Epizoda nekega srednješolca Vsak zaključek šolskega leta pri- nese s seboj kakšno dramo ali dra- mico ali v skrajnem primeru mar- sikakšnemu šolarju vsaj vprašanje: po kateri poti naprej, v življenje! Opredelitve niso lahke, niti enostav- ne, odvisne pa so seveda tako od objektivnih kakor subjektivnih či- niteljev. Na skoraj vseh šolah so se uve- ljavili razmeroma zahtevani spre- jemni izpiti. Dijaki, ki so se odločili za srednjo šolo, sicer v večini pri- merov oviro »preskočijo«, toda zgo- di se, da marsikoga kasneje uspeh uspava in že ob prvi redovalni kon- ferenci nekako zaostane!. V večini primerov bi dijaki glede na svoje sposobnosti lahko sledili zahtevam šole, vendar mnogi izgubijo kritično presojo in delavnost, ki je za uspeš- no šolsko delo nujna. Prepustijo se tako imenovanemu lahkotnemu (ali tudi lahkemu) življenju in jim šola posfane samo še težko breme. V ilustracijo en sam primer iz- med mnogih primerov. V tem šol- skem letu je v višjem razredu do- živel neuspeh dijak, ki je bil sicer sposoben, prav tako ni imel ne ma- terialnih ne drugih težav. V primer- javi z večino je imel solidne pogoje za učenje. In tudi po naravi je bil, kot temu pravimo, dober fant. V preteklosti je bilo sicer nekaj nelju- bih družinskih doživetij, ki pa nanj niso bistveno vpUvala. Toda hotel je biti popolnoma svoboden. V do- ločenih pogledih se je obvladoval in ni iskal slabe družbe, ki je za ta leta tolikanj značilna. Vendar je kljub temu v ocenah vztrajno stagniral; postal je lahkomiseln; negativne ocene ob redovalnih konferencah zanj očitno niso pomenile slabega opozorila. Ker. je težko popravljati zamujeno, tudi on ni imel toliko moči in volje, da bi pravočasno za- pustil »potapljajočo se ladjo« in se oprijel svojega dela. Tako Se je druga polovica naglo bližala koncu in v njem se je razraščal ner kakšen obup. Kajti dobival je šti- pendi^jo in tako se je zdhj nenado^ ma odprlo vprašanje, kaj bo, če raz- reda ne bo uspešno zaključil! Kako se izogniti svoji lastni odgovornosti pred starši in drugimi in seveda ne nazadnje pred samim seboj. Pa je skušal najti rešitev v odločitvi: »V svet bom šel in se izognil mučnim vprašanjem.« Kako preprosto! Oditi v svet. Svet je ogromen, zatorej ni bojazni, da bi srečal kakega znanca z nadležnim vprašanjem: kako kaj v šoli? še prej je seveda poskušal stvar popraviti, toda doživel je poraz. Ne- uspeh ga je toliko bolj »zabolel«, ker so se njegovi sošolci veselili nad sadovi svojega dela in toliko priča- kovanimi počitnicami, ki so prav- zaprav najlepša nagrada za trud in prizadevanje. On pa se je podal na pot, po kateri beži sam pred seboj. Morda je ta beg sicer zgolj kratka epizoda, toda morda tudi dolgotraj- na pot v iskanje življenjske eksi- stence, v zablode, ki spametujejo človeka vsaj tedaj, ko je že prepoz- no. T. B. USPEL PEVSKI KONCERT V LAŠKEM v soboto zvečer je imel pevski zbor društva upokojencev v La- škem samostojen koncert. Dvorana »Partizana« je bila polna in paslu- Šalci so navdušeno pozdravili pev- ce, ki so pod vodstvom pevovodjc Julija Gorica peli slovenske umet- ne, narodne in borbene pesmi. -jz. V brežiškem gradu je posebna ekipa zavoda za spomeniško varstvo iz Ljubljane že več let restavrirala freske v viteški dvorani, na stop- nišču v kapelici. Delo je bilo težav- no in zamudno, ker mu je