Izhaja
vsak četrtek z datumom prihodnjega dneva.
Dopisi naj se frankirajo in pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica št. 7.
Osebni pogovor od 11. do 12. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna.
Rokopisi se ne vračajo. Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko.
Nefrankovani dopisi se ne sprejmejo.
Glasilo koroških Slooenceo
Velja
za Avstro-Ogrsko . . K 4‘—
» Nemčijo............» 5 —
» ostalo inozemstvo . » 6‘— za celo leto.
Naročnina naj se plačuje vnaprej. Posamezna številka velja 10 h.
Za oglasila se plačuje po 10 h, med besedilom po 20h za 1 cm2 vsakokrat; minimum 24 cm2. — Za poslano se plačuje po 15 h, za par te po 20 h za 1 cm2. Za male oglase se plačuje po 4 h, debelo tiskano 6 h za besedo vsakokrat; minimum 40 h. Za izvestilo pri upravništvu 40 h posebej. Vprašanjem je za odgovor priložiti znamko.
Denar naj se pošilja na naslov: Upravništvo lista „M!r“ v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 26.
Poštnohran. račun št. 96.232.
Leto XXXV.
Celovec, 8. septembra 1916.
Št. 36.
V varstvo mladine.
C. kr. deželni predsednik za Koroško je razglasil naredbo c. in kr. poveljstva vojne skupine generalnega polkovnika nadvojvode Evgena o varstvu doraščajoče mladine. Naredbo, ki smo jo že zadnjič omenili, objavljamo na drugem mestu. To naredbo, ki je postala že prav potrebna, kar najtopleje in z veliko hvaležnostjo pozdravljamo. Gotovo bo zabranila mnogo hudega, ako bodo poklicani činitelji tudi strogo gledali, da se bo natančno izvrševala.
Naredba je izdana v varstvo mladine in je predvsem obrnjena zoper odrasle osebe, ki v posameznih slučajih zapeljujejo mladino ali so njeni pomočniki na prepovedanih potih. Naredba naj bo torej glasen opomin za stariše in vzgojitelje, sploh za vse, ki jim je izročena vzgoja mladine.
Za mladino je prišla velika nevarnost. Menda ne bo povsod enako velika; največja bo pač v ožjem vojnem ozemlju in vojnem območju. Očetje, katerih strogo oko strahuje otroke, so od doma, matere so pa mnogokrat premehke. Vrhtega vojska razbrzda človeške strasti in jih prav lahko po-surovi. Potem pa ženske. Iz Goriške se nam poroča, da so dekleta ostala trdna in je vojaštvo o njih vsled njihove poštenosti kljub velikim nevarnostim polno hvale. Ni pa povsod enako. Ponekod je tudi ženam vojska pokvarila vest.
Prijatelj vojak nam piše: „Bodimo dobri in pripustimo izjeme, v celoti je pa le še za ženske najznačilnejša ta slika: Mož, Bog ve kje na vojni, doma pa žena, hči in dekla, zadnji v razmerju z ruskim ujetnikom. Po vasi se lovč otroci, vsi raztrgani, zamazani in zanemarjeni, vsaka druga beseda je surova kletev, priučena od vojakov. In kaj bi se čudil! Žena drži sicer tri vogle hiše, a vseeno le tri vogle, in kadar pade en vogel, se hiša mora podreti. In kako se ne bi, če ni moža, ki je temeljni vogel hiše, moža, ki kljub vsem svojim napakam vendarle še in edino on ohranjuje čistost domačega ognjišča. Radoveden sem, koliko dram bo, ko pridejo vojaki domov. Na vsak način bo pa treba takrat veliko delavcev, da se bo zatrlo zlo, ki se povsod mastno pase.“
Prikrivati take napake, jih olepšavati, bi bilo nespametno in škodljivo. Edino sredstvo je le krepka operacija take rakrane. Prepričani smo
Podlistek.
Spomin na gozdne Karpate.
(Jernej Hafner.)
Bilo je pred letom dni in nekaj meseci. Takrat so se čule v gozdnih Karpatih čudne reči. Ko se ge oglasila kukavica in je planil boj glasan iz črnih gor na zeleno ravan, so se iznova pogreznili razdrti robovi in razdejani rovi, posejani s plitvimi grobovi, v divjo samoto pragozda. O, to je vleklo, vabilo, prosilo; a tudi svarilo, plašilo, grozilo! O, ta divji čar! A kaj nam mar teh nevarnosti groza; zdaj velja iti tja, kjer neugnano srce nova čuda izve.
Solnce beli cestni prah, veter maje vrhe borov na gorah. Palico v roke in pot pod noge, pa gremo. Skozi črni gozd na zeleni vrh. Tam solnce bledo sije, tam veter tiho vije. Le grobovi krog' mene glasno pripovedujejo, orli nad mano rezKO vikajo, volkovi tam v daljavi pod mano tulijo. In kaj grobovi, orli, volkovi oznanjajo? Kar sem čul jaz, zvedite tudi vi. Pripovedujte mladim do poznih dni!
I.	Grobovi.
„Križ, ki na tem grobu stoji, so postavili kranjski Janezi. Za dom srce, za cesarja rdečo kri, so šli skozi grom in vihar iz ogrske ravni
in vemo, da tako, kakor nam je naslikal naš prijatelj, ni povsod v vojnem ozemlju, ali dejstvo, da je sploh kje tako, pove mnogo, četudi, recimo, je naš poročevalec malo preveč črno gledal. Značilno je tudi, da v uredništva od toliko krajev prihajajo poročila o pokvarjeni mladini. Upamo, da bo naredba o varstvu doraščajoče mladine, precej odpomogla. Toda ne povemo nič novega, če rečemo, da so vse naredbe, vsi paragrafi, če še tako dobri, še preslabi, kjer ni vesti, kjer ne čutijo odgovornosti pred Bogom. Paragrafu se je mogoče izogniti ali svoje dejanje njemu prikriti, kjer pa vlada strah božji in svari rahla vest, tam ima poštenost najboljše in najmogočnejše varstvo.
Tu pač zmorejo največ naši vrli gospodje duhovniki. O, da bi jim oblasti šle le bolj na roko in bi njihovo avtoriteto ščitile! Seveda če misli vsak paglavec, da se sme ob duhovnika obregniti in govoriti zoper njega, kar mu drago, če dušni pastir nima več avtoritete v svoji fari, bodisi da jo je sam zapravil bodisi da so mu jo drugi z golim obrekovanjem vzeli, potem gre navzdol. Odgovornost za to pred Bogom bo od ene kakor od druge strani velika.
Naša duhovščina bo — o tem smo prepričani — vršila neustrašeno, brez vseh človeških ozirov in zamer — svojo dušnopastirsko dolžnost tudi zanaprej in s tem večjo vnemo, v čim večji nevarnosti je javna nravnost in duše njim izročenih ovčic. Topla beseda, dober vzgled in obhajilna miza ji bodo najbolja sredstva, da povsod pomaga ohraniti mladino pošteno in čisto ter tako povsod pripomore naredbi o varstvu naraščajoče mladine do uspeha in veljave.
Položaj na bojišču.
