„Danica" izhaja vsak petek na celi poli. in velja po pošti za celo leto 4 gl 20 kr.. za pol leta 2 gl. 2" kr.. /.a četeit leta 1 gl. 2" kr. V tiskarnici sprejemana za celo leto 3 gl. f>0 kr.. za pol leta 1 gl. SO kr., za »/« leta 90 kr.. ako zadene na ta «lan praznik, izide ..Danica' dan poprej. Tečaj XLIV. V Ljubljani, 13. svečana 1 «91. List 7. Nazaj k načelom kerščanskim! I Dalje.) Nasprotniki še dalje govore: „Nolumus hunc regnare super nos" nočemo, da bi ta kraljeval v naših deržavah in zakonodajstvu. Deržave so neodvisne, vsemogočne in ne priznavajo nad seboj nobene oblasti. Njim se mora vse pokoriti, a one se ne klanjajo nikomur in zakoni, ki jih dajejo, imajo absolutno veljavo, če so tudi nasprotni zakonom Kristusovim in njegove sv. Cerkve. Kje je še der-žava, ki bi se terdno oklepala božjega nauka in bi popolno stala na braniku načel kerščanskih ter po zgledu srednjega veka v lepem soglasji s sveto Cerkvijo delala za časni in večni blagor svojih podlož-nikovv Ali se ne spolnujejo marveč ravno sedanje dni besede psalmistove: ..Astiterunt reges terrae et principes convenerunt in unum adversus Dominum et adversus Christum eius.tt ') Ni nam treba daleč za to iskati dokazov. Saj se v Italiji sovražniki Kristusovi smejo postavno družiti v ta namen, da bi ga zaterli in uničili. Saj v središču vsega katoli-čanstva prisegajo smert kerščanstvu, zasmehujejo namestnika Kristusovega in sramote njega samega ter ga postavljajo v svoji hudobiji v eno versto z naj ostudnejšimi uporniki, hoteč mu postaviti „spomenik kot rovarju iz Nazareta." O blasfemije! On, ki je tako očividno dokazal, da je pravi Bog, imenuje se rovar! Da, predragi, če se tako očitno bije boj zoper Kristusa ne le v mladi Italiji, ampak tudi drugod, potem se nikar ne čudimo, če pridejo nad človeštvo reči, ki jih ne bomo veseli in nas pre-tresejo z grozo in strahom. Potem nikar ne ster-mimo, če tudi Evropo zadene pravična kazen, kakor je zadela nehvaležno judovsko ljudstvo, ki je zaverglo Kristusa in vpilo: „Njego/a kri pridi nad nas in naše otroke."-) Kakor strupena in smertonosna hidra vzdiguje že vedno višje in višje socijalizem glavo in preti s temeljem pokončati družbinski in deržavni red. S strahom in trepetom navdaja svet gibanje ') Ps. 1. 2. *) Mat. 27. 25. soeijalistiško in prav nič se ne motijo deržavniki. ko priznavajo, da največja nevarnost preti človeštvu od soeijalizma. še so nam v spominu tisti preža-lostni dnovi. ko je pervič počila puška in so se kroglje vsipale na razburjene delavce. Beseda „pervi maj," pri kteri je mnoge obšla zona, nam še zvoni po ušesih in nas napolnuje s pomislikom, ker zna to biti le začetek velikih dogodkov, ki imajo priti, kakor nam zaterjujeje socijalisti sami. Tri in tam so zadušili upor z vojaško silo. Ali kdo ne ve, kako malo zda sila tam, kjer je zginila živa vera Kristusova. ()na je pač zmožna roditi navidezni strah m hinavsko hlapčevstvo, a nikdar ne more vdihniti ljudem duha prave pokorščine, marveč ravno nasprotno nosi sama v sebi kal najnevarnejših prevratov in prekueij. ' i Kje naj torej iščemo zdravila zoper nevarnosti, ki groze človeški družbi v Nikjer drugje ne, kot v sv. Križu — „in Črnce salusa' Vse nevarnosti in zmote sedanjega časa ne bodo izginile prej. dokler se zopet ne povernerno h Kristusu, k načelom kerščanskim. (Dalje nasl.) Marijino svetišče na Tersatu. i Dalje.) Pravi se v omenjenem pisatelju med drugim, da so angeli hišico prenesli na Tersat v Iliriji'). Takoisto govori papež Julij II " i o s. hiši pri Reki v Slavoniji. Enako piše papež Leon X, da je blažena Devica svojo podobo in hišo na Božje povelje prestavila na Tersat •t Leon XIII .o dol/.n k.itol." *i . . . liane angeli primiim e I'alae>*ina in lUvricum :i«i-vexere ad IVrsatmri oppidum. — **! Ilulla ilc domu I.anr. . . . Ex Nazaretli. angelicis mani-hus. ad partes Selavoniae. ad loeum KI umen nuiioumpatuin primo portatam . . . ***i Frooeiuium in buli. d. d. L. ll«-atir-viuia Virgo ... •* Nazaretli imaginem et culncnlum muiiii ilivino iiutu tran>lere» posteaqnam apnd Klumen Dal mat i ae op|iidum plimo . . posuit V poveličanje tolikega čudeža, v počeščenje Maturo Božje dovolil j»* papež Klemen XII l'J3. sept. ITmîh vsemu duhovenstvu škofije Senjsko-Modruške, svetovnemu in redovnemu, kakor tudi samostanu Tersaškemu in vsem ostalim pokrajinam hervaško-kratijsk«* i. da smejo «lan l«>. maja posvečevati s p«»se|>no službo božjo ' » Zavoljo pi ost rane učenos*i že pohvaljeni Turselin S. J. j?« voreč o s hiši. pravi, da more o s. hiši na '!