omet od- stopal od lesenega stropa in ga je bilo treba najprej utrditi ter šele nato restavrirati freske, ki so iz za- četka 18. stoletja. Grad je dobil se- danjo obliko, ko so ga obnovili po prvem kmečkem uporu leta 1515. Takrat so namreč kmetje zavzeli brežiški grad in ga zažgah. Leta 1698 so grad kupili grofje Attemsi.V za- četku 18. stoletja so dali grad po- slikati nekemu neznanemu slikarju iluzijonistu. Sedaj je v drugem nad- stropju muzej, ki ima zelo lepe zbir- ke. Leto dni zavoda ZA POUČEVANJE TUJIH JEZIKOV Ta mesec poteka leto dni od usta- novitve zavoda za poučevanje tujih jezikov pri ce]jski gospodarski zbor- nici. V tem času je uspešno konča- lo različne tečaje preko 250 slušate- ljev, ki jim je zavod dal tudi ustrez- na spričevala. S pomočjo sodobnih tekstov, filmskih stripov, slik, mag- netofonskih posnetkov izreke posa- meznih slušateljev ter poslušanja orginalnih magnetofonskih trakov je bilo tečajnikom ornogočeno, da so hitro osvojili znanje tujih jezi- kov — angleščine, francoščine, nem- ščine, italijanščine, ruščine in špan- ščine. Takšne najmodernejše metode po- uka so učenje izredno olajšale in te- čajniki so lahko tvarino hitro ob- vladali. Uspešnost tečajev je zago- tovilo tudi malo število slušateljev, saj jih je bilo v vsakem tečaju naj- več po 14, tako da so lahko profe- sorji z njimi tiidi individualno de- lali in snov utrjevali. Tedensko je vsak tečaj trajal po 6 učnih ur, od katerih, sta bili dve posvečeni origi- nalnim tekstom, ki jih govore do- mačini določene dežele. Vsi tečaji so trajali po 4 • mesece, bili pa so začetni, nadaljevalni in konverzacij- ski. Po dveh tečajih je slušatelj že zadovoljivo obvladal tuji jezik, se- veda če je tudi sam ponavljal tva- rino doma. Vsa skripta so dobili te- čajniki na zavodu, šolnina pa je zna- šala 26.000 din in jo je bilo mogoče plačati v štirih obrokih. Nekaterim slušateljem so šolnino plačale de- lovne organizacije. Na zavodu poučujejo najboljši lingvisti, ki so te metode proučevali na podobnih zavodih v Ljubljani, Mariboru in Zagrebu Zavod je imel v spomladanskem semestru tudi svoj oddelek v Velenju, kjer sta bila dva tečaja angleščine in dva tečaja nemščine za začetnike. Ob koncu tega meseca bodo pri zavodu za po- učevanje tujih jezikov zaključili 13 tečajev, vtem ko bodo z rednim de- lom pričeli zopet 10. septembra. Ker vlada za tečaje veliko zanimanje, zavod pričakuje, da' se bodo inte- resenti prijavili že ta mesec, da ne bi bilo v jeseni nepotrebnega na- vala — spričo pomanjkanja prosto- rov namreč ne bo mogoče sprejeti vseh kandidatov. ETNOGRAFSKA RAZSTAVA V SLOVENSKIH KONJICAH Etnograf^ska razstava »Južno Po- horje«, ki jo je priredilo konjiško •turistično društvo ob sodelovanju Etnografskega muzeja iz Ljubljane, v okviru prvegfi turističnega tedna, je med številnimi obiskovalci vzbu- dila veliRo Kai^imunje^ Bfd je žie skrajni čas, da se očuvajo običaji, navade in predmeti ter izročila tega svojstvenega predela slovenske zem- Ijev Dandanes ,so v^e Iiolj redke značilne pohorske kajže — sodobna civilizacija naglo vdira in spremi- nja oibraz ntzvetrenih kmetij na rebrah in globačah južnega Pohor- ja. s POLIC STUDIJSKE KNJIŽNICE Feuerbach L.: Covek i bog I-II. Sarajevo 1962. S. 24705. Schaff A.: Idealistične teorije o resnici. Ljub- ljana 1963. S. 24701. Jung