono, sicer še ni bilo zaznati pretanjenega umetniškega snovanja: Schubertova uvertura Die Zauberharfe (Čarobna harfa) D644 sodi v niz scenske glasbe, s katero si je mladi skladatelj zaman prizadeval, da bi našel pot do opernih odrov. Struktura je dokaj tradicionalna, s slovesnim, skoraj tragičnim uvodom, iz katerega se nenadejano rodi lahkotna melodija. Tržaški orkester je skladbo izpeljal profesionalno, nato pa smo se poglobili v bolj intimno plat Schu-bertove duše s simfonijo, ki je ostala nedokončana, zato pa ni oštevilčena in je v katalogu zapisana kot Simfonija v h-molu D 759. Valovanje, na katerem lebdi melodična nit, je ansambel poustvaril z mehkim zvokom in lepo zaokroženim fraziranjem; čeprav nas Hubert Soudant ni pripeljal do jedra umetnine, je bilo kar nekaj čustveno nasičenih trenutkov, še posebej v tragičnem zapletu prvega stavka. Brezizhodna otožnost prvega stavka se je nekoliko omilila v nežnosti drugega, ki nas tolaži z blagoz-vočnimi melodijami. Z žlahtnim muziciranjem so se izkazala predvsem godala in pihalci, drugi del koncerta pa je napolnila Schumannova Simfonija št.3 v Es-Duru, takozvana Renska. Spisana je bila v Düsseldorfu, mestu, kjer je skladatelj vodil koncertno sezono, dokler se njegovo psihično ravnovesje ni porušilo in Ren je bila re- ka, v kateri je umetnik poiskal rešitev s prvim poskusom samomora. V simfoniji sploh ni slutiti tragičnega razpleta, saj je njen značaj pretežno optimističen, naravnan na veličastnost reke in mest, ki ležijo na njenih bregovih. V petih stavkih nam skladatelj pričara potovanje, v duhu opisne glasbe, od sončnega in z energijo nabitega jutra, preko odsevov ljudskih plesov in gotskih reminiscenc umetnosti kontrapunkta. Hubert Soudant je vodil tržaški orkester natančno in odločno, ansambel se je kretnjam odzval v dobrem soglasju in si prislužil veliko aplavzov. Sezona se bo nadaljevala prihodnji petek in soboto (v Pordenonu v četrtek, 16. septembra) s kratkim Mozartovim Divertimentom kot uvodom v prelepo in obširno Mahlerjevo Simfonijo št. 4, ki jo bo vodil odlični Stefan Anton Reck. Katja Kralj Hubert Soudant f. parenzan vzpi-anpi - Do 20. septembra Zbiranje pričevanj borcev za svobodo Vsedržavno združenje VZPI-ANPI se je dogovorilo z založbo Einaudi, da bo izdalo knjigo pričevanj nekdanjih borcev za svobodo. Za uresničitev tega načrta pa je potrebno sodelovanje vseh, ki so bili nekoč vključeni v odporniško in osvobodilno gibanje in ki hranijo spomine na tiste čase. V ta namen pobudniki projekta pozivajo bivše partizane, da posredujejo svoja pričevanja, ki naj zlasti mladim ljudem povedo, kako je bilo v tistih časih, ko so bili oni sami mladi in ko so se odločali, da se vključijo v oborožen boj za osvoboditev države izpod nacifašističnega jarma ter za boljše in pravičnejše življenje. Pričevanja je treba zbrati v čim krajšem času. Pri spodbujanju k pisanju spominskih pisem ter njihovem zbiranju sodelujejo vse krajevne sekcije VZPI-ANPI. Pričevanja je možno posredovati tudi v slovenskem jeziku, združenje pa bo poskrbelo za prevod. S pisanjem pa bo treba pohiteti, kajti rok za oddajo pričevanj zapade že 20. septembra (če bo potreben prevod, pa bo treba prispevke poslati še prej). Za vse dodatne informacije in za sprejemanje pričevanj je po 1. septembru na razpolago urad pokrajinskega sedeža VZPI-ANPI v Ul. Crispi 3 (tel. 040-661088), in sicer ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 12. ure. Interesenti se lahko v isti namen obrnejo tudi na opensko knjižnico Pinka Tomažiča in tovarišev, in sicer od ponedeljka do petka med 16. in 19. uro. (du.ka.) mir - Obisk Lise Clark Tudi naše občine v svetovnem gibanju Dolina, Milje, Zgonik in Repentabor za pristop k Županom za mir V Trstu se je na obisku pri pokrajinskih krajevnih ustanovah pred časom mudila Lisa Clark, zastopnica mirovnega gibanja Beati costruttori di pace (Blaženi graditelji miru) in organizatorka pobude Mir na kolesih, ki je 6. avgusta - ob obletnici atomskega uničenja Hirošime - štartala v tržaški Rižarni, nadaljevala proti Gorici in Vidmu ter se zaključila v Avianu 9. avgusta, na dan atomskega uničenja mesta Nagasaki. V spremstvu msgr. Antonia Santinija, sicer predstavnika krajevne sekcije Blaženih graditeljev miru, in Alessandra Capuzza, zastopnika deželnega Omizja za mir, se je Lisa Clark srečala z županjo dolinske občine Fulvio Premolin, z dolinsko odbornico Ta-tiano Turco in odbornikom miljske občine Giorgiom Kosicem. Občina Dolina je namreč kot prva občina v tržaški pokrajini pristopila k svetovnemu združenju Županov za mir - Mayors for Peace, ki mu predseduje župan iz Hirošime Tadatishi Akiba. Županja Premolin in odbornika Turco oz. Kosic so se obvezali, da se bodo zavzeli za čim številčnejši pristop krajevnih ustanov k združenju Županov za mir. Pokrajinski odbornik za mir Dennis Visioli se je pozitivno odzval na vabilo Lise Clark, da bi ob prihodnjem srečanju italijansko-slovensko-hrvaškega čezmejnega omizja za mir prevzel nalogo koordinatorja za pristop krajevnih ustanov k združenju. Srečanja so se nadaljevala pri t.i. šotoru miru na Proseku, v katerem se prepoznavajo mladi Italijani, Slovenci, Hrvati, Srbi in Bosanci, ter v Zgo-niku, kjer je potekal koncert za mir in kjer sta domača odbornica Monica Hrovatin in repentabrski župan Marco Pisani poudarila, da nameravata obe občini pristopili k združenju Županov za mir. gabrovec - Člani društvene gostilne Dvodnevni izlet od Festivala vina v Vrbniku na Krku do Plitviških jezer O uspehu dvodnevnega izleta članov Društvene Gostilne v Ga-brovcu priča že veselo razpoloženje, ki je takoj po povratku zajelo dvorišče Društvene gostilne, kjer je ob odlični večerji, dobri kapljici in razposajeni glasbi potekalo poslovilno snidenje udeležencev. V soboto, 28. avgusta, je nabito poln avtobus dobro razpoloženih članov Društvene gostilne krenil proti Plitviškim jezerom, spotoma pa je še zavil na otok Krk, v Vrbnik, kjer so se izletniki po-mudili na Festivalu Vina in pokusili vrhunsko vino - Vrbnička žlah-tina. Po vožnji je družba preživela večer v tipični restavraciji Lička kuca, naslednjega dne pa si je privoščila štiriurno vodeno odkrivanje prekrasnega Narodnega parka Plitviških jezer. Med izletom in zaključnim snidenjem so za izvrstno glasbeno spremljavo poskrbeli trije neutrudljivi izletniki: Gigi Furlan, Igor Guštin in Miran Furlan. Sama zamisel o izletu v organizaciji potovalne agencije Adriatica.net iz Trsta se je porodila med odborniki Društvene gostilne, ki si nenehno prizadevajo, da bi Društvena gostilna v Gabrovcu naprej ohranjevala vlogo zgodovinskega središča vaškega dogajanja. K istemu cilju stremi tudi vaščanka Mirella Zgonc, ki si je z zavzetim koordiniranjem in vpisovanjem članov prav gotovo zaslužila naziv »duše izleta«. Minulega marca so odborniki izbrali za nove upravitelje 108-letne Društvene gostilne družino Legiša iz Cerovelj. Valentina Legiša skupaj z očetom Borisom in mamo Mirno ponuja okusno kraško kuhinjo in pristno izbiro domačih vin tako vaš-čanom, ki se radi družijo v gostilni, kot - sicer vedno številnejšim - zunanjim gostom. (js) Skupinska slika izletnikov iz Gabrovca Bersani in Menia -soočanje v Trstu o krizi Državni tajnik Demokratske stranke Pierluigi Bersani in vladni podtajnik za okolje Roberto Menia se bosta v petek, 17. septembra, srečala v Trstu. Tema soočanja, ki sta ga spodbudila lokalni dnevnik Il Piccolo in fundacija NordEst Europa, bo izhod iz krize. Z njima se bo pogovarjal docent iz Padove Daniele Marini, srečanje pa bo vodil odgovorni urednik časnika Paolo Possamai. »Burja« na Trgu Cavana Pri Domu glasbe na trgu Cavana bo jutri od 17. ure dalje zavela burja. Privabil jo bo glasbenik in umetnik Matteo Nasini s svojimi vetrnimi instrumenti. Za to priložnost bo sredi trga stala tudi posebna inštalacija - kavča, na katera bodo lahko sedli poslušalci in tudi sami ustvarjali burjin glas. V galeriji Conestabo razstava Vojka Pogačarja V galeriji Conestabo bodo jutri ob 19.30 odprli razstavo »Krške identitete« slovenskega akademskega slikarja Vojka Po-gačarja. Na odprtju bo spregovorila Tatjana Rojc. Gre za bogato serijo skic in skulptur, ki krasijo lani odprti Spominski park na Vidmu pri Krškem. Do 1. oktobra bodo na ogled med drugim liki naših velikih mož, od Primoža Trubarja do Adama Bohoriča in Jurija Dalmatina. Uporaba telovadnic v Občini Devin-Nabrežina Občina Devin Nabrežina obvešča, da v petek, 17. septembra, zapade rok za vložitev prošenj za uporabo občinskih telovadnic v osnovni šoli v Devinu in v srednji šoli de Marchesetti v Seslja-nu za šolsko leto 2010/2011. Prošnje, naslovljene na Občino Devin Nabre-žina - Področje služb in uslug namenjenih javnosti, mora podpisati predsednik oz. pravni predstavnik zainteresiranega društva. Obrazci so na voljo v občinski knjižnici v Nabrežini - v Uradu za šport in prosti čas - Nabre-žina 102 (te. št.: 040-2017370). Obnova cestne signalizacije Občina Trst obvešča, da bo ves prihodnji teden od 21. do 6. ure potekala obnova cestne signalizacije na mestnih ulicah. Jutri bo na vrsti nabrežje (od Trga Tommaseo do Nabrežja Nazario Sauro), hkrati pa tudi trga Dalmazia in Oberdan. Dela na Obalni cesti Podjetje AcegasAps obvešča, da se bodo jutri na Obalni cesti (v višini križišča s cesto za Križ) začela dela za namestitev nove jeklene vodovodne cevi. Potrebno bo opraviti strojni izkop jarka, ki bo prečkal cesto, zato je lastnica ceste -družba FriuliVenezia Giulia Strade -odredila delno zaprtje ceste; promet bo potekal izmenično in urejal ga bo semafor. Dela naj bi trajala 2 tedna. Hvalnica Materi božji V okviru 33. sezone tržaškega glasbenega septembra bo v stolnici pri Sv. Justu jutri ob 20.30 igralec Omero Antonutti bral hvalnico Božji materi Akathistos. Branje bo spremljal zbor Cappella Civica pod taktirko Marca Sofianopula. Večer bodo ponovili v torek ob 20.30 v grško-pra-voslavni cerkvi. Vstop je prost. Kongres o anorganski kemiji Tržaška univerza bo od jutri do četrtka gostila 38. državni kongres oddelka anorganske kemije pri italijanski kemični družbi. Na številnih konferencah se bo zbralo nad 200 strokovnjakov iz različnih koncev sveta. Srečanje v Morskem muzeju V tržaškem Morskem muzeju (Campo Marzio 5) bo jutri ob 18. uri srečanje z zgodovinarjem Kristjanom Knezom, ki bo spregovoril o Trstu in Istri v sklopu prve istrske pokrajinske razstave (Koper maj-oktober 1910). Uvedel ga bo predstavnik združenja Marevivo Marino Vocci. 6 Nedelja, 12. septembra 2010 TRST / glasba - Niz sedmih koncertov v Štivanu in na gradu Colloredo di Montalbano Note Timave se jutri začenjajo z glasbeno-znanstvenim srečanjem Letos 23. izvedba mednarodne koncertne sezone z jazzovsko obogatitvijo Minilo je že 23 let, odkar je bila v gotski cerkvici v Štivanu prva izvedba Mednarodne koncertne sezone Note Timave. Uspešni, dolgoletni niz jesenskih koncertov kulturnega društva Punto musicale se je letos obogatil z dodatno, uvodno ponudbo v obliki poletnega tematskega festivala Tango da pensare. Zdaj je že pred vrati začetek tradicionalne sezone, ki bo v ponedeljek, 13. septembra v cerkvi v Štivanu z dvojnim, znanstveno-glasbenim srečanjem. Prof. Giovanni Pierini, docent filozofije medicine na univerzi v Bologni, bo analiziral povezave med glasbo in medicino v luči odnosa med sakralnostjo umetnosti in primitivno filozofijo. Sledil bo koncert znane italijanske pianistke in skladateljice Rite Marcotulli, dobitnice letošnjega zlatega Ciak-a za glasbeno kuliso filma Basilicata coast to coast. Niz sedmih koncertov se bo nadaljeval v alternaciji med Štivanom in gradom v kraju Colloredo di Montalbano na Videmskem. Tu bo druga referenčna osebnost italijanske klavirske scene nastopila v soboto, 18. septembra s koncertnim programom o umetnosti »dodatka«. Riccardo Risaliti s klavirske Gotska cerkvica v Štivanu kroma akademije v Imoli je namreč sestavil spored z naslovom Play it again, v katerem analizira dinamiko koncertnega običaja, takoimenovanega bis-a. V ponedeljek, 20. septembra bo komorni orkester Beneška simfonična noč (nekdanji orkester Malipiero) sklenil svoj triletni projekt z integralno izvedbo Bachovih Brandebur-ških koncertov; tokrat bosta na sporedu 6. in 1. koncert serije. V sekciji mladih talentov se bosta predstavili pianistki Federica Bello, ki bo igrala 25. septembra v Colloredu, in Susan- na Salvemini Shizuka, katere recital bo 27. septembra v Štivanu. Note Timave so v zadnjih letih sprejele različne glasbene žanre s širitvijo obzorij resne glasbe, jazzovska govorica pa je postala del stalne ponudbe. Jazzovski kotiček bo letos namenjen občinstvu na gradu Colloredo in bo na sporedu 2. oktobra z nastopom skupine Stefano Colpi trio. Glasba in filozofija bosta ponovno iskali zanimiva soglasja na zadnjem koncertu v ponedeljek, 4. oktobra, ko bo docent teoretske filozofije Maurizio Malaguti govoril o odnosu med zvokom in tišino na predavanju z naslovom Onkraj tišine - Pesem, ki jo srce skriva. Sledil bo čas za zbrano sporočilnost antične sakralne glasbe s koncertom vokalne skupine Ensemble Ok-toechos. Koncertna sezona bo potekala s pokroviteljstvom ministrstva za kulturo, Dežele FJK, Pokrajine Trst, Občine Devin-Nabrežina, Občine Colloredo di Montalbano in letos tudi s podporo bolonjske univerze. Vsi koncerti se bodo začeli ob 21. uri s prostim vstopom. Podrobne informacije so na voljo na spletni strani www.puntomusicale.org. ROP Včeraj danes Danes, NEDELJA, 12. septembra 2010 GVIDO Sonce vzide ob 6.39 in zatone ob 19.22 -Dolžina dneva 12.43 - Luna vzide ob 11.52 in zatone ob 21.08 Jutri, PONEDELJEK, 13. septembra 2010 FILIP VREME VČERAJ: temperatura zraka 23 stopinj C, zračni tlak 1018,7 mb ustaljen, veter 20 km na uro vzhodnik severo-vzhod-nik, vlaga 46-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 21,8 stopinje C. OKLICI: Andrea Marchesi in Valentina De-gasperi, Riccardo Stokelj in Mara Platta, Carlo Depangher in Alina Kurasova, Mohammed Ez-Zahiri in Žaneta Agnieszka Svara. samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Cao di Piazza Mons. Santin 2 (040 365840). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. U Kino CI3 Lekarne Nedelja, 12. septembra 2010 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Mazzini 43, Ul. Fabio Severo 122, Ul. Combi 17, Žavlje - Ul. Flavia 39/C, Ferne-tiči (040 212733). Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Mazzini 43 (040 631785), Ul. Fabio Severo 122 (040 571088), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Mazzini 43, Ul. Fabio Severo 122, Ul. Combi 17, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Combi 17 (040 302800). Od ponedeljka, 13., do sobote, 18. septembra 2010 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Ospedale 8 (040 767391), Ul. Commerciale 21 (040 421121), Milje - Lungomare Venezia 3 (040 274998). Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Ospedale 8, Ul. Commerciale 21, Capo di Piazza Mons. Santin 2, Milje - Lungomare Venezia 3. Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - AMBASCIATORI - 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »Shrek e vissero felici e con-tenti«. ARISTON - 16.30, 20.00 »Il rifugio«; 18.00, 21.30 »North Face«. CINECITY - 10.55, 13.00, 15.15, 17.35, 20.00, 22.00 »The American«; 10.50, 13.15, 15.20, 17.40, 20.00, 22.00 »Resident Evil afterlife 3D«; 17.00, 19.45, 22.05 »La so-litudine dei numeri primi«; 11.00, 15.30, 18.30, 21.30 »The Karate Kid - La leg-genda continua«; 10.55, 14.30, 16.30, 20.20, 22.20 »I mercenari - The expendables«; 11.00, 13.10, 15.10, 17.30, 20.00, 22.00 »Shrek e vissero felici e contenti 3D«; 10.45, 12.45, 14.35, 16.25, 18.30 »Shrek e vissero felici e contenti«; 18.15, 20.15, 22.15 »Giustizia privata«; 10.45, 12.45, 14.50 »L'apprendista stregone«. FELLINI - 16.45, 18.40, 20.30, 22.20 »Miral«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »La solitudine dei numeri primi«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.15, 20.00, 21.45 »20 sigarette«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.40, 18.30, 20.15, 22.00 »Somewhere«. KOPER - KOLOSEJ - 17.50, 19.50, 21.50 »Nevidno zlo: Drugi svet 3D«; 15.10, 17.10, 19.10, 21.10 »Charlie«; 21.30 »A-ekipa«; 14.10, 16.50 »Karate Kid«; 19.30 »Carja Mikonosa«; 14.00, 16.00 »Mačke in psi: Maščevanje gospe Muce 3D«. KOPER - PLANET TUŠ 11.00, 15.15, 17.30 »Svet igrač 3 - 3D (sinhro)«; 21.30 »Salt«; 12.00, 18.20 »Marmaduke«; 11.05, 13.05, 15.05, 17.15 »Mačke in psi 3D«; 12.20, 15.10, 18.00, 20.55 »Karate Kid«; 19.10 »Mačeta«; 14.10, 16.30, 18.50, 21.10 »Ljubezen na daljavo«; 13.30, 16.00, 18.30, 20.40 »Charlie«; 14.20, 16.20, 20.50 »Nevidno zlo: Drugi svet«; 13.15, 19.50, 21.50 »Nevidno zlo: Drugi svet 3D«. NAZIONALE - Dvorana 1: 11.00, 14.30, 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Resident Evil afterlife 3D«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »The American«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »I mercenari«; Dvorana 4: 16.30, 19.00, 21.30 »The Karate Kid - La leggenda continua«. SUPER - 16.30, 20.15 »L'apprendista stregone«; 18.15, 22.15 »Giustizia privata«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 16.00, 18.00, 20.15, 22.15 »The American«; Dvorana 2: 15.15, 17.15 »Shrek e vissero felici e contenti 3D«; 20.00, 22.00 »Somewhere«; Dvorana 3: 16.00, 18.00, 20.00, 22.10 »Resident Evil: Afterlife«; Dvorana 4: 15.20, 17.50 »The Karate Kid - La leggenda continua«; 20.20, 22.10 »I mercenari - The expendables«; Dvorana 5: 15.15, 17.30, 19.50, 22.00 »La solitudi-ne dei numeri primi«. 0 Prireditve KAVARNA GRUDEN: do 15. septembra je na ogled razstava grafik Franke Kovačič »Rože«. Urnik ogleda v času obratovanja Kavarne, ob sredah zaprto. PRIMORSKA POJE POSVEČENA BAZOVIŠKIM JUNAKOM v organizaciji ZSKD in sodelovanju s SKD Lipa bo v petek, 17. septembra, ob 20. uri v Športnem centru Zarja v Bazovici. Nastopajo MePZ Lipa-Bazovica (dir. Tamara Ražem), ŽePZ Rože-Nova Gorica (dir. Silvan Zavadlav), MePZ Bazovica-Re-ka (Franjo Bravdica), PZ Srečko Koso-vel-Ajdovščina (dir. Matjaž Šček) in TPPZ Pinko Tomažič (dir. Pia Cah). PREDSTAVITEV TEMELJEV ZDRAVILSTVA V Hotelu Salinera v Strunjanu bo 18. in 19. septembra potekala dvodnevna teoretično-izkustvena delavnica Predstavitev Temeljev zdravilstva Barbare Brennan, ki jo vodi učiteljica na Brenna-novi Mednarodni Šoli Zdravilstva, Irena Čuber-Deržek. Za informacije pišite na irenacuber@gmail.com ali pokličite na +386 40 599 365. SKD V. VODNIK IN ŠD BREG vabita v nedeljo, 19. septembra, ob 19.30 v občinsko telovadnico v Dolini na koncert narod-nozabavne glasbe. Nastopila bosta Marko Manin in Sašo Avsenik s prijatelji. BAMBIČEVA GALERIJA vabi na fotografsko razstavo Kina Extrade »Stran! Hočem stran! V Peru in Bolivijo...«, na Opčine, Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131. Razstava bo odprta do 25. septembra. H Šolske vesti DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NABRE-ŽINA sporoča, da bo pouk začel v ponedeljek, 13. septembra in sicer: OŠ J. Jurčiča 8.00-13.00; OŠ V. Ščeka 8.00-13.00; COŠ I. Grudna 7.50-13.00; ČOŠ L. K. Go-razda/1. maj 1945 8.00-13.00; OV Devin 7.44-12.30; OV Mavhinje 7.45-12.30; OV Gabrovec 7.30-12.30; OV Nabrežina 7.30-12.30. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO DOLINA obvešča, da se pouk na osnovnih šolah in vzgojne dejavnosti v otroških vrtcih pričnejo v ponedeljek, 13. septembra, s sledečim urnikom: 8.00-13.00 (brez kosila). Podrobnejše informacije o poteku in organizaciji učnih dejavnosti bodo starši prejeli prvi dan pouka ob prihodu v vrtec oziroma šolo. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OP-ČINAH sporoča, da bo prvi dan pouka v osnovnih šolah in otroških vrtcih v ponedeljek, 13. septembra, od 8. do 12. ure, brez kosila. Od torka, 14. septembra, bo v osnovnih šolah reden pouk s kosilom in popoldanskim bivanjem, v otroških vrtcih pa bo pouk od 14. do 17. septembra, od 8. do 13. ure, s kosilom. DPZIO JOŽEFA STEFANA obvešča, da se bo redni pouk za šolsko leto 2010/11 začel v ponedeljek, 13. septembra, ob 8. uri na novem začasnem sedežu na Vrdelski cesti št. 13/2. DRŽAVNA SREDNJA ŠOLA SREČKO KOSOVEL NA OPČINAH IN NA PROSEKU sporoča, da bo potekal pouk na sedežu in na podružnici po sledečem urniku: od 13. do 17. septembra od 8.00 do 12.38; od 20. septembra dalje od 8.00 do 14.25. DSŠ IGO GRUDEN NABREŽINA sporoča, da bo prvi dan pouka v ponedeljek, 13. septembra, od 7.45 do 13.15. NA TEHNIČNEM ZAVODU ŽIGE ZOISA se bo pouk v šolskem letu 2010/2011 začel v ponedeljek, 13. septembra, ob 8. uri na ulici Weiss, 15, za vse razrede obeh smeri. OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča, da bo pouk v občinskih otroških vrtcih začel kot sledi: otroški vrtec v Sesljanu z italijanskim učnim jezikom v ponedeljek, 13. septembra; otroški vrtec v Šempolaju s slovenskim učnim jezikom v ponedeljek, 13. septembra, s sledečim urnikom: od ponedeljka, 13. , do petka, 17. septembra , od 8. do 13 ure s kosilom; od ponedeljka, 20. septembra, do četrtka, 30. junija, od 8. do 16. ure. OSNOVNA ŠOLA FRANCETA BEVKA sporoča, da bo šolska maša v ponedeljek, 13. septembra 2010, ob 12.15 v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah. Učenci gredo k maši v spremstvu staršev. RAVNATELJICA NIŽJE SREDNJE ŠOLE SIMONA GREGORČIČA v Dolini sporoča, da se bo pouk začel v ponedeljek, 13. septembra in bo potekal od 7.45 do 12.35. Šolabus bo začel redno delovati v torek, 14. septembra. Točne urnike bodo prejeli učenci na šoli prvi dan pouka. RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A. M. SLOMŠKA obvešča, da bo se bo pouk začel v ponedeljek, 13. septembra, ob 8. uri. VEČSTOPENJSKA ŠOLA NA VRDELI sporoča, da se bo pouk začel v ponedeljek, 13. septembra, po sledečem urniku: vrtec Lonjer in Barkovlje od 8.00 do 12.30 brez kosila; osnovne šole Župančič, Milčinski in Finžgar od 8.30 do 12.0 brez kosila; srednja šola Sv. Ciril in Metod na sedežu pri Sv. Ivanu in na Katinari od 8.00 do 12.35. Urnik velja za cel teden. VEČSTOPENJSKA ŠOLA PRI SV. JAKOBU sporoča, da se bo pouk pričel v ponedeljek, 13. septembra, ob 7.30 za otroške vrtce pri Sv. Jakobu, v Škednju in J.Uk-marja; ob 7.50 za dijake D.S.Š. Ivana Cankarja; ob 8. uri za učence osnovnih šol J. Ribičiča - K. Široka in I. Grbca - M.G. Ste-pančiča. V vseh otroških vrtcih in osnovnih šolah se bo pouk v prvem tednu zaključil ob 13. uri s kosilom. OBČINI ZGONIK IN REPENTABOR sporočata, da bo služba šolskega prevoza začela delovati v torek, 14. septembra. Urnike bodo učenci dobili prvi dan pouka. Za razna pojasnila lahko pokličete na tel. št. 040-229150 (Občina Zgonik) ali 040327122 (Občina Repentabor). ŠOLSKA MAŠA ZA UČENCE COŠ ŠEM-POLAJ bo v sredo, 15. septembra, ob 16. uri v Šempolaju. ŠOLSKA MAŠA ZA UČENCE COŠ SALEŽ-ZGONIK bo v četrtek, 16. septembra, ob 16.15 v Zgoniku. H Čestitke V Boljuncu pod Turnom hiša stoji in v njej JANA danes svojih prvih 25 let slavi. Da bi bila srečna, zdrava in vesela ter da bi se ji uresničile vse skrite želje, ji iz srca želita mama in papa. Draga ALMA, včeraj si praznovala tvoja lepa leta. Prav iz srca ti želimo še tako naprej. Družina Briščik. Naši neutrudni pedagoški svetovalki ANDREJI DUHOVNIK- ANTONI izrekamo iskrene čestitke ob prejetjupo-membnega priznanja. Tržaški šolniki vseh stopenj. [H Osmice ANDREJ IN IVAN ANTONIČ sta odprla osmico v Cerovljah št. 34. Tel. št. 040 -299800. Vabljeni! OSMICA je odprta pri Štolfovih, Salež št. 46. Nudimo domače dobrote. Tel. št. 040 - 229439. OSMICO je odprl Zahar v Borštu št.57. OSMICO je odprla družina Pertot (Špj'lni) Nabrežina center št. 10. OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Tel. 040 - 327104. OSMICO je odprl v Zgoniku Stanko Milič. Tel. 040-229164. OSMICO je odprl Škerk v Praprotu št. 20. Tel. 040 - 200156. PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. STANKO je na Opčinah odprl osmico. Tel. 040-211454. Loterija 11. septembra 2010 Bari 10 22 64 69 88 Cagliari 84 31 89 67 58 Firence 12 44 84 82 5 Genova 2 11 72 71 49 Milan 83 72 71 59 56 Neapelj 47 1 89 80 23 Palermo 79 62 55 90 46 Rim 4 80 15 35 12 Turin 48 25 55 86 1 Benetke 49 43 18 40 75 Nazionale 52 8 54 29 43 Super Enalotto Št. 109 10 16 36 70 71 73 jolly 66 Nagradni sklad 7.211.143,07€ Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 134.175.321,78 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 24 dobitnikov s 5 točkami 45.069,65 € 3.479 dobitnikov s 4 točkami 310,91 € 128.175 dobitnikov s 3 točkami 16,87 € Superstar 85 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnikov s 5 točkami --€ 12 dobitnikov s 4 točkami 31.091,00 € 594 dobitnikov s 3 točkami 1.687,00 € 8.891 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 57.391 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 120.876 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Nedelja, 12. septembra 2010 7 MARKO MANIN & SASO AVSENIK gafa, (concert Z gOSti f+h skd v. Vodnik ŠD Breg vabita v telovadnico v DOLINO - Občinski športni center S.KIabjan nedelja, 19.9. ob 19.30 Marko Manin trio, ans. Sašo Avsenik, Gregor Avsenik, Zoran Lupine, ans. Eno urco al pej dvej, die Mascher (Avstrija), MIPZ Slomšek iz Bazovice napoveduje: Andrej Hofer -RTV Slo DRUŠTVO SLOmSKO GLEDALIŠČE STvdio ar! Si kdaj pomislil, da bi postal igralec? Te mikajo oder, gib, kostumi, igranje? Bi rad postal tehnik luči in zvoka? Pridi, pridruži se nam v naši gledališki šoli! Začetek tečaja 29.9.2010 Za vse informacije pokliči na 347-7615287 ali piši na sola@teaterssg.it S Izleti ŽUPNIJA PROSEK organizira osemdnevno potovanje po Egiptu. Odhod 1. januarja. Za informacije pokličite tel. št.: 040-225170 in to med 20. in 21. uro. Čas prijave je do 20. septembra. KLUB PRIJATELJSTVA prireja v sredo, 29. septembra, izlet v Stično z ogledom njenih zanimivosti in na Valvasorjev grad Bogensperk ter okolico. Vpisovanje do 25. septembra na tel. št. 040-225468 (Vera). Vabljeni! KRUT vabi na ogled Festivala 3. življenjskega obdobja v Ljubljani, s krajšo panoramsko vožnjo po starem Sant'Ama Impresa Trasporti Funeöri mestnem jedru in koncertno predstavo. Odhod avtobusa v četrtek, 30. septembra, ob 8.30 s trga Oberdan, izpred Deželne palače in postankom pri Domju ob 8.45. Informacije in prijave na društvenem sedežu, ul. Cicerone 8, tel. 040-360072 OGLED PASIJONSKIH IGER v Kirchschlagu in romarskega svetišča Fatimske Matere Božje v Pr sing-birbaumu ter Gradca od 10. do 11. oktobra. Cena 155,00 evrov (vključen je avtobusni prevoz, polpenzion, vstopnica za obisk pasijona in kosilo na poti domov). Prijave sprejema sestra Angelina Šterbenc na telefonski številki 347-9322123, 0038641-290386, 040-299409 (Norma), 040-370846 (pon.-pet., 9.30-13.30 Slovenska prosveta). Zaradi organizacijskih razlogov je za vpisovanje nujno pohiteti! S Mali oglasi IŠČEM DELO - z lastno kosilnico oz. motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot tudi živo mejo. Tel. št.: 333-2892869. BAZEN, zunanji, mere 420x220x100h, z vsemi pripomočki in s talno podlago ugodno prodam ob koncu sezone. Tel. št.: 335-8045700. DAJEM V NAJEM novejše stanovanje v Sežani, s parkirnim mestom v garaži. Pokličite v večernih urah tel. št.: 328-9699156. IŠČEM rabljene knjige za 1. klasični li-cej. Tel. št.: 340-7430160. IŠČEM DELO kot gospodinjska pomočnica za starejšo osebo ali za- S Poslovni oglasi 1|F Pogrebno podjetje ...v Trstu od leta 1908 Nudimo prevoze za tržaško občino in okolico, narodne in mednarodne prevoze ter razne storitve na pokopališčih. Devin-Nabrežina 166 - Trst Ul. Torrebianca 34 Ul. deH'lstria 129 Ul. del Ghirlandaio 28 brezplačno notranje parkirišče Usluge na domu PRODAJAM GROZDJE. 348-5856977 IZKUŠENO NEGOVALKO, 24-ur-no, za nepokretno nono iščemo. 347-8039439 NAVTIČNA TRGOVINA MOTO-MARINE išče prodajalca/ko z znanjem slovenskega ali angleškega/nemškega jezika in prakso s PC-jem. Predstaviti se s curriculum in sliko v ponedeljek, 13. septembra, od 9.00 do 14.00 v ulici Boveto 10 - Trst. Tel. 040-420211. E-mail shop2@motomarine.it Primorski dnevnik išče raznašalko/ca za Prosek in Kontovel Tel. št.: 040-7786300 od 10. do 17. ure konski par 24 ur dnevno. Tel. št. 040274102. KUHARICA z dolgoletnimi delovnimi izkušnjami išče delo ali nudi pomoč v gospodinjstvu. Tel. št. 320-3557811. LJUBITELJU ŽIVALI podarimo cart-ljivo, simpatično in igrivo mucko. Kontakt: 040-826941 ali robijako-min@libero.it. NA OPČINAH oddajamo v najem pritlične prostore. Informacije: 348 -8136866. NA PROSEKU dajem v najem opremljeno stanovanje s spalnico, manjšo sobo, dnevno sobo, kuhinjo in kopalnico. Tel. št. 320 - 1509155. PEČ NA DRVA nordica, model svezia, 9 kw, malo rabljeno prodam; tel. 3287771669. PRIPOROČENI, IŠČEM V NAJEM stanovanje v Bazovici oziroma na Op-činah in okolju, ter v predelu nad novo univerzo. Mesečno 400,00 evrov. Pokličite ob večernih urah tel. št.: 347-5179383. PRODAJAM KNJIGE italijanščine, angleščine, latinščine in grščine za klasični in znanstveni licej. Zainteresirani naj pokličejo tel. št.: 3459262954. PRODAJAM KNJIGE za vse razrede klasičnega liceja F. Prešerna. Tel.: 320-2113860. PRODAJAMO DOMAČE SLIVE za marmelado. Tel. št. 040 - 231865. PRODAM GROZDJE refoška in vi-tovske. Tel. št.: 339-5811776. PRODAM KNJIGE Kemija za gimn. 1, Slov. književnost, Slov. slovnica in jez. vadnica, Pregled slov. slovstva, Kristjan in sv. pismo, Kaj verujemo 3, Book and Bookmarks, Around and about Britain and the states. Tel. št.: 340-0030154. PRODAM KNJIGE za tretji razred Trgovskega zavoda Ž. Zois. Tel. št.: 340-2762765, 040-226826. PRODAM KNJIGE od 1. do 5. letnika družboslovnega liceja. Tel. št. 349 -5068604. PRODAM fiat 500, letnik 1973. Tel. št.: 334-5770580. PRODAM grozdje vrste malvazija in merlot. Tel. št. 331-4331079. PRODAM prešo za stiskanje grozdja, premer 60 cm, cena po dogovoru. Tel. št. 347-1396132. PRODAM ŠTEDILNIK NA DRVA v dobrem stanju, po ugodni ceni. Tel. št.: 338-7318445. STANOVANJE V BOLJUNCU dajem v najem: dnevna soba s kuharskim kotom, dve spalnici, kopalnica, veža, klet in parkirni prostor. Tel. št.335-6036609. V CENTRU SEŽANE dajem v najem opremljeno stanovanje, 40 kv. m. s teraso. Tel. št.: 335-5928584. V GABROVCU dajem v najem prostor 50 kv.m. Informacije in pojasnila na tel. št. 348 - 4459266. 