• rsatu le oni dvomiti, ki ne zaupa v Božjo moč. ker to stvar spričnjejo na Ilirskem ne samo sporni-niki. tudi zgodovinarji. Rimskih papežev velja va, stara vera. stanovitna misel, shajanje vseh ljudstev'». Peter Kanizij. kterega apostolske delavnost, hvali sloviti Baronij. pridružuje se poprejšnim ). Isto dela Fran Sna rez. - svojo temeljito jndiožnostjo znan po vsem katoliškem svetu ». Isto ter-li kardinal Baronij < »dorik Kaj na Id piše v svojih 1-topisih: Sklepamo to |. * > s čmležn « prikaznijo, ktero b»»do občudovali in proslavljali vsi prihodnji vekovi. '»no isto leto, ko >1110 obžal .vali da smo zgubili Sirijo, se je zgodilo, da je bila s hiša Marijin i prenesena na Tersat v Kvropo ». Nič «Irugače ne terdita. Janez K Martovan ) in Spondan -halo bi se navesti še mnogo tega, a dobremu bralen to zadostuj. Ne moreš misliti, da bi si bili dali najviši poglavarji s. Cerkve, zvesti čuvaji skrivnostnih resni«-, kaj natvezti. kar bi nosilo znak izmišljenja ali pretiranosti. če veš. s koliko opreznostjo in natankost o delaj-» liimski odbori v takih stvareh. * (nii,'e nasl) 11.»1 f |.u |.r;ivin : !t«iva^k«.-» I •> v • n s k o. krr j«- rodovnih liti ini' iiovaii*' | »okraj i m- tudi |»» družili »lov«-n»kili ddem traiislalioiioin anni-v.-»aria ».•¡•innitatr in tola 1'n ena provinria vriirralain. lnissa ctlam « t |.i-M|.ri«» «»t'ti.-io rolrl.rari |»rar«-.-|.it. (J nam ^ratiain. • lomon> XI o \ t •• ii «i i t at irtioris olisei vaiitiae - Kraii«i>ri • r«»atin- < arnoliar : no» lioii ad totam diooeosim s. _nn ii-'m tam j>r«» .i.-n» »aoidari ijnam r.julari «1 le lo. Maji. • |Ua r»-< urnt t ran» lati" •lirta«* - •iniiins Na/arrtli l.alilarao ad i,lat «li tum liM-iim T. »a. talini., * \ l«<> r»*rtu» «-»t almao •lomu» Xazantliaiia«- in »»dlrm I ••».»«tannin advent u». rt r \ •••• I.anritaro n<'ii |.o»»it. nisi. aut »jiii dr divina vi ar | rovid« ntia duliitaiv volit aut « \iriu ir r\ lioniinum ¿enerr Imniaiiam tidem. Noijuo nuni lllyri«i» »«dum inoiiunioiiti>. »od lii»t<>rir«»iiiin ijiio.|iir. i;onianornin<|ii<- |»o:titi»-uni anrtnritate • it itn r. rt v.-tu»tam tid.ni. rnn>tan> tot aotatum ojn»rn»u». nin-riir»u»'|iii- omnium •_'oiitiuni adtirmat ** i oininnit. dr Mana Oei| 1 r i.Y . . Sarellum lioc os I*a!ar»tina ¡»rimimi in llaliilatlam traii»latnni. »area opidnin Khiiuen >on»titit. t -J :». |>. . . (irimnin n llhriniiu . . . translata • »t. '**) \niialo». I 1. ad a. . |i«»uiu> ilia . . ill I>al-matiatn primum . traiolata * t laudimii» liunr annum ¡ii»i^!ii prodiyio »aeculorum • •milium futiirornm aduiirationr »*t |>iardi«-atiom rrlobrando. Kodom lior aiiiio.i,U"ami»»ani S\ riani luximu>. ronti^'i:. »arram lllani doniuni m Kurojiam .. tran»latam t'ui>sr at«|iio T-r>atuin intrr rt Kliimon I»alinatiar oj.|.ida. iu iiiontis ionii.r a—uruenti» iiuniinontiM(ue \driatiro man ar.jnat i planitie rolloratam * I», dom l. aui. .. ipsuin riil>iriiluui. air^.-loruiii niini»torio. I.lirti» tundaii.....ti» olevatiim. rt ad lll>rir>-s j.i-.|.r ra»telhmi. eni nonieii «-»t Kluuion. divino jndirio tran>|>ortalnm "i ... D<'0 «iilrrta domu» . . ox trinplo . al. Ilrl. na . d-.inui rin unidato avulsa m Ilalmatiani. raoiitiruluniniir Tor>atuin intrr ar l lunioii • >|>|.|da. Irnitrr arrlivrni . . niaximo ni-ia« alo tr.ni»lata o»t. — Nat. \lrx. o I' lli»t «-ni. t. 7. — Ooor_-. I'a|.ol.rok. l.olandi»ta. — Lnd Ctrliioniu». Pon-griiiu» Laurrtli r 1 l'«rd. N\iiellus. Italia »a«ra. t. 1. p Al»rali H/oviu». \nnal .«rles. t. 13. j». 1INI7. I.olindista Hlondu». Italia illu>trata . I. 1. re»|. •*». — 1,'irira. I.udov. « riitoHorrniu». - i.tr. »t». Pompeji nekdaj in sedaj. Spisal Jan*/ H i k. (Dalje.) VI Sv. mi sij on v Val le d i Po in p e i. Mesca oktobra ls7."i se je zopet obhajala po-božnost sv. Rožnega venea v Valle di Pompei. V ta namen je preskerbel Loiigo majhen kip Matere Božje Rožnovenške. ter ga je postavil z g. župnikovim dovoljenjem na oltar male in zelo zanemarjene farne cerkve. Ob enem je na njegove stroške nek mladenič. domačin, vso cerkev pobarval in očedil tako. da je bila sedaj prijazna in da so bili ljudje zel«0 veseli svoje olepšane cerkvice. V zadevi misijona je po raznih zaprekah in ovirah vendar le bila ura usmiljenja za tisto ubogo ljudstvo. Prečastiti Nolanski škof je dovolil trem pobožnim duhovnom, da smejo v Valle di Pompei sv. poslanje obhajati in 1. nov. 1875 je šel gospod Longo sam v Castelammare Kastelamare) po gospode misijonarje. Bila sta to dva kanonika iz Castelammare in apostoljski misijonar Mihael Gentili iz Gragnana (Granjana). Stanovali so gg. misijonarji v hiši Longovi. kteri je bil zelo vesel, da se mu je izpolnila serčna želja. Ginljivi prizor! Staro in mlado, vse je hitelo poslušat Božje poslance. Ne le domačini, tudi zunanji in iz bolj oddaljenih vasi so se zbirali v Pom-pejski cerkvici, in ker vsi niso imeli v nji prostora, so cele trume pobožnih krog cerkve stale. Daleč okrog so se slišale pesmi Mariji v slavo; sladki pozdravi nebeški Kraljici so odmevali, ko se je proti večeru ljudstvo vračalo na dom. Zmagala je Kraljica sv. Rožnega venca. Vsi so se z Bogom spravili, ter kruh življenja pobožno prejeli; stara sovraštva so bila poravnana — in skorej vsi so