C. G.: Psihološki tipovi. Beograd 1963. S. 18495/5. Metodika vojnonaučnog istraživanja. Beograd 1963. S. 13335/47. Priručni poslovni leksikon. Zagreb 1962. C 13. Arsid D.: SEV. Ekonomska integracija soci- jalističkih zemalja Beograd 1963. S. 22992/50. UREJEN SISTEM ŠTIPENDIRANJA V TEP # V TOVARNI EMAJLIRANE POSODE SISTEMATIČNO UREJAJO ŠTIPENDIRANJE! # V LETOŠNJEM LETU VEC KOT 12 MILIJONOV DINARJEV ZA ŠTIPENDIJE! # 55 REDNIH IN 35 IZREDNIH ŠTIPENDISTOV NA SREDNJIH, VIŠ- JIH IN VISOKIH ŠOLAH! # NAJNIŽJA ŠTIPENDIJA NA VIS JIH IN VISOKIH ŠOLAH JE 20 TISOČ, NA SREDNJIH PA 12 TLSOC DINARJEV. Štipendiranje ureja pravilnik, ki določa sistem in obhke štipendira- nja strokovnih kadrov za potrebe podjetja, štii^ndija fee sestoji iz stalnega in gibljivega dela. Razen tega pa lahko dobijo štipendisti že poseben dodatek, ki je odvisen od višine štipendije. Ta dodatek ali kre- dit mora štipendist po končanem študiju vračati. Ce pa je dokončal študij z odličnim ali prav dobrim uspehom oziroma če se je pri delu v podjetju izkazal, mu lahko kredit črtajo. Štipendiste izbira posebna komisi- ja na podlagi razpisa štipendij. Do sedaj so razpisali štipendije na pod- lagi trenutnih potreb po strokovnih kadrih; za letošnje leto pa priprav- ljajo analizo, ki bo prikazala po- trebe po kadrih do leta 1970. Na podlagi teh potreb bodo p<^tem lah- ko tudi sistematično planirali izo- braževanje kadrov. Ker so trenutne potrebe po strokovnih kadrih velike, so namenili za štipendiranje pre- cejšnja sredstva — 12,400.000 dinar- jev. Ker so se življenjski stroški v zad- njem času zelo povečali, so v to- varni znatno povečali višine 'štipen- dij. Tako lahko sedaj dobi študent prvega letnika fakultete 12 tisoč dinarjev osnovne štipendije od od- stotkov te ali 7200 dinarjev kredita in še gibljivi del štipendije, ki je odvisen od uspeha ter znaša za viš- je in visoke šole 10, 15 oziroma 10 tisoč dinarjev letno. Tako lahko do- bi štipendist mesečno preko 20 ti- soč dinarjev. Razen tega pa daje podjetje svojim štipendistom tudi razna skripta in knjige, ki jih rabijo pri študiju. Lahko pa si izposojajo tudi različno strokovno literaturo v tovarniški strokovni knjižnici. S štipendisti vzdržujejo stalne sti- ke; največ preko kluba štipendistov TEP v Ljubljani. V njegovem okvi- ru prirejajo predavanja in razgovo- re o problemih v tovarni. Tako so na zadnjem predavanju obravnavali statut podjetja. Razen tega pa skli- cuje izobraževalni center dvakrat letno FKjsebne sestanke, na katerih razpravljajo o študijski problema- tiki. Štipendisti, ki imajo počitniško prakso, opravljajo le to v podjetju. V bodoče pa bodo morali biti vsi vsaj en mesec na praksi v podjetju. V podjetju dajejo velik poudarek tudi izrednim študiju in izredni štu- dentje imajo vse ugodnosti. Tako dobijo plačani študijski dopust, dnevnice in povrnejo potne stroške, če imajo šolo izven Celja, plačano šolnino, dijaki srednjih šol za od- rasle pa delajo dnevno le 6 ur, kar da letno 3 mescce plačanega do- pusta. -jz- ODLICNO OBISKOVANE FILMSKE PREDSTAVE Delavska univerza iz Slovenskih Konjic je za let©šnjo sezono zaklju- čila predavanje filmskih predstav v odročnih krajih občine. S tem izo- braževanjem so pravzaprav začeli Šele letos pozimi, vendar je oblika izredno uspela. Vse predstave na Pohorju — na Resniku in v Skomar