CERKVEIVI GLASMK
ZA TRŽIŠKO ZUPXIJO
Izhaja zadnjo soboto v mesecu za naslednji mesec — Posamezna številka 1*— Din
LETO 1940	, OKTOBER	ŠTEV. 10.
Slovo
Vsiilko slovo ocl NTsakega, ki ga Ijuihi-mo, je težko, še težje, če nam je bil vise: cluliovniik, vodnik v dušnili in telesnih zadevah, tolažitelj in osrečevalec, ki vedno pomaga in Ijuibi vse.
Gospod kanonik! Vemo. da ne Ijiilbite takih 'besed in zahvale, toda laže nam bo, če se srce izpove. V zadnjem »Cerkvenem glasniku« ste v svoji sikronmositi dali mesito novemu župniku, sebi sikoro nič. Zaradi pravičnosti danes malo zaobrnemo.
liog je nebo okrasil z mnogimi zvezdami: vse so božje in leipe zato, a nekatere so izredno svetle. Tuidi slovenski narod je Bog oj)lagodaril z mnogimi in do!)rimi duJiovni.ki, hvaležni pa smo Bogu, da je poseljno sveftio zvezdo — Vas — postavil 'pra\ v na« Tržič. Zvezde prejemajo vsvellobo od sonca — tudi Vi ste sposoibnosii in darove sprejeli od Boga. a mi smo uživali vašo svetlobo in toploto. Sveitloibo: bili .ste luč krepoisti ill značaj nositi. Vseipovsod ste s svojim velikim \|)livom in močno osebnostjo ijkušali uveljaviti katoliška načela; na prižnici. v pisarni, v političnem in go-spudanslkem življenju in v društviih. Z močnim glasom, a vedno s toploto. Za to toploto, ki je ljulbezen, smo Vam najbolj hvaležni. Za doibro voljo in smeh. za razumevanje in širolko srce in za potr-pežljivost in ЈјгЉежеш. Prav tega tako polreibiijemo v teh čaisih in teh razmerah, pa je prav tega pri ljudeh tako malo. Bilo jo tudi jnnogo bridkih ur in udarcev in nciprestano živce uibijajoče delo, a to ste ohranili zase; za nas ste trosili le dobroto in dobro voljo. Zato iipa/mo, da ni nikogar v fari, ki bi Vas ne ljubil, ali vsaj ne spoštoval. Zalkaj kdor seje Ijiibezem, jo tudi žanje. Sicer pa vsak sain ve, kaj ste mu l)ili Vi in solze eJ) slovesu so povedale in vseibo-
vale mnogo. Pa tudi, če smo se s'kušali oib slovesu držati moško, smo vsi čutili kot bi nam kdo oidtrgal kos srca. Nismo se Vam mogli dovolj zahvaliti za vse
požrtvovalno delo, zato naj Vam bo tu še enkrat izrečena beseda zalivale.
Zahvala vernikov, ki ste jim ohranjali v njih (lušaJi božje življenje in jim vzbujali Ijiibezen do vere in Cerkve, bodisi pri delitvi zalkraimentov, ali s k rasni tu i pridigami, ali z raznimi verskimi slovesnostmi, s »Cerkvenim glasnikom« in dvakrat s sv. misijonom. Zahvala faranov. ki sle jim tako olejpšali cerkev s prenovitvijo, orglami, ve<iio litčjo, talbernakeljsikimi vratci, masnimi oblek um i in posodami. Zahvala v imenu umrlih, ki ste jih prevideli in ]>oikopali in jim tako lepo itredili kraj, kjer njihova telesa čakajo vstajenja. Zahvala bolnikov, ki ste jim bili naj zveste j ši prijatelj. Zahvala vseh revnih, lačnih in žejnih pravice, ki ste jim lajšali bedo.
Zahvala delavcev, ki ste jim pravico iskali in jim z »Rokodelslkim domom« po-mafiaii. Zahvala viseh malili. ki ao na Skali toliko dobrot j^rejeli. Zalivala verskih društev, Iki ste jih tako uspešno vodili. Zahvala katoliške prosvete, ki ste ji dom priredili in jo z vsem podipi-rali. Zčihvala \ seh premnogih, preimno-gih, ki ste jim dobrote izkazovali, pa samo Bog o tem ve. In še zahvala vseh sitnežev. ki ste jih talko junaŠiko prenašali. Bog je za dobra dela olbljnbil sto-lerno plačilo. Naša prošnja do Vsemogočnega pa je, naj Vam že na zemlji, v novi službi da blagoslova in milosti, zdravja in moči, in po tem življenju neskončno uživanje Dobrote in Ljubezni same. Poznamo pa tudi Vašo željo, naj hvaležnost in ljulbezen ne velja Vaši osebi, ampak duliovništvu s,ploh. Tudi to željo hočemo izpolniti.