prosili, naj se sprejmo v bratovščino sv. Rožnega venca VIL Škofovo obiskan je v Pompeji h. Bilo je 12. novembra 1875, ko pride škof Nolanski v Pompeje; Jožef Formizano je bilo ime milostljivemu gospodu. Po sklepu sv. misijona je hotel deliti zakrament sv. birme. Takrat je gospod Longo nadpastirju željo razodel, ktero je že tretje leto gojil v sereu, da bi namreč v farni cerkvici na svoje stroške postavil oltar Kraljici sv. Rožnega venca, da bi se vsako leto pred njim obhajala lepa slovesnost. - Ko je škof to slišal — bil je pa o žalostnem stanu zapuščenega tega ljudstva po misijonarjih dovelj podučen — je skorej s solznimi očesi Longu in njegovi soprogi grotinji de Fusco (Fuskoi sledeče znamenite besede izustil: „Spoznam za svojo dolžnost, tukaj zidati cerkev, ktera bo zadosti prostorna za vse to ubogo ljudstvo. Že tri leta si prizadevam najti človeka, kteri me bi v tem podperal Sedaj pa, ko hočete Vi oltar narediti. Vam predlagam, da mesto oltarja sozidajte cerkev. Dobite družabnikov, kteri bi na mesec po človek mi življenje neizrečeno ogrenjuje. (Taki so pa katoličani tudi drugod, ako jim kaka druga reč več velja, kakor pa vera.) Sicer pravi, se mi godi dobro, hvala Bogu! Deško šolo sem pričel še le letos, in pa z vidnim vspehom: Moj učitelj je odgojen v sirotišnici Don-Bellonijevi (pri Betlehemu) in oskerbljuje tudi cerkveno glasbo. Na Serail-u (vladnem vradnijskem dvoru) v Gazi je to dobo vse vkolobociji; največ vradnikov bo odstavljenih zarad podkupljivosti. Beduine južne Palestine, ktero ste Vi bili svoj čas obiskali, vojaštvo zarad njih roparij strahuje z mnogimi batinami, kakor potepine, in kacih 40 šejhov je bilo nedavno prignanih v Jeruzalem. Od tistega časa more človek povsod popotvati brez nevarnosti. (Bilo bi pač tudi po mnogih evropejskih krajih bolj varno, ako bi se včasi pokazalo malo bolj slanega mazila.) Dežja je letos do sile. malokrat kak solnčen dan; ni pa hudo mraz... Kake darove za moj misijon, prosim, pošljite do patrijarhata v Jeruzalemu, ali pa do rektorja avstrijskega romarskega gostišča. Jurij Gatt, apost. mis. v Jurij Humar. (Spisal Francis.) (Dalje.) Content is the philosopher s stone. t.hat turns ali. it touches, into gold — pravi Anglež, ali mi bi rekli po domače: zadovoljnost dela modrijana srečnega. In zares, pravi učenjaki čutijo se srečne tudi v naj skromnejši h razmerah. Ne žele si časti in slave, ne hrepené po sladnostih življenja, ne iščejo si sebi enakih; v sebi nosijo zadovoljnost in ne dad«'» si je nikakor uzeti. Čudimo se tem nenavadnim prikaznim in imenujemo jih „originale." Med take originale smemo prištevati tudi J. Humarja. V vseh mnozih strokah človeškega znanja temeljito izobražen, prebil je večino dni svojega življenja med terdimi kmeti, v naj bolj skromnih razmerah, bil je brez vseh potreb in vedno srečen in zadovoljen. Humar bil je učenjak, dasi mu to ni bilo videti. Le škoda, da je legla njegova učenost ž njim vred v grob. Bavil se je s filozofijo, theologijo, tilo-logijo, z zdravilstvom, naravoslovjem, zvezdoslovjem itd. Bogoslovne vede negoval je z izredno pridnostjo, v njegovi zapuščini našel sem latinsko pisano dogmatiko in m«)ralo in še več drugih v bogoslovje spadajočih sostavkov v rokopisu. — Jako priljubljena veda bilo mu je tudi Jezikoslovje. Priučil se je vsem slovanskim jezikom. Že kot mladeneč bil je navdušen Slovan. L 1848 kapelanoval je v Adlešičih. Tedaj smo se shajali — pripoveduje mi eden njegovih prijateljev —- čestokrat pri njem dijaki srednjih šol. Pri takih prilikah nam je postregel s tem. kar je zmogel, nas opozarjal na lepoto in bogastvo domačega našega jezika, ter nas spodbujal k vspešnemu delovanju za narod naš. Ljubezen do slovanstva gojil je do zadnjega. V svoji knjižnici imel je sv. pismo v vseh slovanskih jezikih, navadne svoje zaznamke pisal je s cirilico, celo „status anirnarum" primskovsk«j župnije pisan je v cirilici. Poleg slovanskih jezikov negoval je zlasti italijanščino in francoščino. K«) s«; je pred leti španjski pretendent Don Carlos oglasil pri njem. da bi mu pomagal v neki vratni bolezni, sporočil je ta svojemu tolmaču v francoskem jeziku, kaj naj razloži župniku v nemščini, toda Humar mu prestreže besedo, rekoč: „Je vous prie, monsieur. \ve d«» not need thaf . . . Lahko si mislite, kako je osupnil Don Carlos, čuvši te besede iz ust pri prostega, hribovskega župnika. Tudi staro-indiški jezik „Sanskrit" ni bil Huma rju neznan. Študiral ga je temeljito in na podlagi tega in drugih romanskih in slovanskih jezikov, sestavil je nek ..volapiik" (svetovni jeziki, še predn«» je katera tako imenovana knjiga zagledala beli dan Pred seboj imam knjižico z naslovom: „Der l'niversal-Dolmetsch, oder eine Sprache für alle Nationen des Erdkreises. Hin pasigraphisches \V»'rk mit 2 i I tu delo t ran^k zmožen mVnjak. je mogoče, da bi mu bil predli«»^ dal prvd