ju — pa ob Konjiški gori, v Tepa- nju, žicah in pri Jerneju so bile da obiskane. Prebivalci si namreč ^očno želijo primernega razvedrila Zato so pri delavski univerzi skleni- h. da bodo s temi in podobnimi izo- braževalnimi oblikami nadaljevali tudi v prihodnji izobraževalni sezo ni. V. L. Iztrgati šolstvo začaranemu krogu Nedvomno se naše šolstvo nav- kljub širokim prizadevanjem in do- kaj dobro začrtanim reformnim ci- ljem še vedno vrti v začaranem krOgu nezadovoljenih potreb, gmot- ne stiske in izredno smelih, upra- vičenih ciljev, ki jih moremo in mo- ramo doseči. Morda smo pri naglem razvoju vse preveč hlastali za ne- posrednimi proizvodnimi temelji v gospodarstvu, kjer bi se naj dinarji čimprej neposredno vračali, ob tem pa pozabljali na izredno važne vzpo- redne investicije za kadre, za bolj- še izobraževalno vzgojno delo v ce- loti. Vsa leta že opažamo izredne potrebe, ki jih moramo zadovoljiti v šolstvu, če hočemo mladim čla- nom nuditi, kar jim zagotavlja usta- va, vendar smo kljub nenehnemu napredku in porastu i/jdatkov za šolstvo v bistvu krpali samo naj- nujnejše, ker je vzporedno bilo tudi vedno več &trok, zlasti še v središ- čih. Ne gre pa samo za to, kar mo- ramo zagotavljati po ustavi, gre prcdv.sem za neodložljive življenjske potrebe, ki jih naša družba"ne sme zanemarjati. Prvi obroč, ki ga že skušamo zlo- miti, je togo, skoraj stihijsko ne- urejeno financiranje šol. Poglejmo samo drugostopenjsko šolstvo, za katerega skušamo s posebnim skla- dom zagotoviti vsaj nekaj sred- stev. Zdaj pa se moramo prepriče- vati in prositi po gospodarskih or- ganizacijah, kot prošnjiki za našo mladino, da bi vendarle sklenile od- vesti tistih 2,5 o/o. Čudno! Za izobra- ževanje kadrov je, kot veste doslej bil predviden znotraj gospodarskih organizacij 1 %, ki pa ga nobeno leto niso povsem izkoristili (v celj- skem okraju okoli 70%). Danes pa nekateri naenkrat trde, da je za notranje izobraževanje celo ta višji odstotek premalo in ne morejo prispevati za srednje šolstvo, ki ga moramo izvleči iz zagate. Vpra- šanje je, če samoupravni organi, v katerih delujejo nedvomno tudi starši prav tistih otrok, ki bodo prej ali pozneje vpraševali, kam pojde otrok v šolo, resno pomislijo, ko je potrebno odločati o teh sredstvih. Še vedno črpajo okoli 75 Vo sredstev šole iz proračunov, kar povzroča le formalistično delovanje skladov, ki so ob prepičlih sred- stvih samo posredniki. Na drugi strani pa je materialno stanje šol odvisno od neštetih či- nltcljev, kjer je prevladoval močan subjek- tivni faktor, razumevanje, namesto da bi pre- vladovala izrecno nepristranska merila na osnovi dobrih proučitev in dokunienticijc. Tako stanje pa včasih odvrača prosvetne de- lovne kolektive od poglobljene zavzetosti za osnovno problematiko in naloge v šoli. Nedvomno bo v sistemu financi- ranja potreben odločen premik, kar se že kaže, da bo realno povečanje sredstev za šolstvo izdatno. Marsi- kje po občinah nimajo izdelanih in- vesticijskih načrtov za šolstvo, po- sebno dolgoročnejših ne, ker so ti bili odvisni od stoterih zelo kolcb- Ijivih odvisnikov. šole si iščejo samostojno dodatne vire, kar pa teže uspeva. Nikoli šole niso realizirale investicijskih načrtov In celjsko srednješol- stvo je zmoglo to lani komaj za 18 "/o; v ce- loti pa je lanski plan ustvarjen za 