Na Francoskem se bijejo severno od Somme veliki, krvavi boji, ravnotako pri S vi n j uh ih (južnozapadno od Lncka), kjer napadajo Rusi; vendar pa vse zre na Balkan, v pričakovanju, kaj da se bo zgodilo na Grškem in na romunskem bojišču. „Secolo" poroča iz Aten, da so angleške infrancoske čete zasedleAtenein zahtevale, da se jim preda poštni in brzojavni urad. Tudi v druga grška pristanišča so dospele čete
na gališke gore, z močno roko zmir pripravljeni na vdar. Izmed njih trije možje zdaj v tem grobu spe. Bog jim daj večni mir v tej grudi, Bog jih k plačilu zbudi.11 — „Milko Kostovič pri Živkn Begovič v tem grobu leži, vštric njiju Dušan Cvetkovič spi. Vsi so Bošnjaki junaki bili, naj bi pri Bogu milost dobili. Za dom cesarja so življenje dali, naj bi k nebeški slavi zopet vstali.11 — „Ta ruša krije truplo neznanega junaka in križ na njej naj govori do konca dni, da večjega junaka ni, kot on, ki je življenje svoje daroval za domovino, nad vse svetost prisege spoštoval. Na vsaki strani mu eden Rusov leži; v boju junaški sovražniki, so po smrti krščanski bratje si.11 — Tako oznanjajo grobovi, v katerih spe slovanskega jnga junaški sinovi.
II.	Orli.
„Hvala Tebi, Gospod! Slavo Ti poje naš rod! Ti sam si iz nič nas vstvaril, le Ti si nam ostre kremplje podaril. Dal si oko nam bistro in sluh tenak, kljun rožen, perot krepko. Slava Tebi, naš Bog! Rešil si nas vseh nadlog! Ne pušča več strel na nas človek, ubija zdaj sebi enake. Častil ni in slušal več Tebe, brez Tebe mori zdaj sam sebe. O, to je plen za kljun naš, oster in klen, komaj delo opravi: Tebi v čast — maščevan si Ti; nam v slast — nasičeni mi. Fi-i-ij. Slava in čast! Čast in oblast! Dal si nam moč, dal nam oblast, nad njim, ki sovražnik Tvoj in naš, strt v smrt, plen je naš. Fi-i-ij.11
čveterosporazuma, pa so zaenkrat ostale na vojnih ladjah.
Romunska ofenziva stoji. Le na obeh krilih se bijejo vroči boji, pri Oršovi ob Donavi in na prelazih na severu. Ob bukovinski meji so se združili z levim ruskim krilom, kjer so sedaj zelo hudi boji, zlasti pri Fundul Moldovi. Rusom se ni posrečilo prodreti in so bili vedno nazaj vrženi. Severnovzhodno od C apni a so bili vrženi nazaj preko prvotnih postojank in tudi pri Tatarskem prelazu niso prišli naprej. Zdi se, da Romuni za večje boje še niso bili pripravljeni, ko so napovedali vojsko. Zasedli so le prelaze in ndarili preko nje, da so prenesli boj na ogrska, sedmo-graška tla. Pri Sibinju (Hermannstadt) so se celč umaknili nazaj in obstreljujejo mesto. Najbrž čakajo na močnejše sile, ki dojdejo za njimi.
Romuni so nas ob sedmograški meji prehiteli. To je priznal v ogrski zbornici grof Ti sz a, češ: Postopanje Romunije je moglo vsakega zmotiti in je vsakega zmotilo. Da bo Romunija vdarila se je vedelo in se je tudi na to pripravljalo, toda romunski napad je prišel prej, kakor so bile ob Sedmograški priprave gotove.
Zato so pa Bolgari in Nemci vsled ugodne naravne lege prehiteli Romune in Ruse v Dobrudži. Ni bilo težko uganiti, da se bodo v Dobrudži vršili prvi večji spopadi Bolgarov z Romuni. Zato je ruska armada, kakih 300.000 mož s srbskimi prostovoljci vred, začela že 27. avg. ponoči po pontonih prehajati preko Donave. Toda od Donave preko Dobrudže je do bolgarske meje 230 kilometrov, za kar potrebuje najmanj 6 dni. Bolgari in Nemci so pa takoj prekoračili mejo in vkorakali v Dobrudžo. Zasedli so Dobrič. Se-vernozapadno od Dobriča je bolgarska kavalerija zajela 700 romunskih vojakov z več oficirji in razgnala par bataljonov romunske infanterije. Na severno - zapadni meji Dobrudže so Nemci in Bolgari prekoračili mejo v smeri na Tntrakan ob Donavi, kjer so Nemci 4. t. m. naskočili predutrdbo. Tntrakan leži 50 kilometrov južno od Bukarešta, glavnega mesta Romunije.
Čete, ki so zasedle Dobrič, korakajo proti Silistriji. Ruska armada pa še ni trčila z Bolgari skupaj. Načrt Rusov je brez dvoma fcil, zavzeti Varno in jo narediti za oporišče za nada-ljne boje. To pa so jim Bolgari zmešali in sprejeti
III.	Volkovi.
„Hu, hu, hu! Dolga je pet končana, hvala Bogu. Zdaj smo tu, skozi rumunskih gozdov tmine, čez ruskih planjav širine, preko galiških voda globine. Hu, hu, hu. Gospodar! Naš Stvarnik, naš Vladar! Ti vse veš, vse znaš; vse pre-moreš, ne goljufaš — kar si obljubil, to tudi daš! Hu, hu, hu. — Kako je prazna našega trupa praznina, kako je ostra naših zob belina! Naš vonj tenak, naš let lehak, naših mišic moč, naših zob obroč: vse to imamo od Tebe. — Tudi mi smo Tvoj rod; povsod poslušamo Tebe, oznanjamo Tvojo sodbo in moč. Hu, hu, hu. Dal Si nam sedem suhih let, daj nam zdaj vsaj tednov debelih pet. Na rodni planjavi, v šumi, naši očetnjavi, nas človek gnjavi. Za njim smo prišli sem, da mrtvemu povrnemo, kar živemu dolgujemo. Hu, hu, hu. — Pravica, ki jo čuvaš Ti, naj se zdaj zgodi! Vršil jo človek ni, naj jo mi. Naj se izvrši enkrat, kar naš rod želi. Hu, hu, hu. Naš glas je močan, naš spev strašan. Gospod, daj nam to oblast, da Tvoja čast iz naših trupov polnine, naših grl širine zadoni že čez ravan: to je naš dan, naš dan, ki ga je storil Gospod za naš rod! Njemu in nam čast in oblast tu in povsod, koder prebiva človeški rod. Hu, hu, hu.“
Take, te in enake, pesmi so takrat govorili grobovi, vikali orli in tulili volkovi v gozdnih Karpatih. Vprašate, če je tudi zdaj čuti enakih? Slutim, a ne vem; in če bi tudi vedel, povedati ne smem.
bodo morali boj drugod, kakor so mislili. Nemška letala so obiskovala Bukarešto in obstreljevala tudi Pio e s ti, važno železniško križišče severno od Bukarešte, kjer se nahajajo bogate jame z oljem.
Rusi že več dni naskakujejo v prostoru Svinj uhi — Selvov. Vse mnogoštevilne napade je armada Tersztyanskega odbila in prizadela Rusom velikanske izgube. Dosedaj so našteli tam nad 10.000 ruskih mrličev. Boji se nadaljujejo.
Silni boji na Francoskem.