Sehleverovim;. kajti /.lož« no je zel«» umno. prim«*rno. z <*/.ironi na mno«re narode, pa ri>to lahko in pripro>t«> za spomin. Vr. **) Strokovnjaku, ki i>i hotel delo pregledati ¡n kritično oceniti, radovoljno dopešljem rokopis Pis ]<> nnravnih, natornih pripomočkov. To je povdarjal večkrat v pričo prijateljev svojih, to je dokazoval neoveržljivo. in tega tudi jaz dovelj povdarjati ne m on m. Marši krat ga je »»olelo čuvšega. da mu podtikal«» slaba, podla, hudobna sredstva; a bil je mož in hodil pravično p«-t. Jaz sem za vse svoje dejanje odgovoren pr»-d Bogom — dejal je — in se ne brigam za hudobne jezike. Med raznoterimi naravinimi močmi nahajajo se 111* i i take. katerih prosto ljudstvo ne pozna in če vidi naenkrat velike učinke iz skritih jim vzrokov, ne zna si jih razlagati p'» naravnem potu, ja si jih razlaga potem po svoj«- - z vražami in copernijaini. Taka g« m lila se je tudi Humarju. Bil je on veren, p«.b«»ž< n «luhoven. bil j»* učen mož; kako bi si mogli tedaj misliti, da s.- je pečal z vražami, ki naspro-tuj.-j,, veri in zdravi |»ameti. in katere so prepovedane p». Bož|i postavi V Zdravil je Humar zgolj z naravnimi pripomočki, s tak«» imenovanim „živalskim magnetizmom." Trdil je. da ima v sebi mnogo tega magnetizma. n« k eteričen tlnidum. ki se da prenesti na »Irug» osebo, in ki tolik«» vpljiva na njegove žive.», la nekatere bolezni ozdravi. Ta način zdravljenja ni n«»v. /•• v prejšnjem stoletji d«.segel j«- Mes-in« r. ki |e pe| vi jel zdraviti z živalskim magnetizmom. |--pe v s p* ■ h* ■ na mnogih bolnikih in vzbudil občno puzorn s* Zdravniška v»*«la s»- o tem -e ni »loločno izp-kla I »r Kep- pravi v svoji knjigi r\." magnetisme aniuial" «izšla I I**«, v Parizu». da se nikakor n«-m«-re • Irekati blagodejni vplpv živalsk»-ga magnetizma na živčne bolezni, na druge b«»|e/ni pa da n»* vpbiva l; di si ž«-, kakor koli. tolik«» je gotovo, da m»»č. k:«t*-r" si j«' pripisoval llumar. je natorna moč in «In i«» « »'l" zdravniške kapaeitete iiiienujej«» z«lra-vil«» z«»per nekatere !#««kzni. Zdravljenja z živalskim magnetizmom, dokler s«- verši br« / vraž. vedeževanja, ali klicanja hudobnih duhov, tudi sv. >ndi media phvsica aiiunde li« ita. non est moraliter vetitus. dummodo non tendat a d tinem illieitum aut «piomodolibet pravum - — In namene imel j«- Huinar pri svojem magnetizovanji vedno najboljše: ««n ni iskal svoje časti, ne lastnega dobička, hotel j«- i«* po svojih močeh pomagati ter-peč« nm čl«»veštvu in je mnogim tudi pomagal, kakor spričujejo mnogotere priče. T«» s»» mi j«' zdelo potrebno omeniti, da se reši čast tak«« čistega značaja, inožaka-poštenjaka, kakor je bil llumar in da se v pravem svitu pokaže zdrav-ljenje njegovo. (Dalje nasl.) Poslednja želja. Vidim, prišel zdaj je čas, Da za vselej grem od vas; 7. Bogom serea mi udana, Bridka je ločitve rana! Truplo mi denite v grob. Naj zdrobi ga tmine rop; Serce sme med vami biti. Z vami Večnega ljubiti. Kedar zore pervi svit Bo po žemljici razlit; Že bo serce to ljubilo, Z vami v psalmih se družilo. In ko solnčice žarn«'» Bo prepravljalo neb«'«: Zopet z vami serce moje Čast in hvalo Bogu poje. Kedar v tihi mrak bo zvon Svoj razlival mili don; Tudi serce to veselo Z vami silno bo plamtelo. Ko razpne nad zemljo noč Svojo čar«>dejno moč: Ser<*e moj" I »««le čulo. Jezusu cvetlice sulo: Zlivalo bo glas meden. Zibalo vas v sladek s«*n; Krepko, krepko bode bilo. Za vas spoiV i ¡a ljubilo. S«-ree to bo *u in tam. Z vami pojde v Božji hram: Ko S«' z Jezus«»m sklenit,»'. iVlo b«"i«' slavovite. O kako bo ♦«. ljubo. Oj prekrasno in sladk«*«' — Nam se bati ni je smerti. Združenim'v n»*beškem verti. Saj ljubezni krepka vez Veže nas vse čez in čez: Večno ona b«» živela, Smerti grenke vse otela. Zato želj«» to imam. Preden stopim v smerti hram : Serce naj ostane z vami. Nas k ljubezni večni «lrami! — S. M. Bonaventr Razgled po svetu. Laško. Ker je framason Krispi iz ministerstva odletel, je markeze Kudini sostavil novo minister-stvo in sam postal predsednik. O njem pišejo, da je manj osoren in vseskozi spreten človek, da je nj«3-gova soproga prav pobožna, in da je njegov sin bil odgojen pri jezuitih v mestu Monaco in pozneje v institutu „Massina alle Terme ' v Dimu. Francoski framasoni so v parlamentu z 2!i7 glasovi proti lss odbili nedeljsko preznovanje. Tako se godi, ako narod voli brez verske poslance v posta vo-davne zbore, cela dežela terpi potem zarad nekterih antikristov! Pariškega semenišča misijonarji so I. 1885 ker stili 19.705 odraščenih poganov. '{2.754 otrok ker- krajcarji darovali, jest vam obljubim od svoje strani pripomoči s 500 lirami." Longu se je misel, sozidati med silno ubogim ljudstvom veliko cerkev — zdela jako čudna. Obernil se je do spremljevavca škofovega gosp. kan. Rossi-ja. ter rekel: ..Bojim se, da je to zvijača hudobnega duha, da bi s pretvezo storiti naj boljše, ustavil