63,1 »/o, kar pomeni nasproti letu 1962 znaten padec. Vsekakor se bo materialno stanje za šolstvo in družbene službe sploh spreminjalo z raz- vojem občin, vendar bo potrebno zagotoviti trdnejše vire dohpdkov, temeljito ugotoviti. vse možnosti notranjih delitvenih premikov, urediti odnose z gospodarskimi organizacija- mi in navsezadnje tudi z višjimi družbeno političnimi skupnostmi, da bodo sodelovale bolj neposredno in konkretno pri uravna- vanju situacij, ker smo končno za razvoj mla- dine globoko In neposredno odgovorni od družine do širše družbene skupnosti. Morda bi z nekakimi posebnimi izravnalnimi skladi vsaj delno lahko urejevali razmere na dolo- čenih področjih. Vsekakor pa je potrebno pospešiti vlaganje'v šolstvo, a tudi proučiti mrežo šolstva ter vlagati tja, kjer je to de- jansko načrtno. Danes skoraj nihče ne »ve, če je trenutna mreža poklicnih šol ustrezna in upravičena, če so te na pravih krajih. Poklic- na šola naj bo vzajemno s proizvodnjo, kjer je najboljše urejena. Drugo ozko grlo, ki ga moramo sprostiti, pa je vprašanje prosvet- nih kadrov. Neurejene razmere, ne- sorazmerna polilika v nagrajevanju in včasih nerazumevanje, so povzro- čali mlačnost in občutek zapostav- ljenosti. Že samo to, da .so enako kvalificirani delavci v poklicnih šo- lah prejemali približno za 10% več sredstev kot v ostalih srednjih šo- lah, ni najboljše. Seveda, tam je bila možna stalna primerjava z gospo- darstvom in večje možnosti za do- datne vire. Na drugi strani so bili prosvetni delavci v Velenju, Celju, Krškem dosti bolj stimulirani, ka- kor v Šentjurju in v Mozirju. To se je prav zadnje čase že izboljšalo. Kadrovska struktura v celjskem okraju ka- že, da številčno primanjkuje 161 prosvetnih delavcev, medtem ko glede na sistemizacijo delovnih mest in izobrazbo ugotavljajo, da bi bilo že okoli 215 oseb s srednjo izobrazbo v šol.stvu preveč, a kar 376 z višjo in visoko premalo. To pomeni, da Združenju centrov za višje in visoko šolstvo, ki je pričelo v Celju uspešno delovati, ne bo zmanjkalo dela. Potrebe po kvalifikaciji zelo rastejo. Teme- ljito bo potrebno urediti tudi štipendiranje. Problemov je cela vrsta. O tem so razpravljali v aktivu kadrovnikov pri okrajnem komiteju pred dnevi in nedvomno bodo še drugod. Šolska reforma ne sme ostati v začaranem krogu, kjer zaradi večnega refrena o pomanjkanju sredstev ne bi mogli hitreje k cilju. Obvezno je treba zmanjšati osipanje otrok v popolni osnovni šoli, kjer jih še vedno okoli 40 % zaostaja pred osmim razre- dom. Množičnost šolanja je izdatno porasla, pogoji pa ne, zato še lahko govorimo o dvojnih programih, zah- tevnejših in manj zahtevnih, kar ne more ostati. Naš cilj mora biti eno- izmenični pouk, urejena dodatna pomoč, ustrezni kadri, sicer kljub izrednemu trudu šolska reforma ne more povsem uspeti. V celjskem okraju še 13% šoloobveznih otrok ni zajetih v popolno osnovno šola- nje. Ž boljšimi, stalnejšimi in manj kolebljivimi viri dohodkov za šol- stvo pri današnji stopnji gospodar- skega razvoja lahko že veliko dose- žemo in to moramo, ker je vsebin- sko dobro izobraževalno vzgojno de- lo družbeno nujno. K reševanju te občutljive problematike pa je po- trebno pritegniti vse činitelje, širo- ke delovne množice preko samo- upravnih organov, ustrezne gospo- darske inštrumente in ostale. L.R.