tffakal rad b! srečni dan. dan našega združen Ja, bi zrl, kako en krov prostran čez dom se ves razpenja. Naš prapor bi na krov pripel, dom blagoslovil bi vesel: »Bog živi vse Slovene pod streho hiše ene!« Simon Gregorčič Štev. 1 t% 86) Ha> pcaftU' v teto Stopil! smo v novo leto. Vse, česar smo se v preteklih letih naučili, vse znanje, vse izkušnje naše težke, vendar pravične borbe za narodno osvoboditev, nas boao Spremljale na poti za dosego naših ciljev. Koroški Slovenci se prav dobro zavedamo, da se resnica in pravica majega naroda težko prebije skozi labirint laži :n krivic, skozi labirint, ki so ga v preteklosti zgradili tuji osvajalci in njihova nasilja. Vemo pa tudi, da pravica in resnica zmaguje, kajti vsi slovanski narodi so se danes že otresli jarma suženjstva in gradijo v svojih državah nov, pravičen svet. To pa so dosegli samo z neustrašeno in žrtev polno borbo. Tudi koroški Slovenci se ob vstopu v novo leto zavedamo, da nam svobode nihče ne bo podaril. Vemo tudi, da na lahek način ali celo na račun drugih ne pridemo do svobode, ki je predpogoj blagostanja in srečnejše bodočnosti. Slavna narodno osvobodilna borba nam je to dovolj jasno dokazala. Vsak pošten koroški Slovenec in antifašist bo k naši veliki stvari doprinaša! vse, kar je v njegovih močeh. Vsak, ki želi svojemu narodu dobro, vsak, ki svoj narod ljubi, bo v letu 1949, v letu, ki bo brez dvoma le* to velikih naporov in požrtvovalnega dela — saj vidimo, da se naši zatiralci, bivši !n sedanji, trudijo, da bi vso našo slavno preteklost zadnjih šestih let zlorabili v svojo korist in v škodo delovnega ljudstva Slovenske '“'oroške — dal narodu kar je narodovega, to je, da bo sleherni izmed nas, ki delovnemu človeku želi mir in srečnejšo bodočnost, storil vse za svojo ljudsko organizacijo Osvobodilno fronto. Srečni smo, da so za nami težki časi, ko smo blodili v temi. Srečni smo, da smo spoznali, da je le v organiziranem delu naša moč, ki jo kot novi napredni ljudje potrebujemo v borbi za najsvetlejše cilje, ki jih že uresničuje naša matična država, nova Jugoslavija. Ves pravični in demokratični svet s Sovjetsko zvezo na čelu ve o krivicah, ki se nim še godijo, ve o ponovnem narodnem, kulturnem in gospodarskem zatiranju, ki smo mu koroški Slovenci še izpostavljeni, ve pa tudi o naši pravični borbi, v kateri smo koroški Slovenci ojekleneli. V novem letu nas bo še bolj kot doslej vodila misel velikega Prešerna, ki jo je izrazil v svoji »Zdravljici«. Saj mi vemo, da naj bo naš mejak lc sosed in ne vrag, kot je to v preteklosti gojil temni fašizem, ki Je na temelju sovraštva med narodi prišel na oblast, preko katere je potem sejal smrt in razdejanje po vsem svetu. Bližnja preteklost nas je naučila, da gledamo svet z odprtimi očmi poštenega človeka, ki tudi sosedu želi vse kar želi dobrega samemu sebi Učiti se moramo spoštovati tudi druge narode. Delovno ljudstvo vseh narodov, ki je brez dvoma povsodi v večini, Ima enega in istega sovražnika: razred neusmiljenih In brezvestnih kapitalistov, ki živijo na račun žuljev in znoja delovnega človeka, ki šo Ječi pod oblastjo starega in gnilega kapitalističnega sveta. V novo leto 1949 gremo torej oboroženi z idejo novega človeka, ki gradi novi svet, svet bratstva med narodi, ki goji misel mirnega sožitja med narodi na podlagi dejanske enakopravnosti in se žilavo bori proti vsakemu hujskanju naroda proti narodu. V preteklosti so sc vojne vrstile kot letni časi. To je bilo mogoče zato, ker se narodi medsebojno niso razumeli, ker so bile sile imperialistov, ki so gojili sovraštvo med narodi, da so tako lahko zanetili nove vojne, močnejše od demokratičnih sil gndskih množic, ki si vojne nikdar ne želijo. Danes je drugače. Danes so v svetu sile, ki branijo mir, močnejše kot so bile kdaj koli poprej in prav te sile so jamstvo, da se vojnim hujskačem ne bo več posrečilo, da bi zanetili novo vojno. Narodi, ki jiii vodi na- Avstrijske oblasti se skušajo s pomočjo dvomljivih latistraHi aktov polastiti slov. ljudskega premoženja Dne 23. decembra 1948 je tiskovna služba Osvobodilne fronte objavila kratko poročilo, da se avstrijske oblasti s krčevitim sklicevanjem na jako dvomljiv akt iz nacistične dobe poizkušajo polastiti slovenskega narodnega premoženja in sicer poslopja narodne šole v Št. Petru pri Št. Jakobu v Rožu ter pripadajočih zemljiških parcel, kar vse je nesporna last Slovenskega šolskega društva v Celovcu. Slovensko šolsko društvo v Celovcu, ki je bilo ustanovljeno leta 1908 z namenom, da med drugim pospešuje slovensko šolstvo In izobrazbo med Slovenci na Koroškem, je kot zemljiškoknjižni lastnik teh nepremičnin vsa desetletja v času av-stroogrske monarhije in prve avstrijske republike budno čuvalo nad tem, da je to premoženje, predvsem pa poslopje narodne šole v Št. Petru, ki je bila zgrajena s pomočjo prostovoljnih prispevkov zavednih Slovencev širom vse Slovenske Koroške in preko Clril-Metcdove družbe s podporo vsega slovenskega naroda, služilo koristim slovenskega ljudstva na Koroškem Nacisti so sc v okviru, s ve .•;* načina »reševanja koroškega vprašanja« s pomočjo gestapa polastili tudi tega slovenskega narodnega premoženja in ga izročili v »last« nacistični ustanovi »Land-ratu« v Beljaku. Opirajoč se na brutalno nasilje niso smatrali za potrebno, da bi dali svojemu ropu vsaj videz pravnega postopka, temveč so društveno premoženje kratkomalo zasegli ne da bi bili predhodno obvestili društvo o kakršni koli iz-premembi njegovega pravnega stanja, kakor zahteva zakon. V skladu z dejstvom, da je bivši gau-leiter Rainer v času vojaškega poloma nacističnega režima še lahko legalno izročal svojo oblast v roke svojim »demokratičnim« naslednikom, se smatra tudi današnje okrajno glavarstvo v Beljaku za pravnega dediča nacističnega »Landrata«, vsled česar se mora Slovensko šolsko društvo v Celovcu še danes boriti za svoje nasilnim potom uropano premoženje. Policijska direkcija v Celovcu in varnostna direkcija za Koroško kot pristojna oblast za društvene zadeve je namreč vse do konca februarja 1948 odklaniala društvu izstavitev potrdila o pravnem ob-stoiu z izgovorom, da pri teh uradih ni nobenih društvenih aktov ter da jim ni ničesar znanega o obstoju Slovenskega šolskega društva v Celovcu. V trenutku pa, ko je SŠD končno brez tega potrdila vložilo pri deželni finančni direkciji zahtevo po vrnitvi premoženja, se je iz- predna človečanska ideja, se danes bolj kot kdaj koli prej zavedajo, da vsaka vojna koncem koncev prinese gorje le delovnemu človeku. Tudi koroški Slovenci bomo za človečanske ideale, za mir in demokracijo prispevali največ, če bomo močno povezani v naši napredni Osvobodilni fronti kot vseljudski organizaciji in se preko nje izobraževali in usposabljali za borbo na političnem, gospodarskem in kulturnem področju. Samo napreden in pošten narod, ki je prežet z napredno človečansko miselnostjo in noče imeti ničesar skupnega s politiko temne preteklosti, ki je porajala in dopuščala zatiranje in izkoriščanje človeka po človeku ter naroda po narodu, bo uspel dvigniti svojo življenjsko raven na stopnjo kulturnega človeka, ki bo razpolagal z obii.eo dobrin delovne človeške roke. Mogoče si bo kdo mislil, da smo se že kazala ta trditev koroških varnostnih oblasti kot grda laž. Kajti že dva dni za tem je varnostna direkcija »našla« obsežno mapo aktov, nanašajočih se na SšD in — glej čudo — med temi akti tudi kos papirja, ki sicer ni od nikogar podpisan, prav tako tudi na nikogar naslovljen, ki pa naj bi po mnenju varnostne direkcije vseeno dokazal, da je bilo SŠD v Celovcu leta 1941 pravomočno razpuščeno od nacističnega Reichsstatthalterja. Na temelju tega »dokaza« je varnostna direkcija še boli trdovratno odklanjala izstavitev potrdila o obstoju društva, vsled česar je bilo SŠD na izrecno zahtevo varnostne direkcije prisiljeno potom posebne pismene vloge in s ponovno predložitvijo pravil zahtevati vzpostavitev društva. O načinu reševanja te vloge, ki je bila predana 12. 3. 