V 5. Mojzesovi knjigi beremo, kako so Izraelci Mojzeisa, 'ko jim je umrl, objo-
kovali na Moaibskih planjavah. Mojzes pa je 'bil že prej položil roke na svojega naslednika jozneita in napolnjen je bil Jozue z clnliom modrosti. »In Izraelovi sinovi so ga slnšali in delali, kakor je Gospod zapovedal Mojzesu.«
Novega vodnika smo tudi mi dobili, z duhom božjim napolnjenega. Nismo ostali zapuščeni in takoj hočemo izpolniti Vašo željo, da na našega novega župniika iproneeemo hvaležnost iij ljubezen. Mojzes v farni cerkvi in Mojzes ob miši j o nu in Mojzes na Vaših sporni nsikih podobicah nas opominja, naj tudi mi slušaimo novega vodnika in delamo, kakor je zapovodal Gospod. Za Vas so veljale besede in naj še v novi službi za Vais iin novega župnika veljajo besede, ki j ill je Bog govoril Jozuetu: »Bodi niočain in hraber! Ne straši se in ne plaiši! Kajti Gospod, tvoj Bog. je s Teboj pri vsem, česar se boš lotil — (Joz. I, У).«
V pozdrav
Ko sem vzel v idke pero, cia bi Vam. (Iraigi I ržičani. v Vaš Glasni(k naipisal |K)Z(Irav, so se mi misli, ki bi jili lacl napisal, v glavi kar zmoišale. Preveč jili Je in usek Vam v pr\ ean pozdravu v Glasniku zares ne bi mogel napisati.
Bil sem že prej parkrat v Tržiču. Toda samo mimogrede. Nikdar nisem mislil, da boim prišel v Tržič kdaj za župnika. Pa je že tako: Človek obrača, Bog oibrne. Kar nikdar nisem mislil, se je zgodilo. Prišel sem med Vas kot Vaš župnik.
Pripra\ ili ste mi, Iko sem j^rišel med Vas, veličasten sprejemi. Nehvaležen bi bil, ko se Vain ne bi še enkrat zanj zahvalil. Pokazali sle s tem sprejemom, ka'ko vi:soiko spošiujduliovnike. Zahvalim se Vam v imenu božjem, saj sem v tem imenu tudi prišel. Zahvalim se Vam za vse pozdrave in dobre želje. Z božjo pomočjo bom skušal \ aše želje izpolnili; Vi tudi ne boste stali otb strani, ampak boste pomagali vsak na svoj način, vsi pa s krščanskim življenjem.
S 1x1 a j prihaja vr^ta name, da Vas pozdravim. Porabil bom za pozdrav Vam, Vaš najlepši [Mizdrav meni. Napisali ste mi ga na slavolotku pred vhodom v žup-no cerkev: »Milost božja e teboj iii po tebi z nami.v
Zares lep pozdrav je to za župnika, ki prihaja v župnijo. Saj prihaja žujmilv. k svojim župijanom kot učitelj večnih resnic, kot delivec božjih milosti in kot pastir, ki mora duše svojih žu pijano v k Bogn v nebesa voditi. Težka in odgo-\ orna slnž'ba je to. Za tako težiko in od-go\ orno službo potrebuje župnik božje pomoči — l)ožje milosti. Vaš pozdrav na slavoloku, dragi i ržičani. je bil želja, naj bi mi Bog te moči in milosti dal.
Moj pozdrav pa j(\ naj bi Vam Bog po mojem posredovanju dal milost za milostjo. Naj bi Vam dal milosti, ki so potrebne v težkih bojih za rešitev duše. Naj bi Vam dal Bog milost močne in žive vere. Danes je namreč \ era v srcn vsakega 'katoličana, litdi Tržičana. v večji nevarnosti Ikot kdaj prej. Naj bi Vam Bog dal milost trdnega upam j a, da bi kljub vsemu hudemu, ki nas že lepe in nam še grozi, nikdar ne omagovali v zaupanju na Boga, !ki je v največji sti-isiki s svojo pomočjo najbližji. Naj Vam Bog da milost zveste ljubezni, ki bi bila, če bo tre^ba, močnejša kol smrt sama.