Dne 3. septembra so začeli Angleži in Francozi severno in južno od reke Somme napadati. Napadi so se razvili v silno besno in veliko bitko. Severno od Somme se je vršila bitka na 30 kilometrov dolgi fronti od Beaumont do Somme. Nemške čete so kljub silnim napadom na obeh straneh Ancre in zlasti na Thiepval in severno-zapadno od Pozieres vzdržale svoje postojanke. Ponoči se je sovražniku posrečilo prodreti proti gozdu Foureaux, pa je bil potem odbit. Najhujši od teh so pa bili boji od Givenchi do Somme. Tu so sovražniki porabili toliko municije kakor še nikdar prej. Junaško bojujoče se nemške čete so v popolnoma razstreljenih jarkih zaustavljale sovražnika korak za korakom in ga ustavile v drugi obrambni črti. Guillemont in Le Forest so v rokah sovražnika.
Boji se tu nadaljujejo. Južno od reke se je razen pri Barleaux posrečilo nemški artiljeriji, zadržati sovražnika, pri Barleaux so bili pa napadi odbiti. Na 20 kilometrov dolgi fronti od Barleaux do južno od Chilly se branijo Nemci pred naskakujočim sovražnikom. Francozi so napadali pa tudi desno od reke Maas proti utrdbi Thiaumont in južnovzhodno od Fleury, pa so bili odbiti.
Francosko uradno poročilo.
Dunaj, 4. septembra. (Kor. ur.) Poročilo francoskega generalnega štaba z dne 3. t. m. zvečer pravi: Severno od Somme so napadli Francozi v zvezi z britsko armado po silni artilerijski pripravi proti poldnevu nemške postojanke na fronti kakih 6 kilometrov od ozemlja pri Maurepas do reke. Polastili smo se vseh prej določenih ciljev in vasi. Forest vzhodno od Maurepas in Clery ob Somme so popolnoma v naši roki. Severno od Forest smo vzeli vse nemške jarke ob cesti Forest—Combles do dohodov slednje vasi. Med Forestom in Clery smo se tudi polastili vseh sovražnih postojank. Prekoračili smo na mnogoštevilnih krajih cesto, ki veže oba kraja. Na nemški protinapad z močnimi silami proti južno od Foresta zavzetim postojankam so naše baterije namerile svoj ogenj in so se sovražne vrste z izgubami v neredu umaknile. Dosedaj prekorači število neranjenih ujetnikov 2000. Sešteti plen znaša 12 topov, 50 strojnih pušk.
Na desnem bregu reke Maas so napravili Nemci celo vrsto hudih napadov na postojanke pri Vaux — Chapitre, so bili večkrat odbiti in konečno se je posrečilo sovražniku, popoldne dobiti tal v eni naših naprej pomaknjenih črt. Zasedli smo del grebena, ki se razteza med Fleury in utrdbo Thiaumont, ter jarke in utrdbo vzhodno od Fleury.
Italijani streljajo s topovi na primorski fronti. Prišlo je tudi do bojev z ročnimi granatami. Na Tirolskem deluje z večjo vnemo arti-ljerija. V ozemlju Ruffredo so se vršili ljuti boji za vrh So rame, ki so ga naše čete izgubile, potem pa z drznimi protinapadi zopet vzele nazaj.
Uradno poročilo od 2. t. m. pravi: V odseku PlOckena je prešel sovražnik po zelo ljutem topovskem boju k napadu na Mali Pal, vdrl tu v del naše postojanke, je bil pa s protinapadom zopet popolnoma vržen vun. Poročilo od 3. t. m. pravi, da je po odbitem napadu nastopil zopet mir, da pa je postalo delovanje topništva zopet živahnejše.
V Albaniji so se začeli razvijati boji pri Valoni. Vzhodno od Valone so Italijani žo dvakrat prekoračili reko Vojuso, pa so bili obakrat zopet pognani nazaj na levi breg. Dne 4. t. m. so pri Feras prekoračili reko, pa so jih naše rezerve zapodile nazaj. Njihovo umikanje je spremljala naša težka artiljerija. Da jih ni božala, si lahko mislimo. Južno od Valone so Italijani izkrcali nove čete.
Na macedonski fronti ni živahnih bojev in večjih napadov. Bolgari so zavzeli v vojaškem oziru važne postojanke in jih držijo, sovražnik pa miruje in se morda pripravlja za napad. Sovražno brodovje je obstreljevalo bolgarske utrdbe severno od K avale. Sicer je ob fronti slabejše obojestransko obstreljevanje.
Vojni oblic bolgarskega kralja.
Oklic bolgarskemu narodu.
Bolgari! Leta 1913., po končani vojski na Balkanu, ko je bila Bolgarija prisiljena, da se je
morala vojskovati s svojimi nezvestimi zavezniki, nas je napadel naš severni sosed, Romunija, pod pretvezo motenega ravnotežja na Balkanu zahrbtno in udrl v nebranjene dele naše domovine, ne da bi bil zadel na odpor. Roparski vpad v našo deželo nam ni le zabranil, da nismo mogli požeti svete sadove vojske, marveč se mu je tudi posrečilo, da nas je po miru v Bukareštu ponižal in da nam je iztrgal rodovitno, drago Dobrudžo, središče našega prvega kraljestva.
Na moje povelje naša hrabra armada takrat ni izstrelila niti ene puške na romunske vojake in jim je dopustila žalostno vojaško slavo, katere slaviti se do zdaj še niso upali.
Bolgari 1 Danes, ko se je posrečilo Bolgariji, da je s podporo hrabrih čet naših zaveznikov odbila napad Srbije na naše ozemlje, da je Srbijo pobila in razbila in uresničila enoto bolgarskega naroda, danes, ko je Bolgarija gospodar vseh ozemelj, do katerih ima zgodovinsko in narodno pravico, je zopet isti sosed, Romunija, napovedal vojsko našemu zavezniku, Avstro-Ogrski, in sicer zopet z izgovorom, da so se z evropsko vojsko izpremenile važne teritorialne razmere na Balkanu, ki ogrožajo njegovo bodočnost.
Brez vsake vojne napovedi Bolgariji so romunske čete obstreljevale 28. avgusta bolgarska mesta Ruščuk, Svištov itd. ob Donavi. Radi tega izzivanja s strani Romunije zapovedujem naši hrabri armadi, naj prežene sovražnika z mej kraljevine, naj zagotovi za ceno tolikih žrtev uresničeno enoto bolgarskega naroda in naj osvobodi naše brate v Dobrudži od hlapčevanja.
Roko v roki se bomo vojskovali s hrabrimi, zmagovitimi, mogočnimi četami vseh naših mogočnih zaveznikov. Kličem bolgarski narod na novo, slavno junaštvo, ki bo venčalo njegovo osvobodilno delo. Naj hiti bolgarski vojak dalje od zmage do zmage!
Naprej! Bog blagoslovi naše orožje!
Podpisal: Ferdinand.
Grška pred vojsko.
Ko je napovedala vojsko Romunija, je razburjenje na Grškem prikipelo do vrhunca. Puntarsko seme, ki ga je pod varstvom Sarrailove armade in francosko-angleških vojnih ladij sejal Venizelos, gre v klasje. Bolgari so zasedli Kavalo. To je dalo Venizelovim pristašem še prav poseben povod, da so izdali oklic na macedonske Grke, naj poprimejo za orožje in prepode sovražnika z grškega ozemlja. Poročila o stanju na Grškem so sicer vsa iz nasprotnega tabora, vendar pa podajo precej jasno sliko, četudi so nekatere vesti brez dvoma pretirane ali izmišljene.