1948, bi se dala napisati zanimiva historiia, za kar pa nam je oro-stor na tem mestu preskopo odmerjen. Na kratko je bil potek naslednji: po preizkušeni praksi nedoglcdncga zavlačevanja. kadar je treba reševati Vloge slovenskih organizacij, je varnostna direkcija tudi v tem primeru Šla po tej izhoienl poti. Osebne intervencije so ostale brezuspešne. Šele v času, ko je bilo v Londonu vprašanje bodočih avstrijskih meja na dnevnem redu, so postali gospodje zelo vljudni in ^o obetali takojšnjo pozitivno rešitev, čim pa sta britanski in ameriški predstavnk nenadoma onemogočila nadaljevale pogaiani so nekdanh Hitlerjevi oficirji na varnostni direkciji dobili spet vzravnano hrbtenica nostali sc kratkobe-sednl — na vlogi SŠD pa se je pričel ponovno nabirati prah. Šele po številnih osebnih in telefoničnih intervencijah in no energičnih zahtevah so po štirih mesecih končno rešili vlogo — negativno. Odklonitev sta gospoda dr. Schuschnig in Stossier utemljevala s sklicevanjem na dvomljivi nacistični akt in na zamudo roka. Slične nsode je bil deležen priziv na notranje ministrstvo, kjer so reševanje zavlačevali skoro pol leta. Tudi tu so bile potrebne ponovne osebne in telefonične urgence, dokler ni tudi minister Heimer rešil priziva — odklonilno. Oblektivnost tega ministrstva bsvctljuic izjava enega tamošnjih pristojnih uradnikov, ki je ob priliki intervencije takole utemeljil dolgo zavlačevanje rešitve priziva: »Sai veste, da je vsaka koroška zadeva visokopo-litična in da se brez posebnih in konkretnih navodil in poizvedb ne more v koroških slučajih nič ukreniti.« Za odklonilni odlok ministra Helrnerja dovolj trudili iti borili, da bi bil že čas, da se nehamo truditi in se boriti. Ta misel bi bila v temelju napačna, prav tako kakor ravnanje kmeta, ki bi prioral do sredine njive, potem pa bi utrujen rekel: sedaj ne bom oral več. Ta misel bi bila pogrešena tudi zato, ker bi bila istovetna z miselnostjo omahljivcev in ljudi, ki ne gledajo v bodočnost. Borba in delo sta neposredno povezana s svobodo, ki nam bo prinesla lepšo in pravičnejšo bodočnost. Borba in delo v Osvobodilni fronti in vseh naših narodnih organizacijah nam polagata temelj pravične bodočnosti. Pregovor pravi: »Kdor ne dela naj tudi ne je«. Te besede so namenjene izkoriščevalcem in vsem onim, ki sami ne delajo, silijo pa druge, da_zanje delajo, ki se tako bogatijo na račun drugih. Namenjene so tistim, ki lenarijo in si kopičijo bogastva na račun drugih. Naš vzvišeni ejlj pa je. da se borimo in delamo za našo jc zelo značilno, da se je popolnoma Izognil juridično taktno in neovrgljivo utemeljeni argumentaciji v prizivu, da pa se zato z neverjetno vnemo trudi dokaza*!, da je dvomljivi nacistični akt formalno do zadnje vejice in pičice v redu, tako da se bralcu nehote vsiljuje vtis, da bi tej vnemi pri obrambi dvomTvcga nacističnega akta od navdušenja zaploskal sam gospod Reichsstatthalter, če ne bi bil medtem že davno izdihnil svoje kosmate duše na ve-šalih za svoje krvave zločine nad slovenskim narodom In številnimi avstrijskimi antifašisti. In še nekaj važnega sledi Iz odloka avstrliskega ministra Heltnena, kar spravlja današnjo Avstrijo spričo bližajočih se razgovorov namestnikov ^zunanjih ministrov v Londonu o bodoči av-strilski državni pogodbi v dokaj čudno luč. To pa je porazna ugotovitev, da današnja »demokratična« avstrijska oblast še do danes ni ustvarila zakonite nod'a-ge, na temelju katere bi lahko nrišle do svouh nesDornih pravic tiste politično preganjane, demokratične .organizacijo, ki 'ih je nacistični takozvani »Stillnaltekon-missar« še toleriral, ki pa so postale pozneje žrtev (Lugih nacističnih nasilnih ukrepov. Iz vsega dosedanjega poteka borbe Slo- 4 venskega šolskega društva v Celovcu za priznanje nesporne pravice do nadaHni^ga obstoja in povračila uropanega premoženja pa je za slehernega poštenega človeka ponovno jasno vidna vsa brezpHtnerna mržnja, šovinistična usmerjenost in krivičnost sedanjih avstrijskih oblastnikov do koroških Slovencev, s katero čeda'ie bolj razgaljalo svoi protiliudskl značai ne samo nred vsem slovenskim ljudstvom na Koroškem, temveč tudi pred vsemi poštenimi Avstrilci in nred vso svetovno demokratično javnostjo. Slovensko ljudstvo na Koroškem so vztrajno bori za odoravo vseh krivic, ki jih le povzročil nemški fašizem, in bo svojo borbo stonnievalo, poglobilo In razširilo ter nadaljevalo tako dolgo, da bo oprto na vse demokratiččne sile dosegio vse tisto, kar mu po pravici in po načelih resnične demokracije pripada. Kakar je znalo strnjeno in neustrašeno preprečiti doslej že marsikatero nakano pioii-ljudskih in sovražnih oblastnikov, tako bo znalo preprečiti tudi to. da bi se sedamo avstrijske oblasti z legalizacijo nacističnega ropa polastile premoženia Slovenskega šolskega društva v Celovcu, ki io premoženje vsega slovenskega ljudstva na Koroškem. „ rt— .........m srečnejšo bodočnost do končne zm*ge. kajti mi gledamo naprej in nočemo svojim otrokom dati doto, da bodo na svoji zemlji sami svoji gospodarji in si .aml rezali svoj kruh ter da bodo v miru« brez vojn in prelivanja krvi, uživali sadove svojega dela. Hlapci imperializma vseh vrst in narodnosti se zaganjajo v našo Osvob jdiiijO fronto. Enotnost, naša najveliČastneisa pridobitev oborožene borbe, se Križa z njihovimi temnimi nameni. Zato velja danes bolj kot kdaj koli prej: ustvarimo enotnost Osvobodilne fronte, širimo in utrjujmo to našo napredno in vseljudsko organizacijo in izvojevali bomo svoj pravični cilj, ki ne bo pomenil samo osvoboditve koroških Slovencev, temveč bo tudi doprinos k zmagi avstrijskega delovnega ljudstva nad izkoriščevalsko buržoazno u* imperializmom. Karel Pružuik - Gašpec Zahodne velesile ignorirajo željo nemškega naroda za ustvaritev enotne Nemčije uerlln, (Taniti«:). Ob izjavi predstavnikov Francije, Velike Britaniie in Združenih držav Amerike o položaiu v Berlinu. ki jo je argentinski minister za zu-nanie zadeve Bramugiia izročil tisku dne 7. decembra t. 1., je objavil informacijski urad sovjetske zasedbene vojaške uprave v Nemčiii poročilo, v katerem ponovno poudarja, da za sedanji položaj v Berlinu odgovarjajo samo zahodne zasedbene sile. Poročilo pravi, da so britanske in ameriške zasedbene oblasti že leta 1946 za hrbtom zavezniškega kontrolnega sveta za Nemčijo vodile pogajania o ustvaritvi Biconije in da ie bilo že tedaj jasno, da se zahodne velesile ne bodo ravnale po sklepih četvernega sporazuma o Nemčiji. To je potrdila vrsta enostranskih ukrepov zahodnih zasedbenih držav, kakor so ukinitev naredbe št. 56 o dekartehzaciji Nemčije, sklenitev dogovora o razdelitvi rur-skega premoga v trenutku, ko je bila v Moskvi konferenca Sveta ministrov za zunanje zadeve, ustanovitev gospodarskega sveta Biconije in ostalih separatnih ustanov, podpis angloameriškega sporazuma o Porurju dne 10. decembra 1947, ustanovitev vrhovnega sodišča tn banke v Biconiji v januarju 1945, organiziranje separatnih pogajanj med predstavniki Velike Britanije in Francije itd. Zahodne zasedbene velesile so izvedle nadabe ločeno denarno reformo v zahodni Nemčiji in ustanovile tako imenovani parlamentarni svet v Bonnu, ki naj sestavi ustavo za zahodno Nemčijo. Izvajajoč politiko razkosovanja Nemčije in pretvarjanja zahodne Nemčije v vojaško strategično oporišče, zahodne velesile ignorirajo željo nemškega naroda PROFITI AMERIŠKIH TRUSTOV SE VEČAJO — RRF7P0SELN0ST NARAŠČA New York. »New York Times« piše, da so imeli ameriški trusti v prvih 10 mesecih tega leta zaradi programa o oboroževanju in Marshallovega načrta največje profite v povojnem Času. »New York Times« poudarja, da so profiti teh tvrdk narasli od 2.300,000.000 v nrvih 10 mesecih leta 1947 na 3 milijarde 70,000 000 v istem obdobju tega leta, t. j. za 33 od-stot. Največje profite so imeli železarski, avtomobilski in gradben, trusti pa tudi druge panoge težke industrije. Pri tem so profiti trustov za predmete široke potrošnje padli zaradi padanja povpraševanja in povečanja konkurence. Revija »Churchntan* opisuje to »blagostanje« in pravi, da količina biaga po trgovinah ZDA zaradi padanja povpraševanja nenehoma raste, tako da se ie sedaj nabralo že za 50 milijard dolarjev neprodanega blaga. Tretjina družin z letnim dohodkom manj kakor 300*» dolarjev se je zaradi visokih cen biaga že zadolžila, ali pa je prisiljena trošiti prihranke. Število brezposelnih in nepreskrbljenih, ki morajo iskati pomoč države, je doseglo po uradnih podatkih 4 miMione, izdatek za vzdrževanje brezposelnih pa ie nara-stel od 1 milijarde v letu 1945 na 1 milijardo 700,000.000 v tein letu. Monakovo. — Bivši Hitlerjev poveljnik v Italiji feldmaršal Kesselring, ki ga je britansko vojaško sodišče obsodilo na dosmrtno ječo, je dobil osem dni »dopusta«. Kesselring