0 Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Miramarski drevored 49, Ka- tinara - Ul. Forlanini SHELL: Žavlje (Milje) ESSO: Drevored Campi Elisi, Zgonik - Državna cesta 202 - km 18+945 TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3 FLY: Passeggio S. Andrea ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Car-naro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. Zapustil nas je Dimitrij Sedmak (Mitja) Žalostno vest sporočajo mama Sofija, sestra Nataša in nečakinja Maja Pogreb z žaro bo v petek, 17. septembra, ob 14.30 na pokopališču v Križu. Križ, 12. septembra 2010 Kraško pogrebno podjetje Lipa Ob izgubi dragega Mitje sočustvuje z mamo, sestro in svojci Irene z družino ZAHVALA Olimpia Giovannini Gulič Iskrena hvala vsem, ki so z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili njen spomin. Posebna zahvala g. Pohajaču in cerkvenemu pevskemu zboru. Družina Opčine, 12. septembra 2010 ZAHVALA Pepi Antonič Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin našega dragega in nam bili ob strani v tem težkem trenutku. Družina ZAHVALA Silvester Gustincic Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam bili ob strani in ki ste na kakršenkoli način počastili spomin našega dragega. Družina Pogrebno podjejte Alabarda 10.9.2004 10.9.2010 Gunther Tvoj mir naj bo z nami. Mama in Morris, stric Dino in Giorgia 10.9.2004 10.9.2010 Gunther Si vedno v naših srcih. Papa Boris Hervatin, Luciana in Morris Trst, 12. septembra 2010 t Sorodniki Danice Pipan vd. Kocman sporočamo, da bo sv. maša v sredo, 15. septembra, ob 11.30 v štivanski cerkvi, kjer se bomo zadnjič poslovili od naše drage. Sinova Lucijan in Drago z ženama Carmen in Tiziano, vnuki Martin, Alessandra in Oskar, nečaki Elma, Enrico, Marco in Elettra ter vsi ostali sorodniki Štivan, 12. septembra 2010 Kraško pogrebno podjetje Lipa Ugasnil sem luč. Zaprl sem vrata. Odšel sem v tihem polmraku in vrata so zaplakala. S. Kosovel t Zapustil nas je naš dragi Alojz Kante (Gigi) Žalostno vest sporočajo žena Marija, sinova Peter z Norko in Mauro z Barbaro, vnuki Marko s Stefanio, Ivana in Kristian, sestra Ada in ostalo sorodstvo Pogreb bo jutri, 13. septembra, ob 13. uri iz ulice Costalunga v šempolajsko cerkev. Pokojnik bo ležal v mrliški vežici od 12. ure. Praprot, 12. septembra 2010 Pogrebno podjetje Alabarda Kot ptica odletel si v sinje nebo, zapuščaš mi samo lepe spomine in pomembne vrline: potrpežljivost, dobroto in ljubezen. Hvala ti, moj ljubi Gigi, tvoja Norka Sočustvujeta z družino Franka in Giuliano Ob izgubi dragega očeta in tasta izrekamo Petru, Norki in ostalim svojcem občuteno sožalje družine Berzan, Crevatin, Mozenič, Nadlišek, Paoletti, Požar, Sosič, Spetič M., Spetič S., Starec, Zobec, Žerjal in Žerjul Ob izgubi dragega Gigija izreka svojcem iskreno sožalje SKD Vigred Ob izgubi dragega Gigija izreka ženi Mariji, sinovoma Petru in Mauru ter ostalim sorodnikom iskreno so-žalje Vaška skupnost Praprot 8 Nedelja, 12. septembra 2010 TRST / □ Obvest ila NEMŠČINA ZA VSAKOGAR - v sodelovanju s priznano šolo za nemščino. Skupinski in individualni pouk. Priprava na izpite. Možnost certifikatov. Informacije in vpisi tel.: 040-212289, e-mail: in-fo@skladmc.org. PIHALNI ORKESTER BREG IN GLASBENA MATICA obveščata, da je v teku vpisovanje za glasbeno šolo za pihala, trobila in tolkala. Informacije na tel. št. 3386439938 ali vsak četrtek od 20.30 dalje na sedežu godbe v Dolini. PLEASE, PLAY WITH ME: z igro v angleški jezik, tečaji v sodelovanju z otroškimi vrtci. Informacije in vpisi tel.: 040212289, e-mail: info@skladmc.org. TRŽAŠKO ZDRUŽENJE DIABETIKOV priredi v četrtek, 16. septembra, ob 17. uri v Dvorani Baroncini Zavarovalnice Generali (Ul. Trento 8) predavanje na temo »Užitek in zdravje: na pohodu od Kvarnerskega do Tržaškega zaliva«. Po uvodnih besedah predsednika M. Voc-cija bosta predavala učiteljica in predsednica Skupine 85 Patrizia Vascotto ter zdravnik dr. Paolo Da Col. Vabljeni vsi! ŠC MELANIE KLEIN obvešča, da bo urad, v ul. Cicerone 8, odprt vsako soboto od 10. do 11.30. Info na: tel. 328 4559414, info@melanieklein.org, www.melanie-klein.org. ESPANOL PARA EXTRANJEROS: tečaji španskega jezika za vse stopnje, za otroke in odrasle. Priprava na izpite. Informacije in vpisi tel.: 040-212289, e-mail: info@skladmc.org. Predstavitveno srečanje za vse: v sredo 29. septembra, ob 19.30. ROJANSKI CERKVENI PEVSKI ZBOR je začel z rednimi pevskimi vajami v Marijinem domu v Rojanu (ul. Cordaroli, 29). Toplo vabi nove člane, da se pridružijo zboru in sodelujejo pri maši, ki jo vsako nedeljo ob 9. uri iz rojanske cerkve prenaša Radio Trst A. Info na tel. št.: 335-6551039 in 040-415176. BIVŠE ODBOJKARICE IN ODBOJKARJI BREGA! Če želite razmigati mišice v veseli družbi enkrat tedensko, ob četrtkih od 18. do 20. ure v lonjerski telovadnici, pokličite čim prej tel. št.: 040-228561 od 19. do 20. ure (Fabia). CENTER YOGA SATYNANDA iz Trsta (ul. Economo, 2) obvešča vse člane in zainteresirane, da so se ponovno začele lekcije yoge. Vse informacije lahko dobite na spletni strani društva www.satya-nandayogatrieste.it. Vsem novim članom nudimo prvo lekcijo brezplačno. POSLOVNA SLOVENŠČINA ŠC Melanie Klein prireja tečaj poslovne slovenščine. Tečajniki bodo nadgradili svoje poznavanje osnovnih pravopisnih pravil slovenskega knjižnega jezika, obravnavali različne besedilne vrste (elektronska pošta, obvestila, prošnje, vabila itd), razvijali pomenske, slovarske, slovnične in pravopisne zmožnosti ter razvili sposobnosti kreativega pisanja. Prijave in info na: tel 328-4559414, info@melanie-klein.org, www.melanieklein.org. PRIPRAVA NA NOSEČNOST ŠČ Melanie Klein ponuja pripravljalni tečaj namenjen nosečnicam. Tečaj bo potekal v ul. Cicerone 8. Število mest je omejeno. Prijave in info na: tel 3284559414, info@melanieklein.org, www.melanieklein.org. TEČAJ ZA NOSEČNICE V BAZENU ŠC Melanie Klein prireja tečaj sprostitve in priprave na porod s pomočjo glasbe in gibalnih vaj v bazenu. Voda in glasba blagodejno delujeta na bodočo mamico in na otroka, sproščata napetosti in pripomoreta k razvijanju kvalitetnih medsebojnih odnosov. Število mest je omejeno. Prijave in info na: tel 328-4559414, info@melanie-klein.org, www.melanieklein.org. SKD TABOR-OPČINE V čipkah skrivajo se sanje-tečaj kleklanja ob večernih urah, za informacije 040-211870 po 20.uri. DRUŠTVO ZVEZDA vabi v Ljudski dom v Podlonjerju danes, 12. septembra, na tradicionalni Praznik grozdja. Ob 19. uri nagrajevanje najlepših »špronov«, od 20. ure pa ples z Duom Melody. Delovali bodo dobro založeni kioski. KAPELICA KRALJICE MIRU NA KATI-NARI 71-letnica njene postavitve. Danes, 12. septembra, ob 9. uri bo pri kapelici darovana sv. maša. Obred bo daroval gospod Žužek. Toplo vabljeni. ODBOR ZA PROSLAVO BAZOVIŠKIH JUNAKOV pri Narodni in študijski knjižnici vabi ženske in moške, da se v narodni noši udeležijo letošnje osrednje slovesnosti v Bazovici danes, 12. septembra. Letos je 80-letnica ustrelitve štirih junakov 1930-2010. ODBOR ZA PROSLAVO BAZOVIŠKIH JUNAKOV prireja danes, 12. septembra, ob 80. obletnici ustrelitve bazoviških junakov, proslavo na bazoviški gmajni. Poleg združenih mešanih pevskih zborov bo ob priliki nastopal mladinski priložnostni pevski zbor pod vodstvom Aleksandre Pertot sestavljen iz višješolcev in mladih pevcev do tridesetega leta starosti. Vse vaje bodo potekale v Prosvetnem domu na Opčinah. Letos bodo združeni mešani pevski zbori zapeli pesmi Žrtvam, Vstajenje Primorske in Lipa. Notno gradivo je na razpolago na tržaškem sedežu ZSKD. Vsem pevcem priporočamo, da se vaj udeležijo. Letos je posebna obletnica in prisotni bodo tudi ugledni gostje. Celotno dogajanje na gmajni v Bazovici bo snemano za televizijo in radio. TABORNIKI RMV obveščajo, da se danes, 12. septembra, lahko udeležijo poldnevnega orientacijskega pohoda BOP. Vse starostne kategorije zberejo ob 14.00 pri spomeniku na bazov-ski gmajni, kjer bo osrednja proslava v spomin na bazoviške junake. Bomo v popolnih krojih. Več informacij na www.tabornikirmv.it. TABORNIKI RMV prirejajo danes, 12. septembra, v sklopu prireditev v spomin na štiri bazoviške junake, pol-dnevni orientacijski pohod odprt vsem ljubiteljem orientacije, staršem in otrokom ali mlajšim starostim kategorijam. Zbirališče in prijave v športnem centru Zarja od 7.45 do 8.15. Vsako ekipo sestavlja od 4 do 2 člana. Orientacijski del se bo zaključil na vrhu Kokoši, kjer bodo taborniki vse tekmovalce pogostili s kosilom. Po sestopu s planinci na osrednji prireditveni prostor in osrednji proslavi v spomin na štiri bazoviške junake bo nagrajevanje v centru Zarja. Več informacij na www.tabornikirmv.it. Info na bop.rmv@gmail.com. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM obvešča, da se v ponedeljek, 13. septembra, začenjajo treningi za vse starostne skupine: 1. skupina-Palčki (3-6 let): pon 16.30-17.30 na Opčinah in pet 16.3017.30 v Gropadi; 2. skupina-Zajčki (7-14 let): pon in pet od 17.30 do 19.00 na Opčinah; 3. skupina-Škrati (od 15. leta dalje): pon in pet od 19.00 do 21.00 na Op-činah. Za 2. in 3. skupino je predvidena tudi gimnastika pri Briščiki ob sobotah. Za vpis in informacije: 3497597763 Nastja, 335-6278496 Nikol ali na info@cheerdancemillenium.com DRUŠTVO JOGA v vsakdanjem življenju Popetre obvešča, da se pričnejo začetni tečaji redne vadbe joge v naslednjih krajih: na osnovni šoli v Hrpeljah, od 13. septembra, ob ponedeljkih, ob 17.30; v Domu upokojencev Sežana ob ponedeljkih, od 13. septembra začetni tečaj ob 20. uri, od 14. septembra ob torkih 2. stopnja ob 17.30, 3. stopnja ob 18.45, 4. stopnja ob 20.15; v domu krajanov v Ajdovščini od 13. septembra, ob 18.30 ob sredah, 2. stopnja ob 20. uri; v domu starejših občanov Ilirska Bistrica od 16. septembra, ob 18.30 ob četrtkih, 2. stopnja ob 20. uri. Tečaj poteka enkrat tedensko. Vodi ga učitelj joge Dario Čer-nac. Tečajniki potrebujejo udobno oblačilo, armafleks in odejo. MEPZ FRAN VENTURINI OD DOMJA sporoča, da bo prva pevska vaja v novi sezoni v ponedeljek, 13. septembra, ob 21. uri. Vabljeni stari in novi pevci. OBČINSKA KNJIŽNICA NADA PERTOT iz Nabrežine obvešča cenjene bralce, da bo od ponedeljka, 13. septembra, redno delovala po zimskem urniku in sicer ob ponedeljkih in sredah (urnik 9-12 in 14.30-17.30) ter torkih in četrtkih (urnik 9-12). SLOVENŠČINA ZA ODRASLE ŠC Melanie Klein obvešča, da se bo tečaj začel v ponedeljek, 13. septembra. ko bo potekalo prvo informativno srečanje za začetnike in nadaljevalce. Tečajnike čakamo ob 18.30 na sedežu v ul. Cicerone 8. info: tel 328-4559414, info@melanie-klein.org, www.melanieklein.org. ŠPORTNA ŠOLA POLET/KONTOVEL sporoča urnike treningov (od 13. septembra). Motorika (letniki 2005, 2006) sreda, 16.15-17.15 (občinska telovadnica v Repnu). Mikrobasket (letniki 2002, 2003, 2004) ponedeljek, 16.1517.15 (telovadnica na Rouni pri Brišč-kih); sreda, 17.15-18.15 (občinska telovadnica v Repnu) minibasket letniki 2001 torek, četrtek in petek 16.1517.15; letniki 2000 torek in petek 16.15-17.15; četrtek 17.15-18.3. Un-der12 (letniki 1999) ponedeljek, 17.1518.30 (telovadnica na Rouni pri Brišč-kih); sreda, 18.00-19.30 (občinska te- lovadnica v Repnu); petek, 17.15-18.30 (telovadnica na Rouni pri Briščkih). Info: 338-5889958 - marinandrej@alice.it (Andrej Vremec), 340-4685153 - pice-rik@hotmail.it (Erik Piccini). FANTJE IZPOD GRMADE se v torek, 14. septembra, ob 20.30 zberemo na prvih vajah. Vabimo bivše in nove pevce, da se nam pridružijo. MLADINSKA GLASBENA SKUPINA VI-GRED vabi v svoje vrste srednješolce. Prvo srečanje v torek, 14. septembra, od 19. do 20. ure v Štalci v Šempolaju, mentor Aljoša Saksida. MOPZ - TABOR IZ OPČIN obvešča vse pevce, da se bodo s torkom, 14. septembra, ob 20.30 začele pevske vaje v novi sezoni 2010-11 v prostorih Prosvetnega Doma, z novim pevovodjem Davidom Žerjalom. Zaželjena je točnost in polna prisotnost na vajah, kot je tudi zelo dobrodošla udeležba novih pevskih glasov. Pridružite se nam ne bo vam žal biti v dobri družbi in s ponosom s pesmijo pokazati Slovensko prisotnost v naših krajih. PLESNA SEZONA pri AŠD Cheerdance Millenium se začenja! Jazz, hip-hop in cheerdance, vse to dobiš pri nas. Treningi bodo potekali ob torkih in četrtkih od 18.30 do 20.00 v Gropadi. Namenjeno je vsem dekletom od 15. leta dalje. Prvo srečanje bo v torek, 14. septembra. Za informacije in vpis: 3497597763 Nastja, 335-6278496 Nikol ali na info@cheerdancemillenium.com RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal v torek, 14. septembra, ob 20. uri v svojem sedežu (Prosek št. 159). SKD TABOR - OTROŠKE PLESNE DELAVNICE informativni sestanek za plesno delavnico z Jelko Bogatec, bo v torek, 14. septembra, ob 17.00 za osnov-nošolke/ce ter ob 17.30 za srednješol-ce/ke. Vabljeni starši lanskih ter novih plesalk in plesalcev! TPPZ PINKO TOMAŽIČ obvešča, da bo v torek, 14. septembra, ob 20.45 na sedežu na Padričah generalka za nastop, ki bo v petek, 17. septembra, ob 20. uri v Bazovici. GODBENO DRUŠTVO PROSEK obvešča, da so se začeli vpisi v Glasbeno šolo za otroke in mlade. Vabljeni na informativno srečanje za starše, ki bo v sredo, 15. septembra, ob 18.30 v Soš-čevi hiši na Proseku. Za informacije pokličite na tel. št. 349-4103131 (Martin) ali 040-251101 (Bruno). OBČINE DEVIN-NABREŽINA, ZGONIK IN REPENTABOR ter Zadruga »LAlbe-ro Azzurro« obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1. do 6. leta starosti, delovala v Igralnem kotičku »Palček« v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih popoldne od 16. do 18. ure. Delavnice predvidene v naslednjih tednih so: 15. septembra: »Lutke in marionete«, »Ročno gledališče«; 17. septembra: »Pod zaveso«, »Gledališče luči«. Za informacije se lahko obrnete na Igralni kotička Palček na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote med 8. in 13. uro. TFS STU LETI sporoča, da bo prva redna vaja v novi sezoni za pevke in plesalce v sredo, 15. septembra, ob 20.30 v prostorih centra Anton Ukmar-Miro pri Domju. Nujna prisotnost vseh! ŠD KONTOVEL - REKREACIJSKA SEKCIJA obvešča, da bo oktobra začel tečaj latinsko-ameriških plesov. Prijave so možne do 15. septembra. Za vpis in informacije: 333-9072969 (v popoldanskih urah). PLESNA SKUPINA VIGRED obvešča, da bo prva vaja v četrtek, 16. septembra, v Štalci v Šempolaju. Od 16. do 17. ure za prvi, drugi in tretji razred osnovne šole; od 17. do 18. ure za peti razred osnovne šole in za srednješolce. Mentorica Jelka Bogatec. SKD TABOR obvešča, da bo v četrtek, 16. septembra, vpisovanje in začetek tečajev telovadbe s Cveto Sila ob običajnih urnikih. TAI CHI CHUAN: vežbanje v starodavni in cenjeni veščini z vajami za telo in dušo: sprostitev mišic, povečana gibčnost in boljša koordinacija ter pomirjujoče počutje. Dopoldne ali zvečer, po dogovoru. Informacije in vpisi tel.: 040 -212289, e-mail: info@skladmc.org. Začetek v petek 17. septembra: ob 19.00 začetniki, ob 20.30 nadaljevalni tečaj. GLASBENA DELAVNICA ŠC Melanie Klein prireja delavnico, kjer se bodo otroci na zabaven način približali svetu glasbe in glasbil preko odkrivanja zvokov, plesov, pesmic in pravljic. Brezplačna predstavitvena delavnica za otroke od 3. do 6. leta starosti bo potekala v soboto, 18. septembra, ob 17. uri, v ul. Ci- cerone 8. Število mest je omejeno. Prijave in info na: tel 328-4559414, in-fo@melanieklein.org, www.melanie-klein.org. MINI VENTURINI DOMJO vabi male pevce od 3. do 6. leta starosti na prvo vajo, ki bo v soboto 18. septembra ob 14.00 uri v kulturnem centru Anton Ukmar pri Domju. Za informacije 040-281196. OTROŠKI PEVSKI ZBOR FRAN VENTURINI DOMJO sporoča, da bo prva vaja v soboto 18. septembra ob 14.30 uri v kulturnem centru Anton Ukmar pri Domju (Banca Antonveneta I nad.). Vabljeni stari in novi pevci. Za info: 040281196. SLOVENSKI ABC ŠC ŠC Melanie Klein prireja tečaj slovenščine za otroke od 4. do 6. leta starosti, ki se želijo na zabaven in igriv način približati slovenskemu jeziku ali pa tistim, ki želijo obogatiti svoj besedni zaklad in izboljšati svoje znanje. Otroci se bodo učili s pomočjo glasbe, gibalnih vaj, iger in likovnih delavnic. Brezplačna predstavitvena delavnica bo potekala v soboto, 18. septembra, ob 15.30 v ul. Cicerone 8. Število mest je omejeno. Prijave in info na: tel 328-4559414, info@melanieklein.org, www.melanieklein.org. V BARKOVLJAH v cerkvi sv. Jerneja bo v nedeljo, 19. septembra, ob 11. uri začetna sveta maša za otroški vrtec, osnovno in srednjo šolo. OTROŠKA IN MLADINSKA PEVSKA SKUPINA VIGRED obvešča, da bo prva vaja za otroke, ki obiskujejo vrtec in učence osnovne šole v ponedeljek, 20. septembra, od 16. do 17. ure v Štalci v Šempolaju. Mentorja Nikol Starc in Aljoša Saksida. PILATES - SKD IGO GRUDEN sporoča, da se bo vadba pričela z 20. septembrom s sledečim urnikom: posebna jutranja vadba za zdravo hrbtenico in energijo bo ob ponedeljkih od 10. do 11. ure; pilates bo ob torkih ob 18. ali ob 19. ali ob 20. uri ter ob petkih ob 19. ali ob 20. uri.; uvajanje za začetnike bo potekalo ob torkih ob 17.30. Za vpis in info. 040-200620 ali 349-6483822 (Mileva). ŠZ BOR - ŠPORTNA ŠOLA TRST organizira na Stadionu 1. maj v Trstu: vadbo za predšolske otroke od 1. do 6. leta starosti ob sobotah, prva vadba v soboto, 2. oktobra; telovadbo in uvajanje v atletiko za osnovnošolske otroke od 6. do 10. leta starosti ob ponedeljkih, sredah, četrtkih in sobotah, prvi trening v ponedeljek, 20. septembra; vadbo atletike za srednješolce ob torkih, prvi trening v torek, 28. septembra. Za informacije pokličite urad ŠZ Bor od 15. do 18. ure, 040-51377. ŠZ BOR - gimnastični odsek organizira treninge ritmične gimnastike s sledečimi urniki: na Stadionu 1.maj za predšolske otroke ob torkih 16.30-17.30 in petkih 16.30-17.30, za osnovnosolske otroke ob torkih 16.30-17.30 in petkih 17.30-18.30. Prvi trening bo v torek, 21. septembra. Treningi na Opčinah (večnamenski prostor OŠ Bevk): za predšolske otroke ob sredah 16.30-17.30 in osnovnošolske otroke 17.30-18.30. Prvi trening bo v sredo, 22. septembra. Za prijave in informacije pokličite na 3282733390 (Petra). KD PRIMAVERA - POMLAD organizira tridnevno rezidenčno delavnico o »sanjah«, ki se bo vršila od četrtka, 23. septembra popoldne do nedelje 26. septembra v agriturizmu v Bačvi (HR). Delavnico bo vodila psihologinja-psiho-terapevtka dr. Lucia Lorenzi. Za podrobnejše informacije pokličite na tel. št. 347-4437922. DAN SRCA V OBČINI DOLINA Odbor-ništvo za Socialno skrbstvo občine Dolina obvešča, da bo v petek, 24. septembra, na Županstvu Občine Dolina v dvorani občinskega sveta, z urnikom od 8.00 do 12.30, potekala pobuda »Dan srca« v sodelovanju z združenjem Cuore amico iz Milj. Ob tej priliki daje občina Dolina na razpolago dva brezplačna krvna izvida na osebo, za skupnih 200 izvidov. 50-LETNIKI IZ DOLINSKE OBČINE vabijo na srečanje, ki bo v domačiji Vrbin v Paredu pri Divači v soboto, 2. oktobra z začetkom ob 18. uri. Informacije nudi Loredana, tel. št.: 040-228398 in 3471074873 v večernih urah. Prijave so možne do sobote, 25. septembra. ENGLISH FOR EVERYONE: angleški jezik za vse starostne stopnje in različne stopnje predznanja. Možnost srečanj na temo. Konverzacija. Priprava na izpite. Kratki tečaji ob koncih tedna. Tečaji za šole po dogovoru. Informacije in vpisi tel.: 040-212289, e-mail: in-fo@skladmc.org. Predstavitvena sreča- nja: v ponedeljek 27. septembra, ob 16.00 osnovna šola, ob 17.00 srednja šola, ob 18.00 višja šola, ob 19.00 odrasli. MOJA SLOVENŠČINA: Tečaji slovenščine za Slovence in Neslovence, za otroke in odrasle. Tečaji za izpopolnjevanje materinščine. Kratki tečaji ob koncih tedna. Informacije in vpisi tel. št.: 040 -212289, e-mail: info@skladmc.org. Predstavitvena srečanja: v torek, 28. septembra, ob 17. uri za Slovence, ob 18. uri lanski nadaljevalci/Neslovenci, ob 19. uri začetniki/Neslovenci. 60-LETNIKI s Križa, Proseka in Kontove-la organizirajo v nedeljo, 26. septembra, izlet v Rovinj in okolico. Kdor se nam želi pridružiti, naj se javi v večernih urah na tel. št. 040-251161 (Štefi) ali 040220655 (Oskar). NATIVITAS 2010 - Zveza slovenskih kulturnih društev sprejema do 30. septembra najave koncertov v okviru mednarodne božične revije Nativitas. Včlanjen zbor/društvo lahko prijavi koncert, kjer nastopa eden ali več zborov. Za informacije pokličite na 040-635626. STAREJŠE SKAVTINJE POZOR: pridite na priložnostno večerjo v četrtek, 30. septembra, ob 19. uri na Pesek. Javite se na odrasliskavti@googlegroups.com ali na 347-7000353 (Irma Ozbič Piščanc). PILATES - Skupina 35-55 pri SKD F. Prešeren sporoča, da je stekel tečaj Pilatesa in telovadbe za zdravo hrbtenico. Vaje potekajo ob torkih in ob petkih od 19. do 21. ure v telovadnici - Trubarjevi dvorani - nižje srednje šole S. Gregorčič v Dolini. Vabljene tudi vse tiste, ki bi rade s Pi-latesom ali s telovadbo začele na novo. Prva vadba je brezplačna. Pridite si ogledat in poskusite telovadit z nami. S seboj prinesite telovadno preprogo. Za informacije pokličite Sonjo na tel. 040-228016 ali 333-3616411 od 14.00 do 15.30. TEČAJ ZA DOJENČKE V BAZENU ŠC Melanie Klein obvešča, da se bo tečaj za dojenčke od 1. do 12. meseca začel v petek, 1. oktobra, in bo potekal od 10.30 do 11.30. Tečaji za otroke od 12. do 36. meseca pa bodo potekali ob sobotah popoldne. Število mest je omejeno. Prijave in info na: tel 3284559414, info@melanieklein.org, www.melanieklein.org. TELOVADBA ZA RAZGIBAVANJE - Skupina 35-55 pri SKD F. Prešeren prireja od oktobra dalje, v jutranjih urah, v društveni dvorani gledališča France Prešeren v Boljuncu, telovadbo za gospe v zrelih letih, ki jim bo pomagala ohraniti gibčnost in dobro počutje. Če bo zadostno število prijavljenih, bo telovadba stekla v oktobru. Za informacije pokličite Sonjo na tel. 040-228016 ali 333-3616411 od 14.00 do 15.30. KRUT obvešča, da se nadaljuje vpisovanje za skupinsko bivanje s preventivno rekreacijskim programom v zdravilišču Strunjan od 3. do 13 oktobra. Podrobnejše informacije in prijave na sedežu krožka, ul. Cicerone 8/b - tel. št. 040 - 360072. KRUT obvešča, da so na razpolago še zadnja mesta za skupinsko počitniko-vanje z možnostjo koriščenja ciklusa terapij v Montegrotto Terme od 3. do 12. oktobra. Vse podrobnejše informacije in vpisovanje na sedežu, ul. Cicerone 8/b - tel. 040 -360072. BABY FITNESS ŠC Melanie Klein prireja tečaj za starše, kako naj dvigajo, oprijemajo in ljubkujejo svojega dojenčka. Dojenčka s tako obliko vadbe-igre spodbujamo k pozitivni gibalni izkušnji in pridobivanju potrebne samozavesti za ponovne poizkuse ter mu nudimo optimalno oporo za ustrezno spodbujanje telesnega razvoja. Tečaj je namenjen dojenčkom od rojstva do 18. meseca. Brezplačna predstavitvena delavnica bo potekala v ponedeljek, 4. oktobra, ob 10. uri za nekobacače in ob 11. uri za ko-bacače, v ul Cicerone 8. Število mest je omejeno. Prijave in info na: tel 3284559414, info@melanieklein.org, www.melanieklein.org. TEČAJ JOGE: ob torkih 20.00-21.30, ob četrtkih 19.00-20.30. Prvo srečanje: 5. oktobra. Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131, 34151 Opčine. Še nekaj prostih mest je ob torkih od 20.00 do 21.30. Za informacije Bruna Škabar 349-0981408. KRUT obvešča, da začenja v sredo, 6. oktobra, jesenski ciklus skupinske vadbe v termalnem bazenu v Strunjanu in v Gra-dežu. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka v ulici Cicerone 8/b, tel. 040-360072. Zaradi pomanjkanja prostora bomo ostala obvestila objavili v naslednji izdaji. 229 Nedelja, 12. septembra 2010 TRST / O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu doberdob - Porast otrok na nižji srednji šoli Letos imajo 103 učence, čez nekaj let jih bo že 120 En razred so »izselili« v poslopje osnovne šole - Prihodnje leto se začenja gradnja novih prostorov 1.A v poslopju osnovne šole (levo), telesna vzgoja na igrišču ob šoli (desno), pouk v eni izmed učilnic (spodaj) fotod.r. gorica - Višješolski zavodi Cankar brez prvega razreda, po novem daljši šolski dnevi Pouk se bo začenjal ob 8.10 in se zaključeval ob 14. uri Poklicni zavod Ivan Cankar bo tudi letos brez prvega razreda, z jutrišnjim začetkom pouka pa se bodo dijaki in profesorji slovenskega goriškega višješolskega centra začeli soočati z daljšimi šolskimi dnevi. »Že dalj časa se profesorski zbor ukvarja z vprašanjem vpisov na zavod Cankar in z vprašanjem učne ponudbe za naše dijake,« pojasnjuje ravnateljica slovenskega višješolskega centra Mihaela Pirih. Po njenih besedah se profesorji zavzemajo za ohranitev čim bolj pestre ponudbe, saj so prepričani, da je treba dijakom nuditi čim večjo možnost izbire. Pri analizi vzrokov, zaradi katerih se v prvi razred zavoda Cankar že drugo leto zapored ni vpisal niti en dijak, bodo v nadalje sodelovali tudi profesorji ostalih tehničnih smeri, saj je na dlani, da je treba čim prej ukrepati. Nedvomno je treba učencem nižjih srednjih šol čim bolje predstaviti značilnosti zavoda Cankar in možnosti, ki jih nudi njegovo obiskovanje, hkrati pa je treba pomisliti, ali trgovsko-turistična usmeritev zavoda potrebuje kako dopolnilo ali spremembo. Jutri bo tako prvič sedlo med višješolske klopi 15 dijakov klasičnega liceja Primož Trubar, 13 dijakov znanstvenega liceja Simon Gregoričič in 10 dijakov humanistične smeri. Dalje bo 12 dijakov v prvem razredu trgovskega zavoda Ži- ga Zois in ravno tako 12 v prvem razredu industrijskega zavoda Jurij Vega. Z vprašanjem zavoda Cankar se bodo profesorji ukvarjali v prihodnjih tednih in mesecih, že jutri in v naslednjih dneh pa se bodo višješolci soočili s spremembo urnikov, za katere so se na višjih srednjih šolah morali odločiti na podlagi določil reforme šolske ministrice Mariastelle Gelmini. Na vseh zavodih so znižali število šolskih ur, ki bodo po drugi strani daljše. Zaradi tega se bo pouk na slovenskih višjih srednjih šolah v Gorici pričenjal ob 8.10 in zaključeval ob 14. uri. Dijaki, ki bodo imeli v popoldanskih urah telesno vzgojo, se bodo domov odpravljali po 16. uri. Med lanskim šolskim letom se je pouk pričenjal ob 8.20 in zaključeval ob 13.35; med poukom so lani imeli en sam 15-minutni odmor, letos pa bosta predvidena dva. Po drugi šolski uri se bodo po novem dijaki lahko razvedrili petnajst minut, po četrti pa še dodatnih deset. Pokrajinsko prevozno podjetje APT je prilagodilo avtobusni prevoz potrebam slovenskih višjih srednjih šol, tako da bodo avtobusi startali iz Gorice ob 14.20 oz. 14.25. Višješolci bodo imeli dovolj časa, da pridejo do avtobusne postaje, tisti, ki živijo v bolj oddaljenih krajih, kot so Doberdob, Jamlje in Krmin, pa bodo predvidoma doma komaj okrog 15. ure. Število učencev nižje srednje šole v Doberdobu že nekaj let raste. Pred desetimi leti je bilo nižješolcev 41, letos imajo 103 učence, čez nekaj let jih bo preko 120. Rast šolske populacije je seveda izredno razveseljiva, s sabo pa prinaša tudi kar nekaj težav, v prvi vrsti prostorsko stisko, s katero naj bi se v Doberdobu soočali še eno šolsko leto. Predvidoma spomladi prihodnjega leta naj bi se namreč začelo širjenje nižje srednje šole. Še eno nadstropje bodo zgradili nad poslopjem s slačilnicami, ki je med srednjo šolo in telovadnico, v njem pa bodo pridobili tri večje učilnice. V pričakovanju na širitvena dela so 1.A razred nižje srednje šole »izselili« v sosednje poslopje osnovne šole, in sicer v učilnico, kjer je bil v zadnjih letih računalniški laboratorij. »V 1.A je 20 otrok, v 1.B pa 19,« pravi ravnateljica Večstopenjske šole Doberdob Sonja Klanjšček in pojasnjuje, da imajo po dve paralelki tudi za drugi in tretji razred. »Šest razredov imamo že drugo leto zapored, v prihodnjih letih pa pričakujemo še dodaten porast števila vpisanih. Vsako leto naj bi se v do-berdobsko nižjo srednjo šolo vpisalo med 40 in 45 učencev; okrog 25-30 otrok bo prišlo iz Romjana, kjer je v zadnjih letih osip pri prehodu z osnovne na nižjo srednjo šolo minimalen, dalje bomo dobili po 15-20 otrok iz Doberdoba; občasno se bo k nam vpisal tudi kak učenec iz Sovodenj ali z Vrha,« pojasnjuje Klanjščkova. Izselitev enega prvega razreda v poslopje osnovne šole zahteva dodatno organizacijsko delo tudi med šolskim letom, saj imata nižja srednja in osnovna šola različne urnike, poleg tega pa bo do dograditve novih učilnic težavna tudi uporaba računalniškega laboratorija. V njem je samo deset računalnikov, sploh pa je laboratorij za dvajset dijakov pretesen. V letošnjem šolskem letu predstavlja pereč problem tudi krčenje neučnega osebja; premalo postrežnikov bodo imeli v vrtcih v Rupi, Sovodnjah in Doberdobu ter v osnovnih šolah v Doberdobu in na Vrhu. »Deželno ravnateljstvo smo vprašali dve zaposlitvi s part-time pogodbo z 18 delovnimi urami in 3 part-time pogodbe z 12 urami. V bistvu gre skupno za dve šibki delovni mesti,« poudarja Klanjščkova in opozarja, da so krčili tudi eno tajniško mesto. »Upoštevati bi morali, da naša tajništva imajo zaradi dvojezičnega poslovanja veliko več dela. Z ravnateljico Večstopenjske šole Gorica Elizabeto Kovic sva bili pri deželni šolski ravnateljici Danieli Bel-trame; pojasnili sva ji, da imajo naše šole vedno več otrok, da imajo sedeže v več ob- činah in da tajništva s težavo zadostujejo zahtevam,« je razložila Klanjščkova, ki upa, da bo čim prej prišlo do pozitivne rešitve v zvezi z neučnim in tajniškim osebjem, saj bodo drugače slovenske šole in vrtci v zelo velikih težavah. Kakorkoli, jutri se bo začel pouk v vseh vrtcih in osnovnih šolah Večstopenjske šole Doberdob, potem ko so niž-ješolci sedli med klopi že v četrtek. »Odločili smo se za fleksibilen urnik. Tako bodo učenci do decembra imeli pouk tudi ob sobotah, po novem letu pa bodo ob sobotah doma. Da smo zadostili letnemu številu ur, smo zato morali s poukom na nižji srednji šoli začeti nekaj dni prej kot ostali,« zaključuje Sonja Klanjšček. (dr) APrimorski ~ dnevnik solstvo - Jutri Za večino otrok prvi dan pouka V Sovodnjah nov dostop do šole Doberdobski srednješolci so letos prehiteli prav vse in v četrtek prvi vstopili v razrede, za vse ostale goriške slovenske otroke in mladino pa se bodo vrtci in šole vseh stopenj odprli jutri. V vrtcih v Gorici (Ulica Brolo in Ulica Max Fabiani) in Pevmi bodo prihodi od 7.30 do 8.30, v Štandrežu od 7.45 do 8.45, v Šte-verjanu od 7.30 do 9. ure in v Bračanu od 7.45 do 9. ure; dejavnosti v prvem tednu pa bodo potekale do 12. ure brez kosila. Na vseh osnovnih šolah goriške večstopenjske šole bo pouk od prvega dne dalje trajal od 8. do 13. ure, z izjemo šole v Bračanu, kjer bo urnik od 7.40 do 12.35. Popoldanski povratek bo stekel že od prvega tedna dalje, in sicer do 16.30. Na nižji srednji šoli Ivan Trinko v Gorici bo na jutrišnji prvi dan in v torek, 14. septembra, urnik od 8.15 do 12. ure, v sredo, četrtek in petek od 8.15 do 12.55 in v soboto, 18. septembra, od 8.15 do 12. ure. Od ponedeljka, 20. septembra, dalje do konca šolskega leta (11. junija 2011) pa bo pouk od 8.15 do 13.45, ob sobotah od 8.15 do 12. ure. Zjutraj bo šolsko poslopje odprto od 7.45 dalje in od te ure dalje bo zagotovljeno tudi varstvo. Pouk v vrtcih in osnovnih šolah Večstopenjske šole Doberdob se bo jutri začel po naslednjem urniku: vrtec v Sovodnjah 7.30-12.00, vrtec v Rupi 7.40-12.00, vrtci v Doberdobu in Romjanu 7.45-12.00, osnovna šola Prežihovega Voranca v Doberdobu 7.50-13.00, osnovna šola Petra Butko-viča Domna v Sovodnjah 7.55-13.05, osnovna šola na Vrhu 8.00-13.15, osnovna šola v Romjanu 7.55-13.00; od 13. do 17. septembra v vrtcih in v osnovni šoli v Romja-nu ne bo kosila. Občina Sovodnje ob Soči sporoča, da bo novi dostop do šole Petra Butkoviča Domna prevozen, čeprav cesta še ni asfaltirana zaradi dežja v minulih dneh in del za odpravo okvare na telefonskem kablu; uporabno bo tudi parkirišče. Jutri bo zvonec naznanil začetek novega šolskega leta tudi v slovenskem višješolskem središču v Ulici Puccini v Gorici. Ob 9. uri bo maša, ki jo prirejajo veroučitelji, nato se pouk pričenja ob 10. uri. Prvi šolski dan bo trajal tri ure, naslednje dni pa bodo dijaki dnevno imeli pet šolskih ur. Dokončen urnik bo stopil v veljavo v kratkem, saj imajo že veliko večino profesorjev. bračan - V obnovljenem poslopju Vrtec in osnovna šola končno pod isto streho Jutri opoldne krajša slovesnost s predajo ključev Novo poglavje se bo z jutrišnjim dnem pisalo za slovensko šolstvo na Krminskem. V šolskem poslopju v Bračanu, ki ga je dala na razpolago krminska občina in v ta namen v njem opravila nujna dela, bosta odslej pod isto streho domovala slovenski vrtec in osnovna šola Ludvik Zorzut. Vrtec je zapustil krminsko stavbo, ki so jo upravljale redovnice, šola pa Plešivo, kjer je stavba postala pretesna in ne dovolj varna. Jutri opoldne, po maši v telovadnici, bo krajša slovesnost, med katero bo župan Luciano Patat uradno predal ključe ravnateljici Elizabeti Kovic; sledil bo blagoslov šole. V vrtec bodo otroke sprejemali od 7.45 do 9. ure, medtem ko Šolska stavba v Bračanu bo urnil< za osnovnošolce od 7.40 do 12.35. 10 Nedelja, 12. septembra 2010 GORIŠKI PROSTOR / nova gorica - Ob občinskem prazniku županov obračun dveh mandatov Nov zagon, nov veter in nov razvojni ciklus Na državni ravni najvišji znesek evropskih sredstev na prebivalca - Priznanje »zamejcem«in solidarnost Reziji »Nova Gorica doživlja nov zagon, nov veter, nov razvojni ciklus. V mestu je veliko gradbišč, rastejo nove zgradbe, kljub krizi, smo med najmanj zadolženimi občinami v Sloveniji. Veliko pove tudi podatek, da v povprečju slovenske občine počrpajo 27 evrov evropskih sredstev na prebivalca, pri nas je ta znesek za 103 evre večji, kar si lahko štejemo za velik uspeh,« je poudaril župan Mirko Brulc, ki se je v nagovoru zbranim na slavnostni seji novogoriškega mestnega sveta dotaknil večjih investicij in projektov v občini, pomena gospodarstva, turizma in razvoja univerze. Med pregledom pomembnejših investicij je župan izpostavil projekt varovanja vodnega vira Mrzlek, težkega kar 15 milijonov evrov oz. polovico občinskega proračuna. Poudaril je še partnerstvo občine v nekaterih projektih, ki so zmes znanstvenih dosežkov in tehnološke odličnosti, eden takih je projekt FAIR, ki se bo izvajal tudi v Novi Gorici. Poudaril je pomen sinergije med gospodarstvom in izobraževanjem ter skorajšnjo gradnjo Medpodjetniškega izobraževalnega centra. Dotaknil se je še prometnih povezav v mestu, urejanja mirujočega prometa ter starogorskega centra za odlaganje odpadkov, ki bo prihodnje leto dobilo status regijskega centra. »Na področju čezmejnega sodelovanja veliko pozornost posvečamo ustanavljanju Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje - EZTS, v okviru katerega bo mogoče lažje in hitreje pridobivati evropska sredstva za pomembne projekte skupnega pomena. V odnosih z zahodno sosedo so nam vedno v veliko oporo Slovenci, ki živijo v Italiji, s katerimi gojimo tesne in konstruktivne stike. Ne smemo pozabiti na Rezijo, do katere ima naša občina poseben odnos, saj je naše sodelovanje že dolgoletno. Prav sedaj Slovenci v Reziji doživljajo hude pritiske, do katerih mi, ki živimo v svobodni Sloveniji, ne smemo ostati brezbrižni,« je pred polno dvorano dejal Brulc. Včerajšnje slovesnosti, ki je vključevala podelitev občinskih nagrad in diplom, so se v dvorani mestne hiše udeležili številni gostje; med njimi je bil podpredsednik Državnega zbora Vasja Klavora, iz Gorice pa predsednik pokrajine Enrico Gherghetta, pokrajinski odbornik Marko Marinčič, občinski odbornik Stefano Ceretta in županja So-vodenj Alenka Florenin. Podoben, vendar z izrazitejšim poslovilnim pridihom je bil Brulčev nagovor na petkovem večernem sprejemu v novogoriškem gledališču. Med občinstvom je bilo opaziti skupino Slovencev iz Gorice, ki se jim je župan zahvalil za vsestransko podporo, še predvsem, ko sta skupaj z županom Vittoriom Brancatijem podirala mejo z vizionarskim zanosom, in o njih dejal, da so »izjemni zamejci«. Povedal je, da ne bo več kandidiral, zato je njegov obračun zaobjel dva mandata. »Nismo samo praznovali, a smo tudi gradili,« je dejal Brulc ter navedel investicije in z njimi povezane razvojne ambicije. Po nastopu krize »smo naše ukrepe in naše poteze osredotočili na dve področji, to sta spodbujanje gospodarstva ter blažitev socialnih stisk«. Naj omenimo, da so se na sprejemu posebej poklonili slikarju Silvestru Komelu, ki je povezoval goriški prostor in čigar slike so predvajali na velikem platnu na dnu odra, kjer se je odvijal kulturni program. Katja Munih Prejemnica nagrade Franceta Bevka Vida Mokrin Pauer z županom Mirkom Brulcem (desno), med občinstvom krajevni upravitelji iz Gorice (levo) fotok.m. šempeter Doprsni kip za Antonia Ciccarellija Društvo vojnih invalidov Severne Primorske Nova Gorica in Klub prijateljev partizanskih bolnišnic Pavla in Franja prirejata slovesno odkritje doprsnega kipa doktorju Antoniu Cic-carelliju, ki bo v soboto, 18. septembra, ob 10. uri pred bolnišnico dr. Franca Derganca v Šempetru pri Gorici. »S tem se bomo dostojno oddolžili velikemu humanistu - zdravniku in kirurgu, ki se je ob razpadu Italije prostovoljno pridružil slovenskim partizanom, med katerimi je do konca vojne reševal številna življenja borcev in civilnega prebivalstva. Ko je imel možnost izbire, je izbral najtežjo pot,« so postavitev obeležja utemeljili pobudniki, ki so v vabilo na slovesnost še zapisali: »Poklonili se bomo spominu na človeka, kateremu njegova druga domovina dolguje trajno hvaležnost in spoštovanje.