Na poziv liberalnih voditeljev in višjih vojaških poveljnikov se je v Macedoniji ustanovil odbor za narodno obrambo in se je 1. septembra proglasila grška Macedonija za neodvisno. Na čelu gibanja sta Krečan podpolkovnik Cimbrakaki, torej Venizelov rojak, in topničarski podpolkovnik Mazaraki. Pridružilo se jima je v Solunu 500 grških orožnikov in 300 prostovoljcev. Obkolili so v Solunu vojašnico, ker posadka ni hotela iti ž njimi. Prišlo je do spopada. Posredoval je Sarrail, nakar se je posadka, ki je bila odrezana in ni dobila živeža, udala in bila raz-orožena. Ko se je v Macedoniji začel punt, so zastopniki liberalne stranke od Venizela narejeno spomenico izročili v Atenah kralju. Spomenica je nesramna. Očita kralju, da je žrtev oseb, ki so se drznile izrabljati ugled ljudstva pred krono in ljubezen do kralja, da bi obnovile svoje go-spodstvo; hotele so uničiti sadove dveh slavnih zmag in zadeti enega izmed graditeljev Velegrčije. Kralj da je žrtev svojih vojaških svetovalcev, ki so ga prepričali, da bo Nemčija v tej vojski zmagala. Vi, pravi nadalje spomenica, ste konečno žrtev Vaše naravne in človeške slabosti; v svoji navadi, vse, kar je nemškega občudovati, niste verovali samo na nemško zmago, ampak jo tudi želeli. Upali ste, da boste po tej zmagi ohranili v svojih rokah vso vladno oblast in naš liberalni režim (vladanje) odstranili. Odstranite iz svoje okolice vse osebe, ki so se nepostavno polastile politične sile, dovolite svoji vladi, da se konečno nagne na stran čveterosporazuma in zagotovi dobrovoljno nevtralnost, ki jo zahteva in smo mu jo obljubili."
Tako drzen in nesramen poziv na kralja je mogel sestaviti edinole Venizelos, ki čuti, da ima vso moč. Zato so došla že poročila, da se je kralj Konštantin odpovedal in da je kraljevič Jurij proglašen za kralja. Zaimis da ostane ministrski predsednik, a pridelili da mu bodo Venizela. To poročilo se ni potrdilo, kaže pa le, kaj da na Grškem čveterozveza po Venizelu res namerava. Zato ni čuda, če je kralj res zbolel. Po francoskem poročilu je pa kralj menda le sprejel v avdijenci razen Zaimisa tudi ruskega in angleškega poslanika.
Angleško in francosko brodovje je izpred Soluna priplulo pred Atene in križari pred Pirejem, 42 ladij. Baje hoče čveterosporazum izkrcati v Atenah 20 do 25.000 mož. Odbor za narodno o-brambo je takoj vpoklical macedonski letnik 1915 in je prepovedal odpotovanje vseh državljanov med 19. in 45. letom. Grški vladi je bila izročena angleško-francoska nota, ki zahteva: kontrolo nad grško pošto in brzojavom, izgon vseh sovražnih agentov iz Grške, krivih špijonaže in podkupovanja; zoper grške podanike, ki so krivi špijonaže in podkupovanja, se morajo storiti potrebni ukrepi. — Grška vlada je vse te zahteve sprejela. Potrjuje se tudi vest, da sta se dva polka 11. grške divizije v Solunu izrekla solidarne s četami čveterosporazuma.
Vsled takega pritiska je pač verjetna vest, da Grška poziva pod orožje vse mornariške častnike in mornarje, ki se nahajajo na dopustu in da se dopusti več ne dovoljujejo.
Zdi se, da se čveterozveza predvsem boji kakega grškega podjetja za hrbtom Sarrailove armade; tembolj ker so bili razpust državnega zbora in volitve odgodene, čveterosporazum pa ne more zavlačevati Sarrailove ofenzive, ker jo silijo dogodki ob romunsko-bolgarski meji. Kralj na položaju ne bo mogel več mnogo izpremeniti. „Mor-ningpost" poroča cel6, da je čveterosporazum stavil tridnevni rok za odločitev in iz Pariza poročajo, da je kralj pravi ujetnik čveterozveze, Venizelos pa pripravljen, da vsak hip stopi ne čelo vlade. Če pa bo grška začela vojsko, da je odvisno od vojnega sveta čveterozveze, ker bi Grki potrebovali nekaj časa za novo oboroženje in bi se pri mirovnih pogajanjih bilo na en narod več treba ozirati. Venizelos pa bo gotovo deloval na to.
Poljaki.
Poslanec Daszynskl odstopil. Iz Krakova se poroča dne 2. t. m.: Socialnodemokraški državni poslanec Ignacij Daszynski, ki je z drugimi poljskimi socialnodemokraškimi poslanci vstopil pred meseci v „Poljsko kolo", je izjavil včeraj v „Na-przodu", da odstopi kot državni poslanec mesta Krakov, ker ne more biti več odgovoren za politiko „Poljskega kola".
Poljaki o Rusiji. Varšava, 3. sept. Wolfiov urad poroča: Klub pristašev poljske države je priredil danes opoldne zborovanje, da zavzame stališče k vplivu romunske vojne napovedi na poljsko vprašanje. Nad 5000 oseb se je shoda udeležilo. Sprejeta je bila resolucija vsebine: Rusija je najbrezobzirnejši nasprotnik poljske države in nje obnovitve. Zmaga Rusije pomeni za narodni obstoj Poljske uničenje. Zato je ruski poraz potreben predpogoj za obnovitev poljske države. Resolucija je dala spoznati, da Poljaki želijo, naj se poljska država kmalu proglasi, da se jim omogoči, udeležiti se boja zoper Rusijo. Nadalje se je sklenilo poslati po zastopniku zunanjega ministrstva v Varšavi grofu Tiszi brzojav, v katerem se izražajo simpatije za Ogrsko, ki je vsled romunske vojne napovedi najprej ogrožena.
Ogrska zbornica.
Ljuti napadi na Tiszo.
V ogrski zbornici so se 5. septembra odigrali burni prizori. Ko je vstopil ministrski predsednik grof Tisza, mu je zaklical poslanec Julij Just: Podajte demisijo! (Odstopite!) Ta klic so ponavljali poslanci na levici.
Grof Tisza je v svojem govoru ožigosal romunsko vojno napoved, ker pred njo ni bilo di-plomatičnih pogajanj, kakor je pri civiliziranih narodih sicer navada. Predno so Romuni zavratno napadli niso stavili nobenih pogojev. Vojna napoved je bila na Dunaju ob isti uri oddana, ko so ob meji že pokali streli. To je brez primere v svetovni zgodovini. To je tudi vsakega premotilo in naše priprave v Sedmograški niso bile še gotove. Vršijo se pa z največjo naglico in bodo v kratkem pokazale sadove. (Klici z levice: Pokličite honved domov!) Tudi nase čete smo poslali tja. Zaupam neomajno na Boga Ogrov, da bodo vrline ogrskega naroda tudi sedaj prišle do veljave. To vojsko moramo povsod dobiti. Vso svojo silo moramo združiti, da iztrgamo Sedmograško Romuniji.