je preživel »dopust« s svojo ženo ob Tegerskem jezeru. Izpustili so ga »na častno besedo, da se bo vrnil v zapor«. za ustvaritev enotne demokratične Nemčije. Ker pa se boje ogorčenja nemškega naroda, so zahodne velesile primorane, da zakrinkajo svojo delavnost. Prav zaradi tega so na umeten način ustvarile berlinsko vprašanje. Umetna ustvaritev berlinskega vprašanja je bila potrebna tudi zaradi vzdrževanja vojnohujskaškega ozračja ter laži in načrtov angloameriških vladajočih krogov sploh. Reakcionarna večina v mestni upravi Betlina je prešla kot poslušno orodje angloameriških zasedbenih oblasti konec septembra 1948 v britanski mestni sektor in je s tem dokončno razbila enotno samoupravo Berlina. Razpad mestne samouprave in dezorganizacije gospodarskega življenja v Berlinu sta imela za posledico množične demostracije betonskega prebivalstva. V znamenje protesta proti proti-ljudski politiki mestne uprave je berlinsko prebivalstvo dne 30. novembra 1948 Izmenjalo mestno upravo in sestavilo provizorično demokratično upravo, da na ta način zasigura ko; isti prebivalcem Berlina. Samovoljno ravnanje francoskih oblastev glede na nemško prebivalstvo Berlin. Sovjetska vojaška uprava v Nemčiji je sporočila francoskim vojnim oblastvom, da je prisiljena smatrati za neveljaven sporazum med sovjetsko in francosko vojaško upravo z dne 29. oktobra 1945 o prepustitvi rajona Stolpe v Berlinu francoskim oblastem. V tej zvezi je bila poslana francoskim oblastem zahteva, naj izdajo konkretni nalog za umik z omenjenega ozemlja. Po zanesljivih poročilih so francoska oblastva odpeljala ob odhodu z ozemlja rajona Stolpe živino. Taka ravnanja je mogoče oceniti samo kot samovoljna glede na nemško prebivalstvo. Zgrajen je Jez proti klevetam izdaialcev Grčije Atene, (Tanjug). Radijska postaja Svobodne Grčije je objavila pozdravno brzojavko, ki jo je politični komisar vrhovnega štaba Demokratične armade Grčije Vasilis Bardzotas poslal peloponeškim borcem ob dveletnici ustanovitve štaba na Peloponezu. V pozdravni brzojavki borcem in oficirjem Peloponeza je Bardzotas poudaril, da je z ustanovitvijo štaba Demokratične armade na Peloponezu, ki je osvobodila že stotine mest, zgrajen jez proti nesramnim klevetam izdajalcev Grčije, ki so trdili, da FJcmokratična armada dobiva pomoč Iz inozemstva, ter doka/uje. Kako globoko je Demokratična armada pognala svoje korenine med ljudstvom. V pozdravni brzojavki je rečeno, da so monarhofašisti po naročilu Van Heeta in Gradyja organizirali zimsko ofenzivo proti ljudstvu in Demokratični armadi na Peloponezu. Toda tudi ta ofenziva se bo, kakor vse dosedanje, končala z neuspehom monarhofašistov. Krvniki in izdaialci na Peloponezu bodo dobili prav tako lekcijo, kakršno dobivajo v vsej Grčiji. Bardzotas poziva borce Demokratične armade, naj izvedejo r.o Peloponezu odločno akcijo, s katero bodo preprečili vse načrte za ameriško okupacijo Peloponez mora postati zopet nosilec zastave borbe za neodvisnost in demokracijo. Kakor poroča agencija AP, je po objavi omejitve kretanja prebivalstva na Peloponezu brez posebnega dovoljenja žnndarmerije. atenska vlada prepovedala tudi ves pomorski promet na 5 milj od peloponeškega obrežja. Demokratična armada le nepremagljiva Beograd, (TASS). V pozivu provizorične demokratične vlade Grehe ob prvi obletnici njenega obstoja je rečeno, da je pred letom dni ves giški narod z odkritim veseljem pozdravi: ustanovitev provizorične demok’atičue vktde V preteklem leta je postalo očitno, da se atenska klina vedno gioblie pogreza v močvirje veleizdaj;’ *a. medtem ko se ljudstvo s še večjim navdušenjem bori za svojo svobodo. Danes se morarltofašistl ne upajo več obhubljati »skorajšnje likvidacije partizanov*' Tudi ne morejo v tč skriti svojega strahu pred Demokratično armado. Junaški boji Dem >k ra lično armade po vsej Grčiji so dokazali •neim nepremagljivo moč. Posebnost moči Demok ral ične armade ja v iem, Ti se bori za pravično st\ar za svobodo in neodvisnost, nadalje t«5 oziroma 366 dnevi vsako četrto leto, prestopno Jelo, Vendar je pa prestopno leto po Gregorijanskem koledarju le tisto leto, katerega število ie deljivo s štiri, z izjemo let 1700, 1800, 190p in 2100, ki niso deljiva s številom 400. Tako obsega povprečna dolžina vsakega leta skoro popolnoma enako toliko dni, kot dolžina sončnega leta. Ker znaša razlika šele v 3000 letih komaj en dan. Da se odpravi »zamuda koledarja«, je bilo skoro v vseh tedanjih kulturnih državah sklenjeno, da sledi 5. oktobru takoj 16. oktober. Niso pa tega sprejele tedanje protestantovske deže'e (temveč šele v 18. stoletiu), niti države s pravoslavno vero, kier jc še do dandanes ostal v veljavi julijanski koledar, tako da so v teh pokrajinah danes že za 13 dni za nami v štetju časa. Svoj posebni koledar imajo Židje, ki štejejo od stvarjenja sveta in so za 3671 let pred nami; znano je tudi da pri njih delopust ni nedelia temveč sobota. Tudi mohamedanci štejeio po lastnem sistemu, tako da vlada v deželah z različnimi veroizpovedmi velika zmeda v koledarju. V sami Indiji je poleg uradnega našega ko- ledarja v veljavi še kakih 17 drugih koledarjev. Indijska vlada ima vsako leto veliko truda in stroškov pri sestavi skupnega koledarja, da spravi v sklad datume vsaj glavnih koledarjev, po katerem se lahko ravnajo oblastva in uradi. Nemogoče pa je poznati vse načine štetja časa pri številčnih azijskih in afriških narodih in plemenih. Spričo tega je popolnoma jasno, da je z napredkom kulture in znanosti pričelo gibanje za poenostavljenje štetja časa in istočasno izenačenje koledarja po vsem svetu. V ta namen je bila ustanovljena posebna liga za stalni koledar, pa tudi bivša organizacija Društva narodov je pričela pripravljati načrt za reformo koledarja. Leta 1931 je bila v Ženevi mednarodna konferenca, kateri na je bilo poslanih nič manj kot 200 predlogov za reformiranje štetia časa. Vse predloge so posebne komisije strokovnjakov proučile in slednjič sta obveljala dva načrta. Po enem načrtu bi se vsako četrtletje razdelilo na 13 tednov, tako da bi sc menjal en 31-dnevni ANTON INGOLIČ: DOMA Inženir Ivan Dorič še je po štiriletnem izgnanstvu vračal domov. Prihajal je iz Srbije. Ni mogel dočakati transporta, priskrbel si je potrebne listine in se naootil sam. Mostovi so bili še porušeni, tračnice razkopane, pogosto je moral prestopati. Vožnia je bila dolga in naporna. Vendar Dorič ni bil nestrpen, ni godrnial in ne sitnaril. Če je bilo le malo udobnosti, se je celo zamaknil v prijetne misli. Končno je vendar konec! Vrača se domov! Od onega dne, ko so ga gestapovci potegnili iz postelje in odpeljali v Mariborske zapore, je minilo toliko težkih tednov in mesecev, minila so dolga štiri leta. Najprej taborišče, potem več kakor tri leta mučnega živbenia v ma;hni srbski vasi pod visokimi planinami. Več kakor tri leta je obdeloval zemlio kot navaden delavec, kosil in oral, mlatil in obiral koruzo .pozimi pa sekal drva, namesto da bi sedel za svojo risalno desko in delal načrte za prostorne in svetle hiše. Da, lahko bi bil tudi v okupirani Srbiji delal načrte, lahko bi stanoval v mestu in prejemal visoko plačo, toda inženir Ivan Dorič sl je takoj prvega dne okupacije rekel, da ne bo delal za okupatorje in njihove pomočnike. Teh svojih besed se jc dosledno držal vsa štiri leta, čeprav je bilo težko, pogosto tudi nevarno. Takoj po osvoboditvi Srbije pa je odšel v mesto kot inženir in delal načrte za stavbe, ki jih je poruši! sovražnik. Zdaj se vrača v osvobojeno domovino, vrača se samozavestno. Sai ni umazal svoje narodne časti. Okupatorju ni pomagal s njegovimi številnimi pomočniki ni sodeloval. Inženir Ivan Dorič je med potjo razmišljal o svojem življenju zadnjih štirih let, zato mu vožnja ni bila naporna in tudi ne dolgočasna, zato ni bil nejt /oljen, če je moral včasih ure in ure peš ali s kamionom po razriti cesti. Sai se vendar vrača domov, da prejme zasluženo priznanje za svoje trpljenje, za svoje zadržanie zadnjih let. Kmalu bo videl svojo rojstno vas In legel v hladen smrekov gozd, ki se razprostira onstran potoka. Potem bo šel v mesto k Zori. Vselej, kadar je prišel v razmišljanju do Zore, je zasenčil njegove misli temen oblak. Kako je z Zoro? Več kakor leto dni že ni dobil od nje nikakega sporočila. Ali jc še vedno v pisarni tistega gradbenega podjetja, kjer je pred vojno delal tudi on in kjer sta