dobro. Kako se bo cerkev zidala, ko v treh letih še oltarja postaviti ne morem, in ko smo z veliko težavo komaj vstanovili bratovščino sv. Rožnega venca." Gospod kanonik Rossi je odgovoril: „Nasvet vikših je glas Božji. Vaša želja je Bogu draga, pa spolnite škofov svet." Čez dva dni je Longa in njegovo s« .progo obiskal ta pobožni škof. vračajoč se iz bližnjega mesta, ter je pokazal v preroškem duhu prostor iz prozora. rekoč: „Tamle je prostor, kjer se mora v Pompejih • Gospo« lil tempelj sozidati!" Iv» je Kongo škofu obljubil. da hoče prevzeti skerb za zidanje hiše božje in ko je tu li svojo ženo. ktera je bila posestniea v Pompejih. pregovoril, da je pritenlila od svoje strani k temu pripomagati. se je škof. kteri j-* dobro vedel s kakimi težavami in s kolikim zopervanjetn je tako delo sklenjen«», oliernil do Longa. ter naslednje resnobne besed«» spr»'g«»voril: _Vi ste zadov» lini zidati eerkev. ste pa li pripravni prenašati vse težav, kt»-r»- so s takim blagim delom /«Iružene? St»- li pripravni v.djn»» terpeti. k«> Vas bojo nasorotniki sleparja in tata imenovali, ter vlačili kot hivlodelnika po uli«-ah in cestah Xnpoljskega mesta v Če st«* zadovoljni vse to udan«» prenašati. t«'daj boste srečno doveršili «lelo Bogu prijetno, ker Bog b<» Vaš trud blagoslovil. «Irugače n«' b«»ste nič opravili " T»' besede, kter«* je blagi vladika večkrat ponavljal. ko je v P«»nip«je prihajal, so ostale globoko • vtisnjene v spominu našemu Longu ter so mu dajale pogum pri izverševanji težkega dela. Tako od škofa poterjen in podperan po prijateljih in znancih imenitne in pobožne soproge, zaupajoč na pomoč Božjo in preblažene Device Ma-rije. je pričel veliko delo. da postavi zapuščenemu ljudstvu veliko in lepo svetišče na mestu, kjer so nekdaj stali teinpeljni ostudnih rnalikov. Pisal je svojim znancem in znancem plemenite soproge, naj pristopijo kot. u«lj«; družbi za zidanje cerkve v Novih Pompejih z doneskom po 1 krajcarji na mesec, prosil je mnogo. Prosil je najprej premožne, kerščanske družine Napoljskega mesta, naj podperajo lepo delo. To je bil začetek zidanju nove cerkve v Valle di Pompei. iDalje nasl.) Ogled po Slovenskem in dopisi. Koroško. (O volitvah.) Odbor katoliško-političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem v svojem oklicu do volivcev pripominja, tedaj dobrih postav, dobrih ministrov itd., izvoliti j« treba poprej zadosti dobrih poslancev' Kako resnične so te besede! Ko so namesto monarhij nastajale tak«« imenovane vstave, konsti-tucije, se je veliko govorilo: no. zdaj bo imel pri posta voda jstvu tudi kaj govoriti kmet, rokodelec í t«! in obetali s«« zlate hrib«1 in dolin«'. T«»da prost«»-mišljaki. brezver« i in sebičniki so dobro vedeli in ved«'» vodo na svoje mline obračati Kak«»šni ljudje so na verhu V Na Laškem in Praneoskem iinai<» deržavni voz v rokah framas«»ni. ki znajo dolgov» delati, velike davke nakladati, ven« zatirati, dtihovn -in papeža terpinčiti To s.' godi več ali mani tudi drugod, kjer imajo prov««je lib«*rahie ini>ii .n nazor«' Sv. «»če papež in škofje vernike r->ii" op. njaj«». «la naj volij.. v -tn-1. kat«»li•• iz !ro|»v-n«»>* «»dtegujeino b««ju za ker-'aii-k»» pravi«-... !.«>m • z to enkrat težek ■••I».».. v««r dajali Po-dans?- v i>«Vj.» jM.g..-to taki ljudj**. ki so naj Ve«"i sovražniki katoliške «-erkv • in np'inli duh«»vn»»v :•«» I------d «' „I daril bom | cisti rja in razkropila bode č.iia -Toži s«' mnog.,, kak«« >la!»i s«► «'-asi. pa ravn» ti-*i ki največ tozi¡o. slabe čase sami zadolžu;ej«. > >| bi m i volitvami. Vera j«' p «.llaga v>«*ga |iost**iij i in tor«'j vs«- sre«*-e. in 1»«»1¡ k«» vera p *ša ali «• ! » zasmehuje, kakor večkrat •»«! |evi«"arj«'V še ce|o v deržavniii zborih, bolj se množijo goljulij -. slepar-stva, tatvin-- v velikanski meri. «»l'-rtij«'. bolj se razširja neusmiljen je. mehkužnost in poželjivo živ! jen •» ter vsi nasleiiki brczverii».'ga in razuzdanega življenja. To so vzroki „slabih časov, ker se j»«» božjih in cerkvenih zapovedih ne živi in se vlijo za postavo-dajalce taki možje, ki Božje volje ne spoštujejo, temuč delajo postave p<« svoji človeški pameti in p«» strasti h spačenega ser«-a. I '.rez ve rs k i posta vodajavi ne b««do odpravili r slabih «'asov": ako hočemo doživeti boljših časov, moram«» s«; k Bogu povrniti in to pokazati tudi ob času volitev. Koroški katol.-politiški o«lbor dalje tu«li kaže, kako se Slovencem na K-»roškem godi. Tretjina vsih koroških prebivalcev je slovenska, in ker ima dežela devet poslancev za deržavni zbor. morala bi imeti saj tri slovenske poslance med njimi. — nimajo pa Slovenci nobenega ne' Lepe razmere' Terst. Kot zdatno zdravilo proti sedanjim velikim zlom in stiskam daje Teržaški pastirski list — m o 1 i t e v in pravi: Molitev! —ta je za otroke in nevedne stare ženice — tako bi znal kdo odgovoriti, ko sliši t i predm»3t mojega govora, ter se morda sineja v svojem sercu. Nesr«.'