Posl. Pop-Csicso (Romun) je prebral v imenu poslancev romunske narodnosti izjavo, v kateri izjavljajo neomajno zvestobo ogrskih Romunov do prestola in domovine. Vsa zbornica je izjavo živahno pozdravila.
Posl. grof Apponyi pravi, da ogrski poslanci ne bodo več molčali. Dogodki zadnjega časa so dokazali, da brez vsake kontrole tiste osebe, ki so danes na krmilu, ne smejo več izvrševati svoje takorekoč diktatorične moči.
Grof Andr assy pravi, da je treba jamstva, da bo vodstvo boljše. Naše diplomatsko vodstvo dolži strašne lahkomiselnosti.
Grof Karolyi napada grofa Czernina, napake zunanje politike pa da dvakratno obtožujejo grofa Tiszo. Vlado dela odgovorno, ker ni pravočasno bila izpeljana evakuacija Sedmograške. Ogrske čete so v vojski vedno na najnevarnejša mesta pošiljali, sedaj pa se jih mora poklicati domov v obrambo domovine.
Posl. Rakovszky napada grofa Tiszo, da ni bil nič poučen. Vsaj tako dolgo bi bili morali braniti Sedmograško, da ne bi bilo 100.000 sedmo-graških državljanov sedaj beračev.
Grof Tisza je odgovarjal energično. Ne-romunsko prebivalstvo je bilo skoro vse evakuirano in je vzelo s seboj skoro vso živino. Vsled nenadnega napada Romunov so pa obmejni begunci vznemirili tudi dalje znotraj bivajoče, kjer ni bilo nevarnosti. Vlada je vse ukrenila za varnost življenja in blaga. Zavratni napad je ponekod to onemogočil, ponekod pa se bo še rešilo. Tisza zagovarja poslanika grofa Czernina. (Desnica mu je živahno aplavdirala.) Pozneje se je vršila tajna seja.
Hindenburg -načelnik generalnega štaba.
Generalfeldmaršal pl. Hindenburg je imenovan za načelnika nemškega generalnega štaba. Za prvega generalnega kvartirmojstra je imenovan generalmajor pl. Ludendorff, obenem povišan za generala infanterije. Dosedanji načelnik nemškega generalnega štaba pl. Falkenhayn bo drugod uporabljen.
Na Nemškem razpravljajo po časopisih, v čem da se je razlikoval Hindenburgov načrt od Fal-kenhaynovega. Hindenburg je svetoval, da se zberejo glavne sile proti Rusiji in se izvrši uničevalen napad na ruski fronti, Falkenhayn je bil pa za ofenzivo proti Francoski pri Verdunu. Vsakdo ve, da je bila nemška ofenziva zoper Francoze velikega pomena, ker je prehitela Francoze in jim pri Verdunu prizadjala velike izgube. Sedaj pride na vrsto Hindenburg. Ali je vsled izpremenjenih razmer še iste misli ali goji v novih razmerah kak nov načrt, kdo naj bi to vedel? Vsekako pa bo nadaljeval svojo uspešno taktiko, z zbrano silo udariti na enem mestu in omajati nasprotno fronto. Ta taktika se je v vojski izkazala kot najboljša in jo skušajo vsi drugi vojskovodje posnemati. Kje in kdaj pa da namerava Hindenburg poizkusiti zopet svojo srečo, je seveda neznano. Vsekako ima kot vojskovodja v celi Nemčiji, pri civilnem prebivalstvu in vojaštvu popolno zaupanje.
Bospodarshi nadzornih Srbije — Slovenec.
Poroča se nam, da je prestavljen dosedanji gospodarski referent za kragujevačko okrožje v Srbiji, g. Avgust Novak, v Belgrad na kraljeva posestva Topčider-Banjica ter je obenem imenovan za gospodarskega nadzornika cele Srbije. G. Novak je rodom Slovenec iz Spodnje Štajerske iz znane narodne rodbine p. d. pri Cestnem Jožeku v Št. Jurju ob južni železnici. Star je šele 30 let in je študiral na Dunaju in v Lipskem poljedelstvo. Kragujevačko okrožje je izvrstno uredil. Sedanje mesto je v čast mlademu možu in slovenskemu narodu. Odločno slovensko-katoliškemu rojaku naše iskrene čestitke!
Dnevne vesti.
Duhovniške vesti. Prestavljen je vlč. g. kaplan Val. Brandstatter iz Borovelj v Pliberk, v Borovlje pa pride vlč. g. Anton Oblak. Iz lavantinske škofije: Nj. Veličanstvo je podelil vlč. g. dr. Fr. Ks. Lukmanu, bogoslovnemu profe-sorju v Mariboru, zlati zaslužni križ s krono na traku hrabrostne svetinje za njegovo požrtvovalno prostovoljno delovanje v dušnem pastirstvu v treh mariborskih bolnišnicah. Novomašnik č. g. H. Škorc je nastavljen kot kaplan v Ribnici na Pohorju.
Zvonovi. V pondeljek so sneli en zvon pri Marijini cerkvi. V sredo so začeli s snemanjem dveh največjih zvonov pri stolni cerkvi, nakar bodo sneli zvonove pri Sv. Lovrencu, potem pa so v Celovcu gotovi. Sneti zvon pri Marijini cerkvi je iz livarne Hilzer v Dunajskem Novem mestu iz leta 1876 in tehta 640 kg, zvonova pri stolni cerkvi sta iz 1.1724 in sta bila vlita v Celovcu od Zehenterja, ki je imel livarno približno na istem mestu, kjer je zdaj pivovarna pri „Glocke". Največji zvon tehta približno nad 26 met. stotov, drugi pa je nekoliko manjši. Pri Sv. Duhu so sneli dva zvonova, vlita 1. 1728 od Zehenterja; večji je tehtal 18 met. stotov, manjši 7 met. stotov. Pri mestni nadžupniji Sv. lija je tehtal največji
zvon približno 23 met. stotov in je bil vlit 1.1827 od bratov Gollner v Celovcu. Drugi zvon je tehtal približno 18 met. stotov in je bil iz 1. 1724, vlit od M. Zehenterja v Celovcu.
Prihodnja prebiranja čmovojniških zavezancev za letnike 1897 do 1866, omenjena v vpoklicnem razglasu „O", se bodo za vso Koroško vršila 11. septembra 1916 pri c. kr. domobranskem dopolnilnem okrajnem poveljstvu v Celovcu (Salmstrasse), začenši ob 8. uri dopoldne in sicer za vse one, ki se zadnjega glavnega prebiranja iz kateregakoli vzroka niso udeležili.
Romunski državljani obojnega spola, ki prebivajo na Koroškem, se pozivajo, da se takoj ustmeno ali pismeno prijavijo pristojnemu c. kr. okrajnemu glavarstvu, v Celovcu bivajoči c. kr. deželni vladi in naznanijo natančno predimek in priimek, starost in člane družine ter svoje bivališče.
Manj piva. Izšla je odredba, da se meseca septembra varenje piva omeji na 35 odstotkov normalnega varenja. Ker pivovarnarjem primanjkuje slada in je stara zaloga pičla, bodo sčasoma nehali variti pivo in razpečavali le še stare zaloge piva.