se spoznala? Podietje je takoj prve dni prišlo v nemške roke in je ves čas gradilo bunkerje in stražarnice. Zadnja leta je nekajkrat prosil Zoro, naj pusti to službo. A vselej ga je zavrnila, češ da ne more drugam. Zakaj ne more? se je spraševal. Zdaj se je bal, da je uiurda že zaznamovana kot okupatorieva sodelavka. Kaj mu hoče taka zaročenka? Skrbelo ga je tudi. kako je z domačimi. Pred letom, ko je dobd poslednje pismo ie bilo še vse dobro. Oče in mati sta bila doma in jima ni bilo mar drugo kakor niu-no posestvo, prav tako sestra Anica. Le brata Jožeta so že pred dvema letoma vpoklicali v nemško vojsko. Odšel je na vzhodno fronto,, o niem ni glasu. Ali se ie do konca boril na nemški strani, ali je že davno padel, ali pa živi v uMništvu? In kaj ie z niegovim naj«tareišim bratom Tevžem? Pred letom ie bil še doma. Toda zadnie leto so hithrjevci vladali še z več:hn teroriem. Morda so ga Prisilili v vojsko, morda je prevzel kako ftinkciio v domači vasi? Morda se je uklonil tudi oce, morda so vsi po vr«ti izdali dom in njega, Ivana, ki jih je učil ljubiti domovino in svobodo, morda... * Z neiasnim čustvom veselia in boiazni je stopil na domači postan iz vlaka. Prav za nrav ni stopil na postan, ker te sploh ni bilo, od nje ie ostal samo Wip ruševin. Tudi bližnje hiše so bile porušene. »Kako je v vasi?« je vprašal prvega znanca . »Nekaj šip je popokalo, to ie vse.« Znanec, vesel, da ga je srečal mu je začel na dolgo pripovedovati. kako je bilo med okupacijo. Doric je že hotel vorašati, kako jo pri njih doma. toda zbal se je odgovora, zato se je kratko poslovil in nadaHeval pot proti domu. Ob prijetnem iutraniem soncu jc naglo stopal med zorečimi pšenicami in želesteč'mi koruzami. Z njiv in travnikov so ga kinetie glasno in veselo pozdravljali. Njihova ljubeznivost ga jc presenečala. Blizu vasi ie srečal soseda. Močno se ie postaral, a hodil je odločno, in zadovoljno sc je smchlial. »Si le prišel, smo že mislili, da te ne bo. Potreben boš domu!« Dorič je vprašal po domačih. Sosed jc pomolčal, potem pa odgovoril počasi, skoraj slovesno: »Vaša -hiša ie mnogo pretrpela. Mati te težko čaka. Stolpi hitro!« Dorič je šel mimo prvih vaških hiš ne da bi jih videl. Že je stal na domačem dvorišču. Ljubeče je objel rojstno hišo: vse je bilo pred več kot štirimi leti, ko je bil zadnjič doma. Še nekaj korakov in bil je. v sprednji sobi. Za mizo pri oknu je sedela mati. Niti slišala ga ni, ko je vstopil. Bila je zatopljena v časopis. Sin ie za trenutek obstal na vratih in nepremično gledal svojo ma-ttr; osivela je, poteze v obrazu so poslale trše. — Šele čez trenutek se je zganil in stopil proti njej. »Matil« mesec z dvema 30-dnevnima. Več navdušenja je bilo za drugi načrt, ki je mnogo bolj enostaven in prikladen, pa se istočasno ne razlikuje bistveno od našega današnjega štetja. Po tem načrtu bi bilo leto razdeljeno na 13 mesecev enakih po 23 dni, ki bi bili razdeljeni v 4 enake tedne. Novi mesec bi se po soncu imenoval Sol in bi ga uvrstili med junij in julij. Leto bi imelo tako 52 tednov in 364 dni; na koncu leta pa bi se dodal še po en dan kot splošen dan počitka, oz. vsako četrto leto po dva dneva, ki bi iih uvrstili lahko *udi med leto kot splošna praznika. Vsekakor bi ta koledar bil nadvse praktičen, kajti vsi meseci bi bili enako dolgi in vsi dnevi tedna bi oadll vedno na isti dan, tako bi nedelje bile vedno L, 8., 15. in 22. v mesecu, ponedeljek vedno 9., 16., 23., itd. Poleg enostavnosti računanja bi ta koledar bil tudi docela v skladu s sončnim letom. Razen tega je 28 dnevni mesec tudi naibolj v skladu z naravo kot nam to kaže poleg gibanja lune tudi trajanie nosečnosti pri ljudeh in živalih. (Pri Hitdeh traja 10 23 dnevnih mesecev, pri kobilah 12, svinjah 4 mačkah 2 itd. Oba načrta, zlasti poslednji sta pri državah, katerim sta bi'n noshna v proučevanje, naletela naugoden odmev in bilo ie že sklenjeno, da bo leta 1935 posebno zasedanje. na katerem bodo dokončno sprejeli novi koledar 'n uvedli še ’eta 1939. Toda težke oo’it'čne razmere in^ izbruh vojne so prekrižale te koristne načrte. Ko se sedaj ponovno ureia sožitie med narodi imamo, da bo kmalu prišlo do reforme koledarja, ki bo št°tje časa po vsem svetu poenostavila in poenotila. Mati se je dvignila. Ni se mogla takoj zbrati, šele čez čas jc snela naočnike in se pognala proti sinu. »Ivan!« / Ko se ie razjokala na niegovih ramenifi, ga je peljala k mizi. ga božala oo roKah in mu govorila besede, ki sta jih razumeli samo onadva. Potem se ie odtrgala od njega in mu prinesla kruha in vina. Vsa. zmedena od sreče ga le vnraševa'a, kako je potoval, kako je živel, Hko ie z niegovim zdravjem. Vpraševala je po vsem, dokler ni Ivan pretrgal njenih vprašanj z drhtečim, zadržanim glasom. »Kie so oče?« Mati je pogledala skozi okno, v oči fl je leHa senca. »Ni mu bilo dano« je povedka oo^sl in težko, »da bi dočakal novih časov. Jeseni «o ga pokonali.« »Oče so umrli?« .ie iekml Ivan. »Dhiii so jih« ga je trpko popravila. »Kdo?« »Kdo vendar?« ie ma*i vzkliknila začudena. »Kdo je ubijal naše ljudi? Nemci!« »7akai?« Mati je počakala trenutek, notem na povedala v eni sani: »Zaradi Jožeta, ki je pobegnil iz nemške vojske in šel v partizane, zaradi Tevža, ki le sel za Jožetom, zaradi Anice, ki je tudi šla v gozdove, zaradi nas vseh, ki smo dajali partizanom streho in hrano. Lani na samo velik p noč so prišli poni. Dvakrat sem ga obiskala v zaporu. Joj, kakšen je bil! Tepli in mučili so ga. A ničesar ni izdal, ko sem prišla tretiič ,so dejali, da je umrl. Ubili so ga. ubili!« »In kje sta Jože in Tevž? Kje je Anica?« ie vprašal Ivan s stisnjenim g.asom. »Jože je nekje na Dolcniskem. Prejšnji teden je bil doma na dopustu. Povptaše-val je po tebi. Materi so zagorele oči. »Da bi ga videl! Oficir je je postal. Novo uniformo ima. Kaj vse je povedal! Dvakrat je bil odlikovan, petkrat ranjen, a =e ne mara iz vojske.« »In Tevž?« je vprašal Ivan še z večjo tesnobo. »Tudi on se je izkazal vsi so ga imeli radi. Sprva je bil vsak mesec doma, čeprav so mu nastavljali zasedo. Potem pa je odšel s svojo četo proti Trstu, lam ja padel. Ne bo ga več nazaj.« V sobi je zavladala tišina. Mati je mislila na svojega naistareišega sina, njen najmlajši sin pa je iskal samega sebe. Žalost se je v njem mešala z nekim drugim, še ne določnim čustvom. »Pa Anica?« je čez čas dahni! Komaj slišno. »Dela v mestnem odboru. V nedeljo je govorila na našem mitingu. Bolje je govorila kot domači učitelj, čeprav nima drugega kot štiri razrede ljudske šole. Domov je prišla samo za pol ure. Mnogo dela ima. Hodi od vasi do vasi, organizira, svetuje .pomaga, razlaga. Ne bi je spoznal.« Ivan je imel samo še eno vpra&anje. Stežka ga je stisnil iz sebe. (Nadaljevanje na 6. strani.) Piščal tovornega parnika, ki je vlačil S kamenjem obložene brodove po Kvarnem, je hripavo in trudno zahreščala. Napete mišice težakov so odnehale, upognjeni hrbti so se vzravnali, dvignjena kladiva so padla in obležala na gramozd, lopate so zazvenele in obtičale, kamor so bile zasajene. Poldne. Kamnarji so segli za mahadrave, odpete srajce, potegnili izza njih velike rute in s! brisali potna čela, potem se pa raz-prhnili brez besede po nasipu skal, kamenja in gramoza. Vsak je poizkal v seneni špranji pred soncem skrito kosilo, razvezal culico in se lotil borne jedi. Izmed sivih skal so se svetile v soncu mirne, rjavo ožgane lise — koščena telesa kamnarjev. Le eden ni šel med brate. Po nasipu je zdrsnil do plivkajočega morja, odvezal čoln, prijel za veslo in prebrodil nekaj sto metrov širok zaliv, ki je ločil nasip od obale. Na njej je poiskal štrlečo skalo pritisnil k bregu, ovil okrog skale verigo in s težkim korakom stopil iz čolna. Vzravnal je upognjena pleča pogledal po gladki poti, z roko zaslonil osivele obrvi in se zopet ozrl v daljavo. »Ni je! Zakaj je ni! Pa sem še med vrati zjutraj naročal, naj ne mudi.« Še enkrat se je ozrl. Pri tem je iztegnil vrat, da se je napela zmrdana koža na njem. »Ni je!