Če Vami bo Bog dal vseh milosti, jio-tem Vam bo dal tudi srečno in zadovoljno življenje tu na zemlji. In tudi I o nniosil Vam iz srca želim.
Vaš novi /upnik.
Viktor Zakrajšek:	{(OZDl
Л'а potovanju je trel)a večkrat vzeti v roke hrevir I udi v vlaku ali v avto-i)iisu, če hoče človek opraviti svojo dolžnost.
Kadar moram v vlaku opravljati mo-liie\ brevirja, grem iiavaidno v drugi razred, kjer je bolj mirno. Tako sem se nekoč stisnil z hrevir jem v roki v kot na hodniku drugega razreda. Pride sprevodnik in me nagovori: »Zakaj ne greste notri v oddelek, saj je dovolj prostora.« — »lu laže opravim svojo dolžnost.« sem mu kratko odgovoril. J^a se je sprevodnik kar ustavil in me vipra-šal: »Prosim vais, ne zamerite mi. da vas vprašam. Večki-at vidim v vlaku 'kakšnega vašega tovariša, katoliškega duhovnika, kako mirno .sedi s knjigo v roki in čita. Kaj je to?« — »Mi diuliov-niki moramo vsak dan opravitii svoje ])redipisane molitve, ki so v tej 'knjigi zbrane. Če ne moremo končati doma, moramo pač med potjo to opraviti. Ni ra\no prijetno v vlaku iskati mirnega prostora, a dolžnost je dcvlžnoist,« sem ga skušal poučiti. — »Kaizumem, pa vendar na potovanju ali kadar imate več dela, l)i pa že lahko to opustili,« je lio-lel ublažiti. — »Veste, dragi moj,« sem nadaljeval, »če pa to opuistim, nisem več duhovnik, vsaj no pravi duhovnik.« — »Pa kako toi'« se začudi. — »Poskušajle. -Najprej nam naiša Cerkev nalaga to dolžnost, in če ne bi poslušal, ne bi bil njen dober služabnik. Drugo pa je tole: Duhovniški poklic zahteva od človeka \ eliko žrtev in zatajevanja. Duhovnik se mora vsega posvetiti Bogu in delti za zveličan je duš. 10 pa ni lahko in za to je treba mnogo božje pomoči, le pomoči človek ne dobi od Boga. brez molitve. Vidite, da bi mogel ostati dober duhovnik, moram moliti, pa četudi je včasih malo nerodno in težko. I ale ]>re-vir me drži.« Nadaljeval sem z molitvijo, u sprevodnik je zamišljen šel naprej.
Takole in podobno človek včasih pri-(liguje v vlaku ali kje drugje. K temn si pa danes dovoljujem do<lati še n cika j. Kar je za duhovnika brevir, je za vsakega katoličana rožni veinee. Boga moramo zadovoljiti tu na zemlji in dušo svojo moramo rešiti, zato živimo. Pa to ni tako lahko. Krščanstvo zahteva o<l nas žrtve, odpovedi, zatajevanja. Vse to
venec
pa ne gre samo po sebi. Pomoč božja nam je jjotrebna \nsem. Z Bogom moramo biti v zvezi, to pa dosežemo sajno z molitvijo. Najlažja in najlepše sestavljena je pa molitev sv. rožnega venca. Saj je to cel venček res najlepših molitev ob ]>remišljevanju glavnih verskih resnic. Kdor vsak dan pobožno odnioli rožni venec, je po tej molitvi nelkako navezan na Boga in živi vedno v milosti božji. Nekdaj je v naših hišah visel rožni venec na častnem mestu. Vsak večer je združil družino v eno, v eno z Bogom. Ali danes še visi? Če še visi in če še združuje in veže vsak večer družino v molitvi z Bogom, potem vladata v taki hiši mir in ljubezen. V hišah pa, kjer vladajo kietvina, jirepiri, sovraštvo in pretep, boste zastonj iskali rožnega venca.