« Govornik bo Dorjan Marušič, minister za zdravje, sledil bo kratek kulturni program, ki ga je pripravila Alenka Saksida. Antonio Ciccarelli je bil rojen v Novari (Piemont) 6. julija 1914, šolal se je tudi na Goriškem; preden je stopil v partizanske vrste, se je udeležil vojaških operacij v Albaniji, Grčiji, Jugoslaviji in Sredozemlju. gorica - V mestu Dve volilni okrožji manj Za pokrajinske volitve prihodnjega leta Na poziv dežele Furlanije-Julijske krajine je goriška občina poskrbela za spremembo volilnih okrožij za pokrajinske volitve. Na podlagi določil državnega finančnega zakona, ki predvideva 20-odstotno krčenje sredstev, se bo število pokrajinskih svetnikov v goriški pokrajini znižalo s sedanjih 24 na 19. Posledično se bo znižalo tudi število svetnikov, ki jih izvolijo v goriški občini, kjer bo po novem pet volilnih okrožij, medtem ko jih je doslej bilo sedem. Spremenjena volilna okrožja so začrtali občinski uradi, sklep za potrditev sprememb pa je pred nekaj dnevi občinskemu odboru predstavil odbornik Sergio Cosma. »Pri spremembi volilnih okrožij smo se držali navodil, ki smo jih prejeli od dežele. Okrožja smo morali začrtati tako, da imajo vsako po okrog sedem tisoč prebivalcev, poleg tega smo morali biti pozorni, da spremembe niso vplivale na razporeditev volišč,« pravi Cosma, ki meni, da nova okrožja ne bodo vplivala na volilne izide. »Vse smo morali tako spremeniti in premešati na podlagi števila prebivalcev, da ni mogoče ugotoviti, ali bo morda kdo od sprememb kaj pridobil,« pravi Cosma. V prvem volilnem okrožju bodo tako Štandrež, Rojce, Madonina in Loč-nik, v drugem Oslavje, Pevma, Štmaver in severni del mesta, v tretjem Sv. Ana in Podturn, v četrtem Podgora in Straž-ce, v petem pa središče mesta. gorica-nova gorica - Z Aldom Ruplom in Goriškim muzejem Spoznavni sprehod Petnajst sprehajalcev na vodenem obisku mestnih znamenitosti in slovenske Gorice »Pogosto beremo, kako se sploh ne poznamo med seboj, Slovenci v Gorici in Novi Gorici, zato je pobuda za skupni sprehod nastala na moji osebni ravni,« je zbrane sprehajalce na prvi postaji včerajšnjega dopoldanskega triurnega sprehoda po Gorici nagovoril pedagog in družbeni delavec Aldo Rupel, ki je popoldan na podobnem, a dve uri daljšem, obhodu vodil društvo kmečkih žena iz Mirne na Dolenjskem. Pred novogoriško železniško postajo se je na veselje organizatorjev - pri dogodku je sodeloval še Goriški muzej - zbralo dobrih 15 ljudi. Kulturni sprehod se je začel na skupnem trgu obeh mest, nadaljeval pa mimo hiše Bra-tuževih, Dijaškega doma, Goriščka - stičišča sedmih cest v severni četrti, mimo sinagoge, slovenske župnije, Kulturnega doma, Travnika, Raštela in Ulice Cocevia do gradu, dalje mimo trga s kvesturo in stolnico, Trgovskega doma, Gregorčičevega spomenika, KB centra, bližnje tržnice in pošte. Rupel enak dogodek pripravlja tudi prihodnjo soboto. (km) Zbrani z Ruplom pred novogoriško železniško postajo foto km. šempeter - Obnovitev zaobljub pobratenja z občino Medea Pred 25 leti so rušili ideološke predsodke, današnji sovražnik je nacionalni egoizem Branje ponovne zaobljube, župan Alberto Bergamin (levo), ob njem Dragan Valenčič fotok.m. »Pred 25 leti, v nekih drugih časih, je bilo pobratenje med Vrtojbo in Medeo velik podvig, kajti porušiti je bilo treba marsikatero oviro, vendar se je vedelo, da se mora tedanja Evropa spremeniti. Tedanji akterji pobratenja so to že čutili,« so bile besede Dragana Valenčiča ob včerajšnji obnovitvi danih zaobljub pobratenja med krajema pred 25 leti in pobratenja med občinama Šempeter-Vrtojba in Medea pred petimi leti. »Takrat je bilo težko zaradi določenih ideoloških predsodkov, toda težko je tudi danes, ko smo v nevarnosti, da se zaradi globalne gospodarske krize, ki v ljudeh zbuja najnižja čustva, in zaradi nacionalnega egoizma, ki vznika v Evropi, vrnemo korak nazaj. Kar je enkrat pridobljeno, ni pridobljeno za vselej. Zato moramo negovati naše sodelovanje in v tem duhu ima ponovna zaveza o pobratenju globok pomen, še posebej v sedanjih časih,« je kolega dopolnil župan Medeje, Alberto Bergamin. Oba župana sta med nagovoroma prisotnim poudarila, da sodelovanja in pobratenja na institucionalni ravni ne bi bilo brez predhodnih pristnih stikov med ljudmi, ki so celotno zgodbo pravzaprav začeli. Povezovala so se društva in šole, predvsem na ravni slednjih je sodelovanje dragoceno, saj predajajo sporočilo mladim rodovom. Med prisotnimi so včeraj bili tudi nekateri nekdanji župani Medee in predstavniki šol in društev, ki negujejo iskrene prijateljske vezi. (km) / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 12. septembra 2010 1 1 selce - Baklada v spomin na Proletarsko brigado Tovarištvo ne sme poznati meja Delavci iz ladjedelnice moralni dediči nekdanjih borcev Polaganje venca pred obeležje Proletarske brigade (levo); baklada s središča Selc do spomenika (spodaj) altran doberdob Sprevod dobrih ljudi V organizaciji krvodajalcev Po ulicah Doberdoba bo v soboto, 18. septembra, z začetkom ob 20. uri potekala že tradicionalna »baklada«, ki jo prireja združenje prostovoljnih krvodajalcev iz Doberdoba. Ker gre za dobrodelno pobudo, bo izkupiček namenjen vzdrževanju stavbe centra Via di Natale »Franco Gallini«, ki nudi brezplačno bivanje bolnikom na zdravljenju v onkološki bolnišnici v Avianu in njihovim sorodnikom. Del izkupička pa bo letos namenjen tudi Varstveno delovnemu centru v Stari Gori pri Novi Gorici. Tam so svoj drugi dom našle odrasle osebe z motnjami v telesnem in duševnem razvoju ter mladi z možganskimi poškodbami, ki so jih v mnogih primerih utrpeli v prometnih nesrečah. Od leta 2009 dalje izvajajo tudi podaljšano pobolnišnično zdravljenje in rehabilitacijo bolnikov iz Slovenije, pa tudi iz zamejstva. Enota deluje v obnovljenih prostorih bivše bolnišnice v Stari Gori, v njeni neposredni bližini pa je še bolnišnica za invalidno mladino; tam so jo odprli, zato da ne bi teh mladih bolnikov selili v kraje, oddaljene od doma in Primorske. Zavod v Stari Gori so odprli 1. marca 2007, v celodnevnem institucionalnem varstvu pa ima v oskrbi 65 oseb. Sprevod po Doberdobu bo spremljala domača godba na pihala Kras. Ob zaključku bodo v župnijski dvorani igralci Prosvetnega društva Štandrež uprizorili veseloigro. Predsednik doberdobskih krvodajalcev Aldo Jarc poziva k množični udeležbi na »bakladi« zaradi njenega plemenitega namena. V petek, točno ob 19.30, je množica an-tifašistov krenila iz občinskega parka v Sel-cah proti spomeniku, posvečenemu Prole-tarski brigadi. Župani in predstavniki občinskih uprav Doberdoba, Tržiča, Ronk, San Piera, Foljana, Zagraja, Turjaka, Škocjana in Štarancana so z občinskimi prapori korakali na začetku sprevoda, za njimi so šli predsednik pokrajine Enrico Gherghetta in drugi pokrajinski predstavniki, deželni svetnik Giorgio Brandolin, poslanec Alessandro Maran in številna množica praporščakov borčevskih sekcij iz Laškega, Krasa, Slovenije in Hrvaške. Udeleženci sprevoda so v rokah nosili bakle, ki so s svojimi tresočimi se zublji razsvetljevale številne mavrične zastave miru in zastave raznih levičarskih strank in tržič - Stiska priseljenega delavca Bangladeševec naveličan izkoriščanja sindikata CGIL. Posebno so izstopale zastave policijskega sindikata SILP-CGIL. Pri spominskem obeležju je doberd-obska godba na pihala Kras, ki je spremljala povorko, utihnila, zatem je spregovoril predsednik sekcije VZPI-ANPI iz Ronk Paolo Zonta in opozoril na transparent enotnega sindikalnega predstavništva ladjedelnice Fincantieri. »Med nami so delavci ladjedelnice, moralni dediči mladih borcev prve italijanske partizanske brigade,« je opozoril Zonta in s tem požel bučen aplavz. Ronški župan Roberto Fontanot je najprej povedal, da je ponosen na baklado. Odporništvo je po njegovem mnenju konstitutivno obdobje italijanskega družbenopolitičnega življenja, ki ga še danes beseda ustave tako jasno predstavlja. V imenu doberdobske občinske uprave je dvojezično spregovorila podžupa-nja Luisa Gergolet. Rekla je, da predstavlja vse tiste občane, slovenske fante, ki so se z italijanskimi delavskimi tovariši odločili za tvegano, vendar neizbežno opcijo oboroženega boja. Poudarila je vlogo mladih generacij pri ohranjanju svetlih strani naše zgodovine ter izpostavila dolžnost in odgovornost starejših generacij, da vzgajajo otroke v demokratičnem duhu. Paolo Zonta je pozdravil delegacije Zveze borcev Opatje Selo, Solkan in Renče, ki so pobratene s sekcijo Ronke, in nato povabil k mikrofonu tovarišico Vanjo, predstavnico Zveze borcev Pečine pri Reki, ki je ponosno povedala, da se vsako leto udeleži baklade. Po njenih besedah partizansko tovarištvo ne sme poznati meja ali razlike v narodnostih, kakor jih ni poznalo med vojno. Dodala je, da je na Hrvaškem dandanes težko biti levičarji, vseeno pa se je treba zavzemati, da bi se mladi angažirali pri ohranjanju dediščine osvobodilnega boja. Za njo je spregovoril pokrajinski podpredsednik VZPI-ANPI Ennio Pironi in izpostavil pomen Goriške fronte, ki je divjala le 40 dni po razpadu fašizma 25. julija 1943. Spomnil se je na 503 padle slovenske in italijanske delavce ladjedelnice in poudaril, da se je delavski razred prvi uprl fašizmu in se za njegovo zrušenje tudi neposredno izpostavil tveganjem vojne. Ni čudno torej, da se v italijanski politiki istočasno grobo napada ustavo in njegove prve branitelje, delavce, katerih pravice so pod udarom. »Pomigliano in Telecom nam dokazujeta ravno to, pre-klicanje državne kolektivne delavske pogodbe za kovinarje pa pomeni grozljiv napad na demokracijo,« je povedal Pironi. Ob zaključku je moški pevski zbor Jezero iz Doberdoba zapel borčevske pesmi, godba Kras pa je zaigrala Vstalo Primorsko. Partizansko slavje se je nadaljevalo v občinskem parku v Selcah ob zvokih Kraških ovčarjev. (pz) Narodnost danes Narodnost danes je naslov okrogle mize, ki jo prirejata Slori in goriška pokrajina v četrtek, 16. septembra, ob 18. uri v pokrajinski sejni dvorani v Gorici. Na okrogli mizi bodo sodelovali Rudolf Rizman z ljubljanske filozofske fakultete, Paolo Segatti z oddelka za družbene in politične študije Univerze v Milanu, Sara Brezigar z Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani in Giovanni Poggeschi z Evropske akademije v Bocnu. Moderator okrogle mize bo Pavel Fonda. Razstavlja Bongiorno Galerija gostišča Sgubin v Skrljevem (v občini Dolenje) tudi v poletnem času ne miruje. V okviru pobude »Briški jesenski okusi« in v sodelovanju z likovnim društvom »Realta Non Ordinaria« bodo danes ob 11. uri odprli samostojno razstavo del Giuseppeja Bongiorna z naslovom »No problem«; likovnika bo predstavila novinarka Nicoletta Co-sentino. Razstava bo na ogled v prostorih gostišča do 12. oktobra. Spet dela na mostu Z jutrišnjim dnem se bodo nadaljevala obnovitvena dela na mostu čez Sočo na pokrajinski cesti št. 19, ki povezuje Gradež s Tržičem. Promet bo potekal izmenično enosmerno, urejevala ga bosta semaforja. Obnovitveni poseg bo trajal dva tedna. Dvoboji v Krminu Z odprtjem tržnice ob 12. uri bo Krmin danes že štiriindvajsetič prizorišče zgodovinskega spektakla. Dvobojev v čast cesarju Maksimilijanu I. se bodo udeležile domače in tuje skupine. Ob 17. uri bo po krminskih ulicah cesarjev sprevod. Ognjemet v Gradežu V Gradežu se bodo danes poslovili od poletne sezone. Od 16.30 bodo v parku Delle Rose nastopile glasbene skupine, od 18. ure dalje bo mogoče okusiti razne gastronomske dobrote, ob 18.15 bo zaigral orkester iz Moša, ob 19.40 bo koncert gradeških narečnih pesmi. Ob 21.30 bo ognjemet, sledila bo zabava ob glasbi. gorica - Tatovi v baru v Ulici Morelli Drugič okradeni Iz dveh V baru Ai due club video pokrov in avtomata za menjavo denarja odnesli 700-1.000 evrov Pred dvema letoma so jih tatovi že obiskali, tako da je lastnika bara Ai due club v Ulici Morelli 25/A tatinski pohod prejšnje noči spravil skoraj v obup. Neznanci so stopili v akcijo med nočjo. Vlomili so skozi zadnja vrata, tako da so uničili obe ključavnici. Najprej so vdrli v avtomat, ki bankovce pretvarja v kovance za igranje video pokra, in ga izpraznili. Nato so na pultu odprli blagajno, ki je bila prazna, po bližnjih predalih pa so staknili ključ dveh igralnih avtomatov za video poker in iz njiju pobrali ves denar, namenjen izplačilu srečnežev, ki bi priigrali zmago. V predalu je bil tudi drobiž, kovanci po nekaj centov, a jih niso povohali. Plen je bil nazadnje kar dostojen, saj so po prvih ocenah odnesli od 700 do tisoč evrov. Odšli so po isti poti, koder so prišli. Krajo je včeraj ob 7. uri odkril Boris Brajnik, eden od dveh lastnikov bara, ki je prišel počistit prostore pred odprtjem. Takoj je opazil sledi vloma. Sprožil je alarm. Do 9. ure je tehnični oddelek goriške policije opravil natančni pregled prostorov v iskanju sledi ali prstnih odtisov. Pred dvema letoma so neznanci vlomili v lokal skozi okence nad zadnjimi vrati, je pojasnila uslužbenka, sicer lastnikova hči Daria. Tokrat so vlomili skozi vrata in se po lokalu premikali z jasnimi nameni. Zanimali so jih blagajna in video pokri. »Še sanja se nam ne, kdo nas je okradel,« nam je še povedala Daria s prijaznim, a resnim, zaskrbljenim izrazom na obrazu: »Lahko samo povem, da sta v petek prišla k nam gosta, ki italijanščine nista poznala in sta se sporazumevala z gestami. Nista bila naša običajna go-bijmbaca st:a>1:0 Pa ®e zdaleč ne pomeni, da imata kaj opraviti s krajo.« »Čeprav sem doma iz Bangladeša, to še ne pomeni, da me izkoriščajo kot sužnja. Kot ostali delavci pošteno garam, zato pa imam pravico do bolniških in poletnih dopustov, do socialnih blažilcev in do vseh oblik pomoči, ki jih predvideva zakonodaja.« Tako pravi H.S., Bangladeševec, ki se je v Italijo preselil iz mesta Sharat Pur. Moški živi v Gorici, zaposlen pa je pri podjetju iz Štarancana, ki je eno izmed številnih dobaviteljev tržiške ladjedelnice. Bangla-deševec pojasnjuje, da se je 10. avgusta pogovoril s svojim delodajalcem, ki mu je dejal, da bo moral biti nekaj časa na dopolnilni blagajni. »Delodajalca sem prosil, naj mi posreduje pisno sporočilo o začetku dopolnilne blagajne, ki ga še vedno nisem dobil. V zameno me je delodajalec pozval, naj se izogibam sindikatov, saj s pomočjo sindikalistov ne bi dobil niti dopolnilne blagajne in niti nove zaposlitve,« razlaga Ban-gladeševec, ki je za pomoč zaprosil goriško tajništvo sindikata CISAL. Delavec upa, da bodo njegove težave čim prej rešene, saj s svojo plačo preživlja sebe, ženo in dva otroka. Če ne bo prišlo do pozitivnega razpleta, Bangladeševec napoveduje, da bo pomoč iskal tudi na goriški prefekturi. Prepričan je, da ima pravico do pomoči, saj je doslej vseskozi pošteno delal, poleg tega pa ima pogodbo za nedoločen čas. Podobni primeri so na Tržiškem precej pogosti. Predvsem podjetja, ki dobivajo dela v zakup od tržiške ladjedelnice, se večkrat vedejo neravno pošteno do svojih uslužbencev. Ko gre za priseljence, je izkoriščanje še toliko bolj pogosto, saj delavci iz tujine ne poznajo svojih pravic in se bojijo, da bi izgubili delovno mesto. Na ulici zapele pesti V Tržiču so včeraj dopoldne zapele pesti. Sprli so se mlad Kamerunec ter trije italijanski državljani, oče in njegova dva sinova. Kamerunec je med vožnjo po Ulici IX Giugno z desnim vzvratnim ogledalom oplazil mladeniča, ki ga je zaradi tega začel zmerjati. Kamerunec je pristavil avtomobil in mladeniču rekel, da bi moral hoditi po pločniku, ne pa po robu cestišča. Kmalu zatem sta na kraj prišla še oče in brat italijanskega mladeniča, vsi trije pa so nato začeli s pestmi udarjati po avtomobilu, ko ga je Kamerunec želel zgolj premakniti s sredine ulice, ker se je ustvarila dolga kolona vozil. Kamerunec iz izstopil iz avtomobila, takoj zatem pa naj bi ga oče dveh mladeničev udaril s pestjo v obraz. Nato se je vnel prepir, mimoidoči pa so poklicali policijo, ki je poskrbela, da so se strasti pomirile. Goriško grajsko naselje Slaba dva milijona za grajsko naselje Občinska uprava iz Gorice je na svoji zadnji seji odobrila preliminarni načrt za urbanistično ureditev grajskega naselja in Trga Seghizzi, posegu pa bo skupno namenila 1.900.000 evrov. V ta namen so prejeli 1.100.000 evrov od dežele FJK na podlagi prošnje, ki jo je vložila medobčinska zveza ASTER Gorica - Sovodnje ob Soči. Sprva je goriška občina sicer nameravala urediti samo Trg Seghizzi, nakar se je odločila, da z dodatnim finančnim naporom urbanistično uredi še dostop, ceste in zelenice v grajskem naselju z namenom, da bo kraj čim bolje dostopen, primerno osvetljen in tudi okoljsko prikupen. 12 Nedelja, 12. septembra 2010 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Sezona V Verdiju tudi Teocoli in Gassman Teo Teocoli in Alessandro Gassman bosta protagonista nove sezone občinskega gledališča Verdi iz Gorice, ki jo bodo v celoti predstavili javnosti v prihodnjih dneh. Zastor nad prvo predstavo se bo dvignil 3. novembra, abonmajska kampanja pa se bo pričela v začetku oktobra. »Letošnja sezona bo še lepša kot prejšnje, saj smo vanjo vključil več zelo briljantnih predstav in komedij,« napoveduje goriški občinski odbornik Antonio Devetag in opozarja, da bodo v Gorici gostili premiero zadnje predstave Danieleja Finzi Pasce, ki je svojčas re-žiral izredno uspešni spektakel Rain. Tokrat se bo predstavil s spektaklom »Donka - Una lettera a Cechov. Po besedah Devetag bo več novosti tudi, kar se tiče abonmajev. »Še naprej bodo na voljo abonmaji za prozo, balet, glasbo in velike dogodke, poleg tega pa bo mogoče kupiti tudi abonmaje, ki ne bodo poimenski in jih bo mogoče koristiti za razne predstave,« pravi Devetag. Teo Teocoli bo v Verdiju nastopil v četrtek, 11. novembra. Predstavil se bo s svojim zelo uspešnim monologom »La Compagnia dei Giovani«, s katerim je obšel že dobršen del Italije. Alessandra Gas-smana bodo v Gorici gostili v torek, 1. februarja, nastopil pa bo v drami »Roman e il suo cucciolo«. Kar se tiče glasbenega abonmaja, bo posebno zanimiv spektakel »Briganti emigranti,« s katerim se bo Eugenio Bennato predstavil goriškemu občinstvu v sredo, 24. novembra. »Za svoje gledalce smo izbrali najboljše prozne postavitve v Italiji, več pa bo tudi mednarodno uveljavljenih umetnikov, kar bo nedvomno pritegnilo zanimanje marsikaterega ljubitelja glasbe, baleta in gledališča,« poudarja Valter Mramor, umetniški vodja gledališča Verdi. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDENTI, Travnik 34, tel. 0481531972. DEŽURNA LEKARNA V LOČNIKU MADONNA DI MONTESANTO, Ul. Udine 2, tel. 0481-390170. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Aquileia 53, tel. 0481482787. DEŽURNALEKARNA V KRAJU SAN PIER D'ISONZO VISINTIN, Ul. Matteotti 31, tel. 048170135. ~M Gledališče V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU je v teku abonmajska kampanja za novo gledališko sezono; informacije po tel. 0481-532317 in 0481-630057. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU je v teku abonmajska kampanija za novo gledališko sezono; informacije po tel. 0481-790470. U Kino Udeleženke ženskega balinarskega turnirja v organizaciji Društva slovenskih upokojencev za Goriško Ves dan bojevito balinale Mednarodni ženski balinarski turnir, ki ga vsako leto organizira Društvo slovenskih upokojencev za Goriško v Sovodnjah ob Soči, je bil letos v soboto, 21. avgusta. Že zgodaj zjutraj je prispelo na so-vodenjsko balinišče blizu Kulturnega doma dvanajst povabljenih ekip. Pozdravu društvenega podpredsednika Emila Tomsiča je sledilo žrebanje za sestavo skupin, ki so nato igrale v Štandrežu in Sovod-njah. Po jutranjih tekmah so se balinarke spet srečale v Sovodnjah, kjer jih je čakalo kosilo na odprtem prostoru. Sledila je tekma v bližanju, na katerem si je Elda Grillo prislužila pokal, ki ga je podarila Zadružna banka Doberdob in Sovodnje. Drugo mesto je osvojila ga. Jelka iz Deskel in prejela pokal, ki ga je darovala občina Sovodnje. Nato se je začelo tekmovanje za uvrstitev v polfinale in finale. Balinarke so imele srečo, da jim je bilo vreme ves dan naklonjeno kot po naročilu. Turnir se je končal pozno popoldne. Zmagala je ekipa upokojenk iz Vipave in si zaslužila pokal sindikata SPI. Na drugo mesto se je uvrstila Medana, na tretje Renče, na četrto Ajdovščina. Te igralke so prejele tudi kolajne, darilo društva goriških upokojencev. Sledili so Solkan, Deskle, Prvačina, Mak, Kanal, Vrtojba, društvo goriških upokojencev in Nova Gorica. Za uspešen turnir se društvo goriških upokojencev zahvaljuje sodnikoma Emilu Tomsiču in Marjanu Devetaku, vsem sodelavcem in pomočnikom za požrtvovalno delo ter ženskam, ki so spekle sladice; posebna zahvala naj gre Venčetu Gulinu in Žulejki ter darovalcev pokalov. (at) doberdob - Sidro Na Barkolani prvič doberdobska jadrnica Na krovu bo tudi državni sekretar Jesih Doberdobsko navtično društvo Sidro se bo letos udeležilo Barkolane, ki vsako jesen poteka v Tržaškem zalivu. Društveni člani so posebno ponosni na dejstvo, da Sidro bo prvo slovensko navtično društvo iz goriške pokrajine, ki se udeleži regate. Jadrnica z doberdobsko posadko bo tako že v petek, 8. oktobra, zasidrana ob privezih med pomolom Sv. Justa in pomorsko postajo v Trstu. Predsednik Sidra Marko Fran-dolič poudarja, da bo posadka sestavljena iz samih Do-berdobcev, dvanajst metrsko jadrnico Re nudo pa bodo upravljali pod vodstvom profesionalnega »skipperja« iz Kopra. Poleg tega se bo na jadrnico vkrcalo tudi nekaj uglednih gostov. Ti bodo slovenski državni sekretar na uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Boris Jesih, funkcionar istega urada Rudi Merljak in vodja mednarodne glasbeno mirovniške fundacije Beli Golob Gianni Rijavec. Frandolič izpostavlja, da je udeležba na regati zelo pomemben dogodek ne le za društvo, temveč tudi za ves Doberdob. Zaradi tega se Fran-dolič zahvaljuje doberdobskemu županu Paolu Vizintinu za zanimanje, ki ga je doslej izkazal do projekta, in upa, da se jim bo za Barkolano pridružil na krovu jadrnice. Odbor društva medtem zbira prispevke zasebnikov in javnih ustanov, da bi krilo vsaj del stroškov, ki jih ta projekt zahteva. Za dodatne informacije je na voljo telefonska številka predsednika Marka Frandoliča 3394867466. Člani Sidra za zaključek vabijo vse radovedneže, sovaščane in simpatizerje na družabnost, ki bo v soboto, 9. oktobra, zvečer na krovu jadrnice. (Jari) Višji pedagoški svetovalki za slovenske šole Andreji Duhovnik iskreno čestita ob prejemu priznanja Zavoda Republike Slovenije za šolstvo Sindikat slovenske šole slov info@emilkomel.eu ali na spletni strani www.emilkomel.eu. POPOLDANSKI POUK MLADINSKEGA DOMA v Gorici za učence osnovne šole in dijake nižje srednje šole se bo začel v sredo, 15. septembra; informacije v dopoldanskih urah po tel. 0481546549 ali 328-3155040. Slovenski raziskovalni inštitut SL0RI p-»r aíih^í^-u'i [■■'I" ■HH'í'i^-'IH M Izleti Dvorana 5: 15.15 - 17.30 - 19.50 - 22.00 »La solitudine dei numeri primi«. JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 20.15 - 22.15 »The American«. Dvorana 2: 17.30 »Shrek e vissero felici e contenti« (digital 3D); 20.00 - 22.00 »Somewhere«. Dvorana 3: 18.00 - 20.00 - 22.10 »Resident Evil: Afterlife«. Dvorana 4: 17.50 »The Karate Kid - La leggenda continua«; 20.20 - 22.10 »I mer-cenari - The exspendables«. Dvorana 5: 17.30 - 19.50 - 22.00 »La so-litudine dei numeri primi«. KROŽEK GALEB vabi osnovnošolske otroke iz Trsta, Gorice in Benečije na celodnevno pobudo »S pravljico na izlet ... po magično sol v slovensko Istro« v soboto, 2. oktobra; informacije in prijave od srede 15. septembra do zasedbe razpoložljivih mest in najkasneje do petka, 25. septembra, (število mest je omejeno) v dijaškem domu Simona Gregorčiča v Gorici, Ulica Montesanto 84 (tel. 0481533495) od 14. do 17. ure, na SKGZ v Trstu, Ulica San Francesco, 20 (tel. 040368094) od 9. do 12. ure in na Inštitutu za slovensko kulturo v Špetru. vabita na okroglo mizo NARODNOST DANES V kolikšni meri je narodnost funkcionalna razvoju sodobnih družbenih skupnosti? v četrtek, 16. septembra 2010, ob 18.00 Dvorana pokrajinskega sveta - Pokrajina Gorica, Korzo Italija 55, Gorica Sodelujejo: Rudolf Rizman, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani Paolo Segatti, Oddelek za družbene in politične študije, Univerza v Milanu Sara Brezigar, INV - Inštitut za narodnostna vprašanja v Ljubljani Giovanni Poggeschi, Inštitut za študije o federalizmu In regionalizmu, EURAC - Evropska akademija v Bocnu Moderator: Pavel Fonda Vljudno vabljenil Ü3 Obvestila M Koncerti ZDRUŽENJE STARŠEV OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA V ROMJANU prireja v torek, 14. septembra, ob 20. uri v avditoriju v Ronkah koncert pianistke Angelice Mi-netto in kvarteta godal Hoffmeister. ¿i Čestitke DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.50 - 17.50 - 20.00 - 22.10 »Resident Evil: Afterlife«. Dvorana 2: 15.40 - 17.30 »Shrek e vissero felici e contenti«; 20.00 - 22.00 »London River«. Dvorana 3: 15.30 - 17.40 - 19.50 - 22.00 »La solitudine dei numeri primi«. JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.50 - 20.00 - 22.10 »Resident Evil: Afterlife«. Dvorana 2: 17.30 »Shrek e vissero felici e contenti«; 20.00 - 22.00 »London River«. Dvorana 3: 17.40 - 19.50 - 22.00 »La solitudine dei numeri primi«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 16.00 - 18.00 - 20.15 - 22.15 »The American«. Dvorana 2: 15.15 - 17.15 »Shrek e vissero felici e contenti« (digital 3D); 20.00 - 22.00 »Somewhere«. Dvorana 3: 16.00 - 18.00 - 20.00 - 22.10 »Resident Evil: Afterlife«. Dvorana4: 15.20 - 17.50 »The Karate Kid - La leggenda continua«; 20.20 - 22.10 »I mercenari - The exspendables«. ROBERT in LAURA sta si včeraj na Sardiniji pred oltarjem obljubila večno zvestobo. Da bi ta dan ostal enak vsem ostalim njunega dolgega skupnega življenja, jima želijo tata, mama in sestra Erika z možem. MARJAN DRUFOVKA in DESIREE MARANGON sta si 28. avgusta v Števerjanu obljubila večno zvestobo. Iz srca jima čestitajo in želijo veliko sreče na skupni življenjski poti starši Rozana in Dušan ter Ada in Adriano. Veselimo se z našo pedagoško svetovalko ANDREJO DUHOVNIK - ANTONI in se ji ob čestitkah zahvaljujemo za dolgoletno pomoč! Šolniki vseh stopenj goriške in videmske pokrajine. H Šolske vesti GLASBENA MATICA Gorica sporoča, da so v teku potrditve in vpisi v glasbeno šolo za naslednje šolsko leto; informacije in vpis v jutranjih urah na sedežu Glasbene matice (Korzo Verdi 51, tel. 0481531508). SCGV EMIL KOMEL iz Gorice sprejema nove vpise in potrditve vpisov za šolsko leto 2010-11; informacije na tajništvu (tel. 0481-532163 ali 0481-547569) od 8. do 13. ure, po elektronski pošti na na- OBČINA DOBERDOB obvešča, da je občinski tehnični urad odprt ob ponedeljkih med 15. uro in 16.30 in ob sredah med 11.30 in 13. uro. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bosta danes, 12. septembra, potekali po občinskem ozemlju dve kolesarski dirki, zato bo med 8. in 17. uro prepoved parkiranja s prisilnim odvozom na Rimski in Vrtni ulici ter na Poti v Dol. Možni bodo zastoji v prometu. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bo ulica Boneti (t.i. Cesta nad jezerom) zaprta zaradi asfaltiranja v ponedeljek, 13. septembra. Ponovno odprtje je predvideno za 15. september. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ v Gorici bo potekala lutkovna delavnica namenjena pedagogom in gledališkim ljubiteljem, ki jo bo vodila Breda Varl iz Maribora. Tečaj bo v petek, 1. oktobra, v popoldanskih urah in v soboto, 2. oktobra, cel dan; prijave in informacije vse do 15. septembra po tel. 0481-531445 in 0481-534549 (faks), in-fo@kclbratuz.org, www.kclbratuz.org pod kategorijo »gledališče«. KRUT obvešča člane, da v sredo, 6. oktobra, steče jesenski ciklus tradicionalne skupinske vadbe v termalnem bazenu v Gradežu: prijave in informacije v goriški pisarni na Korzu Verdi 51/int., tel. 0481-530927 v četrtek, 16. septembra, med 9.30 in 12. uro. SLOVIK prireja v petek, 17. septembra, ob 18.30 na sedežu na Korzu Verdi 51 v Gorici slovesno podelitev diplom študentom, ki so zaključili študij na multidi-sciplinarnem programu. Sledili bosta srečanje in pogovor z arhitektom Dimitrijem Waltritschem. PILATES IN PLESNA TERAPIJA v prostorih KD Sabotin v Štmavru. Prvo informativno srečanje bo v ponedeljek, 20. septembra, ob 18. uri; informacije in prijave po tel. 349-3603796 (Nadja). ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV NOVA GORICA razpisuje avdicijo za vključitev mladih med 14. in 20. letom v čezmej-ni goriški mešani mladinski zbor Primož Trubar v četrtek, 23. septembra, od 15. dalje v Točki ZKD na Ul. Gradnikovih brigad 25 v Novi Gorici; prijave po tel. 003865-3330311, informacije pri zborovodji Davidu Bandlju na dban-delj@yahoo.it. 81 Prireditve PRAZNIK BORELE V VRTOJBI: danes, 12. septembra, ob 15. uri sprevod »borel« (start izpred okrepčevalnice Joco); ob 16. uri športno tekmovanje z »borelami« na prireditvenem prostoru za Zadružnim domom Vrtojba; ob 17. uri pokušina »vrtejbenske kuhnje«; ob 18. uri kulturni program. GORIŠKI MUZEJ iz Nove Gorice prireja predavanje etnologa Janeza Bogataja z naslovom »Ali smo za praznike prazni?« v torek, 14. septembra, ob 20. uri na gradu Kromberk. OBČINSKI AKUSTIČNI PLAN V SOVODNJAH: občinska uprava prireja javno srečanje, na katerem bodo predstavili prve izsledke monitoraže obstoječe hrupne stopnje na teritoriju v torek, 14. septembra, ob 20.30 v spodnji dvorani zadružne banke v Sovodnjah. ODBOR STARŠEV GORICA prireja jezikovno in ustvarjalno delavnico »Po slovenskih pravljičnih poteh« za otroke, ki obiskujejo zadnje leto vrtca in prve tri razrede osnovnih šol. Prebirali bodo pravljice iz slovenske in svetovne knjižne zakladnice, branju bodo sledile jezikovne in ustvarjalne delavnice. Srečanja bodo 16. in 30. oktobra ter 13. in 27. novembra; podrobnejše informacije in prijave po tel. 334-1243766 (v dopoldanskem času) ali na naslovu elektronske pošte martinasolc@hotmail.it. S Poslovni oglasi 0 Mali oglasi PRODAM grozdje kabernet (približno štiri kvintale); tel. 0481-485701. PRODAM grozdje vrste malvazija in mer-lot; tel. 331-4331079. PRODAM Knjige Matematika 1, Algebra e geom. anal. 1+2, Corso base verde di mat. 3+4, Il calcolo int. e l'analisi num., Biologija 1 celica, Fizika in svet fiz.3, Per leggere a, b, c, d, Gramm. it. modul., Letteratura Tomo 3a, 3b, 4a, 4b. Tel. 340-0030154. PRODAM večvrstno visoko kvalitetno oljčno olje s kislino 0,12; tel. 0481390238. Pogrebi PRODAJAM GROZDJE. 