« Dvignjena roka je omahnila ob telesu kakor težko orodje. Kamnar je legel in ni pogledal, kam. Vznak je legel na vlažno sipo; ob desni in levi skala — on na sredi, živa skala. Od potu prepojeni klobuk si je pomaknil na oči, prekrižal roke in nastavil rjave prsi poldanskemu soncu. Iz parka so zadoneli zvoki godbe, spočetka glasno, potem pa čedalje tiše in tiše. Njegova ušesa, vajena škripajočega dleta, škrtanja lopat, stokanja navorov in ropotanja žerjavovih verig, ki so kakor velikanska pošast grabile skale z brodov, jih dvigale in spuščale v morje — so se zveselila glasov, ki so pljusknili na belih penah do njegovih nog. Toda samo za trenutek. Sladkost je bila kakor cukrena skorjica, pod katero je grenčica. Brazde na njegovem licu so se poglobile. koža — kakor usnje — se je zgu-baneila. Spodnja ustnica je stisnila brke, ki so se v skritem gnevu pobesile. »To je vaša muzika, presiti!« Kamnar se je stresel in sunil z nogo proti morju. »Ne maram je, sovražim jo, ker se nam roga. ker je sladka kakor hinavec. — Le imeite jo sami in nikar ne zastrupljajte z njo našega morja. — Našega?« Spodnja ustnica mu je še tesneje stisnila brke. »Našega? Vam ga zasipljemo, da dobite novega prostora, kjer boste zapravljali v blesku in sijaju — milijone!« Zopet je vztrepetalo koščeno telo. »Da bi dočakal dan, ko se vaša sitost nasiti do vrhunca in naša lakota izprazni do dna! Da bi dočakal tisti prazniški dan — vesoljne sodbe!« Kamnarjeve roke so se razklenile in zdrknile ob telesu. Prsti so se skrivili kakor kremplji in se zagrebli v mokro sipo in blato, grebli in stiskali, gnetli in tlačili, da so gibale in valovale mišice na golih lahteh. »Ate, na jej!« Droben glas je poklical kamnarja. Njegova roka je obstala, v dlani je tičalo. kakor krogla zgneteno blato. »Spiš, ate?« Črnooka deklica zapečena v lice kakor ržen kruh je postavila k njemu cajnico in mu dvignila klobuk. »Spiš?« Kamnar je odprl oči, spodnja ustnica ie iznustila brke, prsi so se mu dvignile.^ lz niih je hotela jezna beseda, pa ni prišla. Ko je zagledal oči svoiega otroka, so splahnele brazde na njegovem obrazu, oprl se je na komolca, zalučil blatno kroglo, ki jo je tiščal v roki, proti parku, pa je padla v morje, ki se je skalilo v drobnem vrtincu krog nje. »Nate!« je izpregovoril še ves zamotan v misli. Deklica se je ozrla na blatno kepo in pogledala očeta. »Kaj si vrgel? Komu?« Oče je pogledal otroku v oči in se že hotel zlagati. Pa se ni, ker se ni mogel in si ni upal tem jasnim očem. »Bombo!« »Kaj je bomba? ate?« Kamnar je vzel lonec jedi med kolena. »Ne veš, Bariča, kaj je bomba?« »Povej, ker ne vem!« Kamnar je gledal in premišljal, oprl se je na koleno, postavil žlico pokonci in hotel odgovoriti. »Veš, bomba je ... Počakaj!« Snet je zajel in spet razmišljal. »Bomba je nekaj posebnega.« Še je drsal po loncu in iskal besede. »Bomba je poslednja sodba lačnih revežev zoper presite ljudi.« »Kaj se to pravi, ate?« Kamnar je zajemal že Iz dnajn molčal. Ko je zajel zadnjič, je spustil žlico v lonec, ga del v cajnico in se obrnil k otroku. Dvignil je Barico in si jo posadil na kolena. »Ne veš, kaj se to pravi, Bariča?« »Ne vem!« »Tudi jaz nisem vedel, ko sem sedel mojemu očetu takole na kolenih, kot ti sedaj meni. Danes šele vem, ko sem star in siv. Ko boš velika, boš tudi ti vedela. Sedaj pa mi povej, kje si se mudila s kosilom! Kako sem naročil davi?« Oče je privzdignil obrvi, Bariča je zardela. ' »Si hud, ate?« »Kako sem naročil davi?« je ponovil oče in dvigni! obrvi še više. »Če ne boš hud?« Bariča se ga je oklenila krog vratu. »Povej po pravici!« Težko je bilo očetu, ko je te tople otroške ročice rahlo odvijal od vratu. »Nobene laži, otrok!« Oče še ni povesil dvignjenih obrvi. »Ne bom, ata.« Glas se je Bariči tresel. »Vidiš, tamle pri morju, pred parkom, stoii ženska in ima zvrhan koš hlebčkov. Tako so lepi! Bonbončki ne morejo biti boljši. Tam sem obstala in sem mislila, ko bi imela groš. Veš, potem so prišle iz parka gosposke punčke in gospe z niimi. In so kuoile ,vse so kupile punčkam hlebčke. A niso jih jedle — sem mislila, da jih bodo, pa jih niso; veš. ate, k morju so tekle, jih drobile in metale v vodo — ribam. To je greh, kaine? Mama pravi, da je greh, če se skorjica vtže na tla in pohodi. Te pa kar cele hlebčke mečejo v morje.« Kamnarju so se zganile ustnice; na robu mu je bila beseda, da jo izpregovori otroku: Vidiš, za take bi bila sodba... Pa mu ni zdrsnila izpod brkov. »Tam si se torej zamudila?« »Tam! Res, samo pri teh hlebčkih.« »In bi ga resnično rada?« Bariča je pogledala očeta in se z rokami tesno oklenila njegove glave: »Kako rada!« »Kupiš si ga! Čaj!« Kamnar je otipal vozel v ruti, ki jo je nosil za vratom, ga odvezal in poiskal v njem groš. »Na. Bariča! Toda Ivici tudi poneseš nekaj hlebčka!« »Tudi, tudi!« Otrok je zdrsnil očetu s kolen pospravil v cainico prtič s katerim je bila zakrita južina. stisnil groš v pest in se ravnal po hlebček. Tudi oče je vstal. Takrat se je ob morju prikazal bel voziček v njem bleda deklica, ob deklici dve služabnici, pokaŠliajoča gospa in gospod — zamišljen in žalosten. »Viš, kakšen voziček ima ta punčka!« Bariča je pokazala na gosposko deklico. Kamnar se je ozrl na bolno gospodo. Bariča pa je že prestavila nogo na skali, da zbeži za belim hlebčkom. »Počakaj!« je nenadoma zaklical oče Bariči. Njegova roka je segla po vozlu, ga odmotala in poiskala še dva groša. »Na, Bariča, še dva hlebčka kupi: mami, Ivici in sebi! Vsakemu svoj hlebček!« Hčerki je zastala dvignjena noga na PREŽIHOV VORANC: NASI MEJNIKI To je povzročilo veliko razburjenje pri esesovcih. Najprej so vsi okaineneli, ker so pričakovali ,da bodo ta hip za:cgljale strojnice iz gozda. Ker se to n> zgodilo, so pobesneli. Vpili so na obsojence in jih suvali s nogami in z rokami, kamor so dosegli. Pri tem so pozabili, kak hrup delajo. Razsajal je tudi tisti, ki je nosil fotografski aparat, in tisti, ki je bil še najbolj usmiljen. Šele ko so se ugnali se je spomnil komandant: »Ne uganjajte hudiča, da nas ne slišijo banditi.« Pospešili so korake proti sedlu. Prvi ' /dih, ki je prišel iz obsojeučevih prsi, je el za posledico, da so se kmalu nato ..pet drugemu obsojencu razširile prsi in je glasno zarjul v sneženo jutro. Ta vzdih je na esesovce čisto drugače vphval kakor prvi. Niso se zagnali na obsojence, ampak so jih začeli zlepa ogovarjati »Kaj pa kličete vraga,« je prvi začel komandant. »Saj vam vse skupaj nič ne pomaga. Kar je, to je. Saj niste Kakor otioci.« In surovež, ki ga je bilo tarčo strali, da Je skoraj šklepetal z zobmi je dejal: Če mislite, da boste koga rriklicali, se motne, svinje. Picdcn bi utegnil kdo priti. vas vse postrelimo. To vam rečefn jaz.« Tisti usmiljeni jim je venomer ponavljal: »Saj je vseeno, saj je vseeno. Saj niste otroci. Danes vi, jutri mi...« »Kaj pa čvekaš?« ga je zabodeno premeril esesovec s fotografskim aparatom, obenem je iskal z očmi, kje bi našel kako kritje. »Kam nas ženete?« vpraša zdajci mlad partizan, ki je korakal nekako spredaj, tjavdan. Ta glas je tako čudno vplival na stražo, da so se vsi prestrašeno spogledali in šele čez nekaj čaša je eden odgovoril: »Boste že videli, počakajte malo.« »Dalje, dalje!«-je nervozno vzpodbujal komandant in se poganjal naprej. Medtem so prišli na vrli sedla. Takoj pod njim na drugi strani je bila Sveta Neža. Obsojenci so jo gledali s čudnimi pogledi. Morilcem pa se je ob pogledu na to skrito mesto še bolj stisnilo srce. Morilci, ki so hodili pred obsojenci, so se s tako naglico spustili po bregu navzdol, da so jih obsojenci komaj dohajali. Ko so jih naposled privlekli do cerivve, so bili partizani že čisto izčrpani. Dva ati trije so se dobesedno zgrudili za cerkve- ni zid. Morilci so napravili velik polkrog za cerkvijo na južni strani, kjer je bil naslikan sveti Krištof, potem so začeli pripravljati eksekucijo. Najprej so obsojence sneli z dolge verige, potem so jih hoteli najprej postaviti k jagnjedom in lipi, tako da bi streljali po bregu. Ker so bila drevesa predebela za verige in vrvi, ki so jih imeii s seboj, so se premislili in so jih postavili za cerkveni zid. Tam jih pa zopet niso imeli kam privezati, ker v zidu ni bilo pritrjenih kavljev kakor bi morali biti, kar je komandantu eksekucije bilo obljubljeno. Patrulja, ki je šla pripravljat teren, kratkorna-lo ni izvršila svoje naloge in zdaj so morilci stali tu tako rekoč golih rok. Komandant je bil ves pokrit z znojem, ker ni vedel, kaj naj počne, in ga je bilo tudi vedno bolj strah, zdaj še huje kakor med potoma, kajti samoten kraj je porazno učinkovalo nanj in na ostale morilce. V odnosu do obsojencev pa so jim srca ziedenela in do njih niso imeli nobenih občutkov več, razen sovraštva, ki se je večalo zaradi lastne negotovosti. Najhuje je bilo to, da ni bilo nikjer patrulje, ki je šla dan prej pripravljat teren. Ker ni bilo nič pripravljenega, je bilo jasno, da ni prišla do cerkve. Komandantu se je skoraj bledlo. Najraje bi bil pobegnil nazaj v trg, toda tega ni hotel storiti zaradi obsojencev. Dobil je povelje, da mora obsodbo izvršiti. Gledal je zbegano okrog sebe. Nesreča je hotela, da je zagledal blizu hiše v bregu nad skali. Obstrmela je kakor pred čudežem iz pravljice. »Za vse tri, ate?« »Za vse! Poglej tja!« Pokazal je na bledo bogastvo. Bariča se ni ozrla za prstom segla je po denarju in od veselja zardela. »Otrok, tvoj oče je bogat in ti — njegova hči — si bogata!« Očetove težke roke so segle po otroku in si ga pritisnile na razpaljene prsi. Trikrat je poljubilo dete očeta... In oče je pil s teh od zdravja kioečili otrokovih ustnic slast svojega bogastva .. Bariča je stisnila groške v pest, še ozrla se ni več na dragoceni voziček, po-pela se je bosonoga po skalah in tekla, da je vihralo sirotno krilce. Kamnar je gledal za njo, dokler se ni potopila v množici. Še enkrat se je ozrl na bolni voziček — a njegovo srce je utripalo od prešerne radosti. Nato se je oprl v veslo, piščal je za-hripala, v skalah so oživele rjave lise, v parku je obmolknila godba. Izpod kamnarjevega dleta so pa zasrša* le iskre kakor vesele misli. ZA BISTRE GLAVICE 25 r u. Križanka »Zvezda« Vodoravno: 1 žensko ime; 5 voditelj jugoslovanskih narodov; 9 ime Leninovega očeta; 10 kjer se stekajo trije robovi; 11 stara slovanska pijača; 12 žensko ime; 15 igralna karta; 17 začimba; 19 latinsko ime note; 20 žensko ime; 21 vpiši »&!«; 22 žensko ime (drugi sklon množine); 23 pomožni glagol; 25 sredstvo za umivanje posode; 27 kontinent Navpično:.1 sredstvo za umivanje; 2 italijanski spolnik; 3 se prime žeieza; 4 dva enaka sameglasnika; 5 kazalni zaimek; 6 sredstvo za šivanje; 7 kazalni zaimek; 8 začimba (množina); 13 najvišji vojaški naziv v Jugoslaviji; 14 glasbilo; 16 odposlanec; 17 osebno povratni zaimek; 18 mesto ob Črnem morju v ZSSR (množina); 24 zanj se bori demokratični svet; 25 osebni zaimek (ženski spol — množina), 26 osebni zaimek. Rešitve pošljite na uredništvo S'oven-skega vestnika, Celovec (Klagenfurt) 1, SchlieBfach 272.^ Za tri najboljše rešitve imamo pripravljene nagrade. cerkvijo nekega moškega, ki je izza ogla opazoval, kaj se godi pri cerkvi. Takoj je zgrabil za puško in besno ustrelil proti človeku, ki je takoj izginil za hišo. »Svinjski pes!« je divje zaklel. Morilsko moštvo je medtem postavljalo obsojence k zidu. Ponovno so jih povezali med seboj z dolgo verigo in dva ese-sovca sta držala nategnjene konce verige v rokah in pritiskala skupino k zidu. »če kdo skuša pobegniti, ga takoj ubijem«, je zakričal neki morilec proti skupini, ki je nepremično stala ob zidu. Obsojenci se niso premaknili. S srepimi pogledi so strmeli proti komandantu, ki se je sukal nekaj korakov pred bregom in začel postavljati peletOn. Najstarejši partizan, ki je imel pod nosom dolge brke, katere mu v zaporu niso obrili, si je pri tem mislil: Da bi bilo le kmalu konec. Mlad partizan z lepim licem, je vztrajno škilil proti gozdu nad hišo in si nnslil; Mogoče pa le še udarijo zadnji trenutek. Dva trije partizani niso mislili nič, in so gledali predse, ko da bi ne razumeli, kaj se godi okoli njih. Nekateri so imeli solza v očeh, ker so nehote mislili na svojca in druge take stvari. Drugi so mirno čakali konca, ker so bili že do krvi izmučeni in jim je bilo vseeno. Naposled je devet morilcev zavzelo mesta za streljanje. Tista dva, ki sta držala dolgo verigo na koncih, sta nategnila. Ker je bil tisti na levi strani močnejši od onega na desni strani, so vsi obsojenci iztegnili roke pioti levi strani (Dalje) Naši študentje Iz ljubljanske univerze nam pišejo Tov. Matev? Krasnik in Tgnacii Naeli-foar, ki študirata na agronomski fakulteti ljubljanske univerze, nam pišeta o svojih vtisih na univerzi in dostavljata svoje pripombe k položaju našega kmečkega gospodarstva na Koroškem. V pismu med drugim pravita: Kakor vam je znano, študirava na agronomski fakulteti v Ljubljani, ki je med najmlajšimi fakultetami ljubljanske univerze. Z ustanovitvijo kmetijske visoke šole v Sloveniji ni bilo rešeno samo za nas Slovence v svobodni domovini tako akutno vprašanje visoko kvalificiranega strokovnega kadra naše .kmetijsko-go-spodarske stroke, marveč je to omogočilo tudi nam koroškim Slovencem, da smo postali deležni slovenskih predavanj znanstvenega značaja, slovenskih diskusij in razprav o najnovejših problemih kmetijske in naravoslovne znanosti. Omogočilo je vsem slovenskim kmetovalcem in kmečkim delavcem na Koroškem, da so dobili preko nas, študentov agronomije, prve direktne stike s svojo najvišio šolsko in znanstveno ustanovo v naši skupni domovini Sloveniji. Zavedamo se, da smo prvi koroški pionirji na področju kmetijske stroke, ki jih vzgaja slovenska domovina na svoji domači agronomski fakulteti in jih oborožil jez najmodernejšo in najpopolnejšo znanostjo, tako v stroki kakor v družbe-no-ra-zrodnemu pogledu. Pred očmi nam SPZ naznani*: Slovensko prosvetno društvo >P!anina« priredi v nedeljo, dne 2. januarja 1949 ob t4 uri v društvenem domu v Selah igro »Volkodlaki«. Slovensko prosvetno društvo »Edinost« V Škofičah praznuje Silvestrov večer v društvenem domu v Škofičah ob 19. uri. Na programu so enodejanke »Bedak«, »Analfabet« in >Medved« ter nastop domačih pevcev in tamburašev. Po prireditvi je prosta zabava in ples. Slovensko prosvetno društvo »Svoboda« v Št. Jakobu v Rožu priredi Silvestrov večer ob 18.30 uri v svojem društvenem domu v Št. Jakobu igro »Svoje-glavček«. Po prireditvi je prosta zabava s šaljivo pošto in plesom. Slovensko prosvetno društvo »Svoboda« v Št. Janžu v Rožu priredi v Tiš-larjevi dvorani silvestrovanje z igrami »Rdeči nosovi« in »Poštna skrivnost«. Po uprizoritvi iger je prosta zabava in ples. Pričetek ob 19. uri. je naša še neosvobojena domovina, naši bratje in sestre, ki so še danes izpostavljeni nepravičnemu ravnanju in nasilju za-padnega imperializma in združene reakcije. Vsa brezpravnost in vse gospodarsko izkoriščanje našega naroda pomeni za naše kmetijstvo in gospodarstvo počasen a siguren pogin. Prav to nas je napotilo, da bomo prijeli intenzivno za knjigo, da si prilastimo toliko znanja, kolikor ga bo potrebno, da s skupnimi močmi dvignemo naše kmetijstvo iz starih okorelih obiik v sodobno in napredno družbeno-gospo-darsko obliko. Zemlja našemu kmetovalcu Na Štefanovo je bila pri Šercarju v Šmihelu kulturna prireditev z igro 'Pot do zločina«, ki jo je spisal naš znani pisatelj Miško Kranjec. Tamburaši domačega društva »Peca« so ob otvoritvi zaigrali nekaj lepih pesmi. Občinstvo jih je navdušeno pozdravilo z dolgotrajnim ploskanjem, kajti prvič so spet nastopili po drugi svetovni vojni. Brez dvoma je to nov dokaz, kako se poživljajo naša društva k vedno močnejšemu kulturnemu življenju. Gledalci so spremljali igro z velikim zanimanjem in občutno pozornostjo. Popolnoma so se vživeli v odrska dogaianja, kar se je izražalo v tišini, ki je bila v dvorani in v pridušenih vzklikih, ki so se jim izvili ob tem ali drugem dogodku odrskih prizorov. Harmonija med igralci in občinstvom je bila očitno ustvarjena. — Ni čuda, kajti igra je vzeta prav iz življenja, kakršnega smo še mi sami prisiljeni živeti in prikazuje dogodke, ki se čestokrat pojavljajo v kapitalističnem družabnem redu. Prikazuje nam pota, ki so mogoča samo v deželah, kjer vlada denar in kjer stremljenje po bogastvu ne pozna nobenih meja, kjer pohlep po denarju ne ovira nobena moralna pregrada. Propali-ce človeške družbe se lahko nezadržar.o izživljajo v tem pohlepu, pot do zločina je naravna posledica njihovega stremljenja. V igri se nam kot primer predstavita dva zločinska tipa (Ivan in Matija Berden — oče in sin), ki v svoji lakomnosti gazita v srnradljivein nepoštenju in se na dvomljiv način prikopljeta do ogromnega bogastva. Dovršen je lik zamisli in v prikazni posebno nizkega izrodka človeške družbe (Matije Berdena), ki v svoji zlo- ne sme biti več nadloga brezplodnega (n poniževalnega dela, sredstvo izkoriščanja in osnova zaostalosti našega ljudstva, temveč kmetijsko gospodarstvo mora postati trden gospodarski in družbeni temelj našega naroda, ki bo le tako lahko stal na braniku svojih pravic. To vam pišemo v polni zavesti svojih bodočih nalog, ki stojijo pred nami in za katere se bomo dosledno in resno pripravili. Z veliko voljo in vsestransko podporo, ki jo nam nudi ljudska oblast nove Jugoslavije, bomo dosegli to, kar od nas pričakujejo. činski brezdušnosti in brezčutnosti ne nožna nobenega ozira do sočloveka, ga spravi v najhujšo nesrečo, se mu ob njej še roga in ga prepusti kot krivca za svoj zločin nepoznani, temni usodi. Ob tem pa igra razkrinka tudi ves trhli sistem ko-ruptne oblasti, ki ne sodi pravice po resničnih dejstvih, ki ležijo jasno na dlani, temveč po mošnji in neodgovornem sa-moliublju. Reven človek nosi vse breme storjenega zločina na svojih rameh, bogatija in podkupljiva oblast pa se pobotata med seboj na njegov račun. Z vidno požrtvovalnostjo lil marljivostjo so igralci pripravili to igro. Želi so velik uspeh, igra je ljudstvu zelo ugajala. čeprav vsi igralci svojih vlog niso dovršeno odigrali in je bilo pri nekaterih na eni strani opaziti pomanjkanje notranjega doživetja, na drugi strani pa nepopolno ali nekoliko napačno pojmovanje vlog. je vseskozi napeta in močnih dogajanj polna igra z vso silo navezala nase občinstvo, ki je brez dvoma zadovoljno in z globokimi vtisi zapustilo nedeljsko prireditev. Priporočamo igralcem Šmihelskega Slovenskega prosvetnega društva, da bi s to igro še gostovali na drugih odrih Slovenske Koroške in budili v našem ljudstvu spoznanje nevarnosti, ki mu preti v na-zadnjaštvu poznanih svetovnih nazorov in ga navajalo k poštenosti in k borbi za resnične človečanske ideale, za zmago ljudstva nad silo kapitala, ki je duhovni oče neštetih zločinov, ki se niso izvršili samo nad človekom, temveč tudi nad mnogimi narodi. Prva uprizoritev drame Miškota Kranjca ,,Pot do zločina“ Seveda hočete, da bi ostali večno vaši dolžniki. Končno bi ne bile niti te bajte naše. Bili bi le vaši osebenjkarji. Delati bi vam morali vse življenje kakor črna živina,.ali kakor tistj črnokožni ljudje, Indijci in drugi re--Veži, ki so vaši stalni dninarji. Zakaj bi ne izdelovali sami, česar še nimamo? Imamo rudo — zakaj bi je ne pretopili v železo, baker in svinec? Naj pošljemo vam, da nam boste poslali bakreno žico, pluge, tračnice? Takšne neumnosti so počenjali v predvojni Jugoslaviji. Uvažali so za 80 odstotkov vrednosti vsega uvoza samih industrijskih izdelkov. Tedaj ste imeli pri nas svoje oskrbnike, delovodje, ki jih imenujete »direktorji« in »strokovnjaki« in »delničarji«. Dobro so vas zastopali. Izropali so nam bajte. Oropali so naše rudnike. Uničevali so naše gozdove. Na*a pšenica je bila — vaša, mi smo pa morali biti zadovoljni, če nam je ostalo vsaj ncitaj koruze. Dovolili ste jim, da so si pošteno omastili bi ude, Roka roko umiva in vrana vrani ne izkljuje oči. Nasi rudniki so bili »vaši«. Nič nam ne morete več utajiti. Prav dobro vemo, kako je bilo n. pr. z borskim rudnikom. Tam smo kopali za vas baker. Toda ne le baker. Rudnik je bil »vaš«. Vanj ste vložili, kakor ste govorili, milijone. Toda to so bile za vas le pare. Izvažali ste bakreno rudo. Doma ste jo predelovali. Pri predelovanju niste dobili le bakra, temveč tudi mnogo zlata. V bor-ski rudi je namreč tudi zlato. Samo tega zlata je bilo toliko, da je bilo v njem poplačano vse, kar ste »investirali« v rudniku. To se pravi da smo vam bakreno rudo za izdelovanje bakra dajali zastonj. Ali bi se ne spodobilo, da bi nam rekli vsaj: »Hvala lepa!«? Seveda se vatu zdaj toži po starih »zlatih časih«. To so bili res zlati časi, toda za koga! Zdaj si pa zapomnite, da so se časi spremenili tudi za nas, ne le za vas. Takšni bogati gruntarji se naj več ne ponižujejo, da bi obiskovali tako revne bajtarje, kakršni srno mi. Pa tudi mi nc bomo več stali p* ud Um mi gnuitarieve hiše —• s klobukom v roki. Nič več ne moledujemo. Toliko dela imamo doma, da niti ne utegnemo hoditi na posvetovanja z gruntarji. Naj se gruntarji sami pomenijo, saj mi nismo smeli nikdar govoriti. Zavihali srno rokave in dišimo po znoju. Saj bi se ne spodobilo, če bi hoddi takšni po konferencah, frakov in cilindrov pa nočemo obešati nase. Pa brez zamere ali z zamero — kakor hočete! 3. Brez premoga ni mogoče orati Ko si je delavec Janez začel zidati hišo, je najprej potreboval kamen, ki ga- je vzidal v temelje. Med tem si je prislužil zidake za zidove. Ko je končno postavil smrečico na vrhu stavbe, st je priskrbel še strešnike. Narobe bi delal, če bi si preskrbel najprej strešnike, ko bi še ne imel niti kamna za temelje. Strešniki so sicer neogibno potrebni za hišo, toda z njimi ne moteš začeti zidati. Kaj pa je najpotrebnejše, če hočemo živeti? To se pravi, kaj je najpotrebnejše za življenje? Seveda kruh. To vemo mi predobro, ker smo bili doslej večkrat kruha lačni kakor siti. Zato nekateri kmetje pravijo: Prvo je kmetijstvo, potem šele vse drugo! Brtz kruha ni mogoče delati. Brez kruha ne more nihče živeti. Zares, brez kruha ne more nihče delati. Toda ali veš, da kiulia ni brez — piemo- Hodt~o Dolgo se ne oglasimo, vendar ne mislite, da spimo. Mnogo je pri nas novega# žalost, strah in veselje prihaja k nam, kar drugo za drugim. Pred nekaj tedni nas je obiskala žalost — k zadnjemu počitku smo spremili Dre-šelnovo mater, ki je bila vsepovsodi jako priljubljena, kar je še posebej pokazala številna udeležba na njenem pogrebu. Domači pevci so ji v slovo na domu in ob odprtem grobu zapeli ganljive žaiostinke in tako počastili drago rajno. Drešelnovi družini izrekamo naše iskreno sožalje. Dne 21. novembra je nas domače prosvetno društvo presenetilo z dobro uspem kulturno prireditvijo. Bogati spored nrire-ditve je pokazal volio in navdušenje naših mladih nrosvetašev za kulturno udei« stvovanie. Prireditev na je navdušila tudi nas gledalce. Uvodoma so nam domači tamburaši pod vodstvom našega Folteia zaigrali par veselih pesmic, da smo tal>o v veselem razpoloženju in z velikim zanimanjem spremljali igro »Divji lovec«, k! so jo izvaiali naši mladi igralci. Doumeli so smisel igre in svoje vloge nrav dobro podali. Ob koncu pa smo zvedeli da nas bo letos obiskal tudi Mik’avž. Mladi in stari smo se nekoliko prestrašili, ker smo vsi imeli slabo vest. V preteklem letu se namreč nismo zavedali v polni meri svojih dolžnosti in čestokrat zanemarjali naše prosvetno delo. Tako je v nedelio. dne 5. decembra Miklavž tudi dejansko prišel Izkazalo pa se je, da naš strah ni bil utemeljen, čeprav nas je Miklavž vsled naših splošnih slabosti in pomanikljivosfi nekoliko pokaral. Oh nastopu naših malih pionirčkov Emice, Milke in Mirkota, ki so nas s svojim pestrim programom vse presenetili, pa *e postal tako mehak, da ie z različnimi slaščicami obdaril kar 120 otrok. Največie veselje našim najmlaišim pa je nanravil s tem. da jim je prinesel nekaj lepih knng» ki jih zelo radi berejo. Saj vejo. da druga priložnosti nimaio, da bi se ničili slovenskega jezika, kajti današnie šolske oblasil še niso uvidele notrebe, da bi slovenski mladini na Koroškem dale možnost, da bi se Izobraževala in vzgajala v svoji materinščini. V nedelio. dne 19. decembra na se f« spet napolnila naša društvena dvorana; proslavljali smo 30. obletnico smrti našega velikega pisatelia in pesnika Ivana Cankarja. Tajnik SPZ in naš tovariš Han-zi sta nam predavala o življeniu Ivana Cankarja, ki je med naivečjimi siovenskmil pisatelji ter nas seznanila z njegovim življenjem, ki ga ie vsega posveti! borbi za pravice delovnega Ihuistva proti izKori* ščevalskemu kapitalističnemu družabnemu redu. Globlie smo spoznali Ivana Cankarja — glasnika naših dni — in skien 11 nadalievati njegovo pot, »dokler ne pado poslednja barikada, dokler ni dosežen po« slednji cilj«! Vsem bralcem našega glasila »Slovenskega vestnika* pa Hodišani želimo mnogo uspehov v Novem letu. Ki naj za nas pomeni korak naprej v naši boroi za osvoboditev izpod tlačanskega jarma! Tevži ;a? Da je kruh prav za nrav premog0 Kmet se bo seveda smejal ia mi za-orusil: Kar najej se premoga! Prijel ga bom za besedo: Kako pa boi oral brez premoga? Kdo pa orje s premogom? Ne k’att /endar takšnih neslanosti in celo v knjigi! Vendar me ni ugnal v kozji ros- Vem, da ne orješ s premogom, ampak ; plugom. Pravim le, da brez premoga ne noreš orati. Pluga bi namreč ne bilo b«z oremoga. Razen, če hočeš orati z lesenim slugom. Tako bo tudi najbolj nezauoljiv kmet iprevidel da je vendar nekai za tem. P e-nog? Saj res, kako pa nastane plug? Iz« iela ga kovač ali ga pa naredijo v tovarni. Iz česa? Seveda iz železa. Menda ie iz premoga? Kaj pa je železo? Ali je v kakšni zvezi ; premogom? Zdaj bi moral opisati, kako nastane že-ezo, kaj vse je potrebno zanj. Morda ni bil takšen opis zanimiv. Toda vse to je Le opisano. Ce bo treba, bodo o tem go-sva zadovoljna z pojasnilom, da je za nu-iim železarstvom v zvezi s petletko. Nastanek železa in jekla potreben tudi koks. iupa zanima vse, ne le železarstvo. Zdaj Imenujejo ga »metalurški koks«, .............. - ...............