Naj končam. Če ste moida v vaiši hiši že založili rožni venec, potem ga v mesecu Kraljice rožnega venca zopet poiščite, da bo v Sik up ni večerni molitvi zopet VSO družino združil v eno. Če vam je potrebna tolažba — komu v današnjih dneh ni potrebna —, kar rožni venec v roke. Večkrat mi stopa pred oči slovenski izobraženec, ki je daileč od svojega doma in od svoje družine, na vprašanje, kako more v tako težkih prilikah mirno vzdržati in bili dobre volje, odgovoril: »Poglejte, tale me drži — Msak večer ga molim.« pa je za gostilniško mizo vpričo katoličanov in drugo-vercev ]>otognil iz žepa — rožni venec.
Za praznik Kristusa Kralja
»Gospwloval l)o <и1 morja do morju in otl reke ilo meje zemeljskega krogu, lii poklonili se mu IhmIo vsi krulji nu zemlji, služili mu bodo vsi nur(xli. Njegovu oblast je večnu oblust, ki ne mine, in njegovemu kruljestvu ne bo konec.« (Iz iiuišiiili molitev zu pra/nik Kristusa Kralja.) Spoštujmo, nbogajmo in ljubimo Kristusa Kralja, da bomo tudi mi z njim nu veke kraljevali!
Oznanila za oktober
Roženvenska pobožnost so vrši ves oktober ob clelavJiikili ol) jx)l ncdinili /vcčf r. l,c na рг(ч1-večcr ))rvej{u ,|м41ки. ko je sveta iiru, in nu vse ,l)iitko, tko je ijM)ilxižnost Moilitveine ijxxmoei КЛ, s(i vrši roženiv<Mi(ska ]M)l)<)žn<)et ol) [>ol o«nii uri. Ol) nedeiljah «e vrši ipobo/nost |w>|M)kine. Udeležujejo naj se te polnižiiosti tudi otroci, ki naj
pa IK) opravilu odidejo takoj na svoje domove. Ob ipetkih maj otroci zaradi jX)zne ure ostanejo doma.
5.	God Male svete Terezije.
4. Prvi petek v mesecu in god svetega Frančiška Asiškega. Ob šeetih je sv. maša pred Najsvetejšim, po maši so liitanije, posvetitev pre-evetcimu Srcu in blagoslov. Na predvečer je v župnijski cerkvi sikupna molitev svete ure, ki bo priključena roženven&ki ipobožnosti.
6.	XXI. nedelja po binkoštih, prva nedelja v mescu in roženvenska nedelja. Zjutraj pri šesti sveti maši je mesečno sveto obhajilo za može in fante. Ob desetih je sveta maša s pridigo in darovainjem tudi v cerkvi svete Aine pod Ljubeljem, kjer je ta dan žegnanje. V župnijski cerkvi se vrste maše v navadnem redu.
II.	Materinstvo Marijino.
15. XXII. nedelja po binkoštih in slovesni spomin posvečevanja cerkva. Ta dan je farno žeg-nanje. Ob šestih in desetih je sv. maša pred Najsvetejšim. Ob 10 je slovesna maša z leviti. Pred deseto mašo gre procesija oikoli cerkve med potjeini pesmi: »Nebeški grad Jeruzalem«. Ob ц)о1 treh p;i|)oldne so slovesne večeru ice in nato kajenje oltarjev med petjem Marijinega sla\o.-peva »Moja duša poveličuje Gos|X)da«. Ta dan je pri vseh treh svetih mašah darovanje za [wtrebe farne cerkve, ki bodi toplo pri-lK)ročeno.
18. Sveti Luka, evangelist.
20.	XX11I. nedelja po binkoštih in misijonska nedelja. Ob šestih je sveta maša pred Najsvetejšim, ki ostane izjiostavljono do končane desete maše Ta dan molimo za mlsijone in v misijonske namene bo ]K)rabljena tudi pušča današnje nedelje. Na ргм!večer lx) obilnejše z-vo-nenje k roženvenski jwboznosti.
21.	God svete Uršule. Ob šestih orglana sveta maša za bratovščino svete Uršule.
25. God svetega Krispina, patron a čevljarjev.
27.	XXIV. nedelja po binkoštih in zapi>vedan praznik Kristusa Kralja. Ob šestiii in ilesetiii je sveta maša pre«! Najsvetejšim. Ob desetih je peta sveta maša. Pri slovesnih večernicah ]N>]>(>ldne je posvetitev Kristusu Kralju.
28.	Sveti Simon in Juda, apostola. Ob šestih je orglana farna sveta maša.
31. Vigilija k prazniku Vseh svetnikov. Ta (lam je wtrogi post.
Shodi cerkvenih organizacij:
III.	red: shod 6., sveta iniiša in vesoijma odveza 4.
Dekliška Marijina družba: shod П., sknpuo obhajilo 27.