348-5856977 JUTRI V GORICI: 10.30, Enzo Vivarelli iz splošne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče. JUTRI V MOŠU: 10.30, Maria Bigaton vd. Bregant (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. Kam po bencin Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA AGIP - Ul. Crispi 14 AGIP - Ul. Lungo Isonzo SHELL - Ul. Aquileia 20 ESSO - Ul. Trieste 106 FARA ERG - Ul. Gorizia 109 MEDEA ESSO - Most na Birši, na državni cesti 305 km 3+ TRŽIČ AGIP - Ul. Valentinis 61 AGIP - Ul. S. Polo OMV - Ul. Terme Romane 5 ŠKOCJAN ESSO - Državna cesta 14 (Pieris) ŠTARANCAN SHELL - Ul. S. Canciano 11 KRMIN TAMOIL - Državna cesta 56 km 21 FOLJAN-REDIPULJA AGIP - Ul. III Armata 58 Nedelja, 12. septembra 2010 APrimorski r dnevnik nedeljske teme ob dogajanju, ki vzbuja ogorčenje in sili k razmisleku Poletna vprašanja o bolj ali manj vročih temah Dušan Kalc Spet smo se prebili skozi poletje, ko se pod pritiskom dopustni-ških in počitniških navad nekoliko poleni vse javno življenje, ko se upočasni ritem dogajanja in z njim ritem dojemanja, in ko se nas oprime nekakšen občutek, da je kolo zgodovine, če se že ni ustavilo, vsaj znatno zmanjšalo svoje obrate. Morda pa smo v tem letnem času že zaradi vročine, ki človeka prav gotovo ne spodbuja k razmišljanju, manj pozorni na tok dogajanja okrog nas in nam kaj mimogrede uide, ali pa ne pripišemo stvari vsega pomena, ki ga zasluži. To pravim zato, ker je bilo poletje 2010 vse prej kot votlo in dolgočasno. Bilo je kar na pretek dogodkov, ki so ponujali vsem najboljše pogoje za poglobljen razmislek, nekaterim (med katere se prištevam) pa tudi za razburjenje in zdravo ogorčenost. Zdi se mi, da je prav tega premalo in vse manj (in že to me navdaja z dodatnim ogorčenjem), če naj sodim po molčeči sprijaznjenosti (tihe) večine s kričečimi primeri teptanja temeljnih človekovih in družbenih svoboščin, pravic, dostojanstva ter drugih vrednot. Primerov, ki bi terjali izpraševanje vesti, je, kot rečeno, kar nekaj. Začnimo pri navidez najdrobnejšem, ki zadeva enega samega človeka, a v katerem se zrcali pošastna krutost mnogih in ob njej indiferentnost še številnejših. To je zadeva, ki bučno trka na vrata naše vesti. Gre za primer Iračanke Sa-kineh Muhammadi, ki ji zaradi domnevnega prešuštva grozi grozljiva smrt s kamenjanjem (zaenkrat,upajmo, preprečena). Ali si v tretjem tisočletju lahko sploh še predstavljamo nekaj tako nečloveškega? Sicer pa bi si lahko zastavili tudi vprašanje, kaj je človeškega v odločitvi francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja, da iz-žene iz države romske priseljence. Res je, da gre za ilegalce, toda za ljudi, ki niso zagrešili nič hudega. S tem Sarkozy ni prišel navzkriž samo z načelom domnevne nedolžnosti izgnanih, temveč je grobo poteptal dostojanstvo mnogih, med njimi številnih otrok, katerih krivda je, da nimajo osebnih dokumentov in živijo v revščini, čeprav so se rodili in šolali v deželi »svobode, enakosti in bratstva«. Te tri lepe besede, rojene na krilih upanja po večjem spoštovanju temeljnih človekovih pravic in dostojanstva, bi kazalo preprosto zamenjati z besedico »rasizem«, ki se rima s sorodno besedico »nacizem«, pod katerim ni bilo ravno varno, če si se znašel v koži Roma ali državljana kakršnekoli nearijske krvi. Kako silni so lahko osebni politični interesi, da se povsem izneveriš pravni državi - varuhinji pravičnosti in enakosti? Na to vprašanje bi znali izčrpno odgovoriti tudi v Italiji, kjer je desnica s Severno ligo na čelu že zgovorno dokazala svoja rasistična nagnjenja (predvsem sad političnih računov) ter jih s pohvalnimi mnenji na račun Sarkozyjeve »čistke« še potrdila. Kako globoko cenijo človekove pravice in dostojanstvo Berlusconi in njegovi pa lahko preverjamo vsak dan na vseh področjih javnega življenja, kjer namesto resnega in odgovornega pristopa k reševanju dramatičnih gospodarskih in družbenih problemov beležimo neverjetne primere konflikta interesov, uničevanje demokracije, preziranje in omalovaževanje parlamenta, grobe posku- se razkosavanja ustave, stalne napade na sodstvo, poskuse utišanja svobode tiska itd., da o gospodarskih škandalih in posmeha vrednih roza škandalčkih ne govorimo. Mar ni dovolj gradiva za razburjenje in ogorčenost? Kaj se mora še zgoditi, da bo v tej državi kdo (skupno s sramežljivo politično opozicijo in morda z izjemo Finija, ki pa bo moral svoje liberalno demokratične težnje dokazati z dejstvi) glasneje udaril po mizi? Če smo v politiki (domači in inozemski) prisostvovali kot na vrtiljaku nekakšnemu kroženju v prazno (kot običajno veliko samopohvale in malo dejanj), v gospodarstvu ni kazalo veliko bolje, v smislu, da si spričo podobnega kroženja nasprotujočih in nejasnih mnenj v prazno človek ni bil in še vedno ni na jasnem, če smo prebrodili hude trenutke v gospodarstvu, če lahko mirneje zadihamo, ali če nas najhujše še čaka. Ne nasprotujejo si samo mnenja raznih izvedencev. Vse pogosteje so si navzkriž celo mnenja istega (vele)izvedenca, ki nam zjutraj pove eno zgodbico, zvečer pa jo zanika in pove nekaj čisto obratnega. Na udaru je ves razviti zahodni svet, v katerem se nevarno dviguje prag revščine. Zaskrbljeni so v Ameriki, kjer so najbolj prepričani, da je najhujše mimo in se spet povzpenja gospodarska rast, a se tresejo pred socialnimi posledicami ekonomske krize brez primere (če odštejemo krah Wall Streeta iz dvajsetih let prejšnjega stoletja), rezultat divjih špekulacij, ki se jim mnogi, kot kaže, ne mislijo odpovedati. Zaskrbljeni so še bolj v Evropski uniji, kateri nekateri strokovnjaki, kot na primer Charles Kupchan, (najbrž preveč domišljavo) napovedujejo propad v do- glednem času in kjer družbenogospodarsko in predvsem politično življenje životari v primežu preveč markantnih nacionalističnih teženj posameznih držav. Še najbolj zaskrbljeni pa so v nerazvitem svetu, kjer kriza bogatih še kako uničujoče vpliva na krizo revnih, ki postajajo vse bolj revni. V tej splošni zmedi se poraja kar precej vprašanj: zakaj v svetu kar naprej gospodujejo interesi požrešnih multinacionalk nad interesi ljudi? Zakaj v Italiji še vedno en mlad človek na štiri nima službe? In kaj reči o razrednem boju? So ga novi družbeni odnosi presegli in preoblekli v nove, manj razpoznavne oblike, ali pa je na tem, da se sploh na novo razbohoti (poletno dogajanje pri Fiatu niso mačje solze)? Je človek sploh sposoben poskrbeti za pravičnejšo porazdelitev bogastva? Pa še eno vprašanje gospodarskega značaja (in ne samo gospodarskega) se je pritihotapilo to poletje na valu novic z azijskega kontinenta. Kakšna usoda nas čaka, ko bo Kitajska s svojo gospodarsko rastjo zavladala svetu? Sredi avgusta so namreč sporočili, da je kitajski notranji bruto proizvod presegel japonskega in da je Kitajska postala druga gospodarska velesila po ZDA. Vse omenjeno dogajanje je dokaj vznemirljivo in težko prebavljivo v poletni sopari. Sicer pa bi lahko serijo vprašanj začeli pri najbolj banalni temi. To je pri vremenskih razmerah, ki so označevale letošnje poletne mesece. Ponekod je gospodarila neznosna vročina, drugod sta prekoračila vse meje grom in strela. Medtem ko je v Rusiji gorelo kot v Napoleonovih časih, je v Pakistanu narasla voda povzročila humanitarno katastrofo. Se mar te tragične vremenske ujme vse huje zaganjajo proti človeku, ker se planet nevarno segreva? Kaže, da si tudi na tem področju mnenja nasprotujejo. Nekateri vremenoslovci (in vreme-nopati) zatrjujejo, da so se po zaslugi človeka samega, njegovega onesnaževanja okolja (prizori iz Mehiškega zaliva so bili vse poletje živo prisotni) in njegove malomarnosti pri spuščanju toplogrednih plinov v vesolje, podnebne razmere obrnile proti človeku. Drugi so manj katastrofsko razpoloženi. Vsekakor pa ne moremo mimo podatkov, ki jih je v avgustu zbrala in objavila ameriška agencija za preučevanje okolja in po katerih se je med letošnjim januarjem in julijem srednja temperatura na našem planetu povečala za 1,22 stopinje fahrenheita v primerjavi s skupno srednjo vrednostjo dvajsetega stoletja. Dejansko gre za najvišjo izmerjeno temperaturo od leta 1880, ko so prvič začeli meriti s preciznejšimi napravami. Naj nas spričo teh številk vendarle malce zaskrbi? Ali je dopustno, da si veliki proizvajalci vsemogoče plinske, naftne in druge nesnage, z ZDA in Kitajsko na čelu, še naprej mašijo ušesa, usta in oči, kadar jim na raznih forumih, pa naj si bo v Kyotu, Jo-hannesburgu ali Kopenhagnu, zavzeto priporočajo, naj nehajo zastrupljati ozračje s postopnim zmanjševanjem emisije toplo-grednih plinov? Med premlevanjem vseh teh vprašanj se nekako obvezno pojavi misel, da je eden od pomembnejših pogojev (če ne najpomembnejši sploh) za njihovo reševanje ter sploh za izboljšanje sveta in učlovečenje človeka, še vedno ujetega v spone prvobitnih agresivnih instinktov, dobra komunikacija preko svobodnih sredstev množičnega obveščanja. In pri tem mislim predvsem na računalniško mrežo, ki v realnem času povezuje ves svet. Navsezadnje smo v polni eri računalništva in informatike in razpolagamo z neverjetnim orodjem, ki mu pravimo internet, s katerim lahko dokaj neovirano posredujemo vesti in znanje, izmenjujemo mnenja in ideje, ustvarjamo in širimo kulturo, prodiramo v skrivnosti preteklosti in oblikujemo iztočnice za prihodnost. Skratka, internet je dostopen vsem. Z njim lahko prebijemo vse kulturne in zemljepisne meje. Vsi lahko iz njega beremo in vanj vlagamo ter se lahko preko njega neposredno povezujemo in organiziramo. V tem smislu je hkrati nekakšna prosta cona informacije in pašnik demokracije, kot mu pravijo nekateri. Je hkrati strah za centre oblasti in upanje za izkoriščane, ponižane in razžaljene. Po zadnjih podatkih se interneta poslužuje milijarda in osemsto milijonov upo- rabnikov. Na prvem mestu so Kitajci, sledijo Američani, Japonci in Indijci. Italija je na petnajstem mestu s 30 milijoni uporabnikov. Te številke pa iz dneva v dan rastejo, kakor seveda sorazmerno raste število spletnih strani in posameznih dokumentov. Zgovoren primer bogastva, ki se pretaka po mreži, je vseobsegajoča enciklopedija, ki jo lahko vsi uporabljajo in hkrati soustvarjajo. Znana je pod imenom Wikipedija (wiki pomeni v havajščini človek planeta) in je pisana v 180 jezikih, uporablja pa jo mesečno več kot 400 milijonov ljudi. Če se povrnem k poletnim doživljanjem, moram povedati, da mi je od vseh vesti, ki so tako ali drugače odjeknile v svetu, naredila najgloblji vtis in seveda odprla par vznemirljivih vprašanj prav vest iz in-ternetnega področja. Sprožila jo je spletna stran WikiLeaks, na kateri se je 25. julija pojavilo več kot 92 tisoč tajnih dokumentov o vojni v Afganistanu, ki naj bi dokazovale, da se razmere v tistem delu sveta vidno slabšajo. Nekaj dni kasneje so sporočili, da bodo objavili še dodatnih 15 tisoč dokumentov. V svetovnem javnem mnenju je eksplodiralo kot bomba ter povzročilo vznemirjenje in preplah v Pentagonu in zunaj njega. WikiLeaks (leaks pomeni v angleščini beg informacij) se je še pred tem proslavila z objavo polurnega video posnetka iz Iraka, na katerem je dokumentirano nezaslišano ravnanje nekaterih ameriških vojakov, ki so zamenjali fotografske aparate za puške ter z neverjetno lahkoto s helikopterja umorili osemnajst ljudi, med katerimi tudi dva novinarja tiskovne agencije Reuter. Svet so obkrožili tudi dokumenti in posnetki o zaupnih navodilih, ki so bila poslana ameriškim zasliševalcem v zaporu Guantanamo na Kubi, o volilnih potezah kandidatke za Belo hišo Palinove, o skrivnih priročnikih scientološke cerkve in o tajnih dogovarjanjih med zagovorniki globalnega segrevanja. Vse to v dokaz, kaj zmore postoriti globalni internetni splet, in hkrati v razmislek, kaj lahko takšne objave povzročijo človeštvu v dobrem in slabem. Ustanovitelj in vodja spletne strani Julian Assange je prepričan, da je takšno ravnanje lahko učinkovito orožje za premagovanje krivic, zaustavitev preganjanja ljudi in razkrivanja korupcij vseh vrst. Beg informacij lahko skratka prispeva k popravljanju sedanjega sveta in k gradnji boljše prihodnosti. Assange se mora zaradi svoje dejavnosti izogibati držav, kjer bi ga lahko zaradi objavljanja zaupnih dokumentov in s tem ogrožanja državne varnosti lahko aretirali. Svojo spletno stran pa polni na Švedskem in v Islandiji, kjer so uzakonili popolno svobodo govora. Za mnoge je postal nekakšen internetni Robin Hood in si je že prislužil nešteto vzdevkov - hekerski prevratnik, računalniški gverilec, spletni razbojnik ipd. Zavzema se seveda za absolutno svobodo spletnega poročanja in zavrača sleherno cenzuro ali omejitev, hkrati pa skrbno prikriva vire, ki mu pošiljajo tajne dokumente, pa tudi tiste, ki ga finančno podpirajo. Iz tega protislovja se kaj lahko izluščijo neprijetni sumi, da bi znalo biti v objavljenem tajnem gradivu nekaj hudo narobe, ker dokumenti pač niso preverjeni in bi lahko bili tudi ponarejeni. Beg informacij seveda strahotno jezi Pentagon in druge vire oblasti, ker razkriva njihove skrivnosti (in to še ni samo po sebi zlo, saj imajo oblastniki kar dovolj masla na glavi in si večkrat zaslužijo, da bi jih kdo pošteno prečesal). Ogorčene pa so tudi mnoge humanitarne in pacifistične organizacije, ker opozarjajo na nevarnost, da bi razkritje imen ljudi, ki sodelujejo s silami Nato v vojaških operacijah, lahko spravilo te ljudi v smrtno nevarnost. Stvari torej tudi v internetnem svetu niso lahke in preproste. Vsakdo, ki deli informacije, pa naj bo po časopisju, radiu, televiziji ali računalniku, se mora vselej vprašati, komu neka informacija koristi (ali škodi), še zlasti če prihaja iz anonimnega vira, za katerega ni mogoče vedeti, kakšni nameni ga navdihujejo. Informacija pač ni nekaj nevtralnega in je ne gre nekritično povezovati s svobodo izražanja, ki ostaja slej ko prej ena temeljnih človekovih pravic in je zato potrebna popolne zaščite. 14 Nedelja, 12. septembra 2010 IZLETI PRIMORSKEGA DNEVNIKA Kot turistična destinacija je Islandija znana predvsem zaradi svojih naravnih znamenitosti. Njena izredna pokrajina obiskovalca nikoli ne pusti hladnega, saj ima včasih človek med potovanjem po raznolikem otoku občutek, da se vozi po tujih planetih, med katerimi ima vsak svoje edinstvene značilnosti. Sicer pa Islandija ni zanimiva samo zaradi narave, ampak tudi zaradi svojih političnih izbir. Najbolj odmevna je bila v zadnjem času odločitev, da postane prvi okop svobodne informacije na svetovnem spletu. Parlament v Rejkjaviku je namreč na predlog poslanke Bir-gitte Jonsdottir 16. junija odobril zakon, s katerim jamči skoraj popolno zaščito vsem spletnim upraviteljem s sedežem na otoku, ki bodo objavljali tajna vojaška, državna, sodna gradiva ali tajne dokumente raznih družb in gospodarskih organizacij. Pravosodje ne bo moglo preprečiti objave takega gradiva in tudi ne začeti postopka zoper tiste, ki so to gradivo razkrili in ga posredovali javnosti. Parlament ima eno leto časa, da vse to uredi. Šele takrat bo jasno, kako Islandic Modern Media Inizia-tive deluje, vendar že sedaj vse kaže, da želi Islandija postati trden okop pravice do informiranja in prava trdnjava za raziskovalno novinarstvo. To je ena od najbolj odmevnih potez islandske politike, potem ko je bila država nekaj let gost časopisnih strani predvsem zaradi njenih gospodarskih težav, saj je bila ena od prvih žrtev svetovne krize, ki je bruhnila na dan leta 2008. Lani je zaradi krize Islandija zaprosila za vstop v EU. Pogajanja so se začela konec julija, vendar v enem letu se je po javnomnenjskih raziskavah navdušenje islandskega javnega mnenja za Evropsko unijo precej ohladilo in izid pogajanj je še vedno velika neznanka. Pred izbruhom krize je bila Islandija ena od držav z najvišjim osebnim dohodkom na svetu. Čeprav so maloštevilni, so si Islandci privoščili najboljše, kar lahko nudi država. Na otoku deluje 12 univerz, socialna država nudi visoke storitve in vlaga v mlade, zelo kakovostno je tudi zdravstvo, saj se Islandci lahko ponašajo s svojo dolgoživostjo. Po krizi se je dohodek na prebivalca sicer nekoliko znižal, toda življenjski standard v državi je še vedno visok, predvsem pa so še vedno zelo kakovostne storitve socialne države. Vprašanje, ki zaskrblja slehernega prebivalca in postaja skoraj prava mora, pa je, ali bo država ta standard lahko ohranila ali pa ga bo načela gospodarska terapija (privatizirati, kar se da, omejiti in znižati izdatke na vseh področjih), ki jo visoko zadolženemu otoku vsiljuje Mednarodni denarni sklad. Težave še niso načele visoke stopnje strpnosti do različnih. Ta odprtost se kaže tudi v odnosu do istospolno usmerjenih, kot dokazuje med drugim dejstvo, da se je islanska premierka Johanna Sigurdardottir ob koncu junija poročila s svojo partnerko Jonino Leosdottir. Bolj kot dejstvo, da je vladno krmilo prevzela lezbijka, pa je CELOTNA VSEBINA TUDI NA SPLETNI STRANI www.primorski.eu pod sekcijo »priloge« bila za Islandijo presenetljiva novost dejstvo, da je postala premierka voditeljica levosredinske povezave. Desna sredina, ki je bankam dovolila špekulacijsko finančno politiko in je s svojo nepozornostjo soodgovorna za dolžniško krizo, je bila po 18 letih vladanja porinjena v opozicijo. Ob tolikšni odprtosti, visoki stopnji izobraženosti in razvitosti se zdi skoraj neverjetno dejstvo, da je morala leta 2004 največja islandska družba za proivodnjo aluminija Alcoa preveriti, da na območju, kjer je nameravala zgraditi nov proizvodni obrat, ni bilo škratov, trol-lov in drugih duhov "islanskega skritega" ljustva. Šele, ko je bilo to preverjeno, je dobila ustrezna gradbena dovoljenja. Ob tej novici se bo najbrž vsakdo med nami nekoliko pomilovalno nasmehnil, vendar na otoku, kjer je narava prevladujoča sila in kjer iz podzemlja privrejejo gejzirji, izbruhi pare in kjer je veliko aktivnih vulkanov, je tako verovanje neke vrste psihološki ščit, ki tudi sodobnim pripadnikom majhnega naroda pomaga, da premagajo občutek osamljenosti zaradi oddaljenosti otoka od vseh celin in zaradi dejstva, da veliko večino leta preživijo v mraku. Misel, da nisi sam in da tvojo usodo delijo nevidna nadnaravna bitja ti je lahko v oporo in tolažbo, pa čeprav so ti nevidni sopotniki včasih nagajivi in tudi maščevalni. Kdo bi vedel, kateremu od nadnaravnih bitij so se zamerili organizatorji in udeleženci izleta Primorskega dnevnika na Islandijo? Morda pošastnemu trollu ali nagajivemu škratu ali pa kateremu od drugih duhov nevidnega ljudstva? Na to vprašanje bi morda lahko odgovoril izvedenec za islandsko mitologijo, medtem ko ga ne pozna novinar, ki se se ni nikoli ukvarjal z nadnaravnim svetom in nanj gleda z veliko skepso. Kakorkoli že, zdelo se je, da je izlet zares zacopran. V začetku pomladi je namreč začel bruhati do tedaj neznani vulkan Eyjafiallajoekull, ki je bil za nekaj tednov prava "šiba božja" za ves mednarodni letalski promet. Izlet sicer ni bil pod vprašajem, nekaj drobcev vulkanskega prahu pa je povzročilo težave organizacijskemu motorju. Najprej je bil preložen datum odhoda za en teden, nato so bili odpovedani leti iz Ronk zaradi domnevne premajhne zasedenosti letal. Ostali so samo poleti iz Bologne, kar je pomenilo zopetno spremembo datuma odhoda. To je nekoliko razredčilo vrste udeležencev izleta, agencija Adriatica.net pa je kljub temu vztrajala v svojem projektu in organizirala avtobusni prevoz do Bologne. Maloštevilnost je za udeležence postala prednost, ker ni bilo nobenih nevšečnosti, ki so tako značilne za večje skupine. Ne vem, ali so zamerljivi duhovi cenili trmoglavo vztrajnost organizatorja in izletnikov ali pa je njihovo nagajivo pozornost pritegnil kak drugi nesrečnež. Preden so odnehali, so nekaj nevšečnosti zakuhali še na letališču v Bologni, ki se ne more ponašati z dobro organiza-ronostjo in urejenostjo. Zmeda pri čekiranju je bila kar precejšnja, bar nam je tako rekoč zaprl prav pred nosom, uroka pa je bilo konec z vzletom letala. Od takrat je potekalo vse po predvidenem načrtu in tudi spremenljivo islandsko vreme ni bilo med obiskom tako kislo, kot je lahko včasih. Nebo je bilo marsikdaj oblačno, a skoraj vsak dan je prej ali slej pokukalo sonce. Pravzaprav je se- «3 ,n> (d rr O) i 00 1 i verni hlad kar prijal ob novicah o hudi vročini, ki je ob koncu junija in v začetku julija pestila naše kraje. Enotedenski izlet, kakršnega je organizirala agencija Adriatica. net, udeležencem ne dopušča, da bi podrobneje spoznali neko državo in še posebej njene politične, kulturne in socialne probleme. Potovanje iz kraja v kraj, dejstvo, da vsako noč prespiš v drugi vasi ne omogoča stika z ljudmi, poleg tega pa pozornost obiskovalca pritegne predvsem narava, ob kateri je težko ostati ravnodušen. Nekaj vtisov pa obiskovalec kljub temu lahko odnese ob pogovoru z voznikom (v našem primeru je to bil mladi in prijazni Sajvar), med obiskom dobro založenih trgovin, ob pogledu na majne zaselke, ki so glavna značilnost te otoške države, ki šteje komaj 320.000 prebivalcev. Islandščina v komunikaciji s prebivalci ni ovira, saj skoraj vsi tekoče govorijo angleščino. Pomembno dopolnilo pri spoznavanju Islandije pa so bili podatki in pojasnila prizadevnega vodiča Goraz-da Čibeja. Tudi za tistega, ki pozna skromnost skandinavskih politikov, je Islandija pravo presenečenje. Sedeži državnih ustanov so tako skromni, malo vidni, skoraj revni tudi če jih primerjamo z vladnimi palačami sicer majhne države, kakršna je Slovenija. Po zunanjosti sodeč bi namreč predsedstvo vlade, ki domuje v presenetljivo majhni hiši, potrebovalo najmanj poseg pleskarja, da bi prebarval sive "krpe" malte na ometu pročelja. Tudi parlament domuje v majhnem in na videz nič kaj uglednem poslopju, samo zunanje ministrstvo ima nekoliko bolj ugleden sedež. Skromna pa je tudi hiša, ki je bila prizorišče nekaterih zgodovinskih dogodkov. V tem poslopju, ki ni nič večje od vile, ki si jo je sredi prejšnjega stoletja lahko zgradil na Opčinah ali v Barkovljah premožen tržaški trgovec, sta se ameriški predsednik Ronald Reagan in sekretar sovjetske komunistične partije Mi-hail Gorbačov 11. oktobra 1986 pogovarjala o zmanjšanju števila raket z jedrskimi konicami v Evropi. To srečanje je bilo osnova za sporazum INF za odpravo jedrskih raket srednjega dosega na stari celini, ki je bil podpisan leto potem. Tekma v oboroževanju je bila v Reyk-javiku ustavljena. V isti hiši sta se leta 1972 pomerila šahovska šam-piona Bobby Fischer (ZDA) in Boris Spaskij (SZ). Ameriški velemojster, ki je pritegnil pozornost medijev bolj s svojimi muhastimi zahtevami kot pa s potezami na šahovnici, je najprej pristal na dvoboj, nato pa se je hotel umakniti. Kaže, da je moral posredovati tudi takratni ameriški državni sekretar Henry Kissinger, ki je apeliral na Fischerjev patriotizem, da je prepričal ameriškega šahovskega prvaka, da je sedel k šahovnici. To se mu je obrestovalo, sreča in skrito ljudstvo sta se takrat nasmehnila Fischerju, ki je postal svetovni prvak. Nedaleč od tega zgodovinskega protokolarnega objekta so zrasle palače bank, finančnih in trgovskih družb. Razlika naravnost bode v oči, saj se sedeži gospodarskih družb kosajo s sedeži evropskih družb, medtem ko so islanska ministrstva nepričakovano skromna. Prav tako presenetljivo je tudi dejstvo, da protokolarni objekti niso varovani. Pred vhodi ni vojakov, ker Islandija nima lastne vojske, pa tudi policistov ni na spregled. Morda je kak varnostnik v notranjosti, pred mini- strstvi pa ni vsekakor nobene uniformirane straže. Glede varovanja ni razlik med vladnimi palačami in sedeži bank ali gospodarskih družb. Tudi pred temi palačami ni ne javnih in tudi ne zasebnih varnostnikov, saj je Islandija ena najvarnejših držav na svetu in ima izredno nizko stopnjo kriminalitete. Edini policisti, na katere smo med isletom naleteli, so bili tisti, ki so na letališču pregledovali potne liste, upravljali z metaldetektorji in z rentgenskimi žarki pregledovali prtljago potnikov. Radovednost, kolikšne so bile posledice bruhanja vulkana Eyafjallajoekul, je bila med izletniki precejšnja še posebej, ker nas je pot peljala prav na prizadeto območje. Ogled pa je bil po svoje razočaranje, saj so posledice na območju pod ognjenikom komaj opazne. Nekaj več je črnega vulkanskega peska, ki pa ga je dež že delno spral, trava je zopet zrasla na travnikih, ovce jo mirno smukajo, tudi stanovalci, ki jih je med erupcijo vlada iz previdnosti izselila, so se vrnili v svoje na redko posejane domačije. Islandci so vajeni vulkanskih izbruhov in jih zato Eyafjallajoekul ni pretirano razburil, z izjemo najbolj ogroženega območja, od koder so bili ljudje izseljeni, je življenje teklo po utečenih tirnicah. Po 40 dneh bruhanja se je vulkan umiril, čeprav je njegov "spanec" samo začasen. Edina skrb je dejstvo, da je Eyafjallajoe-kul na nek način povezan z veliko večjim vulkanom He-kla, ki je eden od aktivnejših ognjenikov na Islandiji. He-kla miruje od leta 1918 in zato se mnogi vprašujejo, kaj se "kuha" pod njegovo skorjo. Kamere, seizmograske naprave in merilci vodnega toka stalno monitorirajo morebitne spremembe, da bi lahko ljudi pravočasno opozorili na nevarnost izbruha, ki bi po oceni izvedencev lahko "izstrelil" v ozračje najmanj trikrat več vulkanskega prahu in drobcev kot Eyafjallajoekul, posledice bi zato lahko bile veliko hujše kot so bile težave minule pomla- več fotografij na WWW.primorski.eu / IZLETI PRIMORSKEGA DNEVNIKA Nedelja, 12. septembra 2010 15 Obisk na Islandiji, kjer ekonomska kriza povzroča več zaskrbljenosti kot vulkani Fotografije Magda Starec in Vojmir Tavčar di. Sicer pa so katastrofalni izbruhi islanskih vulkanov zapisani v zgodovini. Najmogočnejši je bil izbruh vulkana Lakagigar leta 1783. Za posledicami erupcije je umrla četrtina islandskega prebivalstva, gost in obsežen oblak vulkanskega prahu je prizadel kmetijstvo tudi na stari celini, posledica pa je bilo veliko pomanjkanje. Ob Hekli je še vedno dokaj aktivno tudi območje vulkana Krafla. Tam so zgradili eno od treh geotermal-nih elektrarn, ki izkorišča podtalno paro za proizvajanje električne energije. Elektrarno so začeli graditi leta 1975, s polno močjo pa obratuje samo od leta 1997. Do takrat so obratovanje motili vulkanski izbruhi (Nedaleč od elektrarne so obsežna "polja " lave, iz razpok prihaja para in okolje ima resnično peklenski videz, saj se zdi, da bo iz katere od razpok vsak čas pokukal kak hudobec. Vizuelno prikupnejši je Namafjall, greben pastelnih barv in vrelega žveplastega blata na kadeči se tektonski prelomnici), nekaj težav pa je povzročala tudi previsoka stopnja kislosti pare, ki je načela kar nekaj cevi. Z uporabo sodobnih materialov so te težave odpravili in podzemna para poganja dve 30-megawatni turbinski enoti, ki sta postali eden od sestavnih delov islanskega elektroenergetskega sistema (11 hidroelektrarn in 3 geoter-malne elektrarne). Pustost te pokrajine po mnenju raziskovalcev v marsičem spominja na površje meseca. Zato ne preseneča, da sta tudi ob koncu šestdesetih let blizu jezera Askja, ki je nastalo po katastrofalni erupciji leta 1875, trenirala kozmonavta Neil Armstrong in Buzz Aldrin, ki sta 20. julija 1969 s pristajalnim modulom eagle pristala na luni, medtem ko ju je kolega Michael Collins čakal na matični ladjici apollo 11, ki je krožila okoli našega naravnega satelita. Sicer pa je opisovanje islandskih naravnih zname- nitosti skoraj nemogoče, saj je samo z besedo težko opisati čar slapov, gejzirjev, ledenih lagun, divjih pečin nad morjem ali pomirjujoči čar jezera Myvatin. Fotografija, še posebej pa film, ki čar slike dopolni z zvokom, sta s tega vidika veliko ustreznejša. Zato se ne bom spuščal v podrobnejši opis naravnih lepot. Naj povem samo, da je bilo na nekajdnevni krožni poti po Islandiji na primer slapov toliko, da so se jih izletniki "preobjedli'. K prvim so se odpravili z radovednim navdušenjem, nato pa je zanimanje počasi "izpuhtelo" ogledi so postali skoraj dolgočasna rutina, pa čeprav je bil vsak od teh slapov očarljiv in je imel tudi zanimivo zgodovinsko ozadje. Detti-foss je na primer slap z največjim pretokom vode v Evropi, lastnica ga je dolgoletnim pravnim bojem rešila pred pohlepom podjetnikov, ki so hoteli na tej lokaciji postaviti hidroelektrarno. Gullfoss (Zlati slap) je eden najlepših v Evropi, očarljiv pa je tudi Godafoss, slap bogov, ki je tako poimenovan, ker so Islandci vanj vrgli kipe svojih bogov, ko so se uradno opredelili za krščanstvo. Pot v obratni smeri urinega kazalca nas je vodila nato do vznožja ledenika Vatnajoekulla, ki je največji v Evropi in pokriva 8.300 kvadratnih kilometrov površine. Ledenik nas je pričakal v soncu, kontrast med belino ledenika in temnozelenimi pobočji hribov je dodal panorami dodaten čar. Sinjina pa ni zdržala dolgo. Nebo se je pooblačilo, ko smo se pripeljali do lagune Joe-kulsarlon. Zapihal je tudi hladen vetrič, ki je šel v kosti še posebej med vožnjo z anfibijskim vozilom med velikimi ploščami plavajočega ledu, neke vrste miniaturnimi icebergi, ki očarajo s svojimi oblikami, modrikastim odsevom in z lisami črnega vulkanskega peska. V tej laguni so snemali enega od filmov iz niza Jamesa Bonda, v katerem je v vlogi britanskega tajnega agenta 007 nastopal Pierce Brosnan. Prav tako se velja spomniti kanjona Asbyrgi, kamor naj bi v davnini po nesreči udaril s svojim ogromnim kopitom osemnožni konj boga Odina. Zato ima še danes kanjon obliko ogromne podkve. Ogled naravne znamenitosti pa ni bil edino presenečenje. Še bolj nenavadno je izzvenelo dejstvo, da je eden od mladih, ki so urejali razgledne steze (študentov nudijo med počitnicami možnost delovne prakse), ogovoril izletnike po slovensko. Šlo je za mladega Postonjčana, ki je bil na študijski praksi na Islandiji in ki se je odzval, ko je slišal slovensko govorico. Na krožni poti okoli otoka obiskovalec naleti predvsem na zaselke in vasice, ki zagotavljajo prenočišče in prehrano izletnikom, ki jih je v poletnih mesecih kar veliko (na leto obišče Islandijo okoli pol milijona ljudi). Mnogi potujejo z avtobusi, drugi se podajo na pot s terenskimi vozili s pogonom na štiri kolesa, ne manjka pa tudi pogumnih in vztrajnih kolesarjev ali jahačev, ki si otok ogledajo v sedlu šislanih islandskih konj. Ne manjka niti priložnosti za nekaj adrenalinskih športnih izkušenj kot je rafting. Med najbolj prikupnimi naselji na severu Islandije je Husavik, ki je bil nekoč pristanišče kitolovk. Sedaj je mestece, ki se ponaša z muzejem kitov, in izhodišče za turistične izlete za ogled teh orjaških morskih sesalcev in delfinov. Taki izleti so tudi glavna turistična atrakcija Husavika, ki s svojim " whale watching" privablja na desetine ljubiteljev živali in narave. Čeprav je večina nekdanjih kitolovk spremenjena v turistične ladjice, pa se Islandija še ni povsem odpovedala lovu na kite, čeprav ga sramežljivo prikriva s krinko znanstvenega raziskovanja. V marsikateri restavraciji imajo na jedilnem listu tudi kitovo pečenko, po mnenju nekaterih naj bi prav obnovitev lova na kite lahko postala del nove "ustvarjalne ekonomije', s katero naj bi se Islandiji skušala izvleči iz velikih gospodarskih težav, pa čeprav za ceno madeža na svojem imidžu. Vendar morebitni madež ne skrbi tistih, ki z lovom na kite služijo lepe denarce in so gluhi za proteste naravovarstvenih organizacij. Na severu je tudi drugo islansko mesto Akurey-ri. V bistvu gre za mestece z okoli 20.000 prebivalci, ki pa se kljub temu ponaša z univerzo. Akureyri je pomembno pristanišče, stolna cerkev se po svoji zasnovi zgleduje po tisti v Rejkjaviku, posebna privlačnost je skrbno negovan botanični vrt. Manjka pa pravi mestni utrip. Islandsko glavno mesto Reykjavik je edino, ki po našem merilu dejansko zasluži ime mesto. Islanska prestolnica ima 120.000 prebivalcev, z okolico pa doseže okoli 200.000 ljudi. V bistvu v glavnem mestu in okolici živita dve tretjini vseh Islandcev. Čeprav je po številu prebivalcev majhno mesto, ima Reykjavik kljub temu svetovljanski značaj. Dajejo mu ga njegovi številni muzeji, kulturne prireditve in druge znamenitosti. Med te sodi cerkev Hallgrimskirja, ki je bila zgrajena na griču nad mestnim središčem, njen zvonik pa je s svojimi 73 metri višine najvišja islanska zgradba. Načrt za cerkev, katere notranjost je kot v vseh protestantskih cerkvah opremlejna s strogo skromnostjo, je delo arhitekta Gudjona Samuelssona, ki je pripravil tudi projekt katedrale v Akureyriju. Pred cerkvijo, ki so jo gradili 40 let (začeli so jo graditi leta 1943, dokončali pa leta 1986) je spomenik, ki dejansko ponazarja zgodovino Islandije. Gre za kip vikinškega voditelja Leifra Eirikssona, rdečega Erika, ki je okoli leta tisoč priplul do ameriške celine in jo poimenoval Vinland, ker je baje našel grozdje. Ni točno znano, kje je Vindland, domnevajo pa, da gre za območje med Novo Fundlandijo in Virginijo. Spomenik rdečemu Eriku so ob tisočletnici odkritja Amerike postavile ZDA. Reykjavik je bil tudi zadnja etapa za izletnike Primorskega dnevnika. Poslovilna večerja je bila v tradicionalni vikinški restavraciji v enem od predmestij islandske prestolnice. Kot v vseh takih gostinskih obratih, ki so namenjeni predvsem turistom, tudi pri reyk-javiškem vikingu ni manjkalo kiča, čeprav je svojo gostinsko čast rešil z dobro hrano. Morda se drzni rdeči Erik nekoliko kisa ob pogledu na tega svojega potomca, ki je po svoje prikrojil kulturno dediščino, da bi privabil turiste in bi si lažje služil kruh. Nekaj takega kiča sodi v vsako sodobno turistično ponudbo, na Islandiji pa je tega veliko manj kot drugje, tudi zato ker tudi negativne plati zasenči očarljiva narava. Obiskovalec se zato od nje poslavlja z željo, da bi se lahko zopet vrnil. Hiša, v kateri sta se leta 1986 srečala ameriški predsednik Ronald Reagan in sovjetski voditelj Mihail Gorbačov Slap Dettifoss z največjim vodnim pretokom v Evropi Vojmir Tavčar Stara domačija Glaubaer je postala muzej. Zgrajena je bila v 19. Stoletju, namesto opeke pa so zidaki iz šote. 16 Nedelja, 12. septembra 2010 NEDELJSKE TEME Trgatev je pred vrati, z njo pa tudi vsa potrebna opravila, ki jo spremljajo tako v vinogradu in nato še v kleti / STROKOVNI NASVETI Predavanje o trgatvi in negi mošta Svetovalna služba KZ v sodelovanju zZKB V sredo 8. septembra je bilo v razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah zanimivo strokovno predavanje o trgatvi in posegih, ki spremljajo predelavo grozdja in nego mošta. Srečanje je priredila Kmečka zveza v sodelovanju s Svetovalno službo Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in Zadružno kraško banko. O aktualni temi je predavala enologinja Tamara Rusjan, strokovnjakinja Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica. Rusjanova je na zelo strokoven a istočasno dostopen in dopadljiv način seznanila zbrane vinogradnike, ki so se v lepem številu udeležili srečanja, o bližajoči se trgatvi in opravilih, ki jo spremljajo, najprej v vinogradu in nato v kleti. Uvodoma se je zaustavila pri zrelostnem in zdravstvenem stanju grozdja ter izrazila mnenje, da letnik verjetno ne bo vrhunski zaradi deževnega vremena. Upati je, da bo grozdje vzdržalo pred grozdno gnilobo (botritisem) sicer preti nevarnost gnitja. V tem primeru bo treba ustrezno ukrepati, predvsem odstraniti gnilo grozdje in v večjih odmerkih uporabiti protioksidacijska sredstva. Pri trgatvi je prišlo zaradi vremena do časovnega zamika. Treba je spremljati zorenje grozdja z analizo vzorcev, da se določi najprimernejši čas trgatve. Analiza bi morala upoštevati več parametrov in sicer: sladkor, skupno kislino, pH ter jabolčno in vinsko kislino. Najpomembnejša parametra pa sta sladkor in skupne kisline ter, po možnosti, pH. Predavateljica se je nato zaustavila pri problemih, ki jih lahko povzroči prisotnost grozdne gnilobe. Zato je treba ob tej preteči nevarnosti biti posebno previdni, saj pride ob nezadostnem zavarovanju mošta pred posledicami te glivice pri rdečih vinih do zmanjšanja vsebnosti antocianov, pri vseh pa do razgradnje vinske in jabolčne kisline ter do oksidacijskih procesov. Slednje povzroča encim lakaza, ki ga izloča glivica botritis, povzročiteljica gnilobe. V nadaljevanju je enologinja podčrtala pomen kvasovk, ki so nosilke alkoholnega vrenja vinskega mošta. Svetovala je dodatek selekcioniranih kvasovk v mošt, da prevladajo nad divjimi, ki vodijo neželene, škodljive biološke procese. Ob kvasovkah dodamo še njim potrebno hrano, ki vsebuje dušik s katerim se ti organiz- mi hranijo. Ob nezadostni hrani pa se lahko njihovo delovanje ustavi in ne pride do popolnega povretja sladkorja, kar ima za mošt in vino neprijetne posledice, ki jih odstranimo le z zamudnimi posegi. Svetovala je tudi, da se moštu dodajo encimi, ki razgrajujejo pektine in omogočajo hitro izločanje soka iz celic. Ne gre pozabiti seveda na žveplo, ki ga damo, še zlasti ob zdravstveno prizadetem grozdju, takoj na brozgo. Med dodatkom žvepla in kvasovk pa mora preteči nekaj ur (vsaj tri), ker bi sicer žveplo preprečilo delovanje glivic. Encime in kvasovke pa lahko dodamo istočasno. Za hitrejši in boljši potek vrenja pripravimo vrelni nastavek, pri tem pa pazimo, da ni prevelikega odstopanja v temperaturi med moštom in nastavkom, ki ne sme preseči 10°C, bolje pa je, da ostane izpod 5°C. Rusjanova je tudi izpostavila pomen taninov za ohranitev barve pri rdečih vinih, zato je letos, ko bo verjetno v jagodah relativno malo barvila (antocianov), dodatek tega sredstva zelo priporočljiv. Tanine lahko dodamo s pripravki, ki vsebujejo tudi žveplo in s tem dosežemo dva rezultata: zavarujemo mošt pred oksidacijo ter ohranimo antociane, ki se vežejo na tanin. STALIŠČE KMEČKE ZVEZE Kdo naj odgovarja za škodo po divjadi Od nekdaj obstaja princip, da vsakdo odgovarja za svoja dejanja. To pravilo naj bi veljalo tudi za škodo po divjadi, ki je last države.Ta bi zato morala odgovarjati za to škodo, ki jo povzroča »njena« divjad. Glede na to, da je država to odgovornost zakonsko prenesla na Deželo, je ta ustanova zadolžena, da zagotovi oškodovanim pravično odškodnino. Dežela je svoje obveznosti do oškodovanih uredila z zakonom, ki ne jamči odškodnine enakovredne povzročeni škodi, temveč njeno delno kritje. Zakon namreč ne določa odškodnine, ki bi krila celotno škodo vštevši stroške za vzpostavitev stanja, kije bilo pred neželenim »obiskom« divjadi. Ne glede na omenjeni kriterij, ki je po mnenju Kmečke zveze sam po sebi krivičen, so sredstva s katerimi razpolaga Dežela in ki jih namenja pokrajinskim upravam, da jih upravljajo na svojem teritoriju, daleč izpod realnih potreb, kot izhaja iz vloženih prošenj za odškodnino. Odeja je, kot po navadi ko gre za potrebe kmetijstva, vedno prekratka. Kmečka zveza je svoje nezadovoljstvo nad nevzdržnim položajem mnogih svojih članov, ki se vsak dan spoprijemajo v rastoči meri s prisotnostjo in posledično škodo divjadi na svojih parcelah, iznesla tako na pokrajinski kot deželni ravni, kjer je zahtevala, da se najde čim prej učinkovita in pravična rešitev. S tem v zvezi Kmečka zveza podpira pobudo nekaterih članov, da se proti odgovornima upravama, Pokrajini in Deželi, sproži pravni postopek. Poleg tega želi zveza izpostaviti brezbrižnost oblasti in žal tudi slabo osveščenega javnega mnenja, do škode in s tem okrnjenega prihodka kmetov zaradi divjadi, ki ima številne botre in zagovornike. Kmet pa nobenega. Radi bi vedeli, če bi ob morebitni škodi, ki bi prizadela druge kategorije in načela njihove prihodke, ostale družbene in sindikalne organizacije brezbrižne. Zaslužek in s tem kruh drugih delavcev je svet in nedotakljiv, kar je seveda pravilno in pravično, a prav tako bi moral biti primerno zavarovan zaslužek kmetijskih podjetnikov. Njihov kruh ni niti lažji niti mehkejši. A tudi to je žal stara zgodba, ki se prenaša iz roda v rod ob sveti potrpežljivosti ljudi, ki se ukvarjajo s primarno dejavnostjo. Današnja družba želi biti čim spoštljivejša tako do potreb ljudi kot do okolja, ki zajema prisotnost živali, med temi divjadi. Toda prav v tem duhu rastoče občutljivosti, za vse kar nas obdaja, naj se najdejo primerne oblike upoštevanja truda, ki ga kmet vlaga v svoje plemenito in nenadomestljivo delo. Zato je Kmečka zveza odločno na stališču, da mora javna uprava zagotoviti preventivno preko zaščitnih struktur in primernega znižanja števila divjadi (divjih prašičev in srnjadi predvsem) in torej odstrel, obenem pa mora zagotoviti ustrezno odškodnino kmetovalcem in ostalim obdelovalcem. V zvezi s pH-jem mošta je eno-loginja poudarila pomen tega parametra pri uporabi žvepla. Ob nizkem pH-ju (3,1-3,2) se vino ohrani z relativno nizkimi odmerki tega elementa, če je pa omenjeni parameter višji (3,2-3,6), je treba uporabiti sorazmerno višje količine. Glede biološkega razkisa je zaželeno, da pride do njega takoj po glavnem vrenju, kar je možno le, če je pH mošta dovolj visok (vsaj 3,2) in so prisotne bakterije, ki vodijo ta proces. V nadaljevanju se je predavateljica zaustavila pri temperaturah ob katerih poteka vrenje mošta. Za ohranitev aromatičnih snovi naj ne bi temperatura presegala pri belih moštih 17-20°C, pri rdečih pa 25-28°C. Po zaključku predavanja je Rus-janova odgovarjala na številna vprašanja, ki so jih postavili udeleženci strokovno bogatega srečanja. Ob koncu je enologinja izrazila svojo razpoložljivost, tako kot strokovna služba Kmečke zveze, za pomoč pri reševanju morebitnih problemov, do katerih lahko pride pri tako kompleksnem dogajanju v moštu takoj po stiskanju grozdja, med vrenjem in po njem, za kar so ji prisotni izrazili svojo hvaležnost. OBVESTILO KZ Meritve sladkorne stopnje in skupnih kislin grozdja Kmečka zveza obvešča vinogradnike, da bo v sodelovanju z Zadružno kraško banko njena svetovalna služba opravila v prihodnjih dneh meritve sladkorne stopnje in skupnih kislin grozdja po spodaj navedenem zaporedju: v ponedeljek 13/09/2010, od 14:00 do 16:00 ure v kleti Roberta Ote v Boljuncu; v torek 14/09/2010, od 11:30 do 13:00 ure pri Dušanu Križmanu na Kontovelu; v četrtek 16/09/2010 ,od 16:00 do 17:00 na kmetiji Ferfo-glia Paolo v Medji vasi. O nadaljnih meritvah sladkorne stopnje in skupnih kislin grozdja bo Kmečka zveza sproti obveščala vinogradnike. / NEDELJSKE TEME Nedelja, 12. septembra 2010 "|7 Na slikah: pod naslovom napis s pozivom k neodvisnosti Baskije v Donostiji - San Sebastianu; desno Lleicu Meinir v svojem avtu pred policijsko postajo; spodaj desno Ken Wyatt. PRED UMIRITVIJO V BASKOVSKI DEŽELI? ETA razglasila premirje za špansko vlado pa to ni dovolj Baskovska teroristična organizacija Eta je razglasila premirje. Tako je poročal britanski BBC, sklicujoč se na video posnetek, ki ga je prejel od Ete. Po poročanju BBC Eta »ne bo več izvajala oboroženih akcij« v okviru prizadevanj za neodvisnost Baskije, da bi »začeli demokratični proces«. Tako španska kot baskovska vlada sta premirje že zavrnili. Novico je potrdila francoska tiskovna agencija AFP, ki je prav tako prejela posnetek, v katerem »Eta potrjuje svojo odločitev za demokratično rešitev konflikta.« »V obvezi začeti demokratični proces, da svobodno in demokratično odločamo o naši prihodnosti, skozi dialog in pogajanja, je Eta danes pripravljena strinjati se z minimalnimi demokratičnimi pogoji, ki so potrebni, da začnemo demokratični proces, če je na to pripravljena španska vlada,« je poudarila skupina v video posnetku. Napoved premirja je prejel tudi španski časnik Gara. Špansko notranje ministrstvo je medtem po poročanju španske televizije TVE napoved premirja, kjer Eta ni pojasnila, ali gre za začasno ali dokončno premirje, označilo za »očitno nezadovoljivo«. Eta po njihovem mnenju ni pokazala pripravljenosti za dokončno odpoved nasilju in predajo orožja španskim varnostnim silam. Podobno se je po poročanju ameriške tiskovne agencije AP odzvala tudi baskovska vlada, ki jo sestavlja nenavadna koalicija med socialisti in ljudsko stranko. Baskovski notranji minister Radolfo Ares je v prvem odzivu iz Baskije na Etino razglasitev premirja dejal, da to »absolutno ni dovolj«, saj se ETA še ni odpovedala nasilju ali napovedala svoje razpustitve. Dodal je še, da Etina napoved ne »vključuje tega, kar želi in zahteva od Ete večina baskovske družbe, to je, da se Eta dokončno odpove teroristični dejavnosti«. Eta je novico o premirju sporočila dva dni po pozivu političnega krila skupine Batasuna in zavezniške stranke Eu-sko Alkartasuna, naj Eta razglasi prekinitev ognja. Batasuna in Eusko Alkarta-suna sta Eto pozvali, naj se strinja s »stalno prekinitvijo ognja pod mednarodnim nadzorom« v dokumentu, ki postavlja tudi okvir načrta mirovnega procesa. Španska vlada je doslej zahtevala, da se Eta odpove nasilju pred začetkom mirovnih pogajanj. Eta je v preteklosti sicer dvakrat že razglasila premirje, a ga kmalu zatem tudi prekinila. Nazadnje je Eta razglasila premirje leta 2009, prekinitev ognja pa je trajala devet mesecev in se je končala z napadom na madridskem letališču, pri čemer sta življenje izgubila dva človeka. Od tedaj španska vlada vztraja, da se mirovna pogajanja lahko začnejo le v primeru, da predstavniki Ete dokončno in brezpogojno odložijo orožje. Trenutno je Eta po poročanja nemške tiskovne agencije dpa zelo oslabljena, saj so v zadnjem času aretirali veliko njenih predstavnikov, veliko vladnih predstavnikov pa se boji, da bo Eta premirje izkoristila za ponovno oborožitev. Španska vlada se je sicer z Eto, ki je od leta 1981 premirje razglasila že enajstkrat, že večkrat poskušala pogajati, a so poskusi vedno neuspešno propadli. Eta naj bi bila v več kot štiri desetletja dolgem oboroženem boju za neodvisnost Baskije odgovorna za skoraj 830 smrtnih žrtev. Tako EU kot ZDA so jo uvrstile na seznam terorističnih organizacij. (STA-CR) Protest zaradi globe I v v • • samo v angleščini Ženska iz Cardiffa je pet ur vztrajala v avtu iz protesta, ker ji policija na jugu Walesa ni hotela izročiti listka, s katerim ji je naložila globo zaradi nedovoljenega parkiranja, tudi v valižanskem jeziku. 35-letna Lleucu Meinir iz Grangetowna je dejala, da globe ne namerava plačati, ker so ji dve obvestili izročili samo v angleškem jeziku, iz česar je sklepala, da krajevna policija ne jemlje resno v poštev določil o rabi vali-žanščine. Ker ni hotela plačati globe in odstraniti vozila s prepovedanega mesta, so policisti na avto pripeli lisice z namenom, da ga odstranijo in, če globa ne bo plačana, prodajo na dražbi. Globa, ki je ženska ni hotela 'plačati, je znašala 60 funtov, približno 80 evrov. Protest je trajal pet ur in Mei-nir je pristala na plačilo globe šele po pogovoru z vodjo krajevne policije, ki ji je zagotovil, da se bo z njo pogovarjal o izvajanju jezikovne politike s strani krajevnih policijskih oblasti. Meinir je članica valižanske nevladne organizacije Cymdeithas yr Iaitg Gzmraeg, ki se že desetletja bori za priznanje jezikovnih pravic. O svoji avanturi je povedala naslednje: »Policija južnega Walesa obravnava valižanščino na povsem naključen način, s čimer močno otežuje življenje tistim, ki zares želijo uporabljati jezik. Oni dejansko skrbijo za zagotavljanje storitev v angleščini, zraven pa ponudijo le malenkost dvojezičnosti. Pismi, s katerimi so zahtevali plačilo globe, sta bili sicer na uradnem dvojezičnem papirju, vendar sta bili napisani samo v angleškem jeziku. Urad za valižanski jezik ne bi smel dopustiti tako skromnih jezikovnih storitev. Celotni dogodek ponovno dokazuje, da je nujno potreben nov zakon o valižanskem jeziku, ki bi ljudem zagotavljal pravico do rabe valižanščine v vsakodnevnem življenju.« Na njene besede se je odzvala tudi valižanska policija. Njen predstavnik za stike z javnostmi je dejal: »Tako kot druge javne ustanove v Walesu je tudi policija prostovoljno pristopila k izvajanju zakona za va-ližanski jezik. Mi smo ponosni, da nadaljujemo s tradicijo valižanščine kot ključnega dejavnika naših skupnosti; številni naši častniki in poli- cisti pisno in ustno obvladajo vali-žanski jezik, sami pa spodbujamo naše uslužbence, naj se udeležujejo tečajev valčižanščini, ki jih vodimo vse od septembra 2008. Več kot sto častnikov in policistov je opravilo tečaje valižanščine na različnih ravneh; vsi so prejeli potrdilo o opravljenem izpitu valižanščine za začetnike. To jim tudi formalno priznavamo na vsakoletni slovesnosti, ko podeljujemo odlikovanja. Zato smo zaskrbljeni, ko sedaj slišimo, da gospa Meinir ni zadovoljna z našimi storitvami in bomo zadolžili častnika,. Da preveri okoliščine dogodka in nato poroča tako gospe Meinir kot tudi načelniku pristojnega policijskega oddelka.« Vendar se gospa Meinir ni zaustavila pri tem vprašanju. Od Urada za valižanski jezik je namreč zahtevala odškodnino v višini 600 funtov, to je desetkratno višino globe, češ da urad ni ustrezno nadzoroval izvajanja zakonodaje o jeziku. V zvezi s to zahtevo se je oglasil vodja urada Meirion Prys Jones, ki je dejal: »Jezikovna določila, ki veljajo za policijo v južnem Walesu so glede tega vprašanja zelo jasna, saj policijo obvezuje, da izdaja vse dokumente v obeh jezikih, angleščini in valižanščini. V tem primeru tega niso storili in vse kaže, da so kršili določila o valižanskem jeziku s tem, da so gospe Lleucu Meinir poslali obvestilo samo v angleškem jeziku. V takih primerih imajo prizadeti posamezniki pravico do pritožbe. Najprej se morajo zaradi pomanjkanja valižanskega jezika pritožiti ustanovi, ki je izdala obvestilo; če z odgovorom niso zadovoljni, se lahko pritožijo na Urad za valižanski jezik. Lleucu Meinir na naš urad ni vložila pritožbe; ko bi bila to storila, bi se mi pogovorili s poveljstvom policije in jih opozorili na zakonske obveznosti glede rabe jezika. Namesto tega je Lleucu Meinir vložila na Urad zahtevek za izplačilo 600 funtov odškodnine, s katerimi bi tudi krila svoje stroške. Zakon o vali-žanskem jeziku iz leta 1993 pa ne dopušča Uradu, da izplačuje odškodnino kakemu posamezniku, ki mu ni bila priznana pravica do rabe valižanščine. Zal takih določil tudi ni v predlogu nove jezikovne zakonodaje, o kateri naj bi v kratkem razpravljala valižanska skupščina.« (Po Guardianu) Prvi domorodec v avstralski poslanski zbornic' Ken Wyatt, 57-letni učitelj, je prvi domorodec, ki je bil izvoljen v spodnji dom avstralskega parlamenta. Izvolili so ga v okrožju Hasluck v Zahodni Avstraliji na listi desnosredinske liberalne stranke. Njegova pot do izvolitve ni bila lahka. Med volilno kampanjo je namreč prejel več grozilnih pisem in drugih sporočil. Prejel je več kot 50 telefonskih klicev in sporočil elektronske pošte, kjer so ga pošiljatelji obtoževali, da se zanima samo za vprašanja domorodnih ljudstev. Deležen je bil tudi neposredne žalitve, ko ga je med volilno kam- panjo v mestu Guildford neznanec žaljivo nagovoril Stric Tom Wyatt. Vendar vsi ti napadi niso mogli preprečiti njegove zmage. O tem je dejal, da v Avstraliji ni več prostora za rasizem in da je treba gledati v prihodnost. Po volitvah pa je dejal, da bodo čez 50 let ljudje preučevali, zakaj ne bil izvoljen »in ugotovili bodo, da domorodec ni bil izvoljen zato, ker je bil domorodec«. Dodal je, da so volivci izbrali človeka, za katerega mislijo, da bo zastopal interese vseh prebivalcev okraja Hasluck. Sam pa je na take napade itak navajen, saj so ga že med štu- dijem v 60. letih in nato na delovnem mestu večkrat žalili, ker se prišteva k domorodcem, čeprav je sin mešanega zakona. Wyatt je na volitvah prejel skoraj 1000 glasov več kot njegova konku-rentka Sharryn Jackson, predstavnica laburistične stranke. Sicer je razmerje med obema strankama zelo uravnovešeno, vendar si je predsednica laburi-ston Julia Gillard zagotovila podporo Zelenih in nekaterih neodvisnih poslancev, kar naj bi ji zagotovilo pičlo večino v parlamentu. Ken Wyatt je kot učitelj služboval 16 let, nato pa je prevzel mesto vodje za šole domorodcev v Avstraliji, v zadnjih letih pa je poučeval na univerzi in deloval kot član sodišča za enake možnosti. Leta 1966 je prejel odlikovanje Asvtralski red, leta 2000 pa je prejel odlikovanje avstralske federacije za svoja prizadevanja na področju šolstva, zdravstva in skrbi za domorodce. Wyatt je, kot rečeno, prvi predstavnik domorodcev v spodnjem domu avstralskega parlamenta. Sicer pa sta bila v senat izvoljena že dva domorodca, Neville Bonner leta 1971 in Aden Ridge leta 1999. Št. 108 i.podlistek s A qorlca@ssorq.eu - iS 12. 9. 2010 Za stran skrbijo: ZDRUŽENJE E. BlANKIN - ČEDAD, SLOVENSKA PROSVETA - TRST, ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - GORICA, ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - TRST, ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - GORICA Draga svobodno in konstruktivno nagovarja vse Slovence Predsednik DSI Sergij Pahor izraža zadovoljstvo in zadoščenje ob letošnji Dragi Draga je letos slavila svojo 45. letnico, ki ni sicer popolnoma okrogla, a vendarle dokazuje, da gre za eno najstarejših prireditev v zamejstvu. Ko so Jože Peterlin, Maks Šah, Martin Jevni-kar, Stanko Janežič in drugi začeli s študijskimi dnevi v Dragi nad Glinščico, si gotovo niso predstavljali, kakšna prihodnost čaka njihovo drzno pobudo, s katero so hoteli vliti poguma katoliškim vrstam v zamejstvu, da bi si pridobile mesto v slovenski javnosti. Doživeli so vsakovrstne kritike, zamolčevanje in žol-čne ideološke napade, a jim je uspelo. V preteklem tednu je preminul Stanko Ja-nežič, še zadnji izmed omenjene četverice - in mi mu izražamo dolžno hvaležnost - toda njihova ideja živi naprej. Če še na vroče potegnemo črto pod letošnjo Drago, ne moremo skrivati zadovoljstva in zadoščenja. Upravičeno smo zadovoljni tako po kvaliteti predavanj in okroglih miz, umirjenosti di- skutantov in udeležbi, ki je presegla pričakovanja, seveda ob vidni odsotnosti nekaterih predstavnikov in krogov. Neverjetno odobravanje pa je dosegel petkov koncert vokalne skupine Perpetuum Jazzile, ki je priklical pod šotor rekordno število navdušenih poslušal-cev.Toje bil zares enkraten dogodek poznega tržaškega poletja, ki bo mnogim ostal dolgo v spominu. Izvajalci so s svojim zahtevnim programom pokazali veliko stopnjo uigranosti in smisla za ritem, kar so še podkrepili tudi s posrečenimi potezami in smislom za humor. Okrogla miza o odnosih med generacijami, ki je potekala v morda nepričakovanem soglasju, je bila zelo konstruktivna in je dokazala, da se mladi zavedajo svojih dolžnosti in da so pripravljeni prevzemati tudi odgovornosti. Čeprav smo v zamejstvu razmeroma dobro seznanjeni s problemi slovenske manjšine na Koroškem , pa so soboto ugledni koroški predstavniki posredovali veliko novega kar zadeva življenje in razvoj manjšine. Kvalitetna rast, a hkrati tudi upadanje števila manjšincev in šibitev jezikovnega znanja materinščine pri mladih. Nekaj pa se spreminja in Korošci gledajo optimistično v prihodnost. O krizi etike in sodobnega človeka je po maši, ki jo je daroval goriški škofov vikar Oskar Simčič, govorila Mateja Pevec Rozman, vseskozi kritično glede stanja kulture in duha v matici pa je govoril Drago Jančar, ki je svoje razmišljanje usmeril predvsem na nevarnost umikanja literarnih ustvarjale-ce v zasebnost, daleč od resničnih in konkretnih problemov sodobne slovenske družbe in države. Draga je tako potrdila skupni kulturni prostor zamejstva in matice ter ponovno dokazala, da lahko svobodno in konstruktivno spregovori vsem Slovencem. MOSP Festival mladinske ustvarjalnosti v Finžgarjevem domu Kot je že to ustaljena navada, so se tudi letos mladi, teden pred začetkom pouka, zbrali v Finžgarjevem domu na Opčinah na Festivalu mladinske ustvarjalnosti. Na voljo so jim bile štiri delavnice, ki so jih pripravili organizatorji Festivala. Gledališka delavnica je bila najbolj uspešna: fantje in dekleta so se z mladima režiserkama Patrizio Jurinčič in Heleno Pertot - pod mentorstvom profesorice Lučke Susič - izredno zabavali in pripravili krajšo predstavo z naslovom Gledališki klub. Predstavo so v soboto ponudili v ogled širši publiki, ki se je pošteno nasmejala ob uprizoritvi nekoliko prirejene ameriške nadaljevanke GLEE. Pri časnikarski delavnici sta Julija Berdon in Breda Susič predstavili mladinsko revijo Rast. Kot uvod v delo časnikarskega krožka, ki bo potekal v prihajajoči sezoni, so mladi uredili naslednjo številko, porazdelili so si naloge in urednikom postregli poln koš novih idej. Na Festivalu so letos prvič priredili tudi čustveno delavnico z naslovom Čutim, čutiš, čutimo..koliko je to res v današnji družbi? Socialna delavca Kristina Martelanc in Adam Selj sta sprejela vodenje delavnice in se v dveh srečanjih z udeleženci delavnice iskreno pogovorili ter odkrivali, katera čustva mladi najpogosteje srečujejo, katera najrajši potlačijo, ... Nova izkušnja je vse udeležence navdušila. V četrtek so udeležnci sodelovali na mednarodni delavnici, ki jo je vodila Mirjam Malalan. Spoznali so delovanje krožka in bili seznanjeni tudi z mednarodnimi izmenjavami, ki jih ima letos krožek na programu. Festival se je kot običajno prepletal s 45. študijskimi dnevi Draga, tako da so se mladi v petek udeležili okrogle mize o konfliktih in razlikah med generacijami. Zvečer pa so prisluhnili zelo uspešnemu koncertu slovenske jazz in pop vokalne skupine Perpetuum Jazzile. DVS BODEČA NEZA Delovne počitnice ob morju Ob začetku sezone, kot že po ustaljeni navadi so se tudi letos pevke DVS Bodeča neža z Vrha sv. Mihaela, skupaj z dirigentko Matejo Černic, podale na pevske vaje v Ankaran. Delovni teden je potekal ob 30. avgusta do 2. septemra in je bil priprava na prihajajočo sezono. Intenzivne pevske vaje so za vsak zbor izredno koristna izkušnja, ki poleg hitrejšega in učinkovitejšega učenja novega in starega repertoarja, nudijo možnost skupnega bivanja. Tako se pevci bolje spoznajo in lepše povežejo v skupnost, kar je izredno pomembno za zbore, ki so živ inštrument. Pevske vaje so potekale v prostorih župnijskega doma v Ankaranu. Bile so razdeljene na jutranji in popoldanski del. Pred začetkom dopoldanskega dela pa je bila vedno na vrsti telovadba in dihalne, ritmično- koordinacijske vaje, kar je pri petju izredno pomembno, da je telo sproščeno in dihanje pravilno. Program je predvideval učenje novega, nekoliko manj resnega, a vsekakor zahtevnega repertoarja, ki je obsegal bodisi jaz-zovsko obarvane harmonije, bodisi ritmično južnoameriško pesem, slovenske ljudske pesmi ter sodobne in druge skladbe. Poleg pevskega programa pa je skupno bivanje popestrilo še kuhanje, igranje odbojke in ogled filmov. V sredo popoldan pa je bil na vrsti čas za oddih in sprostitev, ki so ga dekleta preživela v Izoli. Dnevi so hitro minili in že je prišel čas za vrnitev domov. Melodije in harmonije, ki so dekleta in DVS Bodeča neža spremljale na tedenskih vajah pa še vedno odmevajo v njihovih srcih. MePZ LOJZE BRATUZ Začetek 60-letnega neprekinjenega nastopanja Mešani pevski zbor »Lojze Bra-tuž« vstopa v novo pevsko sezono, ki bo v letu 2011 pomenila 60-letnico neprekinjenega delovanja. Ob tej priložnosti bo goriški zbor izdal žgoščeno ploščo in brošuro. Za počastitev pomembne obletnice pa bo v spomladanskih mesecih priredil koncert s ko-reografskimi elementi. Pomembna nastopanja pa so v programu za božični čas, z zanimivim projektom. Ob tem pa bo zborovska skupina seveda sodelovala tudi pri običajnih zborovskih prireditvah na Goriškem in okolici. 17., 18. in 19. septembra bodo pevci z dirigentom Bogdanom Kraljem na kratkem pevskem letovanju v koči sv. Jožefa v Žabnicah; od tu bodo skupaj romali na sv. Višarje, kjer bodo peli med nedeljsko mašo. Ker načrtov in dela ne manjka so se pevske vaje začele že v ponedeljek 6. septembra ob 20.00 uri v pevski sobi Kulturnega centra Lojze Bratuž. Začetek sezone je tudi primeren za povabilo vsem, ki radi negujejo zborovsko petje in temu primerno druženje. i.nformacije Združenje E. Blankin Ulica San Domenico 78, 33043 Čedad tel/fax: 0432 701455 e-mail: slovit@tin.it Slovenska prosveta Ulica Donizetti 3, 34133 Trst tel: 040 370846, fax: 040/633307 e-mail: sp@mladika.com Zveza slovenske katoliške prosvete Drevored 20. septembra, 85 34170 Gorica tel/fax: 0481 538128 e-mail: zskp_gorica@yahoo.it Zveza cerkvenih pevskih zborov Ulica Donizetti 3, 34133 Trst fax: 040 633307 Združenje cerkvenih pevskih zborov Drevored 20. septembra, 85 34170 Gorica tel/fax: 0481 31817 e-mail: zcpz_go@libero.it skd hrast iz doberdoba Skupen oddih pod Sv. Višarji Slovensko kulturno društvo Hrast iz Doberdob od vedno skrbi, da si odborniki in člani lahko tudi primerno od-počijejo in ohranijo prijateljske vezi, kar je bistvenega pomena za dobro in učinkovito sodelovanje med letom. Za to pa že tradicionalno preživijo nekaj poletnih dni v koči sv. Jožefa v Žabnicah. Tudi za letošnje poletovanje so si pripravili pester program za posameznike in družine. Bivanje pod sv. Višarjami v Kanalski dolini so začeli v petek, 13. avgusta in je bilo razdeljeno na dva dela. Prvi je bil namenjen bolj posameznikom in je trajal do 19. avgusta. Drugi del pa je bil pripravljen za otroke od 11. do 17. leta starosti in so ga poimenovali »Hrast kamp«. V dveh tednih bivanja so si tako člani doberdobskega društva in njihove družine privoščili veliko izletov v okoliške kraje, ki nudijo lepo doživetje narvnih bogastev, romanje na sv. Višarje s sv. mašo in večerne družabnosti. Omembe vreden je »Hrast kamp«, kjer je bila rdeča nit programa namenjenega mladostnikom "zrasti pr Hrasti" in to z nemenom, da bi se pomen društvenega delovanja ovrednotil že od mladih nog. KULTURNI Št. 218 -VJ .M. Nedelja, 12. septembra 2010 Zbor Jacobus Gallus na gostovanju na Siciliji Ob koncu meseca avgusta 2010 so pevci zbora Jacobus Gallus odšli na dolgo pričakovano gostovanje na Sicilijo. Priprave na to gostovanje so se začele že ob začetku tega leta. V bistvu je šlo za kulturno - pevsko izmenjavo z zborom Mu-sicAntiqua iz Sirakuz. V prvi polovici julija so pevci tega zbora gostovali v naših krajih in skupaj z zborom Gallus oblikovali zanimiv in odmeven koncert Mari-jih pesmi v cerkvi Sv. Jerneja na Opčinah, tokrat pa so jim pevci zbora Gallus vrnili obisk. Vezni člen med obema zboroma je bila dolgoletna pevka pri zboru Jacobus Gallus, ki je sledila klicu srca in se poročila na Sicilijo, tu pa se je takoj vključila v nov pevski sestav. Prvi »sad« te poroke je bila izmenjava obeh zborov. V petek, 27.08.2010, so pevci zbora Jacobus Gallus že na vse zgodaj odpotovali proti Benetkam, od koder so potem odleteli na Sicilijo. Tu so jih pričakali člani zbora MusicAntiqua iz Sirakuz. Po nastanitvi v hotelu so se pevci, kjub izredni vročini, podali na spoznavanje krajevnih znamenitosti. Tako so si prvi dan ogledali znamenite katakombe sv. Ivana. Ogled katakomb je potekal na neobičajen način, saj so pevcem postregli s scensko - glasbeno predstavo, ki se je odvijala v soju sveč po hodnikih katakomb. Sobota je bila posvečena spoznavanju arheoloških ostankov iz starogrške in rimske dobe. Dva prijazna člana pevskega zbora, ki se poklicno ukvarjata z arheološkimi izkopavanji, sta pevce vodila od starorgrškega gledališča do rimskega anfiteatra. Ogledali so si tudi jamo Dionizijevo uho, ki slovi po izredno dobri akustiki. Tu so pevci zapeli nekaj skladb in poželi velik uspeh pri naključnih poslušalcih. Ker je pevce zvečer čakal nastop v svetišču Madonna delle Lacrime, je bilo popoldne v glavnem posvečeno počivanju in poležavanju na plaži. Zvečer je bil na sporedu koncert na čast Mariji v spomin na dneve, ko se je začel Marijin kip, ki se je nahajal v spalnici nekega mladega para, solziti. Marijin kip se je solzil kar 4 dneve zaporedoma, dogodek so posneli s filmsko kamero, solze pa so zbrali v epruveti in jih dali v mikrobiološko analizo, ki je pokazala, da gre za solze človeškega izvora. Tega dogodka se znanstveno ne da razložiti, zato trdijo, da gre za čudež, s katerim Marija - božja mati, nekaj sporoča človeštvu. V spomin na ta dogodek organizirajo vsako leto v Sirakuzah izredno bogate verske slovesnosti in pevski festival, na katerem je letos nastopil tudi zbor Jacobus Gallus. Najprej je na koncertu nastopil gostujoči zbor MusicaAntiqua, sledil je zbor Jacobus Gallus, ki se je predstavil s številnimi Marijinimi pesmimi iz svetovne zborovske zakladnice; na sporedu pa niso manjkale niti slovenske Marijine pesmi od Kogoja do Mava. Za konec pa sta oba zbora skupaj zapela tradicionalno pesem Madonna delle Lacrime, ki jo je za to priložnost priredil domači dirigent M°Giordano Ricci. Nedelja je bila posvečena odkrivanju starega mestnega jedra, v katerem lahko odkrijemo ostanke iz številnih zgodovinskih obdobij od starogrških do baroka in sodobne arhitekture. Popoldan pa so si pevci privoščili izlet z ladjo in si tako ogledali mesto še z druge perspektive. Zvečer je pevce čakalo še srečanje z gostitelji. Gostoljubni Sicilijan- Komentarji Zborovodja Marko Sancin Siracusa je zanimivo mesto, ki je nekako podobno Trstu. Si-racusani imajo bogato zgodovino, njihovo mesto pa je bilo do pred par stoletij zelo pomembno; tako kot tržačani tožijo za preteklostjo, ki se ne bo nikoli vrnila in živijo med odlično ohranjenimi zgradbami iz IV. Stol. Pred n.š. in podrtijami iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Imajo pa veliko spoštovanje do kulture, katero gojijo v vseh oblikah, so gostoljubni in prijazni. Mislim, da je zbor Jacobus Gallus to cenil in se je kljub neznosni vročini potrudil in se lepo predstavil pred občinstvom ogromnega svetišča posvečenega Mariji. Zdaj nas čaka nova sezona, z novimi izzivi, morda z novimi pevci (kdo ve? Vedno čakamo na naval mladih), nov program in novi koncerti. Dokler bo vzdušje in volja do dela in napredovanja taka, kot so jo pevci pokaza- li v teh dveh letih, si lahko pričakujete od nas marsikaj! Valentina, predsednica: Izlet na Sicilijo je bil za naše pevce izredna priložnost. Starejši člani so obnovili stara prijateljstva, novejši pa so bolje spoznali sopevce. Obenem pa smo v Sirakuzi spet srečali člane zbora MusicAntiqua, s kateremi smo že julija pri nas navezali prijateljske stike. Sicilijanci so dokazali veliko zanimanje za našo skupnost in za ljudsko glasbeno dediščino. Gostovanje so omogočili naši člani ter stalni pokrovitelji zbora, ZSKD, Slovenska Prosveta in Glasbena matica, katerem se iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala pa gre naši članici Luisi Vigini, ki se je pred leti preselila na Sicilijo, izbrala zbor MusicAn-tiqua in bila tako prva pobudnica te uspele glasbene zamenjave. Letošnja glasbena povezava Trst-Si-rakuza se je zaključila z dogovorom: naslednjič se bosta zbora srečala na pol poti, morda v Rimu. ci so pevcem skušali prikazati vse vidike življenja na Siciliji, zato so za poslovilni večer pripravili izbor tipičnih jedi od raznih zelenjavnih jedi in piščančka v limonini omaki do kus kusa, sirov z raznimi omakami itd. Levji delež pa so na tej pogostitvi imele tipične sladice iz manjdeljnov, skute, sadja. To je bila prava paša za oči in burbončice. Ker pa je šlo predvsem za kulturno izmenjavo, so pevci zbora MusicAntiqua na poslovilno večerjo povabili tudi kantavtorja Carla Muratoreja, ki je pevcem predstavil tipične domače pesmi in na hudomušen način prikazal njihovo vsebino, posredno pa tudi življenje na otoku. Zadnji dan gostovanja so se pevci podali še v bližnje mestece Noto, ki slovi po izjemno lepih baročnih stavbah. V poznih popoldanskih urah pa jih je čakal še povratek v Trst in v hladen jesenski vsakdan. Gostovanje na Siciliji se bo gotovo zapisalo v anale zbora Gallus kot eno iz med bolj zanimivih in zabavnih. Kljub visokim temperaturam in precejšnjim kulturnim razlikam, s katerimi so se pevci na skrajnem jugu Italije srečali (npr. točnost je na jugu zgolj pojem, tako da se je koncert začel "že" ob 22.00), je bilo vzdušje med pevci ves čas izredno sproščeno in veselo. Nada, sopran: To je bilo moje prvo daljše potovanje z zborom in še zdaleč si nisem pričakovala, da se bom tako zabavala. Bilo je res enkratno. Kristina, sopran: Idealna harmonija sonca, glasbe in srčne topline! Ko so v soboto ubrano zazvenela grla so bili v hipu pozabljeni vsi žulji in boleče noge, pridelane v vnemi, da bi čim več odnesli s prelepe Sicilije. Luisa, alt v zboru MusicAntiqua in v zboru Jacobus Gallus, prva pobudnica pobratenja: Pobratenje dveh zborov mi je ponudilo priložnost, da boljše spoznam dve mesti na dveh skrajnih koncih Italije. V obeh primerih so izstopali običaji, petje, užitek pri dobri hrani in vinu, spoznavanje zgodovine, občudovanje arhitekture in lepot kraja samega in nenazadnje dobra volja in požrtvovalnost pevcev. Dobra zamisel, odlična izvedba. Igor, tenor: »Super!« Obvestilo: Zbor Jacobus Gallus bo z vajami začel v sredo 15. septembra ob 20. uri v prostorih Glasbene matice. Vse, ki radi pojete in ljubite zborovsko glasbo, vabimo k sodelovanju. Pridite na vaje vsako sredo in vsak petek ob 20:00 na Glasbeno matico. Info: 0039 328 7012371 ali valenti-nasancin@gmail.com ali poišči nas na Facebooku. Zaključni koncert Primorske poje - Bazovica V sklopu prireditev ob počastitvi 80. obletnice ustrelitve bazoviških junakov prireja Zveza slovenskih kulturnih društev v sodelovanju s slovenskim kulturnim društvom Lipa iz Bazovice zaključni koncert revije Primorska poje v petek, 17. septembra ob 20. uri v športnem centru Zarja v Bazovici. Organizatorji Primorske poje, Zveza pevskih zborov primorske, Zveza slovenskih kulturnih društev in druge partnerske organizacije, so se odločili letošnjo, 41. izvedbo najpomembnejše pevske revije v zahodno-slovenskem prostoru, v celoti posvetiti prav 80. obletnici poboja bazoviških junakov in hkrati 90. obletnici požiga Narodnega doma v Trstu. To posvetilo bo izraženo zlasti na zaključnem koncertu celotne revije, ki se je kot po po ustalenem odvijala med februarjem in aprilom, saj bo izjemoma potekal septembra meseca. Zveza slovenskih kulturnih društev in njene članice so v sklopu letošnje 41. revije Primorska poje organizirale šest večerov, tri na Tržaškem, dva na Goriškem in enega na Videmskem Slovesnosti koncerta bodo priča zlasti nastopajoči zbori, na odru dvorane športnega centra Zarja se bodo namreč zvrstili: domači MePZ Lipa (dir. Tamara Ražem-Locatelli), ŽePZ Rože iz Nove Gorice (dir. Silvan Zavadlal), MoPZ Bazovica iz Reke (dir. Franjo Bravdica), MoPZ Srečko Kosovel iz Ajdovščine (dir. Matjaž Šček) in TPPZ Pinko Tomažič (dir. Pia Cah). Tudi program, ki ga bodo zbori izvedli je deloma prilagojen namenu koncerta. Ob zaključku pa bo vseh 200 nastopajočih pevcev za počastitev dogodka slovesno zapelo Vstajenje primorske. (mlis) agenda-agenda-agenda NATIVITAS 2010 ZSKD sprejema do 30. septembra 2010 najave koncertov v okviru mednarodne božične revije Nativitas. Vsak zbor/društvo lahko prijavi koncert, kjer nastopa eden ali več zborov. ČUFARJEVI DNEVI 2010 23. Festival ljubiteljskih gledališč se bo odvijal od 14. do 19. novembra 2010 v Gledališču Toneta Čufarja v Jesenicah. Sodelujejo lahko ljubiteljska gledališča, društva in igralske skupine s predstav (za odrasle) v slovenskem jeziku, ki so bile primerno uprizorjene leta 2010. Rok za prijavo zapade 24. septembra 2010. Razpisni pogoji so na razpolago na spletni strani ZSKD. POZOR MALE PEVSKE SKUPINE Revija izbranih malih pevskih skupin Slovenije 2010 bo v baročni dvorani graščine v Radovljici v soboto, 23. oktobra 2010. Sodelujejo lahko male pevske zasedbe od 3 do največ 11 pevcev. Rok prijave zapade 24. septembra 2010. Ostale informacije so na razpolago na spletni strani ZSKD. BREZMEJNO SREČANJE MLADIH 18. septembra 2010 vas prostovoljci Arci-ja Servizio Civile vabijo na kulturno -športno srečanje mladih Brezmejno / Sconfinatamente v Domu A. Budala v Štandrežu. Program predvideva turnirje odbojke in malega nogometa, stande mladinskih goriških organizacij, nastope plesnih skupin in večerne koncerte bandov Evol, Ikebana in Radiowave. Začetek prireditve je ob 10. uri. Toplo vabljeni! Uradi ZSKD so na voljo za vse informacije Trst: tel. 040 635 626, e-pošta trst@zskd.org Gorica: tel. 0481 531495, e-pošta gorica@zskd.org Čedad: tel. 0432 731386, e-pošta cedad@zskd.org Solbica: tel. 0433 53428, e-pošta rezija@zskd.org www.zskd.eu 2 0 Nedelja, 12. septembra 2010 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu g WORLD rcMMPiMnHiP 2010 košarka - Svetovno prvenstvo v Turčiji Slovenija končala prvenstvo na 8. mestu Proti Rusiji usodna zadnja četrtina po zanesljivem vodstvu POLFINALE - Igrala bo proti ZDA Turčija finalist po pravi srhljivki Slovenija - Rusija 78:83 (23:21, 37:30, 59:52) SLOVENIJA: Slokar 12 (4:4), Bečirovic 12 (5:6), Udrih 5, Nachbar 20 (3:3), Dragic 15 (4:6), Zupan 3, Vidmar 4, Brezec 7. RUSIJA: Bikov 2, Fridzon 18 (3:3), Žukanenko 12 (5:6), Ponkrašov 10 (6:6), Monja 13, Voronov 9 (5:5), Mozgov 19 (11:12). Prosti meti: Slovenija 16:19, Rusija 30:32. Met za dve točki: Slovenija 19:33, Rusija 16:37. Met za tri točke: Slovenija 8:24 (Nachbar 3, Bečirovic, Udrih, Dragic, Zupan, Brezec), Rusija 7:15 (Fridzon 3, Monja 3, Žukanenko). ISTANBUL - Košarkarji Slovenije so 16. svetovno prvenstvo v Turčiji sklenili na osmem mestu, potem ko so v zadnjem nastopu izgubili z Rusijo. Čeprav tekma za sedmo mesto ni odločala o ničemer, razen o končni razvrstitvi, so slovenski košarkarji že v startu pokazali več volje in motivacije kot na prejšnjem srečanju proti Španiji. Malce je pri tem pretiraval le Boštjan Nachbar, ki je iz jeze, ker mu je Sergej Monja v prvih petih minutah zabil osem točk, ob menjavi vrgel plastenko vode ob tla, ki se je odprla, voda pa razlila po parketu. Obkoljeni Dragic med tekmo proti Rusiji ansa Fantje ob igrišču so jo z brisačami hitro pobrisali, Slovenija pa je navkljub odsotnosti kapetana Jake Lakoviča, ki ni igral zaradi bolečin v gležnju, narekovala ritem igre. Dolgo časa je bilo srečanje izenačeno, saj nobena ekipa ni ravno blestela, nato pa je Slovenija v zaključku polčasa vendarle prišla do malo bolj otipljive prednosti. Zahvaljujoč razpoloženemu Goranu Dragicu ter iznajdljivemu Saniju Bečiro-vicu je odšla na odmor s sedmimi točkami naskoka. Prednost je Slovenija držala v svojih rokah vse do črnih trenutkov na začetku zadnje četrtine. Rusija je namreč z delnim izidom 12:0 prišla od zaostanka desetih točk (62:52) do koša prednosti. Na sceno je tedaj stopil Nachbar, ki je v zadnji četrtini dosegel 11 točk. Najprej je s trojko vrnil Slovenijo v vodstvo, dve minuti in trideset sekund pred koncem pa jo je z svojo 20. točko popeljal v vodstvo 74:69. Pot do zmage Slovenije je bila odprta, žal pa tako niso mislili košarkarji Rusije, ki so z delnim izidom 10:0 prevzeli vodstvo in ga v tesni končnici uspešno ubranili. Eden od sodnikov na tekmi je bil Tržačan Ce-rebuch. ISTANBUL - Košarkarji ZDA in Turčije so finalisti letošnjega 16. svetovnega prvenstva v Turčiji. ZDA - Litva 89:74 (23:12, 42:27, 65:53) ZDA: Billups 3, Durant 38 (5:5), Westbrook 12 (4:4), Gay 2, Iguodala 9 (3:6), Curry 3, Gordon 3, Love 6 (2:2), Odom 13 (1:3). LITVA: Kalnietis 10, Mačiulis 9 (1:2), Pocius 13 (2:2), Ge-cevičius 6, Delininkaitis 8 (1:1), Jasaitis 5 (2:2), Kleiza 4 (2:2), Jankunas 4, Javtokas 15 (1:2). Prosti meti: ZDA 15:20, Litva 9:11. Met za dve točki: ZDA 25:46, Litva 16:42. Met za tri točke: ZDA 8:25 (Durant 5, Billups, Curry, Gordon), Litva 11:28 (Pocius 3, Gecevičius, Kal-nietis, Mačiulis po 2, Delininkaitis, Jasaitis) Litovci so proti ZDA odločno krenili v dvoboj, dobro začeli in povedli s 4:0, a so jih ameriški košarkarji kmalu ujeli in nato na krilih izjemno razpoloženega Kevina Duranta, ki je že v prvi četrtini, ki se je končala s 23:12 za ZDA, zbral 17 točk, ob polčasu 24, na koncu pa skupaj kar 38 točk, tudi povedli. Po tem se vzhodnoevropskim košarkarjem ni več uspelo približati na manj kot deset točk zaostanka. Na tekmi je pravico delil tudi slovenski mednarodni sodnik Saša Pukl. Turčija - Srbija 83:82 (17:20, 35:42, 60:63) SRBIJA: Teodosič 13 (2:2), Tepič 5 (2:2), Rašič 2, Bjeli-ca 2, Markovič 2, Savanovič 15 (3:4), Kešelj 18 (4:5), Krstič 15 (7:10), Perovič 2, Veličkovič 8. TURČIJA: Guler 3 (1:1), Onan 14 (7:8), Ilyasova 6 (2:4), Erden 9 (3:6), Tunceri 12, Gonlum 6 (2:3), Arslan 12 (3:4), Asik 5 (1:3), Turkoglu 16 (1:4). Prosti meti: Srbija 18:24, Turčija 20:33. Met za dve točki: Srbija 14:28, Turčija 18:34. Met za tri točke: Srbija 12:29 (Ke-šelj 4, Teodosič 3, Savanovič 2, Veličkovič 2, Tepič), Turčija 9:23 (Arslan 3, Turkoglu 3, Tunceri 2, Onan 1). Srhljivka se je končala z zmagoslavjem Turkov, zmagoviti točki pa je 0,5 sekunde pred koncem z enostavnim polaganjem dosegel Terem Tunceri, na katerega so srbski igralci v obrambi povsem «pozabili». Izbranci srbskega selektorja Dušana Ivkoviča so imeli večji del tekme gostitelje v svoji oblasti. Z dobro obrambo in strpno igro v napadu so povsem razorožili vidno nervozne Turke. DANES - za 5. mesto: 14.00 Argentina - Španija; za 3. mesto: 18.00 Srbija - Litva; za 1. mesto: 20.30 ZDA - Turčija formula 1 Španec Alonso po 22 mesecih osrečil Ferrari MONZA - Španski dirkač Fernando Alonso (Ferrari) je bil najhitrejši v kvalifikacijah za današnjo VN Italije v Monzi, letošnjo 14. preizkušnjo za točke svetovnega prvenstva. Za dvakratnim svetovnim prvakom v formuli 1 sta se uvrstila Britanec Jenson Button (McLaren) in Brazilec Felipe Massa (Ferrari). Britanec Lewis Hamilton, vodilni v skupni razvrstitvi, je kvalifikacije končal na petem mestu. Ferrari bo po zaslugi Alonsa prvič po dolgih 22 mesecih dirko začel s prvega startnega položaja. To je nazadnje uspelo Massi novembra leta 2008 na VN Brazilije. Vuelta: vodilni Anton v bolnišnici BILBAO - Štirinajsta etapa kolesarske dirke po Španiji je postregla s pravo dramo. Vodilni Španec Igor Anton (Euskaltel-Euskadi) se je namreč zapletel v padec in moral zaradi poškodb odstopiti. Rdečo majico vodilnega je po 186 kilometrov dolgi etapi od Burgosa do Pene Cabarge prevzel Italijan Vincenzo Nibali (Liquigas), ki je v etapi zasedel drugo mesto. Za 20 sekund ga je premagal le Španec Joaquin Rodriguez, ki bo Italijanu najbrž tudi edini tekmec za končno zmago. Trenutno je razlika med njima vsega štiri sekunde. Nadal prvi finalist NEW YORK - Belgijka Kim Clijsters in Rusinja Vera Zvonareva sta finalistki ženskega dela odprtega teniškega prvenstva ZDA, Nadal pa je prvi moški finalist. Izidi: Clijsters - V. Williams 4:6, 7:6 (2) in 6:4, Zvo-nareva - Wozniacki 6:4 in 6:3; Nadal - Južni 6:2, 6:2, 6:3, 6:4. Hrvaška prvak ZAGREB - Hrvaška reprezentanca Ratka Rudica je v finalu evropskega prvenstva premagala Italijo s 7:3 (2:2, 1:0, 2:0, 2:1). Bronasto odličje so osvojili Srbi po zmagi nad Madžari z 10:8 (3:1, 2:2, 2:1, 3:4). kolesarstvo - Še nepojasnjene okoliščine nesreče na etapni dirki po FJK Casarotto se bori s smrtjo Voznik terenskega vozila iz VIDEM - Thomas Casarotto, član kolesarske ekipe Arcobaleno Generali iz Mester, je bil sinoči še živ, njegovo zdravstveno stanje pa je skoraj brezupno, saj možganskih poškodb ni mogoče odpraviti. Terensko vozilo, v katerega je na petkovi etapi dirke po Furlaniji Julijski krajini za kategoriji elite in under 23, trčil 19-letni kolesar iz Schia (Vicenza), ni bilo, kot je sprva kazalo, parkirano ob cesti, ampak naj bi se, kljub zaprtju ceste v kraju Pesa-riis v Karniji, gibalo na progi. Tako menijo karabinjerji iz Tolmeča, ki preiskujejo dinamiko hude nesreče. Terensko vozilo Suv Honda CRV je vozil 64-letni Roberto Russi iz Tržiča, ki je povedal silam javnega reda, da ni vedel, da je bila cesta zaprta zaradi kolesarske dirke. Tržičan se je v promet na deželni cesti v kraju Pesariis (v bližini kraja Prato Carnico) vključil z neke stranske občinske ceste. Kmalu zatem naj bi prišlo do trčenja s Casarottom, ki naj bi bi se po strmini spuščal s hitrostjo okrog 70-80 km/h, saj je zasledoval vodilne. Russi je obtožen nenamerne povzročitve telesnih poškodb. V terenskem vozilu je bila tudi njegova žena Graziella. Karabinjerjem je zatrdila, da ob cesti ni bilo uradnih znakov, ki bi opo- Tržica trdi, da ni vedel za dirko - Ali res ni bilo oznak? - Kirurški poseg ni mogoč - Ukinili zadnjo etapo zarjali na prihod kolesarjev. Russijeva je povedala, da sta z možem opazila le, da je v nasprotno smer drvel avtomobil. »Mislila sva, da gre za rešilec in sva se ustavila ob robu cestišča. Hitro zatem je v naš avto trčil kolesar,« je dejala Russijeva. Trži-čana imata v Pesariisu vikend hišico. Računalniška tomografija možganov (CT), ki so jo izvedli včeraj popoldne v videmski bolnišnici, je pokazala, da je Casarottovo zdravstveno stanje brezupno. Zdravniki so brez moči, saj kolesarju iz Schia ne morejo pomagati niti s kirurškim posegom. Včerajšnjo zadnjo etapo dirke po FJK, od kraja Arta Terme do Vidma, so organizatorji v znam žalovanja ukinili. Kolesarji pa so se odločili, da vseeno simbolično v strnjeni koloni prikolesa-rijo do cilja v Vidmu. Huda nesreča se je pred kratkim, 7. avgusta, pripetila tudi na dirki po FJK za ljubitelje. Pri spustu iz Ravascletta se je huje poškodoval slovenski kolesar Andrej Ličen iz Postojne, član kluba Bici-kel.com. Zaradi pretresa možganov je bil kar nekaj tednov v komi. Njegovo zdravstveno stanje se je nato, k sreči, izboljšalo in je zdaj pri zavesti. Thomas Casarotto varnost - Radivoj Pečar »Vseh križišč le ni mogoče zavarovati« Radivoj Pečar, tehnični direktor in duša lonjerske kolesarske dirke ZSŠDI (prav tako za kategoriji Elite in Under-23), je bil zelo prizadet zaradi tragičnega dogodka, ki se je pripetil v Karniji. Thomas Casarotto je pred leti tekmoval tudi za ekipo Zalf Fior Desiree, ki je s svojimi kolesarji večkrat slavila zmago na lonjerski dirki. Pečar Casarotta sicer osebno ne pozna: »Vem, da je odličen in zelo perspektiven kolesar. Navsezadnje se je ponesrečil, ko je skušal ujeti skupino ubežnikov. To pomeni, da je tudi na dirki po FJK igral pomembno vlogo,« je dejal Pečar. »Do takih nesreč lahko žal pride, prepričan pa sem da so organizatorji dobro poskrbeli za varnost. Vseh stranskih cest, še posebno manjših in manj pomembnih, ni mogoče stoodstotno zavarovati. Pred petnajstimi leti se je hujša nesreča pripetila tudi na naši dirki v Lonjerju. Pri Bazovici je nek kolesar zapeljal čez luknjo na cesti in pri padcu utrpel poškodbo možganov. Spominjam se, da je bil kolesar v bolnišnici nekaj dni v komi. Nato pa se je zdravstveno stanje izboljšalo in je popolnoma okreval,« se spominja Pečar, ki je še dodal: »Ni mi pa jasno, zakaj na dirki po FJK med ubežniki in zasledovalci ni bilo motoristov, ki skrbijo za varnost in so odgovorni, da na progi ne zaidejo ljudje oziroma vozila. Na lo-njerski dirki angažiramo vsako leto dvajset motorjev, kar je veliko. Varnost kolesarjev je prva skrb vsakega tehničnega direktorja dirke.« (jng) / ŠPORT Nedelja, 12. septembra 2010 21 nogomet - V A-ligi »kriza« velikih Inter s težavo Polom Rome in Milana Inter - Udinese 2:1 (1:1) STRELCI: Lucio v 7., Floro Flores v 31. in Eto'o v 67. min. INTER (4-2-3-1): Julio Cesar 6, Zanetti 6, Lucio 6.5, Samuel 6, Chi-vu 5.5 (od 55. Cordoba 5.5), Mariga 5, Cambiasso 6, Biabiany 5.5 (od 63. Pandev 5.5), Sneijder 7, Eto'o 7, Milito 4.5 (od 81. Muntari sv) UDINESE (3-4-3): Handanovič 5.5, Zapata 6, Benatia 5.5 (od 84. Cuadrado), Domizzi 5.5, Pinzi 6.5, Inler 6.5, Asamoah 6, Pasquale 6 (od 59. Angella 4.5), Sanchez 7, Floro Flores 6.5 (od 63.Corradi 5.5), Di Natale 6.5. MILAN - Inter je še naprej bleda senca lanske ekipe, kar pa je pokazal, je bilo dovolj, da je ukrotil goste iz Vidma, čeprav so končni izid določile epizode. Benitezovo moštvo premalo podaja v globino, člani raznih reprezentanc (Maicon je bil odsoten), še posebno pa Milito, pa so daleč od optimalne forme. Udinese je že v 6. minuti podaril gostiteljem uvodni gol, ko je Lucio prestregel žogo po nerodnem posegu Handanoviča in slovenskega vratarja premagal z močnim diagonalnim strelom. Inter je začel dobro, še posebno razpoložen je bil Sneij-der, vendar pa so gostiteljem ritem in ideje kmalu pošli, okrnjeni Udi-nese pa je počasi reagiral. Posebno nevaren je bil Sanchez (Benitez ga baje želi privabiti v Inter). Floro Flo- res je »pobegnil« Luciu in izenačil z glavo po prostem udarcu Pinzija. Pred koncem polčasa je Handanovič odbil strel Milita in se oddolžil navijačem za napako ob priliki Inter-jevega gola. Ni pa mu uspelo postati junak dneva, ko je v drugem polčasu sodnik dosodil 11-metrovko v korist Interja, potem ko je Angella nerodno posegel z roko v svojem kazenskem prostoru. Handanovič je sicer Eto'ojev strel z bele točke odbil, a naravnost nazaj v noge kamerun-skega šampiona, ki je tako postavil končni izid 2:1. Cesena - Milan 2:0 (2:0) STRELCA: Bogdani v 31. in Giaccherini v 44. min. Cagliari - Roma 5:1 (3:1) STRELCI: Conti v 8., De Rossi (R) v 18., Matri (11-m) v 23., Ac-quafresca v 38., Matri v 47. in Laz-zari v 88. mi. VRSTNI RED: Inter, Cagliari in Cesena 4, Milan, Parma, Sampdoria, Chievo, Bari in Genoa 3, Fiorentina, Napoli, Bologna, Inter, Palermo in Roma 1, Catania, Juventus, Udinese, Brescia, Lazio in Lecce 0. DANES: ob 12.30 Brescia - Palermo; ob 15.00 Juventus - Sampdo-ria, Lazio - Bologna, Lecce - Fio-rentina, Catania - Parma, Genoa -Chievo; ob 20.45 Napoli - Bari 1. SNL - Izidi: Maribor - Pri-morje 1:1, Celje - Luka Koper 2:1, Hit Gorica - Triglav 2:1. nogomet - V četrtem krogu B-lige Triestina do prve točke v gosteh Testini že v prvem polčasu »ulovil« domače - Forma rase Rokomet: Tržačani napredovali v drugi del Mestrino - Pallamano TS 24:26 (10:13) PALLAMANO TS: Zaro, Postogna, Sedmak, Radojkovič 7, Oveglia, Campagnolo, Kerpan, Di Nardo 1, Pernich, Anici 1, Carpanese 1, Lo Duca 3, Visintin 4, Nadoh 9. Trener: Bozzola. FERRARA - Tržaški rokometaši so v kvalifikacijah državnega pokala v skupini G v Ferrari premagali tudi Mestrino in se tako uvrstili v drugi del, v katerem bodo igrali proti Mezzocoroni, ekipi iz elitne A-lige. Prva tekma bo v soboto ob 18.30 v Trstu, druga pa čez sedem dni še v gosteh. Mestrino je z goloma prednosti vodil le v drugem polčasu, kar pa ni zmedlo Bozzolovih varovancev, ki so takoj reagirali in povedli za +4. Včeraj se je ekipi pridružil tudi Matej Nadoh, ki je te dni postal oče malega Žana. Košarka: AcegasAps izgubil in izpadel AcegasAps TS - Virtus Siena 68:73 (33:33) ACEGASAPS: Vidani 4, Raspino 5, Colli 8, Moruzzi 15, Benfatto 12, Lenardon 1, Maiocco 10, Mago, Bocchini 6, Contento 7. Trener: Dalmasson. PIACENZA - Na prvi letošnji uradni tekmi, v polfinalu prvega dela državnega pokala A-lige amaterjev, so morali tržaški košarkarji priznati premoč Siene. S porazom so tako Tržačani že zaključili s pokalnimi nastopi. Dalmassonovi varovanci so igrali zelo nihajoče, v odločilnih minutah nezbrano. »Treba je še veliko trenirati. Nismo še v pravi formi,« je priznal trener tržaškega AcegasaAps. Empoli - Triestina 1:1 (1:1) STRELCA: v 10. Coralli, v 33. Testini. EMPOLI (4-2-3-1): Handanovič; Vinci, Mori, Stovini, Gorzegno; Moro, Musacci; Lazzari (20.dp Valdifiori), Fo-ti (11.dp Mchedlidze), Fabbrini (1.dp Ce-saretti); Coralli. Trener: Aglietti. TRIESTINA (4-4-2): Colombo 6; D'Ambrosio 6, Scurto 5,5 (41. D'Aiello 6,5), Brosco 6, Malago' 5,5; Toledo 6,5, Filkor 6 (39.dp Antonelli), Matute 6,5, Testini 6,5; Marchi 6, Godeas 5,5 (27.dp Gissi). Trener: Iaconi. SODNIK: Corletto iz Castelfranca Veneta 6; OPOMINI: Malago, Filkor, Colombo, D'Ambrosio, Testini, Mori. Triestina je v Empoliju dosegla prvo točko sezone v gosteh. In to povsem zasluženo, saj je v drugem polčasu celo imela na razpolago več nevarnih priložnosti kot domača ekipa, ki je gospodarila na igrišču le dvajset minut sredi prvega polčasa in v uvodnih desetih minutah drugega. Pozitivno je, da Iaconijevi varovanci pridobivajo na samozavesti in so vedno bolj prepričani, da je obstanek v B-ligi dosegljiv tudi brez dodatnih okrepitev. Razen redkih izjem namreč ni nasprotnikov, ki bi vzbujali strah. KLJUČNI DOGODEK - Nedvomno zadetek Testinija v 33. minuti. Gol kape-tana je prerezal krila Empoliju ravno v trenutku, ko so bili domači igralci prepričani, da lahko podvojijo. Seveda je doseženi zadetek blagodejno vplival na počutje Godeasa in ostalih, ki so nato igrali veliko bolj sproščeno. TEKMA - Empoli je izkoristil prvo priložnost s Corallijem, ki je z glavo preusmeril v gol Lazzarijevo podajo (nekoliko sta zaspala Malago' in Scurto). Isti igralec bi lahko podvojil 15 minut kasneje, a je streljal mimo vrat, medtem ko je Laazzarijev strel v 31. minuti na gol črti odbil Scurto. Le dve minuti kasneje je po protinapadu in po lepih podajah najprej Marchija in nato Ma-tuteja prišel do strela Testini in ukanil Jasmina Handanoviča. V drugem polčasu je bolje začel Empoli. Najprej z Morijem in nato znova z Laz-zarijem je ogrozil Colomba, a sledil je preporod Triestine, ki je v štirih minutah ustvarila tri priložnosti. Najprej je Godeas z glavo previsoko ciljal, nato pa je moral Han-danovič dvakrat odločilno poseči po strelih Toleda in Marchija. Po dveh priložnostih za domače (Gorzegno z glavo in Mchedlidze z razdalje) pa je prav v zadnji minuti Antonelli prisilil slovenskega vratarja na novo uspešno obrambo. KAJ JE ŠLO - Reakcija Triestine po prejetem golu je bila zelo pozitivna. Ob tem Kapetan Triestine Emiliano Testini je bil tokrat pred golom hladnokrven je prvič doslej nasprotnik zaključil tekmo bolj izčrpan kot Iaconijevi varovanci. Medtem ko so se trije domači igralci morali zdraviti zaradi krčev, teh fizičnih težav Tržača-ni niso imeli. Zelo pozitiven je bil vstop D'Aiella (zelo dobro je omejil Coralla), »temnopolti« del tržaške vezne vrste (Toledo in Matute) pa je bil najbolj aktiven. Top: Prej sicer ni prišel do izraza, a Testini je hladnokrvno izkoristil prvo priložnost, ki jo je imel na razpolago. KAJ NI ŠLO - Na sredini igrišča še vedno primanjkuje kakovosti. Sicer včeraj ni igral poškodovani Lunardini, ki je edini pravi organizator igre Triestine. V prihodnjih nastopih pa se bodo morali Iaconijevi varovanci nekoliko brzdati, saj je pet prejetih opominov preveč in v prvenstvu lahko tudi prekomerno število prejetih rumenih kartonov spravi v težave trenerja pri izbirah zaradi diskvalificiranih igralcev. Flop: Godeas še vedno ni na starem nivoju, čeprav je viden napredek v primerjavi s prejšnjimi tekmami. Tudi sodelovanje z Marchijem je boljše in nekaj kombinacij ni uspelo res za malenkost. NA DRUGIH IGRIŠČIH - Tesser vztraja. V pričakovanju tekme Modene ostaja Novara sama na vrhu in to ni slučajno. Moštvo iz Piemonta je namreč zelo uigrano in najbrž bodo morali tekmeci v boju za napredovanje računati tudi nanje. Zmagi Siene in Atalante pa nikogar ne presenečajo, saj imata ti dve ekipi objektivno kakovostnejše postave od vseh drugih drugoligašev. Do prve zmage se je dokopal Torino, tako da ostaja sama na dnu lestvice Piacenza, ki je imela pred prvenstvom drugačne ambicije. Iztok Furlanič B-liga IZIDI 4. KROGA Albinoleffe - Varese 3:1, Empoli - Triestina 1:1, Frosinone - Portogruaro 1:0, Novara - Grosseto 2:1, Pescara - Atalanta 0:2, Piacenza - Ascoli 2:4, Sassuolo - Torino 1:2, Siena - Cittadella 3:1, Vicenza - Livorno 0:0, Padova - Reggina 4:0, Crotone - Modena bo jutri ob 20.45 Novara 4 3 1 0 7:2 10 Ascoli 4 2 2 0 7:3 8 Atalanta 4 2 2 0 4:0 8 Siena 4 2 2 0 7:4 8 Vicenza 4 2 1 1 6:4 7 Modena 3 2 1 0 3:1 7 Empoli 4 1 3 0 4:3 6 Portogruaro 4 2 0 2 4:5 6 Padova 4 1 2 1 6:3 5 Frosinone 4 1 2 1 4:4 5 Livorno 4 1 2 1 4:5 5 Triestina 4 1 2 1 3:4 5 Varese 4 1 2 1 3:4 5 Sassuolo 4 1 1 2 6:4 4 Torino 4 1 1 2 5:6 4 AlbinoLeffe 4 1 1 2 4:7 4 Reggina 4 1 1 2 3:6 4 Crotone 3 0 3 0 2:2 3 Cittadella 4 1 0 3 3:8 3 Grosseto 4 0 2 2 3:5 2 Pescara 4 0 2 2 1:4 2 Piacenza 4 0 1 3 3:8 1 PRIHODNJI KROG 17.9. ob 20.45 Varese - Pescara; 18. 9. ob 15.00 Triestina Padova, Albinoleffe - Crotone, Ascoli - Empoli, Cittadella - Frosinone, Grosseto - Piacenza, Livorno - Portogruaro, Reggina - Modena, Siena - Atalanta, Torino - Novara; 20.9. ob 20.45 Sassuolo - Vicenza balinanje - Prvenstvo ZSŠDI je doživelo svoj epilog Prvak je Gaja, finale je bil zanimiv slosport S pričakovanim zmagoslavjem Ga-jevih balinarjev se je v petek zaključila letošnja izvedba zamejskega balinarskega prvenstva. Njihova pot do zmage pa je bila vse prej kot lahka, saj se je izredno zanimiv obračun med njimi in Nabrežinci odločil pri dvojicah, kjer je ob izteku časa neutrudni Pino Natural približal odločilno kroglo k balinč-ku.Sokol je tokrat zapravil številne priložnosti, če ne prav za zmago pa vsaj za remi. V prvi vrsti odsotnost Balosa. Povprečni Micheli ni bil v bližanju in obveznem zbijanju sposoben premagati vse prej kot nezadržnega Rosatija (9:20). Ba-gozzi med posamezniki je bil le bleda senca igralca, ki je v sredo z odlično predstavo pregazil Tenzeja. Calzi ga je tokrat premagal z 11:16, čeprav sta si bila tekmeca tri četrtine srečanja povsem enakovredna. Za največje razočaranje pa je poskrbela dotlej še nepremagana dvojica Mervic-Ceper. Do dveh tretjin srečanja je imela pobudo v svojih ro-kah(vodila je že z 8:1 in 10:4), a ko je Natural zamenjal nerazpoloženega Milco- vicha, se je položaj na igrišču popolnoma spremenil. Nabrežinca nista nikakor našla pravega orožja, tako da sta zmaga in z njo upanje za naslov prvaka splavala po vodi. Edino zmago za Sokol je dosegla trojka, ki je tako bila poleg Cal-zija in Skupka nepremagana v sklepnem delu, saj je po slabi igri gajevcev (Ža-gar,Nesich in Gabrielli) in odličnem zbi-janju Negrinija (sam je s tremi zadetimi balinčki priboril svoji ekipi kar 11 točk) zmagala z gladkim 13:7. V vrstah Sokola sta nastopila še Lorenzi in V.Pertot. V srečanju za tretje mesto je šele po dodatnih poskusih bližanja in zbija- nja Kras premagal Mak. Tu gre poudariti rekorden izkupiček Skupka, ki je proti Crapizu dosegel kar 26 točk. Največ zaslug za Krasov uspeh pa ima nedvomno Milič, kateremu je v odločilnem bližanju v krog uspelo obdržati mirno roko, saj je bil uspešen v obeh poskusih. V ostalih srečanjih je Devetak premagal Romagno s 13:4, Tenze in Doljak sta z veliko težavo strla odpor Laduja in Marruccia s 13:8, čeprav sta že vodila s 7:0 in izgubljala s 7:8. V kvalitetno najslabšem srečanju pa so bili Frandolič, Terpin in Pelizon s 13:7 boljši od Živca, Miliča in Kanteja. Prejšnji teden je balinarski odsek ŠD Sokol organiziral vsakoletni balinarski turnir za tradicionalno Trofejo Sokola. Udeležilo se ga je kar 16 ekip iz treh držav. Veliki finale je bil domena domačinov, saj so prvo mesto dosegli Mervic, V.Pertot in Ceper pred klubskimi soigralci Lorenzijem, Bagozzijem in Michelijem. Na tretje mesto se je uvrstil Duinese, četrti pa je bil Portuale.(Z.S.) —/ Obvestila 22 Nedelja, 12. septembra 2010 TRST / odbojka - Jadranski pokal Za uvod pričakovana zmaga Sloge Tabor na gostovanju v Gorici Olympia - Sloga Tabor Televita 0:3 (20:25, 17:25, 15:25) OLYMPIA: Valentinčič 8, Komjanc 9, Terčič 2, Pavlovic 4, Sancin 2, Hlede 1, Capparelli (L), Polesel 0, Vizin 0, Brotto 2. Trener: Jerončič SLOGA TABOR TELEVITA: A. Peterlin 6, Cet-tolo 11, Slavec 13, Nigido 6, Riolino 3, V. Kante 19, Pri-vileggi (L), Veljak, M. Peterlin, Iozza. Trener: Battisti. S sinočnjim derbijem med Olympio in Slogo Tabor se je začel letošnji pred prvenstveni Jadranski pokal, v okviru katerega nastopa tudi nekaj ekip iz Slovenije. Po pričakovanjih so tekmo v Gorici gladko osvojili gostje, ki bodo prav gotovo med protagonisti letošnje deželne C-lige, Olympia pa bo igrala v D-ligi. Najbolj izenačen je bil prvi set, v katerem pa sta obe ekipi zagrešili precej napak. V nadaljevanju so gostje uveljavili svojo absolutno premoč na mreži, za skoraj vsako točko pa so se morali truditi, saj Olympia ni več grešila toliko kot na začetku, tako da je bil njen poraz časten. Obe ekipi sta nastopili okrnjeni, saj trener Olympie Jerončič ni mogel računati na centra Peršo-ljo, pri Slogi Tabor pa se je med ogrevanjem poškodoval podajalec Vanja Veljak, tako da je ekipo vodil Ambrož Peterlin, ki naj bi letos sicer praviloma igral na krilnem položaju. ŽENSKE, danes - V San Giorgiu di Nogaro: 17.30 Volleybas UD - Kontovel, 19.00 Kontovel - San-giorgina; v Fari: 16.00 Millenium - Sloga in 17.30 Sloga - Virtus TS. Vasilij Kante (v napadu) »top scorer« tekme bumbaca skiroll - V Cuneu Bogatčeva le 300 metrov od zmage na tekmi FIS Ni manjkalo dosti, da bi Mateja Bogateč na včerajšnji tekmi svetovnega pokala FIS v skirollu v Cuneu dosegla nepričakovano zmago. Na 20 kilometrov dolgi preizkušnji v središču mesta s skupinskim startom je bila namreč še 300 metrov pred ciljem v vodstvu, kljub temu pa ni mogla uveljaviti svojih priznanih sprinterskih lastnosti in je tekmo končala na 6. mestu z zaostankom 2,3 sekunde. »Ritem je bil vseskozi zelo visok. Priključila sem se vodilni skupini in bila sem večkrat v ospredju. Zadnji krog sem bila tretja, v zadnjem ovinku pa sem se znašla v vodstvu. Nato sem se dobesedno blokirala in prehitelo me je pet tekmic. Na koncu mi je zmanjkalo moči, kar je ob visokem tempu tekme posledica dejstva, da sem letos objektivno slabše pripravljena,« je povedala Mladinina »azzurra«. Zmagala je Norvežanka Solli (35,10 minute), vodilna v skupnem seštevku svetovnega pokala, pred Rusinjama Ektovo in Rodinovo Med mladinci sta nastopila še dva člana ŠD Mladina. Niki Hrovatin je bil 21. (+2,36 minute), Nicola Iona pa 22 (+2,41). Zmagal je Francoz Noel Baptiste (31,32).Danes bo na vrsti še sprint. nogomet - Od danes v 3. AL Mladost letos č Novi trener Cristofaro je optimist: Treba je izkoristiti lastn Kapetan Mladosti Emanuel Radetič kroma ogu deželnega prvenstva mladincev raza z 2:1 nogomet - V prvem krogu deželnega prvenstva mladincev Dva poraza z 2:1 Nasprotnika Juventine in Vesne sta zmagoviti zadetek dosegla v sodnikovem podaljšku Mladost letos čim višje Novi trener Cristofaro je optimist: Treba je izkoristiti lastnosti naših napadalcev □ hockey in-line Polet Kwins iz Milana praznih rok Poletovi hokejisti na rolerjih so na prvem uradnem srečanju v novi sezoni ostali praznih rok. Na prvi četrtfinalni tekmi državnega pokala so v Milanu izgubili proti domačemu moštvu. Končni izid je bil 6:3 za Milano 24, ki je že po 11 minutah vodil s 4:1. Nato je trener Aci Ferjanič spremenil obrambno taktiko in poletovci so igrali kot prerojeni. Kljub temu jim ni uspelo izenačiti. Povratna tekma bo v soboto na openskem Pikelcu. Milano 24 - Polet ZKB Kwins 6:3 (4:1) POLET: Gallessi, Mojmir Kokorovec, A. in D. Fabietti, De Iaco, Poloni, Hidudu, Montenesi, Cavalieri, Sironich, Vocchi. Trener: Ferjanič. Vesna - Muggia 1:2 (1:1) VESNIN STRELEC: Ronci v 15. min. VESNA: Dedenaro (Zacchigna), Vidoni (Hoffer), Brass, Žerjal (Viviani), Vascotto (Mastrogiacomo), M. Marja-novic, De Pasquale, Candotti, A. Mar-janovic, Ronci, Madotto (Terzon). Trener: Zucca. Mladinci kriške Vesne so v prvem krogu deželnega prvenstva izgubili proti Muggii, ki je zmagoviti zadetek dosegla v 95. minuti. Tekma je bila vseskozi izenačena in Vesna je zgrešila kar nekaj lepih priložnosti. Za »plave« je bil v prvem polčasu uspešen Ronci. Zaradi poškodbe kolena je moral predčasno zapustiti igrišče vratar Giovanni Dedenaro. Ponziana - Juventina 2:1 (1:1) JUVENTININ STRELEC: Scar-lata v 14. min. JUVENTINA: Montagner, Scar-lata, Peric (Furlan), Poian (Callegaro), Grusu, Gramazio, Zampulla (Graba), Mauro, Bizai, Cadez, Stoto (Iurilli). Trener: Currato. Z enakim izidom in podobno dinamiko, sicer v gosteh, je izgubila tudi štandreška Juventina. Ponziana je namreč Juventininega vratarja drugič premagala šele v 92. minuti. »Skoraj gotovo je bil nasprotnikov igralec v nedovoljenem položaju,« je pripomnil trener Juventine Luigi Currato. Juven-tina je v Trstu povedla s Scarlato, nato pa je Ponziana pred odmorom izenačila. Ostali izidi: Monfalcone - Aqui-leia 2:2, Pro Gorizia - Zaule 2:1, Ronc-hi - San Luigi 0:2, San Giovanni - Sistiana 5:1, Fincantieri - Trieste Calcio jutri. D-LIGA Prihodnji Krasov nasprotnik boljši od Esteja V drugem krogu D-lige je Unione Venezia včeraj z 2:1 pre- magala Este (ekipa repenskega društva je Este premagala z 1:0). Prav v prihodnjem krogu bo re-penski Kras Koimpex gostoval v Benetkah. Domači šport Danes Nedelja, 12. septembra 2010 NOGOMET D-LIGA - 15.00 v Repnu: Kras Repen Koimpex -Pordenone PROMOCIJSKA LIGA - 16.00 v Standrežu: Juventina - Villesse; 16.00 v Reani del Rojale: Reanese - Vesna 1. AMATERSKA LIGA - 16.00 v Trebčah: Primorec - Isonzo; 16.00 v Pierisu: Pieris - Sovodnje 2. AMATERSKA LIGA - 16.00 v Dolini: Breg -Cormonese; 16.00 v Mošu: Zarja Gaja - Mossa; 16.00 pri Briščikih, Ervatti: Primorje - Gradese 3. AMATERSKA LIGA - 16.00 v Doberdobu: Mladost - Union ČIM VIŠJE - V taboru doberdobske Mladosti želijo, da bi ekipa čimprej napredovala v 2. AL. Predsednik Ivan Pahor sicer že nekaj sezon načrtuje povratek v »drugo ligo«, vsakič pa ekipi iz Doberdoba nekaj spodrsne. Letošnja bo že sedma sezona zapored, kar Mladost nastopa v najnižji deželni ligi. Iz 2. AL so namreč rdeče-pla-vi izpadli v sezoni 2003/04. Novi trener Li-vio Cristofaro je optimist, čeprav si ni upal napovedati ne končne zmage ne uvrstitve v play-off. »Skušali bomo izboljšati lansko uvrstitev. Imamo dobro ekipo, toda prvenstvo 3. AL je precej čudno, tako da je vsakršna napoved tvegana,« pravi Cristofaro. TOČKA PLUS - Mladost ima solidno napadalno vrsto. Trener Cristofaro bo skušal izkoristiti vrline Roka Černeta in Maura Perica. TOČKA MINUS - Obrambna vrsta, še posebno s consko taktiko, še ni najbolj zanesljiva. V Doberdobu pričakujejo novega branilca, izkušenega Giuseppeja Pas-sara, ki je nekoč igral tudi v profesionalnih ligah. SISTEM IGRE - 4-3-2-1 MLADI - Trener Mladosti ima na razpolago nekaj solidnih mladih igralcev, ki so se v Doberdobu že uveljavili v zadnjih sezonah. To so Emanuel Radetič, Simone Bressan, Mauro Peric in novi nakup Ri-bezzi. KAPETAN - Kapetanski trak bo tudi letos nosil Emanuel Radetič, doma iz bližnjih Sabličev. 12 - Slovensko govorečih igralcev Mladosti. 30 - Srednja starost nogometašev do-berdobske ekipe. FAVORITI - Precej sta se okrepili Au-risina in Begliano. Pomembno vlogo bi lahko igrala tudi Chiarbola, ki je lani izpadla iz 2. AL. TRENER LIVIO CRISTOFARO: »Želim si, da bi nam navijači stali ob strani in nas podpirali. Prepričan sem, da na domačem igrišču na bodo nasprotniki zlahka odščipnili točke.« (jng) let razlike med najstarejšim igralcem Mladosti Kobalom (1965) in najmlajšima Pericem ter Ribezzijem (1989). AŠD SOKOL obvešča, da se od 15.septembra t.l. v nabrežinski občinski telovadnici začenja otroška-mladinska dejavnost 2010/2011 z naslednjim urnikom: minimotorika - za letnike 2005-06-07: ob sredah od 16.15 do 17.15; motorika - za letnike 2002-03-04: ob ponedeljkih od 17.00 do 18.00 in sredah od 17.15 do 18.15; minikošarka - za letnike 2000-01-02: ob ponedeljkih od 17.30 do 19.00 ter ob sredah od 18.15 do 19.15;miniodbojka - za deklice letnik 1999 -00- 01 - 02: ob petkih v nabrežinski telov. od 16.15 do 17.15 ter od oktobra meseca dalje ob ponedeljkih v Sesljanu ( šola De Marchesetti) od 17.00 do 18.00; AŠD BREG - Odbojkarska sekcija sporoča, da bodo potekali treningi mladinskih ekip po sledečem urniku: letniki 1995/1996/1997 (U16) ob ponedeljkih in sredah od 18.00 do 19.30 v Dolini, letniki 1997/1998/1999/2000 (U12-U13-U14) ob sredah od 16.30 do 18.00 in ob četrtkih od 18.00 do 19.30 v Dolini. SHINKAI KARATE KLUB sporoča, da bo v zgoniški telovadnici prvi trening za lanske atlete (otroci do 13. leta starosti) v petek, 17. septembra, od 17. do 18. ure. Začetnike vabimo v telovadnico ob torkih in petkih med 16. in 17. uro od 17. septembra dalje. Za mladince in odrasle bo prvi trening že v sredo, 15. septembra, od 19. do 21. ure. Za vse potrebne informacije tel. št.: 3474033343, 347-2533320 ali 340-3963534. ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR obvešča, da bo vadba za dekleta letnikov od 1997 do 1999 potekala ob torkih in četrtkih od 18.30 do 20. ure. Prvi trening bo v torek, 14. septembra. PLAVALNI KLUB BOR prireja na Alturi v Trstu in na Opčinah tečaje prilagajanja na vodo in plavanja za otroke od 4. leta dalje. Vpisovanja na stadionu 1. maja oz. po telefonu 04051377 vsak delavnik od 14.30 do 16.00. Začetek vadbe 1. oktobra. SK DEVIN prireja tečaje smučanja z društvenimi učitelji na plastični progi v Nabrežini od septembra do decembra vsako soboto in nedeljo zjutraj. Prva izmena od sobote 18. oz. nedelje 19.septembra 2010. Možnost najema opreme. Informacije in vpisovanje na info@skdevin.it ali na 040 2908105 - 348 1334086. ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR prireja tečaj miniodbojke za osnovnošolske otroke. Prvi trening bo danes, 13. septembra, vadba pa bo potekala ob ponedeljkih in petkih, od 17.30 do 19.00, na Stadionu 1. maj. Za informacije pokličite na 3497923007 (Tjaša) oz. 3331755684 (Silva) ali nam pišite na info@od-bor.com. ŠPORTNA ŠOLA ŠPOLET/KONTOVEL sporoča urnike treningov (od danes): MOTORIKA (letniki 2005, 2006) sreda, 16.15 - 17.15 (občinska telovadnica v Repnu). MIKROBASKET (letniki 2002, 2003, 2004) ponedeljek, 16.15 - 17.15 (telovadnica na Rouni pri Briščkih); sreda, 17.15 - 18.15 (občinska telovadnica v Repnu MINIBASKET- letniki 2001 torek, četrtek in petek 16.15 - 17.15; letniki 2000 torek in petek 16.15 -17.15; četrtek 17.15 - 18.3. UNDER12 (letniki 1999) ponedeljek, 17.15 - 18.30 (telovadnica na Rouni pri Briščkih); sreda, 18.00 - 19.30 (občinska telovadnica v Repnu); petek, 17.15 - 18.30 (telovadnica na Rouni pri Briščkih). Info: 338/5889958 - marinandrej@alice.it (Andrej Vremec), 340/4685153 - picerik@hotmail.it (Erik Piccini) ŠZ BOR - GIMNASTIČNI ODSEK organizira treninge ritmične gimnastike s sledečimi urniki: na Stadionu 1.maj za predšolske otroke ob torkih 16.30-17.30 in petkih 16.30-17.30, za osnovnosolske otroke ob torkih 16.30-17.30 in petkih 17.30-18.30. Prvi trening bo v torek, 21.9.2010. Treningi na Opčinah (večnamenski prostor OŠ Bevk): za predšolske otroke ob sredah 16.30-17.30 in osnovnošolske otroke 17.3018.30. Prvi trening bo v sredo, 22. septembra. Za prijave in informacije pokličite na 328-2733390 (Petra). AŠZ SLOGA obvešča, da organizira od 14. septembra dalje Odbojkarsko šolo za fante in dekleta (letniki '00, '01, '02). Treningi bodo ob torkih od 17.30 do 18.30 in četrtkih od 17.30 do 19.00 v telovadnici srednje šole na Opčinah. ŠZ BOR - ŠPORTNA ŠOLA TRST organizira vadbo za PREDŠOLSKE otroke od 1. do 6.leta starosti v sobotah na Stadionu 1. maj v Trstu. Prva vadba bo v soboto, 2. oktobra. Za informacije pokličite v urad ŠZ Bor od 15. do 18. ure, 04051377. ŠZ BOR - ŠPORTNA ŠOLA TRST organizira telovadbo in uvajanje v atletiko za OSNOVNOŠOLSKE otroke od 6. do 10. leta starosti v ponedeljskih, sredah, četrtkih in sobotah na Stadionu 1. maj v Trstu. Prvi trening bo v ponedeljek, 20. septembra. Za informacije pokličite v urad SZ Bor od 15. do 18. ure, 04051377. ŠZ BOR - ŠPORTNA ŠOLA TRST organizira vadbo atletike za SREDNJEŠOLCE ob torkih na Stadionu 1. maj v Trstu. Prvi trening bo v torek, 28. septembra. Za informacije pokličite v urad ŠZ Bor od 15. do 18. ure, 04051377. ŠD KONTOVEL - ODSEK RITMIČNE TELOVADBE obvešča, da bo prvi trening v sredo, 15. septembra, ob 17.00 v telovadnici na Kontovelu. Vabljene deklice od 2. letnika vrtca do 3. razreda osnovne šole. Za dodatne informacije: 3498020952 (Deborah) in 3385000643 (Martina). AŠD CHEERDANCE MILLENIUM - Plesna sezona se začenja! Jazz, hip-hop in cheerdance, vse to dobiš pri nas. Treningi bodo potekali ob torkih in četrtkih od 18.30 do 20.00 v Gropadi. Namenjeno je vsem dekletom od 15. leta dalje. Prvo srečanje bo v torek, 14. 9. Za informacije in vpis: 349-7597763 Nastja, 335-6278496 Nikol ali na info@cheerdancemillenium.com ND ZARJA GAJA obvešča vse mlade ljubitelje nogometa letnikov 2000-2005, da bo prvi trening v četrtek, 9.9. ob 17.30 v športnem centru Zarja v Bazovici. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM obvešča, da se danes, 13. septembra, začenjajo treningi za vse starostne skupine: 1. skupina-Palčki (3-6 let): pon 16.30-17.30 na Opčinah in pet 16.30-17.30 v Gropadi; 2. skupina-Zajčki (7-14 let): pon in pet od 17.30 do 19.00 na Opčinah; 3. skupina-Škrati (od 15. leta dalje): pon in pet od 19.00 do 21.00 na Opčinah. Za 2. in 3. skupino je predvidena tudi gimnastika pri Briščiki ob sobotah. Za vpis in informacije: 349-7597763 Nastja, 335-6278496 Nikol ali na info@cheerdancemillenium.com / ALPE-JADRAN Nedelja, 12. septembra 2010 23 fundacija luchetta ota d'angelo hrovatin - Pogovor o hvalevrednem poslanstvu Zli V • V • malim caramo in rešujemo življenja bolnim otrokom« Januar oz. marec 1994. Smrt štirih prijateljev, štirih novinarjev Saše Ote, Daria D Angela, Marca Luchette in Mirana Hro-vatina, ki so svoja življenja izgubili med vestnim opravljanjem svojega poklica, med zbiranjem pričevanj o vojnih dogodkih, o strahu in razdejanju, ki so posledica slednjih. V trajen spomin na njihovo žrtev so si še istega leta njihovi kolegi in prijatelji zamislili hvalevredno pobudo - združili so se v odbor, ki si je kot cilj zadal pomoč otrokom, nedolžnim žrtvam socialnih in vojnih žarišč. Od stanovanja v Ulici F.Severo dalje »Naša nenačrtovana pustolovščina se je začela z malim stanovanjem v Ulici Fa-bio Severo. Že novembra 1994 smo v njem gostili prve družine tujcev, katerih otroci so se zdravili v pediatrični bolnišnici Burlo. Še istega meseca nam je tržaška pokrajina dala na razpolago dodatnih nekaj zapuščenih stanovanj,« nam je povedal tajnik Fundacije Luchetta Ota D'Angelo Hrovatin Gianni Scarpa, ki nam je osvežil spomin na njihovo 16-letno zgodbo o uspehu. Začetni odbor se je namreč že istega leta preimenoval v Fundacijo, ki jo je priznala tudi država. Korak je bil namreč potreben, saj jim je med drugim omogočil prejem deželnega prispevka za obnovo stanovanj. Najprej so se lotili tistega, ki velja danes za njihov simbol - hišice v Ulici Valussi. Delo je bilo seveda vse prej kot lahko. Scarpa se spominja skorajda brezizhodne birokracije in včasih neplodnih odnosov z oblastmi. »Delali smo s tujci, zato smo morali o svojem delovanju stalno obveščati ministrstvo za zdravje, pa tudi notranje in seveda zunanje ministrstvo.« Njihov prostovoljni trud pa je bil naposled poplačan in hišo oz. delovanje v njej so uradno predstavili javnosti 28. januarja 1995 z velikim slavjem in ravno tolikšno emocijo. »Naša sanja se je uresničila. Ubrali smo pravo pot, kot nam je dokazalo med drugim dejstvo, da je bila hiša v Ulici Valussi že leta 1998pretesna. V Ulici Rossetti se nam je takrat ponudila nova rešitev - večje stanovanje z osmimi sobami in skupnimi prostori.« Kako naprej? Današnji predsednik Fundacije Enzo Angiolini je deloval kot arhitekt, Scarpa je vodil gradbeno podjetje, Giovanni Marzini, Furio Gon in Cristiano Degano so se ukvarjali z novinarstvom ... Skupina iznajdljivih prijateljev, ustanovnih članov Fundacije, se je znašla pred nelahkim izzivom. Kako naprej? Hišo je bilo treba namreč upravljati in skrbeti za njene goste, saj so morali med drugim pod isto streho sobivati Srbi, Hrvati in Bosanci. »Pomoč oz. nasvete smo poiskali pri upraviteljih sprejemnih »Še nikoli nismo odrekli pomoči otroku, tudi takrat ne, ko je bila struktura prepolna,« pravi predsednik Fundacije Anzo Angiolini kroma centrov za tujce, da bi ugotovili, kako naprej. Na začetku nam je namreč še šlo, saj nam je tudi javna televizija Rai v spomin na svoje operaterje namenila večji prispevek.« Potem pa so si izmislili samoupravo in to je bila zmagovita poteza. Družine v stanovanjih se namreč še danes samoupravljajo: gostje si sami kuhajo in sami čistijo. 650 otrok iz 42 držav Doslej je Fundacija gostila skupno kakih 650 oseb (od teh 247 bolnih otrok) iz 42 različnih držav. »Število obiskovalcev sicer ni visoko, ker je rotacija pri nas izredno počasna, kot je seveda počasno zdravljenje. Nekateri ostajajo pri nas le nekaj tednov drugi pa celo leta.« Tak je primer deklice, ki so ji morali presaditi jetra - ubožica se domov ne bo več vrnila, saj potrebuje stalni nadzor in zdravila, mama pa bi ji sama na žalost lahko bolj malo pomagala. Podobno pa velja za paciente z levkemijo in rakastimi obolenji. Za bolne otroke izvedo upravitelji Fundacije iz najrazličnejših koncev in od najrazličnejših virov oz. ustanov; iz Kosova jih na bolnika na primer opozorijo mirovne organizacije. »Najprej moramo prejeti otrokovo zdravstveno dokumentacijo, v kolikor ta obstaja, seveda. V revnih državah je diagnosticiranje bolezni skorajda nemogoče, saj ne razpolagajo s primernimi, specifičnimi aparaturami. Deklica, ki so ji presadili jetra, je na primer k nam prišla zaradi bolečine na ledvicah, teden pozneje pa je že ležala v operacijski sobi v Bergamu.« Ko jim zdravstvena struktura v Italiji potrdi razpoložljivost, se dolg birokratski iter po veleposlaništvih šele začne. Najprej morajo pri Fundaciji dokazati, da v bolnikovi domovini ne razpolagajo s primernimi aparaturami za otrokovo zdravljenje, nato pa morajo seveda slednje zagotoviti v naših bolnišnicah v Italiji. Ob tem morajo dokazati, da bodo otroka gostili v svojih strukturah in pri tem poskrbeli tudi za zavarovanje spremljevalca. »Navadno so za to potrebni meseci. Razumljivo je, saj se morajo oblasti najprej prepričati, da se za zdravljenjem ne skriva kaj hujšega, da ne bo otrok izginil neznano kam. Nas pa, resnici na ljubo, marsikatero veleposlaništvo že pozna in nam zaupa, tako da je iter veliko hitrejši.« Dovoljenje za v I * * začasno prebivanje Fundacija najprej poskrbi za letalski prevoz malega bolnika, ki je v Italijo pri-puščen z dovoljenjem za začasno prebivanje iz zdravstvenih razlogov. Tega najprej uredijo na kvesturi. »Zdravstvene stroške v celoti krijemo mi oziroma druga mednarodna združenja, ki prevzamejo to breme. Sodelovanje med združenji je namreč bistveno, tako da otroku pomagamo v času in primerno, seveda. V Venezueli deluje na primer nevladna organizacija za presaditev kostnega mozga, ki otroke z levkemijo pošilja na zdravljenje v Italijo in v celoti poskrbi za vse zdravstvene stroške - zdravljenje levkemije lahko stane tudi 50 tisoč evrov.« O Fundaciji in njenem delovanju je venezuelsko organizacijo seznanil član, zdravnik Marino Andolina. Že od vsega začetka so bili nad njihovim pristopom do dela, nad načinom pomoči tako otroku kot njegovi družini navdušeni. »Mislim, da ne pretiravam, če rečem, da je želja po sodelovanju pri nas doma. In to tudi med samimi gosti, saj navsezadnje delijo isto ne-lahko usodo. Sočutje, vzajemna pomoč in prijateljstvo so pri zdravljenju poglavitnega pomena, saj vemo, da dobro psihično počutje krepi imunski sistem in kljubovanje bolezni je lažje.« Dobro počutje dobro dene otrokom, ki se igrajo in se družijo s sovrstniki brez kateregakoli verskega, etničnega ali političnega predsodka. Nikoli ni prišlo do trenj, je ponosen Scarpa. Ne samo Burlo Otroka sprejmejo v Burlu samo v primeru, ko gre za bolezni, ki jih v tržaški pediatrični bolnišnici zdravijo. Večkrat morajo zato mali gostje na zdravljenje v bolnišnico v Fiorenzuolo ali Bologno (kardiokirur-gija), Padovo (oddelek za plastično kirurgijo in opekline), Bergamo (gastroenterolo-gija - presaditev jeter) ali Sieno (okulistika). »Za nas je to veliko breme, saj je treba poskrbeti za prevoz, za tolmača in za spremljevalca, na primer. Mislim predvsem na stroške - samo za prevoz smo letos porabili že 30 tisoč evrov.« Za otroka pa je to spet nova travma, saj mora v strukturo, kjer je sam. Pri Fundaciji namreč zanj skrbi odlično uigrana ekipa prostovoljcev. »Lahko računamo na »gospoda ponedeljek«, na tistega, ki je odgovoren za torek in tako dalje. Nekateri so na razpolago ves dan, drugi le nekaj ur dnevno, tretji samo ob določenih priložnostih, ko skrbijo denimo za stojnico na prireditvah,« je dodal predsednik Enzo Angiolini, ki se je pridružil pogovoru. Od kod so mali gostje? Povečini so gostje Fundacije Luc-hetta Ota DAngelo Hrovatin malčki z Balkana. Danes pa gostijo tudi dečka iz Gvineje Bisau, družino s Slonokoščene obale, eno iz Venezuele, Makedonije in Iraka. Hiši sta v poletnih mesecih nekoliko bolj prazni, ker so mali gostje odpotovali domov, na krajši obisk družin, drugače pa se jih vedno tre. »Ko smo začeli, smo lahko gostili cele družine, sedaj pa so se pogoji spremenili. Na Kosovu in v Albaniji na primer zahtevajo, da ostane en član doma, za talca.« Med prvimi, ki so jih gostili pri Fundaciji, je bila družina iz Albanije. Mama, očka, sinček z levkemijo in hčerka so doma prodali vse in se za otrokovo zdravljenje preselili v Trst. Kljub prizadevanjem pa je otrok umrl, njegova družina pa se je znašla na cesti: brez doma, brez denarja, brez nobene vizije prihodnosti, skratka brez pomoči. »Mi smo bili njihova edina opora. Pomagali smo jim pri iskanju stanovanja in službe in danes še vedno jamčimo zanje. Deklica hodi v šolo in je povsem vključena v tržaško družbo.« pozno. Mi smo njihovo zadnje upanje.« Na severu Albanije še danes umirajo zaradi levkemije, na Kosovu so šele zaradi posegov Fundacije spoznali, da so kardiološki problemi ozdravljivi. Svojo pomoč so na začetku usmerjali predvsem v države nekdanje Jugoslavije, šele nato pa so spoznali, da divjajo krvavi boji in etnična trenja vsepovsod po svetu. V teh revnih državah je zdravstvena pomoč osredotočena predvsem na odrasle moške, tako da so starejši in otroci posledično zapostavljeni. In delo Fundacije se je tudi zato neizmerno povečalo ... Fundacija živi od prostovoljnega dela in prispevkov zasebnikov (in ne koristi denarne podpore od nobene javne ustanove). »Ko sem tudi sam daroval po 5,10 ali 20 evrov, je bilo to predvsem, da bi potešil svojo slabo vest. Prepričan sem bil, da je moj prispevek nepomemben, danes pa sem se zavedal, da je vsaka pomoč dobrodošla in koristna. S temi, tudi majhnimi vsotami namreč čaramo in rešujemo življenja bolnim otrokom. To velja poudariti, naj ljudje vedo, da je tudi majhna pomoč, pomembna pomoč.« Redno objavljajo tudi bilten, prava poročila o delovanju, v katerih je jasno zapisano, kam gredo prejeti prispevki. Verodostojnost je pri tem namreč bistvena: ko ljudi prosiš denar, jim moreš zagotoviti, komu ali čemu bo namenjen, poudarjata sogovornika. Prostovoljci, kaj bi brez njih Ko prostovoljcev ne bi bilo, potem bi bil konec. S Fundacijo jih danes sodeluje kakih 70 - od teh je 12 vsakodnevno aktivnih. Življenjsko potrebujejo namreč šoferje, ki spremljajo otroke na terapijo oz. na letališče, prevajalce in psihologe. V Ulici Valussi spodbujajo na primer terapijo smeha in v male in starejše goste vlivajo upanje. Seveda so potrebni tudi spremljevalci, tako tisti, ki se z otroki igrajo in jim delajo družbo, kot tudi tisti, ki jih spremljajo v bolnišnici in se pogovarjajo z zdravniki. Mamino veliko srce Danes pa je drugače. Z otrokom se pripelje le po en član družine, navadno je to mama, ki ima močnejši značaj, lažje sprejema otrokovo trpljenje in je potrpežljiva, le iz arabskih držav je spremljevalec vedno oče. »Zamislite se: te ženske zapustijo dom in družino, ne da bi vedele, koliko časa jih ne bo nazaj. In zaupati morajo neznancu, saj druge izbire nimajo. Preizkušnja pa ni lahka. Pred kratkim se je domov v zapuščeno vasico sredi gora v Mongoliji vrnila ženska, ki je pri nas spremljala nečakinjo. Povsem izgubljena je bila, izčrpana in zbegana nad našim svetom: skoraj bi se ji zmešalo, ko je videla, da lahko voda priteče iz pipe.« Fundacija čara Fundacija je povezovalni člen med svetom, ki se s težavo razvija, in globalizi-ranim svetom. Večkrat se hudujemo nad našim zdravstvenim sistemom, ki pa velja za enega najbolj naprednih in uspešnih, pravi Angiolini. »Problem je v tem, da se večina otrok obrne do nas, ko je skorajda pre- Nedvomno je bila poteza spletnega izvedenca Maura zadetek v črno. Uredil je poseben program, ki je zelo koristen za urejanje delovanja. Mreža povezuje prostovoljce: na spletnem zidu so objavljena vsakodnevna opravila in seznam dežurstev. Prostovoljci se po spletu vsakodnevno oglašajo in sporočajo informacije iz bolnišnice: vsak zapiše, kaj je naredil, kaj so mu sporočili v bolnišnici, kdaj mora bolnik spet na pregled in podobne informacije. Vsi so dobrodošli »Še nikoli nismo odrekli pomoči otroku, tudi takrat ne, ko je bila struktura prepolna. Tudi takrat smo namreč zanj našli kotiček. Tako lepo jih je videti, ko prvič prestopijo prag našega doma. Oči se jim zasvetijo, ko zagledajo igrala, ko lahko odprejo hladilnik in sežejo po hrani, ki je v njem. Zaprisegli smo si, da mora biti bivanje pri nas praznik zanje, veselo obdobje, ki jim bo ostalo v spominu za vse življenje. Da ne bi pozabili na nas, si lahko ob odhodu tudi vzamejo toliko igrač, kolikor se jim zahoče.« Sara Sternad 24 + Nedelja, 12. septembra 2010 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 20.20 Tv Kocka: Zs murja u mrjžu: Ma- rinirani sardoni 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Dosje Bazovica 2000; sledi Čez-mejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.00 Dok. odd.: Quark Atlante - Imma- gini dal Pianeta 6.30 Aktualno: Mattina in famiglia, vmes dnevnik in dnevnik L.I.S. 9.00 16.35 Aktualno: 50° anniversario delle Frecce Tricolori 10.00 Aktualno: Linea verde orizzonti estate 10.30 Aktualno: A Sua immagine 10.55 Sv. maša, sledi Angelus 12.20 Aktualno: Linea verde estate 13.10 13.40, 15.45 Šport: Pole position 14.00 Avtomobilizem: F1, VN Italije 16.25 Vremenska napoved in Dnevnik -L.I.S. 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.40 Game show: Soliti ignoti (v. C. Conti) 21.15 Variete: Miss Italia 2010 (v. M. Car-lucci) 0.35 Dnevnik in vremenska napoved 1.00 Aktualno: 67. Mostra del Cinema di Venezia 2010 - Speciale Cinematografo Rai Due 6.00 Variete: Replay show - Se Parigi... 6.15 Tg2 storie - I racconti della settimana 7.00 Variete: Cartoon Flakes Weekend 7.20 Variete: Art attack 8.10 Nan.: Tutti odiano Chris 8.40 Nan.: Karku 8.55 Nan.: Unfabulos 9.15 Nan.: The Naked brothers band 9.50 Šport: Numero Uno 10.00 Avtomobilizem: GP2 11.30 Film: Jane Doe - La parola chiave (triler, ZDA, '07, r. Z. Shada, E. Gray) 13.00 20.30, 1.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Motori 13.45 Variete: Quelli che... aspettano 15.40 Variete: Quelli che il calcio e... 17.05 Šport: Studio sprint 18.00 Dnevnik L.I.S. 18.05 Šport: 90° minuto 19.05 Šport: Numero Uno 19.35 Nan.: Squadra special Cobra 11 21.00 Nan.: NCIS 21.50 Nan.: Castle 22.35 Šport: La domenica sportiva Rai Tre 6.00 1.20 Aktualno: Fuori orario - Cose (mai) viste 7.30 Nan.: La grande vallata 8.20 Dok.: 30 anni (mai) senza Peppino; Film: Le signorine dello 04 (kom., It., '55) 10.00 Dok.: Pappagone, sul treno 10.15 Nan.: L'ispettore Derrick 11.00 Nan.: Arsenio Lupin 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Aktualno: Telecamere Salute 12.55 Aktualno: Okkupati 13.25 Aktualno: Passepartout (v. P. Da-verio) 14.00 14.15 14.30 15.30 16.40 18.40 20.00 20.20 21.00 23.05 23.20 19.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 19.00 Dnevnik Film: Operazione sottoveste (kom., ZDA. '59, r. B. Edwards, i. C. Grant) Dnevnik - L.I.S. Film: Il seme del tamarindo (pust., V.B., '74, r. B. Edwards, i. J. Andrews) Dok.: Kilimangiaro Album Variete: Blob Aktualno: Pronto Elisir Aktualno: Presadiretta Dnevnik - Deželni dnevnik Film: Benvenuti a Detroit (dok., ZDA/It., '10, r. A. Salvadore) Rete 4 10.00 11.00 11.30 12.00 14.00 15.15 15.40 17.05 Dnevnik: Pregled tiska Nan.: Sei forte maestro 2 Dok.: Artezip Dok.: Valle d'Aosta - Dal Cervino ad Aosta Sv. maša 13.30 Aktualno: Pianeta mare 18.55 Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Melaverde Nan.: Tutti per Bruno Film: Mille bolle blu (kom., It., '93, r. L. Pompucci, i. S. Dionisi, S. Montorsi) Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Film: Tarzan - L'uomo scimmia (pust., ZDA, '59, r. J.M. Newman, D. Miller, C. Danova) Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije Film: Colombo - L'uomo dell'anno (det., i. P. Falk) Aktualno: Quarto Grado (v. S. Sot-tile) Šport: Controcampo Canale S 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved 8.50 Dnevnik - kratke vesti 8.55 Film: In corsa con il sole (kom., ZDA, '96, r. C.T. Kanganis, i. J. Be-lushi, H. Berry) 9.55 11.55, 14.35, 16.55, 0.00 Dnevnik -kratke vesti in vremenska napoved 11.00 Film: Ricomincio da capo (kom., ZDA, '93, r. H. Ramis, i. B. Murray, A. MacDowell) 13.00 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Film: C'e post@ per te (kom., ZDA, '98, r. N. Ephron, i. T. Hanks, M. Ryan, G. Kinnear) 16.00 Film: La citta degli angeli (dram., ZDA/Nem., '98, i. N. Cage, M. Ryan, D. Franz) 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti) 20.40 Aktualno: Bikini 21.15 Nan.: Distretto di polizia 10 23.30 Film: Il papa di Giovanna (dram., It., '08, r. P. Avati, i. S. Orlando, F. Neri) V Italia 1 6.05 Nan.: La Tata 7.00 Nan.: Ned - Scuola di sopravvivenza 7.40 Risanke 10.50 Nan.: Knight rider 11.50 Šport: Grand Prix 12.25 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 13.00 Šport: Guida al campionato 14.00 Film: Free Willy 3 - Il salvataggio (pust., ZDA, '97, i. J. Richter) 15.00 16.55, 20.00 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 15.55 Film: Sheena, regina della Giungla (pust., ZDA, '84, r. J. Guillermin, i. T. Roberts, T. Wass) 19.00 Film: Il giro del mondo in 80 gior-ni (pust., ZDA, '04, r. F. Coraci, i. S. Coogan, J. Chan) 21.25 Variete: Colorado (v. R. Brescia, N. Savino) 0.35 Film: E allora mambo! (kom., It., '99, r. L. Pellegrini, i. L. Bizzarri) ^ Tele 4 7.00 Koncert: Pierpaolo Levi, klavir 8.35 Variete: Mukko Pallino 9.30 Rotocalco ANDKronos 10.35 Dok.: La grande storia 11.35 Šport: Super Sea 12.00 Angelus 12.25 Klasična glasba 12.45 Dok.: La grande storia 13.15 Aktualno: Qui Tolmezzo 13.20 Dok.: Kenya 14.00 Variete: Camper magazine 14.25 Campagna amica 14.50 Film: Il bene oscuro 16.20 Dok.: Captain Cook Cruises - Nel- le Isole Fjij 16.40 Kviz: Ufo di sera 17.30 Risanke 19.30 Aktualno: Pagine e fotogrammi 19.45 21.30 Šport: Domenica Sport 21.15 Dnevnik 22.30 Film: Prince of Central Park (dram., '00, i. K. Turner, D. Aiello) LA 6.00 7.00 7.30 10.00 11.15 14.00 17.40 20.30 21.30 23.45 La l 6.30 7.30 7.40 8.05 8.35 9.10 12.50 16.30 17.50 20.00 23.00 23.40 14.30 In orbita 15.00 Arhivski posnetki športnih prenosov 16.30 Folkest 2009: Allan Taylor 17.10 Srečanje z... 18.00 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 19.00 22.30, 0.15 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Baiker explorer 20.00 Globus 20.30 Košarka: SP, finale 22.45 Levant 23.05 Alpe Jadran 23.35 Koncert - resna glasba 1 Tv Primorka 15.30 Obrazi Porabja, 6. del 16.00 Kasaške dirke 17.00 Razgledovanja (pon.) 17.30 Hrana in vino, izbrani recepti (pon.) 18.30 Duhovna misel (pon.) 18.45 Tedenski pregled (pon.) 19.00 Mavrica pogledov (pon.) 19.45 Pravljica 20.00 Celovečerni film: Moj idol 21.50 Pod drobnogledom (pon.) 22.50 Kajža Dnevnik, horoskop in prometne informacije Aktualno: Omnibus 13.30, 20.00, 23.35 Dnevnik La7 Nan.: Cuore e batticuore Film: Toto nella fossa dei leoni (kom., It., '43, i. Toto, V. Carmi) Film: L'uomo e il diavolo (dram., Fr., '55, r. C. Autant-Lara, i. D. Darrieux) Film: E ricca, la sposo e l'ammaz-zo (kom., ZDA, '71, r.-i. E. May, i. W. Matthau) Resničnostni show: Chef per un giorno Aktualno: Niente di personale Film: Un eroe borghese (dram., '95) (t Slovenija 1 7.00 Ris. nan.: Živ Žav - Talebajski 9.50 Žogarija - Ko igra se in ustvarja mularija 10.15 Ris. nan.: Animalija (pon.) 10.45 Prisluhnimo tišini 11.15 Ozare (pon.) 11.20 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja - Oddaja Tv Maribor 13.00 17.00, 18.55, 22.50 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.25 V dobri družbi po slovensko (pon.) 14.40 Glasb. odd.: Orkester mandolina Ljubljana 14.50 Prvi in drugi (pon.) 15.15 Film: Umazani ples (pon.) 17.15 Folkart 2010, 2. del 18.25 Risanke 19.20 Zrcalo tedna 19.55 Gledamo naprej 20.00 Festival narečnih popevk 2010, prenos 22.00 Žrebanje lota 22.10 Večerni gost: Alfred Herbert 23.25 Film: Če mački stopiš na rep (pon.) (T Slovenija 2 2.15 Zabavni infokanal Skozi čas Iz arhiva TVS: Tv Dnevnik 12.09.1992 Globus (pon.) Mad valovi - Oddaja TV Koper-Capodistria (pon.) 14.10 Tacen: SP v kajakih in kanujih na divjih vodah, prenos Film: Izgubljeni zaklad templjarjev, zadnji del (pon.) Tokio: SP v judu, posnetek Montemor-o-Velho: SP v veslanju, posnetek Carigrad: SP v košarki (m), finale, prenos Dok. film: Skozi trpljenje v svobodo Nad.: Rim (pon.) Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.10 Euronews RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Sv. maša iz cerkve Sv. Jerneja na Opčinah; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00 Polke in valčki iz domače zakladnice; 10.35 Otroški kotiček; 10.50 Melodije za vse okuse; 11.15 Nabožna glasba (pripr. Ivan Flor-janc); 11.40 Vera in čas; 12.00 Istrska srečanja; Napovednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Za smeh in dobro voljo; 14.30 Music box; 15.00 Z naših prireditev: Bazovica 2010, neposredni prenos; 16.00 Šport in glasba, vmes kratka poročila; 17.30 Sen valčka; 18.30 Poletne melodije; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 7.25 Odprtje in napoved programa; 7.45 Kmetijski nasvet; 8.00 Noč in dan - OKC obveščajo; 8.10 Gremo plesat; 8.30 Jutranjik; 9.00, 19.45 Kronika; 9.10 Pregled prireditev; 9.45 Nedeljski zmenki; 10.30 Poročila, osmrtnice; 10.40 Pesem tedna; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes?!; 15.30 DIO; 16.3019.00 Na športnih igriščih; 17.30 Napoved vremena in cestne razmere; 19.00 Dnevnik; 20.00 Večer večnozelenih; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Easy come, easy go.... RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 7.15, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.30, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00-8.00 Dober dan RC; 6.00 Almanah; 6.45 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.20, 14.40 Pesem tedna; 8.28, 12.28, 19.28 Vremenska napoved in prometne informacije; 9.00-9.00 Oggi musica; 9.40, 19.15 Sigla single; 10.00 Il giardino di Euterpe; 11.00 La biblioteca di Babele; 11.25-12.28 Glasbena lestvica; 13.00-14.00 Radio z vami; 14.00 L'agenda in orbita; 15.00-16.00 Rock '90; 16-00-18.00 Glasbeno popoldne; 18.0019.00 Album charts; 20.00-0.00 RC sera; 20.00-22.00 E... state freschi; 22.00 Glasba; 23.00 In orbita, 0.00-6.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.10 Rekreacija; 6.40 Najlepša viža meseca; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 7.55 Iz sporedov; 8.05 Igra za otroke; 8.50 Dobro jutro, otroci; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.30 Reportaža; 14.10 Za kmetovalce; 15.30 DIO; 16.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 16.30 Gradovi na Slovenskem; 18.15 Violinček; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Na Val na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Izlet; 10.45 Nedeljski gost; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Centrifuga; 13.00 Športno popoldne; 14.35 Športnik izbi- ra glasbo; 15.30 DIO; 18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Šport; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Drugi val. SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Prenos maše iz Ljubljane; 11.05 Evroradijski koncert; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.35 Operno popoldne; 15.30 DIO; 16.05 Musica noster amor; 18.05 Spomini, pisma in potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Prenos vokalnega abonmaja; 21.00 Obiski kraljice; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.00-10.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan. HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: V družbi svojih prijateljev lahko v prihodnjih dneh dobite občutek, da niste zaželeni, vendar to ni res. Če boste tako čutili, jim povejte, da vam tak odnos ni všeč. irn^* BIK 21.4.-20.5.: Zadnje časeje bila kariera vaša prioriteta, vendar v prihodnjih dneh več pozornosti namenite svoji družini in prijateljem, ki se jim zadnje čase ne posvečate dovolj. jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: Prihodnje dni ne boste čutili nobene vneme in motivacije za službo, kar lahko vpliva na vaše delo. Vzemite si dan ali dva za počitek ter se posvetite sebi in svojim potrebam. RAK 22.6.-22.7.: Prihodnji te«« den se boste zelo dobro razumeli s prijatelji in se odlično počutili v njihovi družbi. Ves svoj prosti čas boste hoteli preživeti z njimi, vendar to ne bo mogoče. LEV 23.7.-23.8.: Razmišljali (^^r boste bolj revolucionarno kot po navadi. Imeli boste zelo dobre poslovne ideje, s katerimi boste presenetili nadrejene in si tako zagotovili boljši položaj na delovnem mestu. DEVICA 24.8.-22.9.: Čeprav ^^ boste v prihodnjih dneh nekoliko brezvoljni, bodo kmalu prišli lepši časi. Poletel se vas bo občutek, da ste na tem svetu sami in da ste izgubili nekaj, zaradi česar ste nepopolni. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Ve- ^ ^ nera vas bo napolnila z ljubeznijo in čustvi, zato boste v prihodnjih dneh bolj občutljivi na okolico. Na delovnem mestu bost imeli velike ambicije, ki bodo vodile k uspehu. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: V prihodnjih dneh zberite misli in se osredotočite na obveznosti, saj vas je zabava preveč prevzela. Če boste vestno opravljali zadolžitve, bo prišel tudi čas za potrebno sprostitev. Av STRELEC 23.11.-21.12.: Prihodnji teden boste nagrajeni k pretiranemu zapravljanju denarja. Uprite se potrebi in se posvetite drugim stvarem, ki bodo preusmerile pozornost stran od želja. KOZOROG 22.12.-20.1.: Najraje boste svoj prosti čas preživljali v toplem domu z družino in otroki, s katerimi boste v odličnih odnosih. Konec tedna preživite aktivno, saj vam bo gibanje dobro delo. f « VODNAR 21.1.-19.2.: V prihodnjem tednu boste pretirano pikolovski. Od svojih družinskih članov boste zahtevali, da bodo stanovanje skrbno pospravljali ter da bo vse na svojem mestu. RIBI 20.2.-20.3.: Nezadovoljstvo na delovnem mestu lahko privede do slabega počutja, stresa in celo bolezni. Uredite si delovne razmere, da boste radi zahajali v službo ter imeli dobre odnose s sodelavci. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 12. septembra 2010 25 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.25 Tv Kocka: Videofleš: Faraoni - »Ti znaš« 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Dok.: Quark Atlante - Immagini dal pianeta 6.30 10.55, 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Bonta loro 15.00 Variete: Se... a casa di Paola (v. P. Perego) 16.15 Variete: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament 18.50 Kviz: L'Eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Kviz: Soliti ignoti (v. F. Frizzi) 21.10 Variete: Miss Italia 2010 - Finale 0.50 Nočni dnevnik 1.00 Aktualno: Dopo Miss Italia 2.05 Aktualno: Sottovoce V^ Rai Due 6.00 6.30 7.00 8.20 9.45 10.15 10.30 10.45 11.00 13.50 14.00 16.10 17.00 17.45 19.35 21.05 Dok.: Stella del Sud - Marocco 18.45 Talent show: Extra Factor Risanke: Cartoon flakes Film: Le avventure di Winnie the Pooh (risanka, ZDA, '77, r. J. Lounsbery, W. Reitherman) Aktualno: Protestantesimo 13.30 Aktualno: Tg2 E...state con Costume 13.00, 18.15, 20.30, 23.30 Dnevnik Aktualno: Tg2 eat parade Variete: I fatti vostri Aktualno: Tg2 Zdravje 33 Variete: Pomeriggio sul 2 Nan.: La signora in giallo Nan.: Numb3rs Dnevnik L.I.S. in športne vesti Nan.: Squadra speciale Cobra 11 Film: La maledizione della prima luna (pust., ZDA, '03, r. G. Ver-binski, i. J. Depp, K. Knightley) 23.45 Film: Dark water (srh., ZDA, '03, r. W. Salles) Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di C. Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 8.00 Dok.: La Storia siamo noi NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (11. 9. 2010) Vodoravno: abak, kramar, rezervacija, glista, Elda, Eil, Istra, N. D., Anar, NBA, tantal, očak, Vinko, okvara, Bin, M. Č., Lenin, Prosečan, irmos, Ravel, odstop, akt, Ameri, Platon, lero, šo, Ečka, mimika, at, inicialka, Ikarija, Čad, član, radikal; na sliki: Vinko Beličič. Mala križanka, vodoravno: 1. Papas, 6. omama, 7. Lenin, 8. Ira, 9. Nimes, 12. Ekart, 13. za, 14. Na, 15. Inter, 17. Jesse, 18. A. C., 19. tc. 9.00 10.40 11.10 13.00 13.10 14.00 14.20 15.00 15.05 15.50 16.00 17.40 20.00 20.10 20.35 21.05 0.00 12.00 12.55 13.50 15.10 16.15 16.55 17.30 18.55 19.25 19.35 20.30 21.10 21.50 0.30 Film: L' imboscata (pust., ZDA, '67, r. H. Levin, i. D. Martin, S. Berger) Aktualno: Cominciamo bene estate Dnevnik in športne vesti 14.50 Aktualno: Cominciamo bene estate - Condominio Terra... Nad.: Julia 19.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 18.10 Dnevnik in vremenska napoved Dnevnik L.I.S. Nan.: Il richiamo della foresta Variete: Tg3 GT Ragazzi Dok.: Cose dell'altro Geo Dok.: Geo & Geo Variete: Blob Nad.: Seconda chance Nad.: Un posto al sole Dok.: Correva l'anno Nočni dnevnik in vremenska napoved Rete 4 Nan.: Piu forte ragazzi Nan.: Starsky & Hutch Nan.: Hunter Nan.: Ultime dal cielo Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije Nan: Wolff - Un poliziotto a Berli- no Nan.: Un detective in corsia Aktualno: Il Tribunale di Forum Nan.: Hamburg Distretto 21 Nad.: Sentieri Film: Romeo e Giulietta finalmente sposi (kom., Braz., '05, i. L. Pio-vani) Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Sipario Nad.: Tempesta d'amore Nan.: Walker Texas Ranger Film: Vi presento Joe Black (dram., ZDA, '98, r. M. Brest, i. B. Pitt) Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Film: Le streghe di Eastwick (kom., ZDA, '87, r. G. Miller, i. J. Nicholson) Canale 5 8.40 10.00 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 15.35 16.15 18.50 20.30 21.10 23.30 Dnevnik - Pregled tiska Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar Aktualno: Mattino Cinque (v. F. Pa-nicucci) Dnevnik - Ore 10 Aktualno: Forum 20.00 Dnevnik in vremenska napoved Nad.: Beautiful Nad.: CentoVetrine Film: Il coraggio di ricominciare (dram., ZDA, '05, r. G.S. Brown, i. J. Benz, M. Mason) 18.00, 21.50, 0.00 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Aktualno: Pomeriggio Cinque (v. B. D'Urso) Kviz: Chi vuol esser milionario (v. G. Scotti) 2.00 Variete: Velone (v. E. Iacchetti) Film: Lo spaccacuori (kom., ZDA, '07, r. B. in P. Farrelly, i. B. Stiller, M. Monaghan) Film: Duplex - Un appuntamento per tre (kom., ZDA, '03, r. D. DeVito, i. B. Stiller, D. Barrymore) O Italia 1 6.00 Nan.: La Tata 6.40 Risanke 8.40 Nan.: Raven 9.15 Nan.: Kyle XY 10.10 Nan.: Smallville - Gli inizi 11.10 Nan.: Heroes 12.25 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 20.05 Risanka: Simpsonovi 14.10 Nan.: My name is Earl 14.40 Nan.: Camera Café, sledi Camera Café ristretto 15.40 Risanka: One Piece - Tutti all'ar- rembaggio! 16.10 Risanka: Sailor moon 16.40 Film: Il mondo di Patty 17.35 Nan.: Ugly Betty 19.30 Nan.: Tutto in famiglia 20.30 Kviz: Mercante in fiera 21.10 Film: Ruslan (akc., ZDA, '09, r. J. King, i. S. Seagal, L. Mennell) 22.00 0.00 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved LA 6.00 7.00 7.30 9.55 10.55 11.20 12.30 14.00 16.00 18.00 19.00 20.30 21.10 23.50 La 7 21.00 Studio city 22.00 Knjiga mene briga (pon.) 22.20 Film: Brat 7.00 8.30, 13.30, 16.30, 19.30, 23.37 Dnevnik 7.35 Mukko Pallino 8.05 Pregled tiska 9.00 Klasična glasba 10.25 Novecento contro luce 11.25 Camper magazine 12.00 16.00 Dnevnik - kratke vesti 12.40 Aktualno: Hard trek 12.40 Aktualno: Videomotori 13.10 Aktualno: Pagine e fotogrammi 14.00 Aktualno: ...Animali amici miei 15.05 Nogomet: Triestina amaterji in Triestina calcio 17.00 Risanke 19.00 Italia economia 19.10 Rotocalco ADNKronos 20.00 Športne vesti 20.05 Aktualno: Qui Tolmezzo 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Nogomet: prvenstvo Udineseja 21.45 Variete: Serata da macello... al Keller Platz 23.35 Tg Montecitorio Koper Dnevnik, horoskop in prometne informacije Aktualno: Omnibus 13.30, 20.00, 23.40 Dnevnik Aktualno: Omnibus (ah)iPiroso Aktualno: In onda Nan.: Hardcastle & McCormick Nan.: Jag - Avvocati in divisa Film: Toto nella luna (kom., It., '58, i. Toto, U. Tognazzi) Dok.: Atlantide - Storia di uomini e di mondi Nan.: Relic Hunter Nan.: N.Y.P.D. 1.45 Aktualno: Otto e mezzo Aktualno: L'infedele Film: Come all'inferno (dram., ZDA/Kan., '01, i. J. Caan) 13.45 14.00 14.20 14.30 14.55 15.35 16.00 16.30 17.00 17.30 18.00 19.00 19.25 19.30 19.50 20.00 20.30 21.00 21.45 22.30 23.15 23.50 8.00 9.00 9.05 10.05 11.00 17.30 18.00 20.00 20.30 21.00 23.30 Dnevni program Čezmejna Tv - Tdd Euronews Zoom - vsestranska ustvarjalnost Glasbena oddaja K2 - dokumentarna oddaja Vzhod-Zahod Vesolje je... Istra in... Dok. odd.: Poti svile 22.45 Športna mreža 22.15 Vsedanes - Tv dnevnik Šport Dok. odd.: Paolo Conte Kino premiere Potopisi Artevisione Srečanja v skupnosti Italijanov Sredozemlje Primorska kronika Športel Vremenska napoved i Tv Primorka Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura in videostrani 10.00 Novice 19.00, 22.00 Mozaik 16.50 Hrana in vino (pon.) 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Novice in videostrani Kultura Festival dalmatinskih klap (pon.) 23.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved in kultura Objektiv Lokalne volitve 2010 Videostrani (t Slovenija 1 6.30 Utrip (pon.) 6.45 Zrcalo tedna (pon.) 7.00 8.00, 9.00, 10.