čnež' je «'«len izm«d onih mnogih, ki n»* poznajo znamenj časa. in zato ravno je njemu, bolj kakor vsakemu drugemu, potreben ta nauk. Ako je že Psalmist o svojem času v imenu Boga prepeval: „Kliči me ob dnevu stiske, rešil te bom, in ti boš mene častil" (49. 15). kdo ne vidi, kako potrebna je nam molitev zlasti v sedanjih časih, ki s-» resnično dnevi nesreče in žalovanja? Razločujemo navadno le dve versti ljudi, ki mislijo, da jim molitve ni treba: brezbožnež in razuzdanec. Pervi, neumnež, ki je rekel v svojem sen u, da ni Boga (Psalm. 13. 1». se ve. da misli, da j»* nepotrebno, celo, smešno povzdigovati duha k Rogu, kterega bitje in njegovo skerbno previdnost za človeka bi rad utajil. Razuzdanec pa ne čuti potrebe moliti iz važnega vzroka, kterega imenuje sv. apustelj Pavel: rMeseni človek ne razume reči Duha božjega; zakaj t«' so munespamet: tudi jih razumeti ne more. ker se le po duhu razločijo" (I. Korinč. 2. 14). Ne smemo pa radi tega misliti, da taki ljudje res nikdar ne čutijo potrebe moliti. Radi sicer bi se odrekli tej potrebi serea. vendar jim je to mnogokrat nemogočo. In zato vidite tudi brezbožneža in največjega razuzdanca, kedar ga zadene težka nezgoda, kako v strahu in trepetu dviga oči proti nebu, slišite, kako rad ali nerad kliče najvišje Bitje; morebiti izgovarjajo njegove ustnice kakšno molitvico. ktere se je bil priučil v naročji svoje matere. Res je sicer, da kterikrat njegova usta. ne privajena molitvi, bluvajo gerde besede in kletvine; toda ta kletvina sama na ustnicah obupanega brezbožneža in nesrečnega razuzdanca je nam nov dokaz za prejšnj«. terditev, da potrebna je molitev, potrebno povzdigovanje duha k Bogu. Brezbožnež taji Boga v besedah, ko pa ga preklinja, kaže s tem. da je od njega odvisen, da stoji ž njim v neki zvezi; to je i da govorim z besedami Tertullijana > dokaz duše po sebi kerščanske. Bog sam. najvišje bitje, ki ni od nikogar odvisen. nitna potrebe moliti. On je Tisti, ki je (Exod. :;. 11» stvaril svet in vse. kar je na njem; on je Gospod nebes in zemlje .... kteremu ne strežejo roke ljudi, kakor da bi česa potreboval, on ki daje vsem življenje, zrak in vse. bi mogel na laž postaviti nebeškega Zveličarja, ki je rekel: ..Brez mene ne morete ničesar storiti" (Jan. 15, 5) To je: ne tnalo, ne dosti, kakor razlaga sv. Avguštin. „Vse mi je mogoče", je rekel sv. Apostelj Pavel, pa precej pridjal: „v Njem. ki je moja pomoč" (Filip. 4. 13). Ker se pa milost božja daje le onim, ki z gorečo molitvijo zanjo prosijo, po spričevanju sv. Duha: „Ne dobite, zato, ker ne prosite" (S. Jak. IV, 2), je jasno, da je vsakemu najbolj potrebna molitev. Konec Prih) Iz Judenburmt. 5. sveč. 1 si) 1. (Poterdilo in zahvala. Opat F r a n c v R i m.» V imenu prečast. gosp. Opata naznanjam naj priserčnišo zahvalo za prelepi znesek >>4 gld. 10 kr., ktere sem v resnici zopet prejel. (Opomnjeno bodi k temu, da prešnje zbirke 101 gld 50 kr. srno izročili podpisanemu Br. Stanisl. Ilaselbacherju, ko je bil v Ljubljani 23. in 2(i. avgusta 1 KDO. Vr.) Ljubi Bog poverni Vam in vsim ljubim dobrotnikom, kteri nas tako čversto podpirajo v našem misijonu. Prejel sem pismo iz Afrike od prečast. opatajz naj priserčnišo zahvalo in pozdravom do dobrotnikov ter čestitanje vsim za blago novo leto. Ako Bog da zdravje in življenje, pride preč. opat o veliki noči v Rim k general-kapitelnu. (Vsacih 5 let morajo namreč osebno priti v Rim ) Serčno hvaležni Br. Stanislav Haselbacher. trapist. Gaza v Sveti deželi, 17. pros. 1891. (Ondotne zadeve.) Prečast. gosp. misijonar Juri Gatt v Gazi, blizo Jaffe (Jope», piše: Na Vaše častno pisanje od 22. grud. 18!)0 odgovarjam naslednje. Jaz sem še zmeraj v Gazi in najberž se tudi od tod ne bom preselil. Vaš poslednji dar sem prejel ob koncu 1. 1887 v znesku 99 1,, gld. a. v. Od tistega časa nisem več pisal, nekaj ker nisem hotel nadležen biti, nekaj pa. ker sem imel nezmerno veliko hudega terpeti. Pripoveduje dalje, v čem je bilo njegovo terp-Ijenje poslednje 3 leta. namreč, neko podjetje v Esdud u (Azotu ». s čimur je želel misijonu pomagati, potem misijonski dolg, in pa neki zanikaren Evropejec, kteremu je preveč zaupal. Drobnosti tega pa nimajo kaj posebne zanimivosti za občinstvo. r panje ima zdaj, da početje v Esdud-u bode sčasoma obrodilo znatno pomoč za tnisijon. Misijonski dolg je namreč še znaten, akoravno ga je lansko leto precej poplačal. Dalje pravi: Dolgove imeti je težek kamen, posebno za misijonarja v terdoturškein mestu, kakor je Gaza. .. Naravnost povčm, da moj misijon je skorej izločno navezan na darove iz Avstrije in Nemčije. Moj misijon obsega, kakor je znano, vso deželo Filiščanov (Filistejcev) z najmanj 100.000 pre-bivavci Tudi Esdud bi bil pripravna štacija za katolišk misijon. 