Karnisch - julische Kriegszeitung piše o knjigi „Slov. Kriegs- u. Soldatenlieder": Dr. Rudolf pl. Andrejka je iz obširne zbirke slovenskih narodnih pesmi rajnega graškega vseučiliščnega profesorja dr. Karola Štreklja izbral nekaj najboljših pesmi in jih združil v okusno ilustrirano knjižico. Knjiga, ki se zelo elegantno podaje in ima visoko literarno vrednost, se dobiva v zalogi „Katoliške bukvarne" v Ljubljani. Čisti dobiček je namenjen namenom vojne oskrbe. — Pri tej priložnosti omenjamo, da izhaja „Karnisch-julische Kriegszeitung" dvakrat na teden in stane mesečno 5 K. Naročila na uredništvo, vojna pošta št. 510. Naročnina se vpošilja vnaprej.
Karte za mast. Vodja notranjega ministrstva je dovolil vporabo maščobnih snovi 120 gramov za maščobne izdelke in jedilna olja, oziroma 144 gramov za surovo mast in za težke delavce 150 gramov za maščobne izdelke in jedilna olja, oziroma 180 gramov za surovo mast. Uradne izkaznice bodo imele za vsak teden 6 odrezkov in ker se bodo izdajale za štiri tedne, vsega skupaj 24 odrezkov. Na en odrezek pride torej za težkega delavca 25 gramov maščobnih izdelkov in jedilnega olja ali pa 30 gramov surove masti in za vse druge osebe 20 gramov, oziroma 24 gramov. Izkaznice za težake bodo zaznamovane s črko S.
Trikrat na teden brez mesa. Nova ministrska odredba določa, da bomo imeli zanaprej tri dni v tednu, ob katerih bo prodajanje in za-uživanje mesa prepovedano in sicer v pondeljek, sredo in petek. Ob pondeljkih pa bo dovoljeno uživati ovčje meso.
Zlato hrabrostno kolajno in 400 K nagrade je dobil od poveljstva južne armade četovodja Ivan Jošt iz Lipovec pri Celju, kakor poroča „Slov. Gospodar". Imenovani ima sedaj že vse 4 hrabrostne kolajne. Jošt je navdušen Slovenec.
Malo srebrno kolajno za hrabrost dobi Ivan Molk, pred vojsko pomočnik iz knjigoveznice Družbe sv. Mohorja, ki služi pri 17. pešpolku, pa je sedaj prideljen nekemu drugemu pešpolku. Odlikovanje si je zaslužil 3. avgusta, ko so „Janezi" prepodili Rusa iz naših postojank.
Dovoljenje za potovanje na ozemlje c. In kr. vojaške generalne gubernije v Srbiji. Pri uradu za potne liste c. in kr. vojaške generalne gubernije v Belgradu se množijo prošnje za dovoljenje potovanja v ozemlje imenovane generalne gubernije v svrho obiska vojaških oseb. Vsled veljavnih predpisov za ta gubernijski okoliš je potrebno za bivanje družinskih članov vojaških oseb posebno dovoljenje. To dovoljenje daje za oficirje in enakostoječe (tudi za civilne uradnike v gubernijski službi) za bivanje več kakor 14 dni prezidij vojaške generalne gubernije v Belgradu, za bivanje manj kakor 14 dni pa pristojno c. in kr. okrožno poveljstvo. Za osebe moštva podeljuje dovoljenje pristojno c. in kr. okrožno poveljstvo brez ožira na čas bivanja. Prošnje za potovanje v imenovano generalno gubernijo, ki nimajo priloženega omenjenega dovoljenja za bivanje, se zavračajo.
Smrt vojaka. Zopet so se oglasili zvonovi in naznanjali tužno vest, da je padel na severnem bojišču podčastnik Matevž Lipuš iz Priblevasi v Podjunski dolini. Služil je pri domobranskem pešpolku št. 4, boril se je že enkrat v Galiciji, potem zoper izdajalskega Italijana. Meseca junija je zopet odšel v Galicijo, tam dobil strel v zgornji del života in je podlegel rani. Dal je življenje za cesarja in domovino. Njegove zemeljske ostanke so 3. julija izročili tuji hladni zemlji. Zapušča ženo, dvoje nepreskrbljenih otrok in osivele starše, katere naj Bog tolaži. Trpel si, a prestal si in šel po zasluženo plačilo gor k Vsemogočnemu, ki
ga je namenil tistim, ki v njega zaupajo. Na svidenje gori nad zvezdami! V spomin mu piše te vrste za cesarja in domovino se boreči brat Martin Lipuš.
Na Sv. Uršuli na štajersko-koroški meji se bo na Matejevo, dne 21. septembra 1916, obslu-ževala večja vojno-patriotična romarska služba božja z več sv. mašami. Na predvečer — rimska procesija z lučicami —. Sv. Višarij ni, poromajmo pa zato — na Sv. Uršulo, ki je visoka 1700 m; torej za 100 m manj kakor Sv. Višarje.
Pozdrave s koroških gor. Italijansko bojišče, 4. 9. 1916. — Minulo bo osem mesecev, odkar se nahajam na koroški fronti, 1700 metrov visoko na gori. Živim v mali kočici, ki nosi napis „Villa Waldvogel“. Mirne in lepe dneve imamo, odkar se je bil pošteno namazal polentar s svojimi napadi, ko je mislil na vsak način prodreti pri nas Korošcih v lepo slovensko domovino. Veselje je bilo, ko se je bližal našim postojankam. Vse je streljalo; frčale so krogle na polentarja kakor toča. Njegove izgube so bile velike, a mi nismo izgubili žive duše. Vsak dan postaja mrz-leje. Včasih imamo tukaj zimo kakor doma prosinca. Samo dve uri na dan nas obseva jesensko solnce, ostali del dneva smo v večni senci. — Vsem čitateljem „Mira" pošilja najiskrenejše pozdrave z bojišča Tonej Miiller, enol. prost.-četov. iz Blač pri Beljaku.
Tovariš o padlem tovarišu. Z južnega bojišča piše z dne 26.8. 1916 Jurij Nachbar iz Podjune: Predragi mi „Mir"! Zopet ti moram naznaniti, posebno tvojim naročnikom iz Spodnje Koroške, nekaj, kar čutim kot svojo dolžnost kot zvesti vojak in zvesti prijatelj. Zopet mi je vzela svetovna vojska dobrega prijatelja, kmečkega sina Boštjana Vošanka, doma izpod Uršelske gore pri Prevaljah. Skupaj sva služila cesarja, celih 10 mesecev sva skupaj branila našo ljubo domovino, našo lepo Koroško pred izdajalskim sovragom. Potrpežljivo je prenašal vse težave in vedno je upal na srečno vrnitev. Dne 24. 8. sva še skupaj govorila o dragih domačih, ker šel bi bil v kratkem na dopust; ravno je solnce zahajalo in sijali so mu še zadnji žarki v obraz, ko mi je še rekel: „Mislim, da bo kmalu mir." Dne 25. 8. popoldan pa ga že v strelskem jarku zadene sovražna krogla v glavo. Zdaj počivaš, predragi, na visoki planinci, pa vsaj na koroških tleh. Zapustil si me, bivši moj orožni brat v tujini, ali ne pozabim te nikdar. Žalujočim starišem moje srčno sožalje!