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05, 9.05 Dobro jutro 10.10 Ris. nan.: Pustolovščine letečega psa (pon.) 10.25 Ris. nan.: Fifi in cvetličniki (pon.) 10.35 Žogarija - Ko igra se in ustvarja mularija 11.05 Dok. nan.: Na krilih pustolovščine (pon.) 11.30 Nan.: Šola Einstein (pon.) 12.00 Ljudje in zemlja, oddaja Tv Maribor (pon.) 13.00 18.55 Poročila, šport in vremenska napoved 13.15 Ugriznimo znanost (pon.) 13.40 Dok. odd.: Cum grano salis (pon.) 14.25 Dok. feljton: Potovanje v Ljubljano 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 Ris. nan.: Pika Nogavička 16.10 18.35 Risanke 16.25 Pozabljene knjige naših babic (pon.) 16.40 Mozart: Genij se zaljubi (pon.) 17.00 Novice, kronika, šport in vremenska napoved 17.20 19.50 Gledamo naprej 17.30 O živalih in ljudeh (pon.) 17.55 Alpe-Donava-Jadran 18.25 Žrebanje 3x3 plus 6 19.55 Tednik 20.50 Nad.: Starši v manjšini 21.20 Osmi dan 22.00 Odmevi, kultura, šport in vremenska napoved (t Slovenija 2 6.30 9.00, 1.10 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.00 Otroški infokanal 11.10 Sobotno popoldne 13.40 Slovenski utrinki - Oddaja Madžarske Tv (pon.) 14.05 Iz arhiva TVS: Tv Dnevnik 13.09.1992 15.00 Ars 360 (pon.) 15.20 Umetnost igre (pon.) 15.50 Prvi in drugi (pon.) 16.15 To bo moj poklic (pon.) 16.40 Krško: SP v speedwayu, reportaža 16.50 Tokio: SP v judu, posnetek 17.40 Nad.: Cranford (pon.) 18.35 Risanka: Rožnati panter 18.50 Z Damijanom 19.20 Dok. serija: Kako živijo slovenski gradovi - Grad Podsreda 19.55 0.10 Dok. serija: V osemdesetih vrtovi okoli sveta, zadnji del RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.30, 8.10, 10.10 Prva izmena; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 10.00 Poročila; 10.30 Music box; 11.00 Poletni Studio D: Križem kražem po Primorski (prip. A. Rupel); Pogovori o glasbi; Napovednik; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Tretja izmena; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica: Odprta knjiga: Ivan Tavčar - Izza kongresa; 18.00 Mladi izvajalci; 18.40 Vera in naš čas; 19.25 Na-povednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK; 6.45, 18.30 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan - OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.00-12.30 Poletni Dopoldan in pol; 10.00 Nagradni glasbeni vrtiljak; 11.00 Poletna pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.3015.00 Aktualnosti; 13.35 Oddaja o morju in pomorščakih; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Prireditve; 19.00 Dnevnik; 20.00 Poletni utrip kulture; 20.30 Sotočja; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Kantina v živo. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,19.30 Dnevnik; 6.00-8.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.10 Osebnost dneva; 8.35, 17.33 Eurore-gione news; 8.45 Pesem tedna; 9.00 Proza; 9.35 Dogodki v poletju; 10.33-12.28 La radio fuori; 12.30 Vreme, promet, novice, šport; 13.00 Parole e musica; 13.33 Fegiz Files; 14.00 Glasbena lestvica; 14.35, 22.30 Reggae in pillole; 15.00 Pesem; 16.00-18.00 E... state freschi; 18.00 In orbita; 19.15 Sigla single; 20.00-0.00 RC sera; 20.00 I classici ita-liani; 21.00 Glasba; 21.30 Proza; 22.00 Nel paese delle donne; 23.00 Playlist; 0.00-6.00 RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.40 Varčevalni nasveti; 7.55 Sporedi; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.50, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 19.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 9.15, 17.45 Na val na šport; 9.35 Popevki tedna; 10.10 Teren; 11.00, 11.40 Ime tedna; 11.35 Obvestila; 12.40 Komentar ankete; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne zanimivosti; 14.40 Glasbena uganka; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.10 Popevki tedna; 16.15 Spored; 16.30 Telstar; 18.05 Hip hop; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Cederama 20.30 Top albumov; 21.00 Vzhodno od rocka; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Mojstri samospeva; 11.33 Na štirh strunah; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 17.30 S knjižnega trga; 18.00 Nove glasbene generacije; 19.00 Allegro ma non trop-po; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evro-radia; 22.05 Igra; 23.00 Jazz avenija, 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 26 Nedelja, 12. septembra 2010 DNEVNE NOVICE / terorizem - Ob 9. obletnici terorističnih napadov na ZDA 11. septembra 2001 Obama pozval Američane k enotnosti ob skupnih vrednotah Predsednik v Pentagonu, v New Yorku podpredsednik Biden - Pastor Jones se je odpovedal sežigu Koranov NEW YORK - V New Yorku, Was-hingtonu in Pensilvaniji so se včeraj dopoldne po lokalnem času začele glavne spominske slovesnosti za skoraj 3000 žrtvami terorističnih napadov na ZDA 11. septembra 2001. Te letos bolj kot kadarkoli prej zaznamujejo izrazi nestrpnosti proti islamu, obenem pa tudi pozivi k strpnosti in sožitju. Ameriški predsednik Barack Oba-ma je govoril na slovesnosti v Pentagonu, kjer je pred devetimi leti umrlo 184 uslužbencev obrambnega ministrstva ter potnikov in članov posadke strmoglavljenega ugrabljenega letala American Airlines. Obama je v govoru ocenil, da želijo nekateri v teh trenutkih spodbujati bridkost in vnašati delitve med ljudi, zato je Američane pozval, naj se uprejo tovrstnim skušnjavam. Že pred tem je predsednik zgodaj zjutraj v rednem radijskem nagovoru Američane pozval k enotnosti in dejal, da so ZDA ena nacija in en narod, ki ga povezujejo skupne vrednote. Eden tistih, ki vnašajo razdor med ljudi, je vsekakor »neslavni« floridski pastor Terry Jones, ki mu je Obama pred dnevi predlagal, naj raje posluša »tiste boljše angele«. Jones se je včeraj zjutraj na televiziji NBC dokončno odpovedal nameri sežiganja koranov. Kot je dejal, da mu je med molitvijo sam Bog povedal, naj tega ne po-čne.Jones je prišel v New York, da bi se tam srečal z imamom, ki vodi sporen projekt gradnje islamskega centra in obnove mo-šeje le dve ulici stran od Svetovnega trgovinskega centra (WTC), enega od prizorišč napadov 11. septembra. Nekaj ulic stran na južni strani WTC v parku Zuccotti je potekala tradicionalna spominska slovesnost z branjem imen vseh 2752 ubitih v napadu na dvojčka WTC z ugrabljenima letaloma družb United in American. Zvezno administracijo je zastopal podpredsednik ZDA Joseph Biden, na slovesnosti pa sta med drugimi govorila tudi guverner države David Paterson in župan mesta New York Michael Bloomberg. Ta je dejal, da nobena druga tragedija ni tako globoko zarezala v mesto New York, kot prav 11. september. »Noben drug prostor ni tako poln našega sočutja, ljubezni in solidarnosti kot prav WTC,« je dejal. Slovesnost so prekinile štiri minute molka v spomin na trenutke, ko sta se letali zaleteli v stolpnici, ki sta se nato podrli. Žena ameriškega predsednika Michelle Obama in nekdanja prva dama Laura Bush sta bili glavni govornici na slovesnosti v Shanksvilleu v Pensilvaniji. Tam je usodnega dne strmoglavilo letalo družbe United, ki je bilo na poletu proti Was-hingtonu, najverjetneje proti kongresni pa- Policijski častniki na straži pred začetkom uradne komemoracije ob 9. obletnici napada na dvojčka WTC v New Yorku ansa lači, a je po uporu potnikov in članov posadke, ki so takrat že vedeli za druge teroristične napade, predčasno strmoglavilo. Ob nobeni obletnici napadov še nikoli ni bilo toliko javnih razprav okrog islama in muslimanov, kot letos. Začelo se je s prepiri glede newyorške mošeje, na katero večji del svojcev žrtev napadov gleda kot na nekakšen spomenik teroristom, zagovorniki mošeje pa trdijo ravno nasprotno, da gre namreč za znak sožitja in zmage nad skrajno miselnostjo zločincev 11. septembra. Situacijo je še dodatno zaostril flo-ridski pastor. Obsodbe njegovega za včeraj načrtovanega sežiga koranov so prihajale z vsega sveta in iz ZDA. V odporu proti sežigu so moči združili predstavniki vseh večjih ameriških veroizpovedi in ga nedvoumno obsodili. Deveto obletnico terorističnega napada na ZDA so včeraj s številnimi dogodki obeležili tudi v Italiji. Predsednik republike Giorgio Napolitano je pozval k »zavračanju terorizma v vseh njegovih oblikah, tako kot se je treba prepričano postaviti po robu vsaki obliki nasilja, ki je povsod in vedno nesprejemljivo, ker je sovražnik miru, osnovnih svoboščin, človekovega dostojanstva in pravice do življenja«. »Vzpostaviti moramo pogoje za takšen mednarodni red, ki bo temeljil na pravici, na dialogu in na medsebojnem spoštovanju med religijami in omiko,« je še povedal italijanski predsednik. (STA+CR) film - Mednarodni festival v Benetkah Zlati lev za ameriško režiserko Sofio Coppola BENETKE - S podelitvijo prvega med prvimi, zlatega leva, ki ga je mednarodna žirija pod predsedstvom ameriškega režiserja Quentina Tarantina dosodila Sofii Coppola za njen Somewhere (Nekje), se je sinoči končal 67. mednarodni filmski festival v Benetkah. Po oskarju si je 39-letna ameriška režiserka zagotovila še glavno nagrado na Mostri in tako dokazala, da je vredna naslednica svojega slavnega očeta Francisa Forda Coppole. Italijanski filmi v konkurenci so še enkrat ostali praznih rok. Zlatega leva je žirija dodelila soglasno, saj se Tarantino očitni ni ustrašil polemik zaradi njegove nekdanje sentimentalne zveze z nagrajenko. Film Essential killing Jer-zyja Skolimowskega je bil nagrajen s kar dvema priznanjima, s posebno nagrado žirije in s pokalom Volpi za vlogo igralca Vincenta Galla. Srebrnega leva si je prislužil Alex de La Sofia Coppola ansa Iglesia za film Balada triste de trompeta, ki je bil nagrajen tudi za najboljši scenarij, medtem ko je pokal Volpi za najboljšo žensko vlogo prejela Ariana Labed za vlogo v grškem filmu Attenberg. Posebno nagrado je dobil še Monte Hellman za film Road to nowhere, s katerim se je vrnil k režiji po 18-letnem premoru, medtem ko je film ruskega režiserja Alekseja Fedorčenka A silent souls prejel nagrado za najboljšo fotografijo. V Turčiji danes referendum o ustavnih spremembah ANKARA - Turki bodo danes na referendumu odločali o paketu ustavnih reform za okrepitev demokracije v državi, zmanjšanje vpliva vojske in za modernizacijo Turčije na poti proti EU. Ustava naj bi postala skladna z evropskimi standardi, vendar je še povsem odprto, ali bodo Turki spremembe tudi podprli. Glede na zadnje javnomnenjske raziskave so namreč turški volivci povsem razcepljeni, odločilno vlogo pa naj bi odigrali še neodločeni, ki naj bi jih bilo okrog 20 odstotkov. Tik pred referendumom naj bi sicer za malenkost še vodil tabor, ki ustavne spremembe podpira. Gre za paket 26 reformnih ukrepov, s katerimi bi okrepili demokracijo v državi in zmanjšali pristojnosti vojske in vojaških sodišč. Poleg tega je predvidena krepitev pravic žensk in otrok, pa tudi uvedba kolektivnih pogajanj o plačah javnih uslužbencev. V Srbiji devet obtoženih za poboje kosovskih Albancev BEOGRAD - Srbsko tožilstvo za vojne zločine je vložilo obtožnico proti devetim nekdanjim pripadnikom pa-ravojaške enote Šakali. Tožilstvo jim očita vojne zločine nad albanskimi civilisti med konfliktom na Kosovu v letih 1998-1999, med drugim sodelovanje pri poboju 43 ljudi v vasi Čuška v občini Peč maja 1999. Deveterica je med drugim obtožena umorov, posilstev, ustrahovanja, ropanja in uničevanja zasebne lastnine, pri čemer naj bi zasledovala tako lastne premoženjske koristi kot tudi cilj pregnati albansko prebivalstvo z domov na Kosovu v sosednjo Albanijo. Obtožnica ob tem izpostavlja, da so bila dejanja pripadnikov Šakalov še posebej kruta in brezčutna. Trupla žrtev so zažigali, da jih pozneje ne bi bilo mogoče identificirati. Neznanci ukradli opremo za reševanje čilskih rudarjev SANTIAGO DE CHILE - Neznanci so v čilskem rudniku v San Joseju, v katerem je že več kot mesec ujetih 33 rudarjev, ukradli vrtalno napravo za reševanje ujetnikov rova. Vsak od ukradenih kovinskih delov tehta približno 150 kilogramov, skupaj pa so vredni 60 milijonov pesov (100.000 evrov). Policija bo zaradi kraje zaslišala 40 ljudi, večinoma delavcev, ki sodelujejo pri reševanju ujetih rudarjev. Družinski člani, ki že več tednov kampirajo poleg rudnika, niso med osumljenimi, saj je bila oprema shranjena v delu rudnika, do katerega nimajo dostopa. Rudarji so v rudniku zlata in bakra na globini približno 700 metrov zasuti od 5. avgusta. italija Pri Caserti nova tragedija na delovnem mestu Med čiščenjem farmacevtskega silosa so se zadušili trije delavci italija - Na političnem prizorišču Berlusconi in Fini spet zaostrila konflikt NEAPELJ - V kraju Capua v pokrajini Caserta je včeraj prišlo do nove tragedije pri delu, nove iz cele vrste podobnih, ki smo jim bili priča v zadnjih letih. 63-letni Antonio Di Mat-teo, 50-letni Giuseppe Cecere in 43-letni Vincenzo Russo so skoraj gotovo umrli zaradi zadušitve s strupenimi plini med vzdrževalnimi deli v enem od silosov za fermentacijo nizozemskega farmacevtskega podjetja DSM. Kot so po nesreči povedali gasilci, je bil silos, visok osem metrov, prazen dober mesec, ponesrečenci, uslužbenci zunanjega specializiranega podjetja iz Afragole, pa so bili zadolženi za izvedbo izrednih vzdrževalnih del oziroma očiščenja silosa. Ko so trupla potegnili iz votline, so bili njihovi obrazi modrikasti, kar jasno priča o pomanjkanju kisika, so povedali reševalci. Zakaj so delavci delali v silosu brez zaščitne maske, je vprašanje, ki se zastavi vsakokrat, kadar pride do podobne tragedije. Prav tako je značilno, da so žrtve največkrat delavci storitvenih, po pravilu majhnih podjetij, kjer kontrole varnosti praktično ni. Na mesto nesreče so med prvimi prihiteli družinski člani umrlih, z njimi pa tudi vsi okoliški prebivalci, ki so se strnili okrog obupanih svojcev. Sožalje so jim med prvimi izrazili predsednik republike Napolitano in v imenu vlade minister za delo Maurizio Sacconi. Ta je v svojem sporočilu zapisal, da so žrtve še enkrat delavci podjetij, ki opravljajo dela v zakupu. »Prizadevali si bomo za posebno preventivo za nesreče te vrste, sklicali bomo dežele in socialne partnerje za dosego dejanskega apliciranja zaščitnih predpisov in za strožji nadzor nad njim,« je obljubil Sacconi. RIM - Zelo težko si je predstavljati, da bo po razburkanem političnem poletju jesen bolj mirna in da bo vlada lahko svoje delo nadaljevala brez pretresov. Berlusconi in Fini niti približno nista zakopala bojne sekire in tako se njun besedni dvoboj nadaljuje. Premier je včeraj v manj kot deset minut trajajočem nagovoru mladih udeležencev strankarske šole v Umbriji zelo jasno povedal, da »gre vlada naprej«, da »smo dolžni vladati« in da bi bila morebitna vladna kriza »delikt«. »Stara politikantska politika ne bo zmagala,« je prisegal in se znova zagnal proti »starim in novim protibersluconijevcem«, ki lahko »prirejajo vse strankarske praznike, kar jih hočejo, a ne bodo nikoli prišli do zadovoljstva, da bi tudi mi prispevali k strmoglavljenju Italije v krizo«. »Gre za vprašanje odgovornosti, še posebno, ker si je vlada tako zelo prizadevala za zaščito javnih financ in za zamčenje trgov,« je poudaril Berlusconi, za katerega bi bil pravi delikt, če bi zdaj »kompromitirali vse tisto dobro, kar je ta vlada naredila«. Gianfranco Fini je posredno odgovoril na premierjeve besede iz Ottawe, kjer se je udeležil zasedanja predsednikov parlamentov držav G7. »O poročilu, ki ga bo imel predsednik vlade konec septembra v parlamentu, bo treba glasovati,« ga je izzval. »Nobenega smisla nima poročati brez glasovanja. Če ne, se postavlja vprašanje, zakaj predsednik vlade išče konsenz 316 poslancev?« se je vprašal predsednik zbornice. K vse ostrejšemu sporu je včeraj svoje dodal še obrambni minister La Russa: »Fini je bil moj general, a je on zamenjal zastavo. Vseeno upam v njegovo pomiritev z Berlus-conijem«. Toda Fini je njegovo upanje takoj ugasnil: »La Russa si sam poje in igra ... « Notranjost silosa, v katerem so umrli trije delavci ansa / PRIREDITVE Nedelja, 12. septembra 2010 27 GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Grad Sv. Justa V sredo, 15. septembra, ob 20.30 / Leonardo Sciascia: »Il giorno della civet-ta«. Režija:Fabrizio Catalano. Nastopajo: Sebastiano Somma, Orso Maria Guerrini, Caterina Deregibus in Gae-tano Aronica. / V slučaju grdega vremena, prireditev bo prenosena v gledališču Rossetti, z začetkom ob 21.00. V četrtek, 16. septembra, ob 20.30 / Davide Calabrese in Lorenzao Scuda: »Obli-vion show«. Režija: Gioiele Dix. Nastopajo: Graziana Borciani, Davide Cala-brese, Francesca Folloni, Lorenzo scuda in Fabio Vagnarelli. / V slučaju grdega vremena, prireditev bo prenosena v gledališču Rossetti, z začetkom ob 21.00. V petek, 17, septembra, ob 20.30 / Pie-tro Grasso: »Per non morire di mafia«. Scenska verzija: Nicola Fano. Režija: Alessio Pizzech. Nastopa: Sebastiano Lo Monaco. / V slučaju grdega vremena, prireditev bo prenosena v gledališču Rossetti, z začetkom ob 21.00. _SLOVENIJA_ KOSTANJEVICA NA KRASU Danes, 12. septembra, ob 20.00 / Georges Feydeau: »Krojač za dame«. Komedija v treh dejanjih. Prevedel Tone Smo-lej, jezikovna obdelava Minu Kjuder. Režiser Sergij Verč, pomočnica režiserja Minu Kjuder. Gledališka skupina KD "Brce" iz Gabrovice pri Komnu. NOVA GORICA Kulturni dom Mala dvorana V sredo, 6. oktobra, ob 20.00 / »jezik molka«. Monopripoved zgodb: Nataša Konc Lorenzutti. Glasbena spremljava Tina Grego - violina. LJUBLJANA Cankarjev dom V soboto, 18. septembra, ob 18.00 in 22.00 Dvorana Duše Počkaj / Viktor Bodo: »Mož na kocki«. LJUBLJANA SNG Drama Veliki oder V torek, 14. septembra, ob 19.30 / Eugène Ionesco: »Kralj umira«. / Ponovitve: v sredo, 15. in v četrtek, 16. septembra ob 20.00. V soboto, 18. septembra, ob 19.30 / Boštjan Tadel: »Ponudba in povpraševanje«. Mala drama V četrtek, 16. septembra, ob 20.00 / Milena Markovic: »Barčica za punčke«. V soboto, 18. septembra, ob 20.00 / Ulrike Syha: »Zasebno življenje«. / Ponovitve: v torek, 21. septembra, ob 20.00. V petek, 24. septembra, ob 20.00 / Spi-ro Scimone: »Kuverta«. / Ponovitve: V soboto, 25., od ponedeljka, 27. do četrtka, 30. septembra, ob 20.00. MGL Veliki oder V ponedeljek, 20. septembra, ob 19.30 / William Shakespeare: »Romeo in Julija«. / Ponovitve: v torek, 21. ob 20.00, v sredo, 22., v petek, 24. in v ponedeljek, 27. ob 19.30, v torek, 28. ob 15.30 in ob 19.30 ter v sredo, 29. septembra ob 19.30. Mala drama V soboto, 25. septembra, ob 20.00 / Conor McPherson: »Sijoče mesto«. Ljubljanski Grad - Lapidarij V nedeljo, 26. septembra, ob 20.00 / Boris Pahor, Boris Kobal: »Nekropola«. / Ponovitve: v ponedeljek, 27. septembra, ob 20.00. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Grad Sv. Justa Danes, 12. septembra, ob 20.30 / »Pa-ganini«. Dirigent: Ara Malikian; režija: Yllana. Nastopajo: Ara Malikian, Fernando Clemente, Eduardo Ortega, Gartxot Ortiz. V slučaju grdega vremena, prireditev bo potekala v gledališču Rossetti. V torek, 14. septembra, ob 20.30 / »Gala dell'operetta - Bagliori da Vienna«. Nastopa Filharmonija Beneškega deželnega orkestra. Dirigent: Romolo Gessi. Nastopata: Alexandra Reinprecht - sopran in Andrea Binetti - tenor. V nedeljo, 19. septembra, ob 20.30 / »Jesus Christ Superstar«. Glasba: Andrew Lloyd Webber; lirika: Tim Rice. Režija: Massimo Romeo Piparo. Nastopajo: Matteo Beccucci, Paride Acacia, Mario Venuti, Simona Bencini, Cristian Ruiz. / Ponovitve: v ponedeljek, 20. septembra, ob 20.30. / V slučaju grdega vremena, prireditev bo prenosena v gledališču Rossetti, z začetkom ob 21.00. Gledališče Verdi V petek, 17. septembra, ob 20.30. / »Anton Rock«. Dirigent: M. Stefan. / Ponovitve: v soboto, 18. septembra, ob 18.00. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA Kulturni dom V torek, 28. septembra, ob 20.15 Velika dvorana / Orkester in zbor Baročne akademije iz Detmolda ( Nemčija). Dirigent: Gerhard Weinberger. Solisti: Jessica Jans - sopran; Benno Schachtner - kontratenor; Tilman Lichtdi - tenor; Markus Flaig in Kalus Mertens - basbariton. LJUBLJANA Križanke V nedeljo, 19. septembra ob 21.00 / Nastopa: Emir Kusturica & No Smoking Orchestra. Cankarjev dom Danes, 12. septembra, ob 17.00 Gallusova dvorana / Giacomo Puccini: »Manon Lescaut«. Dirigent: Loris Vol-tolini; režiser: Giulio Ciabatti. Scenografija: Pier Paolo Bisleri; kostumo-grafija: Chiara Barichello. Nastopajo: Operni solisti, zbor in orkester SNG Opera in balet Ljubljana. V četrtek, 16. septembra, ob 19.30 Gallusova dvorana / Orkester Slovenske Filharmonije. Dirigent in solist: Aleksander Rudin. / Ponovitve: v petek, 17. septembra ob 19.30. V četrtek, 23. septembra, ob 19.30 Gallusova dvorana / Simfonični orkester RTV Slovenija. Dirigent: En Shao. Solist: Marko Hatlak - harmonika. V ponedeljek, 27. septembra, ob 20.00 Gallusova dvorana / »Baročna akademija iz Detmolda«. Dirigent: Gerhard Weinberger. Solisti: Jessica Jans - sopran; Benno Schachtner - kontratenor; Tilman Lichtdi - tenor; Markus Flaig in Kalus Mertens - basbariton. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in lapidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fo-toteka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Giovanni-ja Tallerija: »Orizzonti limpidi di liberta«. Muzej Revoltella - (Ul. Diaz 27): je na ogled razstava slikarja Giorgia Carme-licha pod naslovom: »Futuristicherie (Viaggi d'arte tra Trieste, Roma e Praga«. Na ogled je tudi razstava: »Futurismo russo. Opere di una collezione«. Urnik: od 10.00 do 18.00. / Za več informacij: tel.: 040 - 6754350; fax: 0406754137; email: revoltella@comune.trieste.it. Ob vhodu v Miramarski park: do 7. novembra je na ogled razstava: » Joan Miro - il poeta del colore«. Urnik: vsak dan razen ponedeljka, od 10.00 do 18.00. Vstopnice stanejo od 3 do 5 evrov. Železniški muzej na Campu Marziu (Ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. REPEN Kraška hiša: je na ogled razstava: »Izbor iz zbirke Kabineta slovenske fotografije pri Gorenjskem muzeju v Kranju_2«. ZGONIK Pred županstvom: je na ogled fotografska razstava Miloša Zidariča. NABREŽINA Kavarna Gruden: do 15. septembra, je na ogled razstava grafik Franke Kova-čič pod naslovom »Rože«. Urnik ogleda v času obratovanja Kavarne, ob sredah zaprto. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (0039) 040-830-792. GORICA Stalna razobju srednjega veka in baro- sv. just - Začel se je festival Grad z zvezdami Zvezde muzikala navdušile Nastopilo je 15 mladih tržaških interpretov - Predstavniki trgovcev podelili srebrno in kristalno vrtnico ■ I ■ tft ^ i v » v- Ü1V1 a»*» ÏSÏ^ft-'J r \ v > _ i Utrinka s petkovega večera na gradu sv. Justa kroma Z mladostniško zagnanostjo množice mladih in najmlajših pevcev, se je v petek zvečer pričel festival Grad z zvezdami, ki ga do 20. septembra ponujata Stalno gledališče Furlanije-Julijske krajine in Občina Trst. Po večletnem premoru so tako ogromno dvorišče na gradu sv. Justa ponovno napolnili ljudje in zvoki. Uvodni večer, ki ga je režiral Fabrizio Angelini, je nosil naslov Musical StarTS, saj so ga izoblikovale tržaške »zvezde« glasbene komedije. Na odru je nastopilo petnajst mladih interpretov in predstavilo bogat izbor melodij iz znanih in manj znanih muzikalov, tudi takih, ki v Evropi niso bili še uprizorjeni (na primer American Idiot, ki je nastal na glasbeni podlagi skupine Green Day). Nekateri pevci oziroma pevke so že uveljavljeni, na primer Davide Calabrese (zmagovalec nagrade Massimini 2006), Riccardo Berdini, Pao-la Camber in Daniela Pobega, ki nastopajo v pomembnih glasbenih produkcijah po Italiji. Drugi si počasi utirajo pot v svet muzikala, med njimi tudi preko dvajset otrok, ki je sodelovalo pri lanski tržaški postavitvi muzikala Evita. Temu primerno je bilo zato tudi izvajanje na odru: nekatere melodije so izzvenele brezhibno, druge nekoliko manj, res številno občinstvo pa je prav vse nastopajoče nagradilo z bučnim ploskanjem. Med odmorom so predstavniki tržaških trgovcev podelili srebrno in kristalno vrtnico: prvo je prejelo združenje Associazione medica triesti-na, drugo pa mladi športni talent Andrea Micalizzi, ki se posveča modernemu pentatlonu in se je pravkar udeležil mladinskih olimpijskih iger v Singapurju. Nadaljnji spored festivala Po glasbenem uvodu Musical StarTs in sinočnji plesni predstavi Carmen, bo danes španska skupina Yllana predstavila glasbeno-humoristično predstavo PaGAGnini, v kateri nastopa tudi priznani violinist Ara Malikian. Ljubitelji operete bodo prišli na svoj račun v torek: Bagliori da Vienna je poklon 150-letnici dunajske operete, ki ga bosta izoblikovala sopran Alexandra Reinprecht in tenor Andrea Binetti. f S i Družbenim temam, v prvi vrsti boju proti mafiji, sta posvečena gledališka dogodka. V sredo, 15. septembra, bosta Sebastiano Somma in Orso Maria Guerrini uprizorila Il giorno della civetta, v petek, 17. septembra, pa bo Sebastiano Lo Monaco predstavil gledališki monolog Per non morire di mafia, povzet po istoimenski knjigi Pietra Grassa. Vmes, v četrtek, bo Trst ponovno obiskala skupina Oblivion in predstavila svoj razposajeni Oblivion Show, festival pa bo v nedeljo in ponedeljek (19. in 20. septembra) zaključil muzikal Jesus Christ Superstar (z italijanskimi nadnapisi). Vse predstave na grajskem dvorišču se bodo začele ob 20.30, ob slabem vremenu pa jih bodo »prenesli« v gledališče Rossetti, kjer jih bodo uprizorili ob 21. uri.(pd) ka v Evropi z naslovom »Theatrum In-strumentorum« je na ogled v dvorani deželnih stanov goriškega gradu od torka do nedelje med 10.00 in 19.00; informacije na www.comune.gorizia.it. Kulturni Center Lojze Bratuž: je na ogled razstava pod naslovom: »Skriti obrazi Aleksandrije«. Sprejemni center Gradina v Doberdobu: Družba Rogos vabi na ogled fotografske razstave Glauche Tosoje »Naše živali in naša pokrajina v fotografijah ljubitelja narave«. Goriški muzej - Grad Dobrovo: na ogled je arheološka razstava Pivsko po-sodje iz slovenskih muzejev in fotografska razstava Kamnita Istra in cvetoča Brda Dinka - Dominika Bizjaka. Kulturni dom (ul. Brass 20): do 15. septembra, je na ogled razstava slikarke Lorette Dorbolo iz Benečije, pod naslovom: Odločil bo veter«. Urnik: od ponedeljka do petka od 9.00 do 12.00 in od 16.00 do 18.00, ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom: v torek, 14. septembra, ob 18.00 bo odprtje razstava fotografij Marka Modica, pod naslovom: »Kra- smosis« in odprtje »Črnega kota - galerije digitalne umetnosti«. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). Krajevna skupnost: je na ogled razstava: »V osrčju dežele terana«. ŠTANJEL Štorževa galerija (Štanjel 29): je na ogled razstava Antona Rupnika »Olja na platnu«. Razstava je na razpolago do aprila. Urnik: odprta v sobotah, nedeljah in praznikih ter po dogovoru tudi ostale dneve. Stolp na vratih:Razstavljajo avtorice likovne sekcije Kulturnega društva »Jože Pahor« iz Sežane, pod naslovom: »Videnja«. Avtorice so: Almira Benassi, Nada Bric, Marinka Grohar Gatnik, Ana Hanzel, Mirjam Kocjan, Sonja Pe-roci in Ivica Žerjal. Urnik: od torka do nedelje, od 10.00 do 18.00. Galerija Pri Valetovih: Do nedelje, 10. oktobra, bo na ogled fotografska razstava Maje Švagelj pod naslovom: »Ovita z ru-jem v mislih domov odpotujem ...«. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: oskrbnik vam bo ob obisku natisnil spominski letak na starem tiskarskem stroju. Do 15. oktobra je možen ogled vsak dan od 9.00 do 16.00. CERKNO Partizanska bolnica Franja je rekonstruiran spomenik nepremične kulturne dediščine iz časa 2. svetovne vojne in hkrati simbol boja, humanosti in junaštva Slovencev. Do 31. oktobra je možen ogled vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Slovenski Etnografski muzej: na ogled stalni razstavi: »Med naravo in kulturo« in »Jaz mi in drugi: podobe mojega sveta«. Na ogled je tudi razstava Petra Černeta, v kiparski Etnološki tematiki: »Videti, česar znanost ne vidi«. 28 Nedelja, 12. septembra 2010 VREME, ZANIMIVOSTI jasno rN zmerno č—oblačno oblačno Ô rahel dež a A zmeren ÜÜ dež ÔC mocan dež nevihte veter megla vremenska slika MOSKVA 7/20 A VARŠAVA O 13/20 O KIJEV 9/19 ŽENEVA A 9/21 O MILAN _ o 12/25y\< DUNAJ 14/19 O LJUBLJANA o 8/20 LIZBONA Q MADRID 0 20/3^ 0 12/30 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. ¿T^b BEOGRAD U O 16/23 OFIJA 14/19 SKOPJE O 14/19 . 18/31 -- „„ATENE .22/33 O-^'.. C 1010"/ C Danes bo nad deželo vladal anticiklon. Jutri pa bo nizek pritisk dospel iz severne Evrope, kar bi lahko povzročilo nestabilno vreme. V torek in sredo bo spet zavladal visok pritisk. Od vzhodne Evrope prek Balkana do južne Italije se zadržuje frontalni val. S severovzhodnim vetrom doteka nad naše kraje topel in postopno bolj suh zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.39 in zatone ob 19.22 Dolžina dneva 12.43 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 11.52 in zatone ob 21.08 BIOPROGNOZA Pri vremensko najbolj občutljivih ljudeh se bodo predvsem na vzhodu države še pojavljale blažje vremensko pogojene težave. MORJE Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 21,7 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 1.15 najvišje 19 cm, ob 6.51 najnižje -24 cm, ob 13.19 najvišje 19 cm, ob 20.14 najnižje -30 cm. Jutri: ob 2.16 najvišje 8 cm, ob 7.16 najnižje -12 cm, ob 13.56 najvišje 20 cm, ob 21.39 najnižje -25 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........1 9 2000 m............ 7 1000 m .......... 15 2500 m............6 1500 m...........1 0 2864 m............4 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 5,5 in v gorah 6. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg IM sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče a središče ' ciklona ^anticiklona O GRADEC 12/22 TOLMEČ O 7/23 TRBIŽ O 6/22 o 4/19 KRANJSKA G. CELOVEC O 7/23 O TRŽIČ 8/22 0 10/20 S. GRADEC MARIBOR o 12/21 PTUJ M. SOBOTA O 13/20 CELJE 10/22 O O PORDENON 11/26 VIDEM O 10/27 ČEDAD O O KRANJ „â LJUBLJANA N. GORICA 12/23 10/26 ^rar KOČEVJE o N. MESTO 12/20 o ^^ ZAGREB 15/20 O ÎNAPOVED ZA DANES Na celotnem deželnem območju bo jasno do zmerno oblačno vreme. Na obali bo pihala Burja. Tudi v hribih bo vreme stabilno. V večernih urah se bo rahlo pooblačilo. Danes bo povečini sončno, le v vzhodni in južni Sloveniji bo občasno več oblačnosti. Zjutraj bo ponekod po nižinah megla. Pihal bo severovzhodni veter, na Primorskem šibka do zmerna burja.Najnižje jutranje temperature bodo od 4 do 13, ob morju in v krajih z burjo okoli 16, najvišje dnevne od 19 do 23, na Primorskem do 26 stopinj C. O GRADEC 12/23 TOLMEČ O 9/20 VIDEM O -Ž-Aj 13/25 O PORDENON 13/25 iS TRBIŽ O 8/19 ČEDADO^* 13/25^ o 5/20 KRANJSKA G. CELOVEC O 7/22 O ^ tržič nr 9/22 o KRANJ o 9/21 S. GRADEC CELJE 9/23 O MARIBOR O 11/22 PTUJ O M. SOBOTA O 9/21 cl O N. GORICA O LJUBLJANA 12/23 N. MESTO 11/21 ZAGREB 12/21 O ¿3 (NAPOVED ZA JUTRp V Julijski krajini bo verjetno prevladovalo zmerno oblačno vreme in pihala bo Burja, ki se bo večernih urah okrepila. V ostalih predelih dežele bo vreme nestabilno, oblačno v Alpah in v karnijskem predalpskem pasu, kjer se bodo zelo verjetno pojavile krajevne plohe. Tudi v nižinah bo lahko deževalo. Jutri bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. Zjutraj bo ponekod po nižinah megla. dopis iz pariza - Ob množičnem izgonu Romov Francija dežela nestrpnosti? PARIZ - Romi. Večina ljudi jih še vedno ima za umazane in nezanesljive, še vedno so nezaželjni, tudi v Franciji, domovini človekovih pravic, kjer je na vsaki uradni palači vklesano »liberté, égalité, fraternité« (svoboda, enakost, bratstvo). Od 1. januarja do 25. augusta je Francija izgnala 14.000 migrantov, od katerih je bila več kot polovica Romov. Od leta 2007 je število romskih priseljencev zraslo, toda pre-mosorazmerno so se povečali tudi izgoni, približno 8000 letno. Vatikan in Bruselj sta ostro kritizirala to politiko, toda Francija je odgovorila, da gre za notranje zadeve. Notranje? V EU ne moreš vreči iz države državljana skupnosti, razen če zagreši prekršek ali pa če je zaradi skromih finančnih zmogljivosti v breme družbi. In ravno na te strune igra Sarkozy, ki je izjavil, da so romska naselja izvor tihotapljenja ljudi in prostitucije. (Amnesty International je te izjave obsodil, ker da podpirajo diskriminacijo in stigmatizacijo Romov.) S politiko strahu (Romi so nevarni), skuša predsednik pridobiti na svojo stran tudi javno mnenje, toda tudi tukaj stvari ne gredo, kot bi si Sarkoty želel: če ga je poleti podpiralo kar 78 odstotkov javnosti, je sedaj to število padlo na 48 odstotkov (po sondaži časnika Le Parisien). Je na to vplival pritisk EU? Ali pa finančno breme te akcije, kajti Rom, ki odide »prostovoljno«, prejme 300 evrv, 100 evrov za vsakega otroka in še letalsko vozovnico za Romunijo. Končni račun je za Francijo kar slan, saj znaša od 200 do 250 miljonov evrov letno. To seveda ni ravno v veselje davkoplačevalcev, še posebno v času, ko se težko prebijejo skozi vsakdan. So Romi v Franciji novost? Sploh ne! Prva pričevanja o ciganih v Parizu so iz leta 1427, sicer pa se je že od vsega začetka razvil protisloven odnos: po eni strani so jih imeli radi zaradi njihovih spretnosti kot obrtniki in zabavljači, po drugi pa je njihov način življenja ljudi begal. Oblasti so jih z raznimi ukrepi skušale vključiti v sistem družbenih pravil in jim z vedno strožjimi kontrolami onemogočile premikanje. Med drugo svetovno vojno je prišlo do pravega preganjanja: leta 1940 je francoska vlada ukazala cigane zapreti v koncentracijska taborišča (v okrožnici, poslani prefekturam, ukrajina Opozicija s stoli zaprla parlament KIJEV - Predstavniki opozicije v ukrajinskem parlamentu so v petek - v zadnjem iz niza tovrstnih incidentov - v znak protesta proti varčevalnim ukrepom vlade s stoli zaprli vhod v dvorano parlamenta. Najnovejši varčevalni ukrepi, ki jih predlaga ukrajinski predsednik Viktor Janukovič, med drugim vključujejo podvojitev cene plina za gospodinjstva in dvig upokojitve-ne starosti za ženske s 55 na 60 let. Oba ukrepa je zahteval Mednarodni denarni sklad (IMF), ki v nasprotnem primeru Ukrajini ne bo odobril posojila v višini 15 milijard ameriških dolarjev. Tovrstni incidenti sicer v ukrajinskem parlamentu niso redki, saj spori med očitno vročekrvnimi člani predstavniškega doma pogosto niso zgolj retorični. Minuli teden je na primer med zasedanjem, ko so člani opozicije skušali zasesti govorniški oder, prišlo celo do brcanja in udarcev. Večkrat se je tudi že zgodilo, da so člani opozicije uničili napravo za štetje glasov, med nekim letošnjim zasedanjem pa se je moral predsednik parlamenta celo z dežnikom braniti pred jajci in dimnimi bombami, s katerimi so ga obmetavali nasprotniki. Pod zemljo tudi španski rudarji, a prostovoljno MADRID - Daleč stran od Čila, kjer je v rudniku že več kot mesec dni ujetih 33 rudarjev, podobna zgodba poteka tudi v Španiji, kjer 50 rudarjev že deseti dan, sicer prostovoljno, ždi globoko pod zemljo. Tako namreč protestirajo zaradi neizplačila plač. Španski rudarji zavračajo navedbe, da izkoriščajo kruto usodo čilskih kolegov za opozarjanje na lastne težave, vendar priznavajo, da so se za protest odločili prostovoljno in da njihova akcija ni tako nevarna kot v Čilu.