0 omenjenem Evropejcu obširno pripoveduje, kakošne težave mu dela, celo od katoliške srenje se je bil ločil in dal svojega sina med velikimi slovesnostmi pri Grekih kerstiti; le z velikimi pritežnostmi in žertvami ga je nekako napol zopet pridobil. Zraven tega ima misijonar tudi sitnosti z nekim odpadnikom z Libana. Misijonar Gatt torej toži : Živim tudi sredi med turki. razkolniki, protestanti in nobeden mi ne dela žalega; le ta potuhnjeni ščanskih staršev, in l i).<501 izmed poganskih otrok v smertni nevarnosti. V jezuitovskih misijonih je bilo 11. 1 S8:> in lsSl kerščenih 37.023 poganskih otrok, (»32S odraščenih poganov, spreobernjenih pa je bilo tudi 12iO drugovercev. Senator v Misuri. Amerika, je rekel: Oziroma Indijanci v vam povem . . . Jaz sem protestant .... zagotovim pa. da jezuitovsko učilo je edino praktično za izrejo Indijanov! — Senator v Massaehusets u je povedal: „V enajstorih protestanških misijonih. ki sem jih obiskal (govorim kot protestanti, ondotni (protestanški) misijonarji Indijanov ne za eno stopinjo niso mogli naprej spraviti, in ko jezuiti imajo le samo dva misijona, se tam nahajajo kmetije v naj boljšem stanu, stanujejo pa ondod olikani ljudje in goreči kristjani. I. Bratovske zadeve molitvenega a p o s t o I j s t v a. Nameni za mesec februarij (svečan), a i Glavni nameni: Tnulnost r rt-n. (Spis poterjen in blagoslovljen od sv. Očeta Leona XIII i. (Konec.) Na čelu imenovanih sovražnikov stoji napuh-njena vednost, ki se rada imenuje brezpogojna, ki pa ima vendar le ta prideržek, češ, da je sploh nemogoča čeznaturna vera In v službi te vednosti so v nemških deželah knjige in časopisi, ki hujše kakor k» laj lažejo, zavijajo in vedno iste neumnosti ponavljajo, ki so bile že zdavnaj zavernjene. Vriše, ki ga ženo, je tako mamljiv, in obrekovanje, ki ga bruhajo, tako strupeno, in derznost. s katero se laž za resnico in sramota za čast zamenjava, je tako slepilna, da je najboljše, da pustimo, naj gre kakor hudo vreme mimo nas in le kličimo: Za n es i nam. (lospod! Reši nas Gospod! Najpervo naj glejmo, da saj* mi ostanemo in tudi nas vihar ne odnese. Seveda se ne smerno pozabiti braniti, vendar pa storimo to brez skerbi in strahu in brez prenagljenosti. Zmaga Gospodova je na naši strani. Njegova beseda ima še vedno veljavo: „Rodite serčni, jaz sem svet zmagal." Najgoto-vejše poroštvo zmage pa je živa vera v kerščanskih sercih. „To je zmaga, ki premaga svet. naša vera. Kajti vse. kar je iz Boga rojeno, premaga svet." Perva potreba je toraj molitev za milost vere. ravno zato ker je vera čeznaraven, svet zmagujoči Božji dar. Mi ne moremo verovati, če nam Gospod tega ne dodeli in zato moramo moliti, da bi Gospod vero v nas pomnožil, da bi luč sv. vere vlil v serca onih, ki sede v temi nevere in v senci zmot. Ti nesrečni zaničujejo vero, oni sramote to. kar ne poznajo in kar bi še sami sebi ne hoteli dati. če bi bilo to mogoče. Poleg molitve, ki prihaja iz ponižnega serca, katero spoznava svojo temoto in zato zdihuje po luči sv. vere, moramo tudi sami hrepeneti, da se pomnoži v nas milost sv. vere s tem. da njene vzroke pridno preiskujemo in se naše serce vedno bolj udaja njeni resničnosti. Serce; kajti tudi nevera nima svoje moči v bistroumnosti, ampak v zmoti serca. Ravno tako obstoji zmaga sv. vere bolj v podjarmljenji serca. kakor pa v razsvetljenji uma. serce namreč, ktero ljubi svojega P.oga in Stvarnika, se boji pravičnega Sodnika in spoznava Zvehrarja Jezusa Kristusa, brez č« gar pomoči in čeznaravne ver«' bi bilo večno pogubljeno. Setve veruje k pravičnosti: z listini p;i se stori spoznanje k zveiičanjil. Serčno spoznanje vere j,« daljni priponi« »ček za vterjenje v veri. Si<-er pa 'oč«*t.om v nebesih. Mi nimamo nobenega vzroka sramovati se evangelija. kajti evangelij je p,ožja pomor za zveličanje vsacega vernika. To I ¡ožjo mor pa zamore vsak. vernik in nevernik. na sebi skusiti, ako |e hore slušati nauk sv. evangelija. Moj nauk ni moj. ampak njega, ki me je poslal. Kdor hore njegovo v t sv. zakonske zvestob.- »idveruj«*nje v. likih n»*varno>ti /.i-vetje pred sovražniki. • K « «I iia-i. i II. Bratovske zadeve N. lj. Gospe presv. Jezusov. Serca. V molitev priporočeni: Na inilostljive priprošnje N lj. «i. presv. .h'zus<»v«*üa Serca, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. ll.*rniair<»ra in Fortunata, naših angeljev varliov in vsili naših patronov l»<»¿ dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, «»dpad in brezverstvo. prešestvanje in vse neèistosti. sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe in velike n.