Mohliče. (Potres.) Dne 31. avgusta ob 9. uri zvečer smo tukaj občutili precej močan potresen sunek, ki je trajal do 2 minuti. Mize in stoli po sobi so se močno zibali. Druge škode in nesreče ni bilo.
Prevalje. (Žrtev za domovino.) Nepričakovano je prišla tužna vest z italijanskega bojišča, da je dne 24. avgusta dal življenje za domovino Boštjan Vošank, pd. Ocvirkov sin v Kotu. V vojaško službo je odšel meseca oktobra 1915.
Z navdušenjem
je šel nad verolomnega Italijana. Vsak, kdor ga je poznal, ga je ljubil, spoštoval in visoko cenil. Saj so bile v njem združene vse vrline, ki morejo krasiti vsakega dobrega kmečkega slovenskega mladeniča. Bil je odkritega značaja, dober katoličan in odločno narodnega mišljenja. O prostem času je rad prebiral verne časopise in knjige. Vnet je bil zelo za gospodarstvo, velika podpora svojemu skrbnemu, onemoglemu očetu. Takšnih kmečkih sinov mnogo potrebujemo; tembolj pa občutimo izgubo takega mladeniča, zlasti njegovi starši, sestra in brat, ki je bil že nevarno ranjen in je sedaj spet v vojni službi. Rajni se je preselil v boljši svet, kjer ni sovraštva, ne bolečin. Smrt nas je ločila, smrt nas bo združila. Na svidenje nad zvezdami!
Novi davki.
Vojska stane vsako državo veliko denarja. Za plačevanje obresti čveterih vojnih posojil se potrebuje okroglo 750 milijonov kron. Ker država teh ogromnih stroškov z dosedanjimi dohodki ne more pokriti, je upeljala nove davke, kakor je storila že Nemčija in ogrska vlada. Povečal se je pri nas že davek na žganje in podražili so se avstrijski tobačni izdelki. To prinaša državi na leto 100,000.000 K več. Z novimi davki pa bo država dobila za kakih 300—320 milijonov kron. Za povišanje direktnih davkov se je izbrala oblika doklad. Dosedanji davčni sistem da ostane neizpremenjen. Novih doklad pa ne bodo dobili hišnonajemninski, hišnorazredni davek in davek za plače.
Doklada na dohodninski davek in na posebni pridobninski davek se bo uravnala po davčni možnosti obdačene osebe. Pri dohodninskem davku bodo proste novih doklad osebe, ki imajo manj dohodkov kakor 3000 K. Pri 3000 K dohodkov znaša doklada 15°/0 in narašča stopnjevaje po
5% do višine 70 %. 70 °/0 znašajo doklade pri dohodkih več kot 64.000 do 76 % K; 30% pri
10.000	do 14%; 50% pri 32.000 do 40.000 K. Od 70% naprej se poviša doklada stopnje vaj e po 10% in doseže pri dohodkih nad 140.000 do
200.000	K 100%. Pri dohodkih nad 200.000 K pa znaša doklada 120%.
Doklada na posebni pridobninski davek (besondere Enverbsteuer) je stopnjevaje vedno večja, dokler ne doseže popolnega zneska navadnega (dosedanjega) davka. Pridobninske družbe, katerih naložena glavnica se povprečno obrestuje z več kakor 6%, se bodo obdačile z rentabili-tetno (donosno) doklado, ki bo znašala z ozirom na višino dohodkov 30 do 80%.
Pri splošnem pridobninskem davku se bodo davkoplačevalci 3. in 4. razreda nanovo obdačili s 60%, 1. in 2. razreda pa s 100%.
Doklada na zemljiški, rentni davek ter davek na tantijeme (na deleže dohodkov) se bo uredila na proporčni način. Na zemljiški davek se bo naložilo 80% doklad, na rentni davek in davek na tantijeme 100%. Te doklade pa so pridržane samo državi in se ne smejo nalagati še posebej doklade avtonomnih korporacij (n. pr. dežele).
Vplačevanje novih davčnih doklad. Posebni plačilni nalogi se bodo izdajali le za ren-tabilitetno doklado. Druge vojne doklade bodo označene v plačilnih nalogih rednih davkov. Za leto 1916 velja izjema, da si bodo morali davkoplačevalci sami izračunati, koliko znaša doklada za to leto, v kolikor se je redni davek za 1916 že odmeril. V to bodo pozvani s posebnim razglasom. Vplačalo se bo lahko potom poštne hranilnice. Od leta 1917 se bodo vojne doklade plačevale v istih rokih kot drugi davki, za L1916 se bodo pa izdali posebni plačilni roki.
Zvišanje doklad na kolke (štempeljne) in pristojbine in vžigalice. Cesarska naredba določa tudi, da se zvišajo pristojbine kolkov in neposrednih pristojbin. Izvzete so od zvišanja pristojbine, ki so bile lani nanovo urejene; to so doklade na dedščine in darila, sodnijske pristojbine in zavarovalne pristojbine. Računi pod 20 K so bili do-sedaj pristojbine prosti, zanaprej ne več. Te doklade bodo dale državi kakih 70 milijonov K. Cesarska odredba stopi v veljavo 1. oktobra 1916. Cesarska naredba določa še davčne doklade na stave pri konjskih dirkah in drugih športnih prireditvah. Doklada na davek za vžigalice bo znašala 2 vinarja od navadne škatljice vžigalic, v kateri je 60 nežveplenih ali 90 žveplenih vžigalic. Da to-vamaiji in prodajalci ne bodo mogli novih zaklad izrabljati za neopravičeno zvišanje cen vžigalicam, je s cesarsko naredbo določena tudi naj višja cena za trgovino na debelo in na drobno. Obdačeni bodo tudi nadomestki za vžigalice in sicer po teži. Doklada na vžigalice stopi v veljavo dne 18. sept. 1.1. V prostem prometu se ta dan nahajajoče vžigalice se bodo pozneje obdačile in morajo zato posestniki svoje zaloge do najpozneje 21. sept. 1.1. naznaniti. Naznaniti so pa dolžni svoje zaloge le posestniki, katerih naknadni davek znaša več kot 10 K. Od časa razglasa cesarske odredbe do 18. septembra se vžigalice ne smejo prodajati. Ta davek bo donašal državi 12 do 15 milijonov na leto.
Naredba o varstvu doraščajoče mladine.
Vsled odredbe naj višjega poveljnika (ces. naredba dne 23. majnika 1915, drž. zak. list št. 133) op. št. 33.278 dne 6. vel. srpana 1916 se vsled § 13, oddelek C najvišjih določb o delavnem obsegu političnih oblastij dne 19. prosinca 1853, drž. zak. list 10 in vsled § 54 obrtnega reda, drž. zak. list št. 139 iz 1. 1907 odredi sledeče:
§ 1. K doraščajoči mladini spadajo moške in ženske osebe pred dopoljnjenim 17. letom (mladinske osebe).
§ 2. Mladinskim osebam je prepovedano, javno kaditi tobak in se po 9. uri zvečer potikati po javnih potih, cestah, trgih in po drugih javnih nasadih.
§ 3. Mladinske osebe smejo gostilne, kjer se prodaja vino, pivo, kava, restavracije, ki imajo avtomate, in vse druge gostilne obiskovati samo, ako jih spremljajo odrasli sorodniki, varuhi, od-
gojitelji ali druge nadzorovalne osebe (učitelji, službodajalniki, delodajalci, rokodelski mojstri in njih namestniki).