——— ■* .d..1.11, ..mik In ..o.alk 'talar Ur ...ne O . o.orni .rednik Ir.««' 0|irta. »» ■»*»• • • prev.: C.uv.e, Vttlk.rm.rklnr Mmd« -l. '*»pl* -• .0.111» o U..IO.I lOia.an ».»».niurl). tak* V *•** >«uil«*l».n »Vi. itak.: .litrnio«. Va.a.»ana* ta at ». *•, K'«..n'urt, m -ok o"**- D O (Nadaljevanje s 3. strani) »In Zora? Zora iz mesta?® Mati je govorila dalje o Anici, kakor da jfe preslišala sinovo vprašanje. Ivan ga je moral ponoviti. »Ali je bila do konca v nemški službi?« je še dodal. »Saj ni bila v nemški službi,« ga je mati zavrnila. »Zora je bila ,od začetka do konca v naši službi. Prenašala je pošto in sporočala našim vse, kar je izvedela v pisarni ir. mestu, izročala našim načrte bunkerjev in stražarnic ter vezala mesto z našimi v gozdovih. Službo je zapustila, ko so jo poklicali v gozd.« »In kje je sedaj?« Spet nekaj trenutkov molka. »Nihče ne ve ničesar o njej,« je mati slednjič povedala. »Ujeli so jo. Mesec dni pred koncem. Morda živi, morda tudi ne. M A Če je živa bo prišla. Anica ti bo povedala, kaj je napravila za našo vojsko. Hrabro dekle.« Mati je poiskala sinovo roko, ki je ležala brez moči na mizi. Položila je nanjo svojo zgarano toda toplo dlan. »Mnogi, ki so bili proglašeni za mrtve se vračajo. Če je ne bo, boš moral preboleti. V tej strašni vojni je vsakdo moral nekaj dati, mnogi smo dali najdražje, kar smo imeli. Ne pozabi tega, Ivan!« Inženir Ivan Dorič je molčal. Ne samo zaradi žalosti za očetom, bratom in nevesto, marveč tudi zaradi sebe, k! se je vračal kot junak v domovino, zdaj pa je spoznal, kako beden in majhen se je vrnil. Z resnimi, skoraj strogimi besedami je mati prekinila molk. »Ivan, kaj pa si ti storil, da smo spet svobodni?« Sin se je zdrznil. Vse dotlej je bil prepričan, da je s svojo pasivnostjo napram okupatorju in njegovim hlapcem doprinesel svoj delež k osvoboditvi, šele ta trenutek je spoznal, da v resnici ni ničesar storil. Medtem ko sta se njegova dva brata borila z orožjem v roki, ko je celo Anica odšla v gozdove in sta oče in mati podpirala part zane, Zora pa je vršila nevarno obveščevalno službo, je on — mlad zdrav in sam — tam na poljih okupirane Srbije mlatil tisto pšenico, po katero so prišli Nemci in četniki, podiral drva,, s katerimi so se greli Nemci, skrbel za živino, ki so jo klali četniki. Je bilo junaštvo ostati nepoznan na vasi in ob dobri hrani ODravliati kmečka opravila? Ali ni v resnici služil okupatorju in njegovim hlapcem? »Kje si se pa ti boril?« je mati znova vprašala? »Ali si ostal do konca v vasi?« »Do konca, je sin odgovoril pretrgano. •Diuguče ni bno mogoče. 5 ;rt.t&u! so bili da:eč.« Ob vprašujočem materi iem pogleda pa mu je zastala besedo v grlu. Trudoma je našel besede, s katerimi ie skušal materi naslikati, kako težko, nevarno, da, nemogoče je bilo v njegovem kraiu delo za partizane. Toda čini daije je govoril, tembolj je čutii, kaki jalovi so njegov* izgonu i Z vso jasno > :o se je zavedal, da ni ničesar storil ke- n; imel poguma, ker je 11! bojazljivec ’n ptišijivec A kako jo pred vojno govoril o tiotnovini in svobodi. D'n rti niso o tem mko.i govorili, zdaj. ko sta bili domovina in svoboda v največji ut varnosti, pa so pustili vse in šh v o. fpn je obmolknil. Čemu bi govoril da-Saj razočaran;». ki ‘s legalo v mara-liti pogled, ne more pregnati nobena njegova beseda. Bil je *tjju najljubši sin. nanj ie btla najbolj ponosul Odslej pa bo nje-gno ime poslednje, ki bo prešlo na ipe-ne ustnice. Med mater in suj je legel dolg, težak n-o.K. SREČNC NOVO L ETO ŽELU o Srečno in zdravo Novo leto želimo vsem sorodnikom in prijateljem. STANKO SRIENC trgovina, trafika in gostilna Žvabck Družina FRANC PROSENC, posestnik Letina — Šmihel Želim vsem sorodnikom in znancem, posebno pa mami in bratu veselo in srečno Novo leto 1949 • posebno pa Zavrnikovetnu dedu URŠIČEVI v Ljubljani KROPIVNIK BLAŽ, lesni trgovec Borovlje PLESNIK KRISTL Škofji dvor pri Celovcu DOVJAK PETER TSŠ Ljubljana Vsem koroškim Slovencem želijo veselo Novo leto HAJNŠEK JOSIP, uradnik pivovarne Beljak DRUŽINA BAUER Tresna \es Vsem tovarišem — Slovencem, ki so bili v zunanji komandi KZ-tabo-rišča Dachau — v Friedrichshafen-u ob Bodensee-u — in so v taborišču koroški slovenski mladinci na knjigovodskem tečaju v Ptuju Veselo Novo leto želi vsem bralcem Slovenskega vestnika TINCA ORAŽE DRUŽINA HAJNŠEK Podhom — Dobria ves skupno z nama obhajali Silvestiovo 1943. leta, želiva prav srečno Novo leto JOŽE STRAUSS in GABRIJEL PIBAL — PETER Celovec _ t č. v LR Sloveniji KMEČKO - GOSPODARSKA ZADRUGA Rodbinama Gorše in Vidervol, želimo veselo in srečno Novo leto Ivanka, Ivan in Jože Komar TEVŽE KOMPOŠ DRUŽINA KUNČIČ t v St Jakobu v Rožu Hodiše Dravlje pri Št. Jakobu v Rožu Srečno Novo leto želimo vsem ko- Želim vsem sorodnikom in znancem, posebno pa mami, atku, brato- Moji zaročenki Nori, sinčku, očetu in mami, Lizi, Riji želim srečno Novo leto. Isto želim tudi vsem mojim prijateljem in znancem LOJZE PREZELJ Srečno Novo leto želi vsem svojim prijateljem in znancem ros-Kiin diovcuvcui KOROŠICE Iz kmetijske šole Žavnek pri Braslovčah ma in sestram prav veselo in srečno Novo leto 1949 URŠIČ JANKO TSŠ. Ljubljana DRUŽINA VALENTIN PICEJ gostilna pri Voglu Št Primož Svoji predragi mamici, sestri svaku in nečakoma, Frančku in Zalki ter vsej Mikijevi družini v Lobniku pri Železni Kapli in v Huttenbergu želim srečnejše Novo leto 1949 FRANCE PERO, profesor na XII. gimnaziji v Št Vidu nad Ljubljano Družinam Valentinu Mfillerju iz Bač ob jezeru ter Ivanu Mlillerju iz Brnce, ostalim sorodnikom, in vsem znancem in dragim rojakom želi srečno Novo leto DRUŽINA LOJZE MULLERJA Iz Domžal pri Ljubljani Veselo in srečno Novo leto želi vsem koroškim Slovencem ter mnogo uspehov v borbi za dokončno osvoboditev JANEZ OŠEP posestnik pd. Murolt Vovbrske gore Srečno in veselo Novo leto želi vsemu slovenskemu ljudstvu družina CELESTIN MELHIOR, tesar v Vovhrah Novo leto naj nam zagotovi zmago v naši borbi za osvoboditev in priključitev k FLRJ. Srečno Novo leto želiva vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, na katere tolikokrat mislimo v neutešenem hrepenenju po Koroški! DR. LJUBO In HANCA DRNOVŠEK Družini Novak, Obirsko pri Železni Kapli: Veselo In blagoslovljeno Novo leto 1949 Vam vsem in tetki, prav tako vsem obirskim fantom in dečvam ter vsem rojakom v domovini, želi URŠKA NOVAK Vsem dragim rojakom na sveti, slovenski Koroški zemlji želim, da bi v Novem letu 1949 oznanil gosposvetski zvon veličastno pesem združitve in veselega svidenja z nami. DR. ALOJZ RANT, pravnik Srečno in svobodnejše Novo letd želi Pokrajinskemu odboru OF, Pokrajinskemu odboru Zveze mladiue, Slovenski prosvetni zvezi, Zvezi koroških zadrug in vsem bralcem Slovenskega vestnika Ljubljana Podvelka Škofja loka — Reteče Anica Krajner Pokrajinskemu odboru OF, Slovenski prosvetni zvezi, Zvezi mladine za Slovensko Koroško, Zvezi koroških zadrug, Kmečki zvezi za Slovensko Koroško, uredništvu in upravi Slovenskega vestnika ter vsem bralcem Slovenskega vestnika želijo srečno Novo leto 1949 tri sestre Smrtnikove začasno v Sloveniji Veselo in srečno Novo leto 1949 želim najiskreneje svojim sorodnikom iz mojega rojstnega kraja Žu-žaiče — Brnca, kakor tudi svojim sodelavcem iz leta 1920 iz Loge vesi, Škofič in Št. lija, ki se jih toplo spominjam. ANTON BRANDNER Maribor, Vrtna ulica 11 Slovenskemu vestniku ter vsem svojim znancem, tovarišem in tovarišicam želi veselo in srečno Novo leto LONCA BENDE roj. SRIENC iz Blata sedaj na Madžarskem V novem letu naj za vse koroške Slovence napoči dan, ko bodo združeni z vsem slovenskim narodom v skupni domovini. Ker avstrijska pošta ne dostavlja odnosno mi vrača mojo pošto na svojce na Koroškem, sporočam po tej poti svojemu bratu in njegovi družini ter vsem znancem in prijateljem v Ločah ob Baškem jezeru svoja in svoje družine iskrena voščila za srečnejše Novo leto ČERNUT JANKO Ljubljana