*sr»* in «v. Antonu Pa«l. za nslišanje v n«-ki časni potrebi. M. H. Listek za raznoterosti. Ljubljana linerla sta: 10. t. m. gosp. Ign. Zupančič. o. kr. kancelijski adjunkt; — 11. t. m. ob lih popoMne pa dr. Fr. Ambrožič, mestni zdravnik Oba previdena s svetimi zakramenti za umirajoče Bog daj jima večni mir! Pervo postno nedeljo je za Vincencijevo društvo društveni praznik, ki se bo obhajal s službo Božjo zjutraj ob Tih v Marijanišči. — zvečer pa bo občni zbor ol) Tih v prostorih katoliške družbe na starem tergu. Umeri je D. t. m. g. Ivan Andolšek, ljubljanski bogoslovec 1. leta. rojen v Poljanah pri Ribnici. Bog mu daj večni mir! Ljubljanski postni pastirski list ima obširno razpravo o tehtnosti prisege. Maribor. Č. g. Greg. llrastelj, kapi. v Hočah, gre v Slivnico: č. g. J. Ilešič od sv. Petra v Radg., za I. na Hoče, na njegovo mesto pride čast g. Fr. B r a t k o v i č z I ieskovca. V Gradu, sveč. 1 s.) 1. (Poterdilo.i Preserčna hvala za poslane zbirke 20 gld. v prid pogorelcev v Koritnem. Danes prišli so vsi trije po denar, kterega sem jim enakomerno razdelil. Rekli so mi sporočiti: Bog naj vsim po verne! Jož. Razboršek, dekan. *) Poterdilo in zahvala. Po priljudnosti gosp. kan. in poslanca K. Kluna srno zbirke „Zgod. Danice" za italijanske zatirane redovnice oddali knezu Emestu Vindišgraetzu. namreč 11"» gld. 20 kr., kteri je še sam nekoliko pridjal in znesek (120 gld. 20 kr.) izročil knezu Karolu L«"»wensteinu, ki ima to reč v rokah. Knez L«»\venstein pravi v odgovoru: „Gotovo, ti darovi bodo darovateljem dosegli bogati blagoslov in to zarad dobrega dela samo na sebi. kakor tudi vsled molitev tako nbožnih in podpore potrebnih redovnic. Na prošnjo kneza (Vindišgratza) bom sprejetev in odpošiljatev do administracije časnika Civilta Cattolica v Rimu tudi očitno naznanil. Jezuiti, kteri ta list v red ujej o, že več let posredvajo in oddajajo darove ubožnim nunam. Dal sem bil o svojem času knezu Krnestu tudi zadevno adreso. Ovinek, po kterem gre denar, meni daje malo vdeleženje pri dobrem delu in ob enem priliko. Vam, spoštovani iMsr. naznaniti svoje popolno spoštovanje. T. sveč. 1MH. Karol knez L»"»\venstein 1. r. Luh. sprem v Kerški škofiji. Vsled smerti pn. kan. Jož. Hueberja je do 10. sušca razpisan kanonika! pri stoljnem kapiteljnu v Celovcu. Razpisane so tudi naslednje duhovnije do 20. sušca: Zaberdce, Sv. Trojice na G raju, Karnski * lj»'pa hvala za znamenit«» [mmii«» «>|». Krama: o tem »hupi pot. Yr. grad. Kellerberg, Volčnica, Strojna, Glanhofen, Slov. Šmihel, Št. Peter pri Grabstanju, Komat, Mori če, Mal ni ca in Boro vije. — C. P. Fr. Betta, frančiškan, oskerbnik v Kellerbergu. se je vernil v samostan na Bistrico (Brixen). Terst. Č. g. J ust Filipi«' je postal administrator za Golagorico. — Čast. g. Jan. Vranjac je premeščen v Pičan kot kooperator pri podružni cerkvi sv^ Katarine. —^ Umeri je 13. u. m. čast. g. Marin Šumberac-Šote; župnik v Moščenici. R. I. P.! Če je potrebna verska šola?... Kdor morebiti še nad tem dvomi, naj v „Vaterlandu" od T. febr. I8i»l bere strahote pod naslednjimi napisi: „Ertappter Banknotenfalscher; — Duelle"; — „Betrugerische Spediteuere"; — „Taschendiebe in der Oper;" ..Entsetzliche Verkommenheit"; — „Einbruchsdiebstahl." — Kogar take strahote ne nagnejo, da bi želel čverstih verskih šol, takemu ni več pomagati; on sam je v sercu „baraba!" Dobrotni darovi. Za dijaško mizo: Čast. g. B. 1 gld. — Čast. g. /.upnik J. Tavčar 2 gld. (Op. Za J)an." oddano.) - R. T. 1 gld. — (jast. g. župnik Mart. Narobe 5 gld. (G. A. K. oddano.) — Č. g nadžupnik Iv. Zoreč 20 gld. — Čast. g. župnik Anton Jamnik 14 gld 70 kr. — Č. g. župnik Iv. Dolžan 2 gld - Čast. g. A. St. 2 gld. (Op. za „Detolj.u oddano) — Č. g. župnik J. Demšar 2 gld. — Č. g. kapi. BI. Mekinec 2 gld Za sv. Detinstvo: Č. g. župnik HI. Petrič 13 gld. — Iz Spod. 1 letnika 2 gld. 20 kr. — Po Mariji Berčic 2 gld. 30 kr. — Č g. župnik J. Tavčar 5 gld. 80 kr. — Č. g. župnik Mart. Narobe 2 gld. — Čast. g. župnik Jan. Dolžan 13 gld. — Č g. župnik L. Lotrič 3 gld. 50 kr. Za sv. Očeta: Po č. g. župn. J. Demšarji 4 gld. od neko osebe. — Precast. g. župnik Al. Košir 5 gld. (<»p. Za rDan.u in „Slov." oddano.) Za afrikanski misijon: Katarina Podkrajšek 1 gld. za sudanske zanuiree. - Č. g. župnik Leon Lotrič 19 gld. — Po č. g. Fr. Avseeu 2 gld. — Neka oseba 1 gld. Za opravo u b o ž n i h cerkev naše škofije: Č. g. župnik Leon Lotrič 7 gld. 50 kr. Za pariško bratovščino za duše v vi ca h: Č. g. župnik Leon Lotrič 4 gld. 50 kr. Za mi si j one na Jutro vem: Č. g. župnik Leon Lotrič 2 gld. 50 kr. Za bratovščino sv. R. Telesa: Č. g. Fr. Avsec 5 gld. — R. T. 1 gld. Za zatirane redovnice na Italijanskem: F. A. 1 gld. Za naj potreb niši mi «i jo ne: Č. g. župnik Mart. Narobe 2 gld. Za Don-Iios ko ve m i sij o ne: Milgsp. prošt Peter Prh 4 gld. Zoper s u ž e n j s t v o v A t' r i k i: Iz Kranjske gore po čast. g. župniku BI. Arteljnu a) datovanje 40 gld., bi N. Peter m a 40 gld. Za v s t a n o v i t e v s t a 1 n v e č j i rezi d e n o e č č. oo. Jezuitov v Ljubljani mesto sedanjega „p rovi z o r j a" : IV. zbirka 2 gld. Odgovorni vrednik: Laka Jeran. — Tiakarji in založniki: Jožel Blaznikovi nasledniki v Ljubljaiii.