Marijina družba za žene: shod 20., skupno sv. obli« i i lo П.
Bratovščina sv. Uršule: sv. maša 21., letni shod 27.
Molitvena pomoč K A: vsaik petek zvečer ob pol osmi uri.
Ot reška pobožnost: na misijonsko nedeljo ijMiipoldiiie.
Mesečna spuvinl šolarjev: po napovedi v šoli in v cerkvi.
župnijska kronika za aTgust
Avgusta je bil v naši župniji rojen: 1. Avgusta v naši župniji poročeni:
1.	P rosen Vladimir, mizarski pomočnik, Straži-šče 17, župnija Šmartin pri Kranju in Eljon Marija, goispodinja-pomoonica, Stražišče 19, poročena 11. avgusta v kapeli na Kofcah.
2.	Marčun Franc, tovarniški delavec, Loka 14 v žuipniji Kovor in Šimnovec Marija, pre-diilnišika delavika, Tržič, Dekliški dom, poročena 18. avgusta.
5. Dr. Roger Anton, diplomiran p ravnik. Ljubljana, Ambrožev trg 1 in Hawlina Marija, privatna uradnica, Ljubljana, Poljanska cesta 18, poročena 28. avgusta.
Avgusta v naši župniji umrli:
1.	Ahačič Ignacij, bivši delavec, samski, rojen 19. julija 1861 pri Sv. Ani, umrl v Tržiču, Pot na pilamio 7, dne 5. avgusta 1940.
2.	Možiua Neža, zasebnica, rojena 28. novembra 1880 v št. Petru ipri Novem meistu, poročena leta 1911., umrla v Tržiču, Glavni trg 21, dne 12. avgusta 1940.
3.	Jerman Antonija, hči mojstra v »Peko«, rojena 25. oktobra 1937 v Tržiču, umrla v Ljubljaiui. v Slajmerjevem domu 18. avgusta 1940. Podrl jo je tovorni avto.
4.	Valjavec Janez, hišni pasesituiik in bivši krojaški mojster, rojen 3, avgusta 1859 v Lešuli, poročen 21. februarja 1897, umrl v Tržiču, Blejska cesta 7, <lne 27. avgusta 1940.
Poročila od drugod:
1.	Meglič Anton, rojen v Zg. Dollui 59 dne 28. januarja 1910, se je ^Kiroči! v župniji Тлш due 3. av;gusta 194<) s Slapar Jožefo.
2.	Kersnik Janko, sim in/. Jamka in Marije, roj. Iliong, se je rodil v Ljubljani v Leonišču 22. februarja 1940.
3.	Zupan Bojan, isin delavca Ignacija in Marije roj. Prošenak, se je rodil v ljubljanski lx)l-nišnici 24. aprila 1940.
4.	Meglic Stanislava, hči voznika Jožefa in Katarine roj. Gaberc, se je rodilu v ljubljanski 'boliniišniici 1. maja 1940.
5.	Mrak Stanislav, sin delavca Janeza in Ivane roj. Jezeršek, «е je rodil v ljubljanski bolnišnici 13. maja 1940 in je tam umrl 18. maja 1940.
6.	Atucin Marija, hči mizarja v |)redilnic.i Franceta in Marije roj. К<к1ег, se je r<xli.la v ljubljanski bolnišnici 16. maju 1940.
7.	Grobušek Dušan, siiii uslužbenca v prtxlil-nici Franceta in Ide roj. Luuš, se je rodil v ljubljanski lx>lnišnici 25. ima j a 1940.
8.	Guzelj Lea, hči inž. 1,(ч>па in Marije roj. Kri/.nuiinič, se je rodila v ljubljun.ski i1h>I-nišnici 28. maju 1940.
9.	Berčič Vladislav, sin krznarja Vladisluva in Jožefe roj, Puvelek, se je r<xlil v ljubljanski bolnišnici 12. juniju 1940.
10. Zecli Hubert, sin uradnika Hubertu in Frun-čiSke roj. Pustotnik, se je r<xlil v Ljubljani v Ala j merji v<4u domu 15. avgusta 1940.
Za predslavnikn in založnika; Anton Vovk, župnik v I r/iču. — Za urednika v Ljubljani Dr. P. G vido Rant. O. F. M. — Zo Zadružno tiskarno v Ljubljani: Muks Blcjec.