Po 9. uri zvečer se mladinske osebe ne smejo po nobenih gostilnah in točarnah, tudi ne v spremstvu odraslih muditi.
Mladinskim osebam je sploh prepovedano, obiskovati žganj arne.
§ 4. Pod določbe § 3. ne spada, če se obišče gostilna na potovanju, izletih, da se človek naj6 ali okrepča, tudi ne, ako kdo obiskuje stalno hra-nilišče, da redno použije navadna vsakdanja jedila.
§ 5. Imetnikom varijetčjev, dvoran, kjer se poje in igra, in sličnih podjetij, je prepovedano dovoliti mladinskim osebam vstop k njihovim prireditvam, brez ozira na to, ali pridejo v spremstvu odraslih sorodnikov ali nadzorovalnih oseb ali brez spremstva.
§ 6. Mladinske osebe smejo javne kinematografe le takrat obiskovati, ako končajo take prireditve pred 8. uro zvečer in če se je razun tega vsebina takih prireditev izrecno pripoznala za otroke in mladinske osebe za sposobno.
§ 7. Mladinskim osebam je prepovedano kvar-tati na javnih prostorih in v javnih lokalih. Mladinske osebe moškega spola ne smejo obiskovati javnih hiš in vlačug.
§ 8. Mladinskim osebam je prepovedano tobak, cigare, cigarete, brezpotrebne predmete razkošnosti ali igrače in izdelke pohujševalne literature, kakor tudi podobe, spise in slike, ki bi mogle neugodno vplivati na spolne (seksualne) občutke, kupovati ali s takimi rečmi med seboj kupčevati. Obrtnikom vsake vrste je prepovedano, take reči mladinskim osebam neposredno ali posredno prodajati ali brezplačno oddajati.
§ 9. Mladinskim osebam je prepovedano beračiti na katerisibodi način, posebno pa tudi kroš-njariti.
§ 10. Prestopki določb in prepovedij, ki jih vsebuje ta naredba, se kaznujejo na krčmarskih in točilnih obrtnikih po določbah obrtnega reda. Druge osebe, ki prestopijo to naredbo ali mladinske osebe zapeljujejo, da storijo kaj prepovedanega, jim k temu sredstva nudijo ali jih pri tem na katerisibodi način podpirajo ali samo dolžnosti primerno nadzorstvo stalno zanemarjajo, kaznujejo politične oblasti 1. inštance po cesarski naredbi z dne 20. mal. travna 1854, drž. zak. 1. št. 96 in ministrski naredbi 30. kimavca 1857, drž. zak. 1. št. 198. Kazni se morajo odmeriti posebno po velikosti prestopka, zapeljavi in načinu udeležbe odraslih oseb.
§ 11. Mladinskim osebam, ki se zasačijo na javnih prostorih vsake vrste, da ali kvartajo ali kadijo, morajo državne ali avtonomne varnostne osebe odvzeti tobak in druga kadila. Odvzete stvari naj se oddajo najbližjemu vojnemu zdravstvenemu zavodu, da jih razdeli med bolne ali ranjene vojake.
Mladinske osebe pod 14 leti, ki prestopijo to naredbo, se morajo v smislu § 273. kaz. zak.
oddati v kazen na domu, če pa ta ni mogoča ali če se pri njej pokažejo posebne okolnosti, naj se varnostnemu uradu oddajo, da jih kaznuje in kar je potrebno uredi.
Mladostne osebe črez 14 let, ki se pregrešijo proti tej naredbi, naj se kaznujejo po cesarski naredbi z dne 20. malega travna 1854, drž. zak. 1. št. 96 in po ministrski naredbi z dne 30. kimavca 1857, drž. zak. 1. št. 198.
§ 12. To naredbo izvrševati imajo politične deželne oblasti. Veljavnost naredbe se začne s 1. kimavcem 1916. S tem dnevom izgubijo vse določbe, ki so se že izdale o isti stvari, svojo veljavo.	C. kr. deželni predsednik:
Lodron m. p.
Kupim ali vzamem v najem malo posestvo za rejo 2 govedi, v celovški okolici. Josip Kordež, št. Vid nad Ljubljano.
Vzgojišče za deklice
(internat)
čč. šolskih sester v „Narodni šoli"
v Št. Rupertu pri Velikovcu na Koroškem
se priporoča p. n. slovenskim staršem. Sprejmejo se deklice, ki želijo obiskovati v hiši se nahajajočo itlrirazredno ljudsko šolo; potem večja, vsaj 16 let stara dekleta, ki dobivajo popolnega pouka in navodila v vseh za gospodinje potrebnih stvareh. — Na svoji četrt ure od „Narodne šole" oddaljeni pristavi sprejmejo čč. šolske sestre tudi nekaj dečkov, ki želijo obiskovati „Narodno šolo", v vzgojo in oskrbo. Šolsko leto se prične dne 4. novembra 1916. Plačilo 30 kron mesečno.
Oglasila naj se blagovolijo poslati čč. šolskim sestram v Št. Rupertu pri Velikovcu na Koroškem.
Fn MajuiSjem naročilu Njeg.^|fr c. in kr. flpost. Veličanstva
Izredna c. kr. drž. loterijo
za namene vojne oskrbe.
Ta denarna loterija ima 21.146 dobitkov v gotovini v skupni vrednosti 625.000 kron.
Glavni dobitek znaša
200.000 kron.
Žrebanje se vrši launo na Dunaju S. oktobra 1916. Ena srečka stane 4 krone.
Srečke se dobivajo pri c. kr. glavnem ravnateljstvu drž. loterij na Dunaju, III., Vordere Zollamtsstrafie 5 (oddelek za dobrodelne loterije), v skupinah ali posamezno, tudi pismeno ob priloženem znesku. Dalje se dobivajo pri c. kr. loterijskih uradih, v loterijskih kolekturah, tobačnih trafikah, davčnih, poštnih in železniških uradih, v menjalnicah itd.
6d c. kr. glavnega ravnateljstva drž. loterij
(oddelek za dobrodelne loterije).
Hočete biti od svojega
REVMATIZMA
korenito ozdravljeni!
Na tisoče že ozdravljenih!
Bolečine v členih in sklepih, otekli udje, pohabljene roke in noge, pikanje, bodenje, nategovanje v raznih delih telesa, celo oslabelost oči so posledice revmatične in protinove bolezni.
Za ozdravljenje Vam ponujam naravni izdelek!
Nobenega splošnega sredstva, ampak zdravilo, kakor je nudi bolnemu človeštvu dobra mati narava.
Vsakemu brezplačno za poiskušnjo.
Pišite mi takoj, pošljem Vam svoje sredstvo in svoj poučen spis zastonj. Boste moj hvaležen pristaš.
Ekspedicija operne lekarne, Budimpešta, VI. odd. Z53.
Hranilno in posojilno društvo v Celovcu
Pavličeva ulica št. 7.
-------------- uraduje vsak dan, izvzemši nedelje in ------------
praznike, od 10. do 12. ure dopoldne.
Varno naložen denar; najugodnejši kredit za posestnike.
Pavličeva ulica St. 7.
Lastnik in Izdajatelj: Gregor Einspieler, prošt ▼ Tinjah. — Odgovorni urednik: Otmar Mlh&lek. — Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu.